GLASILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE št. 1 Mostovi letnik XXV| str. 1—68 Ljubljana 1991 GLNSILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE Ljubljana 1991 Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. © MOSTOVI Mostoviletnik XXVIšt. 1 str. 1 - 68Ljubljana 1991 Uredniški odbor: Narcis Dembskij, Maja Dolanc, Viktor Jesenik, Tomaž Longyka, Zdravko Markošek, Anton Omerza (glavni in odgovorni urednik), Ines Perkavac, Lidija Šega, Savin Vilhar — Likovno-grafično uredil: Ne- džad Zujo — Lektorica: Nada Čolnar — Tisk: Tiskarna Ljubljana — Izhaja dvakrat letno — Avtorski članek naj vsebuje največ 6 tipkanih strani in povzetek — Avtorske članke honoriramo — Naslov uredništva: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57_ Fotografije: Savin Vilhar 4 MOSTOVI 1/1991/XXVI Vsebina Informacije □ Novosti v Društvu ___ 6 □ Volilni občni zbor ___ 8 □ Lidija Šega: Sejem bil je živ --- 11 □ Deklaracija FIT___ 13 □ Novi člani Društva___—— 14 Predstavitve □ Anton Omerza: Ines Perkavac --- 17 Strokovni članki □ Marta Kocjan-Barle: Vaje iz pravopisa z rešitvami - 19 □ Špela Kutin: Prvi seminar v francoskem jeziku _ 29 □ Matej Rode: Jezik in strokovno prevajanje_ 37 □ Lidija Šega: Izobraževanje prevajalcev v Nemčiji - 39 Prevajalska delavnica □ Narcis Dembskij: Slovensko-francoski slovar strojništva in komplementarnih izrazov, O—R _—- 45 □ Narcis Dembskij: Prevodi, polni napak_55 Prevajalski tisk □ Maja Dolanc: Iz naših prevajalskih revij ___ 58 □ Lidija Šega: Nov strokovni slovar -- 60 □ Objavljeno v Delu ___ 62 □ Anton Omerza: Novosti v knjižnici __— 65 Contents Information Corner □ DZTPS News ____ 6 □ Annual Meeting and Ellections_ 8 □ Lidija Šega: Visiting an Active Exhibition _____ 11 □ FIT-Declaration___ 13 □ New Members of the Association _____ 14 Presentations □ A Portrait of Ines Perkavac, by Anton Omerza __ 17 MOSTOVI 1/1991/XXVI 5 Professional Papers □ Marta Kocjan-Barle: Exercises from the Spelling Book and Solutions _ 19 □ Špela Kutin: First French Seminar _ 29 □ Matej Rode: The Language and Technical Translation _ 37 □ Lidija Šega: Education of Translators in Germany _ 39 Translation VVorkshop □ Narcis Dembskij: A Slovene-French Dictionary of Mechanical Engineering and Related Terminology, O—R ___ 45 □ Narcis Dembskij: Translations full of Errors _ 55 Translation-Oriented Publications □ Maja Dolanc: From Our Translation-Oriented Periodicals _ 58 □ Lidija Šega: A New Professional Dictionary _ 60 □ Published in Delo __ 62 □ Anton Omerza: News from the Library _ 65 Sommaire Informations □ Nouvelles de TAssociation ___— 6 □ Assemblee avec les elections - 8 □ Lidija Šega: La foire fur animee ___ 11 □ La Declaration de la FIT - 13 □ Les nouveaux membres de TAssociation - 14 Presentations □ Anton Omerza: Nous vous presentons: Ines Perkavac - 17 Articles professionnels □ Marta Kocjan-Barle: Exercices d’orthographe avec Solutions- 19 □ Špela Kutin: La premier seminaire de langue frangaise __- 29 □ Matej Rode: La langue et la traduction specialisee - 37 □ Lidija Šega: La formation des traducteurs en Allemagne —_- 39 L’Atelier des traducteurs □ Narcis Dembskij: Vocabulaire slovene-franpais des termes concernant les constructions mecaniques, O—R - 45 □ Narcis Dembskij: Des traductions truffees de fautes —_- 55 Publications des traducteurs □ Maja Dolanc: De nos revues des traducteurs —___- 58 □ Lidija Šega: Un noveau glossaire professionnel - 60 □ Publie dans le Delo ___- 62 □ Anton Omerza: Les nouveautes de la bibliothegue ___- 65 6 MOSTOVI 1/1991/XXVI Novosti v društvu Jeseni smo se že kar privadili na novo lokaci¬ jo društvenih prostorov, večina članov, pred¬ vsem tisti iz Ljubljane, pa si je nove poslovne prostore že ogledala. Pred zimo smo namestili termoakumulacijske peči, ki pričarajo prijetno toploto in nekaj domačnosti. Vendar je pisarna polno zaživela šele, ko smo namestili zavese in luči. S tem smo končali opremljanje prostorov, v načrtu pa imamo še ureditev predsobe, omar za računovodstvo, nakup telefaksa, kopirnega stroja in sodobnega pisalnega stroja. Upamo, da bomo vse to uredili še letos. Jeseni smo pripravili štiri jezikovne seminar¬ je, prvič tudi za francoski jezik. Italijanski semi¬ narje vodil Nino Principato, glavna tema je bila pravna in turistična terminologija. Letošnji spomladanski seminar bo nadaljeval z lansko temo. Angleški seminar sta vodila Marjan Go¬ lobič in Alan Duff, posvetila pa sta se analizi prevodov iz družboslovja in poslovnega življe¬ nja. Čeprav pogrešamo angleške seminarje s tehničnega področja, bo tudi spomladanski Duffov seminar obravnaval podobne teme kot prejšnja leta. Angleški seminar smo pripravili v hotelu Union, z dvorano in s celotnim okoljem pa smo bili tako zadovoljni, da bodo v bodoče vsi seminarji v tem hotelu. Slovenski seminar sta vodila Marta Kocjan-Barle, ki je imela zelo koristne vaje iz pravopisa (sestavek je objavljen v tej številki), in Velemir Gjurin. Francoski semi¬ nar so pripravljali naši člani sami, zato so po¬ trebovali nekaj več časa. Seminar so vodili Špe¬ la Kutin (njen prispevek je objavljen v tej številki), Borislava Šavli in Narcis Dembskij. Nemški seminar bo konec aprila, vodil pa ga bo Pavel Apovnik, soavtor Nemško-slovenskega slovarja pravnih in poslovnih izrazov, ki so ga prek društva lahko kupili tudi naši člani. Pred¬ stavil bo problematiko, s katero so se srečevali pri iskanju slovenskih ustreznic za omenjeni slovar. Sledile bodo vaje iz pravnega izrazos¬ lovja v obeh jezikih, na koncu pa bo predavatelj predstavil poimenovanje sodnih, upravnih in podobnih institucij v Avstriji. Proti koncu maja bo še ruski seminar, prvič doslej, ki ga bo vodila Darinka Jezovšek-lvanuša s sodelavci. Cenik prevajalskih storitev, ki ga objavljamo, smo dokaj redno usklajevali s podatki o avtor¬ skih honorarjih pri založbah. Aprila smo ga ko¬ renito spremenili in pravzaprav je bila to prva akcija novega upravnega odbora. Spremenili smo razmerja med tarifami za prevode v slo¬ venski jezik, prevode v tuj jezik in prevode iz tu¬ jega v tuj jezik. Ta razmerja bomo popravljali tudi v naslednjih cenikih, tako da bo nazadnje prevod v tuj jezik za 50% in prevod iz tujega v tuj jezik za 80% dražji od prevoda v slovenski jezik. Pri tem smo se zgledovali po drugih pre¬ vajalskih društvih v državi, čeprav so razmerja v njihovih cenikih še nekoliko višja, kot bodo v našem, ko bomo opravili ta prehod. Druga pomembna sprememba v aprilskem ceniku je odprava cene za prevod enostavnega besedila, zelo zahtevno besedilo pa smo po¬ imenovali »zahtevno besedilo«. Zapisane so samo bruto cene, za evidenco prevajalcev pa smo navedli, koliko odstotkov znaša njihov av¬ torski honorar. Opredelili smo še, kako se MOSTOVI 1/1991/XXVI 7 obračuna avtorsko prevajalsko stran pri teh¬ ničnih besedilih, določili, kaj je zahteven pre¬ vod, kakšen mora biti prevod ob predaji naroč¬ niku, opredelili prevod za tisk, podrobno navedli dnevno normo prevajalca, opredelili nu¬ jen in zelo nujen prevod ter določili dodatek za prevod na disketi ter dodatek za lektoriranje. Z vsemi temi določili smo skušali prevajalcem in naročnikom olajšati delo, če pa bi se pojavila kaka vprašanja pri izstavljanju računov, smo napisali še uradne ure Društva, v katerih lahko dobijo potrebna pojasnila. Članarino za leto 1990 je plačalo doslej re¬ kordno število članov, verjetno zaradi dveh opominov, ki smo jim jih poslali, a kljub temu smo morali s seznama članov društva črtati 27 članov, ki niso poravnali svoje edine obveznosti do društva. Največji problem v zadnjem obdobju je ne¬ plačevanje računov za opravljene prevode. Najboljši plačniki so ustanove, zavodi in po¬ dobno, ki se ukvarjajo z negospodarskimi de¬ javnostmi in so torej financirani s sredstvi iz proračuna. Največ slabih plačnikov je iz indu¬ strije, predvsem gre za tiste z blokiranimi žiro računi. Vedno več naših dolžnikov je v stečaj¬ nem postopku in zaradi tega moramo pristajati na plačilne pogoje, ki jih sprejme večina upni¬ kov. Proti koncu lanskega leta smo začeli vla¬ gati na sodiščih predloge za izvršbo na podlagi verodostojnih listin in prvi rezultati so že vidni, saj so nam izplačali glavnico dolga, zakonite zamudne obresti in sodne stroške. Vendar je postopek pri izvršbah zaradi izredno velike obremenjenosti temeljnih sodišč še prepo¬ časen. L"' Še nekaj besed o preventivi. Prevajalci se morajo zavedati, da ni moč pričakovati plačila računa za opravljen prevod od nesolventnega naročnika. Zato jim že nekaj časa predlagamo, naj se pred prevzemom naročila za prevod v računovodstvu društva pozanimajo o tem, kako podjetje poravnava svoje dolgove. Če je naroč¬ nik prevoda slab plačnik, prevajalci nimajo raz¬ loga za prevzem naročila. Če pa naročilo vse¬ eno sprejmejo, sami prevzamejo vse tveganje, da račun za prevod ne bo poravnan. Prevajalci v hrvaških in bosanskih društvih prevajalcev ve¬ liko pogosteje kot pri nas zavračajo prevzem prevajalskih storitev za nesolventna podjetja. V Srbiji pa uporabljajo akceptne naloge, plačilni instrument, ki ga dobijo ob predaji prevoda, (t. i. iz roke v roko), s katerim si zagotovijo izpla¬ čilo honorarja na določen dan. Kongres FIT v Beogradu se je končal, po¬ drobnejših informacij o njem (razen tistih, ki jih je prinesel Matej Rode kot udeleženec kongre¬ sa) pa nismo dobili. Delo Zveze društev tehniš¬ kih prevajalcev Jugoslavije kot da je po konča¬ nem kongresu zamrlo, pred njim pa smo imeli vrsto pomembnih in neodložljivih sestankov, povezanih s pripravo kongresa. Zvedel sem le, da je zbornik o kongresu FIT v tisku, izšel pa naj bi jeseni. Podobno usodo doživljata strokovni posvetovanji prevajalcev na Ohridu in v Her- cegnovem, na kateri bo treba kmalu popolnoma pozabiti. Pač pa smo na sestanku upravnega odbora sklenili, da bomo pripravili strokovno posvetovanje prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran. V letošnjem letu bomo navezali stike s predavatelji iz sosednjih držav, saj bi nam to omogočilo, da bi posvetovanje izpeljali leta 1992. Za samostojne prevajalce ni miru. V začetku lanskega leta jih je vznemirila nerazumna odlo¬ čitev upravnih teles v zvezi s prispevki, letos pa je še huje. Marca jih je presenetila okrožnica občinske uprave za dohodke, ki jim nalaga kup obveznosti, saj jih popolnoma izenačuje z obrt¬ niki. Meddruštvena koordinacija (vključuje de¬ set društev s področja kulture, na republiški ravni), katere član je tudi DZTPS, je hitro reagi¬ ral in se že februarja pritožila zakonodajalcu zaradi izenačevanja delavcev v kulturi z obrtni¬ ki. Marca pa je v odgovor na okrožnice občin¬ skih uprav za dohodke sprožila široko politično akcijo, katere del je bil tudi nalog prizadetim de¬ lavcem v kulturi, naj do nadaljnjega ne upošte¬ vajo okrožnic davčnih uprav. Naše društvo je reagiralo tako, da je na hrbtni strani cenika, ki smo ga pošiljali članom zadnje dni marca, posredovalo samostojnim prevajal¬ cem ustrezna obvestila in navodila. Vendar s tem akcija še ni končana. Potrebno bo še veliko političnih akcij in drugih oblik pritiska na oblast, da se bodo razmere normalizirale. Če pa akcija za rešitev slovenske kulture ne bo uspela, »bo do konca letošnjega leta propadla večina tistih, ki samostojno delajo v kulturi, v naslednjem letu bodo propadla vsa društva, ki jih povezujejo, s 8 MOSTOVI 1/1991/XXVI tem pa vsaj za deset let tudi vsa slovenska kul¬ tura«, če citiram predstavnika JAA na enem od sestankov meddruštvene koordinacije. Vendar vse verjetno le ni tako črno, kot je vi¬ deti na prvi pogled. Sestanek med predstavniki davčne uprave in SDK je navrgel kup pozitivnih novosti za prevajalce in dodatno delo za naše društvo. Evidenco o plačilu avtorskega davka naj bi v bodoče vodila društva, torej naj bi te davke tudi obračunavala. Do sedaj je davek plačeval naročnik prevoda. S tem bomo imeli v društvu bistveno več dela pa tudi odgovornosti. Prevajalec pa naj ne bi vodil poslovnih knjig, niti ne bi smel samostojno fakturirati. Ker so to šele prve informacije o spremembah, bomo o tem napisali kaj več v prihodnji številki. A. O. Volilni občni zbor V drugi polovici februarja je bil redni volilni občni zbor DZTPS, tokrat v Modrem salonu Grand hotela Union, v veliko primernejši dvora¬ ni kot prejšnja leta. Navzočih je bilo 76 članov društva ter dva gosta iz srbskega društva preva¬ jalcev, hrvaški in makedonski kolegi pa so v te¬ legramih občnemu zboru zaželeli čim uspeš¬ nejše delo. Najprej smo počastili spomin na preminulega dr. Branka Vrčona, enega od ustanoviteljev in častnega člana društva. Nato so bili izvoljeni organi občnega zbora, delovni predsednik je bil Savin Vilhar, ki je občni zbor vodil izvirno in posrečeno. Predsednica društva Doris Debenjak je v svo¬ jem poročilu poudarila predvsem nakup in pre- Občni zbor v hotelu Union MOSTOVI 1/1991 /XXVI 9 ureditev poslovnih prostorov na Petkovškovem nabrežju 57, kamor se je društvena pisarna preselila ob 30-letnici obstoja društva, tako da je bila otvoritev novih prostorov povezana s tem jubilejem. Z vselitvijo v lastne poslovne prostore se nam je izpolnila desetletna želja, s tem pa smo dobili tudi možnosti za kakovostnejše delo finančnega servisa in za strokovne dejavnosti društva. Omenila je še jezikovne seminarje, prevajalske tarife ter neplačevanje prevajalskih storitev. Spregovorila je tudi o mrtvilu, ki je v Zvezi društev tehniških prevajalcev Jugoslavije zavladalo po kongresu FIT v Beogradu. Poslovni tajnik Anton Omerza je v poročilu o strokovni dejavnosti društva posebej poudaril izvedbo jezikovnih seminarjev, ki se jih je v letu 1990 udeležilo 210 prevajalcev; uvedli smo tudi dva nova seminarja: slovenskega in francoske¬ ga. Mostovi so bili obarvani jubilejnem letu pri¬ merno, saj smo v njih orisali razvoj DZTPS, strokovno delo društva ter zgodovino Mostov. Novost, zlasti za mlajše člane društva, je bila prodaja slovarjev s popustom. Izdali smo tudi brošuro Navodila za prevajalce, ki bo v pomoč članom pri dogovarjanju z naročniki in pri obračunavanju prevodov. Knjižnica v lanskem letu ni pridobila veliko novih slovarjev, saj so šla sredstva za prenavljanje in opremljanje po¬ slovnih prostorov. Računovodkinja Marjeta Martič je prebrala finančno poročilo, ki je bilo, kljub temu da smo za prenovo in opremljanje poslovnih prostorov porabili precej sredstev, pozitivno. Spodbudno je bilo slišati, da so tako rekoč vsi člani porav¬ nali članarino za leto 1990. Nadzorni odbor je v svojem poročilu potrdil pravilnost računovodskih podatkov ter dal raz- rešnico upravnemu odboru, tako da so se lahko začele volitve. Volitve predsednika društva in članov uprav¬ nega odbora so bile tajne in pisne. Za predsed¬ nico društva za naslednji dve leti je bila izvolje¬ na Lidija Šega, ki je dobila štirikrat več glasov kot protikandidat Slavko Blagotinšek. Upravni odbor torej sestavljajo: _ Lidija Šega — predsednica Slavko Blagotinšek — član Franc Gortnar — član Špela Kutin — članica Ferdinand Kvas — član Ines Perkavac — članica Dolja Spirova — članica Borislava Šavli — članica Savin Vilhar — član Lea Caharija — članica iz koprske regije Matej Rode — član iz celjske regije Barbara Krajnc — članica iz novomeške regije V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Doris Debenjak — predsednica Vilma Knific — članica Nikolaj Safonov —- član V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: Dragan Petrovec — predsednik Borut Šinkovec — član Vladimir Škerlak — član Na novo sta bili izvoljeni izobraževalna in terminološka komisija, ki ju po svoji delovni dolžnosti organizacijsko vodi poslovni tajnik. Izobraževalna komisija Brane Ažman — angleščina Doris Debenjak — nemščina Darinka Jezovšek-lvanuša — ruščina Špela Kutin — francoščina Ines Perkavac — italijanščina Nada Čolnar — slovenščina Ljiljana Živkovič — srbohrvaščina Marjan Golobič — računalniško prevajanje Terminološka komisija Doris Debenjak — nemščina Narcis Dembskij — francoščina, ruščina Ines Perkavac — italijanščina Emilija Vraber — angleščina, francoščina Izobraževalna in terminološka komisija sta odprtega značaja, to pomeni, da se med letom lahko vanju vključi še kak član, odvisno od de¬ lovnih nalog in potreb. Po volitvah je spregovoril poslovni tajnik Omerza in navzočim opisal, kako potekajo pri¬ prave za jezikovne seminarje. Sedaj je jezikov- 10 MOSTOVI 1/1991 /XXVI nih seminarjev že toliko, da ni mogoče priča¬ kovati, da bomo za vsak jezik pripravili po dva seminarja na leto. Spomladi bodo italijanski, nemški, angleški in ruski seminar, jeseni pa načrtujemo slovenskega, francoskega, italijan¬ skega in angleškega. Terminološka komisija se bo ukvarjala s pripravo manjših lastnih glosar- jev, sodelovala pa bo tudi z založniškimi hišami (DZS) pri izdaji strokovnih slovarjev. V razpravo se je vključila Debenjakova, ki je člane opozorila, da je obseg strokovnega dela društva odvisen od deleža, ki ga društvo dobi od fakturiranja prevajalskih storitev. Z analizo bilance za leto 1990 smo ugotovili, da se 60% tega deleža porabi za kritje stroškov finančne¬ ga servisa, 40% pa za strokovno dejavnost društva. Na predlog Debenjakove je občni zbor sprejel sklep o delitvi prihodka društva od last¬ ne dejavnosti na 60 % za finančni servis in 40 % za strokovno dejavnost. Hkrati je občni zbor novi upravni odbor pooblastil, da lahko sprej¬ me ukrepe v zvezi s statusom društevene pi¬ sarne, če bi bilo to zaradi sprememb predpisov potrebno, pa tudi znižanje prispevka članov društva, ki gre društvu od vsake fakture, če bi to narekovale tržne razmere. Vsem je bilo jasno, da se bo moralo društvo reorganizirati, ko bo sprejet nov zakon o društvih. Na koncu je prišlo do razprave o novih dav¬ kih in o dohodnini. Debenjakova je navzoče obvestila, da so samostojni prevajalci uvrščeni v isto kategorijo kot obrtniki in naj bi vodili neke vrste poslovnih knjig, vsi drugi prevajalci pa bodo za prevajalske honorarje obdavčeni kot za intelektualno delo. V tem trenutku, ko davčni sistem še ni popolnoma jasen, se je društvo od¬ ločilo izstavljati še en izvod fakture, iz katere bo razvidna višina davka od avtorskega honorarja, ki je odbitna postavka pri obračunu dohodnine, in bo na voljo prevajalcem. Debenjakova je člane društva opozorila, naj od društvene pi¬ sarne ne pričakujejo informacij v zvezi z davki ali pravnih nasvetov, saj pisarna za to ni uspo¬ sobljena, niti ni naloga društva, da te informaci¬ je išče, pač pa je to dolžnost vsakega posa¬ meznika. A. O. Delovno predsedstvo občnega zbora MOSTOVI 1/1991/XXVI 11 Lidija Šega Sejem bil je živ (Vtisi s sejma EXPOLINGUA 1990) Kdor se je na sejem odpravil po sledeh re¬ klame potovalnih agencij, je bil morda razoča¬ ran, saj na njem ni bilo mogoče najti »čudežne« prevajalske delavnice, v kateri bi se lahko na¬ učil »samodejnega« prevajanja brez znanih prevajalskih težav in tegob, s katerimi se sreču¬ jemo tako mi kot naši kolegi po svetu. Sejem je pač samo sejem, kjer »vsakdo na ogled postavi« to, kar ima in kar bi rad — za le¬ pe denarce seveda — ponudil tudi drugim. To¬ da da ne bo nesporazuma: sejem EXPOLIN- GUA, ki so ga v letu 1990 že drugič pripravili v Frankfurtu kot svetovni sejem za pospeševanje jezikovne kulture, izmenjave izkušenj in dosež¬ kov na področju učenja jezikov, podiranja jezi¬ kovnih pregraj med narodi in ob tem tudi preva¬ janja ter tolmačenja, je prav gotovo enkratno doživetje. Obisk tega sejma, ki bo — kot vse kaže —postal tradicionalen, bi zato rada priporočila vsakemu kolegu. Da se boste lažje odločili za pot ob naslednji EXPOLINGUI, pa nekaj vtisov in informacij. Daleč največ je bilo na sejmu izobraževalne ponudbe — učenja tujih jezikov v »nacional¬ nem« okolju. Ponudba je bila pestra — od uče¬ nja jezika na univerzah in v internatih do indivi¬ dualnega pouka v družinah učiteljev. Angle¬ ščine se na primer lahko učite v Angliji, na Škotskem in Irskem pa tudi v Kanadi, Združenih državah Amerike, Avstraliji in na Novi Zelandiji, francoščine v Franciji in Kanadi itd. Ponujajo splošne in za posamezne stroke posebej prila¬ gojene tečaje, pri čemer je očitno najbolj popu¬ larno učenje poslovne angleščine in izobraže¬ vanje poslovodnih kadrov. Firma CRE je predstavila celo računalniški program za uče¬ nje tujih jezikov (Computer based training) — v obliki igrice za izpopolnjevanje besednega za¬ klada. Tudi video je že med vsakdanjimi pripo¬ močki za popestritev pouka. Presenetljivo malo je bilo na sejmu ponudbe strokovne literature. Pravzaprav je bila edina »knjigarna« na sejmu univerzitetna knjigarna Theo Hector, ki pa je bila dobro založena zlasti s slovarsko literaturo. Po obsegu informacij je bila med vsemi jeziki daleč najbolje zastopana angleščina, sledile so ji nemščina in francoščina, italijanščina in španščina, s po enim sejemskim mestom pa so bili zastopani tudi Rusi, Katalonci, Baski in Sin¬ gapur (s programom transkripcije v kitajsko pi¬ savo). Posebej se je predstavila Evropska skupnost z enotnimi izobraževalnimi programi za mlade. Verjetno nisem bila edina, ki je na sejmu iska¬ la predvsem tehnične novosti ter pripomočke za računalniško obdelavo terminologije in be¬ sedil. Tudi tovrstne ponudbe je bilo nekaj, ven¬ dar po mojem mnenju s premalo praktične demonstracije. Italijansko podjetje D’AGOSTINI ORGANIZ- ZAZIONE iz Vidma je predstavilo avtomatske prevajalske programe pod imenom Hypertrans s cenami od 7.000 do 24.000 DEM (odvisno od jezika) za italijanščino, francoščino, angleščino, nemščino, portugalščino in španščino. Pro¬ grami vsebujejo slovar s 30.000 do 100.000 be¬ sedami in so — kot piše v prospektu — primerni zlasti za prevajanje tehničnih, pravnih in ko¬ mercialnih besedil. In »čeprav prevod ni po¬ poln, omogoča razumevanje besedila tudi brez znanja izvirnega jezika« — še dodajajo in zago¬ tavljajo, da si prevajalec s tem programom lah¬ ko prihrani od 230 do 457 (?!) odstotkov časa! Program je prirejen le za uporabo na APPLE Mackintosh PC-ju. Najbolj zanimiv in praktično uporaben se mi je med predstavljenimi programi zdel program¬ ski paket podjetja Trados iz Stuttgarta, ki je se¬ stavljen iz slovarskega dela Multi Term (večje¬ zična terminološka banka podatkov), programa za analizo besedila Text-Analyzer (ki avtomat¬ sko izbere izraze iz banke podatkov) in ureje¬ valnika besedila TED, ki omogoča prevajanje posameznih izrazov, shranjenih v banki podat¬ kov. To sicer ne pomeni prevajanja celih stav¬ kov, kot ga ponujajo drugi prevajalski programi, 72 MOSTOVI 1/1991/XXVI vendar zato tudi »ne dela napak«. Problem pri uporabi tega programa je verjetno le velikost računalnika. Cena (oziroma licenčnina) za celo¬ ten paket je 3000 DEM, vzorčni program s 50 iz¬ razi pa ponujajo že za 30 DEM. Morda je vred¬ no poskusiti! Program Multi Term bi verjetno lahko bil primeren tudi za izdelavo različnih glosarjev v več jezikih. Poleg tega programske¬ ga paketa je podjetje Trados predstavilo še program DocuComp, ki je namenjen primerja¬ nju različnih inačic besedila. Program za izdelavo večjezičnih slovarjev in glosarjev je predstavilo tudi podjetje Siemens: terminološki sistem Term-PC, s katerim je mo¬ goče oblikovati, urejati in razvrščati terminolo¬ ške baze podatkov. Tudi v tem primeru se zdi, da je ena glavnih težav zmogljivost razpoložlji¬ vega spomina v računalniku, zato priporočajo povezavo z večjo terminološko bazo podatkov TEAM/BS2000 na glavnem računalniku. Podoben program »elektronskih« slovarjev in glosarjev ter program TERMEX za njihovo izdelavo je predstavilo podjetje EUROLUX COMPUTERS GmbH. Program je primeren za IBM kompatibilne PC-je. Zanimivo je, da to pod¬ jetje ponuja že celo vrsto izdelanih elektronskih slovarjev in glosarjev z raznih področij in v več jezikih. Na voljo imajo tudi preprostejše preva¬ jalske programe, zlasti za poslovno kore¬ spondenco. Od nemških prevajalskih kolegov sem izve¬ dela, da je med njimi najbolj razširjen program za prevajanje Globalink, ki na sejmu ni bil pred¬ stavljen. V Nemčiji ga je (UNO-Center, Koln) mogoče kupiti že za 3000 DEM (v ZDA pa men¬ da celo že za 1000 USD). Primeren je za upora¬ bo na PC-ju. Na enem od sejemskih računalnikov mi je po naključju uspelo preizkusiti ta program tudi v praksi — vendar sem bila nad kakovostjo pre¬ voda razočarana. Nemški kolegi pa so mi zago¬ tavljali, da tudi tak »prevod z napakami« prihra¬ ni čas že zato, ker ti ni treba iskati primernih besed in ga je treba le še »slovnično in smisel¬ no popraviti«. Pa