${. 139 Poštnina porafiunjena (a 0. con ta posta) i_____________ __———^——■———— W Trsta. » torak. 11 lunlla 1928, ■ Leto vi. Posamezna številka 30 cent. ».etnik Lili Ust lihafa vsaki dm, Narofiotoai n 1 imnn L Sr-^ L 6JS0 — P JeO jM^sL — O^mmAm sa 1 mm I*wtM> ▼ Hroko*ti 1 kf^j^Hf **» L L—> mm oaairti EDINOST Urvdzditvo is uprmvnlitvoi Trst (3), ulic« S. Frmnce*oo d'A*«isi 20. T» y«a 11-ST. Dopisi oaj d polUJajo bfclM&o uredniitm, ogl*»i. r«kl» mflt b» dtau p« apravniitva. Rokopisi m am vračajo. Nairanklraoi |lw m n* apr«j*ma}o. — Last, aalofba in tisk TIskarn« «Edfau>st* ^odnradnUtro t Oorlaii ulica Giom* Canlieccft It. 7. L n. — Tsisl it J31 Glavni in odgovorni uradniki pni Filip Psrlc. Brezposelnost v Združenih držaunh Brezposelnost je vprašanje, ki povzroča mnogo skrbi vladata skoro vseh držav. Razpasla se j po Evropi liki kužna bolezen. Kot mora leži posebno nad Anglijo, ki šteje 1,250.000 nezaposlenih industrijskih delavcev. S polovičnim številom ji sledi Nemčija in v razdalji Italija, Avstrija ter Poljska. Brezposelnost obstoja v vseh svetovnih državah in je spričo tega postala svetovni problem. V zadnjih mesecih se razširja z veliko naglico tudi po bogatih Združenih državah, ki se ji niso fmogle odtegniti .niti z znano omejitvijo pritoka evropskih izseljencev. Ameriška javnost posveča brezposelnosti večje zanimanje, odkar se zaznamuje v Združenih državah pojemanje industrijske delavnosti. V zadnjih časih prihajajo iz Amerike poročila, ki govore o približni višini brezposelnih. Cenitve so spričo pomanjkanja vsakršnega zavarovanja proti brezposelnosti zelo pomanjkljive. Privatne statistike navajajo 2 do 5 milijonov nezaposlenih delavcev. Državni tajnik delovnega urada v Washingtonu jih je koncem marca cenil na 1,890.000. Gospodarski strokovnjaki newyorške-ga delovnega urada so na podlagi skrbno pripravljene študije ugotovili 4 milijone brezposelnih ali 103? celokupnega delovnega ljudstva Združenih držav. Vse ugotovitve so izdelane s pomočjo industrijskih številk najvažnejših ameriških industrij in na podlagi letnega železniškega prometa. Velikanski industrijski napredek, ki so ga Združene države v zadnjih letih dosegle, je nehote vzbujal do j m, češ Amerikancem ge je posrečilo najti način, kako odpraviti dosedanje periodične gospodarske kri-ze, K industrijskemu razvoju so deloma prispevale visoke delavske dnine, ki so omogočale tekoče raz-pečavanje proizvodnje. Vzdrževanje ravnotežja med proizvodnjo in konsumom je Ščitil tudi v Združenih državah zelo razširjani sistem prodaje na o-broke. Dviganja industrijske produkcije pa ni bilo mogoče spraviti v sklad z naraščanjem priložnosti po zaposlovitvi novih delovnih sil. Visoke dnine so dovedle do velikanskega napredovanja uporabe strojev, ki nadomeščajo delovno silo človeka. V podkrepitev te trditve nam Blužijo statistični podatki ameriškega državnega delovnega u-rada, ki se nanašajo na leta 1914—1925 in ki ugotavljajo stalno naraščanje produktivnosti v industriji zaposlenega delavstva. Proizvodnja je sicer v letu 1926. zaznamovala svoj vi-Sek, toda število delavstva je bilo v tem letu za 8 odstotkov manjše nego leta 1923 in za celih 15 odstotkov nižje kakor v letu 1919. Medtem ko je narastla proizvodnja tvornic v letih 1914—1919 od 100 na 147 enot, je napredoval indeks tovarniških delavcev samo od 100 na 129. Kot dokaz, da se je to razmerje na škodo delavstva Še znatno poslabšalo, služijo ugotovitve za preteklo leto. Produkcijski indeks se je namreč dviginil na 170 enot, a delavski padel na 115. Izpodrivanje človeške delovne sile se razširja na vse panoge proizvodne industrije. Obstoja celo v poljedelstvu, kjer je'pro-dukcija napredovala za 10 odstotkov, medtem ko se je znižalo število zaposlenega delavstva za 5 odstotkov. Ta razvoj kažejo lasno ravno najvažnejše ameriške industrije, kakor avtomobilska, železarska in jeklarska ter premogokopna. New-yorški delovni urad ceni, da izkazujejo r *emogokopif tovarne, železnice in poljedelstvo okoli 2,200.000 delavcev manj kakor pred petimi leti. Že navedeni statistični podatki državnega delovnega tirada nudijo še druge zanimive podatke. V premogovni indu-etriji izvršujejo več kot 70 odstotkov dela stroji. Jeklarne |>roizvajajo pri naizpremeoijeni frišini delavstva trikrat več tkla kakor leta ldl4. Tobačna dustrija je v zadnjih štirih letih povečala svojo proizvodnjo Aa 53 odstotkov in je pri tem od- pustila 13 odstotkov lapoelen&i delavcev. Železniški promet je od leta 1920 dalje poskočil za 80 odstotkov, število uradništva in delavstva je pa za 1 odstotek nižje. Vzrok brezposelnosti ni tedaj odvisen od nazadovanja proizvodnje, pač pa od izboljšanja produkcijskih načinov, ki izpodrivajo človeka in postavljajo na njegovo mesto stroj. Zadnja poročila, ki govore o izboljšanju gospodarskega položaja, se ne opirajo na pojema-nje brezposelnosti, marveč na naraščajočo produkcijo jekla. Vesti govore tudi o nasičenju ameriškega trga s domačimi industrijskimi izdelkL Iz tega je sklepati, da Amerika ne bo mogla pri napredovanju brezposelnosti razpečati svoje proizvode doma, marveč bo navezana na inozemske trge. Konkurenca visoko mehanizirane ameriške industrije bo postala v tem slučaju ostalim industrijskim državam silno nevarna. Lep primer nam nudi že avtomobilska industrija, ki vedno bolj prodira na evropske trge in izpodriva domače proizvode. Naraščajoča potreba po izvozu bo Združene države primorala k dopuštenju večjega uvoza tujih izdelkov na njihov ti*, kajti trgovska politika nČl, da se za daljšo dobo ne more stopnjevati izvoz brez istočasnega naraščanja uvoza. Gospodarski položaj Amerike bo že v bližnji bodočnosti prisilil mogotce i« washingtonske bele hiše, da odnehajo od dosedanje restriktivne carinske politike. Ta korak bo brezdvomno izpre-menil svetovni gospodarski položaj. Uspeh industrij bo postal odvisen od visokega stanja mehanizirane proizvodnje, ki se o-slanja na racionalizacijo dela. Združene države bodo v tem o-ziru lahko konkurirale. Ako bodo ostale industrijske države primorane slediti ameriškemu zgledu v načinih specijalizacije in izpodrivanja človeške delovne sile, tedaj bo zavzel problem brezposelnosti v teh državah 1-stl značaj kakor sedaj v Ameriki. Stvarno je to velik problem, s katerim bo morala slej-koprej računati vsaka država, ki stremi po racionalizaciji svoje industrije. Kako je z Nobile jem in tovariši Pripravljanje rešilnih ekspedicij Boj «Italije» z viharjem - Ladjica zrakoplova se je odtrgala, tako da i* je posadka ločila v dve skupini - Upanja in skrbi glede usode druge skupine - Pomožne ekspedicije italijanske, ruske, norveške in švedske vlade boj drznih razisKovcicev o viharjem Dva lahko ranjena v Nobilejevi skupini RIM, 11. Usoda italijanske polarne ekspedicije je končno ali skoro pojasnjena. Dne 25. maja, ko se je zrakoplov «Ita-lia» nahajal v neposredni bližini otoka Moffena, je nenadoma izbruhnil silen vihar, ki je potisnil ladjo proti vzhodu. «Ita-lia», ki je bila že prej močno obtežena z ledeno skorjo, ki se je bila napravila na površini, se nenadoma ni mogla več po<-služevati lastnih gonilnih sredstev in prepuščena je bila usodi vetrov. Ladjica zrakoplova, ki je bila že itak poškodovana, se je odtrgala in padla na ledenike, medtem ko je ostali del zrakoplova odletel neznano kam. V hipu nezgode so se v ladjici nahajali Nobile in osmero drugih oseb posadke. V truplu zrakoplova pa je ostalo sedem oseb. Pri padcu sta se dve osebi lahno ranili, medtem ko je o-stala posadka izšla iz neprilike nepoškodovana. Komaj se je Nobile zamogel prepričati