DVOJE FANTOV Blagi Fr ido lin i n o Hudobni Bri%. Nekaj sa ftarifhe ino otroke is p i I e m Mi iflitofa .SIisiiMa I* o f 1 o v e n i I felizjan Globozhn V’ Zelo v z i 811. Natifnil ino na prodaj ima J »nes Leon 03000626S Boga fe boj, ino dersbi njegove sapovedi! Prid g ar 12 . 13. Ordinariata - Approbation. Da gegcinvartigo Jugendsclirift, bctitelt : ,,Dvoje fantov. BlagiFridolin ino hudobni Bris, t( nur eine getreue slovenische Uebersetzung der gleich- nahmigen, vom Doracapitular C h ris to p h Schmid her- ausgegehenen Erzahlung: „Der gnte Fridolin und der liiise »ietricli 44 ist, und nichts gegen die katholischc Claubens- und Sittcnlehre enthiilt, so nimmt man keinen Anstand, derselbcn zur Drucklogung hiermit die Ordinariats - Genehmigung zu ertlieilen. Furstbischbfl. Gurker Capitular-Consistorium zu Kiagenfnrt am 3. November 1840. J. Mich. Achatz, mp. Capitular-Generaivicar. Samonigg, mp. Secretai, Preljubi ftariflii ino otrozi l TPri feftre, is famiga pekla doma, ho¬ dijo v’fedajnih zhafih po fveti, sapeljujejo mlade ljudi, pa tudi ftare flepijo. Pogofto jim ftariflii vrata odprejo, ki fvoje otroke ino pofie rasvadijo; pa tudi gofpofka, deshelfka, kakor duhovfka jih pod ftreho jemle, ki rasvujsdanim ljudem potrebniga ftrahu ne da. Po kerzhmaho aij ofhtarijah, po fejmih ino navadnim zerkvanji ljudje s’ njimi fvoje saroke imajo, po divjih jagah, med tobakarji ino rasbojniki fe doftikrat s’njimi pezhajo; pogofto v’jezhi, tudi rabelnu v’ rokah konzha, kdor fe njih ’s mladih nog fkerbno ne varje. Ali jih posnate ? i * IV Perva je Illlda jCSU , ki rafte is ofhabniga (prevsetniga) ferza. .Starifhi jo isredijo, ki otroke prehvalijo, jim hude terme ne isbijejo, jih krotke in pohlevne biti ne navuzhijo. Druga je Siavadna jigra , ki le rada rnladenzhev prime, mosbe v’ hudo navado vklene, de sajigrajo pofhtenje, premnshenje, pa tudi duHio poftavijo verh. “Tretja je gerda pjailOft, ki per malim sazhne, s’ vfakim bokalam vezhi rafte, toljka, de jo ne vino, ne shganje, le farno peklenfki ogen jo pogafi, ker pjanz nobeden v’ nebefhko kraleftvo ne pojde. jSam Bog naf varji te trojne nefrezhe! ¥arjimo fe nje pa tudi mi! Varjte fvoje otroke ftarifhi vij sakaj varvati je loshej, kakor odvaditi, lepo uzhiti ino fvariti je bolfhi, ko sa otrozi, ki fo nafhimu ftrahu odraftli, folse saftojn prelivati. Befeda pa nikolj toljko ne sda, ka¬ kor lepa pripoveft; gledati, kako fe dru¬ gim godi, naf nar bolj svuzlu', fe modro nefrezhe varvati. Berite lepe bukvize ino pravite mla¬ dim ljudem, kako frezhen je bil blagi Fridolin , ki je Tvoje dobre TtariThe lepo vbogal 5 povete Tamoglavnim otrokam, kamo pride, ki po Brizovo lashe, ismika, krade ino v’ flabe tovarfhije sahaja. — Pa tudi vi poglejte; matere ino ozhetje, kako neumno vi ravnate, ki fvoje otroke rasva- dite, ter jim vfako fvojvoljo daTte. Ne barajte, kdaj ino kde fe je vfe to godilo, pojezhah Te najde, po fodnih liifhah Tlifbi , na rabelfkib morifhah vidi, VI kar fe v’ tej povefti bere. — Boshji ftrah naj vaf objide, in defni angel varh naj vaf vodi, de fe kaj toljko ftrafbniga med vami nigdar ne sgodi. Bog vaf ovarji! Anton 'Slomfhek, Vosenifhki fajmofhter. 7 I. Fridolin, prav blagi fantek. ridolin je bil prav ljubesniv in velel fantizh. Neko jutro gre v’ lef, drazbja naberat. She poprejfhno leto je fkorej vfe derva sa simo fam na glavi damo snofil; tudi letof je to she- lel, de bi faj nekoljko fvojim bornim ftarifham pomagal, ki fo fe toljbo sa potreben shivesh trudili. Pridno pobera fuhe veje po lefi, ino prej ne henja, de butarzo , koljkor bi na glavi nefti mogel, nabere. — Sdaj pride is temne hode v’ lepo. seleno fouzhno dolinzo, ki je med temnim hojkami bila, po kateri je bifler vrelez tekel. Gre po dolinzi do isvira, ki is fpod fkale vreje, hla¬ den ko led, ino zhift kakor fonze. Selena I iroka bukva mu je fenzo delala. Nekaj ma- liga prozh sagleda srelih jagod, lepo rudezhih ko kri, kakfhnih fhe letaf ni videl. Vterga fi fhiroko pero, ino gre va-nj jih naberat. Potem le vfede na seleno trato sravn’ dudenza, deb’ fi pozhil ino kaj maliga jushinal. Imel je per febi velik kof smefniga kruha, sa shejo pa vodo is hladniga vrelza. Jagode fi sa pofebno jed po jushini perhrani. Preden je jedi ino 8 piti sazliel, povsdigue poboshno fvoje roke, ino navadno molitev smoli. Od dela fe je she slakal, ino jushinza, zhe ravno flaba, le mu prav dobro prileshe. „Kak mi jedi sa delam difhi, K pravi lam s’feboj, „hvala Boga sa nja dar; boljfhi fe meni sdi kof zherniga kruha s’ hladnoj vodoj, kakor kraljam alj zefarjam imenitni obedi; flajfhi jagode moje, kakor gofpbdi vfe fladkarije. Zhe tudi bogato po- gernene mise niman, vender me selen pert lepe trate s’zvetozhim zvetlizami prav veleli, ino gmetne ptizhize mi prijetne pefmi po¬ jejo. t<: — Tako Fridolin fam s’feb oj govori; med tem pa is gofhave lepa ferna s’ mavraftim mla¬ dim perdirja, zhafek podoji, in fe plafhno osira, ter s’ufhefami migle, potem pa, lehka ko je, zhes ftorje in kopinje naglo navdol pofkozhi, mlado pa sa njo koljkor mora, drapla. V’ dolinzi fe dudenzhnize napije, potem pa sazhne na prodorni seleni trati dersati, mlado pa fe sravno vefelo fkaklaje jigra. Od vefelja fi Fridolin dihati ne vupa, ka¬ kor perliman fedi, ozhi fo mu odermele , ino ne mora fe prelepih shivalj nagledati. — Pa — kakor bi trenil, fe nekaj sablifkne, ino p ozhi, de po vfi hodi kakor grom sabobni. Fridolin vef fplafhen od tal pofkozhi, toljko , de fe od draha navdol prekuznil ni. Blifk ino pok da bila ob enim ; ferna pobita na semlji leshi, fe vala no hreple, in na pol mertva vtripluje; mlado pa milo jo gleda. 9 Kmalo po ftreli is gofhe bled fantin v’ raszapanim fivkallim jopzhi s’pufhko v’rokah h’pobiti ferni perleti, ino vefel sakrizhi: »Ha! dobro fim te sadel; moja fi sdaj, ne bofh mi vezh vfhla, ne!« — Sa njim perdirja vef sarafhen moshak s rasterganoj klafetoj, zelo obnofhenoj oblekoj, ino s’ltaroj pufhkoj pod pajsduhoj. On ferno domori, njo na ramo sadene, ino, ko Fri- dolina sagleda, odleti. Fantin pa, ki je ferno vftrelil, fhe en zhafpodoji, ino Fridolina der~ mi, kmalo fe pa tudi v’bege fpufti. »Gotovo fta onedva sverinfka tatova,« pravi na to Fri- dolin; »pazh morata nevfmilesha biti, ki ne- dolshni shivaljzi mater odftrelita in sapufheno revfhc tako rekozh s’ lakotoj morita,Huda ved nju mende pezhe, de pred menoj, flabim fantam, beshita; to hudobno delo jima ne bode v’dobro isifhlo.« Sdej fe mladi fernjak , ki fe je pred lui- dodelnesham sa germovje fkril, sopet perka- she; Fridolin sa njim pofkozhi, de bigavjel; fernjak fe fpet nekoljko sa hradizh potukne, pa lehko ga Fridolin vjame. Perpogne fe k’ njemu in ga omiluje rekozh; »O bore, bore frotle! kak fe mi vfmilifh! Lakote bofh morlo vmreti, kir matere nimafh vezh. *) She sobzov nimafh,« pravi dalej, ter mu v’gobez potipa, »de bi fi seljfh in trave dobilo. 4 Si pazh prav revno, in farno ne vefh.« *) Poglej podobo. 1 ** 10 Med tem pride Moriz, grafhinfki ftrelz, ki je ftrel flifhal, ftopi tiho sa hraft, ino fanta fkrivaj poflufha. wNifim tako reven, kakor miflite,«« jim je Miklavsh odgovarjal; w ,imam bogatiga ozheta, ki me s’ potrebnim previdi, — fvojga nebefhkiga ozheta. S’feboj nofim saklad, ki ga sa miljone ne dam — fvojo mirno ne dolshno ved. Per vfim tem fim, hvala Bogu, sdrav, de fi samorem s’ fvojmi rokami po¬ treben shivesh flushiti. Moj jopizh, perflavi Ihe sravn fmeje, ino na komolz pogleda, je ref nekoljko okerpan, pa greje me vender tak 14 dobro , kakor imenitna fukna nar bogatejfhiga kmeta. Sakaj bi tedaj dobre volje ne bil?« Neki lepi prigovori fo bili, ki fo Mikla- vsha, ker fe jih je dershal, vedno per dobri volji ohranili. Od fvojga dedeza jih je imel, in bili fo sapilani na neki tabli, ktiro fi je na lleno namefto ogledala obefil. Prigovori pa To bili leti: Pervizh: ; ,Boj fe Boga! kdor fe Boga boji, mu nikolj fila ni !« Drugizh: „Delaj pridno! Kdor fe s’ fvojmi rokami redi, ino je sadovolen s’tem, kar mu Bog podeli, on mirno, vefelo shivi, ino to vezh velja, ko slato in frebro vfiga fveta !« Trekizh: »Bodi pofhten! Ljubi pravizo, fovrashi krivizo, tako bolh sdrav in vefel povfodi lehko pel; bolh lehko fpal, in Bog te bo varvak« »Leti terji prigovor ,« je Miklaush vezh- krat rekel, »vuzhijo, smiram dobre volje biti; kdor jih bo dershal, fi bo fkufil, kar fini fi jes.« — Pofhtena Miklavshovka, Marjeta is pervi- ga ni mogla ravno tako vefela biti. Nja revfhnja jo je vezhkrat prav mozhno fkerbela. »Tebi pazn nizh na fkerbi ni,« rezhe neki vezher fvojmu moshu, ki je pred hifhzo kofo klepal , de bi fhel drug dan kofit, sravno pa vefelo fi shvishgal. »»Nizh ne?«« pravi Miklavsh, ino fe ji pofmeji; »»alj ne kleplem ravno kofo, de bi 15 mi iutre raj resala? Druge pofebne fkerbi sa sdaj ne vem.® „V’ zelrnu premoshenju ne glefhtamo rajni - fha dnarjamu potoshi Marjeta; ;,kaj bomo pozheli, ko bi naj kaka fila sadela?« Miklaush pa pravi: ;»>Ako bi fe hotli sa vfe previditi , nam fhkrinja dnarjov sadoftini. Zhe nam Bog potrebe pofhle, nam bo dal tudi pomozhi.““ «Ob,« sdihne Marjeta, ;>toljko je v’ vefi beteshnih, lehko de mi tudi sbolimo.“ w;Vfe je mogozhe,“«jo podvuzbi Miklavsh; ; ,;,pa tvoja presgodna fkerb ti sdravja ne oko- vari, le bersh bi sbolela. Ino zhe ref tud sbolimo, de fi ne moremo kaj perflushiti — le Bogu vfo fkerb prepufti; on to bolj saftopi, ko ti. Njegova fkerb faj tudi pomaga, tvoja pa nizh ne velja.^ ;, t Si pazh smiram ftar Miklavsh,^ mu ozhita Marjeta, ki fe ne da vtolashiii; >,fvojmuFridolinu tudi nimava kaj sapuftiti, zhe mu odmerjeva.“ wjNizh pravifti rezhe Miklavsh, ter kladvo s’ rok dene; ;y,motifb fe ljuba! Jes rajtam mu boljfbiga sa doto pufliti, kakor kup dnarja, ako ga kerfhanfko svuzhim, ino lepo sredini. — Ni ga bogaftva na fveti vezhiga od llraha boshjiga, delavnofli, sadovoljnofli, ino pa pofhtenolli. Glej, koliko doto sa njega imava! Vezh mu bo teknila, kakor premo- shenje zeliga fveta. t Skerbiva ga poboshno isrediti, ino ni mi fkerb sa-nj. Kakor fim jes per vfi revfhni vefel, je lehko tudi on. Vefelo 16 ferze je nar boljfhi na Cveti; kdor tega nima, mu vfe nizh ne pomaga. Le v’ Boga savu- pajmo, ino bodmo vefeli, ino ne bode nam file.«« — IV. Velika shaloft. Dolgo zhata (la Miklausli ino Marjeta vefelo ino sadovoljno fkupej shivela ; pobosh- noft, delavnoft, ino pofhtenoft, tri Jepezhedno- (li fo jima pofvetno blago in premoshenje do- meftile. Fridolin lepo pofnema ftarfhov isgled ; bilje, kak oni, poboshen in priden, sravn pa tudi vefeliga ferza, -v’ prelepi saftopnofti fo lkupej shiveli. Pa Bog, ki jih tepe, ktere ljubi, jim kmalo pofhle shaloft veliko. Eniga dne feka Miklavsh derva v’hofti; bliso njega podirajo fekazhi velik dob alj hraft. Hraft pade — pa ravno na ftran, kjer je Miklaush fekal , tak de fo ga veje pobile, preden fekazhi savpijejo, de fe naj varje- Mozhno je bil rasranen, nar bolj pa na defni roki. t Sekazhi bersh perle- tijo, ga fpod vej islezhejo , mu s’ fvojmi ruta¬ mi rane obeshejo, in ga damo nefo. Marjeta in Fridolin, ker sagledata fvojga fkerbniga ozheta hudo raneniga, preftrafhena na glaf sajozheta, ino milo klagujeta Miklavsh pa nju tolashi rekozh: »Nikarta ne shalujta 17 prevezh ! Bog Tam nam je to shaloft naklonil. On, bres kateriga volje pero is drevefa ne pade, je tudi perpuftil, de fo me hraftove veje sadele. Voljno fprejmimo od Nja to ter- plenje, On nam ga bo k’ dobrimu ravnal. Kar Bog flori, vfe prav naredi. Le v’ Nja sa- vupajta , bo vfe fhe boljfhi.« Fridolin hitro leti v’blishno veT posdrav- nika. Sdravnik pride , ino najde fzer rano na roki mozhno nevarno, pa vender njo vupa fhe iszeliti. Rana pa, namefti feboljfhati, od dne do dne le hujfhi perhaja. »Morebit bo morla roka prozh,« pravi sdravnik, rano od- vesaje. Marjeta no Fridolin fe filno preftrafhita. Marjeta fe bersh napravi v’ mefto tri ure hoda po sdravnika. Prav vuzhen je bil medni sdrav¬ nik , pa le sa lepe dnarje. Ker je flifhal, de je bolnik le vbogi teshak , fe mu je toshilo tok dalezh k’njemu iti. Pokashe Marjeti ne- kove rosite, ki fi jih farna lehko nabere, naj jih na rano oveshe, ino ji rezhe, de bo she boljfhi. Marjeta je njegovim befedam malo savupala; fhe enkrat roke povsdigne, ino is folsnim’ ozlimi ga profi, naj fe vfmili nja revniga mosha. Pa vfe sapflonj. Vfa objokana pride damo, ino mosbu milo potoshi rekozh: »Oh ! sdaj vender vidim, de je revfhina veli¬ ka nefrezha !