Današnja številka obsega O strani In stane Oin 1*50.
Poštnina plačana v gotovini.
Illllllli
GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg št. 2, pritličje. — Naročnina: na mesec 4 Din, četrtletno 12 Din. — Dopisi se ne vračajo.
Štev. 13.
LJUBLJANA, četrtek, 12. julija 1923.
Leto I.
Klerikalci obračajo svoj čolnič proti - koritom.
Ko je Pašič z zakonom o zaščiii države nastopil proti Radiču, je Radič in cela javnosl pričakovala, da bodo Radičevi zavezniki zapustili v znak protesta parlament, ki bi po odhodu Slovencev in muslimanov zgubil vsako mo-ralično avtoriteto, ker bi se spremenil v skupščino srbskih poslancev. Radič je v »Slobodnem domu« tudi javno zahteval ta korak od klerikalcev, ki so sami grozili z odhodom. Toda besede so ostale besede in celjsko zborovanje klerikalnih zaupnikov pomeni prelom med Radičem in klerikalci in pisanje klerikalnih in radikalnih listov kaže jasno, da se klerikalci pripravljajo na še ožje sodelovanje z režimom. »Jasno še ne morejo danes stopiti pred ljudske množice s tem programom, zato so sklenili, da zaenkrat ostanejo pri stari taktiki, to je, da bodo na videz pobijali režim, v resnici pa mu bodo nudili največjo podporo, kakor mu jo dejansko nudi tudi Radič, kljub svojim sanjarijam
o	angleški in bogve še kaki eksotični intervenciji v korist mirotvorne republike. Klerikalci pišejo, kako zmaguje med radikali misel sporazuma, kako, in
io	povdarjajo ti bivši republikanci, je temu sporazumu posebno naklonjen dvor. In tudi radikali hite popravljali divje šovinistično besnenje svojega časopisja zadnjih dni. Boj za avtonomijo se je prenesel zopet k zdenim mizam parlamentarnih taktikov. Začela se ie kravja kupčija, kjer bodo klerikalci dobiti gotove koncesije in gotove strankarske ugodnosti, kjer pa bodo in to je jasno zabarantali samoodločbo slovenskega kmečko - delavskega ljudstva. Kako resno mislijo klerikalci za avtonomijo, nam je najboljši vzgled dr. Brejc, ki je izjavil, da je za časa nesrečne Narodne vlade Slovenija imela popolno avtonomijo. Ni pa razjasnil dr. Brejc neke čudne zadeve, govori se, in to govore zelo dobro informirani ljudje, da je tedaj prišel neki telegram, v katerem je pristala centralna vlada na to, da se skliče slovenski pokrajinski zastop, ki bi šele bil prava podlaga samoupravi slovenskega delavsko-kmečkega ljudstva potom voljenih zastopnikov. In tisti telegram je ostal v miznici gospoda dr. Brejca, ker so se klerikalci tedaj bali volitev, ker je bila še preblizu vojna doba, v kateri so oni z raznimi bojnimi hujskarijami, denuncijacijami, agitacijo za vojna posojila itd., itd., zgubili vpliv med ljudstvom. Kaj je bilo s tem telegramom, širijo se o tej stvari.lako kategorične vesti, da ljudstvo zahteva, da izve koliko je na teh stvareh resnice. Klerikalci so po vojni še enkrat prišli do veljave z geslom »Avtonomija«. —
Toda niso nikoli jasno povedali, kako si predstavljajo to avtonomijo in danes, ko so skupno z Radičem omogočili radikalni vladi sprejetje najbolj protiljud-skih zakonov, obračajo zopet naravnost
—	k viadnim koritom. Razumemo jih, konkordat (pogodba med našo vlado in katoliško cerkvijo) je pred durmi, oni hočejo doseči tam za klerikalizem (v interesu duhovščine) kar največ koristi, posebno hočejo velikanska veleposestva raznih škofij in samostanov rešiti pred agrarno reformo, vemo, da zahtevajo klerikalni fabrikantje in izvozni-čarji vladi prijazno politiko, ker vlada daje liferacije in druge stvari, ki nesejo lepe denarce le takim ljudem, ki niso v opoziciji, vemo, da klerikalne gospodarske organizacije rabijo vladne pomoči in dobrohotnosti, je cela vrsta dejstev, ki silijo klerikalno buržuazijo k vladi. Dr. Korošec se da hvaliti po dr. Leskovarju že kakor tistega, ki je zatrl še pred Obznano delavski pokret. »Le energičnemu (in krvavemu op. ur.) nastopu dr. Korošca se je posrečilo, da je štrajk (železničarski) v kratkem času zlomil. Železničarji in državni nameščenci še danes dobro občutijo v želodcih posledico Koroščeve »energije«.
Ladja klerikalne politike jadra z odprtimi jadri, ampak danes še z zakritimi lučmi, v pristan Pašičeve vlade, ampak ljudstvo, delavsko in ubožno kmečko ljudstvo Slovenije ne bo sledilo tej vožnji.
Delavsko in ubožno kmečko ljudstvo nima nobenih interesov na klerikalnih koritih, niti ne na cerkvenih veleposestvih, ono hoče sporazuma s srbskim in hrvatskim delavnim ljudstvom, ne pa barantanja z beograjsko čaršijo.
Delovno ljudstvo hoče popolno samoupravo slovenskega, hrvatskega ter srbskega delovnega -ljudstva v lastni državi, ki bo članica Zveze kmečko-de-lavskih republik Balkana. Ono hoče, da odloča povsod samo, v občinah, v okrajih in v državi.
Ono si bo svojo gospodarsko in na-cijonalno svobodo priborilo v zvezi z delovnim ljudstvom Hrvatske, Srbije, Makedonije, Bosne in Bolgarske.
Ono ve, da bo boj težak in poln žrlev, ve, da kdor hoče svobodo, se ne sme slrašili žrtev in preganjanj.
Delovno ljudstvo Slovenije se bo oklenilo Neodv. del. stranke Jugoslavije ter se v njenem okvirju z delavci in kmeti Srbije, Hrvatske, Bosne in Makedonije borilo za konečno gospodarsko in na-cijonalno osvobojenje v okvirju »Federativne zveze kmečko-delavskih republik na Balkanu«.
0Canr->|[<—>||<—>|i<—>nrTillg3HOIIOHOIIOHOIIOHOIIOHOIIOHOHO'Q
O	Ko silno bo, kot veletok, množica v boj divjala,	O
^	potem bo dan, potem bo dan, ko bo komuna vstala.	«
r	Oblast v rokah se bomo vsi prek vseh dežel pognali.	r
Q	Planili bomo iz noči, roke si vsi podali.	O
=	Priredil	Mile.	x
UonOIIOIIOnC3IIOHC3IICZ>nOHOIIOHOnOIIOnC5IIC3IIOHOMO<U
Boj proti fašizmu in nove izkušnje v taktiki enotne fronte v Nemčiji.
Medtem ko je v Italiji fašizem brez-dvomno prekoračil višek svojega razvoja, se v Nemčiji nahaja na razvojni poti navzgor. Nemški fašizem razvija svojo silo v dve smeri. S pobijanjem vseh liberalnih in pacifističnih struj v buržuaziji sami shemi po nacijonalni diktaturi »za osvobojenje naroda izpod lujega jarma« (francoskega imperializma). Ker je fašizem najbolj agresiven del ofenzive kapitala, orodje kapitalistične ofenzive proti proletarijatu, je njegov glavni sunek brezdvomno naperjen proti delavstvu. Boj fašistov velja komunistom in socialdemokratom. Tu uporabljajo: teror nasproti komunističnim in socijaldemokratičnim organizacijam (razbijanje shodov, atentati na tiskarne, provokacije, ubijanje delavskih voditeljev) in drugič politično propagando med omahljivimi in indiferentnimi elementi proletarijata.
Najbolj odkrito nastopa fašistovski teror proti delavstvu v Bavarski, G. šle-ziji in Porurju. Na Bavarskem je dejansko državna oblast fašizem. Kar manjka fašizmu za zmago v celi Nemčiji je to, da ne temelji na dovolj široki soci-jalni podlagi. To pa more povečali edinole tedaj, ako razširi svoj upliv med proletarijat. Zalo fašisti polagajo veliko važnost na propagando med delavstvom. In za io propagando imajo protikapitalistične parole: Na vislice z oderuhi in Židi! Dol s špekulacijo, bankirji itd. Zato so v sporazumu s podjetniki nastavili po obratih vedno več fašistovskih študentov, oficirjev in lako dalje. Nemški fašisti hočejo torej osvojiti — obratne svete, ker vedo, da potom tega pridejo v delavske množice.
Kako se bori komunistična stranka Nemčije (KPD) proti tako se razvijajočemu fašistovskemu gibanju? — Dokler se je fažizem omejeval samo na
oboroženo nastopanje proli prolelari-jalu, je proletarijal odgovarjal isto tako z nasiljem. KPD je torej v tej dobi razvila svojo agitacijo predvsem za stvo-ritev proletarskih obrambnih čel brez razlike stranke. In sicer se te čete zbirajo po posameznih obratih (na 1000 delavcev 100 vojaško organiziranih). Zato se le čele imenujejo »Hundert-schaflen« (stotnije). V leh stotnijah so torej organizirani delavci vseh strank, ki so zastopane v dotični tovarni (komunisti, socijalisli, sindikalisti, strok, organizacije, mladi delavci). Neposredna naloga leh stotnij je politično prosvetno in propagandno delo. Ob provokacijah in terorističnih napadih fašistov se te stotnije alarmira in postavi v boj proti fašistom.
Tam, kjer je gibanje enotne fronte proletarijata močno, se sploh vsa fa-šistovska in nacionalistična zborovanja onemogoči in razbije.
Socijal-demokralski voditelji se sicer večinoma branijo proli organiziranju skupnih proletarskih stolni j, ali delavstvo samo vedno bolj uvideva, da so neobhodno potrebne skupne stotnije. Tako postajajo proletarske stotnije vedno močnejši organ enolne fronte proletarijata.
KPD dosega vedno večje uspehe s taktiko enotne fronte, s tem da pri taktiki enotne fronte ne gleda samo na agitatorične, ampak ludi organizato-rične rezultate. Ona skuša povsod stvorih močne organizacijske opore za enotno fronto (obratni sveti, kontrolne komisije, sestavljene iz vseh delavcev, akcijski komiteji itd.). Tako KPD razširja svoj vpliv na vedno širše delavske mase in ta svoji vpliv tudi organi-zatorično utrjuje. Okrog KPD so že danes zbrani organi enotne fronte kot ali livne postojanke revolucije.
Svetovni položaj.
n.
Kaj sledi logično iz dejslev, ki smo jih navedli v prvem odstavku?
Predvsem eno: da si stojijo interesi angleškega in francoskega velekapitala v diametralni nasprotnosti in da se razvija med angleškimi in francoskimi in-dustrijalnimi koncerni nepomirljiva konkurenca. In ker niso doseclanje vlade kapitalističnih držav nič drugega kakor izvrševalni odbori teh koncernov, se prenaša ta boj na svetovno politično polje in izziva oborožene konflikte in vojne med posameznimi kapitalističnimi državami, ali skupinami držav.
Sporazum med francoskim in nemškim ali pa med angleškim in nemškim kapitalom bo prej ali slej, v tej ali oni obliki dosežen, ako tega ne preprečita francoski in nemški proletarijat v skupni revoluciji. V ta sporazum silijo nemški in francoski odnosno angleški in nemški velekapital ogromne skupne
koristi. Združitev nemškega in francoskega kapitala, pa bo imela ludi za neizogibno posledico vojaško konvencijo med Francijo in Nemčijo, ker taka združitev trancosko-nemškega kapitala se da samo s skrajnimi vojaškimi napori braniti proti Angliji, ki bo s lem zadeta v sredino srca.
Francija si je umela v svetovni vojni zelo vešče pripraviti tla za lo kapitalistično ekspanzijo. Ona je strla nemško konkurenco in spravila nemški kapital (z odvzetjem Alzaško-Lotrinške, z okupacijo sarrske kotline in z zasedbo ruhrske industrije) v tako situacijo, da mora paktirati /. njo. Z razkosanjem Avstro-Ogrske in s svojo politiko na Balkanu si je pridobila celo vrsto vazalnih držav, ki jih je finančno tako zasužnjila, da so danes pravzaprav njene polkolonije. Ker so to, izvzemši čeho-slovaško, zelo primitivne, industrijalno in gospodarsko nerazvite dežele, si je s tem znatno razširila svoje tržišče in
obenem zavarovala hrbet proti sovjetski Rusiji, ki je največja nevarnost taki kapitalistični ekspanziji. Poleg tega je Francija v tem času ogromno razvila svoja bojna sredstva. Njena armada je danes dosti večja od nemške pred svetovno vojno, svojo zračno floti!jo razvija naravnost z neverjetno naglico in poročila govore o naravnosi neverjetnih francoskih iznajdbah zadušljivih plinov.
Anglija ni bila tako odločna v svojih ciljih. Po svetovni vojni sta obstojali med angleškimi kapitalisti dve struji: prva je bila mnenja, da preti angleškemu svetovnemu gospodarstvu največja nevarnost s strani sovjetske Rusije, ki ji revolucijonira vzhodne kolonije (Indijo, Turško), da je torej treba prepustiti evropski kontinent francoskemu vplivu ter porušili s pomočjo Francije proletarsko zvezo sovjetskih republik. Izrazit predstavnik te struje je bil Bonard J.avv, katerega žrtev je bil Lloyd George. Toda lej struji je podkopala tla Francija z zasedanjem ruhrske kotline in s svojim nastopom v grško-turškem konfliktu, ko se je postavila odkrito na stran Turčije in torej proti kolonijalnim interesom Anglije na bližnjem vstoku. Bonard Law je padel v tem momentu, ko je stavil sovjetski Rusiji ultimaium in ko je imelo priti do oboroženega konflikta med delavsko republiko in Veliko Britanijo. Njemu je sledil Baldvin, angleški vele-indusirijalec, ki je takoj poravnal an-gleško-ruski spor ter se postavil na strah Cunovi vladi. Značilno za lo novo angleško politiko na evropskem kontinentu jc zlasti favoriziranje Ogrov s strani Anglije in pa revolucija v Bolgariji. Sedanja revolucija v Bolgariji je delo angleške politike. Ž njo hoče Anglija zabiti zagojzdo med Turčijo in Jugoslavijo. Gospod Pašič je hotel na ukaz svojih francoskih gospodarjev la-koj intervenirati s svojo vojsko v Bolgariji in pomagali zopet Stambolijskemu na diktatorski stolček, ali mu je angleški poslanik v Beogradu izdrl pero iz roke in ultimaium novi bolgarski anglofilski buržuazni vladi je ostal nepodpisan.
Nacionalno vprašanje
Zinovjev je v svojem zaključnem govoru na seji razširjene eksekutive kom-interne govoril tudi o nacijonalnem vprašanju. Tu prinašamo kratko vsebino njegovega govora o tem vprašanju.