o resnosti položaja, je ukazal odriniti trem osebam s smučmi proti kopnem v smeri Severnega rtiča na Severo-vzhodni zemlji, ker je Nobile po pravici domneval, da se bo rešilna akcija vršila v bližini severne obale Sval-bardskega otočja. Med tem ča-som je Biagi, radiotelegrafist ekspedicije, skušal popraviti zasilno oddajno radiopostajo, ki se je morala pri padcu poškodovati, kar se mu je posrečilo šele v zadnjih dneh. Na tak način se je vsa posadka razdelila na tri skupine. Prva broječa troje oseb, ki je na poti proti Severnemu rtiču. O njej ni ni-kakih vesti, vendar ni gojiti ni-kakih skrbi, ker je dobro preskrbljena z orožjem in je poleg tega sestavljena iz oseb, ki so biie najboli primerne za tako hojo po ledenikih. Druga, ki ji načcljuje Nobile, se nahaja na prostoru nezgode, to je v bližini otoka Foyn. Kakor je mogoče doznati iz brezžičnih brzojavk, katere je prejela postaja na ladji «Citt& di Miiano», ima ta posadka živeža za 50 dni. V splošnem je v dobrem fizičnem st; nju; kar nujno potrebuje, so le obuvala in lečila za oba ranjenca. Ledovje na katerem se posadka nahaja, se polagoma pomika proti severo-zapadu, kar bo .brez dvoma zelo olajšalo re-rešilnc akcijo. Edino, za kar ob-stcjt jo še skrbi, je tretja posadka, ki je ostala na zrakoplovu. Nobile trdi, da je zrakoplov letel še kakih 30 kilometrov proti vzhodu in je nato moral pristati radi pomanjkanja plina. Neprijetno je le to, da tvorijo to posadko edino take osebe, ki so bile na take neprilike najmanj pripravljene, natančneje povedano, oba znanstvenika, novinar in motoristi. Pomožne ekspedicije za rešitev raziskovalcev RIM, 11. Sirianni, podtajnik mornarice, je imel sinoči daljši pogovor s Silinom, vojaškim izvedencem sovjetskega poslaništva v Rimu, v svrho skupnega sodelovanja italijanske in sovjetske vlade pri reševanju posadke zrakoplova «Italia». Tekom tega razgovora je bilo sklenjeno, da se napoti ruska ekspedicija, kl je že odplula iz Ar-hangelska, proti Veliki Svalbar-* di, da se tam preskrbi s premogom in nato odpluje proti kraju nesreče. Računa se, da bo v štirih dneh ekspedicija ob tečajnem ledovju in da bo lahko takoj začela z raziskovanjem. Švedska ekspedicija je že odrinila iz Gottenborga. Obstoja iz enega ledolomca in treh letal. Njeno delovanje bo v skladu z onim ladij «Citt& di Milano», «Hobby» in «Braganza». Medtem bosta dospeli v Klng's bay tudi dve italijanski letali. Maddalena je odpotoval včeraj zjutraj ob 11. uri iz Šesto Calen-dej a in pristal v Viennei pri Lionu. Jutri bo nadaljeval svojo pot preko Oucya in Kopenhagena. Kar se tiče drugega letala tipa «Dornier Wal», se je sklenilo pospešiti predpriprave, tako da bo letalo pripravljeno na polet že v najkrajšem Času. Larsen bo nadaljeval svoje iB-vidniške polete. «Braganza» se bo vrnila v King's bay, da se preskrbi z novim premogom, in bo takoj odrinila vnovič proti severu. «Hobby» bo pa ostala na svojem mestu, ki je Jako pripravno za oporišče raznim eks-pedicijam, in bo izkoristila svojo lego, da prične takoj z raziskovanjem s pomočjo psov in sani, katere ima na krovu. „Velika polarno drama" Komentarji rimskih listov RIM, 11. Razumljivo je, da posvečajo tudi današnji rimski listi vso svojo pozornost in svoje prve strani usodi ekspedicije generala Nobileja, ki zadobiva s poročili agencije «£tefani» vedno bolj jasno obliko. Pred poročili priobčujeta «Giornale d'I-talia» in «Tribuna» kratka u-vodnika, v katerih priporočata svojim čitateljem vedno znova potrpežljivost in zaupanje. Usoda «Italije«, pravi «Gior-nale d'Italia», zadobiva s poslednjimi poročili vedno bolj zanimiv in tragičen značaj; ki prekaša vsa dosedanja ugibanja. Velika polarna drama, katere junaki so gen. Nobile in njegovi tovariši, je radi požrtvovalnosti, radi poguma, radi fizične in moralne vztrajnosti, katero je zahtevala in še vedno zahteva, ter radi podjetnosti, katero nalaga, ena največjih in najpre-sunljivejših. Po izrazih sočutja vse nacije in po priporočilih, naj bodo ljudje potrpežljivi, zaključuje rimski list z nasled- njimi besedami svoj kratki članek: «Sedaj stojimo pred novimi dejstvi: dve ločeni skupini, ki pričakujeta na ledu pomoči in od katerih ena nima sredstev, da bi se oglasila in naznačila rešiteljem poti, po katerih naj jo iščejo. Domovina in ves svet sledita z utripajočim srcem in vročim upanjem razpletu te drame.» -ko ogromne količine plina zahteva precej časa. Nato pa nastopa usodno vprašanje, če niso v zrakoplovu nahajajoče se osebe pri pristanku, ko je zrakoplov prav gotovo s silo treščil ob led, zadobile lažje ali težje poškodbe, morda so celo izgubile Življenje. Ce so srečno pristale, tedaj njihov položaj ni ravno pretežak, ker je bilo v zrakoplovu dovolj obleke in živil in bržkone tudi orožja. V tem slučaju so si pač na katerikoli način znali zagotoviti svoj obstanek in bodo vztrajali do prihoda rešiteljev. Največja nesreča bi bila zanje ta, da nimajo nikakih sredstev, s katerimi bi mogli stopiti v stike s svojimi tovariši, z rešilnimi ekspedicijami in sploh z ostalim svetom. Kljub velikim in mučnim skrbem za njihovo neznano usodo pa prevladuje upanje, da so tudi oni oetali pri življenju in da bodo čim prej rešeni. RazšlrjMl šouorlc o tetoviranju šolskih otrok pred konfinadjsko komisijo ROVIGO, 11. V zvezi z uradnim poročilom glede govoric o tetoviranju otrok, ki so se razširile po Benečiji, so orožniki tukaj aretirali težaka Josipa Priolo iz Cavazzana, ki je kljub temu, da je župnik v cerkvi pre-čital zadevno brzojavko rovi-škega prefekta, še nadalje vztrajal pri teh govoricah, ter nekega Antona Martinellija in Danteja Ribertija iz Lendinara, ki sta s svoje strani istotako razširjala te govorice. Se včeraj se je sestala pokrajinska sodna komisija, ki je zvečer obsodila Priolo na konfi-nacijo za dobo 3 let, Martinelli je bil posvarjen, Riberti je bil pa odposlan v umobolnico, kjer se je že večkrat nahajal, ker je razširjal slične razburljive vesti. Vsi trije bodo kasneje izročeni eš sodišču radi razširjeva-nja lažnjivih in razburljivih govoric. Delovanji posebnega trl&usala Proces proti komunistom Iz Romagne RIM, 11. Posebni tribunal za zaščito države je sodil danes 7 komunistov iz Romagne, ki so bili obtoženi zarote proti državni oblasti in prevratne propagande. 9e tekom dneva so bili zaslišani obtoženci in nekatere priče; spregovorili so državni pravdnlk in zagovorniki, nato pa je bila po daljšem posvetovanju sodnega dvora ob 22.30 proglašena razsodba. Obsojeni so bili: Peter Giraldi na 2 leti in 6 mesecev; Pavel Carroli in Hermenegild Monte-vecchi, vsak na 2 leti; Emil Gentilini pa na 1 leto in 6 mesecev ječe. Obtoženci Robert Be-nini, Dante Rlvola, Angel Cero-ni In Pavel Donegaglia so bili radi pomanjkanja dokazov o-proščeni. Ponoonl bombni atentati proti predstavnikom italijanske vlade v Argentiniji BUENOS AIRES, 11. Javno mnenje se od poslednjih proti-fašistovskih atentatov še ni prav docela pomirilo, ko so došla iz bližnjega mesteca Zarate poročila o novih bombnih atentatih. Včeraj zjutraj je eksplodiralo tam več bomb, ki pa k sreči niso zahtevale nikakih človeških žrtev. Tem večja pa je materialna škoda. Zelo poškodovani so bili uradni prostori italijanskega konzularnega agenta De Michelisa in dr. Miguela Bere-cera. Neki tukajšnji list je prinesel .poročilo o izjavah, ki jih je dal De Miehelis njegovemu poročevalcu. De Miehelis je rekel, da gre gotovo za protifašistov-ski atentat. Dasi je on predsta-vitelj fašistovske vlade, aktivno ne posega v politično življenje. Spričo tega prevladuje kljub njegovi izjavi, da je bil atentat