smo tam: menim, da je za tako »popravljanje« treba jezik še bolje obvladati kot za standardno prevajanje in verjamem, da so taki programi uporabni izključno za prevajanje v svoj materni jezik. Sicer pa je program za nas le pogojno uporaben, saj je narejen v Ameriki (podjetje Fairfax iz Virginie) in prirejen le za prevajanje v nemščino, francoščino, ruščino in španščino (oziroma iz teh jezikov v angleščino). V pripravi je menda še programska inačica za angleško-kitajsko prevajanje. Iz pogovora s kolegi prevajalci in predstavni¬ ki ponudnikov računalniških programov naj povzamem, da je izpopolnjevanje prevajalskih programov zelo zahtevno in dolgotrajno delo, zato so vse izboljšave kakovosti povezane z iz¬ jemno visokimi stroški. Za ponazoritev le poda¬ tek, da je cena naslednje generacije prevajal¬ skega programa Metali, ki ga je razvil Siemens (Erlangen) in je »le nekoliko boljši«, že kar 250.000 DEM. Na sejmu je bilo tudi nekaj predstavnikov prevajalskih organizacij in birojev, ki so — bolj kot sodelovanje in izmenjavo izkušenj — ponu¬ jali svoje prevajalske storitve z gesli: brezhibno pravilno in takoj (tudi s prenosom po telefaksu in z modemi). Med njimi je po mojem mnenju najbolj izstopalo podjetje KERN GmbH s preva¬ janjem v kakih 40 jezikov (med drugim za Ju¬ goslavijo tudi v srbohrvaščino, slovenščino in slovaščino!) in za več kot 70 strokovnih podro¬ čij. Gospod Kern nam v pogovoru ni hotel po¬ vedati, koliko prevajalcev za vso svojo dejav¬ nost združuje. Ima pa vrsto zunanjih sode¬ lavcev (razporejenih v kartoteki po strokah in jezikih) in 24 ur na dan odprte sprejemnice pre¬ vodov po telefaksu v enajstih mestih v Nemčiji in poleg tega še v Parizu, New Yorku in Londo¬ nu. Seveda poleg pisnega prevajanja ponuja tudi konsekutivno in simultano tolmačenje, ure¬ janje in tiskanje besedil, tečaje, učila, slovarje in vse, kar sodi zraven. Skromnejše in hkrati z več pripravljenosti za razne oblike sodelovanja se je predstavil preva¬ jalski biro CB s sedežema v Švici in Nemčiji, ki ponuja prevajanje manj jezikov (angleščino, nemščino, francoščino in italijanščino) in dela predvsem s stalno zaposlenimi prevajalci. Zanimiva je bila tudi prevajalska agencija AAA, ki jo očitno avtoritativno vodi lastnica in glavna prevajalka. Ker sama lahko prevaja le angleščino, nemščino in romanske jezike (španščino, francoščino, italijanščino...), se je omejila na prevajalske storitve s tega področja, ob tem pa zaposlila sodelavce, ki so jim ti jeziki MOSTOVI 1/1991 /XXVI 13 materni. Na ta način se dobro dopolnjujejo in medsebojno lektorirajo. Zanimiv je bil pogovor s predstavnico nem¬ ške prevajalske zadruge InTra, ki združuje ka¬ kih 20 samostojnih prevajalcev. Vežejo jih do¬ kaj stroga pravila glede kakovosti opravljenega dela in obveznost, da vse storitve fakturirajo prek zadruge ne glede na to, ali delo dobijo iz zadruge ali pa si ga — pogosteje — najdejo sami. Zadruga za kritje režijskih stroškov obdrži 30 odstotkov honorarja. V pogovorih s samo¬ stojnimi prevajalci, ki sem jih srečala na sejmu, sem izvedela zanimiv podatek, da se srečujejo z zelo podobnimi težavami glede višine in iz¬ plačil honorarjev za prevode kot mi. Prevajal¬ ske tarife so zelo različne in odvisne od ponud¬ be in povpraševanja (ki se v posameznih predelih Nemčije zelo razlikuje), od težavnosti besedila in zlasti od tega, ali se prevajalcu uspe povezati neposredno z naročnikom ali pa je (v večini primerov na začetku prevajalske kariere, dokler si prevajalec ne pridobi nekega renome¬ ja) odvisen od raznih posrednikov in prevajal¬ skih pisarn, ki si vzamejo tudi do 100 odstotkov končne cene prevoda. Prevodi se praviloma obračunavajo po vrsticah in cene se gibljejo od 0,8 do 2,5 DEM za vrstico (50 znakov). Zanimive so bile tudi informacije o izobraže¬ vanju prevajalcev in organiziranih prevajalskih šolah (npr. v Munchnu, Erlangenu, Londonu). Praviloma se izobraževanje za prevajalce in tolmače začne po končani gimnaziji in ob ustreznem predznanju jezika (kar pa ni vedno in povsod pogoj!) in traja večinoma 3 leta. Kon¬ ča se z državnim izpitom in ne daje akadem¬ skega naslova. Šteje za višjo izobrazbo in pravi¬ loma daje naziv »diplomirani prevajalec«. Na sejmu so ponujali tudi celo vrsto možnosti za opravljanje takega izpita brez predhodnega formalnega šolanja. S takšnim izpitom si vsak¬ do lahko pridobi verificirano potrdilo o tem, da jezik dovolj obvlada, da lahko prevaja. Potrdilo, ki velja za Evropo, je znano pod imenom EUROCERT. Posebej za Evropo po letu 1992 so prilagojeni tudi »novi« večjezični poklici evropskih poslovnih tajnic, tolmačev in inoko- respondentov ter poseben program LINGUA, ki ga je Evropska skupnost pripravila za boljše poznavanje evropskih jezikov zlasti med mladimi. V času sejma, ki je trajal štiri dni, so bili tudi trije simpoziji in več predavanj oz. debatnih krožkov. Pretežno so bili usmerjeni v poučeva¬ nje jezikov, prevajalstvu pa sta bili namenjeni le dve temi: Izobraževanje prevajalcev in tolma¬ čev ter Ekonomski vidiki teorije prevajanja. Kot pravijo organizatorji, je mednarodna razstava EXPOLINGUA za jezike, prevajanje in večjezič¬ no komunikacijo s svojim strokovnim progra¬ mom in vsestransko informativno funkcijo po¬ seben prispevek k popularizaciji učenja tujih jezikov in k zavesti, da je prav na tem področju mogoče odstranjevati ovire med narodi in ljud¬ mi. In res prinaša obisk sejma in pogovor med razstavljalci in obiskovalci boljše poznavanje dosežkov in teženj na tem področju in nas prav gotovo obogati z novimi spoznanji in izkuš¬ njami. Deklaracija FIT o prevajalskem poklicu (Babel št. 2, 1988, str. 115—117) Prevajalski poklic pospešuje mednarodno komuniciranje ter prispeva k razumevanju med ljudmi z razširjanjem kulturnih vrednot, znan¬ stvenih dosežkov in tehničnega znanja. Zveza prevajalcev FIT so ustanovili poklicni prevajalci in je mednarodna zveza nacionalnih društev, ki združujejo prevajalce, tolmače, terminologe pa 14 MOSTOVI 1/1991/XXVI tudi sorodne poklicne skupine. Društva zago¬ tavljajo spoštovanje moralnih pravic in branijo materialne interese prevajalcev ter njihov po¬ klicni status. Zato prevajalcem toplo priporo¬ čamo, naj se vključijo v društva prevajalcev v svojih državah, če tega doslej še niso storili, oziroma naj ustanovijo društvo poklicnih preva¬ jalcev, če ga v njihovi domovini še ni. Specializirano izobraževanje Prevajalski poklic zahteva visoko specializi¬ rano šolanje in izobraževanje, ki obsega veliko več kot zgolj spoznavanje tujih jezikov. Zato prevajalcem priporočamo posebno šolanje, ki je prilagojeno sodobnim komunikacijskim po¬ trebam. Diplome, ki si jih pridobijo s takšnim šo¬ lanjem, bi jim morali priznati tako doma kot v tujini. Nenehno izobraževanje Dobro se zavedamo neprestanega soočanja z novimi izzivi, s katerimi se srečujemo v našem poklicu in so posledica znanstvenega in teh¬ ničnega napredka, razvoja informacijskih in komunikacijskih sistemov ter vedno večje raz¬ nolikosti kulturne izmenjave in naraščajoče vloge nacionalnih jezikov. Zato vam priporo¬ čamo, da nas podprete pri zahtevi o zagotavlja¬ nju stalnega (neprekinjenega) izobraževanja, ki ga potrebujemo vsi prevajalci. Nove tehnologije Prevajalci smo se razveselili možnosti, ki sta jih prinesla znanstveni in tehnični napredek, saj so nam omogočile učinkovitejše opravljanje naših nalog. Prav zato priporočamo, naj se no¬ ve tehnologije vključi v učne načrte za šolanje prevajalcev, da bodo prispevale k večji kakovo¬ sti našega dela. Status prevajalcev Močno obžalujemo, ker pravni in socialni sta¬ tus prevajalcev doslej še ni dobil ustreznega družbenega priznanja. Zato priporočamo vsem društvom prevajalcev, naj začnejo z akcijami za izboljšanje statusa prevajalcev, kar bo koristilo tudi uporabnikom prevajalskih storitev. Medsebojno sodelovanje Pozdravljamo prizadevanja za ozaveščanje o problemih komuniciranja v deželah v razvoju, kjer ima prevajanje še veliko večjo vlogo pri pospeševanju družbenega razvoja. Zato vsem toplo priporočamo, naj svoje profesionalne prevajalske izkušnje posredujejo tudi vsem ko¬ legom, tako da se bodo znanstveni dosežki, tehnično znanje in kulturne vrednote razširili po vsem svetu. Solidarnost Pozivamo nacionalna društva prevajalcev, naj podprejo Mednarodno zvezo prevajalcev (FIT) in naj krepijo solidarnost v mednarodni skupnosti prevajalcev, tako da bi FIT — kot ugleden član UNESC-a — lahko opravljal svoje temeljno poslanstvo zagovornika interesov prevajalcev po vsem svetu. Prevedel: A. Omerza Novi člani društva Zadnjikrat smo v Mostovih objavili imena no¬ vih članov Društva v številki 2/1988. Od takrat smo dobili veliko novih članov, zato v informaci¬ jo objaviljamo vsa imena članov, ki smo jih sprejeli od tedaj dalje. MOSTOVI 1/1991 /XXVI 15 Rupert Bedenik, nem. Kasilda Bedenk, nem. Natalija Bela, angl. Simona Berčič, angl. Darja Bokša-Faraguna, angl. Andreja Brunker, nem. Lučka Berginc, ital. Petar Bulat, sh. Marjan Černe, nem. Nanika Čeru-Penšek, angl. Branko Čop, nem. Marjeta Debeljak, nem. Judita Mia Dintinjana, angl. Irena Fras, angl. Ines Fugina-Malnar, sh. Barbara Gaborovič, sh., ital. Tatjana Grom, angl. Vida Hus-Harb, nem. Meta Hlastec, rus. Andrej llijevski, angl. Darja Joger, nem. Barbara Jurman, rus. Marta Kadunc angl. Mirjana Kališnik, angl. Irma Kavčič-Martonoši, nem. Majda Klemenšek, nem. Leonida Kotnjek, angl. 16 MOSTOVI 1/1991 /XXVI Andrej Krč, nem. Peter Krefel, nem., angl. Majda Lakner, nem. Tadeja Lakner-Naberžnik, Vera Lamut, angl., nem. Nevenka Lovše, nem. Marija Majzelj-Oven, nem. Metka Meh-Štefulj, angl. Janez Mervar, angl. Miroslav Mulej nem., sh. Hanuna Musa, arab. Mirko Mušič, angl. Alenka Novak, ital. Kateri na Novak, sh. Radko Osredkar, angl. Arsen Pensa, angl., tra. Jože Perko, nem. nem. Alenka Petek, nem. Katja Petre-Drašler, tra. Tomaž Plaznik, nem. Vlasta Poličnik, angl. Ljudmila Ribnikar, rus. Irena Roškar, nem. Tatjana Rupert, rus. Tomaž Saksida, nem. Sonja Sentočnik-Babič, angl. Damjana Simončič, angl. Helena Smolej, angl., tra. Suzana Stančič, angl. Valerija Strežek, angl. Jindrich Šima, češ. Zdenko Simonovič, ital. Manica Šketa, angl. Mojca Šoštarko, angl. Kristina Velkaverh, nem. Alenka Vrbinc, angl. Aleksandra Vrbič, nem. □ liane Zgrablič, tra. Mateja Zorman, angl. leto 1991 Darja Avsec, tra. Nataša Burja, rus. Igor Cotič, angl. Gabrijela Gaal, madž. Boštjan Hožič, nem. Milena Jančar, fra. Mojca Japelj-Mužič, angl. Melita Kenda, angl. Dragica Letonje, angl. David Neubauer, angl. Vijolica Neubauer, angl. Alojz Pihler, angl., ital. Marija Sindičič, fra. Marija Souvent-Ferenčak, nem. Sonja Škvarč, angl. Alenka Šlibar, angl. Živa Švagelj-Petkovšek, fra., ital. Andreja Vrabec, angl. A. O. MOSTOVI 1/1991/XXVI 17 Anton Omerza Predstavljamo vam Ines Perkavac Predstavite se z nekaj splošnimi podatki o sebi! Rojena sem leta 1943 v južni Italiji, otroška le¬ ta sem preživela v kraju Nicastro. Moja mama je po rodu s Kalabrije, oče pa iz Portoroža, zato smo se kasneje preselili v Piran. Tam sem kon¬ čala italijanski licej in se zaposlila kot učiteljica na italijanski osnovni šoli v Piranu. Vendar me je pot že po letu dni zanesla v Ljubljano, kjer sem se poročila in pričela delati v zunanji trgo¬ vini v podjetju Cosmos. Torej že od leta 1962 živim in delam v Ljubljani, tako da me na moj rodni kraj v Italiji vežejo le mladostni spomini, materni jezik in veliko prijateljstev. Kdaj ste začeli prevajati, katere jezike in stroke prevajate in za kakšno vrsto prevajanja gre (pisno, tolmačenje)? Začetki mojih poskusov, da bi kaj prevedla, segajo že v leto 1962, ko sem prišla v Ljubljano, a imela sem hude težave s slovenskim jezikom, ki ga nisem dovolj obvladala, zato sem najprej začela z učenjem slovenščine. Imela sem svo¬ jevrstno metodo — brala sem leposlovje, če¬ prav sem razumela manj kot polovico. Po nekaj letih intenzivnega polnjenja glave z romani v slovenskem jeziku sem osvojila celot¬ ne stavke, fraze in besedne zveze. Taka metoda učenja jezika je bila uspešna, saj sem za vsak¬ danjo rabo črpala besedni zaklad iz »skladišča prebranih romanov«. Seveda so mi pri tem po¬ magali tudi drugi, mož ter sodelavci v službi, ki sem jih prosila, naj moje napake ves čas po¬ pravljajo. Tako sem osvojila še intonacijo slo¬ venskega jezika, saj so danes pri moji izgovar¬ javi zabrisani že vsi sledovi, značilni za nematerni jezik, ki se ga naučimo. Po prvih uspehih pri učenju slovenskega je¬ zika se je tudi moje nagnjenje do uporabe obeh jezikov — maternega in slovenščine — stop¬ njevalo do te mere, da sem začela prevajati. Sprva le v službi, kjer sem prevajala tudi iz an¬ gleškega jezika, nato za prijatelje, nazadnje pa je prevajanje postalo moje vsakdanje delo — in postala sem prevajalka. Vse skupaj se je resno začelo okrog leta 1981, ko sem prevedla vrsto navodil za Medex in mnogo poljudnoznanstve¬ nih filmov, ki sem jih za ljubljansko TV prevedla po tonskih zapisih. Leta 1981 sem opravila izpit za sodnega tolmača za italijanski jezik. Takrat 18 MOSTOVI 1/1991/XXVI sem začela prevajati in tolmačiti pogodbe in sporazume v zvezi z izgradnjo cest po osimskih sporazumih, kar delam še danes. Leta 1988 sem prevedla šolsko knjigo iz biologije Naše te¬ lo, ki je bila namenjena osnovnim šolam za itali¬ jansko manjšino, kasneje pa še nekaj učbenikov. Kako si priskrbite strokovne slovarje? Strokovno literaturo, predvsem leksikone in slovarje, si kupujem sama. Kadar grem v Italijo, si vsakokrat kupim tudi periodiko, ki se nanaša na posamezne stroke ali področja. Tako si na¬ bavljam še specializirane revije, ki obravnavajo turizem, lov, golf, kolesarstvo, jadranje, ribištvo, letalstvo, informatiko, železnino ipd. Z branjem se izpopolnjujem in spoznavam nove izraze, ki se nanašajo na posamezne panoge ter so spe¬ cifični za vsako področje. Preden se lotim pre¬ vajanja besedila, za katero menim, da preslabo poznam strokovne izraze, uporabljene v njem, si v ljubljanskih knjižnicah (Centralna tehniška knjižnica, Medicinska knjižnica, Inštitut za pa¬ pir, knjižnice v Leku, Heliosu itd.) sposodim us¬ trezno strokovno literaturo, zlasti revije. Šele ta¬ krat, ko se seznanim s specifičnimi izrazi kake stroke, se lotim prevajanja. Seveda pa je to po¬ gosto težko izvedljivo, saj so naročniki večino¬ ma neučakani in želijo imeti prevode kar takoj. Kako sodelujete z drugimi prevajalci? Imam stike s posameznimi prevajalci, tudi z drugih jezikovnih področij. Izmenjujemo si iz¬ kušnje, si priskočimo na pomoč, kadar smo preobremenjeni z delom, razčiščujemo vpraša¬ nja v zvezi s posameznimi specifičnimi izrazi, značilnimi za naš jugoslovanski vsakdanjik. V zadnjem času, ko je pri nas nastalo mnogo manjših podjetij, se je povečalo tudi število pre¬ vajalcev, ki sicer niso člani našega društva, a me prosijo za pomoč. Navadno gre za prevode po telefonu, le za prevod kake besede ali stav¬ ka. Iz tega sklepam, da so prevajalci, ki me sprašujejo po telefonu, popolni začetniki ali pa zelo slabo obvladajo italijanski jezik. Kakšne so vaše funkcije v DZTPS? Sem članica upravnega odbora, in to že drugi mandat, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem članom društva, ki so me izvolili in mi za¬ upali naloge, povezane z delom v upravnem odboru v teh negotovih časih. Že dalj časa sem članica uredniškega odbora Mostov, moja na¬ loga je predvsem pridobivanje člankov v zvezi z italijanskim jezikom. Zadnji dve leti sem bila kot strokovna oseba odgovorna za italijanske se¬ minarje, letošnji občni zbor pa je na novo izvolil izobraževalno komisijo, katere članica sem. V tej komisiji sem torej odgovorna za strokovni del priprave italijanskih seminarjev. Ob tej pri¬ ložnosti moram omeniti prof.Antonina Principa- ta, mladega, temperamentnega učitelja naših prevajalcev, ki je v dveh letih uspešno izpeljal že štiri seminarje za naše društvo. Slišim, da se s prevajanjem ukvarjajo tudi člani vaše družine. Svoja sinova sem že od malih nog učila tudi italijanskega jezika, tako da sem se z njima po¬ govarjala v maternem jeziku. Isto sem počela tudi z možem, kar pa ni obrodilo takih sadov kot pri sinovih. Lahko rečem, da so se mladi mož¬ gani dobro naučili italijanskega jezika, kar se jim danes obrestuje. Oba sinova sta mi v veliko pomoč pri prevajanju, medtem ko mož, ki sicer ni tako izveden v italijanščini — razume jo od¬ lično, govori pa malo manj odlično — vskoči ta¬ krat, kadar je besedilo tehnične narave, zahtevno in v slovenskem jeziku. Prevaja iz itali¬ janščine, tehnična besedila pa tudi iz nem¬ ščine, kar mi je včasih v veliko pomoč. Ker je po stroki kemik, mi to zahtevno področje pri prevajanju ne dela težav. Pri prevajanju uporabljam računalnik že kar sedem let. Žačela sem s commodorjem 64, da¬ nes pa uporabljam PC 286. Pri tem mož in mlaj¬ ši sin skrbita za programsko opremo in me uva¬ jata v novosti s področja računalništva. Kaj bi morala delati italijanska sekcija v društvu? Kaka publikacija, ki bi nam bila v pomoč pri delu, bi bila lahko rezultat skupnega dela in de¬ javnosti italijanske sekcije. Pri tem mislim na glosar, področni slovar ali kaj podobnega. Se¬ veda pa priprava take publikacije zahteva veli¬ ko časa, ki ga prevajalci navadno nimamo, zato se takšno delo vedno odmika v prihodnost. Ker pa živimo v dobi računalnikov, bo morda to laž¬ je izvedljivo, saj se takšno delo z računalnikom hitreje in bolje opravi kot pa s pisalnim strojem. Hvala! MOSTOVI 1/1991/XXVI 19 Marta Kocjan-Barle Vaje iz pravopisa z rešitvami Vaje iz pravopisa so iz jesenskega dela slovenskega seminarja. Nastale so kot dopolnitev spomla¬ danskemu predavanju o novem pravopisu, in to z namenom, da bi se slušatelji ob moji pomoči lah¬ ko sami preskusili v poznavanju pravopisnih pravil ter tudi kaj dodali in vprašali. S podobnim namenom jih objavljam v Mostovih; ker pa dialog tokrat ni mogoč, sem vajam dodala rešitve in številke tistih paragrafov iz Slovenskega pravopisa 1, Pravila, ki se nanašajo na določeno vajo. Tako si je mogoče pomagati na tri načine: samo primerjati svoje rešitve s tu navedenimi, ali reševati z odprtim pravopisom pred seboj, in če se pojavi dvom, prebrati navedeni paragraf, ali pa najprej primerjati rešitve in potem še podrobneje proučiti določen paragraf v pravopisu. VAJE 1. Povežite imena in priimke in jih izpišite. France, Gregorčič, Ivan, Svetlana, Zidar, Simon, Prešeren, Mile, Makarovič, Cankar, Klopčič, Pavle 2. Uredite jih po abecednem redu. 3. Spodaj naštetim znanim priimkom dopišite ustrezne manjkajoče dele, t. i. predimke. Kako jih pišemo? _Annunzio,_Fontaine,_Musset,-Vinci,-Sica,-Gogh, _Donald,_Dyck Odgovor: _____ 4. Vse besede v spodnjih povedih so pisane z malimi črkami. Popravite jih, kjer je to potrebno, in svoje odločitve utemeljite. 20 MOSTOVI 1/1991/XXVI Za koliko amperov je ta varovalka? Francoski matematik in fizik ampere je odkril elektrodinamične pojave. Prvo avtomobilsko tovarno z množično racionalizirano (tekoči trak) in zato ceneno proizvodnjo je ustanovil ford. Američani se radi vozijo s fordom. Zdravnik je bolnika poslal na slikanje z rentgenom. Zakaj se držiš kot kakšna mila jera? Pivci v gostilni so naročili še en Štefan vina. Temu pisalnemu stroju znamke Olivetti ni kaj očitati. Ali še vedno pišeš z olivetijem? Jaz imam raje atarija. Utemeljitev: --—- 5. Spodaj so vsa našteta različna imena prebivalcev napisana z malo začetnico. Kako jih je treba pisati? beneški Slovenci, vzhodni goti, koroški Slovenci, južni slovani, stari grki, južnoameričani, nesloven- ci, neljubljančani, lužiški srbi Utemeljitev: _____ 6. In kako pišemo spodaj našteta imena? bušmani ali grmičarji, tuaregi, bantujci, sudanski črnci, pigmejci, hotentoti Utemeljitev: ____ 7. V spodaj naštetih naselbinskih imenih popravite male črke v velike, kjer je to potrebno. Ali znate utemeljiti odgovor? slovenska bistrica, dolenjske toplice, gabrovica pri črnem kalu, dolenja vas pri Črnomlju, drenov grič, kranjska gora, opatje selo, novo mesto, gornji senik, dolenja nemška vas Utemeljitev: ____ 8. Enako storite z nenaselbinskimi imeni. Ali vsi našteti primeri sodijo med zemljepisna imena? cerkniško polje, cojzova koča, goriška brda, krakovski gozd, paški kozjak, štepanjsko naselje, ulica stare pravde, bela krajina, grad snežnik, cerkev sv. nikolaja, frančiškanska cerkev, trg francoske revolucije, gornji trg, ljubljansko barje/barje Utemeljitev: 9. V spodaj navedenih povedih so naselbinska in nenaselbinska zemljepisna imena pisana kar z malimi začetnicami. Popravite jih, kjer je to potrebno. MOSTOVI 1/1991/XXVI 21 Na ptujskem polju pridelujemo še vedno v velikih količinah znameniti »luk«, najboljšo čebulo na svetu. V sončnih slovenskih goricah, v halozah, v goriških brdih in na krasu raste odlična trta z naj¬ boljšimi sortnimi vini na svetu, kot se tu radi pohvalijo vinogradniki. Mestni trg z rotovžem, stolnico, škofijskim dvorcem in vodnjakom v sredini je eden najlepših ba¬ ročnih ambientov v srednji evropi. Skozi ljubljanska vrata med gradom in rožnikom so vodile naravne poti, ki so povezovale panonijo s severno italijo ter severno evropo z balkanom. Veliko se je selil iz kraja v kraj: rodil se je v črnem vrhu nad idrijo, šolal se je v novi gorici in ilirski bistrici, nato pa se je preselil v iški Vintgar pri ljubljani. V temnih nočeh, kadar nas ne moti luna, vidimo na nebu čudovito nežen, neenakomeren širok trak srebrnobele barve, ki ga imenujemo rimska ali mlečna cesta. 10. Kako pišemo spodaj našteta stvarna imena (znamke avtomobilov, imena praznikov in nagrad)? Vsa so napisana z malo začetnico — popravite jo, kjer je to potrebno, in popravke utemeljite. toyota, božič, nobelova nagrada, prešernov dan, subaru, Silvestrovo, nagrada egona hostovskega, novo leto, fiat Utemeljitev: _____. - —- 11. V spodnjih povedih male črke popravite v velike, kjer je to potrebno. Prvi človek honde na obisku pri autocommercu. Oblačilom znamke mura so priznali evropsko kakovost, v lahkih čevljih adidas se skriva izdelova¬ lec iz turnišča, daleč naokrog so znana imena kmetijskih strojev panonija in tehnostroj, varilnih aparatov varstroj, antenskih sistemov elrad in bivalnikov avtoradgona. Mestni izvršni svet moralno podpira predlog oddelka za zunajbolnišnično dializo v leonišču (nefro- loška klinika — univerzitetna interna klinika v ljubljani), da organizira še drugo in tretjo izmeno zdravnikov, ne more pa zagotoviti denarja za dodatne delavce v teh izmenah. Izvoznice, kakršna je steklarna v rogaški slatini, bodo letos le težko preživele. Pri vidmu ob Ščavnici so v domu matije gubca in po vasi razstavljene lesene plastike kiparske ko¬ lonije od gubca do lacka. 12. Katere od spodaj naštetih svojilnih pridevnikov na -ov/-ev, -in pišemo z veliko začetnico? Utemeljite svojo odločitev. ohmov zakon, ottov motor, ludolfovo število, martinova peč, martinova gos, morzejeva abeceda, baldrijanove kapljice, Parkinsonova bolezen, blažev žegen, pascalov izrek, dovvnov sindrom (= mongolizem), dopplerjev efekt, hoffmanove pripovedke, hoffmanove kapljice, marijini laski, clusijev svišč, Sizifovo delo, prokrustova postelja Utemeljitev: ___ 22 MOSTOVI 1/1991 /XXVI 13. Spodaj naštete naslove spremenite v kratice in jih zapišite v imenovalniku in rodilniku. Imenovalnik Rodilnik Študentski kulturni center _ _ Uprava za notranje zadeve - - Češko-Slovaška federativna republika - - Tovarna avtomobilov Maribor - - United Nations Educational Scientific and Cultural Organization --- - •k -k ~k 14. Iz drugih jezikov prevzete občne besede delimo na izposojenke (te so popolnoma poslovenje¬ ne) in tujke (deloma poslovenjene). Kam bi uvrstili spodaj naštete besede in kako bi jih zapisali? aura = _, neuro- = _, audio- = - , establishment = _, vvalkman = _, lobby =-, coca cola =_, discont =_, telefax = -, rugby =_, juice = ____, ketchup =-- menager =_, coctail = _, menu = ---, kiwi = _, boutique = __, jeans = -- yamaha =_, curry = _, adaggio =_ , Concorde = _, vvordstar = _, watt = _ , pizzerija = _, autocamp = _, discoteca =-- leasing =_, buffet = _ 15. Kaj bi popravili v takole napisanem oglasu, objavljenem v Delu? MEDIA MARKT PONUJA: 2000 CD playerjev, 3000 videorekorderjev, 8000 vvalkmanov, 3000 avtoradiev, 200 000 video in av¬ dio kaset, video kamere, softvere, foto objektive, avtotelefone... * * * 16. Ali so v spodaj navedenih povedih končna ločila rabljena pravilno? Ali se strinjaš z vprašanjem, kot ga je formuliral Dostojevski s stavkom: Če ni boga, je vse dovoljeno? Naštej nekaj kiparskih, arhitekturnih, slikarskih del, ki veljajo za umetnost! Opiši nekaj ustreznih del, ki niso umetniška! Ali je razlika med enimi in drugimi zmeraj jasna? MOSTOVI 1/1991/XXVI 23 17. Več težav nam povzroča pisanje neskladenjske pike. Napišite jo, kjer je potrebna. Ali poznate tudi drugačne možnosti? Besedilo nam pošljite v 5 izvodih. Praznovali bomo 40 obletnico našega podjetja. V 15 letnem obdobju smo podpisali velikansko število pogodb. Predavanje bo 16 11 1990 leta ob 915. Knjižnica danes hrani več kot 55 000 knjig, iluminiranih rokopisov in inkunabul. Najstarejši primerki izvirajo iz srede 15 stoletja. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika I so zajete besede, ki se začenjajo na črke od A do H. Osmina finala kegljaških tekem bo 16 t m, polfinale in finale pa 23 t m. 18. Okrajšajte naslednje besede in besedne zveze: oziroma = _ , na primer =_ gospod = _, gospa = _ magister = _, inženir —_ tega meseca = __, in drugo =_ primerjaj =_, lastnoročno = _ , tako imenovani = , gospodična =_ _, to je = _ , delniška družba = , rusko-slovenski = 19 . V spodaj navedenih povedih ni vejic. Napišite jih tam, kjer jih zahteva pravopis. Vljudno Vas vabimo na sestanek ki bo v sredo 12. oktobra 1990 ob 19. uri v Štihovi dvorani v Can¬ karjevem domu. Obvestijo se: predsednik člani arhiv podpredsednik računovodstvo Nekateri naši izdelki kot npr. mlinček za kavo, mešalnik in sokovnik so že našli svoje mesto na trgu. Naših izdelkov ni mogoče kupiti nikjer več ne v naših trgovinah ne pri preprodajalcih ne na tujem. Vse našteto bomo prodajali kot smo se dogovorili. Zahvaljujeva se kolegom umetnostnim zgodovinarjem raziskovalcem ljubljanske arhitekture dr. Nacetu Šumiju dr. Stanetu Berniku dr. Petru Krečiču. Zahtevano nam pošljite do 3. maja oziroma najpozneje do 5. junija. Prosimo Vas, da se zaradi dogovora čim prej oglasite Vi sami ali Vaš predstavnik. 20 . V daljših ali bolj zapletenih povedih marsikdaj pozabimo zapisati vejico. Kje vse bi jo pisali v spodaj zapisanih povedih? Preglejte tudi podaljške in stičišča gibljivih delov ter se prepričajte ali so vsi deli celi in pravilno montirani in ali je vse kar omogoča pravilno delovanje orodja v redu. Na vsakih 50 delovnih ur preglejte ščetke in če so krajše od 5 mm jih zamenjajte. Vsak igralec poklekne na začetno črto in skuša spraviti gumb v igralno polje tako da ga bodisi pri¬ tisne na enem koncu z drugim gumbom in ta odskoči bodisi ga frcne s palcem in kazalcem. Pobuda je prišla s strani nekaterih bolj podjetnih ki so hoteli v praksi preveriti prvič na koliko in ka¬ tere ljudi je možno računati če bi iskali potencialne sodelavce drugič testirati v debatah med so- očenci domneve da je slovenska publicistika zafrustrirana z literaturo tretjič poiskati vsaj razlago če že ne rešitve za problem publicistične slovenščine četrtič postreči z nekaj čisto orientacijskimi napotki glede stanja slovenske kulture v medijih ter revijalistike nekoč in danes in petič zastaviti udeležencem nekaj pisnih uporabnih nalog izvršljivih na licu mesta. 24 MOSTOVI 1/1991 /XXVI 21. Kar nekako v krvi imamo občutek, da ne smemo pisati vejice pred veznikom in. Dvomi pa se nam porajajo tudi pri vezniku kot. Kako bi se odločili v spodaj navedenih primerih? V njihovo šolo je prišel novi učitelj in ko je videl, da otroci potrebujejo spodbudo, je vsakemu od njih, ki je do naslednjega jutra rešil določen problem, ponudil 10 din. Izšla je osmrtnica z nenavadnim besedilom: »Počivaj v miru na obeh straneh in če je še prostor, na svidenje.« Vse skupaj leži kot na dlani, vidno že s poti in nikjer ni džungle, ki bi s svojo nedostopnostjo lahko skrivala njivice. Upajo, da bodo dobro zaslužili in da bodo prišli nazaj, ko bodo gospodje. Stlačen v tisti mali kup(,) je bil bolj podoben traktorju kot zmagovalcu Azije na poti k novim uspehom. Ko se enkrat navadi na to, da z metanjem stvari v škatlo povzroča hrup in ko mu postane zamisel všeč, poskusite s tem, da mu daste igračko v roko daleč proč od škatle. Zavedajte se, da bo predal sprva laže izpraznil kot napolnil in da bo v začetku morda potreboval nekaj pomoči pri dajanju stvari nazaj v predal. Eni mu pravijo Golden City, Zlato mesto in drugi elektrarna cele Indije. Ptice so se lesketale v krošnjah kot dragulji, bile so čudovito zelenomodre, vratove so jim krasili zla¬ ti trakovi, ki so se lesketali kot bi bili navoščeni, premazani s salom kakor bi pravkar zleteli iz vode kot vodomci. Povedal je pesem in to tako dobro, da so mu vsi ploskali. V tujini so mu vse do smrti izhajale knjige kot npr. Sam proti noči in Pisma, naslovljena večnosti. 22. Kje v spodaj navedenih primerih bi pisali vejico in zakaj? Extreme išče za svojo prodajalno trajnih potrošnih izdelkov prostor velik 300—500 kvadratnih metrov. Plašč je iz kamnin bogatih z magnezijem in železovimi silikati. Namenili smo se poslati večje zaloge našega blaga. Želeč vam veliko uspehov pri delu vas prav lepo pozdravljamo. Pripeljal je vlak poln blaga. V tem trenutku ni mogoče predvideti vseh posledic te odločitve. Ni naš namen odkrivati napake drugih. Utemeljitev: ____ 23. Katero ločilo manjka v navedenih primerih? Vaš znak ___ Datum __ Tisk Tiskarna Ljudske pravice 24. Zapišite s števkami in ustreznimi ločili: pet tisoč sedemsto devetdeset, šestindvajset tisoč tristo deset, petinpetdeset milijonov šeststo, dvanajst celih deset, štirinajsti, osemkrat MOSTOVI 1/1991/XXVI ■25 25. Kje v spodaj navedenih povedih manjkajo pomišljaji in kje vezaji? V mestu prirejajo vsako leto v drugi polovici avgusta kmetijsko živilski sejem. Svojo željo nam lahko sporočite po telefonu 061 731 542. Odprto imamo 8. 12. ure. S Stritarjeve zavijemo na levo po Adamič Lundrovem nabrežju. Obstaja pa tudi redna avtobusna proga Ljubljana Brnik vsako uro z avtobusne postaje v Ljubljani, boks 28. Zlasti letos ima več kot 200 članski kolektiv več težav zaradi nespremenjenega tečaja. Levstikov trg sklepa ohranjeno srednjeveško mesto in njegovo osrednjo arterijo Ciril Metodov trg Mestni trg Stari trg. V letih 1841 42 so zgradili nov kamnit most. Križev pot do kapelice sv. Roka, zaščitnika bolnih Po poltretjem stoletju obnovljenih štirinajst postaj Zanimiv napis v arhaični slovenščini Posloveniti ga je dal Anton Aškerc Naše podjetje ima svoj sedež v občini Ljubljana Vič Rudnik. Izdelek bo stal približno 200 300 din. To bo srečanje vzhodno in zahodnoevropskih znanstvenikov. Predaval bo o družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah. Denar nakažite na žiroračun št. 50100 620 107 011 71500 1826 64. Lahko se posvetuj ete z našo direktorico Alenko Orel Kosmač. * * * 26. Ali bi spodaj naštete primere pisali skupaj, narazen ali z vezajem? a) A 4 format, multi nacionalka, PTT služba, infra rdeč, 2. b razred, van goghovski, de la fontainov- ski, 200 tonski, video film, črno beli (film), finančno računovodski (sektor), plansko analitski (sektor), tisoč tristo kubični (motor), TV antenske (naprave), marši kateri, narodno gospodarski b) temno rdeč, pariško moder, bruto teža, žiro račun, lego kocke, angora volna, redko kdo c) ta le, le ta, kdor koli, kdo ve kam, čim prej 27. S pokončno črto označite, kako bi lahko delili tele besede: iztržiti, varstvo, zemlja, prt, črn, srebrn, brv, Američan, Južnoameričan, Grmičar, Plzen, Madžar, Goethe, C-vitamin 28. In kako bi delili besede iz 3. vaje? REŠITVE 1. France Prešeren, Simon Gregorčič, Ivan Cankar, Svetlana Makarovič, Pavle Zidar, Mile Klopčič Pravilno zaporedje je ime in priimek (41). 2. Ivan Cankar, Simon Gregorčič... Cankar, Ivan, Gregorčič, Simon... Cankar Ivan, Gregorčič Simon... V abecednih seznamih pišemo včasih priimek pred imenom, najbolje z vejico (41). 26 MOSTOVI 1/1991/XXVI 3. D’Annunzio, de La Fontaine, de Musset, da Vinci, de Sica, van Gogh, MacDonald/McDonald/- Macdonald, van Dyck Pišemo jih tako, kot so pisani v izvirniku (46). 4 . amper, Ampere, Ford, ford, rentgen, mila jera, Štefan vina, Olivetti, oliveti, atari Osebna imena pišemo z veliko začetnico, občne besede iz njih (= vrsta pojavov!) pa z malo in po¬ gosto v domači slovenski pisavi (131). 5 . Beneški Slovenci, Vzhodni Goti, koroški Slovenci, južni Slovani, stari Grki, Južnoameričani, Ne¬ slovenci, Neljubljančani, Lužiški Srbi Z veliko začetnico pišemo tista večbesedna imena pripadnikov narodov/narodnostnih skupin, ki so tvorjena iz večbesednega zemljepisnega ipd. imena (57). Časovne in zemljepisne pridevke (juž¬ ni, stari ipd.) pišemo z malo (58). Velika začetnica se prenese na predpono ne- (ali pra- ipd.) (55,58). 6. Bušmani/bušmani ali Grmičarji/grmičarji, Tuaregi, bantujci, sudanski črnci, Pigmejci, Hotentoti Poimenovanja po rasni in jezikovni pripadnosti pišemo z malo začetnico (bušmani), ljudstva, etnič¬ ne skupine ipd. pa z veliko (Bušmani — v tem primeru ista beseda za dva pomena) (50—54,134). 7 . Slovenska Bistrica, Dolenjske Toplice, Gabrovica pri Črnem Kalu, Dolenja vas pri Črnomlju, Drenov Grič, Kranjska Gora, Opatje selo, Novo mesto, Gornji Senik, Dolenja Nemška vas Vse sestavine pišemo z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki vas, mesto, trg, selo (70, 138). 8. Cerkniško polje, Cojzova koča, Goriška brda, Krakovski gozd, Pašji Kozjak, Štepanjsko naselje, Ulica stare pravde, Bela krajina, grad Snežnik, cerkev sv. Nikolaja, frančiškanska cerkev, Trg fran¬ coske revolucije, Gornji trg, Ljubljansko barje/Barje Prvo sestavino pišemo vedno z veliko začetnico, neprve pa z malo, če niso same lastno ime (73). Pri obeh cerkvah in gradu gre za poimenovanje vrste objekta (151), ne pa za zemljepisno ime. 9. Ptujsko polje, Slovenske gorice, Haloze, Goriška brda, Kras, srednja Evropa, Ljubljanska vrata, Grad, Rožnik, Panonija, severna Italija, severna Evropa, Balkan, Črni Vrh nad Idrijo, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Iški Vintgar pri Ljubljani, Luna, Rimska ali Mlečna cesta Vrste objektov (151) pišemo z malo začetnico (in sodijo med stvarna imena), imena poslopij (ta sodi¬ jo med zemljepisna imena) pa z veliko (68, 73). Srednja, Vzhodna in Zahodna Evropa pišemo z veli¬ ko, kadar jih imamo v mislih kot politične, gospodarske enote. Če luno pišemo z malo, jo imamo za del obdajajoče nas predmetnosti, sicer pa za planet (67). MOSTOVI 1/1991/XXVI 27 10. Nobelova nagrada, Prešernov dan, nagrada Egona Hostovskega Pišejo se z malo začetnico, razen tistih imen, ki so izpeljana iz priimkov (147, 150). 11. Honda, Autocommerce, Mura, Adidas, Turnišče, Panonija, Tehnostroj, Varstroj, Elrad, Avtorad- gona, Oddelek za zunajbolnišnično dializo v Leonišču (Nefrološka klinika — Univerzitetna interna klinika v Ljubljani), Steklarna v Rogaški Slatini, Videm ob Ščavnici, Dom Matije Gubca, Od Gubca do Lacka Z veliko začetnico se pišejo imenovalni prilastki k vrstnim imenom industrijskih izdelkov (107); ime¬ na organizacij in družbenih teles ter njihovih oddelkov (88—99); imena stvaritev (87 + 78—86). 12. Ohmov zakon, Pascalov izrek, Hoffmanove pripovedke Lahko vse; po SP jih je, razen treh naštetih, priporočljivo pisati z malo začetnico, ker gre za vrstnost (158, 115). * * * 13. Škuc/ŠKUC, Škuca/ŠKUC-a; UNZ, UNZ/UNZ-ja; ČSFR/ČSFR-a/ČSFR-ja; Tam/TAM, Tama/TAM-a; Unesco/UNESCO, Unesca/UNESCA O pisanju in sklanjanju kritičnih imen: 116—122. 14. avra, nevro- avdio-, esteblišment, vokman, lobi, kokakola, diskont, telefaks, ragbi, koktejl, meni, kivi, džus, kečap, menedžer, butik, džins, yamaha, kari, adaggio, concorde, vvordstar/vordstar, vat, picerija, avtokamp, diskoteka, lising, bife Med tujke. Izvirno pisavo ohranjajo mednarodni glasbeni izrazi, manj rabljeni strokovni izrazi, po¬ samezni drugi izrazi, imena za vozila ali za nekatere tehnične predmete. Sčasoma prevzamejo do¬ mačo slovensko pisavo. (164—169) 15 . laserskih gramofonov (=CD player), vokmanov, video- in avdiokaset, videokamere, program¬ sko opremo/softver, fotografske objektive/fotoobjektive Besede iz tujih jezikov načeloma prevajamo; kadar pa jih prevzemamo, jih v glavnem domačimo pisno (izgovorno, obliskoslovno in skladenjsko pa vse) (164—169). O pisanju skupaj in narazen: 492—499, 522. 16 . ...je vse dovoljeno. — ... za umetnost. — niso umetniška. Ne, razen v zadnji povedi. Citirana poved Če ni boga... za dvopičjem ohranja svoje ločilo, to je piko (234). Klicaja ne pišemo v želelnih in velelnih povedih, ki niso čustveno poudarjene (277). 17. 40./40-ta obletnica, (15-letno), 16.11.1990. leta, ob 9.15/9 15 , 55000/55.000,15. stoletje, 16. t. m., 23. t. m. Neskladenjsko piko pišemo za okrajšavami posameznih besed, za številkami, kadar zaznamujemo vrstilne števnike, med deli številk (248—261). 28 MOSTOVI 1/1991 /XXVI 18 . oz., npr., t. i., g., ga., gdč., mag./mr., inž., tj., t. m., idr., d. d., prim., I.r., rus.-slov. O določilih in okrajšavah: 128, 594—598. Nestično pišemo (tj. delamo odmik za vsako piko), kadar krajšamo dve besedi (tako imenovani = t. i.), stično (tj. brez odmika) pa, kadar krajšamo eno besedo (literarnozgodovinski = lit. zg.) ali besedi, povezani z vezajem (cesarsko-kraljevi = c.-kr.). 19 . v sredo(,) 12. oktobra 1990(,) — predsednik,/predsednik itd. (= vejice ali ne: če so vejice, potem na koncu tudi pika) — izdelki, — sokovnik, — več, — trgovi- nah(,) ne pri preprodajalcih^) — prodajali, — Šumiju, dr. Stanetu Berniku, O vejicah za zgornje primere: 299, 300, 347, 319, 324, 502, 298, 393, 318. 20 . prepričajte, — vse, — orodja, — ščetke, — 5 mm, — tako, — podjetnih, — preveriti, prvič, — ra¬ čunati, — sodelavce, drugič, — domneve, — literaturo, tretjič, — razlago, — rešitve, — slovenščine, četrtič, — in(,) petič, — nalog, O vejicah za zgornje primere: 324, 315, 327, 328, 318, 347, 331. 21. učitelj, — straneh, — poti, — hrup, — mesto, — lesketali, — salom, — pesem, — knjige, O vejicah za zgornje primere: 327, 340, 329, 301, 324, 297. 22. prostor, — kamnin, — delu, — vlak, — namen(,) Vejico pišemo med polstavkom (jedro je lahko deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik) in drugim delom povedi; pred nedoločnikom jo pišemo neobvezno, kadar ga lahko razvijemo v osebno gla¬ golsko obliko (335). Če je pridevniški polstavek levo od odnosnice, ga ne ločimo z vejico (npr.:... išče 300—500 kvadratnih metrov velik prostor; ... iz z magnezijem bogatih kamnin; 331). 23 . V prvih dveh primerih nobeno — dvopičje tu ni obvezno (362); v tretjem primeru manjka dvopič¬ je, ker gre za skrajšano napoved (365). 24 . 5 790/5.790, 26310/26.310, 55000 600/55,000.000, 12,10, 14., 8-krat. O teh ločilih: 255, 252, 352, 351, 421. 25 . kmetijsko-živilski (= stični vezaj; 418), 731 -542 (= stični vezaj; 420), 8,—12. ure (= stični pred¬ ložni pomišljaj; 398), Adamič-Lundrovo nabrežje (= stični vezaj; 418), Ljubljana—Brnik (= stični predložni pomišljaj; 398), 200-članski (= stični vezaj; 421), Ciril-Metodov trg — Mestni trg — Stari trg (= stični vezaj + 2 nestična pomišljaja; 418 + 389), 1841 —42 (= stični predložni pomišljaj; 398), bolnih — Po... itd. (= daljši pomišljaj; 400), Ljubljana Vič—Rudnik (389), 200—300 (398), vzhodno- in zahodnoevropski (423), družbenopolitičnih in -ekonomskih (423), 50100-620-107-... (stični ve¬ zaj; 420), Alenka Orel Kosmač/Alenka Orel—Kosmač/Alenka Orel-Kosmač (418, 850) MOSTOVI 1 /1991 /XXVI 29 26. a) A4-format, multinacionalka, PTT-služba, infrardeč, 2. b-razred, vangoghovski, delafontainovski, 200-tonski, videofilm, črno-beli, finančno-računovodski, plansko-analitski, tisočtristokubični, TV- -antenske, marsikateri, narodnogospodarski (= iz narodno gospodarstvo)/narodno-gospodarski (= narodni in gospodarski) O pisanju skupaj in narazen: od 489 do 593. b) Skupaj aii narazen: 518—520; 498. c) tale, le-ta, kdor koli, kdovekam (= frazeološki zaimek), čim prej (= zveza dveh samostojnih prislovov) O pisavi sklopov: 532, 535, 536, 559. 27. iz-tr-ži-ti/i-ztr-ži-ti, var-stvo/vars-tvo/varst-vo, zemlja/ze-mlja, prt, črn, sre-brn, brv, A-me-ri- čan, Ju-žno-a-me-ri-čan/Juž-no-..., Gr-mi-čar, Pl-zen, Ma-džar, Goe-the, C-vi-ta-min/C- -vi-... O deljenju: 599—614. 28. D’An-nun-zio, de-La-Fon-tai-ne, de-Mus-set, da-Vin-ci, de-Si-ca, van-Gogh, Mac-Do-nald, van-Dyck Špela Kutin Prvi seminar v francoskem jeziku v organizaciji DZTPS Prevajalec se mora neprestano izobraževati s samostojnim izobraževanjem in na seminarjih. Po končanem dvostopenjskem visokošolskem študiju so potrebna leta trdega dela, da prevajalec ob¬ vlada osnovne tehnike prevajanja (tu je treba dodati, da izobraževanje za prevajanje še vedno ni našlo svojega mesta v okviru rednega šolanja), izboljša svoje razumevanje tujega jezika, razvije najpotrebnejši smisel za analizo diskurza, leksike, poglobi jezikovno spretnost pri uporabi sploš¬ nega jezika in jezika stroke, v kateri prevaja. Zaradi tega so prevajalcem potrebna srečanja in skupno sistematično razvojno delo. Prvi seminar v francoskem jeziku, ki smo ga imeli 12. decembra 1990, je bil za vse nas, predavate¬ lje in slušatelje, priložnost, da v našem delovnem jeziku izmenjamo izkušnje in spoznanja ter sku¬ paj rešimo mnoge jezikovne in komunikacijske zagate. Delo na seminarju je bilo intenzivno, vanj smo bili ves čas dejavno vključeni, kar je dokazovala tudi neprestana jezikovna interakcija. 30 MOSTOVI 1/1991 /XXVI Poseben pomen je imel seminar zaradi navezave strokovnih stikov, ki se sedaj podaljšujejo v naše vsakdanje delo. Izobraževanje na seminarju francoske sekcije, doslej v primerjavi z drugimi sekcijami nekako zapostavljene, naj zlagoma postane redna izobraževalna oblika, ki bo omogočala izmenjavo znanj in izkušenj iz delovnih okolij, v katerih udeleženci delajo in živijo. K sodelovanju bomo skušali pri¬ tegniti tudi udeležence same, in sicer izkušene, teoretično podkovane prevajalce francoskega jezi¬ ka, ki bodo pripravljeni na seminarju sodelovati s predavanji na teme iz svojega delovnega okolja. Pri prevajalcih bo takšno sodelovanje utrdilo občutek pripadnosti strokovnemu zaledju. Kot ponazoritev oblik dela na seminarju objavljamo naslednje gradivo: I — LES PROJETS DE DEVELOPREMENT Cest un seminaire qui se rapporte a une branche professionnelle predse et a pour but de vous approcher a la fois au frangais de la profession concernee et au frangais general. Une langue «spe- cialisee« n’est qu’un aspect d'une langue generale. Nous, les etrangers, qui avons des contacts de travail avec des Frangais, nous nous trouvons dans des situations ou nous devons utiliser la lan¬ gue de tous les jours. Cest pourquoi 1’etude du «frangais general« conserve au moins autant d'im- portance que celle de la langue specialisee. L’objet de ce seminaire n’est pas congu pour vous enseigner les techniques du beton arme, par exemple, mais de vous enseigner le frangais de ces techniques. Cest ce deuxieme domaine qui nous interesse et j’espere que le sujet vous sera utile et vous preparera a parler ou a discuter, a traduire un sujet de cette profession, dans le but de vous «familiariser» avec le frangais fonctionnel de la branche professionnelle traitee. Construire a toujours ete un des premiers soucis de l’homme. Audjourd’hui, la construction de Batiment connalt un grand essor dans la plupart des pays et tres nombreux sont les professionnels qui se livrent a 1’activite de batir dans le domaine du batiment ou des travaux publics. Le metier du batiment peut se ranger parmi les plus anciens exerces par Phomme qui a du, cependant, s’adapter au cours des temps pour tenir compte de 1’evolution des techniques, des gouts et des moeurs. Autrefois, le magon etait invite de construire des maison avec de larges massifs de pierre qui rem- plissaient ia fonction des murs porteurs et des murs portes. La construction moderne connait une ossature en beton arme sur laquelle reposent des planchers qui sont souvent realises avec des poutrelles en beton precontraint. Uescalier en beton arme a remplace 1’escalier en bois, les faga- des sont ornees de larges balcons en porte-a-faux. Les exigences de la vie moderne ont necessite la prevision de gaines techniques pour le passage des fluides, pour la chute des ordures menage- res ou pour 1’installation des ascenseurs. Ainsi le constructeur d’aujourd’hui doit maltriser les techniques nouvelles de construction s’il veut faire honneur a sa tache. La collaboration des parties contractuelles est necessaire La realisation des projects de genie civil necessite une collaboration de plusieurs personnes, dont les responsabilites sont tres differentes. Voyons quels sont les roles joues par: le ma“itre d’ouv- rage (naročnik oz. investitor), 1’entrepreneur (izvajalec del), 1’economiste, l’ingenieur-conseil (inže¬ nir konzultant), le bureau detudes (projektant oz. projektivni biro), 1’architecte, 1’urbaniste, le topo- graphe (topograf, geometer). Le maitre d’ouvrage est le proprietaire des ouvrages a construire et prend 1’initiative de lancer le projet; 1’entrepreneur prend en charge la realisation des ouvrages, choisissant et dirigeant directement les sous-traitants (podizvajalci); 1’economiste etudie la rentabilite du projet en etablissant les etudes de faisibilite (analiza upravi¬ čenosti gradnje), soit 1’evaluation economigue precise; MOSTOVI 1/1991/XXVI 31 1’ingenieur-conseil ou le bureau d’etudes (on ne fait pas beaucoup de difference entre les deux termes) joue un role d’intermediaire entre le maitre d’ouvrage et 1’entrepreneur, sa mission con- sistant a formuler les intentions du maitre d’ouvrage sous forme de plans et de cahiers de charge (ou specifications techniques) qui seront suivies par 1’entrepreneur; i’architecte est un ingenieur specialise dans l’architecture des projets de batiment, surtout dans le decor d’un edifice et de son interieur; 1’urbaniste est specialise dans 1’amenagement urbain, dans 1’urbanisme — etude systematique des methodes permettant d’adapter 1’habltat urbain aux besoins des hommes; et le topographe ou le bureau de topographie designe un ingenieur ou societe qui sont specialises dans les leves de terrain et dans l’implantation (zakoličba) des ouvrages. LES PHASES DE DEVELOPPEMENT DES PROJETS a) vues par les operateurs: 1’evolution du projet naissance et developpement graduel de la conception d’un projet a batir. la definition du projet precision ou determination de la conception d’un projet. le recueil et 1’elaboration des donnees collection de renseignements sur un projet et preparation des devis estimatifs et quantitatifs (izdelava predračunov in predizmer). la definition et la comparaison des variantes le developpement de la variante retenue travaux de realisation installation de chantier (postavitev gradbišča), piquetage et implantation (zakoličba in trasira- nje), nivellement (izravnava terena, niveliranje), terrassements (zemeljska dela, izkopi), beton- nage (betoniranje), travaux de finition (zaključna oz. obrtniška dela), etc. exploitation, fonctionnement (koriščenje, obratovanje) b) vues par les organismes de financement: 1’identification du projet definition des objectifs, inscription dans un plan de developpement, approbation par les autori- tes competentes. 