“ Poboshni Miklaush pa jo fvari ino pravi: ^»Nikar tako ne rezi, ino nikar fe ne sanefi na prašen dnar vezh , kakor pa na Boga. Bog nam bo she pomagal; On vfe modro ino 18 dobro flori. Kakor o vrozhirn poletji v’trude- ne shenjize s’prijetnoj fapzoj hladi, tak bo v’shalofti nafhi tolashbo nam dal. 4 Si pa fkle- nil ozhe nebefhki!«« pravi dalej, ino ozhi proti nebefamoberne, »»de moram sdaj vmreti, glej, perpravlen fim, naj fe sgodi Tvoja volja. V’lepi desheli per Tebi bo meni boljfhi; sa sheno mojo ino otroka bodefh pa tudi fkerbel, dobrotlivi Ozhe nebefhki !«« Tudi bore Fridolin je bil vef shaloften ; vfe vefelje je sgubil, toljko de od shalofti lam sbolel ni; fhe sa mladiga fernjaka, do kteriga ga je poprej toljkanj vefelilo , fe sdaj kaj sme- nil ni, profhtiga je puftil po hribih in dolinah letati. On pa je sa fvojga bolniga ozheta ne- prenehama molil, de bi jih Bog per sdravj ohranil, rekozh: »Preljubi Ozhe nebefhki! vfmili fe naf, ino pofhli fvojo pomozh, dokler je fhe pomagati. Naj fe fpolni nad nami Tvoja obljuba, ki fi fam rekel: Klizhi k’meni v' potrebi, ino jes te bom refhil, de me bofh hvalil.« V. Zhudna pomozh. Uro hoda od Lefkovza, ker je Miklavsh s’fvojmi prebival, je Zhinkov grad po imeni. Nekiga dne po kofili grejo grafhinfki gofpod s’ bratam tvoje gofpe, kater je major (vifhi 19 poglavar) per sholnirjah bil, ino ravno fvojo shlahto objifkat prifhel, na lov. Tudi mali Ludvik, grafhinfkiga gofpoda fin, fme s’fvojoj pukfhizoj s’njima. Dolgo hodijo po hodi, pa nizh ne najdejo, dokler pridejo nad Lefkovez. Ludvik fe je prasniga lova she navelizhal. Moriz pa, ftari ftrelz, mu je hotel vefelje na¬ rediti, de bi faj kakiga sajza vdrelib Sa to mu rezhe dobro pasiti, >jtam v’ germovji sa detel- fham, pravi, fo gotovo sajzi; vam dober dojim gofpodizh , de bo kteri prifhel.^ .Strelz Ludvika dobro nadavi, gofpoda greda sa germovje, on fam pa po germovji proshi. Na enkrat sazhnejo pfi goniti^ ino ravno pred Ludvika Fridolinov fernjak perleti. Ludvik hitro pukfhizo nadavi, — puf — pa ga vgrafhi; fernjak pa fplafhen na dol sbeshi, ino zhes berv na ravnod v’vef fkokama leti ino ka¬ kor bi bil navajen, v’hifhzo Mildavshovo gre. Ludvik fe zhudje ino odermo gleda sa njim. Gofpoda prideta ino ga barata, kaj je vdrelil. Ludvik pravi zhudo, kako je mladi fernjak, ki ga sadel ni, v’uno bajtizo tam kraj vefi vbeshal. Ludvik fhe ni vedel, de fe tudisve- rina tako rekozh podomazhi. Sdaj pove Moriz, kako je Fridolin mladi- ga fernjaka vjel ino sredil. Ludvik pa profi ozheta, de bi mu dovolili, sa njim iti, ino fe ga nagledati, ker fhe nikolj zhido bliso fernjaka vidil ni. Ozhe mu dopudijo, on pa nagloma po bregi pofkozhi, ino kmalo je v’borni pazhedni 20 bajtizi. Bolan Miklavsh v’ podeli leshi, Fri- dolin pa na klopi Tedi, in od fvoje male juslme fernjaku daja, ki mu je kofzhck sa kofzhekam is rok jemal. Od vefelja nad sverinznetam bolnika fhe videl ni T le gledal je, kakfefernjak gladiti da, ino kak je pervajen. Med tem pridejo grafhinfki Gofpod s'ma- jorjam ino ftrelzam sa njim. Major ino ftrelz greda po vefi ogledovat, gofpod pa sa Ludvikam v’ hifbzo ftopijo, ino ker bolniga Miklausha sagledajo, fe jim v’ferze fmili, ter ga fprafhu- jejo , kaj de mu je. Ludvik pa jih lepo na ftran potegne ino jih na uho poprafha,alj bifernjak na prodaj bil. >,V’ verti sa gradam, pravi, bi ga jes imel, ino prav vefel bi ga bil.«; Fridolin hitro ogoni fkrivnoft, ki jo imata, ino fam od Tebe rezhe: »»Pred tremi tednami bi ga ne bil dal sa nobene dnarje, sd.aj ga pa rad prodam; nefil bom dnarje sdravniku v’ mefto, de bo prifhel mojga ozheta osdravit/« f Shlahni gofpod fo fe savseli otrozhje lju- besni Fridolina, ino reva nja bolaniga ozheta jih je ferzhno ganila; sato podajo Fridolinu dva lepa tolarja v’dar. Fridolin, ki The nikolj toljko dnarjov imel ni, mifli, deje neisrezheno bogat. Tudi gnadlivz, ki fo proti fvojim pod- loshnim toljkanj dobrotltvi bili, menijo , de je Miklavshu sa koljkor fo ga revniga fposnali; sa sdaj pomagano. Sato fe odpravlajo (pet, de bi jih fvak predolgo ne zhakal. Sa revniga Miklavsha je bil v'nja velki fili dobrotlivi dar vfmilenga gofpoda le flaba potnozh. Pa Bog, 21 vfe nar modrejfhi ravna, tudi sdaj ozhitno ikashe, d« je Nja roka nar bolj mila, kjer je ir vezhi fila. VI. Zhudapolna fposnava. Med tem pa ravno major tudi vTiifhzo opi, ino ker bolnika v’nji sagleda, fi vseme elen ftol, ino fe k’ njemu vfede, ter ga omi- uje rekozh: »Vem de vam dvakrat hujfhi fta- le vafha bolesen , ker fte tako revni videti; Bende vam pa shlahte vafhe kteri pomaga ? K »,-Nimam nobene shlahte,«« odgovori na to Miklaush ; »»ptujz lim lemkaj prifhel dvajfet ur dalezb , is Besovize , kjer fini doma,«« »Dobro vem sa ta kraj,« pravi major; nekaj pofebniga fe mi je tam pergodilo; v’ velki nevarnofti fim bil, pa neki Miklaush Koren me je otel,« »»Miklaush Koren fim jes,«« rezhe bolnik; »»tako fe meni pravi.«« »Miklaush Koren!« savpije Major, kakor bi fe mu bilo kaj sgodilo; potem prime bolni¬ ka sa roko, ino ga molzhe fpregleduje« Zhes en zhaf pa pravi ; » 4 Ste she vi ta pravi; jes fim val' fzer fvoje dni le enkrat videl, pa posabil vaf nikdar ne bom. Takrat fle bili ref lepfhi- ga obrasa , sdaj fte mozhno s-hudili; pa po vafhih prijasnih ozheh vaf lehko sopet fposnam.« 22 ; 5 ;jJes fe ne vem fpomniti,«« rezhe Mik- laush, ; W de bi vaf bil kedaj vidil «tc ;jTo le vd, de de me vidli,« mu fpet major befedo povseme; ino le oberne proti gra- fhinfkimu gofpodu, rekozh: ; ,To The nifim pravil, bersh hozhem povedati, le poflufhaj tudi ti Ludvik!« Potem sazhne mojor praviti: ;jOfemnajft let fim bil dar, ko fim fe namenil, nekaj mil dalezh fvojga dobriga prijatla, ki fva Te v’ fholi sisnanila, objifkat. Jesdaril fim, Tvoj ronzhek pa fim sadej sa fedlo perpel. O mraku je she bilo , ko bliso Besovize po temni hodi jesdim, kar flifhim is gofhe na me vpiti; >wftoj! HojJes fe predrafhim, pa nozhem fiati. Na enkrat tolovaj po meni pokne, ino kugla tik tnojga ufhefa memo ferzhi. Bersh pa drugi vftreli, ino kugla v’ronzi obtežbi; fhe sdaj njo imam sa fpomin. Jes konja fpodbo- dem , tolovaja pa sa menoj letita, ino krizhita ob enim: ^ftoj! zhe ti je kaj sa shivlenje !<«• Jes pa nju nifim poflufhal, temuzh fim konja le bolj f! e fpodbadal. 4 Srezhno bi jima bil od¬ tekel, pa k’nefrezhi je bila zefta prav flaba ino nekoljko navdol. Konj pod menoj pade, ino jes fe zhes nja na zefto prekuznem. Pobil fe fzer nizh nifim, pa komej vdanem, she plane eden tolovajov na me, ino mi proti s’ fabloj glavo raszepti. She fim miflil, sdaj bo po men’. — Pa h’Irezhi pride is hode moshak, butaro derv na herbti, v’rokah pa mozhno gorjazho. Viditi mene v’ toljki nevarnofii, ko S3 bi trenil, breme odvershe, meni k’ pomozhi leti, in tolovaja s’gorjazho po roki mahne, de mu fabla odpade. Od bolezhine savpije , ino v' gofho sbesni. Drugi tolovaj pa je she tu, ino nizh bolji s’menoj ne meni. Jes fablo poberem,in fe, koljkor morem, branim ; moshak pa ga sadej po herbti prav dobro s’gorjazhoj namlati. Ker tolovaj vidi, de nizh ne opravi, odfkozhi, ino fe v’hofti fkrije. Moshak pa — moj angelj varh, — je bil te bore AJiKlavsh. Povejte farni, Miklavsh! al mi nifte vi pomogli tolovaja odpraviti?« w>Jes firn bil jes,«« Miklavsh poterdi, ;,;,Vem vam fhe nekatere snamnja povedati. Imeli fte takrat selen jopezh s’slatim portami, na glavi okrogel klobuk s’ belim perefam. Fukf, ki fte ga jesdarli, je imel Ufo na zheli. Ko je pod vami padel, fe je nad eno korenino fpoteknil, ino je mozhno fhantoval, sato fte -pefh do Belovize fhli, ino jes fim vaf fpremil. Pa ne bil bi val vezh fposnal; takrat fte bili zhifto tenki, ino belo — rudezhiga liza, sdaj pa fte bolj verli gofpod , pa nekoljko sagoreli «« Vaf h velik dolshnik fim,« rezhe na to major vef ganjen; ;,ne samerite mi, de vaf tak dolgo ne poplazham. Sapifal fim fi vafhe ime, pa mlad, ko fim bil, fim bil tudi lehkomifhlen, ino redko per dnarjih. Potem fim v’sholnirfki ftan flopil ino na vojfki veliko fifkufil. Koljko- krat fim smiflil na vaf; hvala Bogu, de fim vaf najdil .« 4 — 24 Mikiavsh, ki fhe vedel ni, de je major gnadlivza fvak, ino de je sa njimi lem prifhel, pobara prijasno: »»Pa kako fte vender sdaj lem v’mojo bajtizo prifhli?«« »Mladi fernjak,« pravi major, »nam je pot femkej pokasal! Boshja previdnoft je to, de Tim ravno sdaj k’ vam prifhel, ker fte pomozhi nar bolj potrebni.« 4 Skerbno ga sdaj major fprafhuje, kako fe pozhnti ; rano nevarno fposna , k olj kor jih je na vojfki doftikrat vidil; salo pravi: »ref je nagla pomozh sdaj potrebna , pa obvupati nam vender fhe ni. Vi fte poprej meni shivlenje oteli, sdaj vupam jes vaf fmerti oteti.« VIS. Vfe je sdaj dobro, Sdaj major vftane rekozh : »Prezej bom poflal po sdravnika v’ meito, ino drago ga hozhem plazhati, ako vaf osdravi. Kar vam bolj jedi ino piti difhalo bo, de fpet k’febi pridete, bom tudi jes vam prefkerbel. Vefel fim, de Taj priloshnoft imam, fe vam hvalesh- niga fkasati, Le savupajte, zhe bo Boshja volja, bote sopet osdravli.« — Med tem prinefe vfa shaloflna Marjeta rosh is polja, kakorfhne ji je sdravnik nabi¬ rati fvetval. Kader v’ jifpizo ftopi, fe filno savseme, videti saliga sholnirfkiga poglavarja, 25 shlahniga gofpoda ino pa njih gofpodizhka. Ko pa zlo saflifhi, kaj fe je vmef zhudniga sgodilo, fe ji je od vefelja ferze topilo, Pade na fvoje kolene, in rezhe: ; W Sdaj vem, de fhe ftari Bog shivi, ki vboge ino revne ne sapufti, ako le v’ Nja savupajo. Boljfhi je sa- vupanje od frebra in slata. Vezhna hvala naj ti bo Ozhe nebefhki \ ili< — .Serzhna molitev poboshne shene je vfim prav dobro dopadla. Tudi Ludviku je bilo vfe prav, le fkerbelo ga je, kak bode fernja- ka damo fpravil. »Sa nefti je preteshek,« pravi, »sa verv pelati pa, kakor tele, se tudi neda.« Major pa, nja ftriz, mu dober fvet dajo, nej ga Fridolin pelja; ino kakor ga Fridolin do doma fpremi, tak fernjak lepo sa njim gre. t She tifto nozh je sdravnik is meto pri- fhel, ravno o sadnim zhafi; malo posnej bi bil moral roko odresati, kakor je fam rekel; sdaj pa je rano sazeliti obljubil. 'Shell želih tednev je sdravnik vfak den k’Miklavshu pri- fhel, dokler je popolnama osdravil. Sdaj gre Miklavsh s’ Marjeto ino Fridolinam v’ grad, sahvalit majorja, fvojga velkiga dobrotnika, Dobrotliv ino hvaleshen major pa ne pla- zha farno sdravnika prav drago, temuzh tudi, ker flifhi, de Miklavshu roka, de si ravno sazelena, sa teshko delo nikdar vezh flushila ne bo , vbogim ljudem od fvojga obilniga pre- moshenja vfako leto potreben vshitek odkashe, 2 26 ino sa vfelej sa nje fkerbeti oblubi, pofebno na njihovo ftaroft. Mladi fernjak fe je v’ grafhiufkim verti, ki je proftorn ino s’ vifokim sidam obdan bil, prav dobro pozhutii; v’ enim leti je she dofti srafil, nja verli rogovi fo ga prav lepo sal- fhali. S’ ptujim ljudem je bil nekoljko odlju¬ den, inoVjih je rad bodil; fofebno je nektire velhke fantine fovrashil, ki fo ga pogofto pri- fhli drashit. Koljkokrat je kteriga vgledal, je sa njim letel, ino ga s’ rogami na tla ver- gel. Bil je prav po pravizi sa verlniga varha. S’ grafhinfkim pa, ino tudi s’ ptujim, ki fo jih domazhi v’ vert perpeljali, je bil zelo pri- jasen. Kader je poletni zhaf gofpoda v’ verti jushinala, je veri fernjak perljudno k’ miši pertekel, ino vfakiga sapored sa kofz^ek kru¬ ha poprolil. Tudi lovfki pfi, ki jih je gofpd- da s’ feboj v’ vert vezhkrat vsela, fernjaku nifo kaj shaliga ftorili. V’ zhafih je s’ njimi po verti norel, ino ozhitno vefelje pokasal, de ga v’ begi pfi dojiti nifo mogli, kar je gofp6da prav rada gledala. She takrat, ko je Fridoiin mladiga 1'er- njaka s’ Ludvikam fpremil, ino fe shaloftno od nja lozhil; je Ludvik njega povabil, re- kozh : «jlSizh ne shaliij, faj nifi fernjaka fled- nokrat videl! Le pridi ga objifkat, koljko¬ krat fe ti poljubi.« Fridoiin je to rad do ril, kar mu je bilo dovoleno. Posebno ob nede- lih, kedar je bilo lepo vreme, ino mu ftarfhi 27 dopuftili fo, je po kerfhanlkim navku nar raj v’ Zhinkov grad fhel. Grafhinfke je vezh del she v’ verti najdel. S’ Ludvikam fta fe pri- jasno jigrala, ino shlahnim pofpodu ino gofpej je dober fantek prav dopadel Tidla fta nam- rezh, de je bil prav prijasen, prebrifane glave ino smiram vefeliga ferza. » t Shkoda sa lju- besnivga fantizhapravijo enkrat shlahna go- fpa, »zhe ne bo drujga is nja, kakor priproft dervar, kaj boljfhiga pa ga nja[ reven ozhe ne bo mogel dati svuzliiti!