protifašistovski, mnenje, da je bil izvršen atentat proti njemu iz službenih ozirov. Dr. Berece-ro pa je velik razširjevalec fa-Šistovskih idej. Pri preiskavi drobcev po edinih bomb so izvedenci ugotovili, da so bombo vsebovale velike količine razstrelilnih snovi in da so bile mojstrsko izdelane. Proti jx>vzročiteljem atentatov je bila uvedena stroga preiskava. Več osumnjenih ljudih je bilo aretiranih. Knez Potenzianl sprejet v avdi- jencl pri angleškem kralju Juriju LONDON, 11. Knezu Spada-Potenzianiju in njegovi soprogi je priredila londonska občina velike svečanosti. Danes dopoldne ju je pa sprejel angleški kralj Jurij v posebni avdijenci v kraljevski palači Buckingham. Proces proti Beli Kunu se bo pričel dru si teden DUNAJ, 11. Državno pravdni-Štvo je predložilo sodišču obtožnico Bele Kuna in drugih komunistov, ki so bili v zvezi ž njimi aretirani. Madžarski komunistični voditelj je obtožen, da je ustanovil tajno organizacijo, da je bil v zvezi s tajnimi organizacijami v inozemstvu in da je nastopal v Avstriji pod tujim imenom. Proces proti njemu in njegovim pajdašem se bo pričel pred dunajskim sodiščem tekom prihodnjega tedna. liMito katastrofa Da Bavarskem 23 človeških žrtev, preko 100 potnikov ranjenih NORNBERG, 10. Preteklo noč se je pripetila y bližini postaje Siegelsdorf težka železniška nesreča. Brzovlak Monakovo-Ko-lin je iz doslej še nepojasnjenih razlogov skočil iz tira. Vlak je v tistem hipu drvel z brzino 80 km na uro. Veliki in težki stroj se je pre-kopicnil. Vozovi so se zarili drug v drugega. Spalni voz je naravnost odletel preko drugih in se poveznil preko stroja. Stene petega voza so se razletele in razbile kot steklo. Neki veliki zaboj je odletel iz prtljažnega voza še za celih 80 m v prvotni smeri vlaka. 15 oseb je bilo na mestu ubitih, preko 100 pa ranjenih. V naslednjih urah je podleglo ranam še 8 potnikov. Brzovlak je v popolnem redu in pravočasno — ob 1.45 ponoči — prispel v Nurnberg in je odtod tudi do minute natančno po urniku odbrzel. Pogled na mesto nesreče je grozen. Dasi je iz Nurnberga takoj odhitela pomoč, ki je rešila, kar je bilo rešiti mogoče, pričajo vendar sledovi krvi, razbiti vozovi, razrita zemlja, sploh vsa okolica o težki, pretežki nesreči. Promet, ki se je medtem uravnal mimo Ntlrnberga preko postaje Arnsbach, bo kmalu spet vzpostavljen. OXFORD (Missouri), 11. Brzovlak na železniški progi Illinois-Central je skočil s tira ter padel v prepad. Bilo je ranjenih 30 o-seb. 16 potnikov se bori s smrtjo. Pesnik Oton iopančlt bo zastopal Jogoslavijo na koi*-gresih književnikov v Londonu in Oslu BEOGRAD, 11. Ministrski svet se je sestal dopoldne h kratki seji, na kateri je sklenil, da bo skupščina odslej zasedala po dvakrat na dan. Razpravljal je tudi o lem, kako bi se tudi sicer omogočiio redno delovanje narodne skupščine in strla ob-strukcija opozicije. Popoldne se je vršila druga seja, ki je bila posvečena predvsem resortuim vprašanjem. Sklonjeno je bilo, da bo na kongresih književnikov v Londonu in Oslu zastopal slovenski pesnik Oton Župančič. Blvil lug&siGuenski minister obtožen pied naredno skepščino BEOGRAD, 11. Narodna skupščina je imela dane-s dve seji, dopcldne in popoldne. Dopoldanska se je pričela ob 10. uri. Takoj po prečitanju zapisnika se je vnela dolga debata o zapisnikih zadnjih dveh sej, ker je opozicija zatrjevala, da sta bila zapisnika sestavljena posebno glede nastopa orožnikov na poslednji seji enostransko. Opoldne se je debata o zapisniku zaključila s tem, da je vladna večina zadevne zahteve opozicije zavrnila in zapisnika odobrila. Sledila je razprava o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. K tej razpravi je priglašenih 49 govornikov. Danes so govorili dopoldne dr. Drljević, popoldne pa dr. Maček in dr. KostiČ. Bivši min. dr. Subotić je v glavnem obtožen, da je inmisterstvo pravde pod njegovim vodstvom delovalo neredno in da je v njem zavladalo strankarstvo. Trgovinska pogajanja med Ju» goslavijo in Avstrijo se bodo nadaljevala na Dunaju BEOGRAD, 11. Jugoslovenska in avstrijska vlada sta se sporazumeli, da se bodo pogajanja za revizijo trgovinska pogodbe nadaljevala 16. junija na Dunaju. Ugleden franceski novinar v Zagrebu ZAGREB, 11. Nocoj ob 20. uri je prispel v Zagreb politični so-trudnik pariškega «Matin»-a Sauerveina, ki je potoval po Jugoslaviji v spremstvu uradnika informacijskega urada zunanjega ministrstva. Petdesetletnica Stjepana Radića ZAGREB. 11. Stjepan Radič je slavil danes svoj 50 rojstni dan. V Zagieb so prišle deputacije strankinih organizacij, da mu častitajo. Radič je sprejel deputacije v Seljačkem domu ter se jim je zahvalil z daljšim nagovorom. Slovaška ljudska stranka bo izstopila Iz čehoslovaške vladne večine? BRATISLAVA, 11. «Slovak» objavlja senzacionalno vest, da bo jutri, \ torek, slovaška ljudska stianka izstopila iz vladne veČine ter prešla v opozicijo. Njen voditelj Hlinka je imel v nedeljo govor, v katerem je na-glašal, da bo čehoslovaška vlada kmalu padla in da ji bo sledila uradniška vlada. Sporazum med Kelloggom in Briandom v zadevi pogodbe proti vojni? NEW YORK, 11. Poročevalec lista «New York Times» poroča iz VVashingtona, da je bil dosežen med francosko in ameriško vlado sporazunj v zadevi načrta večstranske pogodbe, po kateri bi se proglasila vsakršna napadalna vojna za protizakonito. Drobne vesti Spodbuda za samce Kdor hoče na Francoskem kaj Šteti, mora biti poslanec in vsak znamenitejši poslanec vsaj en« krat minister. Te dneve se js sklenila v Parizu zanimiva že* nitna pogodba. V tej se zavezur* je nevestin oče, da bo dajal svoi jemu zetu na leto 20.000 fraiv kov doklade. Ta vsota se zvišal na 30.000 frankov, kakor hitrd postane zet poslanec, in na 50 tisoč, ko bo imenovan za mini* stra. n. «EDIXOftT» V Tratil, dna 12. Jnnija 1§28. Politične beležke Kaj zahtevajo Ukrajinci na Poljskem Povodom razprave o proračunu v poljskem sejmu so spregovorili tudi ukrajinski poslanci dr. D. Le vleki j, načelnik ukra-tlnske narodne demokracije, voditelj ukrajinskih socijalistov fcuk in ukrajinski pristaš vladnega bloka Boguslavskij. Dr. Levlckij je izjavil, da se Ukrajinci bore in da se bodo vedno borili za neodvisnost Ukrajine tn za združitev vseh ukrajinskih »emelj v samostojno državo. V ta namen je treba iztrgati tudi Rusiji vse ukrajinske zemlje, kajti ukrajinski narod, ki Šteje 6 milijonov duš, ne more trpeti, da ga cepi neznatna rečica. Le-vickij je naglasil, da se njego-fva stranka bori za ta cilj le z legalnimi sredstvi in da noče vplivati na potek dogodkov s terorjem; ukrajinski narodni demokrati so nasprotniki komunistične internacionale in boljševičke ter vsake druge diktature. Največja zablydom, za enkrat z naslednjim urnikom: za moške vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih , od 6. do 9. in od 17. do 20. ure; za ženske in otroke vsako sredo od 9. do 17., v drugih delavnikih od 9. do 14., v nedeljah pa od 13. do 17. Kopališča pri Sv. Andreju se bodo posluževali: 1) reveži, za katere skrbi ubožna kongregacija, vsako nedeljo od 9. do 13; 2) tržaška vojaška posadka vsako sredo in vsak petek od 14. do 17; 3) deklice sirotišnice sv. Jožefa vsak pondeljek, petek tn vsako soboto od 14. do 17. ure. ZA ZOBOTKMN1KE V zvezi s prejšnjimi naznanili glede usposobi j enostnih irpdtov za. izvrševanje zobotehniSkega poklica opozarja tukajšnja prefektura ponovno vse prizadete, da je treba, glasom 2. Člena pravilnika, nasloviti prošnje ta pripustitev k izpitom na rektorja kr. univerze v Padovi Prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, mora