A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA Ptuj, 28. oktobra 1971 Leto XXIV, št. 43 Cena 0,70 din seje obeh zborov skupščine občine Ptuj lušmarjenje je treba zatreti v torek, 26. oktobra je bi- ^ prostorih Narodnega do- 3 V Ptuju seja obeh zbo- skupščine občine Ptuj. »zpravljali so o proračunu jhodkov in izdatkov občine »tuj, imenovali ravnatelje (iiovniih šol v Gorišnici in jdričevem, o gradnji raz- elilne transformatorske po- taje v Ptuju in o prenosu tanovanj. poslovne zgradbe (Zetalah na krajevno skup- lOSt ^alizacija dohodkov x izdatkov 1 obCini Svet za družbeno planir»- lje in finance ter oddelek za inalize in finance občine ftaj sta pripravila podatke [realizaciji dohodkov in iz- llkov za obdobje prvih de- et mesecev letošnjega leta. i teh podatkov ugotavlja- lo, da realizacija dohodkov t dosega dinamike, ki je bi- \ planirana ter, da po oceni ložnih dohodkov za obdob- i do konca leta ne bo pre- ežka dohodkov ali vsaj v 3ki smeri, da bi bila potreb- la posebna intervencija. Predvideni dohodki za letoš- ije leto znašajo po rebalan- tn občinskega proračuna »,785.300 dinarjev, do se- laj pa je bilo ustvarjenih 19,025.669 dinarjev ali 71 »dst. planirane letne kvote. kavnatelja obeh osnovnih sol sta znana Ker je ravnateljema os- novne šole Franca Belšaka v Gorišnici in osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem Ootekla mandatna doba, je l^omisija za volitve in ime- novanja razpisala natečaj za dve prosti delovni mesti rav- nateljev. Prijavili so se tri- je kandidati in sicer: Dušan Cokl, dosedanji ravnatelj v Gorišnici, Iva Težak, doseda- nji ravnatelj v Kidričevem in Ludvik Virič, predmetni učitelj biologije in kemije na osnovni šoli Kamniča pri Maribotru. Ker pa Ludvik Virič ni ustrezal predpisa- nim pogojem, bosta za na- slednje obdobje štirih let o- stala še naprej ravnatelja Dušan Cokl v Gorišnici in Ivo Težak v Kidričevem. Na seji sp razpravljali tu- di o gradnji nove razdelilne transformatorske postaje v Ptuju. Razdelilna postaja naj bi bila zgrajena na zem- ljišču Rozine Lee iz Ljub- ljane, ki pa ni dovolila grad- nje, za Ptuj tako pomembne- ga objekta na svoji zemlji. Oba občinska zbora sta bila enotnega mnenja, da se last- nico razlasti potrebnega zemljišča. Nekaj besedi je bilo izre- čenih tudi na račun šušmar- jenja. Ta pojav je pri nas vse bolj pogost in zgodi se celo, da nekateri »mojstri« celo zapustijo svoje delovno mesto in gredo delat k pri- vatniku med službenim ča- som, ker tu pač več zaslu- žijo. Kair je pa najhujše, ne- kateri celo vzamejo v pod- jetju material, ki ga pri svo- jem »terenskem« delu rabi- jo. Največ takih pojavov je vsekakor v gradbeništvu. Nekateri so bili mnenja, naj se te ljudi pokliče na odgo- vornost in naj se jim ponu- di samostojna obrt, ker grad- bena podjetja ne morejo prevzemati tudi privatnih gradenj zaradi svoje preo- bremenjenosti. Vsekakor pa bo morala inšpekcijska služ- ba posvečati več pozornosti tudi tem šušmarjem. M. Novi na VREME do nedelje, 7. nov. 1971. Polna luna bo v to- rek. 2. novembra 1971, ob 22.20. NAPOVED: vetrovno 'n nekoliko hladneje bo. Za dež ni izgledov. Ob koncu tedna 'so vendar 'ttožne nenadne nevihte s plohami. Prihodnji te- tlen bo lepo vreme. Od 5 novembra dalje bo Ponovno toplo, jesensko. Suho vreme. Pripomba: Naj bo vre- lce lepo ali slabo, jaz želim svoji skrbni in do- bri ženi vse najboljše ob ■njenem 65. rojstnem dnevu. Alojz Cestnik Za izemačevanje pogojev šolanja Prejšnji teden je bila na komiteju občinske konferen- ce ZKS Ptuj seja komisije za družbenopolitične odnose in idejna vprašanja prosve- te, kulture in znanosti, ki jo vodi prof. Ljubica Suligoj. Razpravljali so o akcijskem programu ureseničevanja stališč in nalog ZKS o idej- no-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, ki jih je sprejel CK ZKS na svoji 19. seji. Na seji so bili enotni v tem, da naj aktiv ZKS pro- svetnih delavcev,- kot stalna oblika delovanja ZK v ob- čini, še naprej deluje v o- kviru te komisije. Za komu- niste — prosvetne delavce bodo v naslednjem obdobju organizirali več razprav in diskusijskih večerov o posa- meznih konkretnih vpraša- njih vzgoje in izobraževanja. Na te razgovore bodo pova- bili vodilne politične in strokovne delavce iz Ljub- ljane. Predvsem je komisija pod- prla tista stališča v akcij- skem programu, ki se za- vzemajo za izenačenje pogo- jev šolanja na območju vse Slovenije, za večja vlaganja v posodobljenje šolskih pro- storov, za popravila obsto- ječih in gradnjo novih šol. Zlasti so podorli prizadeva- nja za izgradnjo srednješol- skega centra v Ptuju._ Po najnovejših predlogi^ bi naj ta zgradba stala pod Pano- ramo, prvoten predlog ob Potrčevi cesti povsem ne ustreza, ker bi bil zaradi go- stega prometa moten pouk. V okviru tega srednješolske- ga centra bi gimnazija osta- la še naprej povsem samo- stojen zavod. Med drugim je komisija na seji tudi podprla ustano- vitev organizacije ZKS v okviru temeljne kulturne skupnosti Ptuj. S to organi- zacijo ZKS bo tudi tesno sodelovala pri reševanju idejnih vprašanj na področ- ju kulturnih dejavnosti, jav- nili oblačil in kinemategra- fije. Priporočili so tudi de- lavski univerzi, da v okviru materialnih možnosti zago- tavlja mladini in odraslim možnosti stalnega idejnega, strokovnega in družbenega izpopolnjevanja. Zavzeli so se tudi za to, da bi prosvet- ni delavci bolj načrtno u- smerjali otroke, ki imajo ustrezne sposobnosti, za bo- doči pedagoški poklic. F. F. Predsednik Tito v ZDA Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je včeraj dopoto- val v Washington, kjer je gost ameriškega Dredsedni- ka Nixona. Predvidevajo, da bodo danes dopoldne prvi pogovori v Beli hiši. Jutri namerava predsednik Tito obiskati nacionalni klub, se- stal pa naj bi se še z neka- terimi funkcionarji ameri- škega kongresa. V soboto bo položil venec na grob ne- znanega junaka na arling- tonskem pokopališču, potem pa se bo spet pogovarjal z ameriških piedsednikom Ni- xonom. Po pogovorih se bo- do gostje iz Jugslavije s po- sebnim letalom odpeljali v notranjost ZDA. Obisk iz Poljske Po štiridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji je od- potovala v Varšavo poljska delegacija, ki jo je vodil premier Piotr Jaroszewicz. Pri nas je bil gost predsed- nika ZIS Džemala Bijediča, sestal pa se je tudi s pred- sednikom Titonri. Poljski premier je povabil predsed- nika Tita, da obišče Poljsko, le-ta pa je povabilo z zado- voljstvom sprejel. Pogovori so minili v duhu odkritosti, prijateljstva in vzajemnega razumevanja. Poljski gost in predsednik Bijedič sta posvetila precej- šnjo pozornost nadaljnji krepitvi prijateljskih odno- sov ter sodelovanja med dr- žavama. Pozitivno sta oce- nila tudi gospodarsko sode- lovanje, ki naj bi v letih od 1971 do 1975 naraslo za 45 odstotkov in bi bila blagov- na izmenjava v vrednosti 850 milijonov dolarjev. V že- lji, da bi se prijateljsko so- delovanje še bolj poglobilo, je premier Jaroszewicz po- vabil na Poljsko tudi Dže- mala Bjediča. Brežnjev v Franciji Prvi sekretar KP Sovjet- ske zveze Leonid Brežnjev se mudi na uradnem obisku v Franciji, ki je tako prva zahodna država, ki jo je o- biskal, od kar je postal vo- ditelj sovjetske partije. Dražja goriva in pristojbine? Republiški izvršni svet je glede na nujnost pospešene modernizacije cest podprl predlog, naj bi cestne pri- stojbine v ceni pogonskih goriv zvišali za 0,30 dm za bencin, za plinsko olje pa 0,20 din. pri čemer pa naj bi kmetijstvo imelo olajša- ve. Slovenski izvršni svet bo tudi oredlagal zveznemu, da bi izpopolnili sistem kupo- vanja bencina s turističnimi boni Izvršni svet tudi pod- pira predlog, naj bi pristoj- bine za cestna motorna vo- zila povečali za osebne av- tomobile 100 odstotkov, za tovorna vozila 50 odstotkov, za priklopnike 75 odstotkov, znižali pa naj bi pristojbine za traktorje, ki jih uporab- ljajo v kmetijstvu. Tako zbrana sredstva bodo name- njena izključno za moderni- zacijo cest, pristojbine pa naj bi se povečale 1. decem- bra. DVAINDVAJSETA SEJA KOMITEJA OK ZKS PTUJ v ponedeljek popoldne je bila 22. redna in razširjena seja komiteja občinske kon- ference ZKS Ptuj, ki so se }e udeležili tudi predstav- niki občinske skupščine in drugih družbeno-političnih organizacij. Sekretar komi- teja Franc Tetičkovič je naj- prej obrazložil stališče se- kretariata CK ZKS glede fi- nanciranja dejavnosti Zveze komunistov in več variant- nih predlogov o plačevanju članarine. Komite je soglas- no potrdil predlog, ki pred- videva, da bi se prihodnje leto močno znižala članarina tistim članom ZK z nizkimi osebnimi dohodki. Potem bi višina članarine stopnjevala do 2000 din mesečnega oseb- nega dohodka, člani z veČ kot 2000 din mesečnega do- hodka pa bi še naprej pla- čevali po 2 odstotka za čla- narino ZK. Posebno živahna in pole- mična je bila razprava o u- resničitvi sklepov zadnje se- je komiteja, ko je razprav- ljal o položaju informativnih sredstev. Ugotovili so, da se stvari pozitivno urejajo in je v tej smeri treba dosled- no nadaljevati, tako glede financiranja, kadrovskih vprašanj in programske u- smeritve obeh lokalnih ob- čil. Imenovali so tudi 6-član- sko komisijo, ki jo sestav- ljajo po en predstavnik: ko- miteja občinske konference ZKS. občinske konference SZDL, občinske konference Nadaljevanje na 10. str-aoi ž STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. oktofe,, ---J t Ob 2!aključku jaunih razprav o dopolnilih ustave SR Slovenije v ptujski občini ' Na seji občinske konfe- rence SŽDL Ptuj, ki je bila 22. oktobra, je podpredsed- nik občinske konference SZDL Ptuj Alojz Stropnik podal nekatere - informacije o zaključku javnih razprav o dopolnilih ustave SR Slo- venije. Javne razprave so bile v krajevnih organizaci- jah SZDL, v temeljnih or- ganizacijah združenega dela ŠD v drugih oblikah razprav in posvetov. Razprave so dale nekatera zelo umestna in koristna dopolnila k no- vim amandmajem. Občani so bili mnenja, da bi bilo potrebno pri 27. a- mandmaju, ki govori o po- sebnih organizacijah zdru- ženega dela, bolj točno do- ločiti, katere so te organi- zacije, kako se ustanavljajo in kako ustvarjajo sredstva za svojo dejavnost. Obstaja namreč bojazen, da bodo ta- ke organizacije privilegira- ne in da družbena sredstva ne bodo najbolj smotrno u- porabljena. Pri 30. ainandmaju, ki do- besedno pravi: »... je kme- tovalcerri zajamčena last- ninska pravica na obdelo- valnem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodar- stvo, v gorskih hribovitih in Dribovilih kraških predelih pa v večji izmeri, ki jo do- loči zakon.«, naj se vnese tudi naslednji stavek: »...v pasivnih gričevnatih prede- lih.« Večina kmetovalcev je bila namreč .nnenja, da bo s tem določilom najbolj pri- zadet pasivni gričevnati pre- del vbodne Slovenije. Ved- no v^je odhajanje kmečke mladine iz vasi v mesto da misliti, da ni nobene per* spektive, da bi se na tem področju razvilo intenzivno gospodarstvo. Tudi vsa več- ja mehanizacija, ki jo vse bolj unorablja naš kmetova- lec. ne more biti dovolj eko- nomsko izkoriščena na tako malih površinah. V 36. amandmaju, ki go- vori o vlogah krajevnih »kupnosti, _ je treba preciz- neje določiti materialno os- novo za delovanje krajevnih ekupnosti. Občani zahteva- jo, da se določajo nekateri viri dohodkov krajevnih skupnosti izvirno, ker bi si- cer lahko nekatere krajev- ne skupnosti prejemale več materialnih sredstev, in to celo na račun drugih šib- kejših krajevnih skupnosti. Mnenje o 37. in 38. amand- ma iu je posredoval kmetij- ski kombinat Ptuj. Na kom- binatu so menili, naj se v 37. amandmaju, ki med dru- fCim ureja tudi predloge za epločne pogoje zdravstva in zdravstvenega varstva, po- spešuje in podpira ta razvoj ter ureja zdravstvene ukre- pe, ki so splošnega pomena za republiko, doda tudi: »V okviru svojih z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti naj republi- ka po republiških orga- nih in oirganizacijah dolo- ča tudi splošne pogoje za razvoj zdravstvenega var- stva živine in veterinarske službe ter pospešuje in pod- pira ta razvoj, izvaja vete- rinarske ukrepe za zdrav- stveno varstvo živine, ki so splošnega pomena za repu- bliko.« Samo z zdravstvenimi u- krepi namreč ni mogoče za- ščititi zdravja ljudi. Danes poznamo že okrog 80 bolez- ni. ki so skupne človeku in živalim. Izkušnje pa so po- kazale, da se lahko uspešno borimo proti tem boleznim le z tesnim sodelovanjem humane in veterinarske me- dicine. Statistično^ ie doka- zano, da na sto živali, obo- lelih zaradi vraničnega pri- sada, oboli s to boleznijo 40 ljudi. Zahvaljujoč dobro or- ganizirani veterinarski služ- bi smo uspeli do sedaj ne- katere bolezni ljudi popol- noma odpraviti ali pa jih zmanjšati na minimum (npr. steklina, melitokokoza itd.). K 37. in 38. amandmaju je dalo svoje pripombe tudi občinsko javno pravobranil- stvo. V besedilu osnutka 37. amandmaja v II. odstavku podtočke 14 se predvideva, da republika po svojih or- ganih izvršuje naloge sod- stva, ureja in organizira sodstvo v republiki. Delov- na skupnost OJP Ptuj je mnenja^ naj se podtočki 14 dodajo še podtočke 14 a in 14 b z naslednjim besedilom: 14 a) izvršuje naloge jav- nega tožilstva, 14 b) urejuje javno pravo- branilstvo in organizira re- publiško javno pravobranil- stvo. Delovna skupnost OJP je bila tudi mnenja, da je tre- ba k prvi točki 38. amand- maja dodati še besedilo »Ja- vno tožilstvo in javno pra- vobranilstvo« in da se izpu- stita besedi »pravno zasto- panje«. 1 M. Novina Odgovori odbornj kom SO Slov. Bistrica Odborniki skupščine občine Slovenska Bistrica so na seji, ki je bila 15. julija 1971, po- stavili več vprašanj, na katera so dobili odgovor v torek, ko so se spet sestali. Anton Ferk je opozoril na dotrajan jez na potoku Polska- va, ki napaja Spodnjo Polska- vo in Sele. Vodna skupnost Drava-Mura je bila ponovno opozorjena na ta problem, za- gotovili pa so, da si ga bodo ogledali takrat, ko bodo pre- gledovali vodne objekte na ob- močju bistriške občine. Alojz Krajnc je predlagal, da bi cesto Straža—Prihovca vnesli v seznam občinskih cest in zanjo naknadno dodelili sredstva. Odgovor je bil, na- slednji: »Cesta-Straža—Prihov- ca se odcepi od ceste III. reda Sp. Ložnica—Oplotnica in po- teka proti naselju Zlogona go- ra v dolžini treh kilometrov. Cesta je v seznamu občinskih cest IV. reda kategorije B in krajevna skupnost Oplotnica za vzdrževanje prejema tudi sredstva. V letošnjem letu je komunalni sklad dodelil na ki- lometer cest kategorije B 500 dinarjev. Odcep ceste od ceste IV. reda Straža—Zlogona gora, ki poteka proti Prihovci, pa je bil na novo zgrajen v letu 1964/65. Gradnjo je finan- ciral gozdni sklad občine s sa- moprispevkom koristnikov ce- ste. Omenjeni del ceste je v osnovnih sredstvih GG Mari- bor in je le-to cesto dolžno tudi vzdrževati.« Alojz Krajnc pa je načel tu- di vprašanje redne preskrbe s kruhom v Oplotnici. Odgovor je bil naslednji: »Ugotovljeno je bilo, da higienske razmere v prodajalnah odgovarjajo mi- nimalnim pogojem za prodajo kruha. V Oplotnici prodajajo samo kruh iz pekarne Sloven- ske Konjice, od koder pripe- ljejo kruh v prodajalno v Oplotnici. Iz te prodajalne pa potem dostavljajo kruh v vse druge trgovine. Menimo, da v primeru, da ostale trgovine kruha ne bi prodajale, proda- jalna ,Rogla' ne bi mogla do- seči večjega izkupička.« Tudi Miloš Urbančič iz Vrh- loge je načel »krušni« problem, kajti tudi na Crešnjevcu in Vrhlogi dostava ni bila naj- boljša. Odgovarjala je peka, Intesa iz Slovenske Bistu »Naš obrat je imel občasne žave pri dostavi kruha v; sel jih Crešnjevec in Vrhlo to pa zaradi tega, ker s imeli okvare na vozilih. TaJ ko je bilo mogoče, smo dost izvršili, čeprav z nekoliko mude. Prosimo občane, dj razumevanjem sprejmejo ^ znanje tudi naše nepredviti težave. V bodoče pa se bo potrudili še bolj, da bo dostj v zadovoljstvo potrošnikov.i Odbornika Alojza Krajnca še zanimalo, kako je z benc sko črpalko in avtobusnimi stajališčem v Oplotnici. R jel je naslednji odgovor: »R cinsko črpalko v Oplotnici po programu, ki je bil izde! z urbanistično žasnovo d naselja Oplotnice, uredilo p( jetje Petrol. Dokončne odloj ve, kdo bo s črpalko upravi) še nL Avtobusno postajaB bi naj bilo po zazidalnem i črtu v bližini bencinske črp ke. K urejanju bo povabljt avtobusno podjetje Maribor, glavnem pa mora za postaja šče poskrbeti krajevna skJ nost ob pomoči ostalih gosa darskih dejavnikov.