Kominterna ima še dve živi tradiciji iz 2. internacijonale; to sla: nacijonalno vprašanje in vprašanje razmerja do kmetov. Mi se ne bojimo tega prizna-
Katera skupina evropskih koncernov bo zmagala v tem orjaškem kapitalističnem boju, je danes težko reči. Toda kakorkoli se bo obrnila sreča zmage, eno je goiovo: nasprotstvo gospodarskih interesov med Anglijo in Francijo je tako veliko, da je izključen vsak sporazum mirnim potom. Značaj tega na-sprolstva je isti, ki je gnal leta 1914 centralne velesile v boj na življenje in smrt z entento. Ako zmagata Stinnes in »Comite des Forges«, bo uničena ali vsaj zelo omejena angleška težka industrija — in vojna med Anglijo in Francijo je neizogibna. Ako pa zmagala A. E. G. in Flapag s svojim Cunom in s pomočjo Anglije — potem je vojna med Francijo in Anglijo istotako neizogibna, ker potem bo uničen »Comite des Forges«. Francija bi se ne mogla izvleči iz ogromnih vojnih dolgov in njena zmaga bi se izpremenila v njen poraz, v njeno gospodarsko ruino. Druge trajne poti ni.
Seveda ta boj med Anglijo in Francijo ne bo oslal osamljen. Anglija ima svoje satelite (llalijo, Grško, Bolgarsko, Ogrsko in morda celo Ameriko) in Francija ima svoje trabante (Jugoslavijo, Rurnunijo, Poljsko in morda Ceho-slovaško in morda, v skrajnem slučaju, celo Japonsko). Poznano je, da obstojijo ravno tako ogromna interesna na-sprotstva med Ameriko in Japonsko. Svelovno delavstvo bo zopet imelo prelepo priliko, da se bori za »zlato svobodo«, za »čisto demokracijo« in za »milo domovino« — internacijonalnih trustov in koncernov, internacijonalnih velekapitalistov.
Edino, kar preprečuje tem gospodom, da si ne skočijo v lase in da ne žrtvujejo Mamonu zopet nekoliko milijonov siromašnih delavcev in kmetov, je delavska Rusija, ki bo igrala v tem novem spopadu odločilno ulogo. Da ni nje, bi internacionalni kapitalisti plesali že zopet nov krvavi ples in si na novo delili železo, premog, petrolej, volno, bombaž in žilo.
Od svetovnega proletariata je odvisno, kako bo izpadla ta nova delitev.
na seii kominterne,
nja. gotovo se ne sliši prav prijetno, če se reče, da v teh stvareh še segajo ostanki 2. internacicijonale v 3. kom. internacionalo, ki je smrtna sovražnica 2. internacijonale. Ali mi moremo razumeli, da 3. internacijonala ni padla kar gotova iz neba, ampak ona je izšla iz nedrij 2. internacijonale. In mi moramo opozorili na vse tradicije iz 2. internacionale, da jim zamoremo napove-
dati odločen boj in da jih v najkrajšem času iztrebimo.
2. internacionala je zastopala stališče »pravice samoodločbe narodov«, ki pa je osialo le na papirju. L. 1914. je pa 2. internacijonala to parolo naravnost izdala. Ali na posameznih primerih bom pokazal, kako tudi poedine naše stranke malo store na polju nacionalnega vprašanja, kako slabo se izvršujejo tozadevni sklepi 2. kongresa kominterne.
Vzemimo angleško stranko! Tu imamo Indijo, Irsko in številne druge kolonije. In angleška stranka piše o vsem tem le tu pa lam, medtem ko popolno- i ma pogrešamo žive njene politične kamjanje v tem tako perečem vprašanju za Anglijo. Ravnodušnost, svetovni radikalizem — to je delo angleške stranke v tej smeri.
Nemška stranka tudi ni zavzela konkretnega stališča v ruhrskem vprašanju, s katerim bi rnogla parirati nemškim nacjionalistom. Ona bi morala z vsem pogumom izjavili: Mi smo proti meščanski »domovini«, ali mi smo pripravljeni braniti socijaJistično domovino in i to bomo branili makar z revolucijonar-no vojno. Mi, nemški komunisti, zastopamo edini interese dežele, ljudstva.
V Jugoslaviji se je posrečilo v veliki meri Radiču i. dr., da so vsled nerazumevanja nacijonalnega vprašanja od strani jugoslov. stranke ulovili mnogo delavcev v svoje mreže nacijonalistični (separatistični) elementi.
V češki obstojata sedaj dve komunistični strokovni organizaciji tekstilnih
G. Supičič, naš oficijelni konzul v Odesi (Rusija) se je pred kratkim povrnil iz Rusije in podal zastopniku radikalnega (vladnega) lista »Vreme« v Beogradu sledeče zanimivo poročilo, katero je »Vreme« objavilo 2. julija na uvodnem mesiu.
Naš »Slovenski Narod« in še bolj naš »Naprej« imata anonimne dopisnike, ki pišejo o Rusiji tako, da človeku kar lasje na glavi vstajajo, ko čita te izmišljene grozote. No »Narod« in pa »Naprej« že vesta zakaj tako pišeta, samo da jima nese, drugo se pa najde ali pa izmisli.
delavcev, ki stoiita obe pod komunističnim vodstvom ali sta razcepljeni vsled nacijonalnega vprašanja. V eni so nemški, v drugi češki komunistični delavci.
Naše stranke se morajo znati boriti ne le za 8urni delavnik itd., ampak tudi za osvojitev mas pod danimi okolšči-nami, one morajo vedeti, da je nacijo-nalni problem v mnogih deželah eno naših najmočnejših orožij za zmagono-sen boj proti obstoječemu režimu. Naše stranke morajo brezdvomno ostati de-j lavske stranke, ali tudi te delavske stranke morajo razumeti, pravilno odgovoriti na nacijonalno vprašanje v vseh onih deželah, kjer je pereče.
Mi torej zahtevamo, da v onih deželah, kjer igra nacijonalno vprašanje veliko vlogo, znajo naše stranke izkoristiti nacijonalni element proii meščanskemu režimu. Na primer ruski boljševiki so znali izkoristiti proii Ke-renskemu ukrajinske nacijonaliste. Mi seveda nismo vzeli ukrajinskih nacijo-nalisiov v svoje vrste, ampak mi smo dejali :	ko zavzamemo boljševiki,
državno oblast, bomo osvobodili vse narode, ki jih je tlačil carizem, da bomo iztrebili caristične in Kerenskijeve tradicije, da smo za samostojno republiko Ukrajino. Če bi pa mi nasprotno rekli: Predragi ukrajinski kmetje, Marx je rekel, da nima proletarec nobene domovine, zalo nas ukrajinsko vprašanje ne zanima, bi to ne bil niti marksizem, niti iriiernacijonalizem, ampak navadna karikatura. In tak položaj imamo danes v mnogih državah in celo v Angliji, Franciji ter Belgiji. Za vsako stvar moramo pokazati določeno smer.
»Vreme«, ki je poluradni lisi današnje vlade, piše:
»Trije momenti so bili v Rusiji grozni. Prvič: anarhija takoj po revoluciji, drugič: državljanska vojna (Vrangel, Kol-čak, Denikin) in tretjič: glad, o katerem je govoril -cel svet. Glad pa je bil zadnja postaja trpljenja velike Rusije. Velike so bile grozote gladu in nepopisno trpljenje ljudstva. Stanoval sem na trgu Karla Marksa in vsako jutro sem slišal streljanje. Čeka je vsako jutro spravljala s sveta po par ljudi, ki so se zagrešili na zakonih revolucije.
In še nekaj groznejšega sem čul, kar
Kako ja v Sovjetski Rusiji.
Po poročilu buržujskega konzula SHS.
ZLOČIN KAPITALISTIČNE BLOKADE. - ŽIVLJENJE BUJNEJŠE KOT V CARSKI RUSIJI. - KDOR NE DELA, NIMA JELA. - PETROGRAD BREZ POLICIJE, PIJANCEV IN TATOV. - ZEMLJA REDU IN DELA. - ŽETEV BO OBILNA. - ŽELEZNICE OBRATUJEJO TOČNO." - VSE JE CENEJŠE KOT PRI NAS. - ISKRENA ŽELJA ZA SPORAZUM Z. NAMI. - SOVJETSKA
RUSIJA JE NEPREMAGLJIVA.
LISTEK.
D Anin:
Govor slovenski inteligenci.
Dolgo časa se žc pripravljam, da bi iz-prcgovoril tudi vam golo besedo.
Odkar sem se povrnil v domače kraje, nosim to besedo v srcu. Nisem čakal^ z njo morda radi tega, ker si jc nisem bil še dovoli sve-len, ali zato, ker nisem našel primerne^ forme za njo, zakaj kdor hoče govoriti jasno, temu se ni treba loviti za obliko. Govoril vam nisem zato, ker nisem imel časa, ker sem imel pred seboj tisoče in tisoče ukaželjnih ušes, ki so za dobro in pametno sprejemljivejša, brez predsodkov in nepokvarjena in čijih nosilci so odločilnejši faktor v razvoju našega sodobnega socijal-nega m kulturnega življenja, kakor vi drugi. Tem poslednjim nisem govoril zaman, pa mogoče bo tudi pri vas padla katera na rodovitna tla.
Toda kdo ste vi, katerim velja danes moja beseda?
Slovenska inteligenca.
Zelo meglen pojm pri nas in da ne bo med nami neljubega nesporazumljenja, vam hočem najprej jasno povedati koga mislim pod tern,, do danes pri nas neopredeljenim izrazom.
Slovenska inteligenca niso niti slovenski profesorji, niti slovenski inženjerji, niso slovenski zdravniki in še naimani tisti, ki se pode na kakih visokih ldjusali po Ljubljani in njeni okolici, ne slovenski advokatje, ne slovenski notarji — ta dva stanova še manj med vsemi ostalimi — ne drugi visoki uradniki, med katerimi so juristi poslednji, ne sodniki in ne duhovniki. Slovenska inteligenca so tisti ljudje, ki v slovenskem jeziku ust v a r j a j o nove ideie in nove načrte za naše skupno duševno in socijalno živ-
ljenje. Oni niso vezani na stan — če so k snični, prav pravi inteiigenti, stanu niti nimajo — niti šole. O, menda ravno današnje naše šole so krive, da imamo tako zelo rnalo inteligence. Prav gotovo pa je, da se inteligenca v šolah ne pridobi, prav često pa ubije in zapravi.
Inteligenca nima torej s stanom in šolo prav ničesar opraviti. V splošnem je najsi-gurnejši znak, da ni še inteligenten, kdor si je pridobil doktorski naslov. Resničnim in-teligentom so take pridobitve balast, nadlega in zamuda časa in si ga pridobe, ker to zahteva vladajoči razred.
Idejno delo razlikuje inteljgcnta od raa-nualncga delavca. Po produktih tega dela sodimo njegovo vrednost za človeško družbo. Novost napram obstoječemu in dinamična moč njegovih, podanih nam idej v ustroju človeške družbe ali vsaj v delu te, kateremu pripada, je merilo za indvidualno jakost inteligence.
Vsi ljudje torej, ki ne ustvarjajo novih idejnih produktov, novih načrtov,^ ki ne vplivajo dinamično na razvoj duševnega stanja, kulture, naše družbe, so manualni delavci.
Inženjer, ki ne ustvari nikoli nobenega idejno novega načrta, ampak samo kopira stare in jih prilagoduje danim razmeram, je risar, polil — je manualni delavce. Zdravnik, ki zdravi in operira samo po šablonah svojih prednikov, je manualni delavec. Jurist v birokratičnem uradu, ako sicer nič duševno ne producira, jc prost regisiraior
—	je manualni delavec. Advokat in notar, brez drugega posla sploh nista delavca, ker ne vršita družabno potrebnega dela. Tu dva spadata tja, kamor trgovec — t. j. med pijavke človeške družbe. Inteligent pa je tudi tovarniški delavec, ki spesni po svojem trdem delu navdušeno proletarsko pesem, ali napiše isker članek, v kterem raz-motriva vzroke trpljenja proletarskega in daje navodila, po katerem se mora proleta-rijat ravnati, da se reši trpljenja in suženjstva v katero ga je pahnilo kapitalistično meščanstvo.
Uradnišivo, ki prišteva sebe tudi inteligenci, dela to iz nečimurnosti in to niče-murnost socijalno strašno drago plačuje. Kapitalistično meščanstvo zlorablja to njegovo slabost, da ga vklepa v svoj voz in tako tvori pisarniški delavec privesek kapitalističnega razreda. Dve močni verigi je skoval kapitalizem, da si trdno priklopi delavce — registratorje k svojemu vozu: Uradniško lestvico in pa starostno zavarovanje v obliki penzij. Toda doba svetovne vojne, v kateri je stopnjeval kapitalizem vsa svoja dela, ves svoj sestav izkoriščanja do skrajne mogočnosti, do absurda, je pokazal tudi ti dve ustanovi v svoji pravi luči, in danes sta izgubila činovniška lestvica in penzija svojo privlačno silo. Ti dve ustanovi nista več vabljiva privilegija za naše pisarniško delavstvo, zakaj gospodje nadsveiniki, nadinšpektorji in kakor se vsi ti lepi naslovi glase, ne morejo s svojimi plačami več vzdrževati svojih družin in sc bojijo tudi vpokojitve, ker jim tam odpadejo doklade in diete in tako vendar le prihajajo počasi do spoznanja, da ne spadajo v kapitalistični razred, kateremu so do sedaj služili s pasjo udanostjo in suženjsko zvestobo. Organizirano tovarniško delavstvo je danes bolje plačano in ima večje upanje za bodočnost kakor delavstvo -uradnišivo in je danes tudi socijalno bolj sposoben in bolj čislan stan in to ni moglo ostati brez vpliva na uradništvo. Počasi prihaja do spoznanja, da mu je spas samo v delavskih vrstah in čudo vseh čudes — kljub svojim zagalnim zgodovinskim tradicijam je danes uradništvo bližje delavski masi, kakor pa naša inteligenca.
Tudi ovratnik in zlikana židovska kravata nista še dovoljna znaka inteligence: razliko med manualnim (ročnim) delavcem in inteligentom označujejo torej proizvodi njihovega dela.
Kajpada, tudi inteligenca ni nič drugega kakor delavec, toda posebna kategorija delavstva. Njej pripada naloga, da vodi vse družabno delo, mu kaže nova pota in daje delavskemu življenju vedno nove impluze.
in to delo ni niti bolj, niti manj važno za človeško družbo. Samo zase, brez manu-alnega dela jc družabno brezmiselno in brez cilja. Najlepši, najpopolnejši, najvzor-nejši načrt za katerosibodi zgradbo bi bil brez smisla, ako ne bi imeli manualnih delavcev, da ga izvršijo. Iznajdbe pare, plinov, elektrike itd. bi nam nič ne pomagale, ako bi ne imeli kovačev, ključavničarjev, monterjev in drugih, ki nam postavljajo tovarne, železnice, napeljave, stroje itd.; v katerih pridejo te prirodne sile do svoje veljave kot koristne sile za človeško druž-| bo. Zato pa socijalno inieligent ni več
i	vreden od manualnega delavca in ta ni manj vreden od onega. To je delavec inteligent, ki mora vršiti v človeški družbi ravnofako svojo določeno nalogo, kakor vsak drugi delavec.