prejeti tajništvo univerze najkasneje do 15. junija, ker se tajništvo ne bo oziralo več na one prošnje, ki M došle po določenem dnevu. Nalezljiva bolezni v V tednu od 3. do 9. junija 19B8 so btli v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davi ca A, ikrlatica 6, trebušni legar 3, krvava griža 26. Iz tržaškega življenja Vinjen razgrajač težko ranil mladeniča Gostilna «S. Lucia» v istoimenski ulici je bila snoči pozcrrišče krvavega dogodka. Okoli 19.30 je vstopil v gostilno, katere je lastnica Julija Tamplenizza por. Punta r, &e mlad, po delavsko oblečen moški, ki je bil videti precej vinjen; sedel je k neki mizi ter si naročil pijače. Pa preteklo je komaj nekaj minut, ko je prišlec iz neznanega vzroka začel zmerjati tri goste, ki so sedeli pri bližnji mizi. Naposled je pristopil k enemu od njih ter mu prisolil klofuto. Napadeni gost mu je vrnil milo za drago; lopnil ga je s pestjo tako krepko po obrazu, da se je razgrajaču poeedila kri iz nosa. Ker so takoj priskočili drugi gostje, ki so ločili nasprotnika, se prepir ni nadaljeval. Moški, ki je delal zgago, je takoj po incidentu zapustil gostilno, toda čez kakih 5 minut se je vrnil oborožen z nožem, s katerim je začel groziti vsem navzočnim, celo go-stilnrčarki, ki ga je skušala zlepa odpraviti. Tedaj je stopil v gostilno 20-letni mestni stražnik Iv. Tamplenizza, brat gostilničarke, stanujoč fc>ri Sv. Alojziju-Chiadi-no št. 5tl9; bil je prost službe in je prišel obiskat sestro. Zapazivši, kaj se godi, je mladenič pogumno stopil proti razgrajaču, da bi ga razorožil. Toda nasilnež se mu je postavil po robu in ga po kratki a srditi borbi zabodel z nožem v levo stegno; sunil ga je s takšno silo da mu je prehode} stegno skoz in skoz. Dočim se je nesrečni Tamplenizza zgudil na tla ves krvav, je napadalec skušal zbežati. Toda to namero so mu preprečili orožniki, ki jih je bil nekdo poklical na pomoč in so baš tedaj prihiteli na lice mesta. Pa nasilnež se ni dal zlepa aretirati; upiral se je na vse kriplje in orožniki so se morali dolgo ruvati z njim, preden so ga ukrotili in zvezali. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je podal ranjenemu Tamplenizzi prva pomoč, nakar je bil mladenič prepeljan v mestno bolnšnico, kjer je M J sprejet v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral približno mesec dni. Hoda nezgoda mladega delaven Včeraj popoldne okoli 16.30 se je pripetila v ulici Mazzini huda nesreča, ki bi bila skoro zahtevala č*ovo?ko žrtev. Ob tistem času se je premikal po omenjeni ulici dvovprežen tovorni voz s košem, ki ga je vodi-I 28-letni voznik Karel Janez, stanujoč 'bulici Palladio št. 4; v košu so stali štirje težaki, med njimi 19-letni 'Ivan Sponza, stanujoč v ulici S. Sergio; vračali so se iz proste luke V. E. 111, kjer sc razložili več stotov Železnine. Ko je voz dospel v bližino ulice S. Spiridione, je radi kotanje v tlaku tako močno odskoči! in se nagnil, da se je koS prevrnil. Pri tem je Sponza padel tako nesrečno, da je zadobil hude poškodbe po glavi in si pretresel možgane. Njegovi tovariši, ki so vsi ostali nepoškodovani, so ga s pomočjo mimoidočih takoj potegnili izpod koša ter ga položili v neki avtomobil, ki je slučajno privozil tam mimo; z njim je bil nesrečni fant prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kiTurgični oddelek. Nezgoda pri delu Včeraj popoldne okoli 15. ure je več težakov, med katerimi je Ml tudi 48-letni Humbert Mosettig, stanujoč v ulici Lodole št. 13, razkladalo vreče z voza, ki je stal na pomolu 'pred p ar nikom «Narva». Zdaj-i sta konja, vprežena k vozu, nekoliko potegnila, voz je od-skočii in sklad vreč se je zrušil ter pokopal pod seboj Mosettiga, ki je pri tem zadobil hude poškodbe po obrazu, zlasti po nosu. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal ponesrečenca prepeljati v mestno bolnišnico, kjer pa mož ni maral ostati. Zato je bil po zdravniški pomoči prepuščen demači negi. Zdraviti se bo moral najmanj 2 tedna. Kar s celo vreče tobaka ja hotel zbežati Tobak ar nar Jernej Kralj, bivajoč v Trebčah, je preteklo soboto kupil v tukajšnjem skladišču tobaka večjo količino cigaret smotk in tobaka za svojo tobakarno; blago naložil v vrečo ter sa nar potil proti domu. Pred skladiščem je naletel na mladeniča, ki se mu je ponudil, da mu za majhno plačilo ponese vreče v IVebče. Kralj je bil zadovoljen s ponudbo in je izročil dragoceni tovor mladeniču, ki je pa kmalu potem začel bežati, kar so ga nesle noge. — Kralj se je spustil za njim, vpijoč •ta m pridruCtta Kralju vri sa-stodtmiju begunca. Ko je ta sap*-«11, da to mu saaladovalei sa petami, Je odvrval vrečo, meneč, da bo prašen latJe ubetal. Pa se mu ni posrečilo; agenta sta ga kmalu dohitela in ga povabila na kve-tturo, kjer se Je ptiček Imharal sa JCMetnaga brezposelnega delavca Birana Carpagna, stnujočega v ul. Sapone. Po zaslišanju je bil odveden v zapor v uUd Ceroneo. TržaSka porota lovora branlitljtv v obravnavi proti Zaleta In tovarišema Včeraj Je v nadaljevanju obravnave proti Petru Želeju, Silvestra Smerduju in Ivanu Kogeju, obtoženim soudeležbe pri roparskem napadu na obratovalni urad železniško postaje v Prestranku, povzel besedo odvetnik dr. Pompej Robba, ki brani Želeja in Smerduja. Na sobotni popoldanski obravnavi je imel dolg obrambni gjarvor odv. Zennaro, ki brani obtoženca Kogeja. Naglašal je, da nI nobenega dokaza, po katerem bi bilo mogoče sklepati, da je tudi Kogej kriv. Nesel je sicer zaboj nabojev po Vilharjevem naročilu v njegovo hišo, ni pa vedel, komu imajo naboji služiti. Tudi se je to zgKtdjlo cel mesec ali celo poldrugi mesec prej, nego se Je izvršil roparski napad. Zato je treba tudi sklepati, da naboji niso bili namenjeni za izvedbo zločinskega načrta, ki se takrat še sploh ni bil porodil v Molkovih in Vilharjevih možganih. Saj je Samsa pred ljubljanskimi porotniki sam priznal, da je bil načrt napravljen v zadnjem hipu. Kogej bi bil morda kriv, če bi bil zločin politične narave,. To pa ni bil, saj so si roparji takoj po izvršenem napadu porazdelili plen in je tako o vrženo mnenje nekaterih, da je bil denar namenjen za blagajno «Orjune». Pa tudi ko bi bil zločin politične narave, ni mogoče trditi, da je bil Kogej soudeležen, saj se ni pečal s politiko, bil je človek mirnega značaja in kot dober državljan pokoren zakonom. Porotniki naj pri pravoreku vse to upoštevajo. Včeraj pa je govoril odv. Robba. 2e v začetku govora mu je tekom jutranjega zasedanja začel metati medklice državni pravdnik in tudi zastopnik civilne stranke ga je večkrat prekinil z medklici. Zagovornik je prosil obtoževalce, naj ga ne motijo, kajti poleg težavne naloge, ki si jo je nadel z hrambo obtožencev se ne počuti tudi baš dobro. Toda medklici le niso odnehali, navzlic mirjenju predsednika Prišlo je do nešteto malih incidentov, lahke narave, ki so naposled dovedli zagovornika, do tega, da je obmolknil, oziroma prosil predsednika, naj prenese zasedanje na popoldan, ko se bo, kakor upa, bolje počutil. Predsednik je upošteval željo odvetnika Robhe in od godil obravnavo. Ob štirih popoldne je odvetnik dr. Robba začel znova svoj govor, ki je bil takrat sprejet dokaj mirno s strani zastopnikov tožbe. Opustil je vsak uvod in se spustil koj na ocenjevanje procesnih tabel, iz katerih je črpal podlago svoji brambni tezi. Ves njegov govor je stremel za tem, da dokaže, da sloni obravnava le na sumnji-čenjih, ki nimajo dovolj opore, da bi rrSgli privesti do pravoreka krivde. Kritiziral jo v dovoljeni obliki postopanje preiskovalne oblasti, ki je mestoma popolnoma ignorirala določbe sodne