« »»Kaj bi pa bilorezhejo na to shlahen gofpod, »»ko bi fanteka k’ febi vsela; s’ Lud¬ vikam bi fe kerfhanfkiga navka, ino [pa brati, pifati, ino razhunti vuzhil; sravno bi kaj ma- liga pomagal delati, potem pa bi fe fhe vid- lo, kaj bi bilo s’ njim pozheti."« »Prav, pravpoterdijo shlahna gofpa; »vezhi milovfhne ne moreva fkasati, kakor zhe vbogiga fanta kaj svuzhiti dama, kar mu bo s’ zhafama lehko prav dobrot — Fridolin ino nja ftarifhi fo bili tega prav vefeli. Hitro fe je v’ Zhinkov grad prefelil, ino shlahen gofpod fo mu novo selenkafto obleko omiflili, ki fe je lepimu blagimu fan- tekn prav dobro prilegla. — Od dne do dne je bil Fridolin smiram bolj priden, sveft ino perljuden, tak, de ga nifo farno gofpod in go¬ fpa, temuzh tudi vfi domazhi radi imeli; sa kaj pridni, poboshni olrozi fo Bogu in ljudem ljubi. 28 TIII. Hudobniga Briza otrozhje leta* Nekaj mil od Zhinkovga grada je bilo meftize Dobrovnik po imeni. \ 7 ' njim je shi- vel saftopen ino pravizhen mosh , Janes Go¬ lob; bil je prav safiopen sidarfki mojfter, ino vfe je njega, kakor tudi nja sheno Magdaleno v’zhafti imelo. Hifha, ki fta jo v’ mefti ime¬ la, je bila pred drugim bifhami prav lepa, irio per fvojim premoshenji fta prav lehko shivela. Eniga famiga otroka fta imela, vefeliga fantizha, biftrih zhernih ozhi, ino lepo rude- zhiga polniga liza je bil. £ Skerbni ozhe fi je vfe persadel, fineka dobro ino lepo isrediti; mati pa je smiram le shelela, de bi njeni Brizek nekdaj sa nar imenitnejiga in zheftit- livga v’ mefti flovel. „Skerbiva,« jo je vezh- hrat mosh vuzhil, ;,de bo nafh Briz priden ino polhten, potem mu zhaft no imenitno!! ne bo odifhla.« Dobro je ozbe vedel, ino fposnal, de fe imajo otrozi she is maliga dobro rediti, de fe jim mora terdovratnoft ino fvojoglavnoft she is perviga odvseti; mati pa je le vezh fkerbela, fvojmu Brizeku sa lepo obleko; vuzhila ga je pred vfim drugim, lepo ravno ftati, zhedno po fhegi hoditi, ino po maniri 29 ljudem le odkrivati w; Lepa manira pazh zhloveka nar bolj perporozha ,*« je vezhkrat rekla. „Pravje,“ rezhe na to njeni mosh, ;,de otrozi fe vedo zhedno sadershati, pa sa otroke je smiratn le boljfhi, jih ojdro imeti / 4 Mati pa od tega nizh ni mogla flifhati, v* ferze fe ji je vshalilo, ljubimu Brizeku kaj odrezhti. Kedar kolj je sazhel fe jokati alj reshati, je she mati letela, mu dat, kar je hotel. Tako je ljubzheka is perviga rasvadla, ino ker ga is maliga ftrahvala ni, fe kmalo ni nal vezh ftrahvati. Nar vezhi nefrezha sa Briza je bila, de ozheta pogofto doma ni bilo, ker je mnogo sidanje v’ medi alj tudi dalejod meda prevsel. Od jutra do vezhera ga ni bilo damo, rasen zhe obpoldan h’ kofili; zlo po žele tedne je bil is doma, le h’ nedeli je prifhel nasaj. Briz je bil tedaj vezhdel le materi na fkerbi, mati pa premehka ga je zhido rasvadla. Vezhkrat jo ozhe fvari, rekozh: ^Strahuj faj otroka, zhe te ne boga, kakor mene vidifh. Ozhe ino mati moreta ene mifli biti. Ako bodefh ti podirala, kar jes podavim, kdaj bo¬ deva kaj pridniga poftavila Mati pa, de- firavno saftopna, je bila od prevelike napzhne ljubesni do fvojga otroka tako ofleplena, de tudi nja hujfhi pregreshke ni vidla, alj faj jih fpregledala. .She mali fantek je vezhkrat s’ rokizo po materi vdaril; mati pa mu drugiga rekla ni, kakor k’ veznimu: > w Kak fi ti vender hud, 30 Brizek Enkrat fhe po ozhelu hapne , ker fo mu ojfter nosil is roke vseli. Ozhe pa vsemeio fhibo , ino ga prav mozhno po roki vderejo, rekozh : »Sapomni fi, velki greh je, roke na fvoje ftarfhe poloshiti te WJ Kaj le otrok ve, kaj dela,«« mati nato ozhetu rez h e', ki mu je tak ojftro fvarjenje filno sa- merla. Ozhe pa nji odgovori: ;,Kar ne ve, naj pa obzhuti! Jes gotovo ne tepem rad; The ojftre befede ne dam, kjer dobra pomaga. Pa velika hudobija fe mora sgodaj isruti, ka¬ kor moder kralj ^Salamon pravi: «y>Nefpamet globoku v’ ferzi otroka tizhi, fhiba pa njo isshene.«« Ako fo malimu Brizu mati rekli, to alj uno pernefti, jim je na ravnoft le rekel: „Nezhem [“ — Mati pa ni dalej v’ nja filila, ino fi je farna prinefla. Alj zhe je bil Briz per drugih otrozih, ino fo ga mati defetkrat posvali, fe on sato smenil ni; materi pa je bilo tudi vfe eno. Otrozi fo fe ji fmejali ino fo njo oponafhali: „Bale Brizek! iale 1“ Tudi Briz fe je s’ njimi fmejal, ino sa mater malo vezh maral. Vi- difh , ljuba moja! jemati vezhkrat morla od ozheta Ilifhati, ^ftrah ino ljubesen fta na tenko fklenjena; otrok, ki fe fvojih ftarfhov boji, jih tudi ljubi, kakor zhlovek Boga ljubi, ki v’ boshjim (Iraku shivi. t Strah Boshji je sazhetek modrofti, ljubesen do Boga pa je nje popol- namaft.« Ravno sato fo fe poboshen ozhe pogofto od Boga s’ fantam pogovarjali, ino ga vuzhdi dobro ljubiti, greh pa is ferza fovrashiti. Pra¬ vili mu fo mnogotere sgodbe is fv : pifma, is katerih bi fposnal, kako Bog dobre ljudi bla- godari, hudobne pa flitrafuje; ozkitno mu je kasal, kako fhe dan danafhen moder ino pravi- zhen Bog dobrimu kakor hudimu fvojo pla- zhilo she na fveti pofhilja. Serzhno je vezh¬ krat s’ njimi molil, pa vfelej le take molitve, 2 ** 34 ki jih je fantek lehko saflopil. Mati ga je farna nekatere molitvize navuzhila, in ako je tifle bres premiflika sberbral, ji je bilo sadofli. Ozhe fo ga pa tudi fprafhovali, alj kar moli, saflopi. ,Skerbno fo mu molitve rasla- gali, de mu je bila vlaka befeda saflopna. Briz je bil vefel, tako lepe molitve saflopiti, ino mati farna fe je zhudila, de malo befedi, ki jih je s’ fantam vred dofehmal bres premi¬ flika isrekala, toljkanj v’febi sapopadejo. Velika nefrezha je bila, de fo fkerbni ozhe le kratko zhafa shivefi. Prav dobro ino sa- ftopno fo snali fhtepihe kopati; v’ nekim glo¬ bokim fhtepihi fo fe enkrat prehladili. Ko damo pridejo, fe vleshejo, ino v’ kratkim prav nevarno sbolijo. Smiram flableji fe po- zhutijo, ino ker vidijo , de jim ni vezh sa os- draviti, fbe sadni zhaf fvojga shivlenja sa fvojga fina fkerbijo, ter mater opominajo , naj ga poboshno ino kerfhanfko redijo. V’ fvoji bolesni fo ji mnogi lep navk dali, kakor po flavim : ;,lsredi najniga fina v’ (Iraku hoshjim ; sa- kaj flrah boshji je podloga dobre otrozhje isreje. Kjer flraha boshjiga ni, tam ni nobene zhedno- fli, sato pa tudi ni frezhe , nezhafne, ne vezhne. Kakor hilha bres fundamenta fiati ni mozh , tak tudi zhlovek bres flraha boshjiga frezhen ne more biti. Pofhilaj ga pridno v’ zerkev ino v’ fholo ; flarifhi farni ne snajo alj ne vteguejo fvoje otroke v' kerfhanfkim navki ino v’ dru- 35 gih potrebnih rezheh sadofti podvuzhiti; sato fo duhovniki ino vuzheniki. ( SiIno potrebno pa je, de le zhlovek v’ mladofli kaj isvuzhi. — Kar fim te she vezhkrat opominal, ti fhe sdaj na fmertni podeli ponovim: imej, kar ti bo mogozhe, fanta pred ozhmi, de ti v’ flabe tovarfhije ne sajde. Tudi med odrafhene ga vfelej s’ feboj ne jemli , vtegnil bi marfkaj flifhati alj videti, kar bi bilo mladimu ferzu nevarno. Hudobni pogovori ino isgledi zhlo- veka sa zelo njegovo shivlenje popazhijo »Nikolj ga ne pufti bres dela pohajati, le¬ noba je perva vfih gerdob. Snafh mu dovo¬ liti sa kratek zhaf vfak dan fi jigrati; kadar pa is fhole pride, daj mukaj maliga pofia; tudi delo fe sna otrokam vezhkrat tako prijetno narediti, kakor kaka jigra. Kedar bo she fholi odrafil, daj ga pridniga rokodelflva svuzhiti, pojifhi mu pofhteniga ino saftopniga mojftra. Vuzhi ga, naj fe nikar ne sanafha na najno doto alj erbfhino; sakaj dnar fe pomete kakor zeftni prah, delo pa, ki fe ga zhlovek navnzhi, mu premoshenje ohrani. Ne gledaj farno na vunajno, ne fkerbi mu farno sa lepo obleko in zhedno maniro; zhlovek, ki je v’ ferzi do¬ ber, she fam od febe lepo sadershanje ima. Jabelka svunej rudezha, snotrej pa gnila, nizh ne v el ja.“ » t Skerbi pred vfim drugim , de bofh fina dobro isredila; ne persanafbaj mu prevezh, ino nikolj kaj hudiga ne terpi. Predober biti, je nevfmilen biti, ino she mnogimu je rabelj 36 mezh. brufil, ker je od flarifliov premalo lliibe okufil.« Ker To ozhe mater tako alj enako modro podvuzhili, ino zhutili, de fe fmert perblishu- je, poklizhejo fhe maligaBrizeka k’ Tebi. Njih obras je bi) vel she fpremenen, ino fmertne frage fo jim po zheli dale; pa vender fe fhe nekoljko popravijo, ino Briza s’letimi milim befedami pozhafi, pa terdno ogovorijo: .»Moj ljubi fin! kmalo fe bom moral od tebe lozhi- ti, kmalo te sapulliti. Boj fe Boga, in nikolj kaj hudiga ne flori. Ne posabi nikolj, de Bog vfe vidi, de tudi v’ tvoje ferze gleda, de je pred Njim nozh fvetla ko dan, ino de nizh hudiga Nja ojflri pravizi ne odide. Dershi fe fvetih navkov nafbiga Isvelizharja. Ljubi Boga zhes vfe , ispolnovaj Nja sapovedi, moli rad ino savupaj v’ Boga. Ljubi pa tudi blishniga, kakor fam febe; nikolj kterimu kake krivize ne flori, temozh fkashi vfakimu, koljker mo- refh , le dobro. Miflim v’ vfim ti dober isgled sapufliti, sato hodi po mojih flopinjah, de bo- defh dobriga ozheta dober fin. .Spofhtuj fvojo mater, vhogaj jih lepo, ino sadershi fe vfelej tako, de jim bodefh veliko vefelja napravil. Zhafno shivlenje je kratko; kakor fe moja sadna ura perblishuje , tako bofh moral tudi ti vmreti. Vfe pofvetno moramo sapufliti, le kar dobriga florimo, vsememo v’vezhnofl s' feboj, to je, kar nam oflane. Pa tudi hudo, ktero zlilovek flori, gre sa njim , ino ga vezhno pekli. Sato bodi pofhten ino poboshen, shjvi 37 bogabojezho , de fe vidma v’ vezhnofli so- pet.« Mater ino fina ozlie sdaj The blagoflovijo; kmalo potem pa shivlenje fklenejo; shaloftna mati ino sapufhen. Briz fe sa njim folsila, ino ga s’ bridkim ferzam h’ grobu fpremita. — IX. Briz neporeden fholar. Mozhno je nekaj zhafa Briz sa fvojim Iju- besnivim ozhetu shaloval, pa kmalo mu je bilo prav, de ga nihzher ni ojilro imel, de je fam sa fe pozhel, kar je hotel. Materi nam- rezh fe je tako dobro vedel perlisovati, de fo mu vfe verjeli, kar je rekel, ino mu vfe {bo¬ rili , ino dopuftili, kar mu je bilo po volji. — c She ko fo ozhe shiveli , fo ga pridno v’ fholo pofhiljali. Takrat fe je tudi fhe dobro vuzhil; sakaj vfak vezher jim je moral bukvize prine- lli, ino ozhetu povedati, kaj fe je zhes dan navuzhil. Tudi fo ozhe vuzhenika pogofto vprafhali, kako fe Briz v' fholi sadershi; ino zhe fo zhes nja kaj flifhali, fo ga ojftro kafhti- gali, tako de fe Briz bolj bal doma kakor v’ fholi fhtrafan biti. Vfe to je mati v’ nemar pult la. Vzhafih fzer ga je tudi poklizala, naj ji is bukviz kaj 38 bere, alj naj pokashe, kak je kaj pifal, pa zhe je The tako flabo bral alj pifal, ga je ven- dcr mati hvalila; sakaj vfe ji je filno dopadlo, kar kol j je njeni ljubesnivi Brizek vzhinil. Briz je smiram manj vefelja imel fe vuzhiti; v’ fholi ni drugiga, kakor fofholarje motil ino drashil. Sa vuzhenika je malo porajtal, jim odgovarjal, zhe fo ga fvarili, in fe jim vftavil, zhe fo mu kaj rekli. Nekokrat fo morli nepo- redniga fanta kafhtigati. To fe je materi filno vshalilo. Bla je sa drugo vfa fpodobna shena, le zhes fvojga Briza kaj flifhati ni mogla ter- peti. Sato je tudi vuzheniku nja ojftroft hudo ozhitala. Enkrat v’ jesi zlo v’ fholo perleti, ino vuzhenika v’ prizho otrok nesnano smirja. t She doma ga fhpotuje, ino ker she drujga ne ve, ga oponafha, kak fe dere ino seva, kedar na kori poje. Briz mater to videti, fhe bolj fe pazhi, mati pa fe mu fmeji, namefli ga po- fvariti. Tako je Briz vfo zhaft ino fpofhtu- vanje do fvojga vuzhenika sgubil. — Vezhkrat fo gofpod fajmofhter mater k’ febi poklizali, ino jo savoljo njeniga fina fva¬ rili, ter fo rekli: „Dobrimu vuzheniku, ki fvojo dolshnofl v’ fholi svefto ino modro do¬ polni, fe ima fpodobna zhafi: fkasati. ,Sta- rifhi, ki fvoje otroke v’fholo pofhiljajo, fo dolshni vuzhenikam, kar jim je mozh poma¬ gati, ino fe jim hvaleshne fkasati. Tako je vafh rajni mosh delal, tako pa tudi vi ftorite. Kakor fe otrozi v’ fholi vuzhijo, tak fe naj doma redijo, de bode kaj prida is njih/* 39 Ozhitali fo ji Briza neporednoft, ino njo vuzhili, kak naj ga jih odvadi. Mati pa vfa flepa, fe je le sgov&rjala, rekozh : ;>„Je pazh otrok, vfe otrozhjo, kakor drugi otrozi, komaj vredno sa tako male rezhi.