V času sodobne svetovne revolucije označuje tega delavca le to: on je za svoje delo najslabše plačan, najbolj gladuje, per-centualno je najslabšc politično orientiran in najbolj konservativen.
Največja sreča za človeštvo jc, da je ta najbolj izkoriščevana kategorija delavcev fizično slaba in po številu majhna.
Tako razumevam jaz inteligenco in tej iteligenci hočem v tem rdečem razpoloženju govoriti.
Utrdimo najprej en pojm.
Odkar sem začel čitah vaše duševne proizvode in odkar sem v stiku z vami, mi neprestano pišete, pojete in pripovedujete
o	narodu. Pripovedujete mi vse mogoče o njem, a predvsem dvoje: da ga moramo ljubiti in zanj delali. Če pa si pokličemo gotove vaše stvari in svoje doživljaje v spomin, potem mi jc jasno, koga pravzaprav mislite s to besedo: narod, koga priporočate v ljubezen in za koga naj delamo. Vodnik, Prešeren, Simon Gregorčič, Aškerc, Tavčar, Pater Hugolin, cela vrsta naših univerzitetnih in drugih profesorjev itd. — gotovo vsi liudje, ki so delali za slovenski narod. Jaz grem n. pr. mnogo med naše rudarje, — in rudarji so gotovo narod — pa jih vprašam:
ne bom inogel pozabili, pa če bi živel večno. V dvorcu barona Masa je bila kirurška bolnica in cel dan se je iz bolnice slišalo strašno vpitje in kričanje. Kaj je bilo? Tu so se vsak dan vršile operacije brez kloroforma. Nesrečnežem so žagali noge ali roke, rezali jim meso iz živega telesa, brez da bi lih mogli preje omamiti s kloroformom. Blokada Rusije ni dopustila, da bi prišel v Rusijo tudi gram kloroforma.
No danes po petih lelih velikih muk in trpljenja je življenje v Rusiji normalnejše in bujnejše kot kedaj popreje. V Rusiji danes vse dela. Kdor ne dela, nima jela. Delo je ruskega človeka popolnoma preobrazilo. Mnogo je k temu pripomogla tudi prepoved vživanja alkohola. Človek ne bi verjel, a resnica je, da je Petrograd danes brez policije. Ona ni več potrebna. Tatvine so zelo redke in Rusija, katero smatrajo danes za državo anarhije, služi lahko vsem ostalim državam za primer dela in reda.
Letos je obdelano 50 odstotkov več zemlje, kot lani in žetev bo obilna. — Izvoz žita bo velik. Železnice obratujejo točno. Iz Petrograda do Odese potujete lahko v spalnih vozovih, z jedilnimi vozovi, ki služijo lahko za vzgled čistoče in udobnosti. Živi se prav poceni. Dobro kosilo stane 2 milijona rubljev, kar je 8—10 dinarjev naše vrednosti. Trgovine so odprte. Gostilne in kavarne so v lepem redu in
»Ali poznate Vodnika, ki je delal /a \as?«
»Vodnika? Tu ni nobenega Vodnika, mogoče se piše v kočevskem revirju kdo Vodnik.«
»Ne, ne,« popravljam jaz, »pesnika Vodnika?«
»Ali poznate -Prešerna?« vprašam naše kmete.
»Da, Prešerna poznamo, stoji v I iubliam pred frančiškansko cerkvijo.«
»Dobro, ali ste čitali njegove pesmi?«
»A, on je pisal pesmi?«
Našim kmetom se dobro zdi, da je pisal Prešeren pesmi, ali čital jih je redko kdo. Morda eden na desettisoč.
»Ali poznate Tavčarja, kmetje moji?«
»O, da, dr. Tavčara pa že poznamo, la je advokat v Ljubljani.«
In tako bi šlo to še naprej za vso našo literaturo, za vso našo glasbo, za vse naše slikarstvo in za vse naše znanstvo.
Drugačne odgovore bi seveda dobil v mestu.
Oprostite mi torej, draga moja inteligenca, za kateri narod pojete vi svoje pesmi pišete vi svoje romane, skladate svoje napeve, slikate svoje slike in pišete svoje učene znanstvene razprave ? — Imenujete
li	vi narod teh par desettisoč ljudi, ki sede po ljubljanskih in mariborskih zakajenih kavarnah, pri »Fajmoštru in pri »Belem volku«, ali je vaš narod ona črna delavska in kmetska masa tam zunaj?
Ako imenujete narod ono črno maso tam zunaj, potem je vaše delo kaj čudne vrste, zakaj ta masa proldeto malo ve za vas in malo občuti vaše delo.
Pač pa vem, da ta črna masa dela za vas, draga inteligenca, in da vi to delo vse drugače občutite. Ako počivajo samo en dan v trboveljskih rudnikih krampi in lopate, ste vi vsi zmešani in se derete po vseh svojih časopisih, da se podira in ruši )ngo-slavija
Bilo je tam po zimi in po ljubljanskih ulicah sta tavala dva makedonska kmeta
—	komunista. Iskala sta »Narodni dom« Vstavita pred pošto nekega inteligenta in
čiste. Gledališča in varijeteji so polni ali nič več ni nekdanjega razvratnega in razsipnega življenja.
Rusija napreduje in ozdravlja. Današnja sovjetska vlada ima zaupanje velike večine ruskega naroda in ni je moči na svetu, ki bi zainogla premagati današnjo Rusijo. Verujte mi, da vsak Rus od prvega voditelja do zadnjega kmeta iskreno želi, da bi prišlo do sporazuma s Srbijo in ako bi se zopet oživotvorila ideja slovanske zajednice. Ta sporazum pa ne bi smel biti trgovski in spekulativni trik, to lahko delajo Angleži, ampak popolnoma iskren sporazum med Slovani, lo bi Rusi razumeli in nas vzljubili.«
To je poročilo konzula, ki je živel leta in leta v caristični Rusiji in preživel tudi zadnjih pet let revolucije v Odesi. On je vse preje, kot komunist in soci-jalist, ampak kot državni uradnik je smatral za svojo dolžnost, da poroča resnico.
V	naši deželi so pa gotovi ljudje, ki prostiluirajo besedo socijalizem in širijo najpodlejša obrekovanja proti proletarski Rusiji. Med temi agenti buržua-zije se odlikuje posebno »Naprej«. — Vsakemu zavednemu delavcu je jasno, kaj ima za storiti. »Naprej« hoče v službi svojih buržuaznih inseratodajalcev zastrupljati delavske vrste, zato v boj proti tej cunji.
»Naprej« mora ven iz vseh delavskih hiš!
ga vpiašata:
»Gospodine, kje je tli v Ljubljani »Narodni dom« ?
Gospodin inteligent jima navdušeno pokaže »Narodni dom« in bratoma od Prilepa je zaigralo v prsih srce:
»Evo ti naših Slovencih, kako ponosno palačo imajo za svoj »Narodni dom«. E, naravno, civilizovan in industrialen narod, ti Slovenci!«
In stopila sta v »Narodni dom«. V pritličju na desno in levo vse polno veselih mladih gospodkov in gospodičen, ki so iz-gledali kaj malo »narodno«. Toda mogoče je delavstvo v ti zlati Sloveniji že tako napredovalo v svojem blagostanju in v svoji civilizaciji, da ima bele roke ko sneg in se oblači v svilo, kakor žene in devojke makedonskih verižnikov.
»Prosim, dovolite kje je tajništvo krajevne politične organizacije?«
Mlad gospodič, začuden nad prečudnim vprašanjem in makedonskima kmetoma:
»Kakšno politično organizacijo iščete?«
»Vašo, socijalistično,« odvrneta skromno kmeta.
»Našo...? Socijalistično...? Tu... v »Narodnem domu« socijalistična organizacija ...?«
In ne vem, kdo se je bolj čudil tej situaciji, mladi gospodič ali naša makedonska kmeta?
Kaj torej imenujete vi slovenski narod, gospoda moja?
Vi ste nekoliko v zadregi s tem vprašanjem, toda jaz nimam mnogo časa in zato vam bom pomagal pri tem enostavnem odgovoru.
Slovenski narod je skupina vseh onih ljudi, ki pravijg, da je njihov materni jezik slovenski in ki ne izkoriščajo tujega dela v svoj dobiček. Vsi drugi pa, ki tudi pravijo, da je njihov materni jezik slovenski in izkoriščajo tuje delo v svoj profit, so pijavke slovenskega naroda.
Ogromna večina slovenskega naroda ne ve prav nič za najlepše produkte vašega duha in tisti del večine, ki se jih končno
ni propadla in da se še bo od nje slišalo. Ali reči moram, in ravno na tem internaci-jonalnem kongresu se mora povedati, da imajo moralno pravico kritizirati revolucijo le tiste socijalistične stranke, ki so začele uresničevati socijalistično revolucijo. Vi vsi ste vendar le stranke legalnega reforrrizma. Kdor nima poguma, da bi začel revolucijo v lastni deželi, naj bo s kritiko tudi nekoliko previdnejši. Naša stranka ima pravico, da kritizira, ker se je aktivno udeležila revolucije od februarja do oktobra. (Medklic: Imate li mase za seboj?)
Govorilo se je o tem, da se moramo združiti z 2. internacijonalo, ker ima ta v svojem taboru mase. Ali se pa ni med vojno dokazalo, da so bile ravno največje stranke mas, ki so zapadle socijalpafri-otizmu? In ali v Zimmervvaldu in Kienthalu ni bilo majhno število sodrugov zastopanih? Ali vi imenujete to politiko, če se vedno beži tja, kjer je največ mas?
Kot drugi vzrok za združitev se navaja, da danes v celi Evropi divja reakcija in da se moramo zato združiti. Moram vam povedati to: Ako že govorite o reakciji, potem iščite to reakcijo tudi v vrstah naših lastnih strank. Ali veste, kaj je druga internacionala? (Bernot in Golouh in drugi, poslušajte! Op. ured.) Druga internacijonala je bila in ostane internacijonalna organizacija vsega purgarskega (dobesedno:	alles
Spiessbiirgerlichen), ki tiči v delavskem razredu. Glavni faktor sedanje reakcije tvorijo socijaldemokratske stranke 2. iriterna-cijonale. Tisti list v Nemčiji, ki najbolje podpira buržuazne interese, je »Vorvvarts«. Dunajska delavska vzajemnost bi naj bila organizacija revolucionarnih duhov. Danes pa prihaja in govori: Da, reakcija divja in mi se moramo združiti z 2. internacijonalo. Pri tem pa se pozablja, da je ta reakcija ravno plod vseh napak in zločinov tistih socijalpatriotično - reformističnih strank, s katerimi se hočete združiti. Le oglejte si te velike stranke mas druge internacijonale. Kaj je naredila angleška Labourparti, da bi obvarovala sovjetsko Rusijo vojne? Mac-donald je rekel, da ne dopusti, da bi soci-jalisiična Rusiia v njili kolonijah uganjala propagando. On hoče kolonijalno suženjstvo ovekovečiti, Kaj je storila delavska stranka za Irce? Kaj se zgodi po spojitvi, si lahko vzamete vzgled pri nemških neodvisnih. Tudi oni so trdih, da se morajo združiti s sociialdemokrati ter tako za delavstvo narediti nekaj velikega. Kakšen sad je prineslo to združenje delavstvu? Ne samo, da niso ničesar dosegli, nego so tudi za ia »ničesar« žrtvovali svojo neodvisnost. Oni mislijo sicer, da so še neodvisni, so pa že dolgo odvisni. Mislite, da se bo iz te združitve izcimilo kaj boljšega? Ni nobenega vzroka, ki bi potrebo te združitve dokazovat. Intenacijonalni položaj je zelo resen. Vsak dan se lahko pričakujejo vojni zapleiljaji. V tem položaju bo najprej nova internacijonala odrekla, medtem, ko bo Rusija postala, to vas lahko zagotovim, še veliki faktor v svetovnem revolucionarnem razvoju. (Velik nemir med zborovalci.)
Pavel Faure {Francoska). Moramo gledati z zaupanjem na novo internacijonalo. Kdor nima vere, nima tudi nobene politične usmerjenosti.
Ko se stopa v zakon, se ne sme opljuvati neveste in tašče.
Ledebour. Vi mislite, da s formalnim združenjem goljufov to edinost dosežete. Bilo je zelo zanimivo slišati govornike iz Poljske in Čehoslovaške, ki pričajo, s kakšnimi elementi se hočete združiti. (Bernot in Golouh, čujta, čujta! Op. ured.) Po njih delih jih moramo šteti med najzlobnejše fa-
vendaile poslužuje, jih ne razume, slabo razume ali napačno razume — ker so ustvarjeni v njej tujem duhu. Vi ustvarjate svoja duševna dela za ono ogromno manjšino, ki sem jo nazval pijavkam slovenskega naroda.
Včeraj še je bil krog vašega slovenskega naroda mnogo večji. K fabrikantom in trgovcem sta se združila še uradnik in študent. Vaše' pesmi in vaše povesti sta čitala tudi še uradnik in študent. Danes nimata več časa za to, danes morata v svojem prostem času pridno verižiti, da si ohranita golo življenje, ali pa morata sedeti za te svoje »grehe« v ječi. Včeraj ste pisali drame in skladali akorde tudi za uradnika in študenta, danes so še del malih fabrikan-tov in malih trgovcev požrli veliki fabrikan-ti, banke in verižniki in vaše drame, vaše opere in vaše koncerte zasedajo za drag denar samo še velefabrikanti, verižniki in ravnatelji bank, ki so gledališča kratkomalo vzeli v zakup, jih tako podražili, da uradnik in študent samo še ponoči, ako jih slučajno ne mori preveč glad, sanjata o dramah, o operah in koncertih. In še nekoliko naprej v tem razvoju, pa boste postali vsi vi možje duha, vi inteligenca, popolnoma nepotrebni, ker za te vaše kulturne goste bo kmalo v polni meri zadostoval tudi ta kinematogra-fični materijal, ki je dosedaj srečnemu človeštvu dvajsetega veka na razpolago. Sliko bo nadomestila fotografija, muziko gramofon in tehničnih iznajdb imamo tudi že dovolj, da zadovoljimo vaš presrečni narod, ki se vedno bolj in bolj krči in ki bo menda končal v ravnatelju ene same banke, v gospodarju ene same tovarne in v enem ve-rižniku.
Po tej poti hodi vaša kultura in to je vaš narod.
Moj narod pa je delavec.
(Dalje sledi.)
 ***** .....................
Organizirajte se!