procedure in tako ustvarila kočljiv položaj vsem obtožencem. Govornik odgovarja državnemu pravdnik u z vprašanjem, zaka^Je on v svojem govoru nanizal na nit tožbe porotnikom le dejstva, ki zamorejo u-s tvari ti mnenje o krivdi obeh ne-srečnežev, ki so v kletki, dočim se je skrbno izognil vsemu, kar kriči o nedolžnosti obtoženih. Kar so obtoženci sami priznali, je resnica, in radi tistega nimajo odgovarjati nikomur. Državni pravdnik je govoril o priznanju. Kakšno priznanje? Zele je vedel za Vil-harjeve namene, ni pa mogel vedeti, ali niso to samo fantazije tega človeka; Smerdu je posodil kolo in pelegrino — kaj pomeni to, ko so vendar priče povedale, da je Smerdu že neštetokrat posodil kolo in razne dele obleke tudi drugim osebam. To je vse, kar sta obtoženca priznala Kdo zamore dokazati, da sta obtoženca vedela, da s svojim ravnanjem škodujeta javnemu re-in važnosti bližnjega? Tu govornik citira izpovedi redkih brambnih prič, ki so na splošno podale pomirljivo sliko moralnega mišljenja obtožencev in to je v tej obravnavi, ki ima skrajno nezanesljivo podlago, zelo m ero daj-noi Govornik pravi, da je zločin bK pripravljen izven Prestranka, ker M se najdrznejšim banditom ne moglo pripisati bedastoće, da bi o belem dnevu pripravili zločin | tako, kakor je opisal državni ! pravdnik. Krt, ki Je tekla, ne mere torej pasti na obtoience, katere je nesr» Cen slučaj spravil na zatožno klop. 4 Tudi kar se Je političnega sUAale ! ▼ tej obravnavi, ne sme v tej rani vpdnratt na porotnika * Molk in Vilhar sta morala priti J s strani Pivke, te oborožena, tn I sta zbetela v isto stran. Pravijo o I Želeju, da Je dal vsa mogoča navo- dila roparjem. «Me vem*, pravi branftetj, «aem 11 aa 4tm v obravnavi att&aL da Je M3 V Uradu srnam tiovek, ki Je pomagal nar padalcem. £dl se ml da Je dejal Samsa tam, da Jim Je nekdo is urada pomagal. Zele Je bD v procesiji ko so padali streli — vem o zločincih, ki so molili Mater bo4-K preden so napadli kotel, naj Jim ona pomaga. Spada Bele med take? Je h Zele tak cinik? Ne — dokler nimate dokaza, da je tak, ga ne morete obsodita. •Gospod predsednik danes nt morem več —• jutri bom končaj t dvajsetih minutah U Hrtavnl pravdnik i ta rtpUKSl Zagovornik: Se bo ravnala tfi repliki.^ Drtaval pravdnik: torej se 8* obravnava le dolgo vlekla 1 Zagovornik t Bramba ima vednf zadnjo besedo; in tako Je nravi . Danes se obravnava nadaljuje odf 9. uri. 0£*. Robba bo nadaljeval rrof govor. Vesti z Goriškega Goriške mestne Testi Priče tek gzadbe zasilnih lataUH na Goriškem Kot smo svojčas Se poročali v «Edinosti» so oblastva zasedla na Sempaškem polju, na ajdovskem polju, na vipavBkezn polju In v Bovcu še precej obsežne kose ravnine, da bi se na njih zgradila zasilna letalidča Cisto .vojaškega pomena. V tej zadevi — kot je znano — je pri obla-stvih interveniral tudi poslanec dr. E. Besednjak na prošnjo ljudi, ki »o s tem zelo oškodovani. Kako je izpadlo to poslanče-vo posredovanje, smo v «Edino-sti» tudi že poročali. Takrat se je tudi reklo, da smejo posestniki zaseženo polje in ozemlje še vedno izrabljati, dokler se ne prične z gradbo. V soboto pa so bili vsi posestniki usl Vipavskem kot tudi drugod, na katerih polju se bo zgradilo letališče obveščeni, da morajo nemudoma, in sicer tekom pretekle sobote in nedelje, izprazniti polje in pokositi travo, ker se bo pričelo z gradbo letališč. Ljudje, ki so bili o tem obveščeni, so v soboto in nedeljo prav pridno kosili in spravljali seno in drugo, da bi vsaj nekaj pridelka prišlo pod streho. Po omenjenih krajih se te dni ničesar drugega ne govori kot o tem. Ljudje še vedno skrbi, kam naj se obrnejo, da jim bo odškodnina, oziroma najemnina izplačana. Naj na kratko posnamemo kar se tiče odškodnine, iz poročila, ki smo ga že objavili: Od onega, kar je že zasajenega, mora plačati odškodnino goriška dežela. Istotako se odmeri odškodnina za zasedbo in razlastitev ozemlja z odlokom prefekta in se nato izplača pri deželni blagajni. Za ceno se pogajajo posestniki z deželno u-pravo. Ako pride do sporazuma, prefekt odlok kar podpiše in ta postane že izvršljiv. V slučaju pa, da bi se posestnik ne mogel pogoditi z deželo, se stvar prepusti rednemu sodišču, ki določi višino odškodnine. Zato se bo odškodnina brezdvomno izplačala in so posestniki v tem ozi-ru lahko popolnoma mirni. Po uradnih določbah bi smela kositi travo na letališču le e-na sama oseba, ki bi plačevala za to deželi najemnino. Za vsa^ ko drugo osebo je potrebno izrecno dovoljenje iz Padove, od tamošnjega aeronavtičnega poveljstva. Vendar pa bi s tem razlaščeni kmetje trpeli ogromno škodo zlasti po Bovškem in Vipavskem, kjer se nahajajo na zasedenem ozemlju najboljši pašniki in travniki z zelo dobro krmo. Da sc nekoliko odpomore temu, so oblasti dovolile, da se za košnjo in pašnjo lahko o-snujejo zadruge in društva. Vsi dosedanji lastniki bi ustanovili društvo in imenovali zastopnika, ki bi bil oblastvom odgovoren, ter si med seboj delili krmo. Gotovo bo deželna uprava pravično razdeljevala odškodnino. Posestniki pa naj ne bodo preveč v skrbeh. GORIČKI IZVOZNI TRG ▼ nedeljo dne 10. junija tn v pondeljek dne 11. junija Pojenjava blago, kmetje le pečkajo črešnjeva drevesa. V večjih množinah prihaja blago le iz višjih leg Brd. Dozoreva tudi blago v gorenji vipavski dolini. V nedeljo je bilo na trgu le o-koli 300 kvintalov, v pondeljek pa okoli 450 kvintalov črešenj. V nedeljo je bila cena cepljen-kam vipavkam 2—2.20, v pondeljek pa celo 2.20—2.50. Dobri četrtini pripeljanih črešenj so bile Crni «divjaki», ki so šli po 8.50—8.70. Povpraševanje po blagu Jako živahno in prekaša na trgu razpoložljivo blago. Spet živahno povprašuje po nailem blagu Dunaj, ki Je napravil ftaloatno izkušnjo % manj trpetnlm blagom. PoUaki tudi nadalje povprašujejo jako tlvahno po naftih £retafjah ftn flvifajo ceno na trgu. Vsa znamenja io tu, da bodo cene prt-^odnje dni napete. Graba prihaja velika količina na trg ln se drži 6e nadalje 60 in 70. Na krmlnski trg prihaja ra* meroma le malo blaga in za^ so cene znatno poskočile. V ne< deljo je bilo na trgu okoli l&f kvintalov, v pondeljek pa okoB 250 kvintalov črešenj. V nedelj* so bile iste cene kot v Gorici, z pondeljek je pa skrb za blagog potisnila cene visoko nad 2.5» do 2.80 za bele cepljenke. Sprejemanje v službo iensk in dečkov pri svilodnih industrijska obratih. Prefekt je naslovil na vse pote State okrožnico, v kateri na zna nje da je ministrstvo nacijonalneg* gospodarstva dovolilo, da lahk* industrijalci s svilodi na podlag vložene prošnje zaposlujejo v svor jih obratih Žensko tudi v nočniT urah, samo da so staro nad 18 let. Tozadevne prošnje pa morajo biti prej pregledane od pokrajinskega zdravstvenega sveta. Civilno stanje od 28. maja do 3 Jnnija. Rodilo se je ti dečkov in 8 deklic. Umrli so: Josip Marega, 69 1.; Lucija Brešan vd. RosiC, 76 let; Ivan Prinčič, 68; Josipina vd. Fon, 67; Marija vd. Venuti, 74^ Antonija vd. Komavli, 73; Josip Berlot, 49; Skolastika Turus, 37; Josip Molaguti, 20; Mihael Passa-relli, 20; Ana Vugu, ;6; Valentin Vižintin, 58; Josip Mian, 18; Ivana Faganelj, 23; Andrej Reja, 68; Mihael Pulli, 20; Anton Marini^ 24 let. — Poročilo se je pet parov, med temi: Av-gust Makuc, cestni pometač, s Cecilijo Terčič, kmetico, in Avgust Figelj, mizar, s Pavio Pavšič, delavko. IZPBED SODIŠČA Oproščeni. Včeraj sta se morala zagovarjati na tukajšnjem sodišču neki Anton Jereb in Jernej Jereb iz Straže pri Cerknem Obtožena sta biia, da sta Sla Čez državno mejo brez potnega lista , tihotapila kavo, streljala na finančne stražnike in enega