« j Anton Leskovar je na id julija predlagal, da bi pri Ela tro Maribor posredovali ra tev problema preslabe elekta ne napetosti na območju H hove. V odgovoru lahko p« beremo, da je Elektro pripra Ijeno pristopiti k reševanju i ga problema s pogojem, da 8 delujejo tudi potrošniki eM gije. V ta namen so na Priha že ustanovili odbor za orga zacijo te akcije. Anton Prime je že večku opozoril na problem zastml Ijanja ozračja v okolici Std larne v Slovenski Bistrici. P stavil je vprašanje, ali je St^ larna v načrtih za razširit obrata poskrbela za prepreJ vanje onesnaženja. Tak pa odgovor: »Modernizacija ste larskega obrata v Sloven) Bistrici predvideva za kaljei stekla električne peči. Zatoi se fluor pri tehnološkem P stopku ne bo več sproščal, temi podatki smo bili sezi njeni od vodilnih uslužbenc steklarne Boris Kidrič iz f gaške Slatine.« USTAVNA RAZPRAVA V SREDIŠČU Prejšnjp sredo so se tudi prebivalci Središča ob Dra- vi in okolice zbrali in ana- lizirali ustavne amandmaje ustave SR Slovenije. Uvodne misli je podal Edvard Pajek, predsednik krajevne organizacije SZDL Središče. V razpravi, ki sta se je udeležila tudi predsed- nik in sekretar občinske konference SZDL Ormož Vlado Ožbolt in Marica Bra- zda so podrobno razčlenili nekatera določila ustave. Pri tem so menili, da so predloge sestavljali tisti, ki problematike stanja in po- ložaja slabo razvitih občin ne poznajo dovolj. Za pri- mer naj navedemo samo 36. amandma, ki določa finan- ciranje krajevnih skupnosti. Po tem določilu prejema krajevna skupnost dohodke od_ samoprispevka občanov, pnspevek podjetij od oseb- nih dohodkov, del davkov in taks. pobranih na njenem območju. Razpravljalci so enotno menili, da je povsem iluzorno misliti, da bi občin- ski proračuni v nerazvitih občinah lahko kaj sredstev izločevali za KS. Ker občin- ski proračuni nerazvitih ob- čin ne morejo zagotoviti ni- kakršnih sr^stev za finan- ciranje krajevnih skupnosti, 36. amandma praktično zpa omenjena področja ndčesa-r ne pomeni. V zvezi s tem so tudi predlagali, da bi finan- ciranje krajevnih skupnosti bilo bolj učinkovito, če bi denar zanje pobirale občine. S tem bi sicer obšli referen- dum, davek bi bil malo več- ji, a bi si na tak način za-; gotovili denar, ki pa je v se- danjem sistemu zelo nego- tov. V razpravi so pogrešali tudi določila o odgovornosti ter konkretnih zadolžitvah SR Slovenije za hitrejši raž- voj manj razvitih območij. Razprave o amandmajih ustave SR Slovenije bodo v Ormožu končali 28. oktobra, ko bodo na občinski konfe- renci SZDL formirali eno- ten dokument in ga posre- dovali ustavni komisiji. jr Volitve kandidatov za RK SZDL Slovenije v našem listu smo že po- ročali o kandidatih za repu- bliško konferenco SZDL. V petek. 22. oktobra pa so čla- ni občinske konference SZDL dokončno izvolili šti- ri poslance za RK SZDL Slovenije. Na kandidatni listi je bi- lo prvfotno sedem kandida- tov, in sicer: Marija Fajt, Franc Klemenčič, Milan Ko- ren, Štefan Požlep, Franc Simonič, Janko Matjažič in Jožica Suhadolnik. Vendar sta Jožica Suhadolnik in Janko Matjašič kandidaturo odklonila. Na volitvah je dobila največ glasov (40) M. Fa>t. Sl€dijo ji F. Simonič (39). M. Koren (31), F. Ki menčič (30) in Požlep (2 Na volitvah ]e OK SZl Ptuj dala tudi predlog predsedstvo republiške ference SZDL. Za predse nika je predlagala Jan< Vipotnika, za podpred£e jr I vaš list i sthai. TEDNIK — ČETRTEK, 28. oktobra Ob svetovnem dnevu varčevanja Dinar na dinar Varčevanje je dobilo svoje prve znake že v predzgodo- vini razvoja človeštva, kul- ture in civilizacije. 2e v tej daljnji preteklost: so začeli ljudje zavestno varčevati in sicer s hrano, a to ne zato, da bi razvijali varčevanje, temveč iz spoznanja, da bo- dočnost in, vsak dan prinaša negotovost, nevarnosti in brige. Varčevanje kot pojav se je razvijalo vzporedno z ljudskim razumom kot za- vestno spoznanje, da je za ot..toj potrebna določena si- gurnost za bližnjo in daljnjo bodočnost, oziroma, da je razsipništvo in neracionalna potrošnja lahke usodna. Varčevanje v širšem smislu obsega vse elemente gospo- darjenia in trošenja ljud- skih dobrin, v ožjem smislu pa le denarno varčevanje prebivalstva in temu vpra- šanju ie posvečen vsako leto 31. oktober. V razvijanju in razširja- nju varčevanja prebivalstva je igral odločilno vlogo raz- voj blagovno-denarnega go- spodarstva in z njim razvoj bank Prva banka javno- pravnega značaja je bila u- stanovljena 1472. leta v Ita- liji pod nazivom »Monte Pio«, čeprav so se bančni po- sli pojavili že nekaj stoletij prej. Na področju naše dr- žave so bile prve kreditne ustanove ustanovljene kot hranilnice in prva taka hra- nilnica 1e bila ustanovljena leta 1820 v Ljubljani. V stari Jugoslaviji so bili v zbiranju hranilnih vlog doseženi dobri rezultati. Z nastopom svetovne krize so pa hranilne vloge zelo padle. Tedaj je poslovalo okrog 700 bank in hranilnic, od kate- rih je veliko število zašlo v krizo in v stečaj. Pri tem so mnogi vlagatelji bili oško- dovani in niso več zaupali tedanjim hranilnicam in bankam. Za takratne razme- re je pomembno, da za hra- nilne vloge prebivalstva ni bilo nobenega jamstva s strani države ali kake dru- ge oblasti. Po II. svetovni vojni v no- vi Jugoslaviji ie varčevanje prevzela jn nadaljevala Na- rodna banka kot edina ban- ka v državi. Višina hranilnih vlog je bila zaradi vojnih po- sledic dokaj skromna, pre- bivalstvo je bilo osiromaše- no in še pod močnim vpli- vom neugodnih posledic var- čevanja v stari Jugoslaviji. Novo obdobje v razvoju var- čevania pri nas pomeni le- to 1954. ko so bile v skladu z decentralizacijo gospodar- stva. družbeno-političnih skupnosti in z razvojem sa- m upravljanja in njegove materialne baze pr?>nešene hranilne vloge na tedanje komunalne banke. Od tedaj dalje se ie število varčeval- cev in naložb naglo večalo, kar je dokaz rastočega zau- panja v naš bančni sistem. Ob koncu leta 1968 je bilo v Jugoslaviji 5,886.000 varče- valcev in hranilne vloge so dosegle vsoto 9697 milijonov novih dinarjev, kar je te- daj predstavljalo^ 17,1 odst. vseh bančnih storitev. V na- daljnjih letih vedno raste število vlagateljev in vlog kljub vplivom inflacije in drugih gospodarskih težav, ki so se odražale na dinami- ki življenjskega standarda prebivalcev. Ker so poslovne banke pri nas sedaj glavni nosilci var- čevanja prebivalstva, je tu- di njihova naloga, da širijo in propagirajo denarno var- čevanje. Najti moramo na- čine za čim bolj neposreden stik s prebivalstvom in od- stranjevati ovire, ki so o- stale iz preteklosti ali se na novo pojavljajo. Pri tem sta pomembni dve stvari in si- cer stalno prikazovanje prednosti in koristnosti za varčevalca in posredna po- merribnost, ki jo vsak vlaga- telj s svojo vlogo doprina- ša k razvoju gospodarstva in drugih potreb prebivalcev in družbe. Ena najpomembnej- ših in najvidnejših koristi za vlagatelja je obrestna stop- nja, ki jo banka priznava vsem vlogam. Znano je, da so obresti na hranilne vlo- ge prebivalstva v raznih dr- žavah različne. V glavnem velja pravilo, da so obresti v gospodarsko razvitih državah nižje kot v slabše razvitih, kar pomeni, da je v manj razvitih državah večja po- treba po sredstvih, po kre- ditih in da to narekuje tu- di večjo obrestno mero. Se- danja naša obrestna mera za hranilne vloge v mejah od 6 do 7,5 odst spada med vi- soke obrestne mere v sve- tu. Poleg obrestne mere so še drugi motivi, kj.so preprič- ljivo koristni za varčevalce. Na prvem mestu je zagotov- ljena varnost hranilnih vlog v banki, ki je izven nje ni. Pri tem so mišljeni primeri kot je kraja, požar ali kaka druga elementarna nesreča. Ob takih dogodkih je na- vadno doma hranjen denar med prvimi žrtvami. Zelo pomembno za varčevalce ie tudi, da so hranilne vloge za banko poslovna tajViost in edino sodišče lahko v ute- meljenih primerih zahteva podatke o kaki vlogi. Vsak varčevalec ima neomejeno pravico vedno razpolagati s svojimi prihranki, kar po- meni, da lahko svojo vlogo vedno v celoti ali delno dvigne in porabi po svoji od- ločitvi. Gospodarski in družbeni razvoi zahteva velika sred- stva. med katerim' predstav- ljajo največji del kreditna sredstva. V ta namen je iz- rednega pomena mobilizacija razpoložljivih sredstev. Mo- bilizirano varčevanje prebi- valstva in varčevanje v go- spodarstvu v širšem smislu se potom bančnega mehaniz- ma ponovno vrača v gospo- darstvo, torej z aspekta družbene skupnosti varčeva- nja dopolnjuje družbeno a- kumulacijo. Tudi v tem smi- slu so zato potrebni bodoči napori za vedno večjo rast hranilnih vlog. 2e opisani motivi, ki so koristni in spodbudni za var- čevalce, pa so v odvisnosti od razpoloženja prebival- stva. Varčevanje pomeni do- ločeni nivo življenjskega standarda, kajti varčuje lah- ko le oni, ki je s svojimi sredstvi najprej pokril svo- je vsakdanje nujne življenj- ske potrebe. Ker so te po- trebe 'individualno različne, dokaj tudi odvisne od preje- tih osebnih dohodkov vseh vrst, je možnost denarnega varčevanja sicer omejena, vendar statistični podatki o gibanju gotovine kažejo, da znaten del denarja ostaja iz- ven bank. To dejstvo kaže, da del prebivalstva še ni spo- znalo prednosti varčevanja in da bo potrebne še mnogo naporov, da se bomo uspeli približati gospodarjenju z denarjem, kakršno je v go- spodarsko in kulturno viso- ko razvitih državah. Kot je že omenjeno, je de- narno varčeva.nje na hranil- no knjižico najstarejša in najbolj razširjena oblika varčevanja, ki ima tudi za družbo največji ekonomski pomen. Banka je po svoji os- novni nalogi zainteresirana na stalnem večanju hranil- nih vlog. ker s tem veča svoj finančni potencial in kredit- ne naložbe v gospodarstvoin v druge potrebe. Temu na- menu služijo razne oblike varčevanja. Prva oblika var- čevanja so hranilne vloge na vpogled, torej vloge, ki jih varčevalec uporablja sproti in banka mu izplača znesek, kadar želi. Hranilne vloge te vrste so najbolj razširjene in zlasti teh vlog bi bilo lahko več. Druga oblika je varče- vanje z vezano vlogo, kar pomeni, da, je varčevalec od- stopil banki sredstva za dolo- čen čas. Ker s temi sredstvi lahko banka računa, da jih bo določeno dobo imela, so ta sredstva pomembnejša in banka jih stimulira z višjo obrestno mero, kakor tudi s orirejanjem nagradnih žre- banj. Posebna oblika varče- vanja je namensko varčeva- nje. ko se vlagatelj v naprej odloči, da bo varčeval za do- ločen namen kot npr. za gradnjo hiše ali nakup sta- novania, avtomobila in dru- go-. Namensko varčevanje banka podpira s tem, da var- čevalcu po končan: dobi var- čevanja odobri kredit, ki je odvisen od dobe varčevanja in od privarčevanega zne- ska. Tudi kreditna banka v Ptuju se vključuje v napo- re, da bi se denarno varče- vame neprestano večalo, da bi občani sooznali. da denar- no varčevanje v banki po-- meni dobro in pametno go- spodarjenje z denarjem ka- kor tudi, da s svojimi vlo- gami doprinašajo svoj de- lež za hitrejšo uresničitev različnih potreb. S prihranki si zavarujejo tudi lastne po- trebe, ki bi kadarkoli nepri- čakovano nastale. Pri tem ne moremo iti prek moralno- vzgojnega momenta, ki spremlja slehernega vg« valca. Trezno in premišlja trošenje denarja vzbuja varčevalcu pK)sebno 254 voljstvo, zlasti, ko dos^ cilj, za katerega je varčei^ Zato je varčevanje za mj dega človeka lahko prvi rak resne poti v življenj^ J. Belšait DODATNA SREDSTVA ZA OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Svoj čas smo že poročali, da bo v bivših prostorih re- stravracije Kidričevo, ki jo je imel v zakupu Haloški biser Ptuj na novo urejen obrat družbene prehrane, da bi tako končno imeli zapo- sleni delavci v tovarni gli- nice in aluminija tople ma- lice, katere vse bolj pogre- šajo. Čeprav se je pričako- valo, da bo ta obrat urejen že mnogo prej, se to do da- nes ni uresničilo, tako da so nekateri že pričeli zelo pe- simistično gledati na ta obrat, da ne govorimo že o mnogo pikrih besedah na njegov račun. Vsekakor la- hko trdimo, da ni bilo vse pripravljeno, kajti kako bi moglo sicer priti do tega, da se termin dokončne ure- ditve tega obrata vedno zno- va prelaga iz meseca v me- sec. Delavski svet je že na eni izmed svojih prejšnjih sej sklenil, da je treba pri okrožnem gospodarskem so- dišču v Mariboru registrira- ti razširitev poslovnega predmeta na pripravo in iz- dajo mrzlih in toplih jedil, točenja brezalkoholnih in alkoholnih pijač, prodajot bačnih izdelkov in slaščic gostinskih predpisih. Dela ski svet je tudi sklenil, , je treba registrirati no ustanovljeni obrat kot p sebno enoto za opravljan storitev članom kolektii pod firmo: Tovarna glini( in aluminija »Boris Kidri — obrat družbene prehrai Kidričevo s sedežem v K dričevem. Upravnik bo Dr, go Rizman, ki bo skupaj pooblaščenimi osebami p« pisoval razne akte za po jetje seveda vse v meja samostojnih pravic obrat Pred dinevi pa je odbor 1 družbeni standard obravnj val vlogo za dodatno dod( litev sredstev za obrat dm bene prehrane, ki jo je vlo žiila kapitalna izgradnja ti predlagal delavskemu sveti da odobri dodatna sredstv v_ višini II milijonov stari dinarjev, da bi tako koniai le čimprej začel poslova obrat družbene prehrane, i da bi člami kolektiva TG, že kmalu pričeli- dobival tople malice. M.! ANALIZA STANJA PO NEUSPELEM REFERENDUMU dijo, da so politične pripra ve na referendum bile pre slabe, kako bi potem^pa rc kli, zakaj je referendui uspel v vseh ostalih ob mož jih, kot so Njiverce, naseli Kidričevo II ter Stara pc staja in Grad? Mirno lahk trdimo, da osnovni vzro neuspeha prav gotovo ni slabih pripravah na ref< rendum, ampak nekje dru! je. O tem smo že na široli poročali v eni izm^d pre: šnjih številk, pa tudi še ni prej ostajamo pri mnenj da je v naselju I bilo vlož' nega toliko denarja brez k kršnega koli samoodrekan: prebivalcev, saj se je vi napravilo le iz sredstev, so bila v pretežni meri dotacij delovne organizad TGA. medtem ko so le- bile manj deležne ostala o močja krajevne skupnosti- katerih je nedavni refere dum uspel. M- Predsednik krajevne or- ganizacije SZDL Kidričevo Stane HOJAK je za minuli ponedeljek, 25. 