1’evaluation du projet estimation du cout et des avantages, des difficultes techniques et autres, et de la rentabilite du projet. la supervision controle par la banque des etudes et de la realisation des ouvrages. controle de l’exploitation. c) vues par les ingenieurs: Pour les ingenieurs-conseils ou bureaux d’etudes operant en pays francophone, la decomposi- tion est la suivante: Les etudes preliminaires ou de reconnaissance: Pour 1’ingenieur, c’est la phase des travaux de terrain, de reconnaissance du site et de recueil 32 MOSTOVI 1/1991 /XXVI des donnees, pour 1’identification des problemes techniques et l’analyse economique du projet. L’avant-projet (idejni projekt): definit plusieurs variantes d’amenagement, etablit la comparaison technique et economique des variantes et propose un choix. Cest a ce stade qu’on determine si le projet est technique- ment realisable et qu’on analyse sa rentabilite economique. On distingue parfois l’avant-projet sommaire (APS) qui couvre la definition et la comparaison des variantes, et l’avant-projet deta- ille (APD) qui consiste a developper la variante retenue par le maTtre d’ouvrage. Le projet: consiste a detaiiler la variante retenue sous forme de plans et de cahiers de charge (tehnične specifikacije). Les dossiers d’appel d’offres (razpisna dokumentacija) sont souvent etablies sur la base d’un APD. Le projet doit donner aux entrepreneurs une idee claire des travaux pour leur permettre de calculer leurs prix. Le projet d’execution (izvedbeni projekt): comprend les plans de chaque detail de construction et notamment les plans d’armatures des ouvrages en beton arme (armaturni načrti železobetonskih del); le projet d’execution est en ge¬ neral etabli par 1’entrepreneur. Le suivi des travaux (spremljanje izvedbe): Au cours de la realisation, 1’ingenieur-conseil verifie si les travaux executes par 1’entrepreneur sont conformes aux plans et aux cahiers de charge. L’assistance a l’exploitation: Miše en Service (zagon), encadrement (vodilno osebje) et formation (usposabljanje), consignes de manoeuvre (navodila za upravljanje oz. krmiljenje objekta), etc. Les directives generales imposees par le maTtre de l’ouvrage se resument a certains elements, qui sont: la rapidite; 1’economie; la qualite. Bien que lies, dans le cadre de 1’organisation rationnelle des travaux, l’un ou 1'autre de ces trois elements peut avoir un caractere predorninam. Cest de l’etroite collaboration des divers participants a 1’ouvrage que naTtra 1’entente permettant une realisation a la fois rapide, economigue, et de gualite. Le planning d’avancement des travaux (Plan napredovanja del) est etabli le plus souvent par le maTtre de 1’oeuvre (glavni izvajalec) afin de coordonner dans le temps les actions des diverses entreprises ou corps d’etat participant a une construction. Dans la plupart des travaux prives, le maTtre de 1’oeuvre est un architecte qui est mandate par le maTtre de 1’ouvrage de conduire les travaux apres avoir congu le projet. Dans les travaux publics MOSTOVI 1/1991 /XXVI 33 realises pour le compte d’une administration (državni organ kot investitor), c’est generalement le personnel de cette derniere qui assume lui - meme la conduite et la direction de ses chantiers. Le planning d’avancement ou programme graphique permet de definir la duree et 1’echelonnement (porazdelitev v času) des phases de la construction. La planification des activites contribue a offrir au maitre de 1’oeuvre une certaine garantie du delai d'execution (izvedbeni rok). Les Installations de chantier (gradbiščni obrati) comprennent toutes les constructions auxiliaires (provizoriji, pomožne zgradbe) et les machines ne- cessaires a l’execution d’un ouvrage (objekt). On y trouve: les voies d'acces (dostopi); les clotures et les signalisations (ograje in panoji); les baraques et les ateliers (barake in delavnice); les installations et les parcs de stockage (skladišča in deponije); les installations necessaires a la fabrication du beton, 1’usine a beton (betonski obrati, betonarna); 1’atelier de coffrage (opažarski obrat); la station d’air comprime, de ventilation, de pompage (kompresorska postaja, črpališče); les installations de levage, les grues de construction (naprave za dvigovanje, gradbeni žerjavi); les raccordements aux Services publics: eau, electricite, eaux usees, telephone (komunalni priključki za vodovod, elektriko, kanalizacijo, telefon); les echafaudages (odri). D’autre part, on peut egalement considerer comme entrant dans les installations de chantier, le pare des engins mobiles (avtopark) comme: les camions malaxeurs (avtomešalci), les basculeurs (demper ali prekucnik), les rouleaux compresseurs (valjarji), les pelles mecaniques (bagri), les chargeuses (nakladalci), les camions a fleche (hiab vozila), etc. II — NOTIONS ELEMENTAIRES DE GENIE CIVIL — ART DE BATIR 1. Materiaux utilises en construction Naturels □ sables et graviers de riviere; □ sables de gisement, dits de carriere; □ sables de dunes; □ roches calcaires, siliceuses, argileuses. Artificiels □ Naturels de formation et obtenus par con cassage de roche. □ Artificiels par formation. 34 MOSTOVI 1/1991/XXVI On appelle materiaux (ou agregats) naturels ceux qui sont extraits du sol sous leur forme definiti- ve, par opposition aux agregats concasses issus du broyage (mletje, drobljenje) de certaines roches Pourguoi les recherche-t-on? 2. Granulats (Agregati) Les granulats sont des elements indispensables a la confection des mortiers et betons. Les granulats sont classes d’apres leur grosseur comme suit: On appelle tout-venant les materiaux bruts, tels qu’ils sont extraits du sol. lis contiennent done des elements de tous calibres. Les sables et les graviers proviennent de la desagregation des roches. La qualite de ces matieresainsi que les proportionsde chacune d’ellesjouent un role preponde- rant dans les resistances mecaniques finales (končne mehanske trdnosti) du beton. Les materiaux argileux, terreux, tendres, friables, etc. doivent etre rejetes parce’ils retardent, en- tre autre, la prise des ciments. Toutes les matieres employees doivent etre solides, dures et bien MOSTOVI 1/1991/XXVI 35 lavees, propres, exemptes de poussieres et de matieres nuisibles au ciment ou aux armatures (be¬ tonsko železo, armatura). Module de finesse (Modul flnosti) L’etude des courbes granulometriques (krivulje zrnavosti) a conduit a delimiter des «fuseaux de granularite« (razponi velikosti zrn) suivant les criteres: □ de mise en oeuvre ou d’ouvrabilite (vgradljivost), □ d’economie de liant (varčevanje z vezivom), d’aspect, de resistance, etc. Explication: a) si le sable a trop d’elements fins, il necessite une augmentation de dosage en liant avec toutes les consequences, mais bonne ouvrabilite; b) si le sable manque de finesse, le beton est «raide», plus difficile a mettre en oeuvre, mais eco- nomie de liant. 3. Liants (Veziva) lis permettent de realiser avec des granulats et de l’eau les mortiers et les betons. Ce sont done les produits employes dans la construction pour lier, pour agglomerer certains materiaux entre eux. Les liants sont la chaux (apno) et le ciment (cement). Ouvrages courants realises avec des liants: fondations — murs — enduits — planchers On nomme prise (vezanje) la periode de solidification. Le debut de prise est 1’instant ou la pate de liant perd sa plasticite. La fin de prise est le moment ou la pate ne se deforme plus sous la pression du doigt, lorsque la pate de liant a perdu toute sa plasticite. Le durcissement (strjevanje) est la periode qui suit la phase de prise et durant laquelle la resi¬ stance du liant augmente (durant des annees pour des ciments). Les liants doivent etre conserves dans des endroits secs, afin d’offrir les garanties exigees, en particulier les ciments utilises pour le beton arme. 4. Betons On appelle dosage (marka betona) le poids du liant employe pour realiser 1 m 3 de beton. Les betons sont issus du melange de sables, de graviers, de liant et d’eau. Les betons avec un fort dosage en liant — de forte densite — sont employes pour les ouvrages devant offrir une excellente resistance a la compression (tlačna trdnost). En effet, plus la densite d’un beton est elevee, meilleure est sa resistance a la compression. Fabrication du beton (Izdelava betona) Le malaxage des composants du beton sert a distribuer regulierement la poudre du liant sur toute la surface de chaque grain de Tagregat. Melange a la main (Ročno mešanje) Cest une methode primitive de fabrication qui ne s’applique qu’aux chantiers de tres faible im- portance. La qualite des betons ainsi realise est tres irreguliere et ne peut convenir a l’execution d’ouvrages en beton arme. Malaxage mecanique (Strojno mešanje) II est realise au moyen des betonnieres (betonski mešalec). Le malaxage mecanique ameliore la regularite du melange et sa gualite. Les materiaux constituants sont convenablement doses en vo- 36 MOSTOVI 1/1991/XXVI lume ou en poids pour chaque gachee (mešanica). Le temps de malaxage est important et est fixe a 1’avance. Les grands chantiers disposent normalement d’une centrale a beton (betonarna). Adjuvants des betons et des mortiers (Dodatki ali aditivi za betone in malte) Ce ne sont pas des liants mais des produits qui, integres aux betons et aux mortiers, conferent a ces derniers des gualites particulieres. Types: plastifiants (plastifikator) hydrofuges (izolacijski dodatki) retardateurs de prise (zavlačevalci vezanja) accelerateurs de prise (pospeševalci vezanja) antigels (aditiv proti zmrznenju) entraineurs d’air (aeranti) adjuvants destines a rendre les melanges plus maniables, plus «travaillables» (vgradljiv). lis permettent d’obtenir ainsi une certaine fluidite. adjuvants concus pour realiser l’impermeabilisation (impregniranje) des mortiers et des betons. lis creent l’etancheite (izolacija) de la masse. en retardant la rapidite de prise, ils offrent aux constructeurs la possibilite de realiser des ouvrages monolithes malgre les etapes indispensables de betonnage. produits qui augmentent la rapidite de prise et le processus de durcissement. Ils permettent la realisation de travaux urgents tout en offrant une resistance mecanique normale. ils offrent la possibilite de realiser des travaux de betonnage en periode de gel. ils ont pour but de modifier plus ou moins intensement la distribution des pores et des vides du beton. Manipulation du beton (rokovanje z betonom) Les techniques de fabrication, de transport et de mise en oeuvre (vgradnja) du beton sont main- tenant tres developpees. Sur tous les chantiers on emploie des installations mecanisees de dosa- ge, de melange et de preparation du beton, qu’on appelle centrales a beton (betonarne). L’entre- preneur peut egalement s’adresser a une firme specialisee dans la fabrication du beton prepare et lui commander une quantite de beton en precisant sa composition (sestava). Dans ce cas, le beton est livre dans des camions malaxeurs (avtomešalci), dont la benne rotative (vrtljivi boben ali »hruš¬ ka*) evite un durcissement precoce. Enfin, les pompes a beton (betonska črpalka) sont des machi- nes mobiles, generalement montees sur camion, qui pompent le beton a travers un tuyau flexible depuis le sol jusqu’au point ou il doit etre coule (vlit, vgrajen). Beton arme (Armirani beton) Le beton non arme (nearmirani beton) a une resistance en traction (vlečna trdnost) tres faible. On est done oblige de combiner le beton avec de l’acier: ce sont les betons armes et precontraints (prednapeti betoni). Le principe du beton arme est de placer des armatures (armatura) dans le beton pour resister aux sollicitations (sile) en traction. On distingue les armatures longitudinales ou armatures en long (vzdolžna armatura), et transversales ou en travers (prečna armatura), les grilles (mreže), les etriers MOSTOVI 1/1991/XXVI 37 (stremena), etc. La realisation d’elements en beton arme se fait en plusieurs etapes. On installe tout cfabord un coffrage (opaž) en bois ou metallique, dont la rigidite (togost) doit etre suffisante pour supporter sans deformation le poids du beton frais (sveži beton). On depose ensuite les armatures dans le coffrage et on les y fixe. Enfin, on coule (vlivati) le beton frais dans le coffrage et on le tasse (stisniti, natlačiti), de preference avec des aiguilles vibrantes (vibracijske igle). Matej Rode Jezik in strokovno prevajanje Sprache und Fachubersetzungen Die Beherrschung einer Sprache erfordert, ausser der guten grammatischen Kenntnissen dieser Sprache, eine einwandfreie Nutzung der jeweiligen Sprachschichten, Sprachgebieten und Ne- bensprachen. Der Fachubersetzer befasst sich hauptsachlich mit den in bestimmten Nebensprac- hen verfassten Fachtexten. Die Beherrschung einer Nebensprache ist daher eng mit guten Fach- kenntnissen verbunden. Kennt sich ein technischer Obersetzer auf einem Gebiet nicht genugend aus, so solite er sich unbedingt von einem Fachmann auf dem jevveiligen Gebiet beraten lassen. Prevajanje je eden od načinov rabe jezika, zato mora prevajalec jezik poznati. Poznati mo¬ ra pravzaprav dva jezika — tistega, iz katerega prevaja, in tistega, v katerega prevaja. Brez tega prevajanje ni mogoče. Vendar bi bilo prav, če bi jezike ne le poznal, se pravi jih znal uporabljati, ampak bi o njih tudi kaj vedel. Navadno namreč jezik kar uspešno uporabljamo, o njem pa ne razmišljamo kdove koliko. Prav malo vemo, kaj pravzaprav je, kako deluje in kakšne so njego¬ ve zakonitosti. In če je prav, da vsaj nekaj od te¬ ga ve vsak uporabnik jezika, je to še toliko po- trebnejše za prevajalca. Saj je jezik njegovo glavno delovno orodje. Podrobnejše poznava¬ nje jezika je še toliko pomembnejše za strokov¬ nega prevajalca, saj uporablja posebno zvrst jezika — strokovni jezik. Zanj poleg splošnih zakonitosti, ki veljajo za jezik v celoti, veljajo še dodatna pravila. Zato bomo najprej povedali nekaj o jeziku nasploh, nato še o strokovnem jeziku ter o tem, kaj bi moral o vsem tem vedeti strokovni prevajalec. Jezik je zapleten sistem znakov, ki ga uporab¬ ljamo v različne namene: mišljenje, sporazu¬ mevanje, izražanje, prevajanje in še kaj. Naj¬ manjša jezikovna enota je glas. Glasove družimo v večje enote: besede, stavke, besedi¬ la. Ker so vse te enote znaki, je njihove zakoni¬ tosti mogoče preučevati po oblikovni in po¬ menski plati. Vsak znak ima namreč svojo obliko in svoj pomen. In ker je izhodiščna oblika vsakega jezika njegova govorna oblika, ki je pr- votnejša, bomo govorili o zvočnih in pomenskih vrednostih jezikovnih znakov. S preučevanjem posameznih funkcij jezikovnih znakov se ukvar¬ jajo posamezne panoge jezikoslovja. Glasove po zvočni plati preučuje fonetika, njihove po¬ mene pa fonologija. Besede kot obliko preučuje oblikoslovje, njihovo tvorjenje pa besedotvorje. Pomen posameznih besed je predmet semanti¬ ke. Skladnja določa, kako besede družimo v stavke. Besedila, največje jezikovne enote, pre¬ učuje besediloslovje. Vsaka od teh enot tvori svojo jezikovno ravnino. Te osnovne enote jezika je mogoče dopolniti še z nekaterimi, ki nastanejo na mejah med po¬ sameznimi ravninami. Med glasovno in besed¬ no ravnino so skupine glasov: zlogi, če opazu¬ jemo obliko, in fonemi, če nas zanima njihov pomen. Preučujeta jih fonetika in fonologija. Podobno med besedno in skladenjsko ravnino obstajajo enote, ki jim pravimo besedne zveze. 38 MOSTOVI 1/1991 /XXVI Z njimi se ukvarja frazeologija. Kot vidimo, je jezik zapleten, vendar urejen sistem, v katerem so enote povezane med seboj in odvisne druga od druge. Zakonitosti tega si¬ stema imenujemo slovnica. In jeziki se razliku¬ jejo med seboj prav po svojih slovnicah. Zato znati neki jezik pomeni najprej obvladati njego¬ vo slovnico. Za dobro poznavanje jezika torej ne zadostuje, če njegov sistem obvladamo le intuitivno. Jezik je živ sistem. Se pravi, da se nenehno razvija in spreminja. To je eden od razlogov, zakaj je na svetu toliko različnih jezikov. Z raz¬ vojem v jeziku sčasoma nastanejo narečja, ta pa nato, pod doiočenimi pogoji, lahko postane¬ jo tudi novi jeziki. Tako so na primer iz nekda¬ njega indoevropskega prajezika nastali mnogi sedanji jeziki. Eden od njih je tudi slovenščina. Tudi ta se je razvijala naprej. Znotraj nje so na¬ stala mnoga narečja. Če bi se razvoj neovirano nadaljeval, bi vsaj teoretično iz slovenščine lahko nastali novi jeziki. Da bi se izognili tej ne¬ varnosti, smo se domenili, da bomo uporabljali posebno obliko slovenskega jezika. Pravimo ji knjižni jezik. Toda jezik je živel naprej. In nastalo je to, kar imamo danes v slovenščini — tri osnovne plasti jezika: knjižni jezik, narečja in pogovorni jezik. Knjižni jezik je tista dogovorjena oblika, ki omogoča nemoteno sporazumevanje med vsemi, ki uporabljajo slovenščino. Drugo plast tvorijo slovenska narečja, ki jih je danes več kot štirideset. Rezultat medsebojnega delovanja teh dveh plasti — knjižnega jezika in narečij —pa je tretja plast: pogovorni jezik. To je široko območje, v katerem se pod prevladujočim vpli¬ vom narečij oblikujejo krajevni govori, na drugi strani pa pod vplivom knjižnega jezika — zborni govor, oblika jezika, ki jo uporabljamo, ko želi¬ mo, da nas razume kar najširši krog naslovni¬ kov. Posameznik pač uporablja slovenščino v obliki, ki nastane kot rezultat delovanja dveh glavnih plasti: knjižnega jezika in narečij. Ob¬ vladati jezik pomeni torej poznati različne plasti jezika, ki so prav tako del jezikovnega sistema. Vendar znanje jezika ni zgolj poznavanje si¬ stema, ampak zahteva tudi njegovo pravilno uporabo. Jezika namreč ne uporabljamo samo v njegovi temeljni funkciji, za sporazumevanje, uporabljamo ga tudi v druge namene. Tako re¬ cimo z jezikom izražamo čustva. Jezik je takrat izrazno sredstvo umetnosti — besedne umet¬ nosti. In ker jezik uporabljamo v različne name¬ ne, se pojavijo značilnosti, po katerih ločimo zvrsti jezika. Osnovna zvrst vsakega jezika je sporazume¬ valna zvrst. Uporabljamo jo pri vsakodnevnem sporazumevanju. Praviloma je v govorni obliki. Druga je umetnostna zvrst. Uporabljamo jo, če želimo z jezikom pri naslovniku spodbuditi čus¬ tveno doživetje, doseči umetniški učinek. Vmes med tema zvrstema sta še dve: strokovna in publicistična. Vsaka od štirih zvrsti ima svoje zakonitosti. Poznavanje teh zakonitosti prav tako štejemo k znanju jezika. Zato mora dober poznavalec je¬ zika obvladati ne le slovnico, ampak se mora zavedati tudi različnih plasti in zvrsti jezika. Nas zanima predvsem strokovna zvrst. Zato si oglejmo nekatere njene značilnosti. Navadno jo uporabljamo v pisni obliki, zato dosledneje upošteva vsa slovnična pravila. Na besedni ravni je zanjo značilno, da zelo pogosto upo¬ rablja termine. Poleg tega raje uporablja samo¬ stalnike kot glagole, rada kopiči pridevnike in uporablja značilne veznike. Na ravni frazeologi¬ je uporablja značilne besedne zveze. V skladnji prevladujejo zapletene, zložene povedi. Besedi¬ la so vedno skrbno grajena: z odstavki, jedrna¬ to, jasno in logično. Najpomembnejša značil¬ nost vsakega strokovnega besedila je — odsotnost čustev. Vendar strokovna zvrst jezika nikakor ni ne¬ kaj enotnega. Posamezne stroke imajo poleg svoje terminologije in frazeologije tudi svoj slog, svoj način uporabe jezikovnih sredstev. Spomnimo se samo pravniškega jezika ali jezi¬ ka filozofskih besedil. Lahko bi rekli, da imajo posamezne stroke svoje lastne podjezike. Ne¬ katere bolj, nekatere manj izoblikovane. Vse, kar je bilo povedano o slovenščini, velja tudi za druge jezike. Vsak jezik ima svoje plasti in svoje zvrsti. Kdor hoče prevajati, se jih mora vsaj zavedati, če jih že ne more obvladati. Pre¬ vajanje je namreč proces, ki med drugim zahte¬ va tudi, da prevajalec v prevedenem besedilu ne le ohrani pomene posameznih besed, am¬ pak jih posreduje v tisti plasti in zvrsti, v kateri so bile uporabljene v izvirniku. Zato mora vsak prevajalec poznati tudi te značilnosti jezika, in MOSTOVI 1/1991/XXVI 39 to v obeh jezikih: izhodiščnem in ciljnem. Kajti prav pomanjkljivo poznavanje posameznih zvr¬ sti je marsikdaj razlog, da nekdo, ki sicer obvla¬ da jezik za sporazumevalne namene, ne more uspešno prevajati. Strokovni prevajalci imajo opravka predvsem s strokovnimi besedili, zato jih morajo prevajati v strokovni zvrsti ciljnega jezika in ne morda v sporazumevalni ali celo v umetnostni. Prav tako morajo uporabljati pravilen podjezik. In prav tu navadno nastopijo težave. Dober poznavalec nekega podjezika je praviloma le strokovnjak s tega področja. Se pravi, da bi morali strokovna besedila prevajati izključno strokovnjaki. Toda ti tega navadno ne utegnejo ali pa ne obvladajo dovolj obeh jezikov. Zato nujno pride na pomoč prevajalec. Ker pa ta ne more biti strokovnjak za vse najrazličnejše stroke, nastopijo težave. Rešitvi sta dve: specializacija in sodelovanje. Specializacija je v naših razmerah praktično neizvedljiva. Slovenski trg je premajhen in pre¬ vajalcev ni dovolj. Zato preostane samo druga rešitev — sodelovanje. Prevajalec se ne sme sramovati, če ne pozna vseh podjezikov neke¬ ga jezika, če ni strokovnjak za vse stroke. Prav nasprotno, imeti bi moral za svojo dolžnost, da vsak strokovni prevod preveri skupaj s strokov¬ njakom. To bi moral početi redno in dosledno. Le tako bo zagotovil kakovosten prevod, kar je nedvomno glavni cilj vsakega prevajalca. Stro¬ kovnega še posebej. Po drugi strani naj bi se strokovnjaki, ki ne poznajo dovolj obeh jezikov, ne lotevali prevajanja. Če pa se tega vendarle lotijo, naj tudi njim ne bo nerodno posvetovati se s prevajalcem, dobrim poznavalcem jezikov. Le sodelovanje vodi k uspehu! Lidija Šega Izobraževanje prevajalcev v Nemčiji Pod geslom Praksa in izobraževanje je Združenje prevajalcev Nemčije leta 1983 imenovalo po¬ sebno strokovno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov poklicnih prevajalcev in predavateljev v raznih izobraževalnih ustanovah, katere namen je bil zagotoviti prilagojenost izobraževanja dejan¬ skim potrebam prakse. Komisija si je zastavila nalogo, da bo s konkretnimi ukrepi na področju osnovnega in dopolnilnega izobraževanja poskrbela za boljšo usposobljenost prevajalcev in tol¬ mačev in jim s tem zagotovila ustrezen status ter boljše možnosti zaposlovanja. Po opravljenem strokovnem delu je komisija leta 1986 izdala poseben memorandum, ki ga povzemamo v skrajšani obliki, našim kolegom v informacijo in izobraževalnim ustanovam v premislek! 1. Cilji Za boljše prevajalsko delo, ki ga uporabniki od prevajalcev zahtevajo in pričakujejo, je treba: □ pri prevajalcih začetnikih odpraviti pomanj¬ kljivosti v znanju izhodiščnega in ciljnega jezi¬ ka ter zagotoviti dopolnilno izobraževanje iz stroke, kulture in družbenega okolja ter tehnike prevajanja; □ izobraževanje prilagoditi praksi tako, da bo¬ do imeli prevajalci boljše možnosti za zaposlitev; □ študente pripraviti na samostojno in odgo¬ vorno delo; □ upoštevati tehnični napredek in novosti, s katerimi se bodo prevajalci srečevali v praksi; □ prevajalce strokovno tako usposobiti, da bodo poleg prevajanja lahko opravljali še druge delovne naloge; □ organizirati stalno dopolnilno izobraževanje za prevajalce in tolmače; □ na podlagi zahtev in izkušenj iz prakse po¬ speševati in izboljšati tudi programe dopolnil¬ nega izobraževanja za učitelje. Za uresničitev teh ciljev bosta potrebna druga¬ čen pristop k izobraževanju prevajalcev in tol¬ mačev ter zlasti pogostejše vključevanje in po¬ moč uporabnikov prevajalskih storitev. 2. Zahteve poklica Po končanem izobraževanju morajo biti pre¬ vajalci usposobljeni za kakovosten prenos in- 40 MOSTOVI 1/1991/XXVI formacij v okviru mednarodnega komunicira¬ nja, to pa vključuje: □ prevajanje iz izhodiščnega v ciljni jezik, pri čemer se v največji možni meri ohranjata vse¬ bina in slog sporočila; □ prevajanje in preoblikovanje besedil tako, da je ciljno besedilo primerno za drugačno rabo kot izhodiščno besedilo; □ pregledovanje in lektoriranje izvirnih besedil in prevodov; □ ovrednotenje, izdelava povzetkov ali komen¬ tiranje besedil po določenih načelih ali zahtevah; □ oblikovanje izvirnih besedil po navodilih in iz informacij, ki so na voljo. Za izpolnjevanje teh nalog morajo prevajalci znati praktično uporabljati v šoli pridobljeno znanje in ga stalno širiti s splošnim in strokov¬ nim izobraževanjem. Poleg tega morajo znati uporabljati vsa standardna in nova orodja ter pripomočke, s katerimi si pri prevajanju in tol¬ mačenju lahko pomagajo. 3. Izobraževanje 3.1 Cilji izobraževanja Cilj izobraževanja je usposobljenost za nalo¬ ge, ki jih praksa postavlja pred tolmače in pre¬ vajalce. To pomeni najprej dobro osnovno iz¬ obrazbo in poznavanje maternega jezika, nato znanje tujega jezika in poznavanje kulture ter okolja, za kar je nujno potrebno tudi bivanje v tujem okolju. Jezikovno in strokovno usposabljanje mora obvezno potekati v izobraževalnih ustanovah, poleg tega se morajo študenti samostojno do¬ polnilno izobraževati in pridobivati zlasti znanja o tem, kako si pridobiti dodatna znanja in razši¬ riti svoje obzorje. Učni programi morajo biti dovolj raznoliki in razdeljeni na več usmeritev — od programov za pridobivanje bolj teoretičnih do programov za pridobivanje bolj praktičnih znanj ter posebnih oddelkov za usposabljanje v posameznih strokah. Izobraževanje naj traja najmanj 8 semestrov in naj bo razdeljeno na učne sklope (vsebinske bloke), ki naj se vedno končajo s praktičnim iz¬ pitom ali testom. Poleg tega je po prvem letniku obvezno bivanje v tujini (4 mesece za vsak tuj jezik), po drugem letniku pa 6 do 12-tedenska praksa v delovnem okolju. Izobraževalne institucije so za izobraževanje prevajalcev in tolmačev dolžne zaposlovati iz¬ ključno strokovnjake z izkušnjami iz prakse. Po¬ leg tega morajo skrbeti za stalno dopolnilno iz¬ obraževanje tako učiteljev kot svojih absol¬ ventov. 