šistovske organizacije. In s temi se hočete internacijonalno združiti k skupnemu boju in še se bahate s tem, ker mislite, da je to znamenje, da ste v resnici prenapolnjeni z revolucijonarnim, internacijonalnim duhom. Rečem vam, da je to znamenje, da možnosti podcenjujete in da vi, ako se s to reakci-jonarno Poljsko stranko socijalistov in če-hoslovaško socialdemokracijo združite, s pobratenjem zgubite vsako možnost podati revolucijonarne ideje ljudstvu. V Nemčiji vas je združitev takorekoč privedla v vladno skupnost z meščanskimi strankami; socijal-demokrati sede v vladi, ki drži roko faši-stovskim stremljenjem. Ako gre Severing tudi sedaj proti fašistom, jih je v začetku vendarle pustil se povzpeti visoko in tudi njegov najnovejši odlok, naperjen zoper proletarske stotine, je v prid fašistom.
(Hilferding vpije razburjen in ponavlja: »To ni resi«)
Ledebour nadaljuje: Ali je še sploh kdo tukaj, ki si upa zanikati, da ta severingov odlok ni v prid reakciji?!
Naj nas od komunistov loči kar hoče, jaz vedno zopet povdarjam, da nas s komunisti veže neizbrisno sveto krvno pobratimstvo skupnih revolucionarnih bojev. Pa tudi v prihodnjih bojih bodo naši zavezniki. Ako je tudi združitev s komunisti nemogoča, mi še vedno ne moremo smatrati za združitev proletariata, če se vi
vežete z raznovrstnimi oportunisti.
♦
(Op. uredništva. To so bili važnejši govori na kongresu, kjer se je sklepalo za razpust J2}A internacijonale in sklenila končno zdru-' žitev z 99 glasovi za in 6 proti. Na račun druge internacijonale in nje duševnih očetov so padale bridke besede. Ali jih priobči »Naprej« in »Enakost«?)
Internacionalni pregled
Hohenzollerci se gibljejo.
Kljub vojni, ki je baje končala s porazom Hohenzollerskega imperijalizma je danes cel Balkan pod vplivom Hohenzollersko-Koburške rodbinske politike, tlohenzoller • ško-Koburški dvor v Bukarešti je v ozki zvezi z nemško reakcijo, kar najbolj priča pismo, ki ga je pisal hohenzollerski knez Wilhelm romunskemu kralju Ferdinandu Hohenzollerskemu in kjer mu natanko poroča o pripravah nemških monarhistov v Nemčiji. To pismo le dokazuje, kako enotna le fronta zmagovitih in poraženih vladarskih hiš. Še lepše podrobnosti je razkril mona-kovski proces proti nekaterim francoskim špijonom, ki je dokazal, da so bile nemške fašistovske organizacije denarno podpirane od Poenkarejeve Francije in tudi od vseslovanske Češkoslovaške, ki je narodnoso-cijalisiična - socijalpatrijotska ekspozitura Živnostenske banke. Od Wilhelma in Ferdinanda Flohenzollerca pa do vseslovanskega lakaja francoskih bank Beneša je vsa svetovna reakcija tesno zvezana. Cel ta naci-jonalistični švindel, s katerim slepijo reak-cijonarci ljudstvo, nima drugega namena, kakor ta, da zakuje njih pravi namen — ki je še večje zasužnjevanje delovnega ljudstva po internacijonalnem velekapitalu.
Zopetno ukinjenje in zasedba »Lavoraiora«.
Zadnji dogodki kaj jasno pokazujejo, kako je kapitalistom in celokupni reakciji delavsko časopisje trn v očesu. In posebno jim je Irn v očesu tedaj, ko se prične delavstvo gibati proti nadaljne-mu znižanju plač, proti poskusom bur-žua/ije ga še bolj zasužnjiti. Realni povod tega ponovnega vala reakcije tiči v tem, da se delavstvo upira novi pogodbi, katero so sklenili fašistovski sindikati z delodajalci proti volji delavstva. In ker vrši delavsko časopisje v takih Irenotkih tisto vspodbujevalno delo, ki ga mora naravno vršiti, ga vlada kar enostavno zatre.
V noči od petka na soboto, ko se je list stavil, so se predstavili v tiskarni »Lavoratora« organi tržaške policije, ki so sporočili odlok kvesture, glasom katerega se »Lavoratore« ukini za nedoločen čas.
Kakor je že navada tržaške policije, se ni navedlo nobenega tehtnega vzroka. Na zahtevo prisotnih sodrugov, da naj se pojasni vzrok tega, se jim je kratkomalo odgovorilo, da je kvestuia sporočila o tem centralni vladi in da pričakuje nadaljnih navodil.
V naslednji noči, od sobote no nedeljo so pa bili prostori »Lavoratora« po vojaštvu zasedeni. O času zasedbe se nima sicer še nikakih izgledov. Drugi enaki slučaji pa nas učijo, da trajajo take zasedbe navadno dolgo.
FRANCOSKA.
Francoska komunistična stranka je bila dolga leta precej slaba. Notranji boji so jo ovirali. Imela je veliko voditeljev prejšnje socialnodemokratske stranke, ki nikakor niso bili disciplinirani ter so ovirali vsako delo. Letos se je s pomočjo internacijonale izvršil razkol in stranka se je rešila vseh teh centrumaških advokatovJn časnikarjev. Večina njih je že na najboljši poti v reloi-mistične vode, nekateri izmed njih, tako bivši strankin tajnik Frosar, pa so osnovah neke vrste svojo stranko, ker se zaenkrat pač sramujejo preiti takoj v malomeščanke
Nekaj izbranih cvetk iz kongresa v Hamburgu.
(Združitev 2. in 2 V> Internacijonale.)
Na kongresu v Hamburgu govorjene govore je socijaldemokratski tisk obrezal ali pa važne pasuse zamolčal. Zato tista mesta, ki so posebno značilna, objavljamo mi.
Hillguit (Amerika) govori: »Mnogo se govori o tem, da stopamo mi (2MS internacijonala) z 2. internacijonalo v zakon razuma. (Vernunftehe.) Znano je, da takozvam zakoni iz razuma niso ruti srečni, niti razumni. Želel bi nekaj ljubezni prinesti v ta zakon.
Reakcija dela združeno (ledebour dela medklic: S pomočjo vladnih socijalistov.)
Czermak (Čehoslovaška) napada krepko čehoslovaško socialdemokracijo, ki je po-gazila pravico samoodločbe, se zvezala z najbolj reakcionarnimi meščanskimi strankami, vodi militaristično in imperialistično politiko, zasedbo Poruhrja opravičuje in izdeluje delavstvu sovražne zakone.
»Da«, govori dobesedno, »oni so bili zaščitniki in inicijatorji izjemnih zakonov«.
(Ledebour vmes: In z njimi hočete sklepati poroko iz ljubezni (Liebesheirat?)
Schmidt (Švica) povdarja, da se je dunajski program izrekel odločno zoper so-cialpatriotizem.
On govori izrecno, da s socijalpatrioh m mogoča združitev
»Danes pa povdaija l iidrich Adler, da je bila ustanovitev 2'A internacijonale cilj, zgraditi z diugo internacijonalo eno skupno internacijonalo.«
Sleinberg (levi socijalrevolucijoner):
hillguit je govoril, da bi rad sklenil z drugo internacijonalo ljubezenski zakon. Proti takim, ki imajo takšno ljubezen, se bojujejo zaman celo bogovi. Abramovič je zato poskusil, da navede pametne vzroke. Slabo ulogo si je nadel in igra le »advo-catus diaboli«. Da bi dosegel uspehov, je izpustil dva napada na boljševike in nas leve ier nas zaznamoval kot kontrarevolu-ciionaice. Dokažem, da je isti aplavs, ki ga ie dosegel tukaj, imel tudi na kongresu 2. internacijonale. To dokazuje, da je Abramovič zrel za London. On je duševno dete
2	internacijonale, zato se vrača domov v materino naročje. Dunajska delavska vzajemnost (Arbeitergemeinschaft) je hotela v začetku biti točka za kristaliziranje strank i. solucijonarnega razrednega boja. Morala bi iskati sporazuma z revolucionarnimi strankami, ki so združene v 3. internacionali. Ko pa se je na berlinski konferenci nudila prilika za to, je dunajska delavska vzajemnost, žalibog, odrekla. Govori se nam, da postoji neka zgodovinska potreba, da se združimo z 2. internacijonalo. Nobeno izdajstvo nad socijalizmom se še dosedai m dogodilo, ki bi se ne dalo zgodovinsko pojasniti Izdajstvo nad socijalizmom je še vedno bilo od »zgodovine zavisno«. Abramovič pravi, da je ruska revolucija bankrot. Moram mu povedati, da še ruska revolucija
vrste. Socijalpatrijoije in buržuazija so poskakovali veselja, ker so bili prepričani, da bo konec komunistične stranke, ki je izključila iz svoje srede dobre dve tretjine svojih voditeljev. Ali uspeh te krvave operacije se je kmalu pokazal, stranka, ki se je rešila grijilih kompromisarskih cenirumaških advokatov, časnikarjev in sekreterjev, ie zavzela tak razmah, kakor nikoli prei. Velikanska akcija proti zasedbi Poruhrja, akcija proti militarizmu je zbrala skoro celo kupen francoski proletarijat v vrste komunistične stranke Posebno jasno se to vidi pri volitvah v okrožju Sene Oaz. Tam je dobila 1. 1919 socijalisiična stranka (od katere se komunisli še niso ločili) 30.000 glasov, letos so pa dobili komunisti sami 43 tisoč glasov, socijalisti pa 9.000. Ta porast stranke je bil predvsem posledica dejstva, da se je stranka rešila vseh tistih »cenirumaških voditeljev«, ki so hoteli le na hrbtih množice splezati na udobna mesta, in da so delavske in kmeiske množice potom svojih organizacij vzele vodstvo same v roke. — Dobro bi bilo, da si ta razvoj francoske stranke prečita tudi dotični go spod, ki v Prepeluhovem »Avtonomistu« deli slovenskemu delavstvu dobre nauke zato, ker so izbacnili gospoda Klemenčiča in Fabjančiča. Delavsko gibanje rabi in z veseljem sprejme vsakega inieligenta, ki hoče pošteno delati za delavsko stvar, toda delavstvo ne bo pripustilo nikoli, da bi se ponovljale nove dobe Kristan - Prepeluh, ko bi par »voditeljev« po svoji glavi komandiralo in izrabljalo delavski pokret za lestvico, po kateri bi splezali kvišku. Delavstvu tudi ne imponirajo nobena ravsanja z »Orjunci«, ki si jih privoščujejo razni bivši gospodje voditelji v nočnih urah po oštarijah in kavarnah. Za tako intelegenco delavski razred ne bo jokal, in ravno sedanje pisanje v Prepeluhovem »Avtonomistu je dokaz, da je delavski pokrei zdrav in da delavske množice ne bodo več nasedale nobenim voditeljem, ki bi ga radi speljali v Knstanovsko - Prepeluhovske vode, pa naj si bi bili ti voditelji tudi nekdanii komunistični poslanci, kakor gospod Klemenčič m Fabjančič. Delavstvo zna dobro ločiti in ne bo služilo nobenemu več za igračko m vošči »Lahko noč« vsem odžaganim »voditeljem« v drvarnici »Avtonomista«.
NEMČIJA.
Zunanji in notranji položaj se vedno bolj priostruje. Nemška vlada in socijalpatrijoije so pripravili popolno kapitulacijo v minskem vprašanju. Nemški in francoski kapitalisti bodo sedaj skupno izkoriščali nemški proletarijai, vse je pač lepo pripravljeno, samo bojijo se še zaenkrat povedati golo resnico nemškemu delavnemu ljudstvu. Draginja raste od ure do ure, kapitalisti delajo ogromne profite, plače delavstva pa zaostajajo tako, da široke plasti delavnega ljudstva Nemčije stradajo veliko bolj, kot v najslabših časih vojne. Posledica so velike stavke, tako stavka v Berlinu čez četrt milijona kovinarjev, stavka cela vrsta drugih delavskih kategorij in vsak trenutek preti izbruh generalne stavke. — Proletarijat se je začel zavedati svojega položaja, ker ve, da če se izpelje Stinnesov reparacijski plen, ki mu pripravljajo pot socijalni demokrati in pa papež, da bo še veliko bolj izkoriščan in da bo potern nastala taka brezposelnost, da bo moralo, kakor je izračunal neki angleški list, 15,000.000 nemških delavcev ali se izselili (toda kam?) ali pa poginiti lakote. Zato se opaža med proletariatom vedno večja bojevilost in odločnost. Po vseh tovarnah se organizirajo delavske stotnije in ideja enotne fronte je zavzela malodane celokupen proletarijat kljub najhujši protiagitaciji socijalpatrijoiov Socijalpatrijotski minister Severing preganja delavske stotnije, ne stori pa ničesar proti monarhističnemu fašistovskemu gibanju. Nemčija je razdeljena v dva tabora, meščanski del, proletarska Saška pa ie voditeljica v enotno fronto združenega revolucionarnega proletarijata. Armade se postavljajo v bojni red in prej ali slej bo začel orjaški boj, ki bo odločil ah bo nemški proletarijat ostal večen suženj svojih in antantnih kapitalistov, ali pa bo po vzorcu
NDSJ za gospodarsko in nacijonalno osvobojenje delovnega ljudstva vseh . plemen in narodov.
Centralno glasilo Neodv. del. stranke Jugoslavije »Radnik« prinaša načrt resolucije za strankin kongres »O političnem položaju ter o nalogah NDS j« sodr. Triše Kacleroviča. Prinašamo radi pomanjkanja prostora za danes le najvažnejše odstavke glede plemenskih sporov, ker se od strani gotovih bivših »voditeljev« širi lažno govoričenje, da so srbski sodrugi — šovinisti.
»Da zlomita odpor hrvatske in slovenske buržuazije, je srbska buržua zija okupirala celokupen državni aparat, da bi z njim, po potrebi tudi z nasiljem osigurala svojo nadvlado in spravila s poti vse elemente, ki se prolivijo njeni politiki«. »Proti volji večine hrvai-skega in slovenskega naroda je ona
ruskega proletarijata vzel v zvezi z malimi kmeti svojo usodo v lastne roke ier napravil iz Nemčije sovjetsko delavsko kmečko republiko.
Lozanska konferenca.
Po treh mesecih so vendar končane razprave v Lozani Barantali so tako dolgo, da so vendar prišli tako daleč, da bo sedaj podpisan zopet en kos papirja, ki se mu pravi mirovna pogodba. Z lozansko pogodbo je dejansko uničena stara mirovna popravi mirovna pogodba. 7 lozansko pogo-žjem raztrgali ono cunjo in ko se malo opomorejo in ko bodo enkrat trdno sedeli v Carigradu, se bodo pač malo brigali za io, kar so sedaj morali popustiti evropskim kapitalistom. )e pač povsod tako, da v po-liiiid odločajo žive sile ne pa najlepše po-štemplani papirji. Če je proletarijat slab in neorganiziran, mu ne pomagajo najlepši zakoni za delavsko zaščito ničesar; če pa je proletarijat močan in organiziran, doseže vse, kar hoče z bojem. Potrebno je, da se zaveda svoje moči in da se zaveda, da ima le toliko pravice, kolikor se ga buržuazija boji.