10. tega leta sklical sestanek odibora, na katerega je vabil tudi pred- sednika občinske konference SZDL Zdravka TURNŠKA ter predsednika in tajnika krajevne skupnosti Kidriče- vo Franca KRAJNCA in Matevža CESTNIKA. O raz- pravi in zaključkih te seje bomo poročal; v naslednji številki. Vsekakor pa lahko že danes na kratko omeni- mo nekoliko stvari, ki so bi- le predmet živahne ra^zpra- ve na tej seji. Prvo in naj- bolj pomembnq je vsekakor aktualno vprašanje, zakaj je bil izid referenduma v na- selju Kidričevo I negativen, medtem ko je le-ta uspel v Vseh drugih območjih kra- jevne skupnosti. Po nepri- čakovanem neuspehu refe- renduma so se tudi pojavile razne govorice ter razni ko- mentarji, zakaj ni uspel. Čeprav je seveda težko reči in konkretno ugotoviti vzro- ke za neuspeh, kajti tokrat bi lahko rekli. d9 ie bil pri- pravljen, čeprav mnogi tr- ^DNIK — ČETRTEK, 28. oidobVa I97i stran 5 If ormoški občini etos manj zapo- slenih kot L 1965 Politika zaposlovanja je bila v srednjeročnem planu razvoja občine Ormož v le- tih 1966—1970 podrejena pri- zadevanjem za uresničitev osnovnih smotrov racional- nega gospodarjenja. Glede na to je bila do leta 1970 predvidena le rahla dinami- ka zaposlovanja in še to na ekonomsko utemeljenih de- lovnih mestih ob upošteva- nju kriterijev rentabilnosti in produktivnosti. Ukrepi gospodarske in družbene reforme so v vsem obdobju imeli zelo velik vpliv na zaposlovanje, po- sebno v delovnih organiza- cijah s področja gospodar- stva. Glede na slabo repro- duktivno sposobnost, gospo- darske organizacije niso od- pirale novih delovnih mest, ampak so jih celo ukinjale zaradi viška delovne sile. Takšni ukrepi so kljub e- konomski nujnosti povzro- čili stalno padanje zaposle- nosti v družbenem sektorju. Izjema je leto 1970, ko je zabeležena manjša rast. Skupno število zaposlenih v družbenem sektorju se je v primerjavi z letom 1965 zmanjšalo za 15,4 odst., v go- spodarstvu za 21 odst., v ne- gospodai-skih dejavnostih pa je poraslo za 11,1 odst. Po srednjeročnem progra- mu razvoja občine je bilo predvideno, da obstojajo možnosti za dodatno zapo- slovanje v industriji, grad- beništvu, trgovini in gostin- stvu, v negospodarskih pod- ročjih ter v šolstvu in zdrav- stvu. Nakazana povečanja so bila realizirana v industriji, trgovini in gostinstvu, šol- stvu in" zdravstvu, medtem ko je v gradbeništvu zabe- leženo zmanjšanje. Občuten padec zaposlenosti od pr^- videnega je nastal v kmetij- stvu in gozdarstvu. Iz povedanega lahko skle- pamo, da novi gospodarski procesi niso izboljšali mož- nosti za zaposlovanje, am- pak so povzročili močno stagnacijo, katere posledice se bodo čutile še v nadalj- njem družbeno-ekonomskem razvoju območja. Dosežena stanja na pod- ročju zaposlovanja niso u- godna in kažejo na nerazvi- tost gospodarskega potenci- ala občine. Koeficient zapo- slenosti v družbenem sek- torju se je od leta 1965 stal- no zniževal. Tako je,bilo le- ta 1965 v družbenem sek- torju zaposlenih 11,4 odst. vsega prebivalstva ali 8,7 Prebivalcev na zaposlenega. Leta 1970 pa se je to raz- merje zvišalo na 9,9 odst. 10 prebivalcev na zapo- slenega. Tendenca v naši republiki je bila v tem času obratna in dosega 30 odst. zaposlenega prebivalstva ali 3,3 prebivalce na zaposlene- ga. Ce ta koeficient razšiiri- mo na celotno zaposlenost prebivalstva s področja _ ob- čine Ormož, ki po oceni za leto 1970 znaša skupaj z za- poslenimi v inozemstvu 3200 ljudi, znaša koeficient še zmeraj 5,9 prebivalcev na zaposlenega. Brez zaposle- nih v inozemstvu pa koefi- cient znaša 6,6 prebivalcev. To pa je še zmeraj za 100 odst. več kot v merilu SR Slovenije. Ob takšnem stanju lahko namreč ugotavljamo, da je porast koeficienta zaposle- nosti v zadnjem obdobju še poslabšal socialno ekonom- sko strukturo prebivalstva, saj se je kljub večji emigra- ciji relativno povedal delež kmečkega prebivalstva, pri katerem je že prej bilo mno- go nezaposlenih. Vse dosedanje ugotovitve na področju gibanja demo- grafskih tokov in zaposlova- nja opozarjajo na to, da bo potrebno v nadaljnjem druž- beno ekojiomskem razvoju nakazati najprimernejše re- šitve, ki bodo povzročile večje zaposlovanje delovne sile, predvsem prikrito za- poslene v zasebnem kmetij- stvu. To pa bo nedvomno odvisno od tega, kako bo bo- doči razvoj gospodarskih in družbenih področij vplival na odpiranje novih delovnih mest. ZA VARSTVO PRI DELU LANI 2,696.230,09 DIN v prejšnji številki Tedni- ka smo poročali o tem, da je v TGA bilo v prvem pollet- ju letošnjega leta v tovarni glinice in aluminija manj delovnih nezgod, kar se se- veda pozitivno odraža v de- lu tega podjetja. Za danes smo sklenili, da naše bralce nekoliko seznanimo o tem, koliko sredstev je bilo po- rabljenih za to in ono in kakšna je bila gospodarska iziguba zaradi nezgod in o- boleni v letošnjem prvem polletju v tej delovni orga- nizaciji. Kot je zinano, je bilo v tem obdobju 51 delov- nih nezgod, za katere je znašala gospodarska izguba 197.350,00 din, in sicer od- pade zaradi nezgod do 30 dni 36.608,00 din, zaradi nezgod nad 30 dni 25.458,00 din ter zaradi izgubljenih delovnih dni 135.284,00 dinarjev. Iz tega je razvidno, da na eno nezgodo.odpade 3036 din. Te številke pa so vsekakor več- je pri gospodarski iizgubi za- radi obolenj, ki skupno zna- šajo kar 1,886.428,00 din. Pri tem odpade na obolenja do 30 dni 487.409 din, zaradi obolenj nad 30 dni 222.200,50 din, zaradi izgubljenih de- lovinih dni pa je številka na- rastla kar na 1.176.818,50 din. Na eno obolenje je torej od- padlo 1597 dinarjev. Seveda pa k temu moramo pridati še druga denairna sredstva, ki so bila porabljena kot varstvena sredstva, in sicer je bilo za osebno higieno iz- danih 45.426,15 din, za oseb- na varstvena sredstva 427.479,97 din, za osvežujoče pijače 117.546,00 din ter za periodične preglede članov kolektiva 22.000,00 dinarjev. Ce sedaj seštejemo vsa po- rabljena sredstva v razne namene, ki so bila porablje- na za varstvo pri delu v de- lovni skupnosti TGA, lahko vidimo, da se mnogo daje v namene dobro uvedene slu- žbe varstva pri delu. Tako je bilo namreč skupno po- rabljeno sredstev v prvem polletju tega leta kar 2 mi- lijona 696.230,09 dinarjev. To so pa vsekakor številke, ki same že dovolj zgovorno go- vore o tem, kako je organi- zirana služba varstva pri delu v tej delovni organiza- ciji. Vsekakor bi bilo dobro, če bi nesreč bilo v drugi po- lovici še manj in da bi bilo tudi manj porabljenih sr^- stev. F. F. IZSILJEVALA PREDNOST Na Ptujski cesti v Ormo- žu se je pripetila lažja pro- metna nesreča, ker je voz- nica osebnega avtomobila Darinka Majcen iz Ključa- rovec izsiljevala prednost. Voznik tovornega avtomo- bila-vlačilca George Andra- utsos, grški državljan, je peljal po cesti iz Ptuja pro- ti Cakovcu. v Ormožu je pri odcepu ceste k Tomažu omenjena voznica izsiljeva- la prednost, zato je prišlo do trčenja. Telesnih poškodb nii bilo, škoda znaša približno 5000 din. Voznica osebnega avto- mobila je bila brez vozni- škega dovoljenja. jr S PRIKOLICE V SMRT v četrtek, 21, oktobra, ob 20. uri se je smrtno pone- srečil 38-letni Alojz Zajšek iz Stojnc 34 pri Podlehniku. Zajšek se je peljal na pri- kolici traktorja, ki ga je vo- zil 32-letni Ivan Hliš iz Za- klja 6. Prikolica, na kateri se je peljal Zajšek, je bila naložena s približno tisoč ki- logrami krompirja. V bližini stanovanjske hiše Franca Pejnkiiharja v Doleni je Zaj- šek iz neznanega vzroka pa- del s prikolice pod njeno zadnje levo kolo, ki ga je pregazilo čez glavo. Zajšek je dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju ne- sreče 4)0dlegel poškodbam./ -FK- Muretinci in Stojnci v akciji za asfalt Vse več vasi je na območ- ju ptujske občine, ki s kra- jevnim samoprispevkom inz dodatnimi denarnimi pri- spevki občanov urejajo svo- je ceste. Vse več je tudi ta- kih, ki z asfaltno prevleko odpravljajo prah ali blato iz svojih vasi. Tem sta se v zadnjih dneh pridružili tudi vasi Muretinci in Stojnci. Morda bi bila njihova ak- cija še nekaj časa za širšo javnost nezapažena, če ne bi bil v ponedeljek zjutraj slučajno srečal starega znan- ca Franca Belšaka-Simona. Menim, da ga ni treba pose- bej predstavljati. Kdo ne pozna tovariša Simona, pr- vega predstojnika okrajnega odbora OF že leta 1944, ko je bil sedež ptujskega okra- ja še v gornjih Halozah, kdo ga ne pozna kot enega naj- aktivnejših političnih delav- cev na ptujskem območju vsa leta po osvoboditvi. Da- nes uživa zaslužen pokoj na svoji domačiji v Muretincih. Toda kljub pogostim bolez- nim in njegovim 72 letom je še vedno med najdelavnejši- mi na vasi. Sedaj je pred- sednik odbora za asfaltira- nje ceste III. reda od Stojn- cev do Muretincev. O tem je povedal naslednje: »Cesta III. reda od Stojn- cev, skozi Muretince, Malo vas in Gajevci je h leta v leto v slabšem stanju. To so še posebno občutili ljudje v hišah ob cesti, oblaki pra- hu, blato itd. Da to neprijet- nost, ki je ogrožala že zdrav- je ljudi odstranimo, smo sklicali zbore volivcev. Ljud- je že plačujejo krajevni sa- moprispevek, od tega gre polovica za gradnjo nove šo- le v Gorišnici, polovica pa ostane posameznim vasem za ceste. Vendar tega ni dosti, zato so se vaščani v Mure- tincih in Stojncih izrekli še za dodatni prispevek. Izvoli- li so enotni odbor, v njem so me izvolili za predsedni- ka, poleg tega pa nosita še glavno breme Franc Krajn^ ki opravlja tajniške posle ia blagajnik Mirko Stumpf. Odziv ljudi je bil zelo do- ber. Kmetje ob cesti so se obvezali za prispevke od 1500 do 250C dinarjev, prevžitkar- ji pa za 300 dinarjev. Tiste domačije, ki niso ob cesti pa so se tudi iz solidarnosti obvezale za prispevek 500 dinarjev. Tako bodo v Mu- retincih prispevali prav vsi prebivalci, v Stojncih pa sta odklonila prispevek samo dva kmeta. Sedaj sklepamo pogodbe, dobra tretjina jih je že pod- pisala, pri SDK Ptuj pa smo odprli žiiro račun. Prav se- daj nesem tja denar, ki sem ga zbral včeraj, bila je ne- delja in bil sem ves dan na terenu. Na osnovi obvez in sklenjenih pogodb bomo v Muretincih zbrali okrog 70.000 dinarjev dodatnih pri- spevkov občanov, v Stojncih pa okrog 80.000 dinarjev. To se pravi, da bomo kmetje in drugi občani v teh dveh va- seh zbrali nad 15 milijonov stairih dinarjev. Nekaj pa bo prispeval tudi cestni sklad in družbena skupnost. S tem denarjem bo vsaka vas pre- krila z asfaltno prevleko o- krog 1 kilometer cestišča, skupaj dva kilometra, okrog 500 metrov pa bodo asfalti- rali vaščani Gorišnice.« Kdaj boste začeli z deli in kakšne načrte imate za na- prej? »Ce bo vreme ugodno, že- limo pred zimo pripraviti material, tako da bi na spo- mlad lahko začeli že s pri- pravo cestišča in takoj za tem bi položili prvo plast as- falta. Z akcijo pa bomo na- daljevali in razširili še na Malo vas in Gajevci. Naša želja je, da bi bila cesta V dolžini 5 km, ki veže ceste I. reda Ptuj — Bori in Ptuj — Ormož čimprej v celoti prekrita z asfaltom.« Kako pa z vaSim zdrav- jem, tovariš BelSak? ' »No, j a, §e kar gre. Prece} let sem bolehal, prestal sem tudi težjo operacijo, sedaf pa se počutim kar v redut sicer pa, leta so tu.« i Tovariš Belšak, še mnogof zdravih let, uspeha pti delu v korist svojih vaščanov — z željo, da bi se po vas zasle- dovalo čimveč mlajših! . 1 F. Fideifiek C stran TEDNIK — ČETRTEK, 28. oktot^^i V ' i ^ centralno kyrja¥0 Prejšnji četrtek je bil v osnovni šoli »Tone Znidarič« v Ptuju zbor staršev. Ude- ležilo se ga je okrog 500 staršev, torej več kot včasih na vseh zborih volivcev, ki so sklicani po terenih na območju mesta. Ravnatelj šole Franc Hribernik je naj- prej poročal o uspehih šole, ki ima okrog tisoč učencev in je tako največja osnovna šola v ptujski občini. V mi- nulem šolskem letu je bil 96,5-odstotni učn; uspeh, osmi razred, upoštevajoč pri tem tudi popravne izpite, pa so stoodstotno izdelali vsi učenci. Tako je ta šola tu.- di FK) učnem uspehu med najboljšimi v občini. Ce u- poštevamo. da šolski okoliš obsega stari del Ptuja s pretežno delavskim; druži- nami. del podeželja — jugo- vzhod np od Ptuja, višji raz- redi na sprejemajo še vse učence iz šolskih okolišev Zavi-č, Vitomarci in Trnov- ska vas in se tako ti učenci dnevno vozijo iz 15 do 18 kilometrov oddaljenih kra- jev. Glavni problem, zaradi katerega so se starši zbrali v tako velikem številu pa je ogrevanje šolskih prostorov. Sola ie bila med vojno zbombardirana in zgradba po osvoboditvi na hitro ob- novljena. kar iz leta v leto bolj kaže pomanjkljivosti. Lončene peči so povsem do- trajane, zato učilnic pozirn trajane, zato učilnic pozimi ni moč primerno ogreti. Na problem opozarjajo že deset let, vendar denarja ni, ker so v občini kričeče potrebe skoraj na vseh šolah. Za u- reditev centralne kurjave bi potrebovali najmanj 600.000 dinarjev, upoštevajoč 30-od- stolni obvezni polog oa še toliko več. Ker občani že plačujejo krajevni samoprispevek, se je pedagoški kolektiv šole odločil za samostojno akci- jo zbiranja sredstev. Med drugim se je obrnil tudi na starše otrok za moralno in materialno pomoč. Pri tem je naletel na presenetljivo solidarnost. Poleg enodušne moralne pomoči so na zbo- ru izglasovali, ne z običaj- nim dviganjem rok, ampak s ploskanjem, da bo vsak prispeval po 100 novih di- narjev za ureditev central- ne kurjave v šoli. To je le orientacijska številka, ker bodo pri tem upoštevali so- cialni položaj staršev. Od tistih z najnižjimi osebnimi dohodki ne bodo vzeli niče- sar, zato pa apelirajo na ti- ste, ki so materialno v bolj- šem položaju, da prispevajo več. Upoštevajoč dejstvo, koli- ko morajo sta.rši vsako leto odšteti svojemu otroku za knjige in druge šolske po- trebščine, je tako razumeva- nje in solidarnost staršev vsekakor pohvalna in vred- na posnemanja. F. F. Smdikateie igre v bistriški abčlEii Člani sindikatov iz bistri- ške občine so spet pričeli s tekmovanji. Prvi vtisi so u- godni, saj sodeluje več de- lavcev kot lansko leto, kljub temu pa moramo še dodati, da mnogi sindikalnim šport- nim igram še vedno ne da- jejo dovoli pomembnosti. Doslej so bila tekmovanja v rokometu in atletiki. Rokometaši Prosvete so o- svojili prvo mesto brez več- jih težav. Steklarna je bila druga. EMMI pa' tretji, če- prav bi po kvaliteti zaslužil drugo mesto. Na zadnjem mestu je presenelljivo ekipa Irnpola. ki je izgubila z vse- mi nasprotniki. V atletiki ie nastopilo kar osem ekip. tekmovalci pa so dosegli naslednja mesta in rezultate: tek na ]00 m: 1. Pristovnik (Imnol II) 12,4. 2 Stegne (Prosveta) 13,2, 3. Ku- rež (Občina III) 13.5; skok v višino: 1. Bradan (Impol 1) 160 cm. 2. Ostruh 160. 3. Ku- rež 160; dalima: 1. Pristov- nik (Impol II) 567 cm. 2. .lu- rak (Prosveta) 566. 3. Bra- dan (Impol D .540: kopje: 1. Smolar (EMMI) 44 m. 2 Klaendeins' (Prosveta) 41 m. 3. Bla/ič (Imoo! II) 38: kro- gla:!. Sabati (Pro.sveta) 11.7.3 m. 2. Smolar (EMMI.) 11,50. 3. Coh (Impol IT) 9,70. Ekipni vrstni red v atle- tiki ie naslednji: 1 Prosveta 30 točk 2 Impol ii 24,3. 3 EMMI I 21 itd. -d Uspešno poslovaBije bistriške steklarne Obrat steklarne »Boris Kidrič« v Slovenski Bistrici je v letošnjem prvem pol- letju posloval zelo uspešno. Steklarna je planirala, da bodo v prvih šestih mesecih letos proizvedli 325 ton raz- svetljavnega stekla. Plan so klafljanje možn:h kupcev, zaradi premajhnih proizvod- nih zmogljivosti? Delež vrednosti izvoza v skupni vrednosti prodanega blaga je znižan od 49 od- stotkov v prvih šestih mese- cih lani na 42 odstotkov le- Razsvetljavno steklo gre dobro v promet količinsko in vrednostno presegli, Ze lep čas ne mo- rejo kriti vseh potreb na domačem jn tujem trgu. kar posebej velja za letošnje leto. Dinamika povpraševanja DO razsvetljavncm steklu vsekakor dopušča ugotovi- tev. da je povečani obseg potreb bolj ali manj stalne narave. Zato .se tudi oostav- lia vprsšanie, kakšne nega- tivne posledice bo imelo od- tos. Izvoz nazaduje zsi dveh razlogov. Prvi rai ie večletna sta.enacna t izvodnje v steklarni. pa ugodnejše cene na df" čem tržišču, Naivičji dot či kupec izdelkov je EM Pnljčan. za izvoz na je z čilno. da s-i prodajali s ie izdelke samo v Zve renubliko Nemčiic in Ve Britanijo, medtem ko lansko leto izvažali. š< osem držav. Coctaii »Hotel D. Utenkar Za uvod Hotel Planina v Slovenski Bistrici je javni lokal, v kate- rem lahko zveš vse o Bistrici in občini, neuradno seveda. Med gosti so znani in neznani obrazi, bolj nas zanimajo se- veda znani. Oni dan pa me je direktor obrtnega podjetja EMMI inž. Franc Sift, ki je tu- di predsednik sveta za gospo- darstvo pri SO Slovenska Bis- trica, opozoril, da bi se »izpla- čalo« nekatere (ne)preverjene govorice tudi obelodaniti. Ker želimo našim bralcem u.^^treči, grdo bi bilo, če jim ne bi, je nastal cocktail »hotel Planina«. Naj mi ne zamerijo tisti, ki bi bili pomotoma zamešani ali iz- puščeni. Kdor bo potrpežljivo čakal, bo tudi dočakal. .. Ko bi bilo še več takih . . . v osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici so minuli teden odprli šolsko zob- no ambulanto. Vabilo k slav- nostni otvoritvi, ki je bilo na- menjeno našemu uredništvu, se je verjetno izgubilo na pošti. Po krajši slovesnosti v šoli so se udeleženci napotili še k enemu slavju v Kovači vasi. V hotelu sem izvedel, da so denar za ambulanto, ki je edin- stvena daleč naokrog, prispe- vala izključno podjetja iz bi- striške občine. Zdravstveni strokovnjaki iz Maribora so bili navdušeni (tudi v Kovači vari seveda), bojda pa so ne- kateri tudi zavzdihnili: »Ko bi bilo še več takih . . .