«« Gofpod fajmofhter pa ji ojflro povejo: jjRedko kedaj fo pregrefhki otrok ref tako mali, kakor fe flarifham sdijo. Mali pregrefh¬ ki s’ otrozmi vred velki sraftejo, kakor bodo male zherke , ki jih v’ mlade buzhe sarifafh , smiram vezhi, kakor buzhe raftejo. — Brizovi pregrefhki pa fo she sdaj veliki. On fvojga vuzhenika, ki po ozhetovo sa — nj fkerbi, flabo fpofhtuje, mu je nehvaleshen ino nepo- korn. 4 Svojim fofholarjam , ki fo bolj pridni kakor on, ino fe lepfhi sadershijo , je nevofh- liv ino jih fovrashi, zhe bodo bolj hvaleni; doftikrat jim kako krivizo Bori, alj kaj zhes nje lashe. Kjer je toljko ljulke v’ ferzi, dobro serno lepiga navka obroditi ne more. Vfa hu¬ dobna ljuika fe mora sgodaj isruti. Sadni zhaf je, vafhiga fanta ojftro kafhtigati, de hudob- nesli ne israfte, ki fe Boga ino ljudi bal ne bo, kine bo porajtal ne sa boshje, ne sa zhlovefh- ke poftave, ki bo drugim h’ flikodi, fam febi pa k’ nar vezhi nefrezhi. Kar fim she vezh- krat rekel, fhe sdaj pravim; ftarifhi, vuzheni- ki, duhovfki ino deshelfki gofpodji fi morajo na roko b ti, otroke fkupej vuzhiti, opominati, ino fvariti, tudi zbe fi saflushijo, jih ojftro kafhtigati, ako hozhejo, de bode is otrok kaj prida / 4 40 Enako fo gofpod fajmofhter tudi Briza v’ fholi vuzhili, ino prav po ozhetovo fvarili. Vfi otrozi fo fe fkorej folsili od njih befedi, tudi Briz li jih je h’ ferzu vsel. Pa komej da¬ mo pride, je mati vfe fpet pokasila. Na no¬ beno visho gofpodu fajmafhtru ni prav dala, rekla je, de njo ino Briza zhertijo, ino ker jim ‘drugiga pregovarjati ni imela, fe je njih baroke lotila, ino njo prizho Briza fmefhno delala. Tako je bilo sa Briza vfe fvarjenje gofpoda fajmofhtra sapftonj, ino od sdaj tudi do njih nobeniga 'fpofhtuvanja ni imel. V’ fholi liamefti vuzhenika poflufhati ino fe vu- zhiti, debi ga bili vefeli, jim je le klubval, pa tudi v’ zerkvi fe je' nefpodobno sadershal , ino namefti poboshno moliti, je lhe druge otroke motil ino drashil; per pridgi je bil tako rasfrefen, de bi ne bil mogel povedati, kaj fo pridgovali, ko bi ga bili mati sato prafhali, kakor fe fzer ftarfham fpodobi. t She drugiga vezh napzhniga je mati s Brizam pozhela. Yadla ga je na vfe forte flad- karije, de mu per kofili sa navadne jedi vezh ni bilo, Vfak dan je vedel perlisnenz od nje kaki dnar dobiti , de fi je kupil, kar fe mu je ravno fpoljubilo Ker je mati po fmerti fkerb- niga, ozheta vidla, de ji to ne nefe, temuzh de je potreba, dnarje varvati, ino mu jih je nekterokrat odrekla, je sazhel Briz fam na ti¬ him jemati. Ne farno dnarje, temuzh tudi dru¬ ge drage rezhi je materi kradil, ki jih je potem malopridnim ljudem, kakfhnih fe dofli snajde, 41 sa tnalo ženo prodal. Mati je kerfhenzo alj kterga drugiga tatvine obdolshila, na Briza ji The mifel ni prifhla, de bi on tat bil; enkrat je zlo eno deklo is flushbe segnala, ker ji je kaj takiga rekla. Posabila je mati fkerbno fvarjenje rajniga ozheta, ino hudobniga fanja, kak ino koder fe mu poljubi, ga lajnati pufti. Doma je bil malokedaj, povlod pa, kjer je bil, je otroke alj shivino drashil, vle povfod je bil h’ fhkodi. V’ polji alj v’ germovji je tizhje gnesda; ki jih je najfhil, rasdiral, ino nevlmifesh mlade ptizhize do frnerti martral. S’ nar hudobnej- fhimi fantinami fe je pajdalhil, s’njimi fe po kotah potikal, ino kmalo vet fpazhen bil. Po¬ prej je bil lepo rudezhiga, sdaj pa gerdo shol- tiga liza. Tudi nja obleka je bila vmasana ino vfa vdelana. Mati fi je ref vfe persadela , de bi bil Briz lepfhi ? kakor drugi mladenzhi oble- zhen ; pa zhe gaje fhe toljkokrat opominala, naj faj obleko bolj varje, vfe nizh pomagalo ni, Kedar je na vezher damo prifhel, je lepo alj novo obleko she vmasano damo prinefil, alj je bilo kaj rasparaniga, alj je kje knof fe vter- gal, alj komej ob niti fhe vifel. Sanikarnofl: ino neporednofi: fe mu je she od dalezh vidla; v’ želim medi fo ga sa hudobniga Briza imeli. Tudi mati, ki fo jo poprej vfi zhiflali, je sdaj vfo zhaft sgubila; vfi fo jo sa flabo mater imeli, ter fo rekli: t Star pregovor pravi; ;,Po vetri fe vreme , po fadu pa feme , po detetu mati fpo- sna.tf _ 42 X. Briz v’ rokodelfkim vuki. Malo fzer fe je Briz v’ fholi navuzhil, pa vender je moral nehati v’ fholo hoditi, ker je she toljko odrafil, de bi fe lehko she kakiga rokodelftva vuzhil. Pa noben mojfter ga ni hotel v’ vuk vseli, vlak fe ga je bal. Pofhteni moshji so materi naravnoft pravili, de is nepo- redniga fanta nizh prida ne bo. Sdaj je mati farna sazhela premifhlovati, alj bi ne bila finetu prevezh prisanafhala; de ga nimajo sapftonj sa hudobniga Briza. Ni vedla kaj s’ njim po- zheti, ino fe je vezhkrat bridko nad njim ras- jokala. Sazhela ga je ojftro fvariti, ino mu nja pregrefhke ozhitati; pa vfe je bilo sapftonj; njemu je bilo malo mar sa materno fvarjenje, fhe hude befede ji je dajal, ki fo jo globoko v’ ferze pikale. Shaloftno je gogofto sdihvala, rekozh: »fe pazh ref, kar ftar prigovor pravi: Mlado drevefze fe mora nagibati, de ravno israfte, ftaro drevo fe vkloniti ne da.“ Neki pofhten kluzharjd mojfter, ki fta fi s’ rajnim Janesam is mladiga dobra prijatla bila, fe je revne shaloftne’ matere vfmilil, ino je bil per volji, hudobniga fanta v’ vuk vseti. Vfe fi je persadel, de bi bil fpazheniga fanta popravil, ino ga fvojga rokodelftva dobro is- vuzhil. Prav pofiiteno ino po ozhetovo je sa nja fkerbel; Briz pa je bil smiram fhe savit ino 43 potuhnen. Ker ga mati nikolj ni ojdro h’ delu perganjala, mu tudi sdaj delati ni difhalo. Imel je fzer sa vfe vmetalfke rezhi dobro glavo; de je vfe hitro vmel, pa je filno len ino sanikern bil. Ker je bil na Iladkarije na¬ vajen, ni bil sadovolen s’ navadnim jedmi; ker pa dnarjov ni imel, fi kaj pofebej kupiti, je sazhel ismikati alj dnarje, alj kar je mogel v’ dnar fpraviti. Od vfe kluzharije fe ni nizh boljfhi navuzhil, kakor vfake forte kluzhavnize bres kluzha odpirati. 4 Sam fi je na fkrivnim nekaj vetrihov (ditrihov) naredil, ter jih je vezli del s’ feboj nofil. Eniga dne da bila kluzhar ino nja shena na godijo povablena. Briz je bil fam doma. t Svoje vetrihe pofkufiti gre, ino gofpodinji fhkrinjo odpre, ter eno freberno ketno, ino nekaj llarih kron vkrade. Drugi dan pofprav- la kluzhariza obleko ino lepotijo, ki je je na godiji imela, ino freberno vervizo pogrefhi. .Silno fe savseme, ino na tihim mojdru pove. Mojder gre gledat kluzhavnizo, ino vidi, de je bila s’ vetriham odklenjena. Kdo bi bil drugi to ftoril, mifli, kakor Briz; gre ino pre- jifhe nja fpavnizo, ino najde v’ nja podli pod flamoj ne farno ketno ino krone, temuzh tudi eno slato uro, dve freberne shlizi, ino vfe forte fladkarije sravno. Mojder fe filno predrafhi. Bil je s’ Bri- zam per nekim bogatim kupz ovavzu ene nove vrate nabijal. V’ sgornim rasdelu tide hifhe je is saperte jisbize kupzhijfkiga flushza ena 44 slata ura, ki je na deni vifela, prejfhla; Briz jo je bil vkradil Mojfter jo je po popifu kmalo fposnal. t Sreberne shlizi pa je mojfter dobro vedel, fo bile apotekarju is saklenjene omarze vsete. Mojfter namrezh je Briza pred nekaj dnemi s’ nekim razhunam h’ apotekarju poflal; apotekar je imel v’apoteki, apotekarza pa v’ kuhni opravti, ino Briz je nekaj zhala fam v’ jifbi na plazhilo zhakal. Nagloma gre mojfter v’ kluzharnijo nad SBriza. Briz fi je menil s’ lashnivim ino perlisnenim befedami pomagati, kakor mu je per materi vezhkrat sneflo. Jokaje sazhne parfegati, de je nedol- shen, ter pravi: „Mi je she kdo vfe te vkra- dene rezili v’ mojo poftlo Ikril, de bi me bil mojmu ljubimu mojftru fovrashr.iga ino ne- frezhniga ftoril; faj vem, de mi jih je dofti nevofhlivih, de fe mi per vaf tako dobro godi." Tako hinavfko govorjenje je mojfterno mozhno raskazhilo; od jese je sazhela nad njim vpiti: „„Ti nefrezhen lashnivz! ti tat ti, ki fi sa galge srel !"" Nesnano ga je smirjala ino sdelavala, kar je mogla , de fo fofedji vkup leteli prafhat: „Kaj pa je ? alj vam je hudo¬ ben Briz fpet kaj naredil?" Mojfterna jim perpoveduje, kar fe je ravno sgodilo, ino kar je Briz she od nekdaj per Jiifhi hudiga ftoril. Mojfter pa molzhe sravn ftoji, ino ne ve kaj pozheti. „ M Kaj mi je, pravi, sdaj ftoriti ? Ko bi bil hudobnesh farno naj okradil, bi is pri- jasnofti do nja rajniga pofhteniga ozheta nizh 45 od tega gofpofki ne povedal; sagnal bi ga, drujga nizh, faj sa kljuzhardvo tak ne velja, ker pofhtenja nima. Pa ker je tudi po dru- got kradil, ino jih she vezh sato ve, moram, ko bi prav ne hotel, kar fe je sgodilo na snanje dati. Nepofhten vuzheniz bi vtegnil na sadne fhe fvojga mojdra ob dobro ime fpraviti.«« Prime Briza sa roko ino ga v’njegovo ka- merzo pelja, ter ga v’njo dobro sapre. Po¬ tem gre h’ gofpofki: ino zhes nekaj zhafa s’ berizham nasaj pride. t Sofedni otrozi fo sa njima fhli, ino veliko ljudi je pred hifho dalo ino zhakalo, de bi hudobniga Briza vunkaj perpeljali. Mojder odpre jisbizo, ino berizh ftopi v’ njo, de bi Briza prijel, ino s’ feboj vsel; pa bla je prašna, ino Briza nikjer ni bilo vezh. Berizh ga jifhe pod podeloj ino vfe povfodi, ko bi fe bil kje fkril, pa sapdonj. Briz fe je po rjuhi, ki jo je od fvoje podle vsel ino na okno pervesal, v’ vert fpudil, ino sbejshal. Berizh pa pravi: ;,Zhe je tudi sdaj thel, ven- der pravizi ne bode odifhel; kader je tat srel, pride fam v’ roke.« Ljudi, ki fo svunaj dali, flifhati , de je Briz vbejshal, fo zhes to go- dernali, ino fhe bolj ga fhpotvali ino smirja- li: Po želim medi fe je od hudobniga Briza flifhalo. Mati Brizova je bleso omedlela, kedar je to svedla; od framote fe je saperla, de bi bili ljudje miflili, de je doma ni. Vfe to je 46 miflila, kako bi mu bilo fhe pomagati. „Pa kaj, <£ sdihuje ino pravi farna per febi, »zhe tudi vfi lbtrafengi odide, na fhpoti ino fra- moti vender smiratn oftane.«' ^Skrivaj na vfe kraje raspofhle, fvojga Briza jifkat, ino veliko dnarjov mu obljubi, kteri bi ga najlhil. Yfo nozh ni mogla safpa- ti; ker je mozhno deshvalo, jo je smiram fkerbelo , kje kaj bore Brizek prenozhiti mo¬ ra » t Sama fposnam ,« je rekla, »de fim febi ino Ivojmu Brizu veliko shalofti kriva, ker fim ga preflabo isredila 1 “ Briza pa nikjer ni bilo najti; od fkerbi je bilo materi sa vmrefi. Bala fe je, de bi ne bil kje v’ vodo fkozhil. Od shalofti je mozh¬ no sbolela. Žele nozhi je jokaje presdihvala, rekozh; »Jes fim pazh prav nefrezhna revna matii Kak fim jes fanta rada imela ! Vfe, kar fi je poshelel, fim mu ftorila, vfe, kar je ho¬ tel, fim mu dala alj kupila; fvoje shivlenje bi bila sa — nj dala! Sdaj mi pa tako vra- zhuje! Nadjala fim fe, velele dni per njem doshiveti; sdaj mi pa toljkanj fhpota ino sha¬ lofti napravlja! O kak fo bridke folse, ki jih ftarifhi nad otrozmi tozhijo 1 “ Vezhkrat pa je tudi rekla: „ l Sama fim fi tega kriva, sakaj fim mu toljkanj persanafha- la, sakaj ga nifim boli ojftro imela! Modro me je opominal ino vuzhil nja ozbe, moj raj¬ ni mosh, de premehka reja sa otroke nizh ne velja. Doftikrat je hotel on Briza pofhtrafati, jes pa fim ga sagovarjala ino branila. Vfa 47 kokrat mi je pravil befede modriga t Salomo- na, ki jih sdaj lama poterdim : w > t Shiba zhlo- veka smodri; otrok pa, ki fvojo voljo ima, materi framoto napravlja!«^ XI. Briz pride med divje jagre. Is verta, s’ katerga fe je Briz po rjuhi fpudil, sbeshi v’ blishno dobrovo. Bila je vfa sarafhena, ino ker pota ni bilo, je zel dan po njoj plašil, de ni vedel, kod hodi. Sa- zhelo je deshiti, ino od drevef mozhno ka- pati; kmalo je bil do koshe moker. S’ nozh- joj le je fhe vezhi tema po gofhi borila. Lazhen je ske bil tudi, ino seblo ga je, de fe je vef trefil. Bal fe je, de bo moral v’ hodi konez vseti, ino fe prav pridno rasjozhe. Grevalo ga je, kar je do ril, ino fi je naprej vsol, ne vezh kradi; pa vfe to le is drahu, ne de bi fe bil Boga bal. Sdaj ga frezha mosh v’ rasterganim obla- zhjli, na berbti butaro bresja, na eni drani kofitarfko flafhko, na drugi nabafano torbo obefheno, v’ roki pa prav debelo gorjazho, „Alj fva vkup, ti tat! ff mu vpije nafproti ino- shak, ino mu s’gorjazhoj proti. »Ravno prav fi mi prifhel! Lepe rezili fim flifhal od tebe 48 v’ mefli, Kjer Jim metle prodajal. Vfe povlod te berizh she jifhe, zhakaj, fhe nizoj bolh v’ vosi (ljukni) fpal! K Briz od llraha vef trepezhe, na kolena pred moshaka pade ino ga profi, rekozh: ;j;>Imejte vfmilenje s’ menoj, ino nikar me gofpofki ne isdajte! Glejte, kako fim slakan ino truden, de komej lasim. Dajte mi kak kofzhek kruha is Tvoje torbe, ino vsemte me zhes nozh s’ Teboj, de v’ ti ftrafhni gofhavi lakote ino mrasa ne poginem. Nikarte, vaf profim; Te mi tako ne Terdite!