3.2 Vsebina izobraževanja V tem delu memoranduma so opisani ukrepi, ki so po mnenju komisije potrebni za prilagaja¬ nje izobraževanja prevajalcev in tolmačev za¬ htevam prakse. 3.2.1 Osnovna jezikovna znanja (v maternem jeziku) Pomanjkljivo jezikovno znanje je splošen problem, ki pride pri prevajalcih in tolmačih še posebej do izraza. Jezikovna znanja, ki vključu¬ jejo sposobnost izražanja v nekem jeziku in v njegovem kulturnem okolju ter ustrezno upora¬ bo jezika, je treba za prevajanje in tolmačenje dopolniti še s sposobnostjo analiziranja in po¬ vzemanja (krajšanja) besedil, samostojnega se¬ stavljanja, popravljanja slabih besedil ter ureja¬ nja besedil (priprava za tisk) pa tudi z retoričnimi sposobnostmi za nastopanje v javnosti. Priporočila komisije: □ sprejemni izpit iz osnovnih jezikovnih znanj za ugotavljanje primernosti za poklic preva¬ jalca; □ dopolnilni pouk za poglabljanje in izpopol¬ njevanje osnovnih jezikovnih znanj; □ strogo ocenjevanje osnovnih jezikovnih znanj pri vseh pisnih in ustnih nalogah ter izpitih. 3.2.2 Znanje tujega jezika Zahteve so podobne kot pri osnovnem jezi¬ kovnem znanju maternega jezika. Pri tem ni pomembno, kako si je prevajalec to znanje pridobil. Priporočila komisije: □ sprejemni izpit iz znanja tujega jezika, □ dopolnilni uvajalni tečaji za tiste, ki se tujega jezika prej niso učili, □ tečaji za izpopolnjevanje znanja tujega jezi- MOSTOVI 1/1991/XXVI 41 ka (zlasti za različne zvrsti) na podlagi primer¬ jalnega jezikoslovja, □ najmanj štirimesečno izobraževalno bivanje v tujem jezikovnem okolju že v prvem letniku. 3 . 2.3 Splošno poznavanje kulturnega okolja Naslednja bistvena lastnost uspešnega pre¬ vajalca in tolmača je obsežno in raznoliko splošno poznavanje kulturnega okolja. Ta zna¬ nja, ki so potrebna za komuniciranje med raz¬ ličnimi kulturami, si mora prevajalec pridobiti in jih tudi dokazati že med izobraževanjem. Po¬ trebne informacije iz tega sklopa znanj se na¬ našajo zlasti na politično in splošno družbeno ureditev (politični sistem, organi oblasti, sistem izobraževanja, religija, javna občila), gospodar¬ stvo (gospodarski sistem, zunanja trgovina, davčni sistem, oblike podjetništva), pravo (pravni sistem in obligacijsko pravo), tehniko (standardi, merski sistem) in umetnost (literatu¬ ra, upodabljajoča umetnost). Priporočila komisije: □ obvezno vključevanje splošnih znanj v učni program, pri čemer naj bodo poudarjene zlasti jezikovne posebnosti, povezane s temi znanji; □ seminarji in predavanja gostujočih predava¬ teljev iz ustanov, ki se ukvarjajo z mednarodni¬ mi stiki — za boljšo predstavitev posameznih političnih, kulturnih in gospodarskih institucij. 3 . 2.4 Strokovna znanja Strokovno prevajanje in tolmačenje ni možno brez temeljnih strokovnih znanj. V praksi pogo¬ sto iščejo prevajalce, ki so strokovnjaki za po¬ samezna področja. Priporočila komisije: Glede na zahteve uporabnikov priporočamo dve alternativni študijski usmeritvi: a) študij prevajanja z dvema tujima jezikoma in vzporedno temeljno usposabljanje vsaj za eno stroko, ki naj bo podlaga za strokovno prevajanje; b) kombiniran študij prevajanja (s samo enim tujim jezikom) in druge stroke (strojništvo, pravo itd.), pri čemer medsebojna povezanost obeh študijskih programov ni nujna. Predvsem je pomembno, da se prevajalec nauči razmišljati v skladu z načeli posamezne stroke (sistemsko in problemsko usmerjeno mišljenje) in ne le v skladu s pravili jezikoslovja (tekstualno-analitično). 3 . 2.5 Teorija prevajanja in analitičen pristop k strokovnemu jeziku Za uspešno prevajanje mora prevajalec po¬ znati in obvladati tehniko prevajanja. Pri tem mu strokovna znanja iz teorije prevajanja omo¬ gočajo pravilno razčlenjevanje in razumevanje besedila, iskanje tipičnih in za uspešno preva¬ janje pomembnih vsebinskih in besednih zvez, proučevanje strokovnega jezika in ne nazadnje poznavanje sodobne računalniško podprte me¬ tode prevajanja. Prevajalec mora dobro poznati možnosti in omejitve prevajalske znanosti ter v teh okvirih kar najbolj zvesto posredovati in¬ formacije v ciljnem jeziku. Priporočila komisije: □ v program za izobraževanje prevajalcev in tolmačev je treba vključiti tudi poglavja iz teori¬ je prevajanja; □ v okviru teorije prevajanja je treba obravna¬ vati različne modele, prevajalske metode in spoznanja zlasti z vidika njihove praktične upo¬ rabe pri prevajanju in tolmačenju; □ paziti je treba, da teorija ne postane sama sebi namen; integralno mora biti vključena v ce¬ loten izobraževalni proces, znanstvena spoz¬ nanja pa je treba nenehno preverjati s praktič¬ nimi vajami; □ študenti morajo opraviti tudi izpit iz teorije prevajanja; □ strokovni predmeti s področja teorije preva¬ janja morajo biti zasnovani tako, da na njih lah¬ ko temelji nadaljnje znanstveno delo preva¬ jalcev. 3 . 2.6 Terminologija Izobraževalne institucije morajo študente prevajanja in tolmačenja seznaniti s termino¬ loškimi in leksikografskimi metodami. Za to področje je treba predvideti posebne predmete (v okviru predmetnika teorije prevajanja). Ter¬ minološko usposabljanje naj temelji na osnov¬ nih standardih (na primer DIN ali ISO) in naj vključuje zlasti sistematiko poimenovanja, be- sedotvorje in pravilno rabo. Prevajalci se mora¬ jo uposobiti tudi za terminološko delo in se na- 42 MOSTOVI 1/1991/XXVI učiti pravilno in kritično uporabljati slovarje, glosarje, leksikone in drugo literaturo. Termino¬ loško znanje je treba poglabljati s praktičnimi vajami. Priporočilo komisije: □ proučevanje terminologije naj bo obvezen učni predmet, ki povezuje teorijo s prakso. 3.2.7 Vaje iz prevajanja Prevajalec mora prevajati besedila v ciljni je¬ zik pravilno in z občutkom za razlike v kulturi in načinu izražanja, tako da prejemniku posreduje optimalno sporočilo. Vsa pravila takega preva¬ janja lahko spozna le s številnimi vajami iz pre¬ vajanja različnih zvrsti. Priporočila komisije: □ praktično je treba obdelati različne zvrsti be¬ sedil in pri tem paziti na oblikovne, slogovne, vsebinske in kulturne posebnosti besedila; □ obdelati je treba čim več različnih zvrsti, kot so: uradna obvestila, navodila za uporabo, do¬ kumentacija za vzdrževanje, predavanja, poro¬ čila s sestankov, časopisni članki, znanstvena in tehnična poročila, specifikacije, standardi, pogodbe in dogovori, patentni spisi, reklame, razpisi, ponudbe, poslovna pisma itd.; □ študenti se morajo navaditi na hitro prehaja¬ nje iz ene zvrsti ali stroke v drugo. Zato je treba pri vajah obdelovati čim bolj raznolika besedila; □ študenti morajo dobiti občutek, da pri preva¬ janju ni pomembno le golo besedilo, ampak je treba upoštevati tudi risbe in slike, ki so sestav¬ ni del besedila; □ študenti se morajo navaditi na delo v časov¬ ni stiski in kljub kratkim rokom oddajati prevode ustrezne kakovosti; □ prevajalci se morajo navaditi na delo z dikta¬ foni in drugimi sodobnimi pisarniškimi sredstvi; □ po možnosti je treba vaje iz prevajanja do¬ polnjevati s praktičnimi ogledi in ekskurzijami ali na primer s praktičnim delom s strojem, za katerega prevajajo navodila. 3.2.8 Vaje iz tolmačenja Pri vajah iz tolmačenja je treba smiselno in ustrezno prilagojeno upoštevati vsa pravila za vaje iz prevajanja. 3.2.9 Orodja in pripomočki za prevajanje in tolmačenje Med izobraževalnim procesom se morajo prevajalci naučiti uporabljati ustrezne delovne metode in orodja ter pripomočke za delo. Pri tem gre tako za optimalno rabo slovarjev, enci¬ klopedij in strokovne literature kot za dostop do banke podatkov. Prav tako mora prevajalec ob¬ vladati računalniško obdelavo besedil. Priporočilo komisije: Uvajanje tehničnih metod in pripomočkov za prevajanje naj bo poseben predmet v učnem programu. 3.2.10 Obdelava podatkov za prevajanje in tolmačenje Praktično usposabljanje prevajalcev in tol¬ mačev mora vključevati tudi pridobivanje znanj iz računalniške obdelave jezikovnih podatkov in besedil od uporabe terminoloških bank do računalniških programov za prevajanje. Priporočila komisije: V študijski program za prevajalce in tolmače je treba vključiti tudi: □ spoznavanje osnov računalniške obdelave podatkov (poznavanje funkcije mikroračunalni¬ kov, uporaba urejevalnikov besedil, bank po¬ datkov na velikih in malih računalnikih, raču¬ nalniško podprto prevajanje in prevajanje z računalniškimi programi, kodiranje slovarjev za računalniško prevajanje); □ predstavitev možnosti uporabe programov za urejanje in obdelavo besedil in možnosti za ureditev večfunkcijskih delovnih mest za prevajalce; □ predstavitev konkretnih sistemov za preva¬ janje s pomočjo računalnika, možnosti uporabe računalnikov ter njihovih zmogljivosti in omejitev; □ vaje iz urejanja besedil, iskanja besed v banki podatkov ter vaje iz predhodne in dodat¬ ne obdelave besedil pri prevajanju z računal¬ niškimi programi. 3.2.11 Tolmačenje za prevajalce in prevajanje za tolmače V praksi se morajo prevajalci pogosto ukvar¬ jati tudi s konsekutivnim tolmačenjem, od tol- MOSTOVI 1/1991/XXVI 43 mačev pa se nemalokrat zahteva tudi pisne prevode. Priporočila komisije: □ organizacija vaj iz konsekutivnega tolmače¬ nja tudi za prevajalce (z do 3-minutnimi odlomki), □ vaje iz pisnega prevajanja za tolmače, □ tako prevajalci kot tolmači morajo opraviti izpit iz tega dopolnilnega predmeta. 3.3 Sklepi Komisija meni, da je za tak učni program po¬ treben osemsemestrski visokošolski študij. Zato predlaga kritično preverjanje in ustrezne prilagoditve dosedanjega sistema izobraževa¬ nja prevajalcev. 4. Raziskovalno delo Izobraževalne ustanove pa niso namenjene samo usposabljanju prevajalcev, ampak se uk¬ varjajo tudi z raziskovalnim delom. Raziskovalne naloge lahko opravljajo tudi po naročilu uporabnikov. 5. Dopolnilno izobraževanje Nujno je stalno dopolnilno izobraževanje uči¬ teljev in prevajalcev v delovnem razmerju, zlasti z namenom, da pridobijo dodatna jezikovna, strokovna in splošna znanja ter se seznanijo z najnovejšimi dosežki tehnike na področju pre¬ vajanja. Z dopolnilnim izobraževanjem se ustvarjajo tudi tesnejše vezi med učitelji in pre¬ vajalci iz prakse, kar omogoča boljšo izmenja¬ vo izkušenj in skupno iskanje odgovorov na vprašanja iz prakse za prakso. Izobraževalne institucije so dolžne organizi¬ rati izobraževanje za prevajalce, svojim učite¬ ljem pa morajo omogočati udeležbo na stro¬ kovnih kongresih in seminarjih, tako da so vedno seznanjeni z novimi tehnologijami in s terminologijo, povezano z njimi, z modernimi delovnimi sredstvi in metodami ter z najnovejšo strokovno literaturo. 6. Priporočila in pomoč iz prakse V tesnem sodelovanju z izobraževalnimi insti¬ tucijami lahko prevajalci iz prakse veliko pri¬ spevajo k primerni vsebini in ustreznim meto¬ dam izobraževanja. Podpora iz prakse ima različne oblike. Prevajalci predavajo o praktičnih izkušnjah in problemih v poklicu. Ob tem dajejo študen¬ tom napotke glede jezikovnih zvrsti in vsebine ali oblike najpogostejših besedil. Hkrati prena¬ šajo izkušnje s področja terminološkega dela in tehničnih pripomočkov ter ne nazadnje tudi iz¬ kušnje glede vloge in statusa prevajalca v de¬ lovnem okolju. Stroka dobiva iz prakse informacije, primerna besedila, učno gradivo (strokovna besedila, prospekte, demonstracijske modele itd.) in se nanjo obrača tudi pri pripravljanju strokovnih ekskurzij in ogledov. Skupno se organizira obvezno prakso za študente in program dela. Praksa v podjetju naj traja najmanj 6 do 12 tednov pod vodstvom strokovno usposobljenega mentorja. Po oprav¬ ljeni praksi dobijo študenti ustrezno potrdilo in primerno denarno nadomestilo za opravljeno delo. Obvezna praksa naj bo študentom v pomoč zlasti pri terminološkem delu priprave diplom¬ ske naloge. Sodelovanje med prakso in izobraževalno in¬ stitucijo naj bo organizirano tako, da pride po¬ buda za teme diplomskih nalog iz prakse, kjer diplomant lahko dobi tudi potrebne informacije, strokovno literaturo in terminološko gradivo. Za strokovno svetovanje in organizacijo dela pa naj skrbi izobraževalna ustanova. Izdelano di¬ plomsko nalogo se nazadnje preveri in even¬ tualno popravi v podjetju, kjer se preveri tudi njeno praktično uporabnost. Izobraževalne institucije zaposlujejo kot pre¬ davatelje in lektorje tudi strokovnjake iz prakse, ki pa morajo biti za to delo posebej usposoblje¬ ni in morajo poleg strokovnih znanj imeti še pe¬ dagoške sposobnosti. Zunanje sodelavce vključujejo v izobraževanje zlasti na področju seznanjanja študentov s kulturo okolja, s stro¬ kovnimi znanji, s tehničnimi in terminološkimi pripomočki za prevajanje, s strokovnim preva¬ janjem in tolmačenjem v praksi ter z računal¬ niško obdelavo. Iz prakse prihajajo tudi teme za raziskovalne naloge. Za poenostavitev sodelovanja med prakso in izobraževalnimi institucijami naj bi uredili po- 44 MOSTOVI 1/1991 /XXVI sebno koordinacijsko pisarno, ki bi jo vodili prevajalci. Pomoč iz prakse pri izobraževanju naj bi bila brezplačna. 7. Možnosti razvoja Zaradi vse intenzivnejših mednarodnih stikov narašča povpraševanje po dobro usposoblje¬ nih in odgovornih prevajalcih, kljub temu pa je klasičnih delovnih mest za prevajalce vedno manj. Sodobni prevajalci in tolmači morajo biti namreč strokovnjaki za posamezna področja in v to mora biti — poleg teorije in praktičnih vaj — usmerjeno tudi izobraževanje. Priporočila komisije: □ študijski program je treba dopolniti in izpo¬ polniti tako, da bo po eni strani zadovoljeval po¬ trebe prakse, po drugi pa omogočal nadaljnji znanstveni razvoj prevajalske stroke. Pri tem je treba vsebinsko in organizacijsko upoštevati priporočila komisije; □ uvajati je treba nove študijske usmeritve, ki povezujejo prevajalstvo z izobraževanjem v po¬ sameznih strokah, tako da imajo diplomanti pravzaprav dvojno izobrazbo. To je mogoče doseči tudi z dvopredmetnim študijem, tako da se študij prevajanja povezuje z drugo stroko (npr. kemijo, fiziko, medicino, pravom, ekonomi¬ jo, informatiko ipd.); □ predvideti je treba posebne specializacije za posamezne zvrsti prevajanja in tolmačenja, kot so na primer inokorespondent, dopisnik, tolmač za stike z javnostjo, svetovalec za kulturne in družbenopolitične ter ekonomske razmere v posameznih deželah itd.; □ vendar se pri študiju nikakor ne sme zane¬ marjati jezikovnega znanja in tem iz terorije prevajanja, saj morajo biti prevajalci in tolmači strokovno in znanstveno podkovani prav na tem področju; □ potrebnega je veliko praktičnega dela, pri čemer pri vajah ne sme biti nikoli več kot 20 študentov. Pri vajah je treba uporabljati živa be¬ sedila iz prakse in ob tem uvajati študente v de¬ lo s sodobnimi tehničnimi pripomočki ter jih naučiti računalniško podprtega prevajanja. K temu sodi tudi obvezna praksa v tujini in v de¬ lovni organizaciji; □ uvedli naj bi še dodaten štirisemestrski po¬ diplomski študij za tiste, ki se usmerjajo v nada¬ ljnje izobraževanje in znanstveno delo. Poleg tega je treba razmišljati tudi o možnostih za na¬ daljnji strokovni razvoj in opravljanje doktora¬ tov za profesorje; □ sedanja kadrovska zasedba in tehnična opremljenost na visokošolskih izobraževalnih institucijah nista zadovoljivi in ne dajeta mož¬ nosti za potrebno prožnost pri zahtevani razno¬ likosti izobraževanja kakor tudi ne za nujno po¬ trebno znanstveno delo na tem področju; □ za uresničitev nove zasnove izobraževanja prevajalcev in tolmačev bodo potrebna dodat¬ na vlaganja. Univerze, gospodarstvo in organi oblasti se bodo morali združiti pri skupnem oblikovanju in financiranju novega koncepta usposabljanja prevajalcev in tolmačev za po¬ trebe gospodarstva in družbe. 8 . Nadaljnje dejavnosti Komisija predlaga upravnemu odboru Zdru¬ ženja prevajalcev Nemčije, naj vpliva na izvaja¬ nje predstavljenih predlogov in uskladi sodelo¬ vanje med izobraževalnimi institucijami ter prakso. V ta namen naj bi sočasno delovali v štirih smereh. 1. Poskrbeli naj bi za boljšo medsebojno ob¬ veščenost in čim širši krog zainteresiranih (uni¬ verze, podjetja, ministrstva) seznanili s predlogi komisije ter sprožili razpravo o njih. 2. Ukrepe, ki ne zahtevajo sprememb v študij¬ skem in izpitnem programu, naj bi takoj začeli preverjati in izvajati v praksi. 3. Začeti bi morali tudi z uresničevanjem dol¬ goročnih sklepov, to je s spreminjanjem kon¬ cepta izobraževanja in študijskega programa. Na podlagi meduniverzitetnega dogovora naj se čim prej začne tudi s podiplomskim študijem in znanstvenim delom. 4. Smiselno in priporočljivo bi bilo določiti in opredeliti strokovne zahteve za prevajalce in tolmače pa tudi za njihove učitelje. Na takšni podlagi bi se lahko izoblikoval nov poklic in hkrati status prevajalca, ki bi ga lahko vključili v mednarodno nomenklaturo poklicev (ILO). MOSTOVI 1/1991/XXVI 45 WSE,£iWM(Sl± Narcis Dembskij Slovensko-francoski slovar strojniških in komplementarnih izrazov Nadaljevanje iz prejšnje številke Mostov O občutljivost — sensibilite, reponse občutljivost sprejemnika — receptivite d’un appareil občutljivost, vhodna — reponse d’entree občutljivost, vklopna — reponse a la mise en Circuit obdelanec — piece brute obdelava, hladna — traitement par le froid obdelava, termična — recuit obdelovanec — piece a usiner obdelovanje jekla — travail de l’acier obdelovanje lesa — travail du bois obdelovanje, strojno — usinage, traitement mecanique obdelovati (kovino) — fagonner, transformer obdelovati na stroju — usiner obešalo — suspension obešenje, vzmetno — suspension obesiti — suspendre objekt — construction, batiment objekti, nastanitveni — constructions d’habitation objemka — manchon, collier, raccord de tubes objemka, kabelska — serre-cable objemka, spojna — manchon d’ accouplement obleka, delovna — vetements de travail oblikovanje z brušenjem — detalonnage obloga, betonska — cuvelage obloga, protikorozijska — revetement anticorrosion obloga, zaščitna — reveement protecteur obloga, zavorna — garniture de frein oblok — are oblok, termični — are thermoelectronique obložen — blinde, double obložen — revetu, garni d’un revetement območje — etendue, calibre, piage območje napetosti — calibre de tension območje uporabe — domaine d’utilisation območje, merilno — rayon de mesure, etendue de mesure območje, valovno — gamme d’ondes obnoviti — reconstituer oboj okoli oken ali vrat — chambranle obojka — manchon obojka, kabelska — manchon de cable obojka, reducirana — reduction male-femelle obraba — usure obrat (krožni) — tour, mouvement circulaire obrat (okoli osi) — rotation obrat (okoli središča) — revolution obrat, rudniški — exploitation miniere obrat, tovarniški — atelier, exploitation, service obraten — d’exploitation, de Service obratovanje — exploitation obratovanje, enakomerno trajno — service continu obratovanje, kratkotrajno — service temporaire obratovanje, nazivno (nominalno) — regime (service) nominal obratovanje, neprekinjeno — service (marche) continu(e) obratovanje, prekinjeno — marche intermittente obratovanje, v obratovanju — en service obratovanje, vrsta obratovanja — service obratovati — marcher, fonctionner obratovati — etre en service (en marche) obremenitev — charge, chargement, sollicitation obremenitev ob konicah — charge de pointe obremenitev, dopustna — charge admissible obremenitev, enakomerna — charge equilibree obremenitev, koristna — charge utile obremenitev, neenakomerna — charge desequilibree obremenitev, nominalna (nazivna) — charge nominale, pleine charge obremenitev, osna — charge axiale obremenitev, pod polno obremenitvijo — a pleine charge obremenitev, polna — pleine charge, charge complete obremenitev, polna — travailler a plein rendement obremenitev, poskusna — charge d’essai obremenitev, simetrična — charge equilibree obremenitev, vlečna — charge de traetion 46 MOSTOVI 1 /1991 /XXVI obremenljivost, napetostna — charge de courant obrezovanje — taille obris — galbe obrniti smer toka — renverser le courant obroč — anneau, bague, collerette, virole obroč, Seegerjev — circlips obroč, distančni — bague d’ecartement obroč, drsni — anneau de glissement obroč, ekranski — anneau de garde obroč, kolesni — jante obroč, labirintni tesnilni — boite a labyrinthe obroč, posnemalni — segment racleur obroč, rezilni — bague coupante obroč, snemalni — racleur, bague d’huile obroč, tesnilni — anneau (rondelle) de joint obroč, tesnilni — anneau (rondelle) de garniture obroč, vezni — anneau de liaison obroček — bague obroček za naslonitev mašilke — rondelle de garniture obroček, tesnilni — anneau (rondelle) de joint obroček, tesnilni — bague d’etancheite (de garniture) obroček, uporovni — plaque de resistance obrusiti — dresser obrusiti robove — emorfiler obseg — etendue obseg, frekvenčni — gamme de frequences obsegati — comprendre obsekati, obtesati — dresser očala, varilska — lunettes de soudeur očala, zaščitna — lunettes de protection očistiti peska — debarrasser du sable odbijač — tampon, butee, butoir odbojnik — butee, dispositif d’arret odčitavanje, neposredno — lecture directe oddajati — emettre oddušnik — soupirail, baie d’aeration oddušnik — reniflard oddušnik — event, fente de respiration odgon — arbre de sortie, prise de force odjemnik, tokovni — pantographe odjemnik, tokovni — perche pivotante du trolley odklon — ecart odklopitev — deconnexion, desaccouplement, debrayage odklopitev (toka) — debranchement, disjonction odklopitev (vagona) — decrochage odklopiti — deconnecter, desaccoupler odklopiti — debrancher, mettre hors Circuit odklopiti — debrayer, disjoindre, fermer, arreter odklopiti telefon — couper la communication odklopiti tok — interrompre (couper) le courant odklopnik z zračnim pihom — disjoncteur instantane a air comprime odklopnik, avtomatski — disjoncteur automatique odklopnik, avtomatski — interrupteur automatique odlagališče smeti — decharge publique odlitek — piece coulee (moulee, de fonderie) odlitek — moulage odlitek, jekleni — moulage en acier, piece en acier moule odliti — fondre, couler, mouler, jeter en moule odmašiti — remedier a un bouchage odmetnik — deflecteur odmikač — came odnos — rapport odnos med... in — relation (correspondance) entre... et odnos, matematični — correlation odnos, v odnosu na — en fonction de odpadki — chutes, debris, dechets odpadki, industrijski — residus industriels odpiranje rudnika — mise en exploitation odplake, galvanske — eaux residuaires d’electrolyse odporen proti — etre a Tepreuve de, resistant a odporen proti udarcem — resistant aux chocs odpornost, izolacijska — resistance d’isolation odpoved mehanizma — defaillance du mecanisme odpraševanje — depoussierage odprema — expedition odprtina — orifice odprtina za dovod zraka — entree (prise) d'air odprtina za opazovanje — hublot de regard odprtina za polnjenje olja — orifice de remplissage d’huile odprtina, izpušna — orifice d’evacuation des gaz d’echappement odprtina, iztočna — orifice de vidange odprtina, odtočna v cevi — ouverture d’egout odprtina, prezračevalna — bouche d’aeration (de ventilation) odprtina, standardna — ouverture normalisee odrezek — tronpon odrezilnik za cevi — coupe-tubes odsek — section odsesovalnik prahu — depoussiereur odstopanje karakteristike — cession de la caracteristique odstotek dušika, majhen — a faible taux d’azote odstraniti rjo (umazanijo) — decaper odstraniti zrak — desaerer odstranjevanje mulja — ebouage odtočen — de deversement, d’ecoulement odtočen — de vidange odtočna cev — tuyau de decharge (d’ecoulement) odtočni kanal — canal de fuite, egout odtočni kanal — tranchee (passe) d’ecoulement odtočni ventil — vanne de vidange odtočni žleb — deversoir odvajalni jašek — galerie d’exhaure (d’ecoulement) MOSTOVI 1/1991/XXVI 47 odvajanje prahu — evacuation des poussieres odvod — derivation odvod zraka — evacuation d’air, systeme d’aeration odvodnik statične elektrike — deperditeur statique odvodnik, prenapetostni — parafoudre odzivnik, avtomatski — poste repondeur odzivnik, telefonski — repondeur telephonique enregistreur ogel, oster — angle vit ogrevanje, ponovno — rechauffage, rechauffement ogrevati, preveč — surchauffer ogrodje žerjava — charpente de grue ogrodje, kovinsko — carcasse metallique ogrodje, nosilno — ossature portante ogrodje, nosilno — ossature travaillante ogrodje, nosilno — ossature de support ohišje — boite, boitier ohišje — capot, čarter, corps, caisse, caisson ohišje — gaine, enveloppe ohišje — chemise, cloche, coffret ohišje črpalke — corps de pompe ohišje ležaja — boite paliere ohišje menjalnika — čarter de boite de vitesses ohišje motorja — bloc de culasse, bloc-cylindre ohišje sklopke — čarter d’embrayage ohišje telefona — boitier de Tappareil telephonique ohišje zasuna — corps de vanne ohišje, nosilno — boitier support de ojačenje — amplification, redoublement ojačevalnik — amplificateur ojačevalnik moči, močnostni o.