« Kakšnih vendar? Ambulant? Podjetij? Občin? Kovača vas je vendar samo ena! Neutrudni sindikalni športniki z jesenjo prihajajo tudi sin- dikalni športi. V Bistrici so se jih lotili z vso resnostjo. Ob- činskemu sodniku za prekrške Predanu in še nekaterim je uspelo izprovocirati občinske- ga referenta Kolarja, ki je tr- dil, da mu v atletiki tovariši ne bodo kos. Stvar je postala nerodna, noč pa je že tudi krepko legla nad mesto. Fantje in možje so segli v roke, sedli v avto in naravnost na stadi- on, ki je bil to pot prvič javno razsvetljen. Zaboja piva j, j da niso ponesli s seboj. |j Atletski troboj pod rej g torji je povsem uspel. Oi f ski sodnik za prekrške, p | tikant Mahorko in refj f Kolar so prislužili zaboj ] ki ga je financiral referent lar, ki seveda ni bil tako ber, kot je napovedoval pravičnost sta skrbela p sodnik Marguč in pravi a metni sodnik Teršek. He za cocktail je zaupal obč; referent Zafošnik, zanj pj še vsaj polovica Bistričatio Ko sem že pri sindikj igrah, naj še povem, da je rektor lesnega podjetja El poškodovan. Pri rokometi je potolkel komolec, kar sploh ni nevarno, ker m« komolčarstvo bolj tuje.., Slovenska liga Bistriški šahisti so se i stili v republiško ligo. Prec nje zasluge pripadajo tudi stilni »Pri Avguštinu«, kje imeli svoj prostor, dokler prišli italijanski lovci. Zda se preselili v hotel »Plani njihovi rezultati pa v zaf« niso bili preveč spodbudni, kaže, da so se v novem ok le prilagodili, kajti zadnje čanje so že zmagali. V ho ni italijanskih lovcev. Zloll ži trdijo, da je šahistom ( dor v slovensko ligo uspel to, ker v hotelu tudi nešal od jutra do večera šahiii Med njimi je bil zadnjo ne Ijo najboljši šef davčne slu Strnad, ki je premagal t gradbenega mojstra Grosa. pa se ni mogel spoprijeti z rektorjem Vrtca Ferkom. sicer ni »udaril plavegac, so nekateri neodgovorno ( informirali javnost, temvei urejeval nekatere problem« Pohorju. Mešajo tudi drugi Mislim, da so nekateri čeli mešati (ne)strokovno, ^ pravili so cocktail a la »bd predsednik«. 2e leto dni I vedo povedati, da bo našle predsednik občine STEVOi LERNESTFLUHARMARIC ODECKVIRINPETRACIVA UCNIKB020STRNADBEj? OVASA. 0[K — četrtek, 28. oktabra 19t1 STRAN 7 00 milijard okošjih jajc fradne statistike pravijo, so na vsem svetu leta 17 proizvedli 16,1 milijona ^ jajc. Eno jajce tehta prečno 60 gramov, torej bila letna proizvodnja za 5 svet okrog 270 milijard jc. Od takrat so minila do- I tri leta in številka se gotovo giblje proti trem oticam. Presenetljiva pa ni samo številka. Isti viri govori- ^ da se suče številka pe- (toine okrog 2 milijardi v šelah, kjer je perutnine (d 50 milijonov. Skupna jevilka za ves svet bo nekje (ri poltretji milijardi: tratka — kura skoraj na taliega človeka! V naših jedilnikih bi brez ajc in perutnine očitno na- tala velika praznina. Samo fZDA porabijo letno okrog I milijard jajc, v SZ okrog I milijard, na Japonskem I milijard, v Veliki Brita- jiji 15 milijard, v Zahodni Ifemčiji 13 milijard itd. Pri Bwn tem pa iz LR Kitajske, p je po številu perutnine in roiizvedenih jajcih čisto skje pri vrhu svetovne stvice, ni zanesljivih po- fltkov. Resnica o povezanosti člo- i^a s perutnino je vse, le »va ne. Pradomovina na- iih današnjih kokoši je Azi- ia — Indija, Cejlon, Burma, Pajska in Sumatra. V Indi- iso imeli, že udomačene ko- koši pred 5000 leti, v Perzi- i pred 2500 leti. Meso in iijca ptic so bistveni del Sovekove prehrane od zgod- nje kamene dobe dalje. I^ivje kokoši so majhne, letno pa izležejo le od 15 do 20 jajc. V tisočletjih so s Wžanjem in zbiranjem u- rtvarili vrsto kurjih pasem, dajejo izredno veliko Wjc (tudi pri nas znane leg- tiorn*kokoši), ali pa jajc in Wesa (plymouth ročk, rhode 'Slan, new hampshire in "Jruge vrste). ^ Dobra kokoš znese popreč- Jo 150 do 200 jajc na leto. ^korderke dosežejo števi- 300 ali še več. V jajcu, ki '^hta okrog 60 gramov, je Približno 40 gramov vode, o- ^'^lo pa je dušik, maščobe, Pfpel in druge snovi v manj- ših količinah. Od ceiotne te- odpade okrog 10 odst. na ["Pino, okrog 58 odst na in okrog 32 od.^jt. na ''iimenjak. J^urje jajce oa seveda ni edinstvenega. Jajce je ženska spolna celica ori mnogoceličnih živalih človeku. Po onloditvi z i^^oško spolno celico se iz ^®jčeca razvije bitje Lste vr- Med dozorevanjem se ^^joe znatno poveča in dobi halogo rezervne hrane, ki prehranjuje zarodek v pr- vih fazah razvoja. Na sploh je jajčece okroglasta celica, ki jo pred zunanjimi vplivi varuje .ovojnica. Ptičje jajce se pri preho- du skozi jajcevod ptice su- če okrog osi. V beljaku na- stanejo tedaj vezi, ki so pri izlečenem jajcu večkrat za- vite zaradi sukanja — nji- hova vloga pa je, da obd^ žijo rumenjak v sredini jaj- ca. V zadnjem delu jajcevo- da dobi ptičje jajce zunaj porozno apnenčasto lupino. Velikost jajc je zelo raz- lična. Najmanjša so menda jajca nekaterih glist, ki me- rijo le 0,17 mm v premeru. Cioveško jajčece meri 0,1 mm v premeru, žabje 2 do 3 mm, rumenjak kurjega jaj- ca 20 mm v premeru. Naj- večje jajce izleže orjaški pes- jan (rhinodon typos), meri pa kar 22-krat 14 centime- trov. Orjaški boj z Madaga- skarja leže jajca, ki so 150- krat večja od kurj-ih. Veli- kost jajc pa ni sorazmerna z velikostjo živali. Drobceni kolibri nese jajca, ki tehtajo vendarle po 0,5 grama. Tudi glede števila jajc ku- re niso med pravimi rekor- derji. Človeška glista npr. iz- leže naenkrat do 64 milijo- nov jajčec, najbolj razširje- na sladkovodna riba, krap, pa 20 do 70 tisoč jajčec. Če- belja matica izleže sikupaj 40.000 do 50.000 jajčec in postrv 1500 do 2000. Za ko- košjo ostajaio krokodili z 90 do 100 jajci na leto, večina ptic (kukavica 10 do 15, vra- bec 5 do 6, sivi orel 2 do 3) in ne nazadnje pingvin, kivi ali albatros, ki imajo letno le po eno jajce. Nazadnje še ugotovimo e- no resnico. Kura, toliko pre- zirana žival, nikakor ni ta- ko neumna, kot pravi ljud- ska modrost. Veliko je zgodb o kokoših, ki so jih lastniki navadili, da so pri- stopicale v hišo, počepnile nad košaro s senom, znesle jajce, zakokodakale, dobile majhnj nagrado in modro odkorakale na prosto. Takšna je zgodba o tristo milijardah kurjih jajc. DAROVALCI KRVI Darovalci iz Ptuja — TAP, 1. oktobra 1971 Franc Žitnik, Gerečja vas 76; Franc Kolarič, Prešerno- va 1; Jože Bombek, Lacko- va 5b; Ivan Peternel, Ma- riborska 11; Alojz RošUar, Šturmovec 19; Marjan HSa- šička. Ob Grajeni 1; Franc Beranič, Žup. vas 4; Martin Miiošič, Spuhlje 38; Peter Krajne, Hajdoše 29; Milan Furek, Ptuj — Videm; Šte- fan Zadravec, Ormoška 16; Alojz Sužnik, Grajenščak 30; Silvo Voda, Cankarjeva 6; Karlo Šuligoj, Apače; Anton Kekec, Bukovci 157; Jože Štraus st., Bezjakova 3; Jo- že Štraus ml., Bezjakova 3; Jože Florjančič, Mezgove! 44; Albin Kralj, Zavrč 3; Franc Vlah, Trstenjakova 6 a; Franc Vindiš, Ul. Žetalske- ga Jožeta; Oto Mesaric, Piv- kova 5; Marjan Meglic, Spu- hlje 65; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Mirko Šilak, Mestni vrh 25; S. Matjašič Mestni vrh 34 a; Jože Gojkovič, Zag- rebška 6; Leopold Pernek, Rabelčja vas 20; Anton Les- jak, Nova vas 17; Franc Sla- meršek, Zabovci 88; Drago Duh, Prešernova 32; Franc Planine, Zagrebška 23; Da- nic! Gojkovič, Podlože 71; Ben.iamin Cucek, Nova vas 24; Anton Kolarič, Kette.ie- va 3; Silvo Ilec, Ljutomer- ska 16; Martin Turnšek. Skorba 29; Viktor Hotko, Draženska 3 a: Slavko Ceh, Dražen.ska 9; Ljuba Učakar, Sp. Hajdina 139; Emil Uča- kar. Sp. Hajdina 139; Milan Križe. Volkmerjfva 7; Te- rezija Marcen.ia.š, Maribor- ska 20; Bogo Turin. Murnova 3; Erika Svenšek, Zg. Haj- dina 82; Justina Forstnerič, Prešernova 33; Ludvik Fras, Mariborska 50; Andrej Stum- berger, Prešernova 7. Krvodajalci iz Sigme Ptuj, 16. oktobra 1971 Robert Muhič, Žnidariče- vo nabrežje, Ivan PŠajd, Jiršovci 31; Ciril Žvegla, Podgorci 3; Milan Munda, Zabovci 63; Erna Hvaleč, Tr- stenjakova 6 b, Danica Ko- zel, Draženci 47; Marijan Brotinjak, Gorišnica 15; Ra- do Žitnik, Rogoznica 18; Stanko Žitnik, Rogoznica 18; Franc Skrila, N.iiverce 24; Franc Petrovič, Podvinci 104; Roman Tomanič, Lovrenc 22. Krvodajalci i« Trnovske vasi, 14. oktobra 1971 Ana Korada, Trnovska vas 3; Feliks Zorko, Trnovska vas 12; Franc Požegar, Bi- šečki vrh 30; Alfonz Moho- rič. Trnovska vas: Barbika Murko, Bi.šečki vrh 47; Ma- tilda Švarc, Crmlja 10; Ma- rija Lupša, Bišečki vrh; Iva- na Horvat. Trnovska vas 23; Marija Mohorič. Trnovska vas 33; Zdenka Pšafd, Crm- lja 5; Rudolf Šamprl, Crm- lja 15. Krvodajalci s Ptujske go- re. 19. oktobra 1971 Angela Haložan, PodSože 100; Ignac Krajne, JanSki vrh 54; Helena Vidovič, Jan- ški vrh 38: Avgiist Cuk, Sto- govci 50; Anica Oajšt, Pol- lože 89; Ivan Avbelj, Ptu.j- ska gora 5; Leopoldina Stra- šek, Pcrtlože 114; Pavla Cuk, jtogovci 50; Ivan Brciez, Stngovci 3: Marija Predika- ka, Ptu.iska gora 9: Stanko Predikaka, Ptujska gora 24; Ivan Zolar, Stogovci 5; Aloj- zija Klajnšek. Podlože 127; Stanko Korže, Ptujska gora 40; Marica Novak, Podlože; Henrik Sagadin, Podlože 58; Franc Malek, Dokiece 27; Krista Kozoderc, Podlože 130; Kari Frangeš, Podlože 75; Matilda BeJšak, Janški vrh 53; Jože Vodušek, Pod- lože 56; Nežika Belšak, Jan- ški vrh 4; Jože Bel.šak, Jan- ški vrh 4: Alojz Gajser, Sla- pe 1; Marija Eberl, Slape 21; Ivan Medved, Podlože 56; Janez Pernek, Ptujska gora 41; Ljudmila Božičko, Slape 22; Pavla Lampret, Podlože 67; Terezija Angel, Dokie- ce 20; Anton Strašek, Ptuj- ska gora 19; Jurij Kokolj, Ptujska gora 35; Albert Kra- pež, Ptujska gora 8; Franc Jazbec. Podlože 121; Martin Avguštin, Podlože 118. Dimnikarsko podjetje Ptuj, 16. (tktobra 1971 Franc Koletnik, Grajen- ščak 84; Udo Ncnill. Žgeče- va 10: Ervin Kokol, Pletar- ska 3; Franc Felicija, Jur- šovci 64; Ivan Siker, Murska Sobota 24; Marjan Kro.i-l, Krčevina 52: Anton Završ- nik, Rogoznica 32; Ivan Za- vršnik, Rogoznica 32: Franc Petnvič, Lovrenc 9; Adam Kodrič, Pletarska 3: Franc Pevec, Mariborska 39; Ivan Keres, Kremoljova 3; Mar- tin Kmetec, CMD 15. V imenu bolnikov za da- rovano kri, najlepša hvala! Novost V vojašnici »Pohorskega bataljona« Nedavno so v vojašnici »Pohorskega bataljona« v Slovenski Bistrici odprli nov interni bife. Ureditev je ve- ljala več kot 130.000 din, sredstva pa je prispevalo vojaško gostinsko podjetje »Partizan« iz Ljubljane^ ki je pred meseci prevzelo u- pravljanje. Vodja bifeja Luka Daba- novič nam je povedal, da v prejšnjem bifeju ni bilo več mogoče delati, zato pa je se- daj povsem drugačna pesem. Vojakom in starešinam lah- ko sedaj postrežejo bolj so- lidno, pa tudi izbira je veli- ko večja. Gostom v unifor- mah so odslej dosegljiva topla jedila, seveda pa ne manjka vseh tistih stvari, ki jih mora imeti malce bolj- ša vojaška kantina. Prinadniki naše armade so z novostjo zelo zadovolj- ni. Cene so takšne, kot bi si jih »civili« samo želeli, kaže na tudi. da bo promet uspešen in bodo kmalu lah- ko izboljšali še kai -d Zakaj Verjetno bodo nekateri Bistričani neljubo presene- čeni, ko bodo prebrali na- slednje vrstice. Spregovorili bomo o neasfaltiranem delu pločnika od Slovenske Bi- strice proti novemu naselju, zavoljo katerega je bilo že veliko hude krvi. Bistriška krajevna skup- no.st je lansko leto razposla- la dooise, v katerih so pro- sili delovne organizacije, da bi priskočile na pomoč ori ureditvi tega problema. Do- pis je dobilo tudi obrtno podjetje EMMI. Delavski svet je sklenil, da bo pod- ,etje krilo vse stroške asfal- tiranja in so v tem tmislu obvestili tudi krajevno skup- nost. Konec januarja letos so se zastopniki podjetja, tajnik krajevne skupnosti in pred- sednik komunalnega sklada dogovorili, da bi z asfaltira- njem pričeli čimprej. Zal pa je vse ostalo pri dopisih, sestanku in dobri volji čla- nov delovne skupnosti, kaj- ti neasfaltirani pločnik še naprej vzbuja najbolj raz- lične komentarje. Menimo, da je vsak ko- mentar odveč, vprašanje pa je. če je EMMI še vedno pripravljen plačati. Doslej še nihče ni hotel denarja, ali pa se krajevni skupnosti o tem ne zdi vredno pogo- varjati. -d vas list 8 srran TEDNIK — ČETRTEK, 28. oktobra Ij^ Vaja enot civilne zaščite v Majšperku v soboto, 23. oktobra, je bila v Majšperku vaja enot civilne zaščite. Vaja je bila organizirana v počastitev.30. obletndce vstaje. Sodelovalo je več enot, in sicer: Aero- klub Ptuj, izvidniška RKB ekipa, ekipa za dekontanii- naicijo zemljišča, ljudi in tehnike, ekipa prve pomoči, gasilske tehnično reševalne enote ter ostale gasilske e- note. Nekaj pred osmo uro zju- traj so priletela nad Maj- šperk »sovražna« letala, ki so odvrgla manjše število bomb, med njimi tudi atom- sko, in zastrupile zemljišče v naselju samem. Takoj po prenehanju »zračnega napa- da« se je na »bojišču« poja- vilo vozilo z izvidniško RKB ekipo, ki je pričela z radio- loškimi detektorji odkrivati kontaminirano zemljišče, o- benem pa je tudi označila tisti del zemljišča, ki je bil najbolj zastrupljen z razni- mi radioaktivnimi drobci. Ekipa za dekontaminacijo zemljišča, ljudi in tehnike je takoj stopila v akcijo in lahko smo videli, da so bile te ekipe med najboljšimi na terenu. Vsaka vojna pa zahteva tudi precej ranjenih in tudi v Majšperku jih ni manjka- lo. Ekipa prve pomoči je imela zares dosti dela, če- prav ni bila maloštevilna. Sirena na rešilnem avtomo- bilu je neprestano zavijala svojo »žalostno pesem«, de- kleta v belih plaščih so te- kala sem ter tja, iskala in nosila ranjence v varno za- vetje. Ekipo prve pomoči je vodil zdravnik iz zdravstve- ne postaje Majšperk. Po vaji so se nastopajoče ekipe zbrale pri osnovna š'oli v Majšperku, kjer je pod- predsednik krajevne skup- nosti dal oceno o pravkar končani vaji. Vajo je ocenil kot zelo uspelo in poudaril: »... Danes smo lahko vide- li, da Usti, ki nas bo hotel napasti, ne bo imel opraviti z neukimi ljudmi, vsekakor pa si želimo, da ne bi bilo nikoli potrebno takih stvari kot smo jih videli danes de- lati tudi zares.