«« „No, no« pravi mu mosh fmeje, ;,nifim vfe 'tako v’ reTnizi menil. Nizh ti ne bom shaliga ftoril, fhe pomagal ti bom, kar je mogozhe." ,Seshe v’ torbo po kruha, in mu ga da, potem naltavi flafhko s’ shganjam , fam nar pervo pije , ino fhe fantu piti poda. Briz prav shelno je ino pije. ;>Sdaj pa s’ menoj pojdi,« mu rezhe mosh, <£ doma ti bom dal sa vezherjo dobre pezhenke ino shlahniga vi¬ na, ino v’ liflji na mahu bofh Tladko fpal, kakor na mehki pirnzi.« Brizu Te je zhudno sdelo, kje bi neki raszapan mosh pa pezhenke ino vina vsel; sa to ga vprafha: „„Kdo fte pa vi?«« „Jes Tim ,“ pravi, metlar, »Jofht, da- lezh okolj dobro suan. c Slushim imenitniga goTpoda, ki tu okolj lov v’ najem ima. Le pojdi, Taj ti bo dopadlo per naf* Briz, ki fe je s’ kruham ino s’ shganjam spet nekoljko pokrepzhal, fe bres pomifelka s’ nesnanim mosham na pot poda. 49 t Stese nobene nifta imela, po mokrim germovji fta morla plašiti, de Ha fe zhifto pre- mozhila. Tema je bila terda, de fe ni kaj \idlo. Briz fe mosha dobro dershi, de bi ga ne sgubil, Sdaj mu kaka veja v’ liže fhtrekne, sdaj fe na kakim ternji navefi, sdaj na kako fhtorafto vejo s’ glavoj bunkne. Tako fta eno zelo uro hodila. Briz , ki ni bil nizh hudiga navajen, fe je jokal, kakor malo dete. Sadnizh prideta do fternvga pezhovja; en zhaf med ti- ftim hodita. Ko do kraja .prideta, fe je Brizu sdelo, kakor bi zelo hofto goreti videl. Bil je namrezh sa obrafhenoj fkaloj velik ogenj, ino od nja plamena fo fe dobi (hrafti) , bukve, fmreke ino hojke, ki fo bile od jefeni lepo prishafte, kako blifhile, kakor de bi jih pifan ogenj obdajal. Tudi kaple, ki fo od drevja kapale, fo fe kakor sjifkre fvetile. ?;Sdaj fva per kraji , K rezhe metlar,’ ter fanta fhe sa vogel tkale pelja, kjer je velik ogenj bil. Tam na fkali je flonil zherni mosh, lepe ino velke poftave; roke je krisham der- shal, no pa ftermo je gledal, de fo fe nja zherne ozhi shivo fvetile. Sravno nja je bila njegova podvojka (dvojna pukfha) , ino bolj per kraji je leshal mertev jelen s’ fvojmi dol¬ gimi fhpizhaftmi rogami. Ko Briz bliso pride, ga mosh ojftro pogleda, kakor bi ga miflil s' ozhmi nabofti, ino Briz fe nekoljko oflrafiii;, de fe ravno fploh nobenga zhloveka ni bal. 3 50 Drugi belkafti mosh je per ogni fedel, ino kof jelenine na lefenim koli obrazhal ino pekel. Nekaj ftopinj prozh na trati je bil fod- zhek, ino namefto kupze sravno nja fajafii pifker. » t Sim nudil, de te ne bo, Jofht !« pravi metlarju ta , ki je pezhenko pekel. »Kje fi pa tega ziganlkiga poba dobil ? Alj mu je kaj vupati i K »»To le ve,«« odgovori Jofht, ter fvojo butaro dolj polosbi. »»Naj fe po prej s’ vinam nekoljko okrevam , potenTvama bom vfe povedal.«« Natozhi fi vina v’ fajafti pifker, ga naglo ispije, ino rezhe: „„Ha, to fe pri- leshe !«« Potem vseme torbo is rame, ino njo isprasni, rekozh: »»To fim vama prinefel kru¬ ha, tu foli, ino fira, tu tabaka dobriga, ino novih kvart; pa tudi nar potrebnejfhi, fvinza ino pulvra nifim posabil. —- Le vfedi fe fem k’ ogni,«« migne Brizu, »»de fe bofh sagrel in pofufhil. Le bodi vefel, vidifh tam imamo fodzhek vina, ino pezhenka bo fkorej nared- na, pomagaj njo fhe ti obrazhati, de bo prej pczfiena.«« Briz fe vfede ino pezhenko verti; Jofht fi pa s’ utiim mosham fajTo nadeva ino sashge; potem jim sazhne od Briza praviti, ino sadnizh pcrftavi: »„Ni tako hudoben Briz ne, kakor ljudje pravijo, sato fim ga s’ feboj vsel; jes ga bom vuzhil metle vesaii, on pa, ki fe je klu- zharfkiga vuzhil, nam bo kluzhanze per puk- fnah popravljal. Kak vam kaj dezhko do- 51 pade ?••'« vprafha na to Jofht mosha, ki je na fkali donel. Mosh s’ ramami migne , ino be- fedze ne sine. Jofht pa pravi: »»/esfim mif- lil. de vam bom s’ njim bolj vftregel. Pa vfe eno, ti oflanefh pazh per naf; bofii videl, de bofh nove flushbe vefel. Pa naj ti tudi po¬ vem , h’ komu prifhel fi v’ flushbo. Vidifh tam tifli mosh*, ki na fkali flonijo, tobaka ino vina ne pijejo, ino malo govorijo, fo tvoj go- fpodar; Hodin fe jim pravi, fo neki imenitniga flanu ino fo v’ fholo hodili «« »Kdo pravi to?« fe sadere Hodin, ino metlarja jesno pogleda ; »kaj je dezhku to mar ? Vinen fi, ino ne vefn, kaj govor.fh. Molzhi , alj !« ino fe flranfko na fvojo pukfho osre. Jofht fe preftrafiii ino pravi: »»Ne samerte mi, pazh prerad govorim, kedar fim nekoljko pjan. Ne fmefh mi Briz vfe verjeti, kar pravim, v£fh, de vezhkrat sa norze tud kaj povem.«« »»Vidifh,«« fe Jofht dalej s’ Brizam pogo¬ varja, »»lini mosh le, ki s’ menoj pofhteno vinze kluka, ino kako fajfzo tobaka skadi, pa ni tako nagel. t Shpef mu je ime; bil je nek¬ daj bogat ino imenitno fe je nofil,«« »Povej mu raj, kaho tebi pravimo,« fe mu jesno Hodin sareshi. »» t Saj mu povem,«« pravi Jofht, »»Kluk mi pravijo, ker rad vinze klukam. Pvef, de mi to delo malo nefe; nek¬ daj fim bil bogat, de bi bil uni barivzhek s s 3 * 52 tolarji napolnil, sdaj pa nifim drujga, kakor vboshen metlar. Pa je she vun,«« fe tolashi ino po barivzhki feshe, , w de le tega The imam.«« Med tem je t Shpef fvojo fajfo fkadil; vftame ine gre gledat, alj je pezhenka she do¬ bra, ino ker vidi, de je she pezhena, jo rezhe Jofhtu is kola vseti, ino na neko plofho polo- shiti. On Tam pa od dudenza mersle vode pri- nefe, ino jo pred Hodina na fkalo poftavi. Hodin fi odreshe nar pervi kol pezhenke, jo ftoje poje, ter kofzhek kruha pergrisne, po tem en kosarz vode popije, ino fe gre v' do¬ lino h’ reki fprehajat. Drugi pak fo fe per ogni dobro godili. w ,Zbuden mosh je to,«« pravi sdaj Jofht, , w ,pa vender dober mosh. Dobro, de fe je odtegnil, sdaj fino lehko prav vefeli.«« — Permekne fi barivzhek, na¬ lije pifker, ino Brizu napije, ter ga vprafha : ^•*Povej mi odkrito, kako ti kaj per naf do- pade?«« Briz po eni drani od desha vef moker, po drugi od ognja na pol pezhen, fe ni ravno kaj dobro pozhutil; glava ga je tudi od bunk bolela; shalodno fe po njej potipa, ino rad bi fe bil rasjokal, pa vender pravi: „Romu bi tu ne dopadlo? Menim, de na fveti ni ve- feljfhiga kraja!« 53 XII. Briz med rasbojniki. Ogenj, per katerim fe je Briz s’ Jofhtam ino t Shpefam godil, je pogafnil, desliovati je nehalo, ino luna je lepo perfvetila. Hodin pride is doline nasaj, ino jim rezhe: »Alj mif- lite do polnozhi vkup fedeti? Le napravte fe na pot! Ti, c Shpef! jelena s’fmrezhjam po- krij; Jofht pa fkerbi, de ga bodefb jutre pro¬ dal. Na barivz tako ne bodelh posabil. Le hitita! Lehko, de pridem sa vama, alj pa tudi ne.« Obeli pukrho na ramo, ino po do- brovi gre. Jofht ino t Shpef da vfe dorila, kakor jima je vkasal; potem fe s' Brizam na pot podata. Sdaj fhe le pridejo prav v’ pudi kraj; po tem¬ nih gofhab fo morli hoditi, fierme hribe ino fkale preplašiti. Briz vef vhojen nju fkorej ni mogel vezli dohajati, ino fe je fpet sazhel jo¬ kati. Jofht ga tolashi rekozh: »Le poterpi fhe eno malo, kmalo bofh videl verli nafh grad.« Zhes nekaj zhafa vgleda ref dar na pol podert turu , dariga nekdanjiga grada odanek. Krog is pofipa fo ga vifoke jelke ino hojke obradle,. ino bela luna ga je ravno grosno ofvetila. Briz fe ga sboji, ker fe dariga grada fpomni, od katerga fo mu mati pravili, de po- nozhni zhaf v’ njemu drafhi, ino fvoj drah Jofiitu potoshi, Jofht pa mu pravi: »,Si pazh 54 bedak, de fe bojifh; vefh , de nobeden drugi ni Prafhrl, kakor mi, de bi ljudi od fvorjga poflopja odplafhliino de bi naf tukaj nihzhe ne drashil.n Pridejo do gravbe, ki je nekdaj grad ob¬ dajala, sdaj pa drujga ni bila, kakor s’ bizh- jam sarafhena lusha. Mosha Pa dobro vedla, kodi fkos bizhje priti. Bili To kameni vloshe- ni, po katerih je moral sveflo Popati, kdor ni hotel v’ lushi obtizhati. Po rasvalini fkos veliko kopiiija ino ternja pridejo do flariga sidovja, ( Shpef nekatere kamne odrine, de fo fe mogli vfi terji fkos fplasiti, potem pa fpct lukno sadela. trafhno temno je tukaj bilo. Po vofkim dolgim hodifhi pridejo v’ neko podsemljenfko zhumnato, ki je per rasfipu flariga grada fhe oPala; nobeden ni vedel sa njo, kakor leti moshji t Shpef pojifhe krefalo, ino luzh vkrefhc. Sdaj je videl Briz vfe Torte rezhi, hrane, ino pofodo po zhumnati krishem leshati. Na Peni fo vifele mnoge oblazhila, ino sravn tudi pukfhe, piPole.,no fable. V' koti je bila podela is bizhja, lilija ino maha naredna. Vfi sa pored fe vleshejo, ino fe s’ Parim plajfbami sagernejo, ter fpijo, de she is vifokiga neba fonze Ikos neko luknjo v’ zhumnato luka. S’ tem mosbami je od sdaj Briz shivel, in de mu ravno per njih ni kaj dopadlo, fe jim je vender kmalo pervadil; le visharja Hodina fe je fhe smiram bal. Bil je namrezh pofebni mosh, vef drugazhen , ka¬ kor nja podloshna. Smiram temniga obrasa, 55 je malo govoril, ino nar raji je bil lam. Po dnevi je mnogo uro na polipi Pariga sidovja pod temnim temnim hojkami prefedel, ino neke Pare bukvize bral. Enkrat jih je bil tam posabil; B iz v’ nje pogleda, ker pa fo bile gerfhko pifane, ino on gerfhke zherke ni po- snal, je menil, de fo kake zoperfke bukve. Na vezher je Hoditi po žele ure v’ puPo goro proti fonzhnim is—*s^pbodu Permo gledal. Nobeden mu ni Imel takrat bliso, rasen 4 Shpef. Onedva Pa pogoPo vkup fedela, ino vezhkrat fe zel vezher pogovarjala. Briz je vezhkrat ji salesaval, de bi bil kaj flifhal, kar fe po¬ govarjata; pa vlelej ga je Hodin prezej sagle- dal, ino mu rekel; »Poberi fe! Te bom she poklizal, kedar bo treba; »ini| Briz je nagloma beshal. Le redko kedaj je Hodin v’ zhumnato prifhel, ino kedar fo drugi kvartali, pili, no¬ reli, ino s’ fmeham hrufhali, fe on fhe naftne- jal ni. “Mnogokrat, kader je mefenz fvetil, fe je lam do polnozhi med sidovjam fprehajal, ino vezhkrat ga je na fkrivnim Briz ilrafhno sdihvati flifhal. 4 Spal Hodin nikolj ni s’ drugimi; imel je fvojo laftno fkrivrio Panovaljfhe, kjer je fam prebival, kedar ni s’ ^hpefam na nekatere dni karno fhel. Briz pa fe je Jofhta dershal. Jofht mu je dal lepo pukfho, ino ga je Prelati vuzhil, kar je Briza prav vefelilo. Dalezh po hofti okolj Pa fkupej hodila, ino fe prijasno pogovarjala. Vezhkrat je Jofht kaj od tatije ino tolovajPva 56 sazhel, pa fpet fvoje befede obernil, kakor ino fhe vefeli biti, de fo jim odfhli, 3 ** 58 Koljkokrat je sato Briz lam per febi re¬ kel: ;jO kako pufto ino tesbavno shivlenje je to ! Kako dobro fim pa per fvojmu vuzheni- kn alj mojftru nekdaj imel! K’ pokriti miši fim i'e lehko vfedel, ino po nozhi v’ mehki podeli dobro fpal. Kaj je vfe, kar fim takrat opraviti imel, proti teshavami in flrahu, ki jih tu prekati moram.« c Sofebno fe je jezhe ino galg bal. Tudi vek, ktera nar hujfhimu hudobneshu nikolj zhido ne omolkne, ga je vezhkrat fvarila. ;,Briz, Briz,« je takrat fam febi rekel, »ti fi vender prav hudoben. Ko bi te , kar bi prav lehko bilo, v’ tvojim hudob¬ nima (lanu kdo vftrelil, kaj bi bilo sa tvojo vbogo dufho !« She fi je naprejvsel, tolovajam vjiti , ino v’ pofhteno fluslibo fe podati. „l\a j hozhem ,« je rekel, n kakor sgubleni fin fvinje padi, kakor dalej tako revno shiveti.« Kedar je pa fpet kak vefel dan, ino vfiga sadolli imel, ino kedar je s’ .Shpefam ino Jofh- tam pil, ino nepofhtene pefmi pel, jo vfe fpet posabil, kar fi je naprejvsel, alj faj odloshil, fe poboljfhati. Ni. fe fpomnil prigovora, ki ga je doflikrat od fvojga rajniga ozheta riifhal: »Kdor dorjeno naprejvsetje odlaga, fi pot v’ pogublenje napravlja.« XIII, Namenjen rop* Tolovaji sopet dradajo; Jofht fhe eno freberno tobakiro ima, S’ njo gre kraj hode h’ nekimu ofhtirji, kije bil nepofnten sadodi, de mu je vezhkrat she kako vkradeno rezh prekupil, alj pa s’ shivesham smerni, Briza vseme s' Teboj. Sa vkradeno freberno tobakiro dodi shivesha dobita , ino veTelo fe verneta na vezher v’ Tvojo fkrivno danovaljfhe. „3;efeli fe, .Shpef/r mu klizhe Jofht na¬ proti; glej prinefem vfiga sadodi -— vina, to¬ baka, ino kar nar raji imafh, nove kvarte. Sdaj bova fpet pila, kadila, ino kvartala, de bo vefelje.“ Hodin Te je po navadi ravno med sidov- jam fprehajal. 4 Shpe[ ga k’ vezherji povabi, pa molzhe Hodin odkima, ino kakor po prej, gor in dolj gre. ^hpef mu od vfake jedi ne¬ kaj nefe, ino ponudi; on je Tam vezherjal, drugi pa fo bili Ikupej toljkanj bolj vefeli. Kedar tako velelo Ikupej fedijo, sazhne ,Shpef; »Donef nam je ref dobro, pa menim, de nam bo redko kedaj vezh tako. Kar fhe imamo, nam bode kmalo pofhlo , kaj nam je pa potem pozheti? Sa prodati nimamo kaj vezh, ino ropati fe bo tudi teshko kaj dalo. Mi fmo tu okolj she prevezb snani, nizh ne opravmo vezh. Nar bolji bi bilo, The en pofeben rop 60 Boriti, potem pa v’ kako daljno deshelo po¬ begniti, kjer naf nobeden zhlovek ne posna. Kaj, ko bi le Zhinkovga grada lotili?