ranila. Obtoženca dejanje zanikata. Ko so napravili pri njiju preiskavo, so našli večjo množino kavo in žganja. Obtoženca so zagovarjata, da sta kavo kupila. Državni prvdnik Miglietta je predlagal, naj sodišče obsodi obtožence na 4 meseno zapora in sicer radi skrivno žganjekuho, glede ostalih obsodb naj jih pa oprosti; ker ni dovojnih dokazov. Po zagovornikovem govoru jc sodišče izr&klo oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. POLJUBINJ. Dvoje porok. Iz znane, trdne kmečke hiša «Kocjanovih» so poročita te dni kar dva člana in sicer gdč. Zora Luznik z dobrim, poštenim domačim fantom Jožefom Lebanom. Ker je bila gdč. Zora dolgoletna, uzorna prednica Marijino družbe, ji je ta poklonila spominsko darilo. Zorin brat Franco Luznik pa si vzame za družico gdč. Ireno Skrt iz ugledne Skrtove družine v Sv. Luciji. Obema paroma želimo obilo tihe, zadovoljno in trajne družinske sreče! IZ KANALA Vrsta nesreč v naši občini. Nismo Še popolnoma pozabili na nesrečo, ki se je zgodila preti Štirinajstimi dnevi, že moramo poročati o celi vrsti nezgod, med temi o eni s smrtno posledico. Ravno sedaj, ko nam toliko pri manjkuje delovnih moči, ko je po trebno, da se z podvojeno silo nadaljuje delo na poljih in košnja sena, pridejo nezgode ter nas oro pajo mladih moči. V soboto zvečer se je vozil Pirih Ivan iz Rodreža s svojim kolesom iz Anhovega, kjer je zaposlon prt cementni tovarni, ter pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo Telefonirali so po meloni križ v Gorico in medtem, ko je ta privozil v Bodrež, so že zopet prihajali domačini iz sosednje vasi Loge a poročilom, da je tam padel s hlev® Zbogar Ivan, po domače o Je kdaj kak človek napisal. —» Edmund Oona Pred kratkim je umrl angle&ki kritik k> romanopisec Edmund Gpese. Do-ttvel Je starost 78 let Mnogo se je ukvarjal s skandlvansko literaturo, posebno s Ibseoom. bavil pa se je tudi s francosko literaturo, i« katere sta mu talla posebno na srcu Zola in Anatols France. Raziskava* pa je tudi angleško literarno preteklost, v prvi vrsti sedemnajsto in oeemnajstvo stoletje. Njegovo najmočnejde literarno delo je roman «Oče in sin», ki je izfiel pred dvajsetimi leti. Iz popotne torbe S kolesom po Krasu. Zgodaj v jutro, nedelja je bila, sva z Radom zajahala kolesi in vozila še v mraku mimo Volčje Drage in Prvačine do Rihe-mberka, kjer je bila prva postaja. Čaven je komaj rdel v prelepem soju mlade zarje, ki je vstajala vsa svetla od vzhoda in iskala pot v dolino; Kucelj je mrk in nem slonel nad Cmičami in zdelo se je, ko da nobrižno motri svet pod seboj in se čudi ljudem v njih poslu in hotenju. Čudno mehko nama je bilo pri duši, ko sva si skozi zelenje drevja in duh vinogradov žvižgala melodije narodnih posmi. Srečala sva par vozov, polnih ljudi. «Kam?» sem jih vpraša?1. «Na Sv. Goro,» so rekli. Misel mi je plula dalje: Že koliko stoletij hodi in roma naš človek na Sv. Goro. Vedno enako zvesto je njegovo srce. Vodno enako lepa njegova mi^el. Pišejo, da so ga skvarili modemi časi. Pa saj ga niso! Še toliko lepega je v njem. Kot rudnik je naš človek. Bogat je rude; le rudarjev je malo in tvornic, ki bi prelite vsebino njegovo v kovino. Caka in si želi delavcev. Kot vinograd je. Ce ga obdeluješ in skrbiš zanj, bo rodil dobro kapljico, ki ti bo legla v žile. Ce ga zanemariš, bo pognal plevel visoko. — V Rihemberku sva stopila do cerkve, ki jo popravljajo. Cas je že bil, da so se Rihemberčani lotili tega dela. Saj je vas velika in vprav revna tudi ni. Lepa polja in senožeti, pa šo lepši vinogradi in sadovnjaki dajo leto za letom zaslužka. In Rihemberžani so pridni ljudje. Znajo si pomagati. So tiste srečne nature, da radi delajo in manj govore. Pozna se jim to. In da bi imeli cerkev vedno tako, kot jo je vojna pustila, bi ne bilo lepo. To so vedeli tudi oni in so se zganili. Nekaj so si pomagali z denarjem, nabranim v cerkvi v ta namen, nekaj z darovi, največ pa z delom, ki ga je rad vsak opravil in pripeljal s svojimi konji voz peska do cerkve ali pa tramov. Na Tolminskem bi rekli temu delu še dandanes robota. Ko sva v Zadrugi popila vsak svojo kavo. sva jo mahnila preko Polja v Štanjel. Hud klanec je iz Riheinberka do Štanjela. Za celih 294 m se dvigne pot v par kilometrih dolžine. Glodala sva iz doline navzgor na hrib in si mislila, da naju Čaka huda pot. Brez besed sva sklenila da bova skušala prevoziti vse do vrha. S samo dvema postajama vmes je res šlo. A na trgu v Štanjelu sva se pogledala in sva bila vsa mokra od zaioja. Truda je bilo treba mnogo, a zmagala sva napor in to je lepo. Uživa človek ob zavesti, da je dosegel, kar je želel. In potem je šlo dalje od Štanjela čez Kobdil in Tomaj v Sežano. Tisto noč je bilo malo dežja na Krasu. Zato je bila vožnje tem prijetnejša. Pot hladna nič prahu, zrak svež in čist, da sva ga pila v dno pljuč kot balzam. V Dutov-ljah sva naletela na družbo izletnikov iz Trsta. Prišli so še vsi jutranji, z roso zaspanosti na očeh, a vendar krepki. Peli so, ko sva se jim približala in smo se po pesmi spoznali. V Sežano sva došla še ob zgodnji uri. Oglasila sva se pri teti, dobri ženki, skrbni mamici in bila sva veselo pozdravljena. Tisti dan je bil tudi Drago tam. Došel je prejdnji dan, pa z vlakom. Da, da, nad Drago. Skrbelo ga je nekaj, pa je šel v Sežano olajšati si skrb. Bog ve, če si jo je. Tedaj je Še spal, ko sva prišla v trg. Sla sva ga klicat. Tiho sva vstopila v 9obo in Rado mu je že ob postelji zaklical na uho: «Ti. že 9. ura je, ti pa še spiš.» In hitro, preden je zagledal, kdo jo oib postelji, je odgovoril: «Saj Šefa ni še v uradu.» Bila je nedelja in ob nedeljah Drago ne uraduje. Prost dan ima. Pa se je tisto jutro vseeno spozabil, da je daleč v Sožani in da tudi g. Damir ta dan počiva. Sicer je pa besedo takoj popravil: «še Bog je na 7. dan počival, samo vidva ne moreta,» nama je rekel. Sežana je Čudna. Ob nedeljah je polna avtov, menda gredo skozi vsi, ki jih premore Trst. Kadi se, da so hiše bete tudi tam, kjer so črno pobarvane. Gostilničarji služijo ob takih dnevih. Pa zakaj bi ne, če se da? Saj ?e lahko reče, da Sežana živi od tujcev, ki prihajajo. Sicer bi slabo delala. In 5e nekaj se mi je zdelo čudno v Sežani: Ljudje so vajeni neke vrste tekmovanja, kako bi rekel, za vpliv. To je zelo čudno. Nekaj takega ni videli drugjo v naši deželi. Vsak skuša po svoje čim prej in kar najbolje dokazati svojo vrednost. In radi ta bofie prekoatd druge. Sicer pa, kaj naj bi rekli p Sežani. Lepa je, sredi Kraffk btlm velikega mesta) sapeitfvai n hudobna. Oboja Kmalu popoldan sva s prijateljem ocUHa. Ustavila sva se * Tomaj u Obiskala sva grob pesnika Kosovela, še prej sva na livadi sredi borov in skal nabrala cOcla-mov, ki Jih je toliko na Krasu ob tem Sašu. In te ste daia na grob blagemu srcu, ki je tako verno bilo, tako globoko Čutilo svojo In vseh nas bol. Lep je grob. Tablica ti pove Ime trudnega potnika, listi dan je že bilo na grobu par Šopkov cvetja. Vidi se, da ljudje poznajo kraj in da skrbe za sadnji f145ček pokojnikov ljubeče roke njegove družine. Dolgo sva se ustavila ob gomili. Tisoč misli mi je plalo po glavi, trua čuvstvo je dajalo srce in iskalo odgovora. Vendar ga nI našlo. Zlo nas tepe. Tako mlad, pa še mrtev. Spomnil sem se Stritarjeve pesmi, ki pravi: «0, umreti pač ni težko možu, ki je svoje delo opravil, Človeku, ki je samega sebe dovršJl. In Ti Bog, kadarkoli ho-čeS,vzemi to moje življenje, kadar bo dopolnjeno. Samo eno pa te prosim, o Gospod: V pomladi me ne vzemi, samo spomladi mi ne daj umreti, zakaj težko bi bilo, kruto bi bilo.» In zakaj je Tebe, Srečko, ugrabila