« Po zaključnem ceremoni- alu so nastopajoči odšli v šolo, kjer jih je čakal pravi »partizanski« pasulj. M. Novina Vodja štaba civilne zaščite krajevne skupnosti Majšperk Ciril Murko ob zaključku vaje POPRAVILrSO JO SAMI Vsakdo ve, koliko sivih las je letos napravila suša našemu kmetu, ki je posku- šal iztrgati zemlji čimveč tako, da je zalival vrtove, nekateri pa celo posevke na njivah, na primer sajeno peso, jesensko setev in tako dalje. Suša je močno prizadela tudi cvetje na grobovih or- moškega pokopališča. Svojci pokojnikov so morali skoraj vse leto nositi vodo za zali- vanje rož s svojega doma, ali od bližinjih hiš, če seve- da ni »zatajil« mestni vodo- vod. Na pokopališču pa ni nastopil problem za vodo zato, ker bi morda vodnjak presušil. Vode je bilo več kot dovolj, toda črpalke na studencu ni imel kdo popra- viti, čeprav s pokopališčem upravlja stanovanj sko-ko- mu-nalno • podjetje Ormož. Na »komunali« niso našli strokovnjaka, ki bi črpalko popravil, zato so to pred kratkim opravili prostovolj- ci — svojci pokojnikov, ki bodo za dan mrtvih potre- bovali za nagrobno cvetje tudi vodo. Zbrali so denar, da so lahko kupili vse po- trebno za popravilo in se pred dobrim tednom lotili dela. Črpalko so popravili, toda kdo bo tem prizadev- nim ljudem plačal trud in povrnil denar, ki so ga vlo- žili v material? KOLIKO ZASLUŽIJO LOVCI? Iz poročila o finančnem poslovanju lovskih družin na področju ormoške občine, za lovno leto 1970/71 lahko razberemo, da so imele lov- ske družine na račun uple- njene divjadi 38.474.800 sta- rih dinarjev dohodkov. Or- moške lovske družine so v omenjenem obdobju odsto- pile tujim lovcem za 14.547 dolarjev divjadi in si tako pridobile kar lepo vsoto de- viz. Družine so ustvarjena finančna sredstva razpore- jala po finančnem načrtu in porabila predvsem za ure- janje lovišč, to je za stro- Ske krmljenja divjadi, za gradnjo in popravilo ter vzdrževanje lovskih domov, za vzdrževanje lovočuvajske službe in kinologije. Denar so rabili tudi za razne dru- ge za J G ve s področja lov- stva. Ormoške lovske dru- žine še po omenjenih izdat- kih razpolagajo z 18.171.600 starih dinarjev. NESREČA MOPEDISTA Pri odcepu ceste proti To- mažu na Ptujski cesti v Or- možu, se je pripetila lažja prometna nesreča zaradi ne- izkušenosti in vinjenosti mo- pedista Vladimirja Gregor- ca iz Podgorc. Zaradi preve- like hitrosti v zavoju ga je zaneslo v levo ter se tako za- letel v nasproti vozeči av- tomobil. Mopedist je dobil lažje te- lesne poškodbe, škode pa je za lOOO din. jr Ob otvoritvi šolske zobne ambulante V petek, 22. oktobra 1971, je bila na osnovni šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici sve- čana otvoritev nove šolske am- bulante. Ob tej priliki je bila v avli šole tudi manjša pro- slava. Za začetek je mladinski pevski zbor te šole zapel pe- sem. Pozdravni govor je imel učenec 7. razreda Andrej Skr- binek. Nato se je zvrstil kratek kulturni spored, ki ga je pove- zoval učenec 8. razreda Silvo Husu. Učenka 2. razreda Blan- ka Soršak je recitirala pesmi- co ZOBEK, učenki 3. razreda sta povedali uganko in pesmico MONIKA, Nada Justinek, učenka 6. razreda, je prebrala spis PRAVLJICA IN RESNICA O ZOBEH, njena sestrična Martina pa je recitirala pesmi- co VID ZDRAVNIK. Kot zad- nja je Vesna Vreš, osmošolka, povedala pesem RASTI HI- TREJE, OTROK. Pevski zbor je pod vodstvom Milana Mla- karja zapel še dve pesmi. Mar- jan Debeljak, ravnatelj osno, ne šole Pohorski odred, se i i v imenu šole zahvalil podj^ jem, ki so pomagala s prisp^ ki pri organizaciji zobne an I bulante in jim razdelil priz^j nja (izvirne linoreze). Prizn,) nja so dobila podjetja: E]| IMPOL, KOMUNALNO Poj JETJE, ELEKTRO, STANj VANJSKO PODJETJE, Em iz Poljčan, GRANIT, TIS ol čine Slovenska Bistrica t, | ZDRAVSTVENI DOM iz % ribora. Dolg govor sta imela j predstavnik Zdravstvenega dj ma ter direktorica Ljubljans| banke v naši občini tovariš^ Godec. Proslavi so prisostvova predstavniki podjetij, TIS j ZDRAVSTVENEGA DOMi od učencev pa predstavnil pionirskega plenuma iz vsake ga razreda, prav tako tudi va učitelji šole. VESNA VRES Nevarnost požarov vse večja Na ptujski postaji milice smo izvedeli, da je zaradi sušne jeseni spet nastopila nevarnost gozdnih in drugih požarov. Poletna suša se na- daljuje v jesen. Nekaj pri- merov izbruha požarov za- radi suše: V sredo, 20. oktobra, ob 16.30 je izbruhnil gozdni po- žar v gozdu KK Ptuj v Do- leni pri Majšperku. Pogore- lo je po zadnjih poročilih dvajset arov mešanega gozda. V petek, 22. oktobra, ob 14.30 je nastal požar v istem gozdu v Doleni pri Majšper- ku. Rdečd petelin je to pot požrl kar 80 arov mešanega gozda. V obeh primerih zna- ša škoda približno 4000 di- narjev. Po vsej verjetnosti je izbruhnil požar zaradi neprevidnosti. V soboto, 23. oktobra, ol 10.20 je izbruhnil požar i mešanem gozdu v Podložah, ki je last Ignaca Cernivca iz Podlož 5. Pogorelo je I kvadratnih metrov suhega materiala (stelje). Požar a lokalizirali pcdloški gasiliS in preprečili razširitev po žara na večja območja in na bližnja gospodar^^ka in sta- novanjska poslopja. Navedli smo sam.o tri pri- mere izmed mnogih, za vse pa domnevajo, da so izbruh- nili iz neprevidnosti obča- nov, ki odmetavajo nedogo- rele in neugasle cigaret^ne ogorke v bližini gozdov ali celo v njih samih. Zato o- požar jamo vse, ki se mudij« v bldžini gozdov, da naj bo- do skrajno previdni v seda- nji sušni dobi, saj lahko najmanjša neprevidnost po- vzroči ogromno škodo. -FK- •jbdnik — Četrtek, 28. oktobra 1971 stran 9 {kupinska nabava n uporaba strojev • edini način mehanizacije malih kmetij v našem kmetijstvu smo ijanes priča dvema pojavo- ma — zmanjševamju delov- ne sile in kmetijskih povr- šin. Oba pa vendar le nare- kujeta potrebo po mehani- saciji, ki naj nadomesti roč- no delo ter izgubljene (opu- ščene, prodane, razdeljene, »odvzete«, zagrajene itd.) po- vršine s povečano proizvod- njo na preostalih površinah. To je realnost, iz katere ka- že iizhajati pri pospeševanju mehaniziranega dela. Drugo, prav tako močno prisotno dejstvo pa so visoki stroški za nabavo mehainizacije. Res lahko z enotnim jn trajnim nastopanjem tudi na tem področju skušamo doseči iz- boljšave ali oprostitve (ca- rin. uvedbe namenske de- vizne kvote ali organizira- nega uvoza), toda še vedno bo treba računati z visoki- mi stroški za nabavo,, ki jih bodo posamezne kmetije tež- ijo zmogle. Torej je skupin- ska nabava strojev praktič- no edini način, da si tudi mala kmetija zagotovi naj- sodobnejšo mehanizacijo po pristopni ceni. To spoznanje ni »naše« ni- ti »današnje«. Ze pred prvo svetovno vojno smo na pri- mer imeli na- Slovenskem 38 strojnih zadrug, ki so zdru- ževale predvsem sezonske stroje — na drugi strani pa imamo recimo danes v Slo- veniji kmetije, kj so za ob- delavo svojih 7 ha nakupile stroje v vrednosti prek sto tisoč din, od katerih pa ima Vsaj polovica izrazito sezon- ski zpačaj. Značilni primeri iz tujine kažejo, da se tam |udi relativno velike kmeti- je združujejo ob nabavah strojev — na primer na Ba- varskem je danes 640 večjih manjših strojnih krož- kov. Skupinsko upJorabo stro- '^v je pri nas predvidel KiT^etijski inštitut Slovenije <^ziroma njegov zavod za "mehanizacijo že leta 1067. Leto kasneje ie ta zavod or- Ssriiziral prvo pogodbeno ^^rojno skupnost za pridelo- vanje kromi3irja na Okro- glem v okviru KZ Naklo S ^^ je bila 11 kmetom za- gotovljena najsodobnejša tehnika in rentabilno pride- lovanje krompirja na pri- bližrno enako velikih kmeti- jah s poprečno 4 do 5 ha ze- mlje. Poleg nje deluje da- nes v Sloveniji še 11 stroj- nih skupnosti za krompir in 4 skupnosti za koruzo. Po- leg njih pa opazimo še šte- vilne primere samoiniciativ- nega partnerstva pri naku- pu ali uporabi posameznih kmetijskih strojev. Motivi za to so dokaj različni — odvisni od samega značaja dela, pomanjkanja denarja za posamezno nabavo ali pa rezultat logičnega ekonom- skega računa. Ustavimo se še pri prime- ru skupinske rabe strojev v vasi Godešič pri Skofji Lo- ki. Ekološki faktorji nare- kujejo tu usmerjanje kme- tij k pridelovanju krompir- ja (semenskega in za proda- jo) ter krmnih rastlin za go- vejo živino. V tei vasi se je odločilo za skupno nabavo in uporabo strojev pet kme- tov, ki razpolagajo skupaj s 37,20 ha obdelovalne zemlje. Odločili so se za skupno na- bavo strojev za pridelova- nje krompirja, saj tega ne morejo z ročno delovno silo in zastarelo mehanizacijo pravočasno pa tudi zadost- no kvalitetno obdelati. Teh- nično izpopolnjeni stroji imajo sicer veliko sezonsko zmogljivost, niso poceni, za- tx) je ekonomsko gospodar- jenje z njimi možno le na večjih površinah — torej v tem primeru, kjer znaša po- prečje obdelovalnih površin od 7 do 8 ha, če stroji dela- jo na več kmetijah. Tako so v okviru strojne skupnosti nakupili za pride- lovanje krompirja tako ime- novano združeno orodje za predsetveno pripravo zemlje z delovno širino 2,2 m, dvo- vrstni avtomatski sadilnik, dvovrstni okopalnik — osi- palnik, škropilnico in eno- vrstni verižni izkopalnik — za koruzo pa en o vrstni no- šeni silokombanj. Pri naku- pu je sodelovala tudi KZ Skofja Loka s kreditom v višini 32.000 din. Seveda so že prej imeli kmetje na svo- jih kmetijah po več strojev — traktor s kosilnico, obra- čalnik, samonakladalno pri- kolico itd. SkuDnost sicer nima na- pisanih pravil o delu s stro- ji, vendar pa posluje po do- govorjenem načinu takole: s strojem ne sme delati drug, kot člani skupnosti, lahko pa opravljajo storitve drugim, vendar proti plači- lu, ki ga je treba vložiti na hranilno knjižico. Z vsemi stroji dela vsak sebi, edino škropljenje opravlja en član skupnosti vsem. Pri spra- vilu silažme koruze sodelu- jejo v.s.i člani skupnosti, ta- ko da delajo drug za druge- ga, skladiščenje strojev je organizirano pri vseh petih članih itd. D. S. Pogled na razstavni prostor prve razstave živine v Ptuju mesto je dobila krava mu- ška Roze- Zuran iz Stojnc. Tudi njena mlečnost je po- kazala lep rezultat (3076 kg z 3,73 odst. maščobe). Tretje mesto pa pripada prvesnici iskri Mirka Tomaniča iz Draženc. Med telicami je dobila najboljšo oceno cvet- ka Janeza Stebiha iz Gaber- nika. Največjo pozornost med gledalci so vsekakor vzbu- jali trije orjaški biki, med katerimi je bil najtežji pe- run, ki tehta 1205 kg. Nobe- den izmed treh pa ni lažji od 1100 kg. Za mlade radovedneže so bili najbolj zanimivi nekaj tednov stari pujski, ki so se malomarno ozirali po svoji materi in po radovednežih okrog sebe. Vsekakor lahko rečemo, da je prva razstava živine v Ptuju uspela in da smo lahko videli nekaj zares kva- litetne živine, ki jo zahteva današnji čas intenzivne ži- vinoreje, M. Novina Bik perun je na razstavi vzbujal največ pozornosti gle- dalcev, saj tehta 1205 kg Ob dnevu živinorejcev v Ptuju Lepa živina na milmi v nedeljo, 24. oktobra, je bila v Ptuju prva živinorej- ska razstava. Priredil jo je kmetijski kombinat Ptuj ob sodelovanju z živinorejsko- veterinarskim zavodom. Na razstavi so sodelovale tudi druge gospodarske organi- zacije: Pliva iz Zagreba in razne domače tovarne, ki iz- delujejo poljedelske stroje in pa znana tov.^rna kmetij- ske tehnike ALFA-LAVAL. Njen zastopnik ie predvajal navzočim tudi film o stroj- ni molži. Zbranim je najprej spre- govoril inž. Milan Koren, o pomembnost! raz-stave pa je govoril magister veterine in direktor KK Ptu^ Cveto Do- plihar. Izrazil je željo, da naj bi bile tako razstave v Ptuju tradicionalne, ker bi na osnovi teh lahko ocenili napredek živinoreje v ob- čini. Na razstavi je sodelovalo okrog 35 krav, 10 telic, 10 pitancev, 20 telet — dvcsto- kilašev. trije plemenski biki, last živinoreisko-veterinar- skega zavoda Ptuj, in nekaj svinj. Naj omenim, da je bila večina razstavljenih ži- vali last kmetov kooperan- tov. Prvo mesto si je po oce- nah strokovne komisije pri- služila krava Beba Fride Erhatič iz Ptuja. Krava je stara 11 let in je do sedaj pokazala veliko mlečnost, in sicer 4470 kg mleka na leto s 3.51 odst. mnščobe. Drugo mesto je dobila krava Mu- CENE V PTUJSKI »POVRTNINI« Krompir 1,30. čebula 3.00. rdeča pesa 3.00. solata 7.00, okrovt 4,50, zelje 2,00, fižol 7,00. česen 8,00, kislo zelje 3,50, jabolka od 3,00 do 4.50, hruške 4.50. grozdje 5.00, banane 6.40, limone 7,80, pšenica 2,00,- koruza 2,00, jajčk^i 1,00. TEDNIK — ČETRTEK, n. gkWbra Sočni grozd, v tebi so nastali sončnih žarkov zemlje in krvi kristali. S pesmijo slavimo tvojo mater vinsko trto, nje milino, vonjave cvetja, opojnost v viiiu, na čast bogovom in trpinu. Odkar je v Ptuj bila speljana rimska cesta, na hribu rasteš žlahtna trta, sredi mesta, iz trdih tal privrela kot živi spomenik že tisočletnega si dela. Od vrha Turškega prek Drave do goric Gomile ste trte v hrepenenju okoli src se nam o vile, na naših prsih ta kristalni sad rodile. STRAN 10 Ž" "i (JOVI) Ml, LJUDSTVA OZN ... v soboto, 23. oktobra, je bila v Podlehniku proslava ob 26. obletnici OZN. Prire- dila jo je osnovna organiza- cija ZN v Podlehniku, ki je ena najbolj številnih in de- lavnih v ptujski občini. Proslavi je prisostvovalo nad sto učencev iz raznih osnovnih šol in šolskega centra za kovinsko stroko. Kot častni gost pa je bil na- vzoč tudi komandant ptuj- ske garnizije art. podpol- kovnik Albin Stok. Uvodoma je vse navzoče pozdravil predsednik dru- štva OZN Y Ptuju Zoreč, ki je v nekaj besedah označil delo in pomen te humane svetovne organizacije. Ne- koliko več je o pomenu OZN povedal Albin Stok, ki je poudaril današnje politično stanje v svetu in vlogo Ju- goslavije pri uresničevanju miroljubne koeksistence. Po nekaj uvodnih govorih se je pričel kulturni pro- gram, ki so ga pripravili učenci osnovnih šol in pa dijaki šolskega centra za ko- vinsko stroko. Nastopili so z raznimi recitacijami in na- rodnimi plesi. Za popestri- tev programa je poskrbel štiričlanski ansambel, ki nas je navdušil s prijetnimi do- mačimi vižami. Ves čas pro- slave je ob novi osnovni šol: v Podlehniku gorel taborni ogenj. M. Novina BISTRIŠKI OSNOVNOŠOLCI V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU v soboto, 23. oktobra, je ob 9. uri zjutraj izpi^d os- novne šole v Slovenski Bi- strici odpeljalo pet avtobu- sov učence petih, šestih, sedmih in osmih razredov v Maribor gledat v Slovensko narodno gledališče Foerst- nerjevo opero Gorenjski slavček. Učenci smo zelo za- vzeto poslušali domačo ope- ro. Mnogi so bili prvič v gledališču in so zato le ma- lo ali nič razumeli, čeprav je to slovenska opera. Nevaje- ni obiskov gledališča tega tudi nismo mogli. Kljub te- mu je bilo lepo. Učenci bi radi videli še druge pred- stave. Tovariši učitelji bi morali med predstavo sede- ti med nami učenci, da bi nam lahko sproti kaj razlo- žili, da bi lažje spremljali dogajanja na odru in več imeli od obiska v gledališču. Pred predstavo »mo si u- čenci ogledali tudi razstavo fotografij gledaliških vlog umrlega velikega igralca Staneta Sever j a. Vesna Vreš Šolsko leto smo začeli v novi šoli Bližal se je prvi septem- ber in vsi učenci naše šole smo ga komaj čakali. Toda bili smo razočarani, ko smo zvedeli, da se bo pričel pouk komaj v petek. Spet smo šte- li dneve do petka. Tega dne je bil pred šolo direndaj. Nestrpno smo čakali učite- lje. Ura je bila osem in po- stavili smo se v skupino. Proti nam je prihajala naša razredničarka. Povedala nam je, da v šoli še ni vode in da bomo imeli v ponedeljek športni dan. V ponedeljek pa smo še izvedeli, da ima- mo počitnice podaljšane še za šest dni. Pouk torej v po- nedeljek. Tudi ta dan je prišel. Vsi nestrpni smo čakali na glas šolskega zvonca. Vsuli smo se v šolo in se najprej pre- obuli. Vedeli smo. da bomo imeli v novi šoli kabinetni pouk, zato nismo vedeli, kam bi se napotili. Učitelji so nas seznanjali z novo šo- lo in smo se nanjo že nava- dili. Sedaj ni več zmešnjave na hodnikih in sploh tedaj, ko nas iz vseh strani opa- zujejo učitelji se nam po- sreči hoditi po hodniku mir- no in brez prerivanja. Darja Verk, 8. raz. šole Martina Koresa, v Podlehniku Pripis urednika: V času lanskega šolskega leta so poslali največ pisem za objavo v rubriki Naša pisma učenci šole v Podleh- niku. To je vsekakor po- hvale vredno. Letos pa so sklenili nadaljevati z lan- sko prakso in prvi sestanek ste že prebrali. Letos so se člani novinarskega krožka na tej šoli lotili dela še bolj načrtno. Najprej so povabili na obisk Tednikovega ured- nika, ki se mu je rad od- zval. Spoznal je poln razred članov dopisniške družine v Podlehniku in je bil vesei^ da jim je lahko spregovoril nekaj spodbudnih bese^, Mlade časnikarje pa je naj! bolj zanimalo, česa se naj lo. ti j o v svojih sestavkih. Hi. tro so se pogovorili, potem pa se nam je vsem mudilo na kosilo. Prelepa podlehniška dolina je še sorazmerno miren ko. tiček, vendar se tej idili bliža hiter konec. Se malo, pa bo nova moderna cesta prinesla vanjo živahnejši u- trip in mladi dopisniki s podlehniške šole bodo imeli še več snovi za pisanje. Tavarišici, ki vodi novi- narski krožek ter vsem nje« govim članom želi v imenu uredništva mnogo uspehov urednik, ZAPELJAL V ŠKARJE IN POBEGNIL v Središču ob Dravi se je na cesti II. reda pripetila pronietna nesreča zaradi ne- pravilnega prehitevanja. Voznik Anton Postrečiniz Maribora je voz'l svoj oseb- ni avtomobil po cesti iz Ca- kovca proti Ormožu. V Sre- dišču_ sta mu pripeljala na- sproti dva tovorna avtomo- bila, ki ju je prehiteval o- sebni avtomobil. Postrečin je vozilo ustavil na skrajni desni, a kljub temu ni mo- gel preprečiti bočnega trče- nja. Voznik, ki je vozil v škarje, je po nesreči pobeg- nil, vendar je po hitri inter- venciji organom milice u- spelo ubežnika prijeti. Iz Varaždina, kjer so -ga dobila, so sporočili, da je voznik turški državljan Kaj a