« »Kaj ti v’ glavo ne pade!« pravi Jofht; „vefh, de je Zhinkov grad filno mozhen grad, ima shelesne gatre, ino shelesne vrata.« „Je she prav,« mu odgovori 4 Shpef; vfe dobro vem ; pa verjami mi, tudi v’ nar mozhnejfhi grad fe lehko pride, zhe ]e kdo v’ njem, kteri od snotrej duri odpre. Sato bi bil pa Briz ravno dober. To bi fe dalo tako nare¬ diti. Sdaj v’ jefen hodijo grafhinfki s’ otrozmi vred na vezher nad klunazhe. Na poti h’ do¬ mu nasaj mora Briz obleshati, ino fe bolaniga narediti, kakor bi dalej ne mogel. Lehko ji!i bo vnoril, ker je smiram bled ino fuh, kakor trefka. Ker nobene hifhe ni bliso, fe ga bo o vfmilili, ino ga prenozhili; po nozbi pa, ke- dar bo vfe dobro fpalo, nam Briz kake ftranfke vratze odpre , ino naf noter fpufti.« Vef samifhlen ga Jofht poflufha, potem pa pravi: »Dobro je ismifhleua ta rezh , pa ni od tebe, 4 Shpef! uni vuzhen ino snajden go- fpod tam gor v’ sidovji jo je moral isluhtati. Pa zbudim fe , de grefh meni kaj takiga raso- det; jes ti ne morem pervoliti. Vefh, de fim na Zhinkovim gradi she veliko dobriga prijel, ino grafhinfki fo ref prav šali ljudje. Mene bi shalilo , ko bi fe njim kaj shaliga sgodilo!« »Ej, kaj to,« pravi .Shpef; »Zhinkovfki imajo dnarjov ko tozhe, ino jim sa dnarje tudi ravno veliko ni. En par tavshent tolarjov 61 vezh alj manj, kaj pa to. t Saj imajo tako vfiga prevezh« »Je she ref, f< mu Jofht odgovori, »pa Zhinkovfki shlahnik fe ne bode tako hitro vdal. S’ ftarin junafhkim Morizam fe bota v’ bran poftavila, ino vtegnila bi huda biti.« »Bodi ti sa to bres fkerbi,« mu rezhe .Shpef. »Hodin bo fam s’ nami fhel, ino on bo to rezh tako modro fpeljal, de fe nobenimu ne bo nizh shaliga sgodilo; morebiti, de fhe vedli sa to nizh ne bojo poprej, kakor drugo jutro, ka¬ der bojo zekine ino tolarje pogrefhili. Nekaj orosbja moramo she sa ftrah s’ feboj vseti, pa tudi bres nja bi prasni ne odjifhli.« »Zbe je tako,« pravi sdaj Jofht, »rim she tudi per volji. Jes fe pazh zhifto na Hodina sanefem , on je she moder ino svit sadofti,“ Hudoben Jofht je bil sdaj tega prav vefel; sazhel je sopet noreti, fi je natozhil, ino je sdravizo napil, rekozh; »Dobro sdravje Hodi- nu ! vuzhenofi: je le lepa rezh 1« Dobro ga po¬ tegne, potem pa pravi: »Naj vam pa jes sdaj fvojo povem! Tudi jes imam fhe kaj v’ glavi, kedar fe napijem. Jesfim nekdaj na Zhinkovki flushil, ino grad tako dobro posnam, kakor fvojo kozho, ko fo mi jo na boben prodali. Od svunej je Zhinkov grad zhern ino odlju¬ den, snotrej pa je lepo bel ino prijasen. Od sgor je vfe novo poltavleno, le od fpodej fo fhe neki ftari hrami tako oftali, kakor fo pred fto letmi bili. Jes vem, kje imajo shlahen go- fpod fvoje dnarje, ino gofpa fvojo lepotijo 62 hranjeno. V’ fpodni lopi fo mozhne vrata v’ vert. Imajo dva shelesna rigelna ino pa na¬ vadno kluzhanzo. Rigelna bi nam Briz odri¬ nil, kluzhanzo pa, kakor je vajen, s’ Vetrihi odperl. Povej mi, Briz! ali fe hozhefh tega pod- flopiti ? Ko fini te pervokrat v’ hodi sagledal, fim fi rozhno smiliti, de nam bolh dober sa duri ino Ihkrinje odpirati, kjer ne bomo klju- zha imeli. Sato lim fe tudi vfmilil, ino te v’ nalho flushbo vsel. Sdaj fe mi lehko sa to hvaleshen fkashefb. Povej, ali fi per volji to doriti, ali ne »Sakaj pa ne,« pravi Briz; »bom pazh pofkufil, bom she videl, ali bo fhlo,« „Tak je prav,« ga pohvali JoSht; £ Shpef pa pravi: »Jutri vezher she hozhemo to ispel- jati.« Ino obedva da Briza per vezherji fhe bolj na tenko vuzliila, kako le ima sadershati i.ro kaj doriti Drugi dan grejo tolovaji dalezh okolj po temni hodi proti Zhinkovzi. Hodin ino £ Shpef da imela vlak Ivojo fablo, ino en par pidolj per febi; Jolht je nefil vrezhe alj shakle sa ro- pano slato ino frebro ; ino Briz je fpilene kluzhe ino Vetrihe, zelo Tvojo orodje, kakor je rekel, s’ feboj vsel. Proti vezheri pridejo kraj hode na en sarafhen grizhek, nekih do korakov od grada, .Skerbno fe v’ gofhi pofkrijejo, ino grafhinfke zhakajo. 63 XIV. Briz, hudoben potuhnenz. Neki lep jefenfki vezher grejo grafhinfki gofpod s’ gofpoj ino otrokama, Ludvikam ino Lojsiko, fe Iprehajat, ino otrokam sa vefelje klunazhe lovit. ( Stari Moriz s’ pnkfhoj zhes ramo je fhel sli’ njimi, ino lovfki fant je nelil mresho sa ptizke. Pridejo v’ navaden log, kjer fo kljunazhi radi fedali. Shlahen gofpod ino gofpa fe vfedeta na zhedno klop, ki je bila pod vifokoj hojkoj is maha nareta, ino v' fredo gofpodizhno Loj iko pokadita. Moriz pa s’ fantam seleno mresho raspreshe, ino Lud¬ vika na kraj pollavi, kjer je bila mresha sa potegniti, kedar bi fe kteri kljunazh v’ njo sa- letel. Moriz pa sa Ludvika (lopi, de bi prav zhaf mresho potegniti ne samudil. Vfe je bilo tiho, ino otroka s’ vpertim ozhmi v’ mresho gledata. Dolgo ni bilo kljunazha videti ,Sonze je she sa goro fhlo , in mefenz fe je na nebi perfvetil; pa vender ni bilo fhe nizh zhutiti. ShaloPna Pa otroka she sazhela obvupati, de bi fe kaj vezh vjelo. Na enkrat perleiita dva kljunazha, ino s’ klunam v’ mreshne sanke sabodeta, kakor de bi jo bila hotla odnePi. ;jSdaj!« —je rekel Moriz. Ludvik pa mresho hitro potegne, zhuda, de jo rastergal ni, ino klunazha Pa bila vjeta, Otroka fta bila tega prav velela. 64 Potem j fo fe vfi nasaj damo odprav li. Otroka greda naprej, vfak fvojga kljunazha v’ rokah. Shlahen gofpod fo gofpo sa ramo pe- lali, in sa njimi da lovza fhla. Hudoben Eriz pa je dolgo she sa nekim germovjam nekaj do- pinj od pota Ieshal. Bof je bil, ino na eni nogi do kolena debelo s’ zapami ovesan. Pod zapami je imel fvoje ispilene kljuzhe ino Ve¬ trihe. Grafiiinfki she pridejo bliso, ino Lud¬ vik na pervo sagleda, de fe sa germovjam nekdo mesi. ;>Kdo je!“ hitro vprafha. Briz fe po paljzi pozhafi vsdigne , ino prav revno nafproti krevlja. Obesano nogo je smiram fkluzheuo dershal, ino fe delal, kakor de bi komej o paljzi kvifhko dal. Shlah n gofpod ga vprafhajo : -,Od kod pridefh tak posno, fantej, ino karno fhe mif- lifh nizoj Hinavfki hudoben Briz globoko isdihne, ino uda na dran vlezhe, kakor de bi fhe tolj- ke bolezhine obzhutil ino sazhne jamrati: ;,0 jes bore, boln frotej moram po fveti krevljati, v’ bogajme profit, ker nimam fvojga doma, ne ozheta, ne mater. Ker fim krulov , me nihzhe v’ flushbo ne vseme, de bi ravno rad delal, kar mi je mogozhe. Tri ure dalezh sdaj pridem, kjer mi je mosh neki flafhter na nogo obešal, ki me pezhe, kakor shivi ogenj. Rekel mi je, de mora tako biti, de divje mefo prozh pride. V’ hodi fim fe sa j Ch el ; she od poldne plašim po germovji okolj, de nifim nizh jedel ne pil. Do Pridove fim menil nizoj fhe 65 priti, pa slie vidim, de bom moral lazhen ino shenj pod milim nebam prenozhiti / 4 Potegne is shepa eno rastergano ruto, ino fi s’ njo na vides ozhi obrifhe, kakor deb fe bil jokal. Shlahna gofpa fo ga milvali, rekozh: »Ti bore fantej! do Priftove mu ni mozh nezoj vezh priti. Kaj miflifh, Lojsika, kaj nam je s’ frotejam pozhetiMala Lojsika s’ folsnimi ozhmi pravi : »S’ feboj ga vsemimo, de bo kaj vezherjal, ino zhes nozh per naf oftal." Lud¬ vik ji pergovori: „Tako , tako! kaj ne mama? Atej pa fe ga bojo vfmilili, ino mu nogo sze- liti dali, kakor ftriz roko vbogiga Miklavsha« Shlahen gofpod Briza ojllro pogledajo, kakor de bi mu vfe ne verjeli, kar je govoril. Briz pa rezhe: »Naj jim, shlahen gofpod ino gofpa! faj fvojo nogo pokashem. De fi ravno mefenz flabo fveti, bodo vender sadolti videli. Sazhne preveso, s’ katero fo bile zape savesane, rasvosljati. Svit gofjuf fe je sanefil, de gofpoda ne bo hotla rane pogledati. Ino ref mu shlahna gofpa hitro s’ rokoj mignejo, rekozh: »Le pulti le; jes ne morem ran videti. Ti she tako verjemem. Le pojdi s’ nami!« Grafbinfki grejo na prej, ino Briz sa njimi krevlja, kakor de bi jih teshko dohajal; na fkrivnim pa fe je fmejal, de gofpoda tako rada verjame. Grafbinfki pridejo do grada, ino dva flresheta jim s’ ljuzhtni na frebernih fvezhni-. kah naproti hitita, Shlahna gofpa vkashejo rcvnirou dezhku vezherje dati, ino povejo, 66 kje mu naj poftelejo , drugi dan pa rezhejo po sdravnika ili, ki je Fridolinoviga ozheta tako Prežimo osdravil, ino grejo s’ gofpodam ino s’ otrokama po lepih, kamnitih ftopnjzah v’ sgorno fianovaljfhe. Briz je per vratarji ve- zherjal, ino fe prav dobro pozhutil. Sravno pa ni posabil, v’ zhafih sa nogo potipati, ino reshati, kakor de bi ga mozhno bolela. Po vezherji vratar luzh pri hge, ga s’ Teboj po- klizhe, ino ga fpat pelja. V’ neki velki, vifo- ki ftari kamri mu je bila podela pripravlena. „Tukaj bofii fpalmu rezila vratar; „luzhi ti ni potreba, ko mefenz fveti. Lehko nozh! Le dobro fpi l‘ c On gre s’ luzh jo, ino vrata sa Teboj sapre. —• XV. Hudobniga Briza nepokojna veft. Komej je Briz v’ Tvoji kamri bil Tam ino varn, hitro Ti nogo odveshe, kluzhe pa ino vetrihe vkupej poveshe, de bi jih loshej nefil. Potem Te oblezhen, kakor je bil, na poftelo vleshe, ino mirno leshi, dokler je menil, de v’gradu vTe fpi. Na to vdane, tiho duri od¬ pre, ino po lopi okolj tipa. Vrata v’ vert s’ shelesnim rigelnama, ino Paro kluzhanzo je 67 dobro videl, ko ga je vratar fpat peljal. Do njih je hotel sdaj priti. S’ enoj rokoj fe je smiram sida dershal, v’ drugi pa je svesano orodje nefil. Res kmalo vrata fpet najde, ino rigelna tihoma fkerbno odrine. Tudi kluzhanzo je lehko odklenil, ino vrata io bile odperte. Mozhen veter je bil, ino v’ verti ie po liftji zhudno fhumelo. Mefenz fe je she sa gore nagnil, ino le tu alj tam fe je na oblazhnim nebi kaka svesdiza videla. Briz je hotel pred vratmi tolovaje zhakati; pa sazhelo ga je tako filno v' noge sebfti, de ni mogel dalej oftati. Sato vrata tiho perfloni, ino nasaj v’ fvojo kamro gre. Duri pa na pol odperte pudi, de bi bersh flifhal tolovaje priti, ki fo mu rekli, de mu bojo sa snamje v’ pifhalko sashvishgali. Vleshe fe fpet na pollelo , ino fe na roko na- floni, de bi ne safpal. V’ kamri je bila terda tema. Vfe krog njega je bilo zherno, drujga ni videl, kakor nekoljko okna temno blefkiti. Sdaj je ura na grafhinfkim turni ednajfl vdar- la; med ednajdo ino dvanajdo uro fo imeli to¬ lovaji priti. Briza zhudna groša obide, ni mo¬ gel smifiiti, kaj fe ima v’ kratkim sgoditi. Koljkokrat kolj je s’ Tvojim pajdafhami na rop fhel, nikolj mu fhe ni bilo tako. Oni nam- rezh fo ga vfelej vedli pregovoriti. Sdaj pa v’ famotni kamri, v’ grosni temi ino drafhni ponozhni tihoti je bolj na tenko flifhal glaf fvoje vedi. Smiflil je, kako ljubesnivo fo ga grafhinfki fprejefi. jjKako vfmilen,« pravi fara 68 perfebi, »je bil mladi gofpodek proti meni, ino mala gofpodizhna je imela savoljo mene zlo folsne ozhi. Ino njih plazhilo bi bilo, de bi ftarifhi ob vfe fvojo prifhli, alj de bi more¬ biti ozheta Ihe t to uro zlo umorili? Sakaj s’ ftarirn Morizam Te bota gotovo dobro v’ bran ftavla, Hodin pa, ino ( Shpef tudi nifta sapftonj Table ino piftole s’ Teboj vsela. Bres frnerti ino moritbe ne bo ta rezh isfhla« She je ho¬ tel vrtati, ino vrata fpet sariglati, de bi tolj- kanj hudiga ovarval. Na enkrat pa rta mu Treberna fvezhnika, s’ katermi rta ftresheta s’ vezher grafhinlkini fvetila, tako rekozh pred ozhmi sablifketala. »Lepa fvezhnika rta bila,« je]rekel Tam per Tebi; »kako lepo rta fe fvetila! Morta she tudi teshka biti. Slata ino Trebra mora v’ tim gradu nesnano biti, ino kak leliko Te dobi? Kaj bi moji pajdafhi s’ menoj pozheli, ko bi jih ob toljkanj bogatije fpravil? Ne, tega nikakor ne ftorim. Tudi, kar bo na mene prifhlo, no- zhem ispuftiti« Tako je shelja po zhafnim blagi ino premoshenju v’ njemu veflni glaf Tpet sadufhila t She je obleshal. Sdaj 'pa mu pridejo n;a rajni ozhe na mifel; sdelo fe mu je, kakor bi jih vfe blede na fmertni pofteli videl. »Oh,« sdinne ino rezhe Tam per Tebi, »koljkokrat fo mi moj ozhe fhe shivi, ino The na fmertni po¬ fteli hoshje sapovedi perporozhali! Koljkokrat To mi ojftro rekli: Ti ue fmefh krafti! Ti ne fmefh vbijati! — Ino sdaj bi jes pomagal tu^ 69 kaj kradi! alj ko bi zlo [kdo grafhinfkih ob sbivlenje prifhel , bi fhe jes tega bil kriv! Kaj bi bilo s’ menoj v’ vezhnoili ? Kako ftrafhno To mi moj ozke pravili od pekla, od zherva } ki vezhno grise, ino od ognja, ki vezhno shge!