Bolgarska reakcija.
Na Bolgarskem pripravlja fašistovska vlada izjemne zakone proti delavstvu in kmeiom. Zato razširja uradno laži o grozovitih zarotah, ki jih baje pripravlja komunistična stranka v zvezi s Sovjetsko Rusijo, ki je baje poslala (pa ne morda po eroplanih) bolgarskim komunistom 90 strojnih pušk. Vse te čenče imajo le namen pripraviti lo zlato krščansko Evropo na uvedbo izjemnih zakonov proii delavstvu in kmeiom ter tolp na Bolgarskem, ker je po vladni izjavi bila prisiljena bolgarska »demokratska« vlada poklicati v deželo odlične zastopnike ruske emigracije, da bi pobijali vpliv ruske revolucije. — Reakcijonarne meščanske stranke se bodo združile v eno samo siranko, ker upajo tako doseči več uspeha. Nekaj uspeha bodo že dosegle, saj ru vrag, ko imajo vso policijo in vojaštvo. Socijalria demokracija se počuti zato dobro na ministrskih foteljih med fašisii in zastopniki veleposestnikov. Osiali so \ vladi zavoljo te nesrečne demokracije, ki je v nevarnosti, če ne bi socijalpatrijotski voditelji vlekli ministrskih plač. Komuniste in zemljorad-nike pa je pač v interesu meščanske demokracije, ki je istovetna s socijalpairijoi-sko, treba dati v luknjo ali pa na vislice. Demokracija se kaže pač demokratsko. Ubili so par zeinljoradniških ministrov, več komunistov in kmetov, sedai pa pi idno zapirajo. Tako je zaprt predvsem s. Vasilij j<olarov, ki se je vrnil ravnokar iz Moskve od seje širše eksekuiive Kominterne, zaprli so iudi bolno vdovo umorjenega Siambolij-skija itd. V vladi pa čuvajo socijalpatrijoti (za dobro plačo, seveda) zaklad demokracije. No, pa iudi na Bolgarskem še ru konec vseh dm
dalija.
boj proii fašizmu se vedno bolj razširja. l ašislovski teror zato tudi vedno bolj divja, tz Milana, Florence, Trsta itd. vedno prihajajo nove vesli o bilkah med fašisii in delavci. »Lavoraiore«, poslednje glasilo komunistične siranke, so ustavili fašisti. Ali tudi lo ne bo zdržalo njihovega padca. Edini resni nasprotniki fašistov so razredno zavedni delavci, ki se zbirajo okoli komunistične stranke. Rrotifašislovske meščanske stranke se drže klaverno in parlament bo golovo sprejel volilni zakon, kakor so ga zamislili fašisii. Najbolj so bili še laški klerikalci — ljudske stranke proti iemu zakonu. Ali sedaj se je stranka cepila in voditelj levega — proii faši-stovskega krila je moral odstopili, ker pač papež in klerikalci rabijo pomoč Mussolinija za svoje cerkveno politične cilje.
(srbska buržuazija) izvedla vidovdansko usiavo, s katero je hotelo utrditi svoj režim in svojo nadvlado.« Zahteva se iudi, da se posebno v Makedoniji postavi stranka na čelo makedonskih množic delovnega ljudstva, ki se bore za svojo samoodločbo proti šovinističnemu imperijalizmu srbske buržuazije. Resolucija zahteva, da stranka propagira povsod pravico samoodločbe posameznih narodov naše države do popolne riacijonalne državnosti za vsak narod v okvirju Balkanske federativne socialistične republike.
Neodv. delavska stranka Jugoslavije postavlja proti politiki nadvlade srb skega plemena, kakor ga zastopajo de mokrati, zemljoradniki, radikali in socijalpatrijoije; proti megleni politiki »avtonomije« slovenske klerikalne in bosenske turške veleposestniške buržua-
zije, proti mirotvorni hrvaški republiki v sestavu kraljev. SHS, Radičevske buržuazije jasen program: pravico samo-lui;,Im-kmečkih republik, loko amio-polne samostojnosti, do lastne držav-nosii v okvirju Zveze Balkanskih de-lavsok-kmečkih republik. Tako samostojnost so do danes v Evropi dosegli le narodi Rusije, ker so tam kmetje in delavci vrgli buržuazijo vseh plemen, ki zavoljo svojih kšeftov, širi razprtijo med narodi. Ko bodo delavci in revni kmetje vseh narodov Jugoslavije vrgli vse le nacijonalne buržuazije, ki širijo plemensko in narodnostno zatiranje, tedaj se bodo hitro sporazumeli na podlagi enakopravnosti. Zato v Neodvisno delavsko stranko jugoslavije vsi, ki sle za popolno gospodarsko in narodnostno osamosvojitev deluvsko-kinečkega ljudstva vseh plemen in narodov.
Le v skupnem boju— se bo osvobodilo delavno ljudstvo vseh plemen in narodov Jugoslavije.
Nota sovjetske Rusije Jugoslaviji.
čičerin je poslal Ninčiču noto, v kateri opozarja jugoslovansko vlado na dejstvo, da prodaja Wrangel inventar petrograjske zastavljalnice v svoje privatne namene, čičerin konšiaiira, da Wrangel prodaja zaloge zastavljalnice, ki so deloma državna laet, deloma pa lasi ruskih državljanov, ki so jo izročili temu zavodu v varstvo, čiče-rin konšiaiira, da njegova ekscelenca general v. Wrangel ni zagrešil s tem le hudodelstva ropa, ampak je oškodoval tudi vse lastnike založenih predmetov, ker ie že svoječasno odredila sovjetska vlada, da se unajo založeni predmeti vrniti njihovim lastnikom.
Sovjetska vlada v svoji noh povdarja, da ie bila la protizakonita prodaja, kakor iudi cele vrste drugih dejanj, ki se kvalificirajo za taivine, zagrešene od Wrangiovcev, mogoča le vsled tega, ker jugoslovanska vlada ni ničesar proti temu podvzela. Sovjetska vlada protestira proti temu zadržanju jugoslovanske vlade, ki je odgovorna za vse posledice in zahteva, da ugoslovanska vlada prepreči nadaljno razprodajo in ropanje ruske državne svojine in da jo vrne v najkrajšem času ruski vladi
Znano je morda vsem, razen našim pa-trijotičnim vladnim krogom, ki lega videti nočejo, da je početje Wranglovskih band ne le največja ovira za vzpostavljenje normalnih odnošajev z Rusijo, ampak, da so te Wranglovske tolpe ena največjih nadlog, posebno za naše kmetsko ljudstvo. Iz naše države ie strogo prepovedan izvoz zlata, za Wranglovske bande to seveda ne velja in iz Bakra in Kraljeviče izvažajo zlato po centih. Imajo pač dobre zveze z načelniki beograjske čaršije.
Kuluk in sobotniki.
»Slovenski Narod« je spustil dolg članek, v katerem hvali upeljavo tlake ali kuluka v Jugoslaviji ter trdi, da je tudi sovjetska Rusija upeljala tako tlako pod imenom sobo-tovanje. Gospodom od »Naroda« moramo povedati, da sobotovanje ni bila nikakor prisilna tlaka, ampak da je io bilo prostovoljno delo, ki so ga opravljali člani in simpatizerji ruske komunistične siranke, da bi s tem pomagali svoji proletarski državi. Komunisti in simpatizerji so žrtvovali svoj prosii čas, soboto popoldne ter nedelje in praznike, ier so brezplačno delali na popravljanju cest in železnic, ki so jih uničile »vseslovanske« Wranglowske in Deniki-novske tolpe, hoteč s tem uničiti proletarsko republiko. Če so gospodje okoli »Slov. Naroda« res tako idealni, kakor pravijo, naj še oni uvedejo tako sobotovanje. Ni treba upeljaii niti nočnega dela, ampak vsak državotvoren fabrikant, veletrgovec in bankir iz »Narodne siranke« naj žrtvuje eno desetino svojega čistega dobička prostovoljno in ne da bi zahteval zato kakih drugih kompenzacij, Pašičevi državi, ter naj dovoli svoboden upogled v vse svoje trgovske knjige in depote davčnim organom — prepričam smo, da bi tako sobotovanje na-rodno-naprednih državotvorcev dalo take dohodke državi, da bi lahko brez kuluka popravila vse slovenske ceste in železnice Vsak, kdor pozna požrtvovalnost slovenske idealne državotvorne buržuazije, je prepričan, da bo ta predlog izvedlo in sprejelo takoj celokupno napredno trgovstvo, fabri-kantstvo in bankirstvo, posebno, ko se, to je pri tako idealnem podjetju samoobsebi
Nova ustava Zveze sovjetskih delavsko-kinečkih republik.
Vsak narod in pleme ima svojo lastno državo. Narodnostno vprašanje je rešeno. V bivši carski Rusiji je imelo veliko-rusko pleme nadvlado nad vsemi ostalimi narodi in plemeni, kakor to hočejo upeljaii v Jugoslaviji srbski centralisti za srbsko pleme. Vsled lega je bilo veliko sovraštvo med posameznimi plemeni in narodi, šele zmaga
razumljivo, imena darovalcev ne bodo objavljala ... »Slovenski Narod« na delo za sobotovanje državotvorcev v korist vaše države!
Sokol in politika.
Glasilo gospodov, ki so ob času svetovne vojske piskali na znane srebrne rogove v ljubljanskem občinskem svetu udanostne izjave Francu Jožefu, »Slovenski Narod« naznanja, da je njih najnovejši vodja dr. Ravnihar, ki ie svoječasno uspel s pomočjo dr. Šušteršiča posiaii ljubljanski deželni poslanec, v angleški reviji »Neau Easi« »dokazal« upravičenost SHS militarizma in cen-h alistične vidovdanske ustave. Zanimivo je le to, da po »Slov. Narodu« tega ni storil v imenu omizja slovenske narodno-napred-ne siranke, ki mu ima čast načeljevati in ki dela momeniano kuluk radikalcem, ampak gospod dr. Ravnihar je io storil, kot starosta Jugosl. Sok. Saveza. — Kdor hoče pla čevati še več davkov za vojaštvo, kdor hoče še hujši »kuluk« delati beograjski čar-šiji — ta marš med »Sokole«, ostali pa ven!
Slovensko napredno učiteljstvo.
V	Ptuju so zborovali slovenski svobodomiselni šolniki. Govorili so lepo, kako morajo iskati stikov z. ljudstvom, prosili so tudi najudanosineje, da se jim poboljšajo plače, zavzeli so se tudi za »Orjuno«, ki je po šolniškem mnenju višek in cvet slovenske narodne kulture. Gospodje šolniki lahko delajo kar hočejo, lahko stoje na glavah in si zataknejo razen orjunskih in sokolskih še par kurjih ali pavovih peres, nam je to vse eno. S slovenskimi liberainimi šolniki ni vredno debaiiiaii. Pokazali so le, da so ostali še isti, kakor jih ie ovekovečil pokojni Ivan Cankar, poznim rodovom v zasmeh. Ampak ii ljudje hočejo med ljudstvo, povemo jim tedaj to, ljudstvo se Vam zahvaljuje na Vaši orjunski modrosti — Vi sie njemu iuji, ljudstvo Vam ne zaupa in kadar bo liudstvo imelo za govoriti, bo poskrbelo, da bodo vzgojevali njegove otroke ljudje, ki čutijo z ljudstvom — ne pa Pribičevičevi lakaji. Gospodje liberalni šolniki naj si to zapišejo v album, da bodo vedeli, zakaj nimajo in dokler se razmere v učiteljstvu korenito ne izpremene, tu ne bodo imeli nobenega vpliva. Oni so danes le valpti režima in tvorijo z večino slovenske inteligence suho vejo na našem narodnem drevesu. In njihovo lakaistvo je iudi glavni vzrok, da je njihov gmotni položaj vedno slabejši. Oni, sami bedni proletarci, smatrajo za potrebno, da se istovetijo s kapitalističnim režimom. Naj si zapomnijo, da se dobi ugled na zgoraj le z moškim nastopom Kar si boste priborili, to Vam bo dal režim, najudanostnejše prošnje so pa le cunje papirja, ki si zavoljo njih nobeden, najmanj pa kak jugoslovanski minister, ne beli glave. Sicer pa kdor si pomagati noče iri sili v pogubo, temu ni za pomagati
Vlada in opozicija edini — proti delavstvu, za izkoriščevalce.
Pri razpravi v ministrstvu socijalne politike je imel glavno besedo opozici-jonalec — demokrat Agatanovič, ki je zahteval, da se spremeni zakon o zaščiti države, ker je baje premoderen in da naša država za tako zaščitno zakonodajo še ni zrela. Posebno je zahteval, da se izvzamejo iz tega zakona obrtniške delavnice (kjer se najhujše izkorišča delavsko mladino, veliko bolj nego v veliki industriji! — Op. ur.). Nastopil je proti obratnim zaupnikom ter zahteval, da se sme v obrtnih obratih zaposliti že deca od 11. leta naprej. — Tak je socijalno - politični program demokratov. Ti zastopniki verižnikov in izkoriščevalcev bi hoteli že nežno deco vreči v suženjstvo kapitalu. Čeprav vedo, da pomeni to za te nesrečne otroke — bolezen in zgodnjo smrt. Ampak za interese kapitalističnih bisag (pardon za narodno srečo in blagostanje delajo to demokrati) žrtvujejo oni mirne duše življenja stotine mladih — proletarcev, vsaj to bi bili enkrat tako sami prolidr-žavrii elementi, in zalo jih skušajo demokrati že v kali zatreti. Minister so-cijalnel!) - politike dr. Perič je izjavil, da se v celoti strinja z demokratskim »socijalnim« načrtom in da je le vprašanje časa, da se zakon v lej smeri popravi.
okloberske revolucije, ki jo |e vodila komunistična stranka, je osvobodila delavno ljudstvo gospodarsko in osvobodila Iudi posamezne narode in ple-mene nacijonalno. Danes obstoji Rusija iz cele vrste republik, katere tvorijo različni narodi in plemeni Rusije, vsak narod ima svoje šole in svoje uradni-štvo, ki jih voli ljudstvo samo, posamezne zvezne delavsko-kmečke republike opravljajo vse posle samostojno,
Notranji političen položaj.
Iz Sovjetske Rusije.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■siiaiHiiiaHaaMNimimunmNUiHBHnNmuHUMHHB1
Zbirajte za lisico vrti sklad „ Glasa svobode"!