Ero- glu. Sopotnica v Postrečino- vem avtomobilu je dobila lažje telesne poškodbe. Ško- de j a približno 6(KK) dinar- jev. jr ZLATOPOROČENCA JANEZ iN ROZALIJA KRANJC rZ TRNOVSKE VASI V soboto, 23. oktobra 1971 je bila v poročni dvorani matičnega urada Ptuj zlato- poročna slovesnost. Jubilej sta obhajala zakonca Janez Kranjc (16. decembra 1898) in Roz^alija roj. Brumen (28. avgusta 1895). Jubilanta sta se poročila 24. oktobra 1921 v Trnovski vasi. Odbornik SO Ptuj Franc Tomanič in matičarka Bre- da Sever sta izročila jubi- lantoma zlatoporočno plake- to, šopek in poročno darilo, obenem pa sta jima želela v bodoče zdravja in zado- voljstva. Tem željam se pri- družujejo tudi sorodniki in ostali. Tekst in posnetek: Petra Langerholc SEJA KOMITEJA OK ZKS PTUJ Nadaljevanje s 1. strani ZMS, občinske skupščine, ob- činskega sveta Zveze sindi- katov, Tednika in Radia Ptuj. Komisiji so postavili nalogo, da do 3. novembra pripravi skupno poročilo o vseh dosedanjih razpravah in stališčih. S tem poročilom bo seznanjena javnost v vseh tistih javnih občilih. S tem poročilom bo seznanje- na javnost v vseh tistih jav- nih občilih, ki so doslej ob- ravnavala stališča o polo- žaju ptujskih informativnih sredstvih. Sklenili so tudi, da bo se- ja občinske konference ZKS Ptuj v četrtek, 11. novem- bra. Ta seja bo razpisala vo- lilne konference v organiza- cijah ZKS, pod osrednjo toč- ko dnevnega reda pa bo ob- ravnavala vprašaivja scciai nega razlikovanja pri nas F. F. viličarjev AGROSERVIS Maribor, Tržaška c. 94 tel. 311-95 p. p. 55, obvešča vse imetni!:e viličarjev INDOS. da vršimo vsa manjša, srednja in generalna po- pravila na vseh tipih tovrstnih strojev kot zastop- nik tovarne INDOS Ljubljana. Prav tako vršimo servisne preglede in vsa popra- vila v garancijskem roku. Delo vršimo na rok, kvalitetno in strokovno. Na zalogi imamo vse vrste rezervnih delov za vse tipe viličarjev Indos in se lastniki viličarjev obra- čajte v bodoče za dobavo nadomestnih delov na naše konsi'?nacijsko skladišče. Se priporoča AGROSERVIS — MARIBOR •jbdnik — Četrtek, 28. oktobra 1971 STRAN 11 pogovor z ormoškimi mladinci V Ormožu smo brez razvedrila Lazar, Polak in Grivec med pogovorom v slaščičarni. To je zanje edini kotiček, kjer se lahko pogovorijo o vsak- danjih težavah dama in v šoli. (Foto: F. K.) V Ormožu srečujemo vsak dan mladino, kako se spre- haja po mestu, poseda po klopeh in s knjigo v roki iz- koristi zadnje tople trenut- ke jesenskih dni. Sicer pa se vprašajmo, kaj je vzrok te- mu, da je v Ormožu čedalje več mladih po cestah, v go- stilnah in tako dalje. Mla- di, ki jih nekateri vse bolj obsojajo, se v večernih urah nimajo kam zateči. Razum- ljivo je, da mladina išče razvedrilo, hoče delo v krož- kih, da se spoznava med se- boj, hoče živeti v družbi z vrstniki, skratka hoče ne- kaj, česar v Ormožu ni. Mladina popiva v hotelu in drugod po gostilnah in zabi- ja čas s kartanjem. Zakaj? Na to vprašanje nam bodo dali odgovor Boris Polak, Franc Lazar in Milan Gri- vec, ki so v slaščičarni Ja- keca Vaupotiča debatirali o svojih vsakdanjih težavah v šoli in doma. Boris Polak, dijak tretje- ga letnika gimnazije v Lju- tomeru, je na vprašanje, kaj počne v prostem času odgo- voril: »Y prostem času poslušam plošče, sicer pa si urejam tudi svojo sobo. Slike v barvah lepim na posebne kart«ne, te pa bom p02;neje v obliki tapet nalepil na zid. To mi je neke vrste ho- bi. Včasih grem v kino, si- cer pa if^ram rokomet in redno hodim na treninge. Ce vses^a tesa ne bi počel, res »e vem, kam bi se dal v prostem času, ki na pravza- prav nimam na pretek. Do- stikrat se sjjrašuiem, kaj počno tisti, ki pridejo po- poldne % dela in se pravza- prav ne bavija z drugim, kot da hodijo v službo in do- »'^ov in v svoji enoličnosti in dolgročas^u brez slehernih ci- ljev zvečer legajo v poste- ljo.«- Franc Lazar: d'jak tretje- letnika IKS, ki jo obi- skuje v Mariboru, pravi: »iies je sreča, da nisem ves teden v Ormožu. V Ma- riboru se imam vsaj »kam dati«. Tam je mladinskih kliibov na pretek, kjer se mladina lahko zabava, uči, si med seboj pomaga pri na- logah, skratka, človek poleg vsega ostalega lahko najde tudi razvedrilo in zabavo. Dostikrat se sprašujem, za- kaj v Ormoža ni mladinske- ga kluba, ki je mladini v Ormožu tako potreben. Da- nes človek tako ali tako ni- ma veliko prostega časa, toda tisto trohico, kolikor mu je ostane, l>i jo le rad koristno uporabil. Ko i:?ri- dem v Ormož ob nef1cl,|ah. se večidel zadržujem na ro- kometnem igrišču in v sla- ščičriTni, saj sta to edina prostora v Ormožu, kjer ne srečaš .ilkoi?ola in da se te ne prime naslov .pijanec'.« Milan Grivec: pomaga oče- tu v gostilni pri ormoškem kolodvoru in ie na zgornje vprašanje odgovoril: »Prostega časa imam ma- lo, ker moram pomagati do- ma v gostilni, vendar ga najdem hljub temu toliko, da grem v kino. drugih ijri- rCijitev. ki bi na nas mladi- no pozitivno vplivale, pa je v Crmožu tako aSi tako ma- lo a!i skoraj nič. Ni čudno torej, da se mJadij-a vse bolj nagibr k aJkohnhi, ko pa se nima zadrževati kje drugje, kakor v hotela in v postil- jn.ih. Tako mlad človek pri- de na R?alt) kar ima lah- ko slabe posledice.« To so besede samo treh mladih Ormožanov, veliko več pa jih je, ki bi povedali še kaj več. Vsi pa se stri- niajo s tem, da v Ormožu ni kotička zanje. »Pri glavi« debatirajo o tem »kotičku« ob oitiu črne kave in kaje- nju ci^:aret, toda vse te de- bate so dim. ki ga razpiha naj rahlejša sapica. -FK- Srečcafije esperoEitistov iz treh dežel Srečanje esperantistov treh dežel: Avstrije, Italije in Jugoslavije ie bilo v Ljub- ljani od 1. do 3. oktobra 1971. Razen esperantistov iz Slovenije in Zagreba je bi- lo zbranih okoli 50 gostov iz Benetk, Firenc, Trsta, Linza in Gradca ter dva gosta iz Madžarske. V petek dopoldne je bila v dvorani Slovenske matice otvoritev razstave esperant- skih knjig in otroških risb iz raznih krajev, zvečer so imeli prijateljski spoznaval- ni večer v restavraciji Tri- glav. V soboto, 2. oktobra ob 10. uri je bila slavnostna se- ja v skupščinski dvorani na mag^istratu, zatem pa pogled mestnih zanimivosti. Popoldne so na delovni konferenci razpravljali o te- mi: za skupno delo pri sode- lovanju z neesperantskimi institucijami m organizacija- mi ter o povezavi med espe- rantisti treh dežel. Zvečer so na slavnostni kulturni prireditvi v dvora- ni Narodne galerije nastopil Slovenski oktet ter ooern: pevec L. Korošec in recita- tor S. Logar. V nedeljo so si gostje na celodnevnem izletu ogledali Logarsko dolino ter se zve- čer po vrnitvi v Ljubljano poslovili z željo, da se bodo prihodnje leto srečali v Ce- lovcu. J. D. ZARADI NEPREVIDNOSTI POD KOLESA V sredo, 20. oktobra, ob 15.10 se je na cesti I. reda v Prvencih zgodila huda prometna nesreča, pri kate- ri je izgubil življenje 73- letni Janez Strelec, ktneto- valec iz Prvenc 12. Strelec je prišel po stranski cesti iz Prvenc na cesto I. reda. Ob sebi je potiskal svoje kolo. Ko je prišel na gjavno pro- metno cesto, se ni prepričal, če jo lahko varno pj-ečka. Ravno tedaj je iz Ormoža proti Ptuju pripeljala ka- nadska državljanka Miche- line Lafiamme (22 let), ki je zadela Strelca s prednjim delom vozila. Pešca je naj- prej vrglo na pokrov vozila, nato pa ga je odbilo na de- sno stran cestnega nasipa. Strelec je bil tako hudo te- lesno poškodovan, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Nastalo je škode za okrog 1500 din. -FK- ZBIL GA JE PO CESTIŠČU V nedeljo, 24. oktobra, ob 19.30 se ie pripetila promet- na nesreča na Potrčevi cesti v Ptuju pred stanovanjsko hišo številka 38 med vozni- kom osebnega avtomobila 45-letnim Francem Bene iz Ptuja. Cirii-Metodov drevo- red 10. in 32-letnim pešcem Jožetom Verbičem iz Ra- belčje vasi 2 pri Ptuju. Voz- nik osebnega avtomobila je pripeljal po Potrčevi cesti iz rogoznice proti središču me- sta. Ko je pripeljal do sta- novanjske hiše št. 38, ie sto- pil s pločnika na cestišče Verbič, ki je bil v močno vi- njenem stanju. Zaradi pre- kratke razdalje voznik ni bil v stanju nes-eče prepre- čiti in je zato Verb ča zbil po cestišču. Pri nesreči je bil pešec lažje telesno po- škodovan in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so mu odvzeli kri in ugotovili vinjenost. -FK- NEPRIČAKOVANO STOPIL NA CESTO v sredo, 20. oktobra, ob 14.15 je prišlo do prometne nesreče v križišču Potrčeve ceste in Volkmerjeve ulice v Ptuju. Vo/nik osebnega avtomobila Dušan Žnidar:č iz Ptuja. Gregorčičev drevo- red 5', ie pripeljal i:>o Potr- čevi cesti iz Ro£ro7.nice pro- ti centru mesta Ko ie pri- peljal v navcaeno križišče, je stopi] nenadoma na pre- hod za pešce Jože Dreven- šek iz Sedlaška 64. Čeprav je Znidarič zavrl, zaradi prekratke razdalje nesreče ni mogel preprečiti in je za- del pešca v levo stran telesa ter ga zbil po cestišču. Pri nesreči se je pešec lažje te- lesno poškodoval in so ga prepeljali v ptujsko bolniš- nico, na vozilu oa ie nasta- lo škode za oribližno 250 di- narjev. -FK- NAPRAVIL SI JE ČEDNO ZBIRKO v noči od 2.0. na 21. okto- ber je neznani storilec vlo- mil v stanovanje Ivana Hri- berška v Flajd-o.šah 2 b. Sto- rilec je iz njegovega stano- vanja odnesel električni ma- gnetofon. posteljno pregri- njalo z rdečimi rožsmi. sivi moški pulover, oken.sko naj- lonsko zaveso bele barve, iz nezakleniPne kleti pa šest- deset litrov rdečpga vina s sodčkom vred Skuona ško- da DO vlomu znaša okrog 1180 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo. -FK- GORISNICA 31. oktobra francoski film OPERACIJA LEONTINA. LJUTOMER 28 oktobra ameriški film ZAJETI V PUSCAVI. PTUJ 28. oktobra ameriški film, PADALCI PRIHAJAJO: 29. in 30. oktobra francoski film HIBERNATUS. SLOVENSKA BISTRICA 28. oktobra ital.janski film GANGSTER V MILANU; 30 in 31. oktobra ameriški film POZIV REVOLVERAŠU. TOMA2 PRI ORMOŽU 31. oktobra nemški film WINNET0U IN OLD FIRE- HAND. BIL JE NEPREVIDEN v petek, 22. oktobra, ob 13.15 se je pripetila promet- na nesreča v križišču ceste IV. reda in poljske poti v Apačah. Do nesreče je ori- šlo med vozn.kom motorne- ga kolesa 27-letnim Ignacom Kostanjevcem iz Apač 37 in osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Ivan Kapušar iz A- pač 36. Kostanjevec je na zadnjem sedežu motornega kolesa imel sopotnico, svojo ženo, 23-letno Štefko Ko- stanjevcc, m je pripeljal po poljski poti proti Turnišču. Ko je pripeljal do gostilne v Apačah, je zapeljal na ce- sto IV. reda, ne da bi se pre- pričal, če to lahko varno stod- Tedaj je pripeljal po prednostni cesti Kapušar in je zadel Kostanjevčevo mo- torno kolo in oba potnika zbil po cestišču. Pri nesreči se je Kostanjevec lažje te- lesno poškodoval in so mu nudili zdravniško pomoč v ZD Kidričevo. Nastala je škoda na obeh vozilih za okrog 2150 dinarjev -FK- Nesreča ne počiva Pretekli teden so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici naslednji do- nesrečenci: Marija Cimerman. Obrei 1 a. lažja poškodba: Ignac Vindiš. Zgornji Leskovec 3, lažja- DOškodba; Jože Cfh, Vintarovci 9. lažja poškod- ba: Vinko Drevenšek. Ple- terje 44, Jažje oo.5kndbe. Ma- rija Prikupec. Ilovci 43. laž- je poškodba; Jože Dreven- šek. Sedlašek 64. lažja po- škodbe; Ignac Vindiš. Velika Varnica 10, lažja poškodba: Marija Firbas, Moškanjci 9, lažja poškodba; Martin Ga- rič. Turški vrh 30, lažja oo- škodba; Irena Husjak. Ro- goznica 64, lažja poškodba; Jože Pintarič, Brezovci 15, lažja poškodba; Roza Simen- ko. Sedlašek 19. lažje po- škodbe; Cilika Orsuš, Tr- novci bb. lažja poškodba; Franc Spindler, Starošinci 1, lažja poškodba: Franc Hliš, Zakl 6, lažja poškodba; Mi- roslav Puklavec. Kog 94 pri Središču ob Dravi, lažja po- škodba; Terezija Visenjak, Moškanjci 75. težja poškod- ba: Vida Puklavec, Hardek 28. lažia poškodba; Marija Simenko, Zabovci 75, lažja poškodba: Franc Polanec, Svetinci 27, lažia poškodba; Zvonko Kelc, Osluševcj 9, težja DOškodba; Ivan Furek, Hajdoše 39, lažja poškodba; Ježe Verbič. Rabelčja vas 9, lažja Doškodba; Borut Kosta- njevec. Moškanjci 14, lažja no.škodba; Janez Smigoc, Skorba 47, lažja poškodba; Olga Toplak. LeSnica 40. laž- ja poškodba. -FK- 12 SrRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. oktobra Ij^ Ob zaključku javnih raiprav o starostnem zavarovanju kmetov in dopolnilih slovenske ustave v petek, 22. oktobra, je bila v prostorih Narodnega doma v Ptuju 5. seja občin- ske konference SZDL Ptuj, na kateri so razpravljali o predlogu izhodišč za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov, o osnutku zakona o združevanju kmetov, podali informacije o javnih raz- pravah o dopolnilih ustave SR Slovenije in izvolili čla- --e republiške konference SZDL Slovenije. Najbolj ži- vahna ra^zprava je bila po prvi točki dnevnega reda — o starostnem zavarovanju kmetov. Zaradi pomembno- sti razprave je občinska konferenca SZDL Ptuj po- vabila na sejo tudi okrog sto kmetov iz vseh krajev ptujske občine. Na seji je bil navzoč tudi član repu- bliškega izvršnega sveta inž. Milovan Zidar in poslanec socialno zdravstvenega zbo- ra Zvezne skupščine Adi S-arman. VeČina kmetov ni zadovoljna s predla- ganim načinom uvedbe starostnega zavarovanja kmetov. Uvodino poročilo o izho- diščih javne razprave o sta- rostnem zavarovanju kme- tov je podal Adi Sarman. Povzemamo samo nekaj os- novnih misli iz njegovega poročila: O starostnem zavarovanju kmetov govorimo že več let. Število kmečkega prebival- stva se je v zadnjih dvajse- tih letih zmanjšalo od 50 na 2.3 odst.. v ptujski občini pa imamo . še vedno 42 odst. kmečkega prebivalstva Sa- mih nosilcev zavarovanja, to je tistih, ki bi po predlože- nih tezah osnutka zakona že imeli pravico do zavarova- nja, imamo v ptujski občini 2176 ali 33,47 odst. V republiki se srečujemo tudi s skoraj nemogočimi socialnimi razlikami med kmečkim in nekmečkim pre- bivalstvom, ker znaša čisti dohodek člana kmečke dru- žine le 65 odst. čistega do- hodka člana delavske dru- žine. Vsi prej omenjeni podatki in primeri ter vse večje od- hajanje mladine v mesta in tuji.no, so privedli do čim resnejšega razmišljanja in čim hitrejšega ukrepanja za starostno zavarovanje kme- ta, ker bomo z njim vsaj •delno rešili kmetijske pro- bleme, čeprav bi bilo treba prej rešiti še nekatere dru- ge probleme, kot so stabili- zirane in primerne cene, kreditiranje zasebnega kme- tijstva in boljši pogoji za nakup kmečke mehanizaci- je, kar bi orivedlo do večje produktivnosti in akumula- cije kapitala v zasebnem kmetijstvu, omogočilo bi pa lažje plačevanje dajatev za starostno zavarovanje. Nato je A. Sarman podal teze osnutka zakona o sta- rostnem zavarovanju kme- tov in mnenje oziroma do- polnila k osnutku, ki so jih dale javne razprave, in po- udaril, da se kmetje strinja- jo z uvedbo starostnega za- varovanja. toda le pod sle- dečimi pogoji: — da je pokojnina večja od 250 din in da je po viši- ni različna glede na višino plačanega prispevka; — pokojnine nai bi se za- čele plačevati za vse upra- vičence stare nad 65 let že s 1. 1. 