« Nesnana groša gapreleti; nemoredalej leshati. Hitro gre vrata sapirat, ino pred to-r lovajami okovarit. t Sred kamre pa fpet podoji, ino fam per febi mifli: ^jAlj fe hozhem fam tukaj vjeti, ino fam gofpofki v’ ped iti ? Jutre pride sdravnik, mi nogo obešat; tu fo bo vfe svedlo , de fim legal. Vfe moje hudodeldva od slate ure do sdajne hinavfhne bojo ozhitne. Nar manj de- fet let me hojo v’ jezho saperli. Nar boljfhi bi ref bilo, de bi fo nikolj v’ take smote ne bil podal; podobne fo mresham (ravfhelnam) v’ katire rake lovijo; noter fe lehko pride, vun pa ne vezli. Sdaj fi nemoram vezh po¬ magati; moram shefpeljali, kar fim sazhel.“ ( She enkrat fe mu je sdelo, kakor de bi ga bil defni angelj varh opominal: »Ne pudi tolovaje noter; hitro pojdi, ino vrata sapri ; jutre pa pred gofpoda ino gofpo poklekni, ino jih sa odpufhanje profi t Saj ti bojo odpuftili, te pred tolovajami varvali, ino sa te fkerbeli, de fi bofh enkrat fhe pofhteno fvoj kruh flu- shil. Tako fe lehko s’ bosbjo pomozhjo fhe zhafne ino ve/Jine nefrezhe ovarjefh <•' Briz pa ni poflufhal opominliv glaf fvoje vedi; ker je fam nevfmileniga ino savitiga ferza bil, tudi do nobeniga zhloveka ni savu- 70 panja imel Nikolj ni mogel verjeti, de bi mu grafhinfki kedaj odpuftili, ino mu persanefli. Vfe mifli na Roga ino vezhnofi: fi je is glav« isbil. t Sain febe je jlfkal goljfati, ino name- nen rop fe mu je kaj maliga sdel. »Ne bo tako hudo, ne , rt je rekel, „kakor H mifli m ; faj mi je ( Shpef povedal, de fhe kaple kervi ne bo prelite, ino de fo grafhinfki tako boga¬ ti, de male sgube fhe zhutili ne bojo. Kaj fe bom sdaj fain revniga jetnika ftoril, alj fe fam na galge vlekel, ko imam priloshnoft oboga¬ titi? S’ eno befedo, jes bom moje tri prijatle noter fpuftil.« Tako je bilo mladimu hudob- neslm vezn sa zhafno blago, kakor sa nebefa; ino zhafnih fhtrafing fe je bolj bal, kakor pa pekla. XVI. Zhudna perkasen. Rriz fe je fpet na poftelo vlegel, ino glavo s' rokoj podflonil, de bi bil tolovaje perzha- kal. Na enkrat flifhi neko tulenje, okna fo fe trefle, ino duri fo bile mahoma do kraja od- perte. Briz fe is perviga preflrafhi, kmalo pa fi fpet ferze dela, rekozh: ».Saj ni druga, ka¬ kor veter, ki po dimnikah tuli, po oknah fhkrabozhe, ino je duri odperl.« Kmalo pa flifhi svunej po logi nekaj tiho teptati, ino 71 smiram blishej priti. w Kak to zhudno dopa, K pravi, »tako zhlovek ne hodi. Kaj je le nek?« Sd a j pride fkos duri noter, ino Briz vidi proti okni eno zberno pofhaft s’ rogami. Ravno pred podloj pa obdoji. Briz je fmertno groso obzhutil, ino hitro odejo zhes glavo potegne: »Gotovo,« je miHil, »je to hudi duh, ki ima oblaft zhes hudobne ljudi!« Kar fe mu je pa hudi duh sdelo, ni bilo drugiga, kakor fernjak. .Skos vertne vrata, ki jih je veter od piri, je v’ grad prifhel, kjer je hudobniga fanta obvo- hal, in mu je toljkanj draha naredil. Od ftrahu le Briz ni vedel kam d jati. Domifhlen hudi duh ga je nekoterokrat prav dobro funil, de je tudi fkos odejo zhntil. .She na poftelo je fkozbil, ino je s’ rogami v’ odejo bodil, kakor bi ga bil hotel nabodi. Sdaj fe Briz ni vezh savedel. Is vfe mozhi is podle pofkozhi, ino fkos duri vun leti ino krizhi, de fe je po želim gradu oglaf fliflial, ker je gra- fhiufke ljudi na pomozh klizat. .Sernjak pa sa njim pofkozhi, ga na tla vershe , ino s’ no¬ gami tepta. Vezhkrat je Briz fe vsdignil, de bi mn vfhel, pa vfelej ga je fernjak fpet potla- zliil, ino ga dolgo po lopi okolj gonil. Briz pa je sa eno vrefhal, kar je mogel: »Me she ima, sdaj me bo vse], pomagajte! pomagajte!« Zhes dolgo vender nekdo s’ luzhjo na fhtenge pride. .Stari lovz Moriz, dreshaj shlahniga gofpoda je bil. Briz vef v’ firahu po fhtengah pofkozhi, ino pred nja na kolena pade ino ga profi: „0 refhite me, refhite! 72 faj bom vfe obftil !« »Obftal bofh ?« pravi Moriz ; »dobro! tak le pojdi ti,« ojftro fernja- ka (podi. c Sernjak Te hitro oberne, ino po fhtengah leti, ker fe je lovza bal, ki gaje she vezhkrat is gorniga rasdelja fpodil. Briz pa, ki fe The osreti ni vupal, je fhe smiram menil, de je fam hudi duh is pekla prifhel, ga sa del nja hudobniga namena pokorit, bled je bil kakor Imert, komej fi je dihati vupal; lovza fe je prijel, kar je mogel, ino pa ref 'e ;e trefil. ^Sernjak ga je hudo sdelal, toljko de od flabofti ni omedlel. 4 She enkrat mu Moriz ojflro veleva: „Ob- ftoj !« Pa preden Briz befedzo sgovoriti sa- rnore, fo she od vfih ftrani ftreshaji vkup prifhli. Tudi hifhna, kuhenfka ino druge de¬ kle fo perletele. Sadnizh fhe pridejo shlahen gofpod ino gofpa s’ otrokoma. Na ftrafhno vpitje fo fe vfi grafhinfki sbudili ino preftrafhli. Shlahna gofpa fo vpili: „Saboshjo, voljo, kaj pa je? alj morebiti grad gori?« Ludvik vidi Briza per nogah lovza leshati ino ga vpra- fha: »ali te je noga tako mozhno bolela, de fi tako ftrafhno vpil?« Mala Lojsika pa je rekla; » 4 Saj fe ne vidi ne flajfhtra, ne rane vezh na nogi; tak je sdrava, kakor druga. Zhudno fe mi sdi, kak je tako hitro osdravla!^ »Kaj pa je bilo Moriz!« vprafhajo shlahen gofpod lovza, »povej mi, kaj fe je s’ fantam sgodilo ?« »Kmalo bojo flifhali, shlahen go¬ fpod!« pravi Moriz »Pove pobin! pokaj fi prifhel fem v’ grad ? kaj fi hotel? Le vfe ob- ftoj, alj vefh, de fe ti ne bo dobra godila!« 73 Jokaje Briz obftoji, de fo ga lovfki tatovi pregovorili, de fe naj reven ino kruljov nare¬ di; ker fe je fvojih pajdafhov bal, jim je vertne vrata odperl; pa namefti lovzov je fam hudi duh prifhel, ino ga je hotel s’ fvojmi rogami nabodi, ino s’ feboj vseti, ^Saliga klunjazha fmo fnozhi vjeli, le zhaj, vem ti sdravnika, de te bo sravnal l <: Dober Fridolin je ravno shlahnimu gofpo- di fvetil. Pogleda Briza bolj na tenko ino pravi: ;>Kaj li ti? Te she posnam ! Tam v’ hofti fim te pervokrat vidil, kjer fi mladimu fernjaku mater vftrelil. t Si she ti pravi. Jeli, de bi ne bil verjel, de ti bo fernjak sa tifti hudoben ftrel fhe kedaj tako hudo vrazhoval; alj te v’jezho alj zlo na galge fpravil? Bog fam je tako vravnal. On, zhe ravno pozhafi, pa gotovo plazhuje.tf Briz ga terdno pogleda, ino ne ve, kaj on meni. Moriz pa ga na vfe fpomni, ino mu pove } de je mladi fernjak, ki mu je mater nevfmileno odftrelil, v’ gra- Ihinfkim vertu israftil, ino de hudi duh, ki ga je preganjal, ni nihzh drugi bil, kakor ravno tifti fernjak. Briz fe sazhne po glavi tolzhi, rekozh: »O nefpamet zhes nefpamet! de fim fernjaka pa sa hudiga duha imel. Miflil fim, de ga ni bolj snajdeniga ino svitiga zhloveka na fveti, kakor fim jes; pa tako nevumno, brespamet- 4 74 no sverinzhe me je vnorilo, de fini tak vrefh naredil ino vfe obftal. Od jese bi fi vfe lafe fpipal!« Yfi hlapzi ino dekle fo fe zhes nja smoto na vef glaf fmejali. Shlahen gofpod pa prav ojflro povejo: „Ni ga toljkanj smota ftrafhila, kakor veliko vezh nja huda veft. Kdor dobro veft ima. le ne bo hudiga duha bal. Le hudobnesh globo¬ ko v’ fvojim ferzu obzhuti, de ga fne kaj huj- Ihiga zhaka , kakor zhafne pofvetne fhtrafinge, ftrafhen peklenfki bresen namrezh, kater je hudizhu ino njegovim flushavnikam priprav- len.« Gofpa pa poboshno roke fklenejo, ino jih proti nebefam povsdignejo, rekozh: »Vezhna hvala naj ti bo, dobrotlivi Bog! de fi naf tako zhudno refhil! Ti fi hudobniga hinavza fhe o pravim zhafu s’ potrebnim ftraham napolnil, de je fam ,febe rasodel. Bres fkerbi fmo mi fpabi, tvojo previdno oko pa je nad namizhulo. Ko bi Ti nafh varh ne bil, ne mogli bi fe hu¬ dobnih ljudi ovarvati. Sato bodimo Bogu hva- leshni, ino savupajmo fhe sa naprej v’ Nja.« 75 XVII. Hudoben Briz pervokrat na fodbi. Sblahna gofpa vkashejo ftreshajam, hitro vrata sapreti, ino sariglati, de bi hudobneshi v’ grad ne planili. } Naj! fhkoda de bi fe branil!“ Tako fo bili tolovaji na fvojim domi vjeti, kjer fo fe nar bolj v’ varnodi miflili, 4** 83 Svunaj per lukni jih zhaka fodnik s’ dra¬ gim moihmi. Nar pervo pride eden berizhov vun , ino velelo rezhe: >,Jih she imamo vfe tri; ravno pridejo sa menoj.“ Na to fo vfi, ki fo na lov fhli, pred is hodam fe sbrali, de bi le hitro tolovaje videli. Hodin nar pervi pride, fe biftro okrogosre, ino fodniku prijasno per- klone, pa befedze ne rezhe. Mirno fe da sve- sati, kakor tudi t Shpef. Jofht pa je klel ino fe rotil, ino fe po nobeni vishi ne da vkleniti. Pa kaj pa je pomagalo fe braniti; bersh je bil v’ shelesji. Kar fo v’ berlogi alj v’ hrami najdli, fo vfe na vos djali. Briz ino pa Jofht, ki je fne smiram od shganja fhvedral, fta fe vkup peljala. Vfo pot je Jofht Briza smirjal ino mu protil, per pervi priloshnofti vrat sa- viti, pomiflil pa ni, de je njegov vrat fhe v’ vezhi nevarnofli bil. She pridejo bliso Zhinkovza. Naprej jesdi fodnik; sa njim peljajo Hodina ino t Shpefa vklejena, Briz ino Jofht fe sa njima peljata ; sadej pa je fhla truma kmetov s’ fekirami, vi¬ lami, ino gorjazhami. Gofpdda Zhinkovfka je ravno per okni vun gledala; per vratah fo she bili ftreshaji, ino ljudi vfe polno je prifhlo to¬ lovaje gledat. Fridolin, ki je s’ Ludvikam fkos okno gle¬ dal , mu rezhe ; »Uni mos,h le, ki fe s’ Brizam pelja , je bil s’ Brizam takrat, ko je ferno vftre- lil, ino njo je domoril. Kakor fta fkupej hudo Borila, bota vkupej plazhilo prijela / 4 Neka¬ teri is ljudi, ki fo perhruli, fo menili Jofhta 83 posnati, ino fo rekli: ;jAl ni te Jofht, ki je v’ gradi sa kozhijasha bil ?« ;;De bi tak ne bil !' 4 jim Moriz poterdi. Vfe fe je zhes nja rasfer- dilo, ino vpilo: ;,Oj ti nehvaleshen hudobnesh! Koljko dobriga fi ti od Grafhinfkih tukaj pri¬ jel ! Ino sdaj fi jim hotel tako vrazhvati ! K S’ kamenjam bi ga bili pofuli, ako bi ga vbranili ne bili. t Sodr.ik je fliel gor Grafhinfkim od tolovajfkiga lova pravit; tolovaje pa fo v’Pri¬ hovo h’ fodni gofpofki gnali, ino vfakiga po- febej saperli. Od ropa, kije bil Zhinkovzu namenjen, fe je kmalo dalezh okolj flifhalo; pa zhe dalej prozh, vezli je bilo lashi perftavlenih. Vfe forte fo pravili. Eni fo rekli, de fo roparji saref v’ grad fterli; drugi, de fo vef grad oro¬ pali; fhe drugi, de nifo farno vfe poropali, te- muzh tudi grafhinfke pomorili, ino pa grad poshgali, Vfe te lashi je flifhal tudi gofpejni brat, sholnirfki poglavar alj major. De je ravno malo kaj tega verjel, je vender miflil, nekaj bi vender lehko ref bilo, ^morebiti jim snam kaj pomagati?« pravi, ino fe fkokama na fvojga konja vfede, ino proti Zhinkovzi jesdari. Vefelilo gaje, Grafhinfke vfe fhe sdrave najti, oni pa mu hvalo vejo sa toljkanj fkerbi, „Med drugim rezhmi,« perpoveduje sdaj fodnik grafhinfkim , >,fim , kakor fe je zhuditi, tudi latiufke ino gerfhke bukve per tolovajih najfhil, irio pa fhe prav imenitne; Hodfnjih je pogofto bral, kakor ve Briz povedati.^ ;>Kako je vender mogozhe,« pravi na to major, „d© 84 Te zhlovek, ki imenitne vuzhene bukve bere, tako dalezb sgubi! Hodin mora pofeben zhlo¬ vek biti, zhe je ravno tolovaj. Sa druge mi ni ravno, njega bi pa vender rad videl, ko bi bilo mogozhe, de bi me ne sagledal, ino ne miflil, de fim ga, nja nefrezbe vefel, prifhel gledat.« »To je prav lehko,« meni fodnik. »Jutre bom Hodina ino pa .Shpefa isprafhoval, is tik jisbe ga lekko vidite ino flifhite.« — Drugi dan grefta s’ grafhinfkim gofpodam h’ fodniku. Hodina ino .Shpefa vklenjena v’fodno hifho pripeljajo. Grafhinfki gofpod majorju na tihim povejo: »Toti le s’zhernim kodraftim lafmi je Hodin, uni pa je ( Shpef.« Ko Major njuvidi, fesavseme, nju en zhafek gleda, po¬ tem pa grafhinfkimugofpodu migne, debifhla* »Vefh, brate! kaj ti povem,« sazhne ma¬ jor, kader she is fodnize ilopta; »ravno onedva tolovaja Ra, ki fta mene nekdaj bliso Besovize hotla obropati. Hodin je bil, ki je na mene planil, ko je Miklavsh 4 Shpefu fablo is roke isbil, de je moral v’ hofto sbeshati. Pa kar ti povem, nikomur ne pravi; Taj fta revna sadofti, nozhem nji fhe bolj nefrezhne ftoriti. Nebom nji befedze satoshil; hvala Bogu, de fim bil refhen; jes fim jima vfe she odpuftil ino posabil.« »Shlahno mifel imafh , moj ljubi!« rezhejo grafhinfki gofpod, »prav hvale je vredna; pa teshko de bi jima kaj vezh pomagala. Tolj- kanj hudobij fta she dopernefla, de bota tudi sa to saflusheno plazhilo prijela, kar fta tebi 85 namenla. — Zhuda polno je, kako pogofto boshja previdno!! fkos nekako malo rezh hu- dobnesha pravizi isda, dobriga pa ravno tako k’ saflushenimu plazhilu perpelja. Oboje fe tukaj vidi. Mladi fernjak je tebi priloshnoft pripravil, pridnimu Miklavshu, ki te je ro- parjov refhil, fe hvaleshniga fkasati; — mladi fernjak je pa tudi tolovaja bres tvojga prisade- vanja gofpofki v’ peft fpravil. Ozhitna je boshja pravizhuoft, ki pogofto she na fveti do¬ bro s’ dobrim, ino hudo s’ hudim plazhuje.