smrt še v popju, še preden Js padla po vejah pomladno solnce? — Ni ga odgovora. Tovariš je bil rdeč v lice. Segla sva si v roke in se razumela. «Več-krat bi bilo treba priti,» je rekel, «človeku se zdi, da se prenovi v duži, da najde vere ob mrtvem.» — «In treba bi bilo, da bi jih mnogo prišlo,* sem dostavil. Potem sva. vozila preko Krajne vasi v Komen. — Tam imajo sedaj pod Cirjem športno igrišče in cele popoldneve zbivajo žogo vsi, stari in mladi. Gledalcev nimajo malo. Mamice se pozanimajo za razvoj mladine in njene uspehe, pa še o-četje kdaj. O, seveda, to je potrebno. Nekdaj morda ni bilo, zdaj pa je. Saj zdaj bi Komenci radi celo igrali neko igro. Morda hočejo dohiteti, kar so zamudili tedaj, ko so vsi drugri igrali. Bog ve. Pregovor pravi, bolje pozno kot nikdar. Toda, kadar je prepozno, tudi ta pregovor ne velja. Tisti večer je bila v Komnu posebna slavnost. Na igrišču so namreč vlekli vrv. Tekmovala sta Gornji in Dolenji konec Komna, kateri bo drugega čez črto potegnil. In zmagal je Dolenji konec. Potem pa jo bila zvečer slavnostna razsvetljava v Dolenjem koncu. Nekdo se je pohvalil, da je kupil za 15 lir sveč da jih je potem raz-dal po hišah. In razsvetljeno je res bilo, kot da ima priti Škof att pa da je Dolenji konec zadela kaka posebna odlika. Človek bi skoro ne verjel, da je mogoče toliko lokalizma še v naših krajih. In vendar je. In tako lepo kot je na Komenščini. Cisto drugačne bi si človek želel ljudi. Zlasti dandanes. Šele drugi dan sva odfila s tovarišem. Bil je praznik. Pod Ri-hombergom sva se ustavila. Zvabila naju je v senzo murve, ki je rastla pred hišo, pesem, ki je donela iz leseno n*tice koncem hišec Pristopila sva. Bila je miadina iz vasi, ki je pela lepe pesmi. Pomagala sva peti in radi so naju sprejeli v družbo. Še kozarce so nama naročili, pa smo si nazdravili. Ponekod ni tako. Ni pesmi in nazdravljanja. Cemu no? Desetletaica meril Mer Konec. Po upora« Preden je vstala zarja, bilo skladišče oropano, vino popito, ognjišče mrzlo. Vojaki so se stisnili v svoje kote, le nekatere sence so se še vlačile ob stenah. Streli na ulici so postali vse redkejiL Nihče več se nI upal prikazati pred strojnice, da ni tvegal življenja. Strojnica je zdaj pa zdaj zaregljala. Ob prvi zarji Je utihnil zadnji strel. Redki uporniki, ki so še ostali, so prišli do spoznana, da je bilo vse zaman. Nekateri so Izstrelili slepo patrono in legli ▼ posteljo, da bi zabrisali sled sa seboj.. Nekateri pa so zbežali proti Madžarski. Ob peti uri zjutraj se je upal vstopiti v vojašnico neki narednik, ki je zaklical: «Kakšne neumnosti pa uganjate, fantje?* Moram priznati, da je baš ta redil marsikoga ječe ali smrti, ko je bri na to pri drugi četi zabrisal vsako sled udeležbe pri . uporu ali ropu. Za narednikom je prišel v vojašnico Četni poveljnik, nemški nadpo*-roSnik, ki je delal tako kisel in srcli't obraz, da ga ni mogoče popisati. Ponoči so bili častniki poklicati telefonsko pomoč, od sedmi uri zjutraj je došlo iz Gradca vojaštvo sedmega pešpolka. Sami mladi nemški Korošci z zagrizenimi častniki. Ti so grozili, da bodo streljali na nas, če hotno gledali skozi okna. S seboj so pripeljali tudi strojnice in dva topa. Začele so bridke ure za upornike. Pobrali so nam pu&ke, nihče ni smel ob prosti uri v mesto, izjema so bili le podčastniki Korošci so pazili na nas kot na živino, vse žalitve smo morali požirati mo^če. Začela so poizvedovanja tn preiskavanja. Dva dni sa tam Je te pride) vojaški avdlr ter a svojim sodiščem, tzvr&ile so se nekatere aretacije. Takoj naslednjega dne po njegovem prihodu, je za£eto delovati sodišče. Obsodbe li usmrtitve Spočetka smo vse skupaj imeli le za šalo, ko pa se je še istega dne raznesla novica, da sta prva dva obsojena na smrt, je vse vojaštvo spreletel mrzel znoj. Obsojena sta bila Andrej Melihen in Rudolf UkoviČ. Ta dva so imeli baje za začetnika upora. Proti njima je z eto obtežujoče pričala neka natakarica rz gostilne, v katero sta zahajala in imela baje proti državne razgovore. Izvršitev smrtne obsodbe se je dogodila še istega dne, namreč 27. maja o pol osmi uri zvečer. Pred zidom Ko-duličeve vojašnice so zabili v tla nekaj tramov, nabili nanje počez deeke, med zid in deske pa so nasuli zemlje In peska. Pred to o-zadje so postavili kol, na katerem je bil pritrjen železen kavelj. V spremstvu prof os a in oboroženih vojakov so pripeljali oba obsojenca. Vse vojaštvo, ki se je na ta ali drug način udeležilo upora, 'je stalo neoboroženo v štirikotu m je moralo gledati ustrelitev. Obsojencema je govoril zadnjo to-lažilne besede kaplan iz Gorenje Radgone. Bled kot obsojenca je stal med njima in jim dajal poguma. Pogumen je bil je Ukovič, Melihen jo plakal, da ga je moral tovariš tolažiti. Prebrali so še enkrat smrtno obsodbo. Melihen je stopil naprej, zavezali so mu s črno ruto oči. Šest mladih Korošcev se je bilo prostovoljno javilo, da bodo streljali. Trije v glavo in trije v prsi. Puške so se dvignite, častnik je dal znamenje z golo sabljo, JEvIelinhen je bil mrtev. Ukovič si nI pustil zavezati oči; ko je stal pred puškami jo zaklical: «Živel Slovenec in Hrvat!» Tako je padel. Dva dni pozneje je bilo ustreljenih ostalih šest. Njihova pot na morišče je bila triumfalna. Noben prizor v Življenju so mi ni vtisnil tako globoko v spomin. Cez radgonski trg je korakalo šest obsojencev, zvezanih med bajoneti. Peli so: «Oh, adijo očka, oh, adijo mam'ca, oh, adijo sestra, brat, zdaj se vid'mo zadnji krat...» Ko so to pesem izpeli, so peli neko podobno italijansko pesem, a se ne spominjam njenega besedila. Peli so izmenjajo vsi skupaj zdaj slovensko zdaj italijansko. Ljudem, ki so stali ob potu, in vojakom na oknih vojašnice so vzklikali! «Z Bogom! Adijo! Živijo! Evviva!» Nato se je oglasila pesem znova. To pot jih je tolažil vojaški ku-rat, ki so ga bili poklicali v ta namen, da bi imel patriotičen nagovor na vojake. Za kazen, ker se je tej dolžnosti izognil s par besedami, ki so izzvenele: «Dajto Bogu, kar je božjega!» jo bil baje prestavljen na fronto. Pripomnim, da se to pot Korošci nico več javili za streljanje, častnik jo moral izmed njih izbrati tisto, ki so bili napravili kak prestopek. Obsojenci so umirali junaško. Šest mrtvih trupel je ležalo pred obzidjem KoduliČevo vojašnice z o-brazom v tleh in močilo črno prst s svojo krvjo. Prišel je voz s šestimi iz sirovih desk zbitimi krstami, položili so trupla vanje, voz je oddrdral. Vtis, ki ga je napravila izvršitev kazni na vojake, je bil strahoten. Na zunaj mirni, preplašeni, so nosili vulkan v prsih. Med seboj so stiskali pesti in zobe ter klicali maščevanja. Videl sem moža, stasitoga KraŠevca. ki so mu tekle solze po licih. Dejal je: «Bil sem na fronti, videl sem razmesarjena trupla, a me ni tako prevzelo kot danes.* Nekateri vojaki, ki so prišli od drugih čet po opravkih v Radgono, so pobrali kepe s krvjo napojene prsti in jo odnesli svojim tovarišem v pričevanje, kako so možje v Radgoni umirali junaške smrti. Smrtne obsodbe so baje na višji ukaz ukinili. Nekateri izmed o-sumljencev je prestal le še bridkost dolge ječe in preganjanja. se Je obnašalo meSfianstvo? Naj omenim Še radgonsko meščanstvo, ki je nemško. Polk niso radi videli, ker so bili v njem sa-ml Italijani in Slovenci. In dasi se ob uporu niti enemu meščanu niti en las skrivil, je bilo opaziti med njimi po uporu hudo mržnjo proti Vbjaštvu. Niti eden izmed vojakov bi ne bil prostovoljna gledal usmrtitve, če bi ne bil v to prisiljen, radgonsko meščanstvo pa je drlo na morišče za zabavo. Spominjam se nemške frajlice, ki je vprašala nekega častnika s priliznjenim glasom: ^Gospod častnik, kdaj jih boste streljali?