1973; — s predpisanimi pogoji se strinjajo, razen s pogo- jem, da mora zavarovanec imeti v zadnjih dvajsetih le- tih najmanj deset let status kmeta. Menijo tudi, da po- goj pet let DO smrti zavaro- vanca za dosego družinske pokojnine ni pravičen, ko- likor ie izpolnjen pogoj 65 let starosti; — glede financiranja so kmetje mnenia, da prispeva družba premalo in^bi naj orispevala vsaj polovico po- trebnih sredstev. Tudi zem- lja kmeta-delavca nai se obremeni z enakimi daja- tvami kot zemlja čistega kmeta. Po uvodnih besedah Adija Sarmana je o starostnem zavarovanju kmetov spre- govoril tudi inž. Milovan Zidar, ki je poudaril, da je letošnje leto zgodovinska prelomnica za našega kmeta, saj se je kmet prvič v zgo- dovini Dričel boriti in si tu- di bo priboril pravico do starostnega in zdravstvene- ga zavarovanja. Javne raz- prave so bile zelo živahne in koristne, saj je v njih so- delovalo okrog 11.500 liudi. Družba pa bo morala pri se- stavi in sprejetju zakona u- poštevati splošen interes ljudi. Nato se je pričela živah- na, skoraj dveurna razpra- va, saj je bilo, kot sem že prej omenil, na seji okrog sto kmetov. Kmetje so bili skoraj vsi enakega nnnenja, da je pokojnina, ki je pred- videna (250 dinarjev) abso- lutno premala in da bo kmet praktično dobil manj, kot pa bo moral plačati. Tudi vseh dajatev, ki jih bo moral plačevati za storostno zava- rovanje, ne bo zmogel.. Vsi so bili enotnega mnenja, da bo družba prispevala pre- malo, strinjali pa bi se, če bi dala družba vsaj polovi- co potrebnih dajatev in ne samo tretjino, kot predvide- va osnutek zakona. Kmetie so bili tudi mne- nja, da se ne bi smelo po- stavljati vprašanje, kje do- biti denar za kmečko pokoj- nino, kajti kmet se do danes nikoli ni vprašal kje. kaj in kako, kadar je bilo potreb- no pomagati k razvoju naše družbe in k razvoju našega gospodarstva. Janko Znida- rič je poudaril, da ie vsako besedičenje od več in da je treba iskati solidarnost pri vseh družbenih slojih in ne samo pri kmetih, saj smo vendar vsi kmečkega poko- lenja. v naših mestih so kmečki sinovi in hčere, v naših gospodarskih in poli- tičnih organizacijah delajmo ljudje, ki izhajajo iz kmeč- kega prebivalstva. Kmetje opravičeno izpodbijajo tistih borih 250 dinarjev pokojni- ne, ki je bolj miloščina kot oa pokojnina. V zadnjih pet- indvajsetih letih smo poče- njali s kmetom vse in on je tudi vse prenesel, dl^es pa se sprašujemo, kje dobiti de- nar za njegovo pokojnino. Tudi kmet Ivan Zuran je bil mnenja, da kmeta danes, ko mu pravzaprav hočemo pomagati, preveč zapostav- Ijam.o in bom.o od njega o- gromno zahtevali, mnogo ma.nj mu bomo pa vračali. Bil je mnenja, da naj bi se pokojnine zvišale vsaj za polovico. Svojo razpravo je I. Zurman končal z beseda- mi: »Kaj bi na svetu pričeli ljudje, če ne bi bilo kmeta, ki dela za nje?« Kmetje so se tudi vpraša- li. kje je družba dobila de- nar za pokojnine nekdanjih viničarjev? Bili so mnenja, da je tudi viničar nekoč de- lal kmečka dela kot kmet, vendar oni dobivajo celo po- kojnino, medtem ko je kmet ne bo dobil. M. Novina ■ Sslovito trčenje vlaka in buldožeri v torek, 19. oktobra se je na nezavarovanem pi-ehodu čez železnico na cesti IV. re- da v Zgornji Hajdini pripe- tila huda železniška nesre- ča. Buldožerist Josip Ilič, roj. 1928. leta, iz Pristave, občina Klanjec, civilni delavec pri v. P. ,2935, ki dela na grad- bišču nove ceste Macelj — Maribor je ravnal gramo_z na prej omenjeni cesti IV. re- da. Ko je z buldožerjem pri- rival gramoz do železniške proge, je dvignil plug, da bi potem z vzvratno vožnjo po- ravnal gramoz, ki ga ie na- sul na progo. Pri tem pa je segel s plugom čez tračnice. Takrat je iz Kidričevega pri- peljal potniški vlak, i^j JI buldožerist ni opazil, pjj! I je do hudega trčenja, pr;^ terem je bil buldožer ' noma uničen, med tem i' je lokomotiva v nevozj^ j stanju. Materialna škoda z^j 303.000 dinarjev in sicer buldožerju 200.000 dinarj na lokomotivi 100.000 di^. jev in na poškodovani f gi 3000 dinarjev. Skoda, ' je nastala zaradi zastoja'^ železnici, še hi znana. ' Pri nesreči je bil laže p! škodovam buldožerist, kj; remu so nudili zdravnij' pomoč. Žrtev ni bilo. I M. Novini 1 Popolnoma uničen buldožer ob železniški nesreči v Zg« nji Hajdini. Smrtnih žrtev ni bilo. Zaradi neprevidnosti huda prometna nesreča v torek, 19 oktobra se je zgodila huda prometna ne- sreča na Zagrebški cesti v Ptuju. Iz Turnišča proti Ptuju je peljal avtobus z registersko številko MB 295-18, ki ga je vozil Milan Fine iz Ptuja. Pri klavnici »Perutnine« mu je nasproti pripeljal tovor- njak-hladilnik, Tovarne mes- nih izdelkov Košaki, ki ga je vozil 25-letni Oto Mežnarič iz Ruš. Ker Mežnarič ni o- pazil nasproti vozečega av- tobusa, v katerem je bilo šestdeset potnikov, je zavil v levo proti Perutnini. S fer avtobusa kljub zaviranj nesreče ni mogel prepreči in je prišlo do silovitega t čenja tako, da se je hlad; nik prevrnil na levi boki ostal na cestišču. S It ode je za okrog 30.(K dinarjev. Računajo pa, dat verjetno še večja. Pri nesreči se je lažje 9 škodoval voznik hladilni' Oto Mežnarič. Med potnilci avtobusu ni bilo poškodovi nih. M. Novii Mala neprevidnost šoferja hladilnika je terjala prometno nesrečo •jbdNIK — Četrtek, 28. oktobra 1971 STRAN 13 Najtežje je igrati tivo osebnost ,ravi Richard Burton, nosilec glavne vloge v »Sutjeski« Ker mnoge naše bralce otovo zanima snemanje na- ega novega jugoslovanske- j filma SUTJESKA, smo se dločili seznaniti širši krog iralcev o tem, kaj pravi o iimu in o osebi, ki jo pred- liavlja, nosilec glavne vlo- [C Richard Burton. Filmska ekipa Sutjeska se )rebi.ia skozi črnogorsko-bo- ;anske kanjone sledeč našo peliko epopejo iz leta 1943, to se je 120.000 do zob obo- roženih Nemcev in Italija- oav postavilo nasproti 20.000 utrujenim partizanom. Na neprehodnem Magliču in zlo- glasnem Vučevu trenutno potekajo zaključne faze sne- manja ene najdramatičnej- jih bitk jugoslovanskih na- rodov v II. svetovni vojni. Nosilec glavne vloge, ki je poskušal, in to mu je tudi ■deloma, kot sam pravi, us- ;pelo, na platnu upodobiti na- fšega največjega borca za svobodo, maršala Tita, je filmski superzvezdnik Ri- chard Burton, ki je na sne- manje pripeljal tudi svojo soprogo. Liz Taylor. Zanimi- vo je dejstvo, kako Richard Burton opredeljuje osebnost tovariša Tita, katerega ime in lik predstavlja_ v filmu. Med drugim pravi: »v prvi vrsti moram reči, da me je Titova osebnost glotboko impresionirala, nav- dušila in navdala, da sem v filmu še z večjo vnemo predstavljal lik enega naj- večjih mož, ki sem jih imel f^st spoznati v svojem živ- ljenju. 2e zdavnaj mi je po- stalo jasno, da je v filmu najtežje predstaviti živo o- sebnost, sploh pa tako, kije za svoj na^rod imela tako ne- precenljive zasluge v borbi iniru, kot jih ima jugoslo- vanski predsednik Tito. Pri tem velikem človeku me je poleg vseh ostalih njegovih odlik presenetila tudi njego- va velikodušnost. Moja že- na je, na primer občudova- la njegov ustnik za cigarete, ko sva bila pri njem na Bri- onih in Tito ji ga je kratko- ^alo podaril za spomin. To je za mojo ženo najdragoce- nejši spomin in vsakomur ga s ponosom pokaže. Da do- ^am še nekaj: Tito, katerega Ijk mi je bila čast predstav- ^iati v filmu, je utelešena skladnost in mir.« O tem. kako se je znašel Pred na.šimi kamerami v vlo- S' maršala Tita v filmu Sut- jeska, Burton pravi: »Vlogo sem sprejel popol- '^oma'slučajno. Nekega dne J^a pomlad sem se mudil pri °'^lnem bratu v Londonu, kamor sem z ženo prispel iz ^'Jehike. Ko sem prispel v '^'^toi. -jp nenadoma zp/vnnil ^-lefon in moj tajnik V/illi- ams je dejal, da me kliče jugoslovansko veleposlani- štvo in da želita dva gospo- da govoriti z menoj. Ker je moj čas v Londonu bil o- mejen, sem najavljena go- spoda nemudoma sprejel. Bi- la sta to Nikola Popovič, di- rektor ekipe Sutjeska in ne- ki konzularni uslužbenec ju- goslovanske ambasade v Londonu, ki sem mu pozabil ime. Ta dva možakarja sta prinesla Titovo sliko iz leta 1943 in mojo, ki pa je bila fotomontaža, šaj sem imel na njej na glavi titovko in enako obleko, kot Tito na prvi sliki. Ko sem zagledal ti dve fotografiji, sem spr- va miislil, da sta obe moji. Sele ledaj sem ugotovil, da sem podoben po vsem svetu dobro poznanemu jugoslo- vanskemu predsedniku._ Te- daj še nisem vedel, kaj ima- ta gospoda za bregom, toda kmalu sem izvedel. Ponudila sta mi glavno .vlogo v no- vem jugoslovanskem filmu Sutjeska, ki bo ovekovečil na platnu moj lik v osebno- sti nekoga drugega, v oseb- nosti Tita, ki ga jaz osebno smatram enega največjih državnikov na svetu.« Film je v končni fazi sne- manja. Sutjesko bomo ver- jetno lahko gledali že pri- hodnjo leto in se v dveh u- rah vživeli v like borcev, ki so se leta 1943 s pomočjo Ti- tove ukane prebili iz sovraž- nih klešč. Po najnovejših podatkih snemajo zaključne prizore v filmu v treh va- riantah in bodo pozneje iz- brali najboljšo. Pravijo, da je režiser Delič povzdignil Sutjesko v vrh svetovnega filma, le pri zaključku ni zadel na pravo struno. To je torej vzrok, da se zaključni prizori snemajo v dodatnih variantah. FK !^epremoč!|i¥! čevlji iz - Modžarske? Stopimo v trgovino s čev- lji in razložimo prodajalcu, da bi kupili ]Mr nizkih čev- ljev, ki_ ne bi bili pretežki, v katerih bi noga vsaj za si- lo dihala in v katerih bi bi- li suhi tudi v dežju. Ce je prodajalec pošten, bo žalost- no zmajal z glavo in nam razložil, da takšne čevlje iščemo skoraj zaman. Ekonomska nuja je stroje- nje usnja časovno zelo skr- čila in zato, tako nam pove- do, je usnje sicer lepo in od- porno, vode pa večinoma ne di-ži. Res velja to le za »ve- činoma«, saj se pojavljajo iz dneva v dan novi impreg- nacijski postopki, večinoma na osnovi silikonov in po- dobnih snovi. Z.-;l PO navadi napravijo usnje trše in bolj krhko ter nas zato ne mo- i'ejo čisto zadovoljiti. Madžarski viri pa trdijo, da bo že kmalu vse precej drugače. V raziskovalnem in- stitutu lisnjarske industrije so namreč razvili nov im- pregnacijski postopek »lar- stop«, ki daje usnju menda idealne lastnosti. Impregna- cijsko sredstvo je v bistvu emulzifikator, ki tvori emul- zijo vode v olju. Z njim pre- pojijo usnje, vendar vlakna le prekrije, vmesnih prosto- rov pa ne zapolni in zato us- nje še vedno »diha«. Ko za- čne v usnje prodirati vlaga, nastane gosta emulzija vode in maščob, ki zapolni med- prostore med vlakni in na- pravi usnje nepremočljivo — ko oa se goet osuši usnje spet »diha« skozi prostore med vlakni. Bomo torej raje kupovali madžarske čevlje? Samo za slabe živce So takšni, ki trdijo, da ci- vilizacija našega stoletja prekaša vse dosedanje, pa tudi takšni, ki se jim razme- re dandanes zdijo tako sla- be kot še nikoli. Verjetno ni sodnika, ki bi presodil to pravdo. Resnica je gotovo nekje vmes; naš čas je toli- ko dober oziroma slab, kot katerikoli drugi. Zal pa je vseeno res, da je dandanes kriminala pred- vsem v velikih mestih pre- cej več kot kdaj koli prej — morda zato, ker tolikšnih mest prej še nikoli ni bilo. Ni pa dovolj braniti se pred zlikovci. Mnogokrat je daleč pomembnejše, če smo nanje opozorjeni, ali pa če lahko opozorimo druge, da nam preti nekaj presneto nepri- jetnega. Iz tega spoznanja raste vedno mogočnejša industri- ja vsakovrstnih alarmnih naprav. Z najnovejšo je mo- goče zavarovati okna, vra'ta, torbe in še marsikaj. Pri- merno nameščeno potezno in zraven še pritisno stikalo la- hko povežemo z okoljem ta- ko, da nepoklicani obisko- valec sproži napravo, ta pa začne oddajati zvok. Se voč: napravico »Combex«, ki je tolikšna, kot škatlica ciga- ret, je mogoče tiščati v roki in jo sprožiti, brž ko zaslu- timo, da nam kdo hoče kaj hudega. Pred časom smo vpili: »Na pomoč!« eli »Primite tatu!«, sedaj pa kupimo za iisti na- men majhno elektronsko na- pravico, ki niti ni draga, saj stane le 50 dinarjev (v tuji- ni). Katera civilizacija je to- rej boljša? TOPEL HRBET V MRZLIH DNEH Skoraj neverjetno je, ka- ko malo konstruktorji avto- mobilov skrbijo za udobje voznikov v mrzlih zimskih dneh. Res je, da topel zrak taja okna in učinkovito se- greva notranjost vozila — vse to pa šele potem, ko je motor že segret. Preden pa se pregrejejo sedeži in na- slonjala v vozilu, ki je prej dolge ure stalo na prostem pri temperaturi globoko pod ničlo, mine precej časa — in mnogokrat mine obenem tu- di vožnja, zlasti v mestu. V Zahodni Nemčiji so le- tos začeli prodajati grelne prevleke »Teddy-Lux«. Vsa- ka porabi 40 W električne moči, vendar v najkrajšem času prijetno segreje stično ploskev med sedežem, na- slonjalom in voznikovim te- lesom. ROBOTI REŠUJEJO ŽIVLJENJA Nova oprema za rešilne avtomobile, ki jo preizkuša- jo v Zahodni Nemčiji obeta precej več rešenih življenj zlasti pri prometnih nesre- čah. Avtomobil ni opremljen le z masko za kisik, ki omo- goča umetno dihanje, tem- več tudi z mehansko napra- vo za masažo srca! RODILE SO: Ana Pal, Godeninci 39 — Natašo; Jelka Kukovecr Jur- šinci 63 — dečka; Štefka Pe- tek, Mihalovci 32 — deklico; Štefka Cep, Sestrže 71 — Gabrielo; Katarina Fras, Slavšina 39 — Ivana; Marja- na Bikovšek, Dravinjski vrh 51 — deklico; Dragica Krajne, Apače 116 — dečka; Marija Alič, Rajčeva 4 — Jerneja; Angela Kešpert, Kungota 47 — deklico; Boža Mohorko, Podlože 13 — Jel- ko; Vida Kovačec, Formin 4 — dečka; Anica Koščak, Gomila 13 — dečka; Neža Gajšt, Sestrže 66 — Janjo; Katarina Klep, Zagrebška 58 — deklico; Kristina Caf, Vin- tarovci 72 — Darinko; Štef- ka Jazbec, Zetale 13 — Sa- šo; Božena Soštarič, Podgor- ci 63 — Davorina; Marija Brodnjak, Trgovišče 6 — Franca; Marija Kirič, Hum 16 — Iztoka. POROKE: Stanislav Capuder, Prešeiv nova 9 in Štefka Veber, Voš- njakova 7; Anton Gabrovec Mestni vrh 26 in Dragica Glažar, Hajdoše 48; Janez Stros, Vevče 53, Ljubljana- Polje in Saša Mršek. Mari- borska 12. UMRLI SO: Barbara Gavez, Dom udo- kojencev Muretinci, roj 1894. umrla 16. 10. 1971; Ana Maj- cenovič, Slatina 17, roj 1936, umrla 17. 10. 1971; Viljem Bukovič, Strajna 19, roj. 1946, umrl 18. 10 1971; Mari^ ja Hrvacki, Trubarjeva 13, roj. 1911, umrla 18. 10. 1971; Frančiška Filipič, Lahonci 126, roj. 1909, umrla 20. 10. 1971; Elizabeta Drobnik. Bu- dina 24, roj. 1932, umrla 24. 10. 1971; Mihael Vidovič. Strmec 7. Leskovec, roj. 1900 umrl 24. 10. 1971. vaš list 14 SrRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. oktobra Ij^ Drciva, tako se igra nogomet! Drava : Kladivar 5:1 v nedeljo je Dr-ava bila boj proti eni izmed najmoč- nejših ekip v Sloveniji. Vse- kakor takšnega razpleta in rezultata v začetku ni nihčp izmed številnih gledalcev, bilo iih je nad 350, ni pri- čakoval. Sodn k Zadel iz Ljublja- ne. ki danes pri svojem so- jenju ni imel najboljšega dneva, je pripeljal na igrišče ekipi in to: DRAVA: Simonič, Lenartič, Kneževič. Markovič, Kranjc. Vrbanec, Korenjak. Hadler, (V^odušek), Soehonja, Ceh. Planjšek V. (Jančič) KLADIVAR: Bauman, Ogri- zek. Cernič. Reberšak, Aja- novič. Kaimoan, Klenovšek (Andželovič), Plevčak, Zav- ski. Motam, Kuper 2,e po začetnem sodniko- vem žvižgu so domačini pre- šli v napad ter si v prvem delu osvojili rahlo terensko premoč ter prek Soehonje v 10 minuti in Vrbanca v 29. minuti dosegli vodstvo. To je bil najleoši zadetek tek- me ko je iz krila podano žo- go Vrbanec z glavo usmeril v levi spodnji kot in se je od stative odbita žoga od- plazila v mrežo. Vratar je posredoval, toda žal je bil prekratek. Gostje so imeli najideal- neišo priložnost v 41. minuti, ko se je žoga od prečke od- bila nazaj v polje. Po odmoru so gostje ize- načili sile v polju in igra je bila enakovredna, polna le- pih akcij zdaj ene zdaj druge ekipe, razigrane napadalce Drave, so gostje s težavo za- drževali. V 57. minuti smo pričako- vali. da bo sodnik pokazal na belo točko, ko je bil z ro- kami zaustavljen Korenjak v prodoru, toda za sličen orekršek se je končno le od- ločil ter dosodil 11-metrov- ko, ki jo je realiziraj Kore- njak v 71. minuti. 