3e vodstvo armade, politika proti inozemstvu, zunanja trgovina so skupne, razen centralne vlade »Sveta narodnih 'komisarjev, obstoji poseben odbor, ki <]a tvorijo po dva voljena zastopnika posameznih narodnosti. Vsak zakon in odlok je veljaven šele tedaj, če ga po-Irdi odbor teh narodnih zastopnikov.
Tako je sovjetska Rusija edina država v Evropi, kjer ima res vsak narod in vsako pleme svojo popolno samostojnost in državnost. To pa je le mogoče zato, ker je uničena buržuazija vseh teh plemen in narodov. Buržuazija mora širiti narodno in plemensko rnrž-Tijo, ker iz nje kuje profitevPrvi goj za dosego nacijonalne samostojnosti je, da delavno ..ljudstvo mest in vasi vzaniE-vso oblast v roke. To se je zgodilo edino v Rusiji in zato je danes le v Rusiji tudi mogoče, da so vsa plemena in vsi narodi res popolnoma samostojni.
Novi italijanski konzul Viazensini je prispel te dni v Moskvo. Viazensini je naslednik odpoklicanega Amado-dorija, ki se je kompromitiral v znanih telegramih v Rim, kjer je hujskal na vojno proti Rusiji.
Uspeh ruskega žitnega posojila Šc tako ogromen, da so že razprodane serije za drugo žitno posojilo na 60 milijonov pudov. Sovjetska vlada je sklenila izdati tri nove serije na 30 milijonov pudov. To je velik uspeh za konsolidacijo Sovjetske Rusije.
Rusko-francoski trgovski odnošaji.
Predsednik francoske delegacije Duver-get je žurnalisiom povedal, da se vrača iz Moskve v Francijo ter pelje s seboj celo vrsto pomembnih načrtov pogodb. Duverget je pri tej priliki izrazil prepričanje, da bo francoska vlada končno priznala Sovjetsko Rusijo. Pogajanja o petrolejskih koncesijah, ki so zelo važna za Francijo, omogočajo dosego tega cilja.
Patrijarh Tihon
ie izpuščen iz ječe vsled pisma, ki ga je pisal višjemu državnemu pravdništvu, v katerem je piipoznal, da je bil pod vplivom monarhistov in je pod tem vplivom deloval zoper sovjetsko oblast. Sedaj je spoznal, da ni ravnal prav in prosi, da bi to njegovo izjavo pri obravnavi, ki se bo vršila proti njemu, prečiiali. Višji sodni dvor je vsled te izjave odredil, da se pusti Tihona na svobodo.
»Borba«, mesečnik NDS).
S I. avgustom začne izdajati izvrševalni »odbor NDS) svoio revijo »Borbo«, ki bo ■obravnavala vsa važna politična, gospodarska in socijalna vprašanja tičoča se Balkana in naše države. Glavni cilj mu bo nuditi poučno čtivo za funkcijonarje, ki bodo imeli tako priliko dopolniti svojo teoretsko izobrazbo ter širiti marksistično pojmovanje in mišljenje. Borba bo izhajala mesečno na treh polah (48 strani) vsakega 1. v mesecu in bo tiskana v latinici ter po Oklepu izvrševalnega odbora v ekavščini, da bo tako lažje razumliiva tudi Slovencem.
Naročnina znaša za Jugoslavijo: četrtletno 15 Din; polletno 30 Din; letno 60 Din.
Za inozemstvo; četrtletno 30 Din; polletno 60 Din; letno !20 Din.
V	12. številki smo priobčili par odstavko\ 17, programa revolucionarnih strokovnih organizacij, danes dodajemo še par odstavkov. Opozarjamo sodruge na te izvlečke iz programa R. S. 1., ker na podlagi teh izvlečkov bodo člani strokovnih organizacij najbolje mogli soditi, so li njihove ■strokovne organizacije revolucijonarne ali reformistične. Kdor bo dobro poznal temeljne točke programa R. S. I., tega posamezni voditelji ne bodo mogli speljati s prave poti vevolucijonarnega razrednega boja, ampak se bo v vsakem slučaju znal orientirati in se upreti vsakemu takemu poskusu.
6.	Boj za enotnost strokovnih organizacij.
Ofenzivo enotne fronte kapitalistov je mogoče streti le potom enotnega nastopa proletariata — potom enotnih strokovnih organizacij. Ojačanje in razširjenje strokovnih organizacij je ena najvažneiših na-tog, ki čakaio delavski razred. Nobeden delavec, nobena delavka ne sme ostati izven strokovne organizacije. Odločno ie 'treba nastopiti proti izstopom iz strokovnih •organizacij.
Pobijati je treba napačno teorijo, da je treba izstopati iz reformističnih strokovnih organizacij. Ne izstopati, ampak z aktivnostjo je treba pridobiti delavstvo, ki je še ®od reformističnim vplivom, za revolucijo-narcn razredni boj. Ce je revolucionarno delovanje v reformističnih organizacijah brezupno, je treba tudi vprašanie socialne revolucije vzeti iz dnevnega reda, ker brez strokovnih organizacij ie nemogoča izvedba revolucije.
Boj za ojačanje strokovnih organizacij (za enotnost strokovnih organizacij) bo le
Patrijarh Tihon je v pogovoru s časnikarji rekel, da je vse laž, kar so trdili inozemski časopisi, češ, da se ga muči v zaporu. »Meni«, pravi pairijarh Tihon, »se ni skrivil niti las, ravnanje z mano je bilo dobro. Nobenih omejitev nisem čuiil, razen, da se bil zapri in da se mi ni dovolilo maševati. Prepričal sem se, da je moje protisovjetsko stališče bilo nevredno mojega stanu in da mora cerkev biti nepolitična. Kar se pa tiče cerkvenega koncila, ki me je odstavil, izjavljam, da tega ne priznavam.« V svoji prvi pridigi po osvoboditvi iz zapora je nastopil ostro za ločitev cerkve od države in da ne prizna skiepa cerkvenega zbora, ki ga je odstavil od dostojanstva patriarha.
Ameriški senatorji v Rusiji.
Ameriški listi prinašajo mnenja ameriških učenjakov in državnikov, ki so deloma prepotovali velik de! Rusije, da se seznanijo s tamošnjimi razmerami. Po brezžičnem brzojavu senator Broockhart poroča, da je videl na svojem potovanju neizmerne poljane cvetočega žita, ki obeta izvanredno dobro letino, ki bo mogočno vplivala na svetovni trg. Govorili so z mnogimi uglednimi ruskimi voditelji, kateri so napravili na Amerikance globok vtis. Vlada je dala vsem ameriškim obiskovalcem dovolj časa na razpolago, da si ogledajo razne ustanove, industrijo in trgovino in delovanje sovjetske vlade. Tudi poročila osialih so jako ugodna in niti eden ne nastopi proti delavski vladi, kateri morajo nehote priznati velike sposobnosti, posebno pa poštenost in iskrenost voditeljev.
Iz vseh teh dogodkov zadnjih dni se razvidi, da se pripravlja v Ameriki velik preobrat v stališču vlade in vse javnosti na-pram delavski državi.
Ruska zvezna ustava ratificirana.
Vseruski Izvrševalni Odbor je zvezno ustavo sovjetskih republik z nekaterimi spremembami in dopolnitvami enoglasno ratificiral. Tako je bila ustava sprejeta od vseh zveznih članov in bo na drugem zasedanju Zveznega Izvrševalnega Odbora, ki se v kratkem vrši, stopila v veljavo.
Žetev v Ukrajini.
Izgledi za žetev v Ukrajini so prav dobri, letina bode nadpovprečna. Računajo, da bo znašala 13,500.000 ton. Za izvoz bo odpadlo samo iz Ukrajine 1,500.000—2,000.000 ton. — Obdelana ploskev se je proti letu 1922 povečala za 1,500.000 juter.
Razpustitev odbora za pomoč gladujcčim.
Vsled dobre letin.e so se popravile razmere v pokrajinah, kjer je lani razsajala lakota, toiiko, da je razpuščen odbor za pobijanje posledic lakote. Skrb za sirote, ki so vsled lakote izgubili starše, je prevzel mednarodni delavski pomožni odbor, ki vzdržuje celo vrsto dečjih domov.
Posamezne številke se bodo prodajale po 5 dinarjev.
Ta revija je za naše organizacije živ-Ijenskega pomena in če se že ne more naročiti vsak strankin član na njo, se mora naročiti vsaka organizacija ter mora na sestankih eden izmed članov, ki zna hrvai-sko, ostalim razložiti vsebino člankov. Ker le s p.ogiobljenjem marksističnega mišljenja bomo lahko vzgojili trdno proletarsko armado.
Uredništvo in upravništvo »Borbe« je v Beogradu, Kosovska ulica.
1‘Cer nam je zaenkrat še nemogoče izdajali revijo v Slovenščini, priporočamo vsem sodrugom, to edino res marksistično revijo v Jugoslaviji.
pregled.
tedaj uspešen, če se ne vodi na podlagi abstraktnih principov, ampak na podlagi praktičnega programa. Za praktične vsakodnevne boje moramo pridobiti najširše mase; s tem najbolje propagiramo parolo enotnih strokovnih organizacii.
7.	Boj proti izključitvi revolucionarnih grup
iz reformističnih strokovnih organizacij.
Strokovni birokratje v reformističnih organizacijah se hočejo rešili opozicije na ta način, da opozicijonalce izključujejo. Kjer sc pojavijo taki slučaji, je treba proti takim nameram najodločneje nastopiti.
Najširšim plastem delavstva je treba pojasniti vzroke izključitve in povsod je treba zahtevati zopetni sprejem izključenih.
Reformisti izključujejo revolucijonarne grupe zato, ker se one branijo sodelovati z buržuazijo in ker hočejo voditi nepomirljiv razredni boj.
8. Manjšine v reformističnih strokovnih organizacijah.
V	vseli reformističnih strokovnih organizacijah se nahajajo številčno več ali manj močne revolucijonarne manjšine. Njihovo število raste in široke mase, ki so organi-zatoričrio v Amsterdamu, so s srcem pri R. S. I.
Te manjšine, ki se pojavljajo v obliki opozicije ali revolucijonarne frakcije, ne smejo nikdar izstopati iz reformističnih organizacij, ampak velja za nje to, kar smo povedali pod 6.
Frakcije in revolucijonarne manjšine v reformističnih organizacijah je treba razširiti in organizatorično zvezati, njihovo delovanje vsporediti po navodilih R. S. I.
(Konec prihodnjič.)
Holandske strokovne organizacije za R. S. I.
Pri glasovanju ali za Amsterdam ali za Moskvo je kongres N. A. S. (Naiionales Arbeitersekretariat - Sindikalisten) s 5200 proti 4200 glasovi sklenil pristopih k R. S. I. Ker pa se je amsterdamska manjšina, ki je na kongresu propadla, izjavila, da se hoče odcepiti od NAS, je RS! odgovorila večini : Za nas je važnejša enotnost organizacije, kot pa formeir.a priključitev Moskvi, zato predlaga R. S. L svojim pristašem, da odgodijo organizatorično priključitev k R. S. 1. dokler se N. A. S. bolj kompaktno ne iziavi za pristop. Pristaši R. S. 1. naj podvojijo svoje delovanje med masami, da jih popolnoma pridobijo za R. S. 1.
Generalni svet I. T. F. ilniernacijonalne Transportne Federacije)
(Fimmen) je sklepal o sklepih Berlinske konference transportnih delavcev in sprejel resolucijo, v kateri poieg drugega zahteva, da morajo rdeče strokovne organizacije ustaviti vsak napad na amsterdamske organizacije, če hočejo, da se bodo ujediniii. Nadalje obžaluje, da je vsled Berlinske konference prišlo do nesoglasja med 1. T. F. in Amsterdamom. (To je ukaz Fimmenu).
Iz resolucije (katere vsled pomanjkanja prostora ne moremo objaviti) se vidi, da generalni svet I. T. F. pod uplivom Amsterdama, obsoja Fimmena in, da previdno odklanja enotno fronto transportnih delavcev. Amsterdamski organ »Het Volk« piše:
»Do enotne fronte bo prišlo kljub komunistom in ta enotna fronta se bo borila tudi proti gospodoma Tomsky in L.ozovsky (člana R. S. 1. v Rusiji), ki tlačita samostojen delavski pokret v Rusiji«.
Kakor se iz gornega razvidi, si Amster-damci niso na jasnem, kaj bi. Od kapitalistov imajo nalog preprečiti enotno fronio proieiarijaia, a delavstvo je za enotnost. Zato podpisujejo protokole ujedinjenja, a poiem sabotirajo delo za ujedinjenje. Tako je napravil tudi Bračinac v Beogradu in tudi pri nas v Sloveniji Strokovna komisija govori za združenje, a dela proti združenju.
ITALIJA.
Junija meseca so odpustili
zopet 2400 železničarjev. Do konca leta jih bodo odpustili še nadaljnih 30.000, tako da bode celokupno število železničarjev znašalo 170.000. Dosedaj so jih odpustili že nad 15.000. Demonstracije, protestni shodi se vrše po vseh mestih, Mussolini jih razganja z vojaško silo.
ANGLIJA.
Zniževanje mezd.
V	maju so znižali 900.000 delavcem mezde v skupnemi znosu 100.000 funtov šferlingov. Največ trpi pod znižanjem mezd sfavbin-sko delavstvo.
Na mednarodno delavsko gibanje upliva gospodarski razkroj srednje Evrope, kar smo omenili že v uvodnem članku v prejšnji številki »Glasa Svobode«. Padec nemške marke se pozna na svetovnem gospodarskem trgu in poslabšanje gospodarskega sianja nemškega delavstva je povzročila tudi poslabšanje gmotnega položaja delavstva v osialih državah, osobiio na Poljskem in Madjarskem, ker je z nemško marko padla tudi valuta teh držav. Ena skupina držav se bori s prenizko valuto, ki ji onemogoča vsak uvoz, druga skupina držav pa se bori z previsoko valuto, ki ji onemogoča vsak izvoz. Mesto k konsolidaciji se približuje svetovno gospodarstvo k še
Korist koncesij proletarski Rusiji.
V	Donski dolini se je pričela razvijati sedaj velikanska moderna kmetija, ki obsega 67.500 desetin krasne, rodovitne zemlje. — Ker vlada v tem kraju južno podnebje, bo mogoče pridelovati vsakovrstne pridelke. Friedrich Krupp, glava Kruppove družbe v Esenu, je izjavil, da se je že pričelo delati z najmodernejšimi stroji. Med rusko vlado in Krupovo družbo se je sklenila namreč pogodba, ki določa vse natanko, tako, da so zavarovani interesi Rusije in posebno ruskih delavcev. Vsa ta zemlja mora biti obdelana v sedmih letih in ruška vlada ima pravico prekiniti to pogodbo, ako bi družba kršila določbe. — V tridesetih letih pripade zemlja in vse kar se bo nahajalo na njej, to je stroji in vse naprave, ruski delavski vladi. Od letnih pridelkov mora družba oddati gotovo množino ruski vladi, a ostali del sme prodati v Nemčijo. Pogodba je urejena tako, da je preskrbljeno za dobrobit delavcev, pa tudi za dobiček delavske vlade. Družba ima natanko določeno osemurno delo za
Mimogrede.