— amplificateur de puissance ojačitev — nervure ojnica, pogonska — bielle motrice okov za žarnico — douille pour lampe okrov — boite, boitier, capot, čarter, chemise okrov — bati, chassis okrov vplinjača — corps du carburateur okrov, zaščitni — čarter de protection okvara — deterioration, panne okvara — avarie de machine(s) okvariti — deteriorer, endommager, avarier okvariti — mettre hors d’etat (d’usage) okvir stroja, temeljni — bati olje menjati — faire le vidange, vidanger l’huile olje, cilindrsko — huile de graissage pour cylindres olje, hladilno — huile de coupe olje, katransko — huile de goudron olje, mazalno — lubrifiant, huile de graissage olje, motorno — huile moteur olje, strojno — huile a machine oljekaz — indicateur de niveau d’huile oljiti — lubrifier, graisser, huiler oljnik — burette a huile omar(ic)a, elektrokomandna — armoire de commande omar(ic)a, elektrokomandna — armoire de distribution omar(ic)a, elektrokomandna — armoire de manoeuvre omar(ic)a, elektrokomandna — armoire de repartition omar(ic)a, elektrokomandna — tableau-armoire omar(ic)a, priključna — armoire (boite) de distribution omar(ic)a, priključna — boite de raccordement, b. de jonction omar(ic)a, razdelilna — armoire de commande omar(ic)a, razdelilna — armoire de distribution omar(ic)a, razdelilna — armoire de manoeuvre omar(ic)a, razdelilna — armoire de repartition omarica, števčna — coffret de compteur omarica, stikalna — coffret de commande electrique omrežje za prenos podatkov — reseau de donnees omrežje, cevno — reseau de tuyaux omrežje, digitalno — reseau numerique omrežje, električno — reseau de distribution d'electricite omrežje, računalniško — reseau de calculateurs omrežje, telekomunikacijsko — reseau de telecommunication omrežje, visokonapetostno — reseau a grande distance opis — description opis konstrukcije — description de la construction opis, kratek — description succinte, sommaire opis, tehnični — notice technique, notice descriptive oplaščen — enrobe opna — diaphragme opora — support, servante opornik — support oprema za prenos podatkov — teleinformatique oprema za upravljanje — appareil de commande oprema, galvanska — equipement de galvanoplastie oprema, hladilna — equipement frigorifique oprema, merilna — appareillage de mesure oprema, notranja — amenagement interieur oprema, pomožna — equipement auxiliaire oprema, strojna — equipement mecanique organizacija, proizvodna — entreprise industrielle orodjar — outilleur orodjarna — atelier d’outiilage orodje, inštalatersko — outillage de plombier orodje, rezalno — outil tranchant os — axe, essieu, pivot, verge os direktnega pogona — axe de commande directe 48 MOSTOVI 1/1991/XXVI os obračanja — axe de rotation, axe de revolution os, gonilna — essieu moteur os, izstopna — arbre de sortie os, magnetna — axe magnetique os, pogonska — essieu moteur os, pretična — axe de changement de vitesse oscilator — oscillateur oskrba z — alimentation en oskrbeti — approvisionner osnova — base osnova, geodetska — plan geodesique osnoven — de base osovina — fusee ostrenje — affilage, aiguisage, affutage ostrenje — emoulage, repassage ostrina klina — taillant de la lame ostružiti — tourner, usiner (travailler) au tour ostružiti — fagonner au tour, raboter ovira — obstacle ovoj, zaščitni — enveloppe protectrice ozemljilo — prise de terre ozemljitev — mise a la terre ozemljitev (vod za) — fil de prise de terre ozemljiti — mettre (relier) a la terre označen — note označevanje — designation označiti — reperer oznaka — indice, repere, marquage ozobiti — denter ozobje — denture ozobje, notranje — denture interieure ozobje, spiralasto — denture helicoidale ozobje, zunanje — denture exterieure ozobljati — tailler des engrenages ozobljenje — taille (taillage) d'engrenage ozvočenje — sonorisation P padec napetosti — chute de tension pakiranje — ensachage pakiranje s tehtanjem — pesage-ensachage palica za merjenje olja — jauge d’huile papir, filtrirni — papier filtre papir, smirkov — papier (d’)emeri park, avtomobilski — pare automobile park, strojni — pare de machines park, vozni — materiel roulant pas, frekvenčni — bande de frequences pas, zeleni (na avtocesti) — terre verte pastorek — pignon peak meter — indicateur de pointe peč, industrijska — fourneau industriel peč, talilna — four de fusion pedal za sklopko — pedale d'embrayage pepel, elektrofiltrski — cendres electrofiltrees pepel, plavžni — laitier de haut fourneau, scorie perioda — cycle permeabilnost — permeabilite permeabilnost, relativna — permeabilite relative permitivnost, dielektrična — permittivite (constante) dielectrique pesek — gravillon peskanje — grenaillage peskanje, čistiti s — decaper au jet de sable pesto, povezovalno — moyeu d’accouplement pihalo — soufflante, soufflerie pila — lime pila, triroba — lime triangulaire pipa za odvzem vzorca — robinet de prise d’echantillon pipa, izpraznjevalna — robinet de purge, purgeur pipa, vodovodna — robinet d’eau piš, magnetni — soufflage magnetique plamenišče — inflammabilite plamenka — lampe a souder plamtišče — temperature d’allumage plamtišče — temperature d’inflammation plamtišče — point d’inflammabilite plašč — enveloppe plašč kabla — game de cable, passe-cable plašč, hladilni — bloc de culasse, bloc-cylindre plast — couche plastificiran — plastifie platišče — jante platno — toile plavač — plongeur plazma — plasma plin, agresivni — gaz corrosif plin, strupen — gaz deletere plin, zemeljski — gaz naturel pločevina — tole, plaque metallique pločevina, bela — fer-blanc pločevina, črna — tole noire, fer en tole pločevina, jeklena — tole d’acier pločevina, kovana — tole martelee pločevina, odpadna — dechets de tole pločevina, pocinkana — tole galvanisee pločevina, rebrasta — tole striee (cannelee, nervuree) pločevina, transformatorska — tole magnetique pločevina, valjana — tole laminee pločevina, valovita — tole ondulee pločevina, varovalna — tole de protection pločevina, zaporna — tole de fermeture pločevina, železna — tole de fer ploh — madrier plošča — plaque, dalle, plaque-modele plošča kondenzatorja — armature d’un condensateur MOSTOVI 1/1991/XXVI 49 plošča s priključki — tableau (panneau) de distribution plošča s priključki — tableau (panneau) de commande plošča za blokiranje — flasque de blocage plošča za zategnitev — flasque de serrage plošča, krmilna — panneau de commande plošča, nadzorna — panneau de controle plošča, naslonska — plaque d’arret plošča, nosilna — plaque de support plošča, odtisna — plaque de demontage plošča, ojačevalna — piece de renfort plošča, oklopna — plaque de blindage plošča, podnožna — plaque de base, plaque de fond plošča, prilagodna — plaque d’adaptation plošča, razdelilna — tableau de distribution plošča, signalna — plaque signaletique plošča, stikalna — tableau de commande (de distribution) plošča, tlačna — rondelle de butee plošča, vezna — plaque d’assemblage plošča, zaporna — flasque de fermeture ploščad, nakladalna — rampe de chargement ploščica, karbidna — plaquette au carbure dur ploskev — surface, superficie ploskev, nosilna — surface portante ploskev, torna — surface de friction pnevmatika, nizkotlačna — pneu a basse pression pnevmatika, visokotlačna —- pneu a haute pression po metodi — suivant la methode de pociniti — etamer podaljšek — embout podatki — donnees, information podatki, tehnični — indications (donnees) techniques podatki, tehnični — caracteristiques techniques podjetje, gradbeno — entreprise de construction podlaga, trdna — fondation solide podloga — plan geodesique podložka — rondelle podložka, vzmetna — rondelle elastique (a ressort) podnožje — socle podpora — servante podpornik — poutrelle podstavek — socle, support, bati podstavek mize — support de table podstavek varovalke — culot de fusible podstavek, vrtljivi — plaque tournante podvoz — passage inferieur, passage en dessous podvozje — chassis podvreči preskusom — soumettre aux essais podvrsta — sous-categorie podvržen preskusom — soumis a 1’essai podvržen pritisku — soumis a la pression poganjalka — bielle poganjati — actionner, entrainer, propulser pognati — mettre en marche pogoji — modalites pogoji delovanja — conditions de fonctionnement pogoji namestitve — conditions d'installation pogoji, delovni — conditions de Service pogoji, drobilni — conditions de concassage pogoji, obratovalni — regime, conditions de fonctionnement pogon — entralnement, dispositif d’entralnement pogon — commande, dispositif de commande pogon — actionnement, dispositif actionneur pogon — attaque, propulsion pogon, električni — commande electrique pogon, mehanični — commande mecanique pogon, motorni — commande par moteur pogon, motorni — entralnement a (par) moteur pogon, nožni — commande au pied pogon, parni — commande a vapeur pogon, podajalni — engrenage d’avance pogon, ročni — commande a main pogon, strojni — commande mecanique pogon, turbinski — entralnement a (par) turbine pogon, verižni — commande par chalne pogrešek instrumenta — erreur instrumentale pogrevanje — rechauffement, rechauffage pojav izmenjave — phenomene d’echange pojav, aperiodični — phenomene aperiodique pojav, fotoelektrični — effet photoelectrique pojav, inverzni — effet photoelectrique inverse pojav, kožni — effet pelliculaire pojav, piezoelektrični — piezoelectricite pojav, piroelektrični — pyroelectricite pojav, prehodni — phenomene transitoire pojav, stisnjevalni — rheostriction, effet de pincement pojav, termoelektrični — effet thermoelectrique, effet Seebeck pojav, elektrokapilarni — phenomenes electrocapillaires pokriven — de revetement pokrov — couvercle, chapeau pokvariti — deteriorer pola, magnetova — poles magnetiques d’un aimant pola, zemeljska magnetna — poles magnetiques terrestres polarizacija snovi — polarisation d’un milieu polarizacija, dielektrična — polarisation dielectrique polarizacija, magnetna — polarisation magnetique poliranje kovinskih predmetov — fourbissage polirati — poncer polirnik — ponceuse poliuretan, ekspandirani — polyurethane expanse polje — champ 50 MOSTOVI 1/1991 /XXVI polje, brezizvorno — champ solenoidal polje, brezvrtinčno — champ irrotationnel polje, električno — champ electrique polje, homogeno — champ uniforme polje, izmenično — champ alternatif polje, ločilno — champ de separation polje, magnetilno — champ magnetisant polje, magnetno — champ magnetique polje, preklopno — champ de commutation polje, preklopno — panneau de connexion polje, razmagnetilno — champ demagnetisant polje, solenoidno, brezizvorno — champ solenoidal polje, vektorsko — champ vectoriel polje, vrtilno — champ tournant polje, vrtinčno — champ rotationnel, c. tourbillonnaire polje, zemeljsko magnetno — champ magnetique terrestre polmer — rayon polnila por — charges a pores polnilni — de remplissage polnilo — charge, materiau de remplissage polnjenje — remplissage, alimentation položaj, začetni — position de depart polprevodnik — semi-conducteur polsamostojen — semi-autonome polž — vis sans fin, vis d’Archimede pomnilnik, feritni — memoire a tores de ferrite pomnilnik, vmesni — tampon ponev, bobnasta — poche-tonneau ponev, livarska — poche de coulee ponev, prevozna — poche-tonneau roulante ponvica, ročna — poche a main popačenja, harmonska (nelinearna) — distorsion harmonique popačenja, nelinearna (harmonska) — distorsion de non-linearite popačenja, skupna harmonska — distorsion harmonique commune popačenje — distorsion popustiti vijak — deserrer une vis poraba energije — consommation d’energie poraba vode — consommation d’eau poraba, lastna — consommation propre poravnalka — ajusteuse poročilo, tehnično — description technique poroznost, enakomerna — porosite uniformement repartie poševiti — taluter poškodba — deterioration poskus na modelu — essai sur maquette poskus obremenitve — essai de charge poskus, naključni — epreuve au hasard poskus, naključni — verification par prelevement poskus, naključni — epreuve sur prelevement poskus, naključni — epreuve a 1’improviste poskus, naključni — epreuve sur eprouvettes poskusno — a titre d’essai posledice, škodljive — consequences (suites) nuisibles posnemanje roba — chanfreinage posoda, bencinska — bidon a essence postaja, delovna — poste de travail postaja, generatorska — groupe electrogene postaja, razglasna — station d annonce postopek — mode operatoire postopek obdelave — procede industriel postopek, delovni — procede de fabrication postopek, varilni — procede de soudure postrugati, postružiti — raboter pot, povprečna prosta — libre parcours moyen pot, vozna — voie carrossable pot, zavorna — parcours d’arret potek skale — developpement d’echelle potek, frekvenčni — caracteristique de frequence potencial — potentiel potencial, elektrostatični — potentiel electrostatique potencial, magnetni — potentiel magnetique potencial, vektorski — potentiel vecteur potenje — suage potopitev — immersion povezava — connexion, raccordement poveznik — ferme povitje — enrubanage povratek — retour površina moke, sejalna — surface blutante d’un tam is površina, hrapava — surface rugueuse površina, nosilna — surface portante površina, sejalna — surface de criblage površinski — superficiel povrtalo — alesoir povrtati — aleser požar — incendie pozicija na risbi — repere poziton — positon, electron positif poziv — appel poziv, dohodni — appel entrant poziv, izhodni — appel depart prašek, varilni — poudre a souder prasketanje — crepitation, petillement, friture pravila varnosti (varnostna p.) — regles de securite pravočasno — en temps uti le pravokoten — rectangulaire prazen — vide praznitev — vidange praznjenje — vidage praznjenje kondenzatorja — decharge d’un condensateur MOSTOVI 1/1991/XXVI 51 prebijač — perpoir prebijalo — poinponneuse, mandrin prebijanje — poinponnage, brophage prebijati — poinponner, perforer, perper prebiti — perper prebitje — perforation, perpage, perpement prebod — perpage, peree, perforation preboj — elaquage, perpage preboj — perforation electrique prebojnik — disrupteur prebojnost — foree de penetration (de pereussion) prebojnost — penetrabilite prebosti — pereer, perforer, trouer, transperoer prečnica — entretoise predgrelec — rechauffeur predkoncepcija — avant-projet predležje, gonilno — engrenage predojačevalnik — preamplifieateur predojačevalnik, zbirni — preamplifieateur de eolleetage predpis, službeni — instruetion de serviee predpis, varnostni — eonsigne (reglement) de securite predpis UTE (VDE) — preseriptions U.T. E. (V. D. E.) predpostavljati — admettre que predračun stroškov — devis estimatif predreti — pereer, perforer predrtje — perforation, perpage predupor — resistance additionnelle pregled — eontrole visuel pregled, tehnični — verification teehnique pregledati temeljito, preskusiti — faire une revue (eomplete) de qe pregoreti (varovalka) — sauter, fondre pregoreti (žarnica) — griller pregrada — eloison pregreti — surchauffer pregretje — surehauffe, surchaufferie pregrevalec — surehauffeur prehitek — avanee prehod skozi ničlo — passage par zero preiskati — explorer, verifier preiskava, fluorescenčna — eontrole par fluoreseenee preiskovanje — sondage preizkus — gl. preskus preizkušanec — eprouvette prekaliti — tremper prekinitev — interruption prekinitev električnega toka — panne de eourant (d’eleetrieite) prekinitev obratovanja — arret de fonetionnement prekinitev toka — interruption de eourant prekinitev v obratovanju — interruption de serviee prekiniti — interrompre, deeonneeter prekiniti — arreter, eouper prekiniti tokokrog, električni tok — ouvrir un Circuit prekiniti zvezo — deeonneeter prekinjalo — trembleur, rupteur prekinjalo — interrupteur de eourant prekinjalo el. toka — interrupteur de eourant prekinjalo za luč — interrupteur d’eclairage prekinjalo za vžig — rupteur d’allumage prekinjevalec — interrupteur prekladanje — manutention preklapljanje — commutation, inversion preklic — abandon, annulation preklop — inversion, commutation preklop (avto) — changement de vitesse preklop, preklopitev — commutation preklopiti — inverser, commuter preklopiti avto — changer de vitesse preklopnik — commutateur, inverseur preklopnik, stopenjski — commutateur a plots prekoračitev — depassement prekrmiljenje — pilotage preliv — trop-plein prelom — rupture preluknjanje — perforage, perforation, perpage preluknjati — pereer, perforer prema, prva (prednja) — essieu avant prema, zadnja — essieu arriere premagovanje strmine — franchissement de pente premaz, bitumenski — revetement bitumineux premazi, zunanji — enduits d’exterieur premeljava — broyage premeljava, sekundarna — broyage secondaire premer — diametre premestitev središča, osi — excentration premestiti središče, os — excentrer premičen — eourant, mobile premičen — coulissant, a coulisse premik naprej — deplacement vers l’avant premik, fazni — dephasage, decalage de phase premikanje — mouvement premikanje, izmenično — mouvement alternatif premikanje, prisilno — mouvement force premo sorazmeren — direetement proportionnel premostitev — shunt premostiti — shunter, deriver prenapetost — surtension prenicanje —penetration prenos — transfert, report, retenue prenos energije — transmission (transport) d’energie prenosen — portable, portatif prenosnik, zobniški — engrenage preobremenitev, preobtežitev — surcharge preobremenitev, trajna — surcharge continue preobremeniti, preobtežiti — surcharger 52 MOSTOVI 1 /1991 /XXVI preobremenjen, preobtežen — surcharge, en surcharge preobrnitev — inversion prepustnost — capacite de passage prerez — coupe, section prerez, podolžni — section longitudinale prerez, poprečni — vue en coupe, profil prerez, prečni — section transversale preriv — deplacement presojen — translucide presojnost — translucidite presek — section, coupe, intersection preskok — contournement preskus — essai, test, verification, epreuve preskus materialov — epreuve (essai) des materiaux preskus moči — epreuve de force preskus na kratek stik — essai en court-circuit preskus na maso — essai a la masse preskus signala zasedenosti — test d’occupation preskus trdote — mesure de la durete preskus trdote (po Brinellu) — controle (essai) de durete (Brinell) preskus udarne žilavosti — essai de resilience preskus zavore — verification du frein preskus zavore — essai de freinage preskus, fizikalni — essai physique preskus, laboratorijski — essai au niveau du laboratoire preskus, medovojni — essai entre spires preskus, naključni — verification par prelevement preskus, natezni — essai de rupture preskus, pregibni — essai de pliage preskus, prevzemni — essai de reception preskus, strižni — essai de cisaillement preskus, tipski — essai de type preskus, tlačni — essai de pression preskus, upogibni — essai de flexion preskušanje — experimentation preskušanje materiala — essai physique des materiaux preskušanje trdote — mesure de la durete preskušanje trdote — controle (essai) de durete preskusen — d’essai, d’experimentation, d’epreuve preskušena oprema — materiel eprouve preskuševalec — experimentateur preskuševališče — station d’experimentation preskuševališče — station d'essai preskusi na slepo — essais sur prelevement preskusi, hitri — essais rapides preskusi, kvalifikacijski — essais de qualification preskusi, kvalifikacijski — essais d’homologation preskusi, predhodni — essais preliminaires preskusi, prototipski — essais de qualification preskusi, prototipski — essais d’homologation preskusiti — experimenter, eprouver, essayer preskusiti — verifier, tester, examiner preskusiti — reviser, revoir preskusiti avto, motor — reviser une voiture, un moteur preskusiti kaj — faire 1’epreuve (l’essai) de qc preskusiti kaj — mettre qc a 1’epreuve, essayer qc preskusiti kaj temeljito — faire une revue complete de qc preskusiti, strokovno — expertiser preskušnja — epreuve, essai, examen preskušnja (strokovna) — expertise preskušnja materiala — essai physique des materiaux preskušnja materiala — controle (examen) des materiaux presledek — espacement blanc presluh — transmodulation, intermodulation presluh — diaphonie, paradiaphonie prestava — transmission, rapport de transmission prestava — boite de vitesse prestava (vzvod) — levier de changement de vitesse pretikalo — commutateur, inverseur pretikalo — inverseur de courant pretikanje — commutation, inversion pretkati s svilo (z žico) — guiper pretočnik (prelivna cev) — trop-plein (tuyau de...) pretok — debit pretok podatkov, glavni — chemin des donnees pretok skozi tuljavo — flux a travers une bobine pretok vode — debit pretok, magnetni — flux d'induction magnetique pretopiti kovino — refondre un metal pretrganje — coupure, rupture, deconnexion pretvorba — conversion pretvornik — convertisseur pretvornik, a/d — transducteur a/n pretvornik, kaskadni — convertisseur en cascade pretvornik, merilni — convertisseur de mesure pretvornik, merilni — transducteur de mesurage prevajalnik — compilateur prevajanje — conduction preverjanje — controle, surveillance, epreuve prevezava — recouplage prevleka, galvanska — revetement electrolytique prevleka, izolacijska — revetement isolant prevleka, steklasta — enduit vitrifiable prevleka, toplotna — revetement calorifique prevleka, zaščitna — revetement protecteur prevleke, papirne — revetements pour papier prevoden — conducteur prevodnik elektrike — conducteur d’electricite prevodnik toka — conducteur de courant prevodnost — conductibilite, conductance prevodnost, anodna — conductance d’un tube MOSTOVI 1/1991/XXVI 53 prevodnost, asimetrična — conductibilite unidirectionnelle prevodnost, delovna — conductance prevodnost, jalova — susceptance prevodnost, kvalitativna — conductibilite prevodnost, kvantitativna — conductance prevodnost, magnetna (permeanca) — permeance prevodnost, polna — admittance prevodnost, specifična — conductivite prevoz — transport prevoz v kontejnerjih — transport Container prevoznik — entrepreneur de transport prevoznik — entrepreneur de roulage prevračalnik za vozičke — culbuteur, dispositif de deversement prevrtanje — perforage, perforation prevrtati — percer, perforer pribor, normalni — accessoire normal prikaz parametrov — affichage de parametres prikaz, digitalni — affichage numerique prikazovalnik — console de visualisation prikazovalnik — unite d’affichage priključek — raccord, jonction priključek na tir — raccord a la voie priključek na železniško progo — raccordement de voie ferree priključek za ozemljitev — bornes de terre priključek za ozemljitev — borne de mise a la terre priključek, brez priključka (N. C.) — sans contact priključek, električni — branchement (raccordement) electrique priključek, kotni — raccord coude priključek, sesalni — tubulure d’aspiration priključek, telefonski — poste, abonne priključek, vrtljivi — raccord (filete) orientable priključiti (aparat) — brancher priključiti (elektriko) — connecter priključiti na kanalizacijo — brancher sur l’egout priključiti na kanalizacijo — raccorder a Fegout priključki, vhodni — bornes d’entree priklopiti — attacher, connecter priklopiti vagon — accrocher un wagon a un train prilagoditev — ajustage prilagoditi — ajuster primerjalnik — comparateur primerjati — comparer primerjava — comparaison primež — etau primežnica (čeljust) — machoire (mors) d’etau pripomoček — moyen priprava — utensile priprava — appareil, instrument, dispositif priprava (orodje) — outil priprava, merilna — appareil de mesure, indicateur prirezovanje — taille prirobnica — bride, collerette prirobnica — collet, aile prirobnica za zatezanje — bride (collet) de serrage pritegniti (vijak) — serrer, bloquer, tendre (une vis) pritisk, večji od normalnega — surpression pritok — affluence pritrdišče — attache pritrditev — fixation, serrage pritrditev — blocage, immobilisation pritrditi — assurer, fixer, serrer pritrditi — bloquer, immobiliser pritrditi z vijakom — fixer avec une vis privijalo za cevi — pince d'etranglement pour tuyaux privijalo, odcepno — borne de derivation priviti vijak — serrer (bloquer) une vis privlačnost — attraction prižema, prižemnik — bride de fixation, serre-joint proces — processus procesor, centralni — processeur central