« Ta častnik ni bil Nemec, zato ji je odgovoril: «Sramutje so, gospodična! Ali je to komedija?« Spominjam se druge hijene v podobi ženske, ki se je z dveletnim otrokom V naročju silila v ospredje in se srdito *porekla z orožnikom, ki jo je gonil domov. No, spominjam pa se tudi gospodične, ki je po ustrelltvi prvih dveh Žrtev prinesla naročje belih vrtnic, da bi jih položila na krste. Bilo je prepozno voz je bil že odšel. Med solzami sočutja Je natrosila cvetje na mesto, kjer so žrtve padle. Ni se bala, da bo obsojena radi poveličevanja upora. Tej gospodični ob dceetletnlcl osmerih žrtev v imenu padlih globok spomin in srčno zahvalo; bila je kakor žarek č o-večanstva na zemlji, ki je bila na-pojena s krvjo Dogodek sem opisal, kakor sem ga videl, doživel in slišal. Dejal sem, da so nekatere podrobnosti neznane. Tisti, ki bi n*™ jih lahko najverodostojneje opisali, so paclll. Četudi je nastal upor nepremišljeno, nenadoma in nepripravljen, je vendar že dolgo prej gorel v duši vsakega posameznika. — Eden. Giovanni Maniacco, počiva Še od 1. septembra 1924 v rodni zemlji, drugih petero žrtev spi na radgonskem pokopališču. Maj je začel poganjati cvetje, ko so morali umreti; ni se še iste jeseni osulo zadnje cvetje, ko je padla tudi tista sila, proti kateri so se bili borili. RAZNE ZANIMIVOST! Zločinska žleza pri Clooeka Slavni newyorški zdravnik in Roentgenolog dr. H. Hersey je imel te dneve predavanje, ki so se ga udeležili številni zdravniki, naravoslovci in psihologi (d ušes lovci). Pri tem? predavanju je podal presenetljivo izjavo, da je po njegovem mnenju možno, ozdraviti hude zločince na način, ki ga je sam odkril, in jih napraviti zopet za koristne člane človeške družbe. Sredstvo, ki zamore napraviti to čudo, tiči prav v Roentgcno-vih X žarkih. Zdravljenje s temi žarki, meni dr. Hersey, mora odpraviti električni stol, na katerem se usmrčajo zločinci. Po mnenju tega zdravnika je vsaka smrtna obsodba oziroma usmrtitev justični umor, ker so zločinci obžalovanja vredni bolniki, ki niso odgovorni za svoje čine. Odgovorna za čine zločinskih ljudi, je nadaljeval ob napetem zanimanju svojih poslušalcev dr. Hersey, je edino le Žleza in sicer tako zvana thymusova žleza, ki je nositeljica zločinskega nagrnjenja in neposredni vzrok premnogim težkim zločinom, posebno umorom, sadizmu itd. Ta žleza, ki ji je navalil dr. Hersey vso krivdo na zločinih, se nahaja pri vseh ljudeh v prvi otroški dobi in sicer v vratu za prstnico in tehta deset do dvajset grramov. Od drugega leta dalje ne raste več žleza in o-stane vedno enaka do pubertete. S šestnajstim letom se pričenja žleza izpreminjati v nekako tolsto tkanino in izgine črez nekaj let popolnoma. Odrastel človek nima imenovane žleze. So pa tudi ljudje, nenormalni ljudje, pri katerih žleza ne izgine. In to so po mnenju ameriškega zdravnika zločinci. Največji telesni znak najhujših zločincev je prav prej omenjena žleza. Dr. Hersey je ugotovil in opazoval žlezo v sedem in štiridesetih slučajih pri hudih zločincih. S tem vprašanjem se bavi namreč že dolgo vrsto let, a k<> maj sedaj je o tem predmetu prvič javno govoril. Take nenormalne žleze je imel po izjavi predavatelja pred kratkim časom usmrćeni Gray in njegova ljubica gospa Snvder, ki sta oba končala svoje življenje na električnem stolu. Pri njuni razte-lesitvi je sodeloval tudi on, t. j. dr. Hersey in se pri tem zopet prepričal, da tliymusova žleza pri hudih zločincih ne izgine, marveč da se ohrani skozi celo življenje. Znanost ima, tako je končal dr. Hersey svoje predavanje, dolžnost, ne samo da o-zdravi zločince, marveč da zločine sploh prepreči in sicer na ta način, da zamori omenjene žleze, če se po puberteti Še nahajajo v človeškem telesu, z Roentgenovimi žarki ali Še enostavnejše kar z operacijo. Na ta način bi se preprečili nešteti u-morL Misel, da zločinci ne spadajo ne v kaznilnice ne na vislice, pač pa edino le v zdravilišča, ni nikakor nova in jo je n. pr. italijanski učenjak Lombroso zastopal s svojo veliko znan* stveno avtoriteto. Ugotovitev, da tiči vzrok bolestno-zločinske-ga nagnjenja v telesnem znaku, v neki žlezi, je bila kot prvemu prihranjena na podlagi dolgoletnega raziskovanja Am&-ričanu dr.ju Hersey-u. Nagrade francoske akademije Francoska akademija je razdelila dve najvažnejši nagradi. Velika književna nagrada v znesku 10.000 frankov je bila priznana pisatelju Jeonu Loui-su Vandoyer-ju za njegovo knjigo «Prva ljubezen». Vandoyer, rojen 1. 1883., izhaja iz znano francoske družine nekega arhitekta. Tako zvano nagrado za roman je pa dobila pisateljica Jeanne Balde za spis «Kraljica iz Arbieux-a». Balde je bila rojena v Bordeauxu in je že leta 1911. dobila francosko književno nagrado kakor tudi angleško Northcliffejevo nagTado. Windischgrftti plaatoi) Princ Ludvik Windischgrftta, ki Je bil, kakor smo poročali pred kratkim, deležen pomilo-ščenja in izpuščen iz ječe, je izjavil nekemu časnikarju, da se bo odslej bavil edino le z upravo svojega posestva in se ne bo mešal več v politiko. Obsodba v procesu radi ponarejevanja francoskih frankov mu je omo gočila proučevanje raznih vprašanj. V zaporu Je spisal večje delo o svetovni vojni. S tehnične strani opazuje pisatelj vojaške čine osrednjih držav. V, vojni je bil princ aprovizacijski minister in je imel precej vpogleda v vojaške zadeve. Ta knjiga se bo tiskala v nekaj mesecih. BORZNO POROČILO Amsterdam 763-769, Beltdja 363-207, Francija 74.57« -74.87%t London 92.65-92.86, New-York 18.93X-18.99M, Španija 314-320, Švica 365-367, Atene 24.50-25, Berlin 451-457, Bukarešt 11.56-11.95l Praga 56.15-56.45, Ogrska 329-335, Dunaj 264.50-270.50, Zagreb o3.32 33.623$. Uradna cena zlata (9. 6.) L 366.57; Liktorsko posojilo 85.80; vojnoodškodninske obvez. 77.50. ZLATARNA Amert Pcžvfi Trst, Vin Mazzidi IG kupuje krone po l-46 Popravlja in prodaja zlatcnino. fh"| Proti TSAKULJI Ugledni zdravniki priporočajo že več let In predpisujejo kot SRhDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TEMIFUGO V I O L A NI ki ga izdeluje kcmik-lekarnar G. VIOLANI v Milanu Za birmo, nc pozabite na staro trgovino zlateninc ALOJZ POUH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica u Trstu. 448 Pazite na naslovi Dff. S ■TTTTTTTV ▼▼▼▼▼▼ ▼ ▼▼▼ ▼ r TRSI VIA S. LAZZAKO 23,11. Avtomobilska proga Trst-Lokev-Divača-Scnožeće PODJETJE BRUNELL! Odrtodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. aprila, rz Trsta v Senožeče ob 17 30. iz Bazovice ob 18-—. Iz Lokve ob 18 15. Iz Divače ob 18'25, v Senožečah ob 19*—. iz Senožeč v Trst ob 7 —. Iz Divače ob 7-20. Iz Lokve ob 7 30. Iz Bazovice ob 7'45, v Trst ob 8*30. listki za tja in nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13*—. Trst-Senožeče in naza L 16'— j ŠIRITE J „Naš glas" H I Mesečno družinsko revijo t Naročnina za celo leto 15 L Naslov: Trleste, Casella postale 348 iBaaRiKaifl VOIMBII Ma posojilnica m Mm rcglsfrovana zadruga s om»/. poroii»om ureduje ▼ lastni hiši Uia Torre blsnca 19,1. Teifcfon Stv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjllice, vloge no tek. račun in vloge na čekovni promet In Jih obrestuje po 4% VečJ« in staln« vlog« po dogovoru. Sprejema .DINARJE* na lek. rofun In Jih obreetvje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod »ara. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave ln otebn« kredite. • Obrestna mera po dogoToru. No razpolago varnostne celice (sale) Uradno ure za stranke od 8*50 do 15 in od 16 do 1& Ob nedeljah Je urad zaprl.