Moderna kupčija z ljudmi. Angleška vlada je predlagala Ameriki, da ii izplača dolg na ta način, da ii odstopi svoje (kdo ji jih ie neki dal; op. ured.) zapadnoindijske otoke. Amerikanska vlada je predlog sprejela ter misli na teh otokih zgraditi vojaško oporišče za Panamski kanal. — To je moderno, kaj? Nekoč so prodajali posamezne ljudi, sedaj pa kar cele otoke z ljudmi vred. Zanimivo je, kako so postali ti otoki last Anglije?! Popolnoma enostavno. Prišli so z ladjami, stopili r.a otok, ga proglasili za svojega, domačinov nekoliko postreljali in jim ukazali, da jih poslušajo in da jim — delajo. V navadnem življenju se imenuje to rop, v imperialističnem pa — osvobojenje, civilizacija. Sedaj torej so otoke civilizirali in jih — prodali.
večjemu gospodarskemu razkroju. Realne mezde delavstva sc vsak dan znižujejo. Vedno manj in manj potrebščin si more delavec kupiti za svoj zaslužek. Reformistična taktika gospodarskega sodelovanja z buržuazijo vsak dan bolj propada, se vsak dan bolj kompromitira, ker ne kaže delavstvu nobenega izhoda iz neznosne situacije. Mase rebelirajo in zahtevajo novih parol. Mezdno vpašanje je posialo danes mednarodno. Danes ne zadostujejo parole »predvojne mezde v zlati valuti« niti »mezde po indeksu življenskih potrebščin,« niti ne najnovejša parola Amsterdamcev »poštene mezde«. Vse te parole so le poskus izogniti se boja in najti bazo za sporazum z kapitilisti, pri katerem je vedno proletariat tisti kontrahent ki zgubi.
Za revolucionarje je jasno eno: Vzrok bede, pomanjkanja in gladovanja je kapitalistični družabni red, ki je zgrajen na izkoriščanju. Draginja, brezposelnost nizke mezde in drugo, to so posledice kapitalističnega sistema produkcije. Ce hočemo poboljšati svoj položaj, se ne smemo boriti le proti posledicam kapitalističnega sistema ampak pred vsem proti vzroku in povzročitelju sedanjih nevzdržnih razmer, — proti kapitalističnemu družabnemu redu. Ne sporazum z buržuazijo, ampak nepomirljiv razredni boj, uničenje kapitalističnega družabnega reda mora biti naša parola. Upo-staviiev enotne fronte proletariata je predpogoj za dosego tega našega velikega cilja in važnejši in koristnejši kot boj proti draginji, za večje mezde je boj za dosego enotne fronte proletarijata, boj za organizacijsko enotnost strokovnih organizacij, ker bomo z enotnimi strokovnimi organizacijami dosegli večje uspehe, kot jih moremo doseči razkropljeni in neenotni.
Mariborski železničarji za enotno organizacijo železničarjev v Jugoslaviji.
Na shodu železničarjev dne 8. t. m. v Mariboru sta sodruga M. Zorga in I. Krudelj iz Zagreba popolnoma razkrinkala znanega Krekiča in Savez železničara Jugoslavije. Shod je bil sklican sporazumno med Save-zom in neodvisno železniško organizacijo, da se razčisti razmerje in položaj. Navzočih je bilo nad 400 zaupnikov obeh organizacij in enoglasno je bila sprejeta od s. Zorge predlagana resolucija, ki pozdravlja sklepe berlinske konference in zahteva vpostavitev enotne železničarske organizacije.
Trboveljska družba izziva rudarje.
Da ublažijo bedo in pomanjkanje, so bili rudarji prisiljeni siaviti trboveljski družbi nove zahteve za povišanje mezd s 1. julijem. •— Četudi so rudarji vložili svoje zahteve že 20. junija, je rudarsko glavarstvo na željo družbe razpisalo prva pogajanja 25. junija na podlagi stare pogodbe, na kar seveda rudarji niso mogli pristati. Tudi druga pogaianja drte 5. julija so se končata brez uspeha, ker je vlada poslala kot svojega zastopnika nesposobnega človeka, ki misli, da je naloga vlade ščititi interese družbe in pri pogajanjih terorizirati zastopnike delavstva. — Družba se posebno trudi odpraviti doklade za družinske člane. Med vojno so se doklade vpeljale na zahtevo družbe in vlade, ker je trboveljski družbi bilo tako prav. Sedaj pa se vlada zopet zavzema za odpravo doklad, ker družba tako želi. Velika je moč denarja ...
Kakor smo informirani, so rudarji postati pokrajinski vladi pismeno zahtevo, da se do sobote 14. julija skličejo resna pogajanja, ker v nasprotnem slučaju bodo rudarji prisiljeni poslužiti se samoobrambe.
lažja, in šesturno za težja dela, kakor tudi plačo in kakovost stanovanj za posameznike in družine. Predvsem je določeno, da mora biti zaposlenih polovica ruskih delavcev, a ruska vlada ma pravico, da nadzoruje vodstvo in vse račune. Krupova družba je že pričela dovažati velike množine potrebščin. To jesen bo dobila Nemčija ir te kolonije že nekaj milijonov pudov žita, a obenem bo lahko dvignila svojo in rusko živinorejo. Za obe državi bo to velikanskega pomena, ker obe bo gospodarsko zelo ojačilo. — Tako proletarska Rusija izkorišča tuje kapitale, da ji pomagajo graditi sedaj to, kar so potom blokade in meščanskih vojsk uničili.
Vrednost denarja 10. julija.
100 avstrijskih kron 53 vinarjev; 100 nemških mark 16 vinarjev; 100 lir 1.640 kron; 100 francoskih frankov 2.220 kron; 100 švicarskih frankov 6.650 kron; 1 dolar 384 kron;
1	angleški funt 1.748 kron; 100 čeških kron 1.176 kron.
Mussolini se je razjezil. In to še pri slavnostni priliki, ko je pri proslavi vojnih junakov imel te dni silno palrijotičen govor. Izbrana četa odlikovanih bivših borcev pa je naenkrat začela vpadati z medklici: »Naj živi svoboda, naj živi svobodna Italija!« — Mussolini je zavrnil: »Ne izzivajte strasii, ko svobode italijanskemu narodu nihče ne krati!« — Ko so pa vojaki ponavljali svoj klic, se je Mussolini zadrl: »Aha, vi hočete svobode za one, ki sabotirajo državo!« — In ozmerjal jih je m dal mnoge aretirati Ubogi Mussolini je hotel blagoslavljati, pa je nazadnje preklinjal. Zdi se, da se mu še večkrat pripeti kaka nezgoda pred skorajšnjo politično smrtjo.
Zvesti prestolu.
»Slovenec« je privlekel na dan spomin na tiste dni, ko se je ustrelil cesarjevič Rudolf. To nas sicer ne zanima, ker vsak si
z stranke.
I M I 11III MIMI	■	hi	MIHIH«
Strokovni
Gospodarski pregled.
po svojem, če se mu hoče, zapodi krogljo v bučo. Ali zanimivo je, da je iakrat »Slovenski Narod« tako salamensko ljubil »nesrečnega in milega vladarja« Franca Josipa, da se je zgražal nad onimi, ki niso dovolj bridko obžalovali smrti princa, baje je celo — po »Slov. Narodu« — bilo občinstvo nevoljno, da škof Missia ni obesil črne zastave in da mu ni pustil zvoniti. Za navadnega samomorilca bi se »Slov. Narod« sicer ne zavzel, če bi mu fanatična duhovščina odrekala zvonenje in pogreb, ali to je bil habsburški princ, sin »ljubljenega vladarja«.
Danes bi pa »Slov. Narod« tudi istolako klečeplazno govoril o vsakem vladarju, pod katerim bi smel pisati svoje rodoljubne in napredne članke ter bojevito kazati pesti proti sovražnikom prestola in domovine. Kako bi ne. On vendar uči svoj slovenski narod ljubezen do svoje grude in ta rodna gruda je tam, kjer je »Slov. Narod.« Ako pod Avstrijo, tedaj pod Avstrijo, ako pod Jugoslavijo, tedaj pod Jugoslavijo. A če bi mahoma njegova tiskarna bila pod Kitajsko, bi izlival svoja rodoljubna čustva »ljubljenemu vladarju« kitajskemu. Hlapec ostane namreč vedno hlapec, hinavec pa še nikdar ni bil iskren. Samo, da sme stati v senci mogočnih, pa je srečen.
In to se pravi vzgajati narod v naprednosti?
Hvala lepa, gospodje!
Razmerje naše države do sovjetske Rusije.
Tako poroča sobotni »Slov. Narod« z debelimi črkami:
—	Beograd, 6. julija. (Izvir.) V političnih krogih in v tisku se vedno bolj razpravlja vprašanje približanja Rusiji ozir. priznanja sovjetske vlade. Po informacijah Vašega dopisnika je to vprašanje stopilo v odločilno fazo. Naš konzul v Odesi Sujičič, ki deluje tam že od prevrata dalje, je pozvan od naše vlade v Beograd. Poročati ima o gospodarskih in političnih razmerah v Rusiji in o položaju današnjega režima sovjetov. Glavna skrb gre za tem, da se prično pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Gre pa tudi za vprašanje priznanja sovjetske vlade. Gospodarski odnošaji v sovjetski Rusiji se polagoma konsolidirajo.
Poslednje smo podčrtali mi, ker je io zanimivo. Od časa do časa namreč meščanskemu »javnemu mnenju« nehote zdrkne priznanje resnice. Ko se pa tega zavejo, pa takoj prihodnje številke na dolgo in široko govore in pišejo o kaosu in propadanju sovjetske Rusije. Ali to mora tako bili, tako zahteva moderno časnikarstvo in »Slov. Narod« je tudi — modern, pardon, vsestranski.
*
Komaj smo napisali zgorajšnje besede, se je že zgodilo. »Slov. Narod« se je skesal in v nedeljski številki ima cele kolone, v katerih pobija svojo prejšnjo vest. Jugoslovanski kuluk (tlako) istoveti z ruskimi robotniki in nedeljniki in kajpada, trdi, da so bili ti robotniki prisiljeni, kakor je sedaj jugoslovanski kuluk. In tako dalje v vseh drugih vprašanjih. »Jutro« ga je karakteri-ziralo sledeče:
»Notorično namreč je, da »Slov. Narod« ne menjava svojega mnenja le vsakih 24 ur, marveč, da zastopa tudi na vsaki strani svojega lista drugo stališče. To ni le politika debelega gledanja, marveč tudi poli-lika, ki se zove marasmus senelis. In »Jutro« ni delavski list. Povedalo pa ie čisto resnico.
Komunizem pa takšen.
Prijatelj »Naprej« je v sobotni številki priobčil pismo, ki ga je pisal iz Rusije vr-nivši se človek. — Priobčil ga je kar kot uvodnik, kar se za »Naprej« in pisca in njih naziranje iudi spodobi. Dotičnik piše, da mora iz svojega prepričanja poslati »Na-preju« to pismo, ter trdi, da je pač »boljša monarhija, kakor pa tak komunizem, kot je v Rusiji«. Želodec ga baje še danes boli, ko se spomni, kako je trpel glad in strašen apetit dobi. Mi, kajpada, to radi verjame-Tno. Saj je znano, da je »precej« takih gospodov, kakor je pisec tega pisma, v Rudiji špekuliralo na debelo in tihotapilo in Isogme tudi kjad.lo, Po jih je zagrabila za vrat proletarska vlast, jim odvzela vse na-špekujirano, natihotapljeno in nakradeno premoženje. Zato so pa sedaj tako strašno za monarhijo in tako strašno jezni na komuniste. Kako so se v Rusiji obnašali razni »prijatelji« »Napreja« za časa revolucije, ravno take sorte »sodrugi«, kakor je pisec tistega pisma, presega vse meje poštenosti.
O	priliki bomo o tem napisali nekoliko obširneje, da bodo naši čitatelji spoznali, kakšni so tisti »proletarci«, ki imaio rajše monarhijo, nego za tak komunizem, kakor je v Rusiji.
DOHODKI AVTOMOBILSKEGA KRALJA FORDA. — Ameriški avtomobilski kralj Ford kateremu je isti »Slovenec«, ki poje slavo g. Žabkarju in drugim slovenskim kapitalistom , posvetil nekdaj slavnostni članek, kako krščansko živi v »trudu in pomanjkanju« in kako krščansko postopa s svojimi delavci, ima sledeče dohodke: V njegovih tovarnah se napravi vsak dan 6000 avtomobilov ali 1,800.000 na leto. Pri vsakem avtomobilu ima 55 dolarjev čistega dobička, ali z drugimi besedami; pri vsakem avtomobilu ukrade delavcem čistih 55 dolarjev, t. j. na leto 99 milijonov! Od prodaje posameznih avtomobilskih potrebščin ima 19 milijonov čistega dobička in raznih drugih 15 milijonov. To je 133 milijonov dolarjev letno, ali 11 milijonov mesečno. — Ah, ti neznatni milijoni, pridobljeni z znojem Forda in njegovih priležnic, bi vzdihnili s krščan-sko-socialističnim »Slovencem«, ki v svoji krščanski megalomaniji trdi. da je on slovenski narod.
■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■a
Dopisi.
ŠKANDAL. V raznih adr.esarjih beremo, da ima Ljubljana med ostalimi tudi naslednje šole in sicer:
Strokovna nadaljevalna šola za mehanično - tehnične obrti, Strokovna nadaljevalna šola za stavbene obrti, Deželna strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti in končno Obča obrtna nadaljevalna šola.
Ako vzame to v roko človek, ki mu ljubljanske šolske razmere niso znane, bo si mislil: Ljubljančanje so res srečni ljudje, imajo priložnost, da se njihovi vajenci strokovno izobrazijo, ker imajo celo pet obrtnih nadaljevalnih šol. Kako pa izgleda stvar v resnici?
Zgoraj -omenjene šole niso v šolskem letu 1922/23 sploh delovale, ker ni bilo sredstev, da se plača učiteljsko osobje, kupi premog, učila in t. d. Šolsko leto 1923/24 ne obeta nam nič boljšega, kakor to, da iz popolnoma zanesljivega vira doznavamo, da se bodo obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani odprle najbrž že o »Sv. nikoli.« Proletarska deca, naši vajenci in vajenke, ki po volji jugoslovanskega kapitala delajo v smrdljivih in nezdravih delavnicah, ne bodo mogli dobiti po končani učni dobi učnega izpričevala, ker zakon predpisuje, da vajenec ne more biti prost, ako se ne izkaže z izpričevalom, da je vesino posečal pouk in z uspehom dovršil najvišji razred obrtno nadaljevalne šole njegove stroke. Kakšne posledice bo imelo vse to, bo najbolj občutil proletarec, ki je tako srečen, da ima sina ali hčerko, ki se po buržuaznih zakonih imenuje namesto človeka — vajenec.