prodiranje — penetration produktivnost — travail produit profilen — profile proga — secteur program, prekinitveni — programme de rupture programiranje, avtomatično — programmation assistee par ordinateur proizvodnja, računalniško podprta — production assistee par ordinateur (P.A.O.) proizvodnja, serijska — production en serie proizvodnja, tekoča — fabrication courante projekcija, navpična — projection orthographique projekt, gradbeni — projet de construction civile projekt, idejni — avant-projet, plan-projet projektant — ingenieur d’etudes projektirati — projeter, faire des projets projektirati — arreter un projet prostor — espace, local prostor, ekvipotencialni — volume equipotentiel prostor, optimalni — emplacement optimal prostori, stranski — locaux lateraux prostornina cilindrov motorja — cylindree protidržalo — cle pour blocage protikorozijski — resistant a la corrosion, antirouille protikot — angle correspondant protimatica — contre-ecrou protinapetost, inducirana — force contre- electromotrice (f. c. e. m.) protiravnilo — contre-regle prožnost — force elastique prvina — corps simple, element puhalnik — soufflerie, machine soufflante pult, merni — pupitre d’etalonnage puncirati — emboutir, repousser puša — douille puša, distančna — douille d’ecartement 54 MOSTOVI 1/1991 /XXVI puša, distančna — douille d’entretoisement puša, mazna — boite a graisse (de graissage) puša, mazna — graisseur puša, medeninasta — douille en laiton puščanje — fuite pušica, odcepna — boite de derivation, distributeur pušica, priključna — boite de jonction pušica, priključna (el.) — prise de courant R računalnik — ordinateur, calculateur računalništvo — calcul automatique, c.electronique računanje — calcul ravnalo, napetostno — regulateur de tension (de potentiel) ravnilo, potisno — regle de poussee razbirek — lecture razcepka — goupille fendue razdalja — distance razdalja, plazilna (površinska) — ligne de fuite razdelek — division razdelilnik — distributeur razdelilnik, telefonski — repartiteur razelektrenje — decharge electrique razelektrenje, obločno — decharge d’arc razelektrenje, pramenasto — aigrette electrique razelektrenje, prebojno — decharge disruptive razelektrenje, primarno — premiere decharge razelektrenje, samostojno — decharge autonome razelektrenje, sekundarno — deuxieme decharge razelektrenje, tlilno — effluve, decharge luminescente razgreti, preveč — surchauffer razgrnitev, javna — publication des projets raziskava — sondage razjekliti — desacierer razkladalec — dechargeur razkladanje — decharge, dechargement razkladišče — decharge razklopiti — decoupler, desaccoupler razkosati — trongonner razlika, fazna — dephasage razlika, potencialna — tension razločljivost — resolution, pouvoir de resolution razmagnetiti — desaimanter razmerje — rapport razpolaga — disposition razprševanje anode — pulverisation de l’anode razprševanje katode — pulverisation de la cathode razpršilec — diffuseur, pulverisateur razpršilec — vaporisateur, atomiseur razred instrumenta — classe d’instrument razred izolacije — classe d’isolement (d’isolants) razred točnosti — classe (degre) de precision razredčenje — diiution razredčilo — diluant razrezovanje — decoupage razsmernik — redresseur a vibreur, vibreur razstaviti stroj — disloquer une machine razstavljiv — demontable razsvetljava, avtomatska — minuterie raztezek — allongement raztezljivost — malleabilite raztopina — solution raztopina, galvanska — bain galvanique razvaljati — laminer razvejiti — deriver, bifurquer, brancher razvejitev — branchement, debranchement razvid — etat razvodnik — distributeur razvodnik pri parnem stroju — tiroir razvodnik, batni — tiroir de piston razvodnik, hidravlični — tiroir de distribution hydraulique razvrtač — alesoir, mandrin razžagati — trongonner reaktanca — reactance effective reaktanca, ciklična — reactance cyclique reaktanca, ničelna — reactance homopolaire reaktor, jedrski — reacteur nucleaire, pile atomique reaktor, turbinski — turboreacteur rebro — chant, nervure recirkulacija — recirculation redčilo — diluant reduktor, polžasti — reducteur a vis sans fin register, cevni — faisceau de tubes register, izravnalni (vmesni) — registre tampon regulacija — regulation, reglage regulacija, ročna — reglage a la main, controle manuel regulator hitrosti — regulateur de vitesse regulator jakosti — regulateur d’intensite regulator temperature — regulateur de temperature regulirati — regler, ajuster rele — relais rele, časovni — relais temporise rele, ki deluje po izpadu napetosti — relais manque de tension rele, naročniški — relais de coupure rele, pretokovni — relais de surintensite rele, pretokovni — relais de surcharge rele, zaščitni — rele de protection remanenca — aimantation residuelle (remanente) remanenčnost — remanence remont — reparation remont, delni — revision partielle remont, kapitalni — grosse reparation remont, kapitalni — reparation capitale remont, kapitalni — revision generale rentgeniziranje — examen radioscopique (radiographique) MOSTOVI 1/1991/XXVI 55 rentgeniziranje — radioscopie, radiographie reostat — rheostat reostrikcija — rheostriction, effet du pincement rep, lastovičji — queue d’aronde rešetka — grille rešetka, izločevalna — crible de nettoyage rešetka, izstresna — grille de decochage rešeto (gosto) — tamis rešeto (redko) — crible rešeto (za moko) — blutoir resonanca — resonance resonator — resonateur rez, krožni — coupe circulaire reža, zračna — entrefer rezalnik, hitri — coupeuse rapide rezanje — taillage, taille rezanje pločevine — debitage rezanje vzvojev — filetage, taraudage rezanje, plamensko — decoupage autogene rezervoar (tank), dodaten — nourrice rezervoar za gorivo — reservoir de carburant rezervoar, škatlasti — čarter bolte rezilnik za cevi — coupe-tube rezilnik, vzvojni — filiere a fileter rezilo — instrument tranchant rezilo — tranchant, taillant, fil rezilo izvijača — tranche, patte rezilo svedra — coupe, arete coupante rezkalka — grignoteuse rezkalnik — fraiseuse, machine a fraiser rezkalo — fraise rezkanje — fraisage rezkar — fraiseuse rezkar na en rez — fraise a une coupe rezkati — fraiser, aleser rezljača (žaga) — scie a decouper (a chantourner) ris, stranski — vue de profil risanje, tehnično — dessin industriel risar, tehnični — dessinateur industriel risba, delovna — dessin d’execution risba, tehnična — dessin industriel rob — arete rob, oster — arete vive ročica — poignee, bras, manivelle, manette ročica, nihajoča — bras oscillant ročica, pogonska — manivelle motrice ročica, prestavna — levier (de changement) de vitesse ročica, tonska — bras de lecteur, bras de lecture ročka, mazalna — burette de mecanicien Nadaljevanje v prihodnji številki Narcis Dembskij Prevodi, polni napak Videti je, da se nekateri prevajalci niti ne za¬ vedajo napak, da ne rečem tudi kar pravih koz- larij, ki jih zagrešijo v svojih »izdelkih«. Le kako se sploh upajo lotiti tega dela ob tolikšnem ne¬ znanju, ki ga izpričujejo v svojih kvaziprevodih? Le kako si razložiti, da se ne tako redko pojav¬ ljajo lično natisnjeni jedilni listi, prospekti, razna navodila in še marsikaj podobnega, ki s svojim besedilom poučenemu pokažejo kaj klavrno podobo? Za primer si bomo najprej ogledali neki me- nu, ki je bil ob slavnostnem kosilu predložen članom gostujoče poslovne skupine iz Francije. Na prednji strani po dolgem prepognjene tanjše na zunanji strani glazirane lepenke mlečnobele barve formata polovice navadnega strojepis¬ nega lista so v svetlosrebrni barvi odtisnjeni preprosti drobni okrasni geometrični liki, ime nekega hotela častitljive starosti, kraj Ljubljana, datum in napis menu, sredi te površine pa pra¬ vopisno in slovnično nič kaj brezhiben naslov (napake bodo polkrepke): DEJEUNER A L’HO- NEUR DES HOTS FRANCAIS, D’UNION NA- TIONALE DES ... DE FRANCE (zaradi potrebne 56 MOSTOVI 1/1991 /XXVI diskretnosti opuščeni naziv podjetja nadomeš¬ čajo štiri zaporedne pike). Pravilen naslov bi se seveda moral glasiti takole: DEJEUNER EN L’HONNEUR DES HOTES FRANCAIS DE L’U- NION NATIONALE DES ... DE FRANCE. Kar štiri napake torej v eni sami kratki povedi. Nato zagledamo še bel list papirja, vložen in prepo¬ gnjen na dvoje, ki ga po pregibu zadržuje zanka iz ozkega traku svetlosrebrne barve, zavezane¬ ga ob spodnjem robu opisane tiskovine. Na levi strani lista je seznam ponujenih pijač, kjer be¬ seda aperitiv na vrhu ni niti prevedena, na levi pa napovedani jedilnik, iz katerega kar štrlijo ti¬ le »ocvirčki«: a la carniole (pravilno: a la carnio- lienne), viande des brigands (v prevodu: meso razbojnikov: zato bi moralo za besedo »vian¬ de« stati določilo »preparee« ali »grillee« oz. kaj podobnega z dodatkom »a la maniere des brigands«, da bi tujec kolikor toliko raz¬ umel, da gre za meso, pripravljeno na rokov¬ njaški način). Med naštetimi jedmi opazimo še nekaj poimenovanj, ki jih ni v nobenem pravo¬ pisu: tako »corbeuil« (pravilno: corbeille), »bos- nique« (pravilno: bosniaque, tudi bosnien). Glede vseh pravopisnih napak, ki jih prepo¬ gosto vidimo v prevodih, bi rad že stopetič po¬ udaril, da se jim ni tako težko ogniti: samo slo¬ var je treba vzeti v roke in vanj preprosto pogledati na pravem mestu! V zvezi s kakovostjo jezika pa je nedvomno treba znati veliko veliko več kot samo govoriti, brati in pisati. Sedaj si oglejmo še besedilo nekega pro¬ spekta, ki je bil namenjen tujim turistom in nosi naslov: 19,000.000 obiskovalcev Postojnske jame. Tudi to besedilo ni nezabeljeno. Kar pre¬ berite ga in se sami prepričajte o resničnosti tr¬ ditve. V njem bodo nekatere (ne čisto vse!) koč¬ ljive besedne zveze podčrtane in opremljene z zaporedno številko, seveda zaradi povezave s komentarjem, ki sledi besedilu. 19,000.000 DE VISITEURS DANS LA GROT¬ TE 1 DE POSTOJNA A tous ceux qui se precipitent a cote de Po¬ stojna 2 par 1’autoroute adriatique 3 ou bien re- prennent la route du nord, 4 rentrant des bords de la mer vers l’Europe centrale: vous traversez l’unique sous-sol karstique 5 ou la creation des magnifiques stalactites et stalagmites, des ri- deaux et piliers impressionnants continue de- puis des millenaires... La Grotte de Postojna, reputee avec ses 23 km de galeries a juste titre une des plus belles et accessibles grottes du monde, vous invite de vous joindre au chiffre imposant 6 de 19 millions de visiteurs qui ont admire, dans les derniers 160 ans, 7 cette perle du karst slovene. Le train electrique 3 vous conduira 9 a travers des salles fabuleusement eclairees, 10 a cote des precipices et des eaux souterraines ou vit la curiosite biologique 11 — le poisson humain 12 (PROTEUS ANGUINUS). — A Postojna vous pouvez disposer de quel- que 1000 lits 13 dans les hotels JAMA, KRAS et ŠPORT, au motel PROTEUS, a la pension ERAZEM ainsi que dans les chambres privees. 14 Na manquez pas de visiter la riche collection du Musee du Karst de 1’lnstitut des recherches du Karst de 1’Academie des Sciences Slovene et non plus 15 les deux grottes voisines, PIVKA et ČRNA JAMA avec son joli camping et le res- taurant. 16 Un autre spectacle, 17 a 9 km a peine de la Grotte: au milieu d’un roc, tel un nid d’ai- gle, s’eleve le chateau 18 de PREDJAMA, connu par sa legende du chevalier brigand 19 Erasme de Predjama et riche en particularites d’archi- tecture et d’histoire. 20 Dans les environs vous pourrez visiter RAKOV ŠKOCJAN, le canon sauvage du Rak, proclame pare national, et le phenomene karstique unique dans son gen- re, 21 le lac a perte de CERKNICA. Aux appro- ches de Trieste se situent les Grottes de ŠKOC¬ JAN, d’une beaute egale a celles de Postojna, bien que moins connues, et LIPICA, le celebre manege des purs-sang blancs »lipicanec«, 22 age de 400 ans. 23 1. Zaradi napačnega predloga za »visiteurs« dobimo vtis o 19 milijonih obiskovalcev v jami in ne jame. 2. Napačen glagol, ki daje vtis, da se vsi avto¬ mobilisti mimo Postojne kar poženejo. 3. V francoščini pridevnika »adriatique« ni. 4. Turisti mimo Postojne hitijo po »jadranski avtocesti«, vračali naj bi pa se po »severni cesti«. 5. Na poti proti morju ali ob vrnitvi z obale, ta¬ ko v prevodu, se peljete skozi edinstveno kraško podzemlje. MOSTOVI 1/1991/XXVI 57 6. Vabljeni ste, da se pridružite ogromni šte¬ vilki 19 milijonov občudovalcev. 7. Prevedeno s slovenskimi besedami: »čez zadnjih 160 let«. 8. Tu določni člen »le« pred »train electrique« povzroči v glavi francosko mislečega vpra¬ šanje: kateri? od kod nenadoma tu vlak? 9. »Conduire« pomeni predvsem voditi, voziti kaj in ne popeljati (skozi dvorane). 10. »Eclairer« pomeni zlasti napraviti svetlo, osvetliti, tako da dopolnilo bajno ali prav¬ ljično tu ne »pristoji«. 11. Sliši se kot »biološka znamenitost«. 12. Prevod »poisson humain« brez dodatnega pojasnila izzveni kot »humana riba«. 13. »Disposer de quelque 1000 lits« pomeni razpolagati s skoraj 1000 posteljami. 14. Zaradi določnega člena »les« so vam po¬ stelje na voljo v »vseh« zasebnih sobah. 15. »Non plus« pomeni »tudi ne«, uporabljeno je torej v nasprotju s pozitivnostjo, ki jo iz¬ raža kontekst. 16. Ne vemo, za katero restavracijo, ki jo kon¬ kretizira določni člen »le«, gre. 17. Besede »Un autre spectacle« same zase, brez glagola; ne vemo, ali gre za prizor ali za dogajanje. 18. Grad se dviga in ne dviguje, torej je treba uporabiti glagol se dresser. 19. »Chevalier brigand« je v slovenščino pre¬ vedeno »razbojniški vitez« vemo pa, da gre za »roparskega«, kar pozna tudi francošči¬ na kot »chevalier pillard«. Samo majhen odtenek! 20. Uporaba pridevnikov architectural in histo- rique bi bila vsekakor primernejša. 21. Pravilno je tu »unique en (ne: dans) son genre«. 22. Sodeč po prevodu: Lipica, znamenita ja¬ halnica...; gre pa, kot vemo, za »kobilar¬ no«. Čistokrvni ali »pur-sang« ostane ne¬ spremenjen v množini. Beseda »lipicanec« brez pojasnila tujcu ne pove nič. 23. Beseda »age« pomeni, da je nekdo po letih star. Uporablja se v zvezi z živimi bitji. Če bi hoteli analizirati objavljeno turistično besedilo bolj podrobno in ga urediti slovnično in sintaktično, bi ga bilo treba vsega »premeta¬ ti«. Potem bi se lahko glasilo takole: A tous ceux qui se hatent sur Fautoroute de l’Adriatique et passent preš de Postojna, ou bien reprennent la route en direction du nord pour rentrer des bords de la mer vers FEurope centrale: vous traversez une incomparable re- gion karstique ou, dans son sous-sol, la crea- tion des magnifiques stalactites et stalagmites, des rideaux et piliers de calcaire impression- nants ne cesse depuis des millenaires... La grotte de Postojna, tres reputee, dont les gale- ries mesurent 23 km, est a juste titre une des plus belles et elle est facilement accessible. El- le vous invite a vous joindre au nombre impo- sant de 19 millions de visiteurs ayant admire, au cours des 160 dernieres annees, cette perle du Karst slovene. Un train electrique vous condui- ra a travers des salles a illumination feerique, au bord de precipices et d’eaux souterraines dans lesquelles vit, rarete biologique, le protee dit PROTEUS ANGUINUS, que Fon appelle aussi »poisson humain« ayant une peau analo- gue a celle de Fhomme. A Fintention des touris- tes, Postojna dispose de quelque 1000 lits dans les hotels JAMA, KRAS, ŠPORT, le motel PROTEUS et la pension ERAZEM, ainsi que dans des chambres privees. Ne manquez pas non plus de voir la riche collection du Musee du Karst, qui appartient a Flnstitut de Recher- ches du Karst de FAcademie des Sciences et des Arts Slovene, et encore les deux autres grot- tes dans le voisinage, a savoir celle de Pivka et celle de la Grotte noire (ČRNA JAMA), ou il y a, tout preš, un joli camping et un restaurant. Une autre curiosite vous attend a 9 km a peine de la grotte de Postojna: la en plein rocher, tel un nid d’aigle, se dresse la chateau de PREDJAMA, connu grace a la legende du chevalier pillard nomme Erasme de Predjama et a ses particula- rites architecturales et historiques. Non loin de la, vous pourrez egalement visiter le RAKOV ŠKOCJAN, canyon sauvage du RAK, qui fut promu pare national, et un phenomene karsti- que unique en son genre, le lac a perte de CERKNICA. Aux approches de Trieste se si- tuent les grottes de ŠKOCJAN, dont la beaute egale celle des grottes de Postojna, bien qu’e- tant moins connues, et aussi la localite de LIPI¬ CA ou fut fonde, il y a 400 ans, le celebre haras de pur-sang a robe blanche, chevaux connus dans le monde sous le nom de »lipizzans«. 58 MOSTOVI 1/1991/XXVI mm Maja Dolanc Iz naših prevajalskih revij Prevodilac 3/90 Uvodnik izpod peresa Z. Jovanoviča je po¬ svečen XII. svetovnemu kongresu prevajalcev ki je potekal avgusta v Beogradu. V zaglavju Človek in jezik A. Perič obširno razpravlja o problemu razumevanja jezika, ki je danes ena osrednjih tem psiholingvističnih raziskav. Ob analizi dvojezičnih slovensko-srbohrvat- skih slovarjev, ki ji služijo tudi kot podlaga za glosar, K. Zakrajšek razmišlja o t. i. realijah iz življenja in kulture Slovencev, ki v materialni in duhovni kulturi predstavnikov drugega jezika nimajo ustreznikov, ter o tem, kako jih predsta¬ viti npr. s prevzemanjem ali opisom, pri katerem pa se pogosto izgubi pomemben del semantike in konotacije. Zaglavje Iz teorije in prakse prevajanja pri¬ naša prispevek R. Bugarskega Prevajanje kot ustvarjanje, ki ga je avtor v angleščini predstavil na kongresu v Beogradu. Pisec utemeljuje tezo, da je prevajanje ustvarjanje, in meni, da preva¬ jalec z izbiro razpoložljivih sredstev in ob upoš¬ tevanju nekaterih pravil ustvari nekaj, kar v enaki obliki prej ni obstajalo. B. Jančič piše o tem, kako sobesedilo vpliva na sporočilo. S pomočjo zanimive kontrastivne analize besedi¬ la, prevedenega v štiri različne jezike, prikaže, da ne prevajamo ne besed ne sintaktičnih zvez, temveč vsebino sporočila, in da je v bistvu vsak prevod lahko le relativno zvesta odslikava izvirnika. V zaglavju Prikazi in kritike D.Čupič pred¬ stavlja delo prof. R. Bugarskega Uvod v občo lingvistiko (Zavod za udžbenike, Beograd, Novi Sad 1989), učbenik za 4. razrede srednjih šol. A. Perič prispeva predstavitev še enega učbe¬ nika za srednje šole, in sicer dela Sodobni sr- bohrvatski jezik in kultura izražanja avtorjev Ž. Stanojčiča, L. Popoviča in S. Miciča. K. Končarevič opozarja na novo znanstveno glasilo, časopis Slavist, ki ga izdaja Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fa¬ kultete v Sarajevu in se posveča teoretičnemu in uporabnemu jezikoslovju. Podrobnejši oris dela XII. svetovnega kon¬ gresa prevajalcev je prispeval J. Jovanovič v zaglavju Kronika. G. Iričanin predstavlja sreča¬ nje jezikoslovcev v Zagrebu v organizaciji Društva za uporabno jezikoslovje Hrvatske, po¬ svečeno informacijski tehnologiji v uporabnem jezikoslovju. Sledijo poročila o VII. kongresu Mednarodnega združenja profesorjev ruskega jezika in književnosti v Moskvi, avgusta 1990 (J. Alaburič), o tekmovanju učencev srednjih šol v znanju tujih jezikov v Beogradu (B. Aksen- tijevič) in o IV. simpoziju z naslovom Kontrastiv- no jezikovno raziskovanje — teorija in praksa, ki je bil v Novem Sadu decembra 1989 (G. Iričanin). V Portretu prevajalca nam M.Hajdin tokrat predstavlja prevajalko za francoski jezik Radmi¬ lo Petrovič iz Beograda, ki se je posvetila v glavnem prevajanju s področja elektrotehnike in računalništva. Njeno prevajalsko delo sega še na mnoga druga področja, pomemben pa je tudi njen organizacijski prispevek pri medna¬ rodnih srečanjih FIT. Sledi Bibliografija slovarjev s področja vete¬ rine in sorodnih ved, ki jo je prispeval G.Sekulovič. MOSTOVI 1/1991 /XXVI 59 Prevodilac se Končuje z nemško-srbohrvat- skim glosarjem osnovnih vojaških izrazov in z informativnim biltenom Z. Jovanoviča. Prevodilac 4/90 Uvodni prispevek Z. Jovanoviča govori o šol¬ stvu v pluralni družbi. Ob kritičnem pregledu dosedanjih dogajanj in predvsem zablod na tem področju izraža pisec upanje, da nam bo demokratična prihodnost prinesla izboljšave tudi v šolstvu. Zaglavje Človek in jezik prinaša prispevek O pravopisno morfološki uporabi in semantično- leksični naravi kratic izpod peresa E. Fekete. Pisec meni, da kratice kljub veliki praktični vrednosti prinašajo mnoge pasti za razvoj jezi¬ ka, in stvari pred vdorom kratic v vsakodnevno jezikovno rabo. V zaglavju Iz teorije in prakse prevajanja je objavljen srbohrvatski prevod referata Prevaja¬ nje in traduktologija, ki ga je D. Seleskovič v francoščini prebrala na plenarnem zasedanju XII. svetovnega kongresa prevajalcev v Be¬ ogradu. Predstavlja usmeritve šole za prevajal¬ ce na ustanovi La Sorbonne Nouvelle v Parizu, kjer je aktivno sodelovala pri oblikovanju in uvajanju interpretativne teorije, prvotno uteme¬ ljene na konferenčnem tolmačenju. Obravnava tudi ravni prevajanja in traduktologijo, vejo, ki obsega vsa področja, ki jih navadno imenujemo »prevajanje«, in sicer avtomatsko prevajanje, kontrastivno jezikoslovje itd. G.Sekulovič predstavlja prevajanje angleških besedil s pod¬ ročja veterine v srbohrvatski jezik. Prispevek je povzetek njenega magistrskega dela, ki ga je zagovarjala na Filozofski fakulteti v Beogradu. V zaglavju Prikazi in kritike B. Hlebec pred¬ stavlja Kombinatorni slovar angleškega jezika avtorjev M. Bensona, E. Bensonove in R. Ilsona (Nolit Beograd 1990), ki je zbir najpogosteje rabljenih besednih zvez — kolokacij in drago¬ cen pripomoček za vsakega prevajalca v an¬ gleški jezik. N. Dimitrijevič pohvalno ocenjuje delo Alana Duffa Translation (OUP, 1989), za katero meni, da je zelo uspešna povezava teori¬ je pouka tujega jezika, prevajanja in praktične¬ ga dela v razredu in temelji na bogatih izkuš¬ njah, ki jih ima pisec na vseh teh področjih. Delo nedvomno sodi na knjižno polico vsakega učitelja tujega jezika. J. Milojevič nam predstav¬ lja knjigo Borisa Hlebca Splošna načela preva¬ janja (Naučna knjiga Beograd, 1989), ki je na¬ menjena tako študentom filoloških fakultet kot tudi poklicnim prevajalcem. V zaglavju Kronika Z. Jovanovič nadaljuje s podrobno predstavitvijo programa Kongresa FIT po posameznih sekcijah iz prejšnje številke revije. A. Perič poroča o simpoziju Unesca v Benetkah, na katerem so analizirali pedagoški, znanstveni in kulturni napredek v Evropi s sta¬ lišča integracijskih procesov na Vzhodu. Sledita dva prispevka In memoriam. Prvi je posvečen dr. Bogdanu Novkoviču, znanemu strokovnemu prevajalcu iz Beograda, enemu prvih predsednikov Združenja, predsedniku Specialnega komiteja FIT in neutrudnemu de¬ lavcu na področju terminologije, specialistu za prevajanje političnih in pravno-ekonomskih besedil. Drugi prispevek je govor M. Vukovič ob grobu Milice Hrgovič, znane prevajalke za an¬ gleščino iz Beograda. Naslednji prispevek napoveduje XIII. kongres Zveze slavističnih društev, ki bo oktobra 1991 v Prištini. V Portretu prevajalca se tokrat srečamo z Branimirjem Živojinovičem, vrhunskim preva¬ jalcem velikih del nemškega leposlovja, kot so poezija R. M. Rilkeja, Goethejev Faust in druga. Njegov portret je prispevala D. Gojkovič, I. Ča- rota je pripravil bibliografijo del naših piscev, prevedenih v beloruščino. Glosar tokrat prinaša precej naključen izbor pojmov iz splošne medi¬ cine v priredbi B. Iliča, Informativni bilten pa nas seznanja z dejavnostmi in delom Združenja. Prevoditelj 51—52 V uvodnem članku S. Pavuna razmišlja o prevajalstvu na pragu 21. stoletja v luči XII. sve¬ tovnega kongresa prevajalcev v Beogradu. Temu srečanju je posvečen tudi prispevek Z. Jovanoviča z naslovom Kronika XII. svetov¬ nega kongresa prevajalcev, Beograd 1990, ki analizira program po sekcijah. Strokovni članek O nealgoritemski naravi te¬ orije prevajanja je prispeval V. Ivir. Pisec meni, da so teorije algoritemskega tipa značilne za naravoslovne vede, medtem ko se je veda o 60 MOSTOVI 1/1991/XXVI prevajanju naslonila na jezikoslovje. Mnogi zmotno menijo, da prevajalec pride do »pravil¬ ne rešitve« — točnega prevoda —, če le upoš¬ teva predpisani postopek (algoritem). Kot pri¬ mer navaja učitelja, ki prevode učencev usklajuje z nekim svojim prevajalskim algorit¬ mom. Na algoritemskem razumevanju prevaja¬ nja je zasnovano tudi avtomatsko, strojno, pre¬ vajanje. Relativnost komunikacije, o kateri govori pisec, je seveda v nasprotju z absolutno pojmovanim algoritemskim pogledom nanjo. Sledi prispevek M. Jovanoviča o sodelovanju jugoslovanskih prevajalcev pri delu FIT in na¬ sploh o dejavnostih tega mednarodnega preva¬ jalskega združenja. V. Zvonar poroča o referatih na