2 minuti zatem so gostje rezultat zmanjšali, ko je Klenovšek visoko streljal, toda vratar Drave je bil preveč izven vrat in je imel premalo mo- či, da bi žogo poslal prek go- la in je dosežek samo potr- dil. Gostje so bili zmedeni in napadalci Drave so valili na- pad za napadom na vrata Celjanov, kjer je branil od- lični Bauman ter prek Ko- renjaka v 75, minuti rezul- tat : višali in končni rezultat je dosegel Vrbanec v 79. mi- nuti. Izredno dinamična in fair tekma je ob koncu po- pustila, ko so se gostje po- služevali načinov, s kateri- mi so skušali zadrževati do- mače napadalce. Lahko trdimo, da je Dra- va na tej tekmi prikazala najboljši nogomet, kar smo jih v jeseni videli v Ptuju in je s tem samo potrdila svoj uspeh iz Kopra. Tako je pripeljal na cilj mali Boris Kot smo že v prejšnji šte- vilki na kratko omenili, so na Hajdini po slovesni otvo- ritvi asfaltnega cestišča pri- redili tudi kolesarsko dirko, na kateri je sodelovalo več pionirjev in mladincev. Med pionirji je vzbudil po- Ceprav je pripeljal zadnji, so ga gledalci prisrčno spre- jeli. sebno pozornost najmanjši Ln hkrati tudi najmlajši tekmo- valec. star komaj 8 let. Naj ga torej predstavimo tudi bralcem. To je Boris Zagor- šek, učenec 2. razreda osnov- ne šole Ivana Spolen j aka iz Ptuja, ki kot pravi, ni hotel zaostajati za starejšim bra- tom, ki se je tudi prijavil za tekmovanje. Pred startom je ponosno sedel na svojem malem kolesu in potrpežlji- vo čakal na starterjev znak za začetek dirke. Med vožnjo je nekaj časa vztrajno sledil svojim starejšim nasprotni- kom. a imel je smolo, da ga je nekdo izmed spremljeval- cev zadel s pony expresom in ga zbil po cestišču. Kljub padcu je vztrajal in kot nra- vi ŠDortnik nadaljeval vož- njo. Čeprav je zadnji orioe- Ijal na cilj. so ga gledalci po- zdravili s ploskaniem. Doka- hotel tudi on dokazati, da četud; kot najmlajši med vsemi upa izzvati športno srečo. Čeprav ni zmagal, si zal je, da prav zares ni važ- no zmagati. Po naDorni vožnji smo ga povprašali, zakaj se je odlo- čil za vožnjo ob tako močni »konkurenci«. Povedal nam je, da se je prijavil tudi n.ie- gov starejši br^t in tako je je pa prav gotovo pridobil precej simpatij med gledal- ci in organizatorji. Ko so po zaključku sloves- nosti v dvorani gasilskega doma zmagovalcem podelili lepe nagrade, so se organiza- torji spomnili tudi Borisa in mu izročili nagrado za ude- ležbo. Vsi prisotni v dvora- ni so to pozdravili z bučnim aplavzom in tako spodbudili Borisa, da tudi v prihodnje ob podobnih priložnostih ne bo stal ob strani. Tudi mi želimo Borisu čimveč uspehov; najprej se- veda v šoli, potem pa še pri športnih nrireditvah Tekst in fotografija: S. Spolenak »Samo zaradi tebe se lo- čujem z Alenko, da veš!« reče zet svoji tašči. Tašča, ki je zeta napačno razumela, trepeta z očmi, za- rdi in zašepeta: »Ah, Božidar!« REMI V ORMOŽU v nedeljo, 24. oktobra so moški člani vzhodnosloven- ske conske lige odigrali osmo kolo v jesenski tekmovalni sezoni. Ormožani so se po- merili doma z murskosobo- škim Poletom in z njim re- mizirali s 16:16 (polčas 10:9 za Polet). Nedeljska tekma torei ni odločila o boljšem nasprotniku, čeprav je mo- štvo Poleta nekaj časa diri- giralo igro na svoj način. Ker je bila tekma doma. o njej ne bi na široko pi-sali. saj so si jo ormoški ljubite- lji rokometa lahko sami o- gledali. Moštvo TJK Ormož je trenutno na petem me- stu Prva je ptujska Drava 2 18 točkami, drugi je Ko- vinar s 14. točkami, tretje so Griže s 14, točkami, četrti je Polet s 13 točkami, sledijo pa T.TK Ormož z 11. Kog z 10 Ljutomer s 7 in tako da- lje Prihodnjo nedeljo, 31. ok- tobra, se bodo Ormožani po- meril' na Ternem z doma- čim Kovinariem. -FK- ŠE ENO ODLIČJE ZA TOPOLČNiKA Jugoslovanski športniki so sodelovali na mediteranskih igrah v Izmiru in dosegli dobre uspehe. Po številu ko- lajn so se uvrstili takoj za Italijo. To pot so prvič na- stopili judoisti, med kateri- mi je bil tudi Stanko To- polčnik, član bistriškega Im- pola. V lahki kategoriji je osvojil srebrno kolajno, po- tem ko je v finalu izgubil z Italijanom Wismaro. Jugo- slovanski poročevalci so za- pisali, da so sodniki Topolč- niku onemogočili osvojitev zlatega odličja. V odločil- nem boju je namreč TopoJč- niku skoraj uspelo zmagati z davljenjem, sodniki pa so to njegovo akcijo iz nera- zumljivih vzrokov prekinili. Minuto pred koncem sreča- nja je Wismari uspel vzvod na roki, ki si jo je Topolč- nik poškodoval na svetov- nem prvenstvu. Seveda je tudi osvojitev srebrne ^o, lajne zelo lep uspeh. Topolčnik je tako za letoj končal z nastopi v medna, rodni areni, do konca letj pa bo steber Impolove ekip^ v zvezni ligi. Letošnja me<3. narodna tekmovanja so bila zanj bolj uspešna kot leto dni prej. Na evropskem pr. venstvu se je uvrstil mej osem najboljših, na medna, rodnem tekmovanju za po. kal Jadrana v Splitu pa je osvojil bronasto kolajne, Svetovno prvenstvo se jj zanj končalo nesrečno, saj zaradi poškodovane roke ni mogel nastopiti. Ce dodamo še uspehe z domačih tekmo- vanj, potem lahko z opti- mizmom pričakujemo njego- ve nastope v prihodnjem le- tu, ko bo morda sodeloval tudii na olimpijskih igrah. -4 -d V okviru priprav na tekmovanje v zvezni in II. rep. ligi IMPOL PREMAGAL MARIBOR dober teden še loči bi- striške judoiste pred nasto- pom v 1. kolu zvezne in re- publiške lige. Pod vodstvom trenerja Pliberška vadijo člani prve in druge ekipe trikrat tedensko. V petek so se v prijateljskem srečanju pomerili s starim rivalom Mariborom. V vsaki ekipi je bilo deset tekmovalcev, bo- ji pa so bili dvokrožni. Im- pol je zanesljivo 2magal 12:6, v tehničnih točkah pa 112:49. V telovadnici Parti- zana se je zbralo okoli 200 gledalcev, ki so bili z večino bojev zadovoljni. Posebno so razveselili čla- ni druge ekipe, ki bodo na- stopali v slo Imenski ligi, saj so dokazali, da ima Imipd še veliko nadarjenih tekmo- valcev. Med člani prve eki- pe je bil najboljši Rebernak, zadovoljila pa sta tudi Te- polčnik in Vidmajer. Nekaj kritičnih pripomb moramo nameniti Prelogu in Šternu, ki nista pokazala tistega, kar smo od njiju pričakovali. Med mladimi so efektn« zmage dosegli Srečko Topol- čnik, Firer, Sega in Vosner, Leskovar je bil soliden, 2ni. daršič pa bj lahko dosegel kaj več kot en neodločen izid. Vsa srečanja je sodil kandidat za zveznega sodni- ka, Pliberšek. -d OBČINSKA NOGOMETNA LIGA v nedeljo 24. oktobra je bilo odigrano predzadnje ko- lo jesenskega dela prvenstva v občinski nogometni ligi ter so bili doseženi naslednji re- zultati: Zavrč — Gorišnica 6:2, Stojn- ci — Markovci 5:1, Ptuj — Desternik 5:1, Rogoznica — Prvenci 11:3, Dornava — Cifkulane li:l, Skofba — Zlatoličje 2:1, Videm — Haj- dina 3:6, Kidričevo — Pre- polje 9:0, Gerečja vas — Le- skpvec 4:1, Lovrenc — Maj- šperk 2:0. Stanje na lestvici je ns- slednie; v vzhodni ckupirti vodi Rogoznica s 13 točkami pred Zavrčem, ki ima prav tako 13 točk, toda slabšo raz- liko v golih, sledijo Sto-jnci 11, Markovci 9, Ptuj 9. G»- rišnica in Desternik 6, Dm^ nava 5, Cirkulane 2 in Pr* venci brez točke. V zahodni skupini v0(^ Hajdina z 12 točkami, sledi- jo Skorba 11. Kidričevo, Ge- rečja vas in PreT>olje 10. Lov- renc 9, Videm 8, Zlatoličje Majšperk 2 in Leskovec brez točk. V zadnjem kolu se srečajo na.slednji pari: Markovci — Zavrč, Desternik — Stojncl. Cirkulane — Ptuj. Dornav« — Prvenci. Gorišnica — Ro goznica, Lovrenc — Videni. Leskovec — Hajdina, Prep©' Ije — Gerečja vas. Zlatolič- je — Kidričevo, Majšperk Skorba. anc DIMNIKARSKO PODJETJE RAVNE NA KOROŠKEM SPREJME V UK VEC VAJENCEV. Vse informacije dobite na DIMNIKARSKEM PODJETJU PTUJ. (DNiK — ČETRTEK, 28. okujižjra. i97i STRAN !5 Mi že veste...? v življenju smo vajeni (akršnih presenečenj, skriv- 0sti in novotarij, ker je pač jltšen čas. Med take skriv- osti spada tudi človek z že- >2no krinko na obrazu. Te- ^ človeka, moža srednje po- ta ve in kostanjevih las, lihče nj nikdar poznal, niti ,i vedel za njegovo poreklo, ra človek je bil leta 1698 laprt v pariški Bastilli. Pre- |en s9 ga zaprli, so mu na- »knili na obraz železno jrinko, ki je pod nobenim jogojem ni smel sneti in je lato ostal nepoznan. Nihče !ndi ne ve, ali je bil usmr- ien ali izpuščen iz te zloglas- ne francoske jetnišnice. Ta človek je torej ostal uganka in vse do današnjih dni ni bilo ugotovljeno, kdo je bil (a je"tnik. — Po nekaj primerih ko- lere, ki je v septembru za- htevala eno smrtno žrtev, so upali, da bo bolezen »izgi- Biia«, te dni pa je v Lisboni pet novih primerov kolere. Zdravstvene oblasti napove- dujcjo sedaj po tem pojavu zaščitno cepljenje. — V starosti 68 let je u- mrl milijonar William Hill, ki je veljal za največjega sprejemalca stav in je na ta račun postal tudi milijonar. V celoti je imel tisoč spre- jemalnic stav na konjskih in pasjih dirkah ter na nogo- metnih tekmah. — Advokat Rex eowan tr- di, da je pri britanskih o- t(^ih Scilly odkril razbitine Hiaozemske ladje »Holandi- ia» ki se je potopila leta 1743 s tovorom zlata in sre- bra v vrednosti 75 milijo- nov dinarjev. — Grozljive trenutke so doživeli potniki avtobusa, ki je zdrsnil s ceste pri Imstu v Avstriji in obvisel nad 100 metrov globokim prepadom. Nekaj ljudi ga je v zadnjem delu tiščalo k tlom, da so se potniki rešili nepoškodovani iz železnega avtobusnega o- klepa. — V Groningenu na Nizo- zemskem preizkušajo mest- ni avtobus, ki ga poganja ze- meljski plin. To gorivo je baje mnogo bolj »čisto«, kot sta bencin in nafta. — Upokojeni pleskar Fritz Meinert iz Bielfelda je u- mrl za posledicami promet- ne nesreče. Ko je Emma, nje- gova sestra dvojčica, to iz- vedela, je potožila svojcem, da se baje ne počuti dobro in legla v posteljo. Umrla je še isti dan pet ur za svojim bratom dvojčkom. Strokov- njaki so se lotili raziskova- nja tega primera. — Zaradi okvare na povr- šinski vodovodni cevi je na- stalo v kalifornijski pušča- vi pri mestu Lancaster dva- najst kilometrov dolgo, dva kilometra široko in do 120 centimetrov globoko jezero. Po ugotovitvah oblasti je šlo v izgubo 380 milijonov li- trov pitne vode. — Angležinja Anne Reid že od septembra išče deset let mlajšega moža, ki je na vsem lepem izginil od doma>. Doslej je že dva in pol krat potovala okoli sveta. Pre- teklih nekaj dni je počivala v Sydneyu v Avstraliji, se- daj pa spet potuje prati do- mu, vendar sama. — Planet Pluton se neneh- no manjša. Ce bo šlo tako naprej, trdijo strokovnjaki, bi moral izginiti pred letom 1990. Se leta 1.38 so menili, da je Pluton približno enak po velikosti našemu plane- tu, zdaj pa pravijo nekateri ameriški astronomi, da zna- ša njegova masa komaj e- najst odstotkov zemeljske. — William Powers, elek- troinženir na neki ameriški univerzi, je izdelal »čisti motor« z notranjim izgore- vanjem, o katerem pravi, da utegne biti velikega po- mena v prizadevanju, da bi bilo v zraku kar najmaiij avtomobilskih izpušnih pli- nov. Novi motor je baje ze- lo poceni, uporaben pa je tu- di v letalih, ker je lahek in deluje na vsako gorivo. Se- veda bo novost industrijsko uporabna šele čez pet let, ker bo treba prej opraviti vrsto poskusov. Motor je lastnina univerze. Powers pravi, da je že navezal stike z avto- mobilsko industrijo, vendar še nima dokončnega odgovo- ra. ' — Potujoča razstava es- kimskega kiparstva od dav- nine do današnjih dni, kije obiskala nekatera ameriška in severnoevropska mesta, bo proti koncu leta na ogled v Moskvi in Leningradu. Kanadski organizatorji so zbrali nekaj nad 400 eskim- skih stvaritev iz kamna, slo- novine in lesa. — Sedemindvajset let sta ležala na dnu jezera dva kipa, ki sta med drugo sve- tovno vojno izginila iz nek- danjega carskega parka Gatči-na pri Leningradu. Skoraj mesec dni so ju po- leti iskali v jezeru, zdaj pa sta spet na svojem mestu, kjer sta nekoč z drugimi krasila teraso v parku. Mar- morna kipa sta delo itali- janskih mojstrov iz 18. sto- letja. Eden prikazuje muzo poezije, drugi pa muzo ki- parstva. — Margaret Burbidge, pro- fesorica astronomije na ka- lifornijski univerzi, po rodu Angležinja, je prevzela me- sto direktorja kraljevskega observatorija v Greenv^ichu, ker dosedanji predstojnik Richard Wooley odhaja v pokoj. Profesorica Burbjdge je prva ženska, ki bo v tem observatoriju, ustanovljenem v sedemnajstem stoletju, odgovarjala za točen čas »po Greenwichu«, oo katerem se še vedno ravnajo vse ure v svetu. Seveda tu ne gre sa- mo za čas, kajti Greenwich, ki se je nekoč ponašal z navtičnim almanahom, v katerem so bili podatki o soncu, luni in planetih, se sedaj pretežno ukvarja z astrofiziko, na tem področ- ju pa je prof. Margaret Bur- bidge znana avtoriteta. Bri- tanski svet za znanstvene raziskave je sporočil, da bo- sta profesorica in njen mož še nadalje proučevala kva- zarje, o katerih sta v zad- njih letih objavila nekaj tehtnih razorav. -FK- Dobcr den drogi Prleki no vsa rezervirana žlohta z mojega re- zerviranega kota! Tak je vidite drogi lidje — lepa no sunčna jesen nan Je nategnola tudi jesenska opra- vila no fse driige montre, ki pridejo fcoj k tumi. Prafzaprav je to še prova sreča, saj bi dr- gačik praf pošteno preklijali, če bi mogli njive orati, repo pipati no listje grablati v deži. Z list- jon za nastilaje živini letos ne- man prevejke skrbi, saj sen vso svojo živinsko čredo k mesori sprava, saj repočon no roglo- čon tak ne bi meja kaj za foj- trati. Tak kak sen van že paleti pisa, mi je letošja siiša vse doj posišila tak, ke mi niti neje tre- balo otove kositi. Edino živod, ki jo mon pri koči. je koza, ki si jo šparan v glovnen zavolo toga, da ma Mica pri hiši koga za preklijati. Una je, vete, tak navajena, če priden jas malo pod gason domu, da začne vse frdamane kozle preklijati. Meni osebno pa do zaj še neje Žale besede rekla. Edina jesenska preglovica, ki je z Micoj še nesen reša — je preskrba z drvami, da naji po- zimi nede zeblo. Meni pa se le zdi, ke nan letošjo zimo sploh nede trebalo kiiriti. saj nas iz dneva v den »segrejejo« najraz- ličnejša povišaja cen živlenj- skih potrebščin. Jas sen trdno prepričani, če bi naredli svetov- no prvenstvo skokaja cen v vi- šino, da bi dobila naša držova zloto medaljo no še noleg po- sebno diplomo za nešportno ob- nošaje do svojih potrošnikov. Zodie cajte v cajtngah tejko štejemo o gospodarsken »nell- kvidnotisi«, jas pa si totega go- spodarskega betega nemren praf razložiti. Provijo, ke je to huj- ši beteg kak če človeka rak na- podne. Praktično pogledano pa toti nelikvidnitis nekak tak zgle- da: Podjetje Gnila gruška je dužno podjetji Uzmovič 100 mi- Ijunov, Uzmovič je dužen Proz- nemi žepi 120 miljimof. Prozni žep je dužen podjetju Zgiiba 150 miljonof . . . Totl očenaš se mo- li tak dale naprej, no na kunci ugotovimo, da smo vsi dužni no zapufanl. Naši gospodarski doh- tarl pa do zdaj še ne vejo vro- štva za toti nalezlivi beteg. Pod- jetje si lehko še samo molijo zocijl del očenaša. ki provl . . . »odpustite nam naše dolge in ne vpelji naš v skušnjavo, temveč reši nas vsega hujdega ... A- MEN. Zaj pa še poglednimo, kaj ml je napisa moj prijotelj. ki je že tri leta s trebuhon za krlihon v Nemčiji: POZDROVLENI LOJZI: Najpret ti želin en seher gu- ten tag no ti pošilan tebi und Mici file puserln. Ich v Dojčlan- di fejst arbajten no dosti mark zaslužin. V krotken priden na obisk nach hauze. I^ojzi neke te schon prosln. Rad bi s6 ožena z eno slovensko methen, pa mi ti doma nek-e gut poišči. Neje važ- ne« k-ejko let je stai^. more oa meti svojo hauze, avto no po možnosti grunt, jas pa mo dostt mark prinesa, da ma si lehko še traktor kiipla. Herr Lojzi, ti so dober kame- rat no mi zrihtaj tak, ke de vse seher gut. Uufviderzehen, tvoj kamers^ Hanz. I POZDROVLENI HANZEKl Vidin, ke si se že dobro na- viiča p^ nemSken Sprehatl, Jas pa bi ti, veš, rad neke po domo- čen — tak po prlešken poveda: Hanzek pje,. ti pa si resen na hece no ti ves vrag v glavo pri- de. Zaj še bi se rad ožena. N» ja, pa zakaj bi se tebi bojSe go- dilo kak nan, ki smo že oZejeniL Samo Itibi Hanzek, malo prevej,- ke oči moš. Tt bi rad meja žem- sko z avton no s hišo vred. Saj veš, niti nesi tak nor, kak sen si jas misla. Samo veš Hanzelc. nama so že minoll tisti eajti, ke bi dikline z avti no hišami za nama gledale. To bi se nama lehko zgodlo. gdo sma bla bo| v mlodih letih, ta pa še na žar lost po naših cestah niti avti ne- so vozili. Tejko naj bo za gnes, pa p» drtigi tjeden več, do tečas pa bote lepo pozdrovlenl. Srečno vaš prleškl Lujzek. Foto HOST Ormož Barvne tn irno-Ilele ffirae s slf- kami vam kvalitetno tzgotovinio r dveh dnehI Barvne tn Črne nime agfa, ko- dak itd. Imamo na salogl v vseli velikostih! Slike za razne legitimacije izde- lamo takojl Otroke nimamo na razne naCi- ne brez obveznosti, da kapIM sllket Poroke in razne svečanosti to- tografiramo po nara^Ua ob kem Casn in brajat DELOVNI CAS: ob delavnikih od T.3« do U. ta od 16. do U. are, ▼ nedeljo od 7. do 10. ure: Priporočam« sel , TEDNIK, vaš list