Kako rešiti to zelo važno vprašanje, o tern je razpravljala te dni neka anketa, podčrtavamo »neka« ker so razen drugih buržuaznih institucij za metanje peska v oči tej anketi prisostvovale tudi zveze industrij-cev in celo zveza bančnih sindikaiov in menda po milosti »Zveze industrijcev« in volji »Zveze bančnih sindikatov« so od ie ankete izostali zastopniki delavskih strokovnih organizacij, zlasti pa one mladinskih. Kakor pa iz nekega meščanskega časopisa posnamemo, ni upati, da bi se vlada pridobila za to, da stori svojo dolžnost, t. j. da oskrbi obrtne nadaljevalne šole s sredstvi, da bi se pouk lahko nadaljeval. Ker je to prinesel meščanski list, ki je napol službeno vladno glasilo, je naša trditev o »Sv. nikoli« popolnoma upravičena.
Tozadevno anketo je vodil ljubljanski župan dr. Perič in ie zelo važno to zabeležiti ni tudi, če hočete, podčratti, da je vprašanje življenskega obstoja tisočev ljubljanskih vajencev in vajenk prepustil »Zvezi industrijcev« in »Zvezi bančnih sindikatov«, delavske strokovne organizacije in pa mladinske je slučajno pozabil povabiti. Proletarijat beleži.
Sad te šolske ankete bančnih sindikatov je bil seveda novorojenček, ki se imenuje odbor za izdelanje načrta, kako rešiti v prid debelih kapitalističnih trebuhov vprašanje obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, vprašanje življenja tisoč proletarskih otrok. Oče tega novorojenčka bo pa pri krstu opisana ožja anketa, ki se potem skliče nekega ka-lendarskega dne leta 1923. po Kristusovem rojstvu. Ta »ožja anketa« bo razmere v obrtnih nadaljevalnih šolah izdelala tako ozko, da bodo naši vajenci in vajenke ostali popolnoma brez njih.
Iz diskusij zgoraj omenjene ankete je razvidno, da bi trebalo najti vire, za kritje dolgov teh šol in za nadaljna vzdrževalna sredstva za tiste. Lepa stvar! Sicer smo pa videli, da so v državi, ki se imenuje SHS, povišali število žandarjev, zgradili nove žandarske kasarne in pomnožili telefonsko omrežje med tistimi, kritje je pa prišlo čez noč po areoplanu in gotovo na račun zvišanih plač državnih uslužbencev.
Stvar nas zanima in se povrnemo na isto nazaj v^eni prihodnjih številk, dočim kot jugoslovanski državljani ne smemo ob tej priliki pozabiti da kliknemo: »Živel minister prosvete na razpoloženju — g. Pribičevič.«
F. P.
ZAGORJE. Da vam povem, kaj se je zgodilo te dni z sodrugom v znani gostilni Rakar, ki je nabiral dobrovoljni prispevek za tiskovni sklad »Proletarske Mladine«.
V	soboto 30. junija zvečer je bilo to. V gostilni Rakar so sedeli gostje, po večini delavci. Podpisani Rotar Fortunat je sprožil misel, da bi se nabrali prostovoljni prispevki za tiskovni sklad »Proletarske Mladine«, ki je odvisna od podpore delavstva in nima ne bančnih, ne vladnih (razumljivo) podpor.
Ali gospej Rakar to ni bilo po godu in vpričo vseh gostov je začela podpisanega zmerjati prav po gosposko s psom. Na dostojen opomin neizobraženega delavca, se je izobražena, bogata gospa razjarila še bolj, kričeč:
»Pes si, pes si, da boš vedel.«
S tem je gostilničarka očitno in razločno pokazala, da si je že dovolj nabrala delavskega denarja in da sedaj ni več odvisna od njih grošev. Zato jih lahko brez skrbi ozmerja s »psi«. Delavec, si misli ta gospa, itak mora vse požreti, pa še to psovko.
Rudarji in kmetje Zagorja pa veste sedaj kaj ste, in kako se misli o vas in o vašem časopisju. Če bi kdo pobiral za meščanske liste, bi pa ona sama posegla globoko v žep in dala, češ, vzemite in širite svoje za-sužnjevalske instrumente, da bomo mi, ki ne delamo, veselo živeli.
Rudarji in kmetje Zagorja, vi veste, da ste vi tisti, ki ste obogateli to gostilničarko, ki vas v zahvalo za sedaj zmerja s »psi«. Vi pa tudi veste, kako odgovorite na psovko in žaljivke.
Rotar Fortuna!.
DEV. MAR. V POLJU. Oklic na vso Slovenijo! Tukaj se nahaja pravcata delavska mučilnica, kdor si jo hoče ogledati, naj pride na naslov: Učakar, »pletokošec«, Dev. Mar. v Polju. Predvsem bi šlo to »Inšpekciji rada« in tukajšnji krščansko delavski občini, ki se nahaja v bližini tega žlahtnega moža. Ta človek, oziroma hajduk, cerkveni organist in pristen klerikalec, ima zaposljenih nekaj žensk, da mu pletejo koše, kovčke itd. in sicer traja delavni čas 14. ur dnevno, in to od E>7 ure zjutraj do L>9 ure zvečer brez opoldanskega odmora in plača jih 80 kron dnevno. Niti ne zmenil bi se za tega kršč. izkoriščevalca, ki stoji v intimni zvezi s tukajšnjim vodstvom kler. papirniške organizacije, misleč, da mu saj kakšen krščanski delavski voditelj dopove, da naj vsaj malo svoje izkoriščanje ublaži. Delavstvo vas ob spoznalo, da ste samo izkoriščevalci proletarijata in da samo za škodo delavstvu, vsi od kršč. »Pravice« do klerikalnega »Slovenca«. Možakar si je na konto delavk kupil že dve hiši,'če bo šlo tako naprej, delavke, si bo še dve, ako ne boste uvidele kje je vaša zaščita, in ta je v razredno - bojevnih strokovnih organizacijah.
Po naročilu, delavec.
Razno.
ZNAMENITA NAJDBA V PATAGONIJI.
Najdba y Patagoniji v protislovju z raznimi teorijami o starosti človeškega rodu. — Buenos Aires. — Dr. J. G. W o 1 f se je danes vrnil z dveletnega raziskovanja v Patagoniji ter objavil, da se mu je posrečilo dobiti popolno človeško lobanjo iz tercial-ne dobe. — Dr. Wolf je dejal, da je okame-nitev najdene lobanje iz tercijalne dobe, ter pristavil, da je najdena lobanja glava človeškega bitja, ne pa morda kaka slučajna tvorba v naravi. — »Okamenela lobanja je seveda glava človeka, ki je moral živeti pred milijoni leti«, je rekel dr. Wo!f. »Ljudje, ki so bivali in živeli v utrjenem mestu, so bili primeroma zelo moderni, če vpošteva-mo starost človeškega plemena.« — Spodnje čelusti manjka, ali drugače pa je lobanja skoro popolna. Očesni jamici in zobne vdrtine v čeljusti so dodobra razločne. Oblika lobanje je podolgasia in ovalna, a čelo pa je skrajno nizko in ploščato. — Dr. Wolf, ki je bil svoj čas prideljen antropolo-gičnemu oddelku na Kanadskem geološkem zavodu, je našel lobanjo v posesti nekega belokožnega naseljenca ob vznožju Andeš-kega gorovja. Ta jo je dobil pred leti tamkaj nevede, koliko znanstvene vrednosti je njegova najdba. — Znanstvenik je tudi dejal, da je zasledil na svojem raziskovanju razvaline starodavnega utrjenega mesta v doslej še neraziskanem kraju severno je-zeraCardiel. Tiste razvaline smatra dr. Wolf za ostank civilizacije, ki utegne biti še starejša, kakor je ona pernvijanskih Inkov. — Stene, 45 čevljev visoke in sestavljene iz obdelanih blokov in bazalta, še stoje. Stene se vlečejo 150 jard naaaleč med griči, ki so prebivalcem služili za utrdbe. Vmes so razvaline človeških bivališč. — Zidovje je obokano, kar dokazuje, da so bili graditelji primeroma visoko civilizirani. Na stenah je opaziti razne vdolbene napise, ki se razlikujejo po svoji obliki od inkaških. — Znanstvenik je sledil med temi napisi podobo živali, ki spominja na izumrlega gliptodona. Po tej podobi sodi dr. Wolf, da so razvaline stare od 2.000 do 3.000 let. — Se več drugih dokazov je o starodavni civilizaciji v Patagoniji, ali to je prvo razkritje dejanskih razvalin. — Dr. Woif s namerava vrniti v Patagonijo prihodnji mesec, kjer misli iskati »opevano mesto« patagonske indijanske mitologije, ki je neki stalo nekje v An-deškem gorovju in o katerem so si domnevali stari indijanci, da je v njem bival njih solnčni bog.
ZAMENJANE GLAVE. V biologičnem poizkusnem zavodu na Dunaju so izvršili uspešne poizkuse na vodnih hroščih in drugih žuželkah, katerim so odvzeli glave in jih zamenjali z glavami drugih žuželk. To prestavljanje glav je nekaj zanimivega. Flrgšču z ravnokar odvzeto glavo so hitro dali na vrat glavo drugega hrošča, ki se je kmalu prijela in delala tudi kmalu tako kot ne bi se hrošču nič zgodilo, Že po treh tednih se je pokazalo na živalih gibanje, da so zdrave, po dveh mesecih pa so se glave že tako zarasle, da ni bilo poznati, da bi jim bila kdaj glava odvzeta in tja postavljena druga. Pri hroščih so napravili čuden poizkus, da so glavo samca prilepili na vrat samici. Nekaj čudnega se je zgodilo med tema dvema hroščema. Samica z glavo moškega hrošča se je od tedaj obnašala kot bi bila moški, dočim so se moški hrošči obnašali kot bi bile samice.
NJEGOVA SVETOST IN ŽGANJE. Na Dunaju je pred nedavnim časom neko trgovsko podjetje izdalo reklamo za steklenice z domačim žganjem, katerega stane literska steklenica 90.000 nemškoavstrijskih kron, polhterska pa 50.000 kron. Na reklami stoji zapisano: Ta liker uporabljajo na vseh evropejskih dvorih, kakor ga je tudi Nj. Svetost papež Benedikt XV. priznal za izvrstno žganjico. Žganje, ki ga prodajajo s tako reklamo, ni nikaka posebnost temveč je navadna žganjica, samo to prednost ima, da je jako močno. Za delavce reklama ne vleče, ker nimajo denarja, da bi si žganico kupili in tudi za njih želodce je žganica premočna. Toliko več pa pokupijo te žganice po raznih samostanih, odkar nosi tako reklamo. Opat dr. Thade Tom iz velikega samostana je izjavil, da za njegov samostan ne uporablja več drugega žganja kot močno kapljico z goraj omenjeno reklamo.
Protest angleške delavske stranke. Angleška del. stranka je imela te dni svoj kongres. Število članstva znaša 3,100.000.
Stranka je protestirala proti imperialistični angleški politiki v Porurju ‘in zahtevala popolno priznanje in ureditev zvez s sovjetsko Rusijo. Kongres je nadalje protestiral proti gradnji vojnega zrakoplovsiva. — Na kongresu je zmagala oportunistična struja, ki je proti priključitvi komunistov.
Pošljite naročnino!
Izjava.
»Orjuna« napada mojega brata, ki je v Ljubljani občinski svetnik NDSJ zavoljo mene, češ, da sem laški fašist. Ta trditev je laž in nesramno obrekovanje. Jaz sem zaveden delavec in kot tak se borim tako proti jugoslovanskim, kakor tudi laškim fašistom, ki so oboji le bojne bande kapitalistov in največji delavski nasprotniki. Ker pa »Orjuna« iudi grozi mojemu bratu, izjavljam, da bodo gospodje vedeli, da bodo za vsak napad na mojega bralo, dajali odgovor vipavski orjunci. Mislim, da se razumemo.
Vipava, 5. julija 1923.
Josip Krhne.
KAKOR ČUJEMO pošta Zidani most z »Glasom Svobode«, kakor iudi s »Strokovno Borbo« ravna tako neprijazno, da teh listov naročniki splofi ne dobe, ali pa še le čez tretjo ali četrto osebo. A mi v Ljubljani plačamo poštnino ceio naprej. Opozarjamo na to poštno ravnateljstvo. — Naročnike pa poživljamo, da nam takoj vsak konkretni slučaj prijavijo.
Uredništvo in upravništvo »Glasa Svobode«.
SKORO VSI NAROČNIKI »Glasa Svobode« so se odzvali in obnovili naročnino. Le nekaj jih je še, ki še iega niso storili. Storite to precej, da se Vam list ne ustavi. Zavedajte se, da proletarski tisk vzdržujejo samo proletarci. Meščanski pa bogataši in banke.
Tiskovni sklad.
Meiač Lovro, Borovnica 1.50 Din; Novak Franc, Ljubljana 20 Din; Ivan Konič, Koroška bela (čr. št. 52! iO Din; Usar Peter, Tržič 5 Din; E. 1. Ljubljana 10 Din; Šuligoj Viktor, Vič 10 Din; Šimenc Franc, Dob pri Domžalah 24 Din; Gričar Andrej, Dolenjsko
2	Din; Anton Kač, Kočevje (č. r. 54) 2 Din; Messner Jože, Zidanmost 10 Din; Kovačič Anton, Zidanmost 5 Din; Frece Martin, Zidanmost 2 Din; Kranjc Jože, Zidanmost
1	Din; Neimenovana, Trbovlje 10 Din; Bergles Miha, Trbovlje 10 Din; Klopčič M.. Trbovlje 5.25 Din; Janežič Ivan, Trbovlje 5 Din. — Skupno 134 Din 75 p. Izkaz v zadnji številki 3. 700 Din 25 p. Vsega skupaj 3.835 dinarjev.
Društvo ljubljanskih mizarjev
in drugih sorodnih strok vabi k
VRTNI VESELKI
ki se vrši
v nedeljo, dne 15. julija 1923 v hotelu »TIVOLI“ (Švicarija)
SPORED bo jako zanimiv, med drugim krasen srečolov, šaljiva pošta, amerikanska ženitev, muzej, ribolov, prosta zabava i. t. d.
PLES
za katerega skrbi posebna godba.
MM ločno el! 16. mi (L uri popoldne)
Vstopninama osebo 6 Din (24 K)
otroci v spremslvu slarišev do 14. lela vstopnine prosti.
Ker je čisli dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter vdovam in sirotam, vabi k obilni udeležbi
VESELIČNI ODSEK.
Kdor se hoče prav prijetno in veselo zabavali, nuj se potrudi v Svicarijo. Dobitki so sami krasni mizarski izdelki.
Sestanek ljubljanskih zaupnikov N. D. S. J. je vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem domu.«
Lastnik im izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.