prevajalskem srečanju na Ohridu pod skupnim naslovom Vloga sobesedila pri prevajanju komunikacij¬ skih celot. N. Strugar v svojem prispevku sega na pod¬ ročje političnega, ekonomskega in pravnega iz¬ razja in frazeologije. Opozarja na pomembne spremembe, do katerih je prišlo ob novih druž¬ benih procesih v Vzhodni Evropi, ki se zrcalijo v uvajanju za to okolje novih področij, kot so eko¬ logija, človekove pravice, parlamentarna de¬ mokracija itd. Svoje razmišljanje bogato pona¬ zori s primeri v francoščini. V. Purgar v zanimivem prispevku Tomaten sind Paradaiser primerja današnje stanje avs¬ trijske različice nemškega knjižnega jezika z nemškim knjižnim jezikom. O problemih simultanega prevajanja v podjet¬ jih in drugih organizacijah piše V. Delfin. Pod skupnim naslovom Kronika društva T. Martinovič najprej poroča o letni skupščini hrvatskega društva, nato predstavi novega predsednika in seznanja z ustanovitvijo druš¬ tvene podružnice v Dubrovniku. Sledi poročilo o slovesni skupščini Združenja v Beogradu ob 30-letnici obstoja. M. Baron je prispeval In memoriam ob smrti staroste strokovnih prevajalcev Srbije Bogdana Novkoviča. Sledi obvestilo članom in nov cenik prevajalskih storitev. Naše bralce bi radi opozorili še na novo revi¬ jo Prizma, ki je začela izhajati v Sarajevu, izdaja pa jo Društvo za uporabno jezikoslovje BiH v sodelovanju z drugimi jezikoslovnimi društvi in Društvom strokovnih in znanstvenih prevajal¬ cev BiH. Revija bo zanimivo branje za vse, ki se ukvarjajo z jezikom, saj poleg »čistih« jezikov¬ nih tem obravnava v zaglavju Prevajalski mo¬ stovi tudi vprašanja, ki se tičejo konkretno pre¬ vajanja. Nekaj naslovov: V. Osipov: O kontra- stivni francosko-srbohrvatski redundanci, I.Ta- novič: Problem prevajanja frazeologemov, D. Dostal: Vloga prevajalca v delovni organiza¬ ciji, D. Crystal: Umetni jezik. K sodelovanju vabi¬ jo tudi naše prevajalce. Lidija Šega Nov strokovni slovar (Apovnik-Karničar, NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR PRAVNEGA IN EKONOMSKEGA JEZIKA, 1989) Prav neopazno smo prevajalci dobili nov strokovni slovar in verjetno je bilo preseneče¬ nje prav zato še toliko lepše! V slovenski knji¬ garni Drava v Celovcu se je na policah pojavil nemško-slovenski slovar pravnega in ekonom¬ skega izrazja in med vsemi, ki se ukvarjamo s tovrstnim prevajanjem, seje novica hitro razširi¬ la. Pri tem je Društvu gotovo treba izreči pohva¬ lo, saj je svoje člane obvestilo o novosti in jim omogočilo nakup prek društvene pisarne. Če verjamete ali ne, okrožnica našega druš¬ tva je bila v »enotnem slovenskem kulturnem prostoru«, o katerem kar naprej govorimo in ki so ga polna vsa javna občila, prva informacija o MOSTOVI 1/1991 /XXVI 61 odlični in težko pričakovani strokovni knjigi, ki ima, kar se večje popularizacije tiče, očitno eno samo napako — da ni izšla pri kateri od sloven¬ skih založb! Zato se tudi nikar ne zanašajte na to, da jo boste lahko kupili v kaki knjigarni na južni strani Alp! Vsaj meni in mojim kolegom je ni uspelo najti. Iz kratkega uvoda in predgovora k slovarju naj povzamemo, da je bil slovar izdelan na po¬ budo avstrijskega zveznega ministrstva za pra¬ vosodje z namenom, da bi »slovenščina na področju Koroške dobila večjo možnost upora¬ be pri sodnih in upravnih oblasteh«, in da so slovar začeli pripravljati že konec sedemdese¬ tih let, ko je bila ustanovljena Delovna skupnost slovenski pravni slovar. Vendar izbor besednega gradiva daleč pre¬ sega zastavljeno nalogo, saj je v slovar poleg terminologije z različnih pravnih področij vklju¬ čeno »tudi besedje s področij, ki so posebno aktualna za uporabnika na Koroškem, na pri¬ mer občinsko pravo, zadružno pravo, društve¬ no pravo ter osnovna terminologija ekonom¬ skega jezika«, kot je v predgovoru zapisal dr. Pavel Apovnik. Pri tem temelji izbor gesel na avstrijskem pravnem in družbenem redu, kar je za tovrsten nemško-slovenski slovar tudi edino logično in utemeljeno, saj gre za tolmačenje ustaljenih nemških pojmov v slovenščino. Pri tem so avtorji nemalokrat naleteli na teža¬ ve pri slovenjenju, zlasti pri pojmih in besednih zvezah, ki so — ali pa so bili vsaj v času sestav¬ ljanja slovarja — slovenskemu pravnemu in gospodarskemu prostoru vsebinsko tuji, zato delo dr.Apovnika, ki »je nosil breme iskanja in oblikovanja slovenskih ustreznic v glavnem sam«, prav gotovo ni bilo niti lahko niti hvalež¬ no! V predgovoru se avtor za tako nastale ne¬ popolnosti kritično opravičuje in navaja: »Raz¬ umljivo je, da v vseh primerih ni bilo možno najti najustreznejših kratkih izrazov ... in kjer ni bilo »popolne« ustreznice, se je zdelo avtorjem smotrnejše ponuditi uporabniku »definicijski opis« kot pa preveč tvegano skovan neologi¬ zem.« Osebno se zelo strinjam s takim pristo¬ pom, vendar naj mi bo dovoljena kritična pri¬ pomba, da je takih rešitev v slovarju morda le nekoliko preveč in bi se mnogim kaj lahko iz¬ ognili, če bi v Delovno skupnost slovenskega pravnega slovarja vključili tudi kakega pravnika s te strani meje. Vendar to gotovo presega pri¬ stojnosti avtorjev slovarja, ki sta se potrudila po svojih najboljših močeh. Veliko bolj je ta kritika spet namenjena nam samim in naši resnični ter tvorni pripravljenosti za sodelovanje in pomoč Slovencem onstran meje in za izoblikovanje enotnega, živega in sodobnega slovenskega pravnega in ekonomskega izrazja ne glede na državne meje! Še bolj kot neustrezni slovenski izrazi ali opisni prevodi nemških pravnih pojmov so me v slovarju zmotili dokaj pogosti »zastareli« slo¬ venski izrazi, ki jih komajda še srečujemo v ži¬ vem jeziku (npr. doletnost, pravdnik itd.). In če avtorji v uvodu že vabijo uporabnike slovarja, naj jim sporočimo »predloge za popravke in dopolnila«, menim, da je naša naloga in dolž¬ nost, da kot posamezniki in kot člani strokov¬ nega društva resnično zberemo pripombe oz. popravke in jih kolegialno posredujemo av¬ torjem tega sicer odličnega in v vsem sloven¬ skem prostoru nujno potrebnega slovarja. Prepričana sem namreč, da se slovarja ni¬ sem razveselila samo jaz, ampak da bo zelo ko¬ risten pripomoček pri delu vseh slovenskih sodnih tolmačev in prevajalcev tovrstnih bese¬ dil za nemško govorno področje. In samo upa¬ mo lahko, da bo prvemu delu res kmalu sledil še drugi — slovensko-nemški slovar s podob¬ nim besediščem. 62 MOSTOVI 1/1991/XXVI OBJAVLJENO V DELU O kulturi prevajanja v angleščino v Sloveniji DELO, 28. 3. 1991, str. 15 Dolgotrajna polemika, ki se je januarja letos začela s člankom Stanka Klinarja o knjigi ZSD, se je dostikrat dotikala precej drugačnih zadev kot kakovosti angleškega prevoda, kije bila glavna tema omenjenega prvega članka. Vendar me poznejše razmišljanje o tej sporni knjigi — glede na na¬ sprotje: čudovite slike, pošasten angleški prevod — spodbuja, da povem svoje misli na splošno o angleški prevajalski/študijski sceni v Sloveniji. Pravzaprav o splošnem stanju prevajanja v angleščino raje citiram mnenje Alana Duffa, enega najboljših angleško govorečih prevajal¬ cev v Jugoslaviji in gotovo najbolj veščega in izkušenega voditelja/predavatelja na strokov¬ nih seminarjih za jugoslovanske/slovenske prevajalce. (Srečni smo lahko, da zdaj živi in de¬ la v Sloveniji.) On meni, da so prevodi Sloven¬ cev v angleščino velikokrat precej/zelo dobri ali precej/zelo slabi. (Ves čas govorimo o pre¬ vajanju neleposlovnih zvrsti.) Kateri so razlogi za tako stanje? Prevajanje je izredno zahtevna in visoko strokovna dejavnost in ne nekaj, kar bi z lahkoto zmogel vsak, ki bi to rad. Slovenščina in angleščina sta si precej raz¬ lična jezika, v katerih se zrcalita različni misel¬ nosti. Vsak ima svoje posebno bogato besediš¬ če, idiomatiko, skladenjske zmogljivosti, ki se samo do neke mere ujemajo z vzporednimi ka¬ tegorijami drugega jezika. Obvladanje »vseh« tančin angleškega jezika (kot katerega koli jezi¬ ka) zahteva dolga leta vztrajnega študija. Odličnih izvajalcev v kateri koli stroki — tudi v drugih deželah — bo vedno malo, to je živ¬ ljenjsko dejstvo. Biti odličen pri delu je odvisno od mnogih dejavnikov, med katerimi moramo upoštevati prirojeno zmožnost. Vendar je tudi res, da desetletja splošni jugoslovanski sistem (šolski, politični itd.) ni maral gojiti izvrstnosti —iz strahu pred elitizmom. Splošno rečeno je status prevajalcev še pre¬ nizek. Citiram iz Mostov, strokovne revije DZTPS (Društva znanstvenih in tehniških preva¬ jalcev Slovenije): »Enotno mnenje vseh [na po¬ svetovanjih prevajalcev] je bilo, da imajo preva¬ jalci od vseh akademsko izobraženih delavcev v podjetjih najnižji poklicni status, pa naj gre za plačo, delovne razmere, strokovno izpopolnje¬ vanje ali pa za strokovni ugled.« (XXV/2 (1990), str. 12) Vendar obstajajo res dobri prevajalci, ki si prizadevajo za čim bolj kakovostne prevode in, če se le da, iščejo pomoč/lektoriranje pri še boljših poznavalcih angleščine. Slabo prevajajo lahko preprosto manj spo¬ sobni (morda nesamokritični) poklicni prevajal¬ ci ali pa »amaterji«, ki mogoče angleščine niso študirali na fakulteti ali je niso doštudirali, ali so diplomirali z nizko oceno. (Mimogrede: zakaj sedanje diplome ne pokažejo študentovega končnega izpitnega rezultata? Dvomim, da obstaja takšna praksa v zahodnih deželah — v Veliki Britaniji gotovo ne.) In dalje: diplomski iz¬ pit je bil leta in leta iz angleške in ameriške knji¬ ževnosti, zadnja leta iz angleške/ameriš¬ ke/avstralske/kanadske književnosti, ne pa iz angleškega jezika, čeprav je v mnogih strokah znanje jezika potrebno bolj kot znanje književ¬ nosti. Diplomiranega prevajalca z diplomskim izpitom iz jezika poznamo šele od leta 1989 naprej. MOSTOVI 1/1991/XXVI 63 Slabi prevodi so lahko tudi delo sicer pridnih ljudi, ki so na anglistiki diplomirali, vendar se je njihovo jezikovno znanje z leti poslabšalo. Za to okoliščino niso krivi popolnoma sami — pose¬ bej če upoštevamo slabe delovne razmere, ne¬ redko malomarno napisane slovenske izvirnike, pomanjkanje dvojezičnih strokovnih slovarjev ter nemogoče roke (»Ta prevod rabim do vče¬ raj!«) itd. Zato moramo pohvaliti prizadevanja DZTPS, omenjena v istem članku v Mostovih: Društvo je- pripravljalo »načrte akcij za izbolj¬ šanje statusa prevajalcev po podjetjih. Ugotovili smo, da je treba vodilne delavce v podjetjih seznaniti s pomenom prevajanja pri zunanjetr¬ govinskih poslih. Najprej smo se povezali z Gospodarsko zbornico Slovenije, nato pa smo ustreznima šolama na Brdu pri Kranju in v Ra¬ dencih ponudili, da v program izobraževanja delavcev v zunanji trgovini in poslovodnih de¬ lavcev vključijo predavanja Vloga prevajalca v poslovnem svetu« (prav tam, str. 12). Posebni seminarji, ki jih organizira Društvo, so prav tako pomemben prispevek k bolj kvalitetnemu delu slovenskih prevajalcev. Na ljubljanskem Oddelku za germanske jezi¬ ke in književnosti so že poskusili dvigniti raven slovenskega prevajanja v angleščino. Od leta 1982 do 1988 je tekla podiplomska slovensko- angleška specializacija, ki je dala dodatno zna¬ nje 48 vpisanim. (Prenehala se je deloma zaradi pomanjkanja denarja. V letih 1987—1988 učite¬ lji za to dejavnost sploh niso bili plačani.) V akademskem letu 1986—1987 je bila uvedena prevajalska smer iz angleščine, in sicer za tretji in četrti letnik. Doslej so diplomirali samo štirje — nerazveseljivo malo, čeprav so med absol¬ venti še sposobni študentje. Načrtovanje vsebi¬ ne za specializacijo in prevajalsko smer je bilo v rokah Stanka Klinarja. Če se vrnem h knjigi ZSD: avtor Matevž Le¬ narčič je sam priznal (KL, 31.1. 91), da ima pet prevajalcev, ki so sodelovali pri knjigi, »eno samo skupno točko — da niso včlanjeni v Druš¬ tvo prevajalcev Slovenije.« (Pravzaprav Društvo s tem imenom ne obstaja.) Signifikantno? Do avgusta 1990 je bilo v DZTPS vpisanih 580 čla¬ nov, vštevši okrog 200 prevajalcev iz anglešči¬ ne, tako da ne sme biti težko najti ustreznega, uradno priznanega prevajalca. In če se vrnem k prvemu članku Stanka Kli¬ narja (3. 1. 91): v zadnjih mesecih sem večkrat slišala kritiko tele njegove trditve, tičoče se de¬ lovanja učiteljev angleščine na Filozofski fakul¬ teti: »Ker sta metoda poučevanja angleščine in kriterij ocenjevanja na mnogih šolah, posebej pa na fakulteti, zgrešena... Toda kljub šoli in njenemu zavajanju (ki je v prikrivanju neznanja z naivno visokimi ocenami in izdajanju na fik¬ tivnem znanju temelječih diplom) bi bili morali ohraniti nekaj zdrave presoje, in predvsem pre¬ vajalca bi bila morala spoznati, da nalogi nista kos.« Razširjeno, a napačno tolmačenje tega je, da dobiva večina naših študentov »na fiktivnem znanju« temelječe diplome, kar seveda ni res. Žal Klinarjev poznejši članek, v katerem je svoje stališče jasneje razložil, ni bil (iz posebnih raz¬ logov) objavljen. Citiram iz tega članka: »Kole¬ ge na fakulteti, ki so bili prizadeti zaradi izjave o diplomah, temelječih na fiktivnem znanju, naj potolažim z mnenjem, da izjave v tistem sobe¬ sedilu nikakor ni treba razumeti pavšalizirajoče. Kolegi dobro vedo, da se zavzetim anglistom trudim dati priznanje. Mimo izjemno prizadev¬ nih delavcev vidi vsak, tudi jaz, še celo vrsto ze¬ lo zanesljivih, pravih »zidakov«, kot jim pravi¬ mo; ne izstopajo, a so nepogrešljiv del (anglistične) zgradbe.« Tukaj sem svoje mnenje odkritosrčno pove¬ dala kot človek, ki mu je angleščina materni je¬ zik in ki že skoraj dvajset let opazuje slovensko-angleško pedagoško sceno in okrog dvanajst let zadevno prevajalsko sceno. Tri leta in pol sem ponovno (in v svoje zadovoljstvo) zaposlena na germanističnem oddelku FF, kjer od vsega začetka poučujem na pedagoški in prevajalski smeri. Želim in trdno upam, da bodo naša skupna prizadevanja starejših, izkušenih kolegov in mlajših, perspektivnih kadrov obro¬ dila sad v znanju angleškega jezika med bodo¬ čimi rodovi naših diplomantov. P. S. Članek (o precej širši temi kot je bila po¬ lemika o knjigi ZSD) sem napisala pred 21. marcem 1991, ko je bil objavljen odgovor Gregorja Tomca na drugi pripis k mojemu prejšnjemu članku. Margaret Davis 64 MOSTOVI 1/1991 /XXVI Koliko je vredno Made in Slovenia DELO, 30. 3. 1991, str. 30 V sobotni prilogi Dela smo z zanimanjem prebrali kritična razmišljanja republiškega se¬ kretarja za informiranje, gospoda Staneta Sta¬ niča, o tegobah in težavah pri promociji naše države, kot jih je predstavil novinar Marko Pečauer. Ob tem nas je prevajalce, ki vidimo svoje po¬ slanstvo prav v posredovanju stikov med ljudmi z različnih jezikovnih področij, ki živijo v različ¬ nih kulturnih in družbenih, političnih in gospo¬ darskih razmerah, in v odpiranju naše države v svet, nemalo presenetila trditev, da je prav pre¬ vajanje eden večjih problemov, ki jim nismo kos pri promociji naše države. Morda kot DZTPS res premalo storimo za to, da bi naše delo in organizacijo spoznalo čim več uporabnikov prevajalskih storitev, vendar se čudimo, da slovenski minister za informira¬ nje ne ve — ali pa ne pomisli —, da v Sloveniji že več kot trideset let organizirano deluje Druš¬ tvo znanstvenih in tehniških prevajalcev. V svo¬ jih vrstah združujemo več kot 500 strokovno usposobljenih prevajalcev, ki prevajajo v 22 je¬ zikov in so sposobni prevesti besedila s prak¬ tično vseh področij družbenega in gospodar¬ skega delovanja, tako da se lahko odzovejo tako rekoč na vsak poziv k sodelovanju. Naši člani se tvorno vključujejo v mednarod¬ ne stike na vseh področjih in ravneh od podjetij do vladnih inštitucij in stalno sodelujejo tudi z različnimi komiteji in sekretariati, med drugim tudi s sekretariatom za informiranje. V zvezi s prevajanjem plebiscitnih dokumentov se sekre¬ tariat za informiranje na Društvo oz. njegovo pi¬ sarno ni obrnil. Vemo pa, da je vsaj ena naša članica (Doris Debenjak) nekatere plebiscitne dokumente prevajala. Posebej želimo poudariti, da doslej nismo odklonili nobenega poziva k sodelovanju in smo med svojimi člani vedno našli primernega sodelavca za posamezno stroko ali jezik. Tru¬ dimo se, da svoje delo opravljamo po najboljših močeh, zato se čudimo trditvi, da nas je prema¬ lo, da nismo usposobljeni in da smo predragi. Še težje pa verjamemo, da je boljša in cenejša rešitev prevajanje »prek Beograda«. Kdor pre¬ vajalsko delo vsaj malo pozna, nam bo namreč pritrdil, da je prevajanje prek drugega (tujega) jezika — v tem primeru srbohrvaščine — kako¬ vostno gotovo slabše kot neposreden prevod iz izhodiščnega v ciljni jezik. In resnično dvomi¬ mo, da bi bilo kljub nekoliko višjim prevajalskim tarifam v Sloveniji tako dvojno prevajanje ce¬ nejše in bolj kakovostno. In če je to posel in delo, kot pravilno ugotavlja avtor članka, ali ne bi bilo prav, da bi se v raz¬ merah, ko je »tehnološkega presežka« vedno več, kar je v precejšnji meri prizadelo tudi naše prevajalce v delovnih organizacijah, najprej ozrli okoli sebe, če že »delimo« delo. Res je, da se bomo ob tem morali še marsičesa naučiti in se — tudi prevajalci — prilagoditi novim razme¬ ram in potrebam. Najbolj pa nam pri tem lahko pomagajo konkretne naloge in vključevanje v delo. In ne nazadnje, kako si slovenska državna uprava zamišlja naš vstop v Evropo in samo¬ stojnost v mednarodnih političnih, pravnih in gospodarskih odnosih, če tako malo zaupa svo¬ jim strokovnim prevajalcem, za katere si upamo trditi, da niso najšibkejši člen v verigi sloven¬ skih intelektualnih sposobnosti. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije MOSTOVI 1/1991/XXVI 65 Anton Omerza Novosti v knjižnici Zadnjo informacijo o novostih v knjižnici DZTPS smo objavili v Mostovih št. 2/1989, v tej številki pa navajamo naslove knjig, ki smo jih nabavili od septembra 1989 do marca 1991. III. JEZIKOVNI SLOVARJI Jugoslovanski 1. Srbskohrvatsko-slovenski slovar, MK, Ljub¬ ljana 1986, 3. izdaja, 1.351 str. (269) 2. Jurančič: Slovensko-srbskohrvaški slovar, DZS in Školska knjiga, Zagreb 1989, 2. izda¬ ja, 1.411 str. (281) 3. Slovenski pravopis, 1, Pravila, DZS, Ljublja¬ na 1990, 239 str. (286) 4. Bajt: Vsevednik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1991, 559 str. (312) Nemški 1. Die 20.000 Satze, Cosmos Verlag, Bern 1987, 493 str. (263) 2. Tomšič: Slovensko-nemški slovar, DZS, Ljubljana 1988, 4. izdaja, 768 str. (266) 3. Tomšič: Nemško-slovenski slovar, DZS, Ljubljana 1989, 989 str. (267) 4. Nemško-slovenski slikovni slovar, CZ, Ljub¬ ljana 1988, 854 str. (268) 5. Šamšalovič: Njemačko-hrvatski ili srbski rječnik, Grafički zavod Hrvatske, Zagreb 1990, 12. izdaja, 1.201 str. (306) Angleški 1. Davis, Klinar: English Word-Formation, 2. del, FF, Ljubljana 1989, 3. izdaja, 112 str. (248) 2. BBI Dictionary of English, J. Benjamin, Am¬ sterdam 1986, 286 str. (249) 3. Veliki angleško-slovenski slovar, DZS, Ljub¬ ljana 1989, 1.377 str. (270) 4. Oxford Advanced Learner’s Dictionary, Oxford U.P., Oxford 1989, 1.576 str. (274) 5. Rečnik sinonima i antomima, angi.-sh., sh,- angl., Privredni pregled, Beograd 1989, 3. izdaja, 777 str. (279) 6. Dictionary of Foreigen Terms, Harper & Row, USA 1987, 3. izdaja, 423 str. (282) 7. Angleško-slovenski slikovni slovar, Oxford- Duden in CZ, Ljubljana 1989, 862 str. (285) 8. English-Russian and Russian-English Dic- tionary of Misleading VVords, Soviet Encyc- lopedy, Moskva 1969, 384 str. (290) 9. Linguistics, Language and Verbal Art, Oxford U.P., Oxford 1989, 122 str. (298) 10. Alan Duff: Translation, Oxford U.P., Oxford 1989, 160 str. (301) 11. A to Z British Life, Oxford U. P., Oxford 1990, 480 str. (303) 12. Grad, Leeming: Slovensko-angleški slovar, DZS, Ljubljana 1990, 827 str. (308) Francoski 1. Francusko-srpskohrvatski rečnik, BIGZ, Be¬ ograd 1989, 2. izdaja, 694 str. (280) 2. Le Dictionaire du Francais, Hachette, Pariš 1989, 1.816 str. (284) 3. Jesenik, Dembskij: Slovensko-francoski slo¬ var, DZS, Ljubljana 1990, 827 str. (307) Španski 1. Pictorial Spanish & English Dictionary, Oxford U.P., Oxford 1988, 777 str. (253) 2. Spanish Dictionary, spa-engl., engl.-spa., Langenscheidt, Berlin 1988, 1.100 str. (203) 66 MOSTOVI 1/1991/XXVI IV. STROKOVNI SLOVARJI Tehnika — splošno 1. Dictionary of Scientific Usage, Longman, Hongkong 1988, 4. izdaja, 684 str. (254) 2. Deutsch fur Baufachleute, Bauverlag Mun- chen 1979, 102 str. (259) 3. Lexicon Archaolog. Fachbeg. und Techni- ken, Du Mont Verlag, Koln 1982, 217 str. (260) 4. Sachworterbuch der Drucktehnik und graphische Kunst, Du Mont Verlag, Koln 1988, 7. izdaja, 207 str. (261) 5. Englische und Francdsische Fach. im Aus., fra.-engl.-deutch, Bauverlag, Berlin 1980, 130 str. (262) 6. Naučno-tehnični rečnik, rus.-sh., Privredni Pregled, Beograd 1988, 5. izdaja, 679 str. (275) 7. Rečnik industrijske elektronike, nem.-sh., Privredni Pregled, Beograd 1987, 2. izdaja, 864 str. (276) 8. Rečnik laserske tehnike, angl.-sh., sh,- angl., Privredni Pregled, Beograd 1989, 531 str. (277) 9. Naučno-tehnički rečnik, angl.-sh., Privred¬ ni Pregled, Beograd 1989, 8. izdaja, 1.094 str. (278) 10. Basical Technical English, Oxford U. P., Oxford 1985, 3. izdaja, 90 str. (302) 11. Rečnik industrijske elektrotehnike, nem.- sh., Privredni Pregled, Beograd 1990, 3. iz¬ daja, 864 str. (305) 12. Hrv.-nem.-ital. rječnik znanstvenog naziv- Ija, A—N, O—Ž, Globus, Zagreb 1990,1.390 str. (309) Računalništvo 1. Illustrated Dictionary of Computing Science, Longman, Surrey 1988, 2. izdaja, 224 str. (255) 2. Informatik, angl.-nem.-fr.-rus., Veb Verlag Technik, Berlin 1988, 570 str. (265) 3. Slovar računalniških izrazov, angl.-sl., MK, Ljubljana 1984, 30 str. (271) 4. Basic za Oric-Nova 64, Ljubljana 1985, 239 str. (272) 5. Basic za ZX Spectrum, Ljubljana 1985, 210 str. (273) 6. Burgar: Pisanje in urejevanje besedil s pro¬ gramom Microsoft VVord, Ljubljana 1989, 193 str. (297) 7. English for Computer Science, Oxford U. P., Oxford 1989, 3. izdaja, 241 str. (300) 8. Oxfordski rečnik računarstva, Nolit, Beograd 1990, 470 str. (311) Ekonomija, pravo 1. Dictionary of Legal and Commercial Terms, I, II, C. H.Becksche Verlag, Munchen 1983, 3. izdaja, 840 str. (250, 251) 2. Dictionary of Modern Legal Use, Oxford U.P., Oxford 1987, 587 str. (252) 3. lmport-Export, Longman, Hongkong 1987, 5. izdaja, 47 str. (256) 4. Office Practice, Longman, Hongkong 1988, 3. izdaja, 47 str. (257) 5. Banking, Longman, Hongkong 1985, 3. iz¬ daja, 47 str. (258) 6. Dictionary of Commercial Law, nem.-angl.- fr., La Maison du Dictionnaire, Pariš 1980, 985 str. (264) 7. Dictionary of Patent Law, nem.-angl.-fr. - špa.-rus., VIDI Verlag, Dusseldorf 1985, 898 str., (287) 8. Pojmovnik poslovne informatike, sl.-angl.- nem., Društvo ekonomistov Ljubljana, Ljub¬ ljana 1987, 446 str. (289) 9. Apovnik-Karničar: Slovar pravnega in eko¬ nomskega jezika, nem.-sl., Celovec 1989, 397 str. (291) 10. Econ VVirtschafts VVorterbuch, nem.-angl.- fr.-ita.-špa.-port., Econ Verlag, Dusseldorf 1989, 637 str. (294) 11. Jugoslovanski zakon o podjetjih, sl.-nem., Arah Consulting, Ljubljana 1990, 158 str. (299) 12. Privredno-poslovni rečnik, angl.-sh., Pri¬ vredni Pregled, Beograd 1990, 2. izdaja, 504 str. (304) V. STROKOVNI GLOSARJI 1. Ravnanje z odpadki, Alpe-Adria, Ljubljana 1987, 71 str. (247) 2. Gumarski slovar, Obloge valjev, sl.-angl.- nem.-sh., Sava, Kranj 1990, 33 str. (292) 3. Gumarski slovar, pnevmatika, sl.-angl.- nem.-sh., Sava, Kranj 1990, 72 str. (293) DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE d.d. [^ r ^ JUBUANA DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST Clovar °SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Proti koncu leta bo izšla peta — zadnja knjiga SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA. Tako bo zaključeno veliko delo, ki predstavlja eno temeljnih s področja slovenskega jezikoslovja in je namenjeno tako znanstveni kakor tudi povsem praktični rabi v vsaki slovenski hiši. Peta knjiga zajema gesla od T do Ž in obsega nad 1000 strani; v Dodatku prinaša tudi dopolnila k prvim štirim zvezkom in nove besede, ki so v zadnjem času obogatile naš jezik. Za nove rodove, ki bi si radi obogatili knjižnico s kompletom, bo založba natisnila tudi prejšnje zvezke in jim omogočila posebno ugoden nakup: kdor bo naročil vseh pet knjig, bo plačal ceno samo za štiri. V tej ponudbi je cena kompleta 7960 din namesto 9950, prihranek 1990 din pa je enak ceni ene knjige. Pohitite z naročilom, ker velja navedena cena samo do 30. 6. 1991, po tem datumu bo višja! Slovar lahko naročite pri Državni založbi Slovenije d. d., Mestni trg 26, 61000 Ljubljana ali v katerikoli knjigarni. . •' 3V0 IB A i -.0. • A’ '