« S’ perviga fo bili tolovaji bleso vfak dan isprafhovani. Potem pa fo is Priftove na vfe fodne gofpofke pifali, pod katermi To fe tolo¬ vaji potikali, ali katere fo jih s’ popifam isve- dovale. Eno zelo lelo fo bili v’ jezhi, preden fe je vfe na tenko svedlo , kar fo hudiga ftorili. Vfe je bilo svefto popifano ino vifhi fodni ob- lafti fporozheno, de bi jih obfodila. — XIX. Popif, kako je Ho din shivel. Hodin je bil prav prav shlahniga rodu. t Svoje pravo ime fi je fam smenil, de bi bolj na fkrivnim oftal, Nja ozhe fo bili prav ime¬ niten zefarfki flushavnik, prav blagi zheftitlivi gafpod, ino nja mati ravno tak zheftitliva go- 86 fpa. Hodin je bil njih flarejfhi fin; le eno fta- rej feltro je imel, drugih troje otrok pa je bilo mlajfhih kakor on. Hodin, Karl po imeni, je bil she v’ pervi mladodi prebrifane glave, ino pa prav šali fantizh, Nja darifbi fo ga s’ vfo fkerbjo isrejali. Komej ofemnajd let dariga pofhlejo ozhe v’ neko flovezho vifoko Tholo. Vfe fe je prelepimu ino filno snajdenimu mla- denzhu zbudilo. t Skosi fe je pridno vuzhil, ino kmalo vfe fvoje fofholarje prefegel. Sravno fe je tudi lepo sadershal, de To ga vuzheniki vfim mladenzham sa lep isgled poftavli; pa tudi vuzhenzi vfi fo ga fhtimali, ino zlo v’ zhafti imeli,— 4 Samo nekaj napzhniga je imel, filno nagle jese je bil. Nekaj ga je to napih¬ nilo, ker ga je vfe toljkanj hvalilo, ino pa miflil je, deje neki pofebna zhaft, ki fe vfa- kimu junaku fpodobi, nizh shaliga prisanefti. Yender je vezh let, bres fofebniga boja, na vifoki fholi fe flovno vuzhil, ino she prihodno jefen je bil menil sa doktarja fposnan ino po- vsdignen biti. Neki poleten dan ga ni ravno vefelilo fe vuzhiti; sa kratek zhaf gre s’ nekatermi fvojih prijatlov v’ blishno vef, kjer j f e bil prav prav lep vert, v’ katerim fe je vfe po volji jedi ino piti dobilo. Vfi fo bili prav vefeli, ino vfak ga je en glash zhes potrebo pil. Per eni miši s’ Hodinam je fedel neki mlad knes; prav pre¬ kanjen mladenzh je bil, pa nefrezhno vefelje je imel, druge drashiti ino safmehvati. 87 S’ Hodinam fta fi bila dofehmal prav prav dobra prijatla, ino njega fe fhe nikolj ni lotil. Donef pa je she vino ftorilo, de je tudi nja’ sazhel prav mozhno pikati. Sa Hodina pa ni bilo nizh hujfhiga, kakor safmehvanje: She vezh od jese, kakor od vina je gorel, ino fe penil. Po nefrezhi fta vfak fvoj mezh opafan imela, kakor je bila takrat fhtudentam fuega. Hodin knesa povabi, de bi fe fhla pofkuflt. Sploh vfim je to dopadlo, ker fo menili, de fe fpodobi; de mu nja saframuvanje poplazha. Tudi knes je bil per volji. Grefta v’ gojsdik sa vertam, ino nekaj tovarfhov s’ njima. Vfi fo miflili, k’ vezhimu bo eden alj drugi ne- koljko ranen, pa bo vfe dobro. En zhaf fta Te bojvala. Pa Hodin, kije bolj urn, ino filno jesen bil, knesu mezh globoko v’ perfe sabode, de kar savpije: »Joj, po meni je!“ omedli, pade ino kmalo mertev obleshi. Hodin kervav mezh v’ roki dershi, ino bled kakor sid pred njim nepremaknen ftoji. Vfi mu fvetjejo, fe naglo v’ bege podati; nekateri mu hitro dnar- jov dajo na pot. Ino on, koljkor more, beshi.— „Oh, je djal kerzhmar, to je shaloftna per- godba! Eniga je saframvanje vmorilo, dru- gimu bo huda jesa shivlenje vsela. (< t Starifhi samorjeniga mladenzha fo bili ftaro — shlahniga rodu, filno bogati, ino nar imenitnejfhi rodovine fo jim bile v’ shlahti. Vfi fo nesnano sbaloft obzhutili, kedar fo to nefrezho saflifaali, ino zlo na zefarfkim dvori fo s’ njimi shalvali, Vfe povfod fo gofpofke 88 povelje dobili, morivza salesovati, ino veliko dnarjov je bilo temu obljublenih, kateri bi ga najfhil. Hodin je dobro vedel, de v’ domazhi desheli mu ni dalej varno odati, satoje, kar je mogel, zhes mejo hitel. Jaderno prehodi dolgo dobrovo kraj potoka, pa she drugi dan vidi sholnirje ino lovze s’ pefmi hofto prejo¬ kati. t Spleshe na neki hrad alj dob, ino f& med godim vejami fkrije. Vidi jih memo hrada iti, pa h’ frezhi nobenimu ni na mifel prifhlo, na hrad pogledati. Temna nozh fe je she naredila, potem je Ihe le is hrada fplesil ino dalej fhel, Sdaj pa je bilo dobro ve kraj, moral ie po proftim polji hoditi. Le po nozhi fe je dalej vupal, po dnevi fe je po dernenim pofkrival, ki je vifoko she doradlo, ino bliso dosorelo. Jedi fi ni drujga dobil, kakor sernje, ino zel vbogi dan je v’ vrozhini shejo terpeti moral. Le po nozhi fi je v’ kakim potoki shejo ogafil. Eno jutro, potem ko je she vfo nozh prehodil, pride na prodi kraj, kjer je bilo derneno she posheto. Dalezh okolj ni bilo ne gojsdeka, fhe germeka ne. Od dalej pa sagleda trumo kojnikov lepo fe blifketati. t Skriti fe nikamor ni imel; letel je, kar je mogel, de bi bil odfhel; pa do fhiroke reke pride, ino zhes ne more. Po okrajnim sa vo- doj potuknen naprej lese, dokler pride do moda, ino pod modam fe fkrije. K’ frezhi ni bila voda ravno vifoka, de je fhe na fuhim dati mogel. Kojniki pridejo sa njim do moda, Ilithi jih pogovarjati fe. «Zhes mod nam ni 89 mogel vjiti 44 rezhe eden, »faj fmo ga smiram pred ozhmi imeli.« »Dalezh pa vender ne more biti«, pravi drugi; »ruta, ki fmo jo po poti najdli, zhigava bi bila drujga, kakor nje¬ gova? Njegoviga imena perve zberke fo v’ njo vfhite. »En tretji pravi: »Jesilo bi me, ko bi nam odfhel; do zekinov, ki fo na nja podavleni, nifo norzi / 4 — Hodln fi je komej dihati vupal; ferze mu je nesnano terkalo. Konjiki fo en zhaf fem no taj premifhlovali, potem pa vender zhes mod odjesdili. On pa je zel dan pod modam odal. Kakor je poprej dernenim shejo terpel, tako ga je pod modam glad prejemal. t She vezh pa ga je nje¬ gova ved martrala. Pomiflil je, koljkanj draha ino groše je fvojim ljubim darifham, bratam ino feftram naredil. Sdelo fe mu je, kakor bi videl knesa vfiga blediga s’ fmertjoj rinjati, ino kri po njemu leteti. Vfe to mn je pred ozhmi bilo. Mozhno fe je kefal, od shalodi ni mogel vezh kaj. Prihodno nozh pride Hodln frezhno zhes mejo, ino ker fe ni vezh bal, de bi ga bili tam prijeli, je tudi po dnevi naprej fhel. Pervi vezher pride v’ neki terg; tam dopi v’ pervo taberno, ino fi v’ godivnizi sa miso vfede. Vefel je bil , de bo zhes dolgo fpet enkrat dobro vezherjal ino fladko fpal. Pred ve- zherjoj pogleda novize, ki fo na miši leshale; pa kak fe predrafhi, ker v’ njih popif najde, kije njega na tenko popifal. so Sdaj je videl, de ga tudi po ptujih deshe- lah jifhejo, ino de fi nikjer ni fveft. Kakor druge vezhere fo fe tershani she sazheli v’ ta- berni sberati, vender Hodina ni nobeden prav tenko pogledal. Tudi fe je sazhelo she mozhno mrazhiti; preden pa fo luzh v’ goftivnizo pri- nefli, rezhe Hodin ofhtirki, de mu ni prav dobro, de fe bo prezej vlegel, naj mu v' fpal- nizo nekoljko juhe prinefe. Oblezhen fe na pollelo vershe, ino zelo nozh ozhefa ne satifne, ker je smiram poflufhal, alj kdo ne pride. Vrata sa feboj je svefto saklenil, ino vef fe je pripravil, fkos okno odfkozhiti, ako bi kdo prifhel. Vezh ko ftokrat je rekel: »Alj bi hu¬ dobno delo drugih naflopkov ne imelo, kakor te vedni nepokoj, sadolli bi bilo, she savoljo njaj fe ga varvati / 4 Vender je bila vfa nozh mirna. Drugo ju¬ tro sgodaj poplazha Hodin, kar je bil dolshen, ino fe naprej poda. Od sdaj je le na ftranfke vefi hodil. Dnarji fo mu s’ zhafama pofhli, ino moral je fvoje freberne otlroge nekimu Judu, ki ga je frezhal, prodati. Pa tudi s’ tem ni dolgo is- hajal. .Suknja, ki jo je nozh ino dan na febi imel, ino kije bila praha ino desha polna, je sazhela she losna biti. Tudi fhkorni fo bili rastergani. t Si kaj boljfhiga perpraviti, ponudi v’ neki vefi ofhterju fvojo uro na prodaj. Ofhterju fe je zhudno sdelo, de popotnik v’ obnofhcni fuknji ino rasterga- nih fhkornaih slato uro ima. Nizh drujga ne rezhe , kakor de slata prav ne posna, de mora 9i poprej uro fvojmu fofedu kupzhvarju pokasati. Hodin mu to dopufti. Ofhter pa uro na rav- nod h’ fodezu alj rihtarju nefe, kater jo je per tej prizbi fposnal, ker je bilo v’ popifu rezheno, de je Hodiu v’ bege tako ino tako uro s’ Teboj vsel. (Sodez pervseme nekatere moshe, ino s’ njimi v’ ofhterijo po Hodina gre. Hodin pa jih vidi od dalezh priti, zhuti bersh, kaj ima to pomenti, ino per sadnih vratah v’ hodo sbeshi. Ure pa ni videl vezh. Hodinu Te je sdaj prav hudo godilo. Na begi bres krajzarja dnarjov, bres prijatla, v’ ptuji desheli ni vedel kaj pozheti, alj kamo Te podati. Hotel fe je sa pifarja kje ponuditi; pa ker To ga povTod she popifaniga imeli, Te je grafhinj she od dalezh bal. Rad bi Te bil fhel rokodelftva vuzhit, de je ravno bil ime- nitniga rodu, ino pa odrafhen; pa kaj, ko kerdniga lida ni imel, je bilo to sa njega so^- pet nevarno. Nar rajfhi bi bil fhe v’ sholnirTki dan dopil, pa fe je bal, de bi ga bili fposnali ino isdali. Od dneva do dneva je bolj shivo zhutil, koljko hudodelnik predati mora. ;jTes fim sdaj revnejfhi, ko nar vboshnejfhi berazh," faj od hishe do hishe profiti Trne, jes pa ne. Moja nagla jesa me je v’ nefrezho Tpravila, de ne vem, kako Ti pomagati." Tako veT samifhlen Hodin eniga dne po hodi gre, ino frezha vosnika, alj furmana, ki je s’ vosam v’ blati obtizhal. Vosnik fe dolgo vpenja, vos vun Tpraviti. Hodin pa naglo perfkozhi, ino mu ga pomaga isriniti, Vosnik 98 fe mn sahvali, ino kergavidi flabo oblezheniga, mu kaj maliga v’ dar podeli. Hodin maikni dar velelo brani, ino gre dalej po hofti. Pride do neke prijasne Habe taberne, ino shenj gre v’ njo, ino fi kruha ino ova prinefti da. Na to pride mosh seleno oblezhen, ino puk- fho zhes rame v’ hisho, fe sa miso k’ Hodinu vfede, ino ga dolgo fpregleduje. Hodinu je bilo zhudno per ferzi. Selen mosh pa rezhe ofhterji vun ftopiti, ino potem Hodina ogo¬ vori: »Jes val dobro posnam,“ pravi, »ino vfe vem, kar fe je s’ vami sgodilo. Veliko je ob- lubleno temu, kteri val dobi. Pa mene fe ni¬ mate nizh bati; fhe vefelilo me bo, zhe vam samorem s’ zhem vftrezhi. ,Saj bi me vi tudi imeli posnati! t Se fhe vefle fpomniti rajniga fhkrinarja alj tifhlarja Valentina, kije sravno vafhiga doma ftanoval? Koljkokrat fte fhe fan- tizh v’ njegovo delavnizo prifhli, ino tam febi ino fvojim feflrizam gofpodizhnam jigrazhe is lefa delali! Njegov fin fim jes. »Hodin fe sazhudi, ino pravi: Peter fi ti, ki fva fi nekdaj fkupej jigrala?« »Ravno tifti« poterdi Peter. „Sa boshjo voljo,« pravi Hodin dalej; »kako fi ti v’ leti obleki pa tiifem prifhel?« »Tud mene kakor vaf,« rezhe Peter, je neka nefpa- met permorala, domazho deshelo snpuftiti« »Kaj pa takiga ?« vprafha Hodin. Ino Peter sazhne: »Ker fim bil odraftil, fo me h’ sholnir- jam dali, kjer fim fe na vojfki dvakrat prav dobro fkasal. Moj gofpod ftotnik fo me prav radi imeli, ino sa fvojga flreshaja vseli. De ys fim Te v’ fholi dobro pifati navuzhil, mi je sdaj ravno prav prifhlo. ( Stotnik fo mi mnogo prepifati dali, de fim fi vfak dan nekaj dnar- jov saflushil. Hvaleshno fim fe pogofto na- fhiga nekdajniga fhkolnika fpomnil, ki je fvoje fholarje toljkanj lepo pifati vuzhil. ,Sajga pos- nate, ko je tudi vaf hodil na dom vuzhit. — Sa vfe mi je bilo dobro, ino vfe bi bilo prav, ako bi fe le nefrezhnijigri ne bil tako nes- mafno vdal. t Stotnik mi dajo enkrat nekaj denarjov , ofemdvajfet ino pol rajnifh je bilo, de bi jih nekimu kupzhvarju nefil. Jigrali fmo, ino vfe fvoje fim sgubil. JVlenil fim, ako bi fhe dalej jigral, bi vfe sgubleno fpet nasaj do¬ bil; v’ ti nefrezhni mifli fim fe fporozhenih dnarjov lotil; alj nameflo kaj nasaj dobiti, fim fhe lete dnarje do krajzarja sajigral. Meni je bilo sa obvupati; od Itrahu neismerno fhtra- fan biti, fim pobegnil. V’ domazhi desheli mi ni bilo varno, sato fim fe v’ ptujo deshelo po¬ dal. En zhaf fim sa tifhlarja delal, poletni zhaf pa kmetam sa teshaka. Na enkrat pa pride povelje, vfe pobegneshe nafhi desheli isdati. Nikjer tedaj nifim bil vezh fveft. Ne¬ kaj maliga fim fi od fvoj^a saflushka perhra- nil, ino od tega fim fi pukfho, torbo ino druge potrebne rezili kupil, ki fo lovzam potrebne, ino sdaj fim lovfki tat. Ref je to flab in ne- varn perflushik; pa kaj fim hotel pozheti!« Hodin, ki mu je she sa obvupati bilo, je hitro fklenil, tudi Petru fe perdrushiti. Peter ga je fzer odgovarjal rekozh: To ni fa vaf; 34 jes fam, ki fini vender dela in terplenja nava¬ jen, bi fe raji fvojiga rokodelftVa podftopil, ako bi mi bilo mogozhe. »Hodin pa pravi: »Tefhko bi mi djalo, ako bi mi ti moje shelje odrekel. Vefh. Peter, de fva fi she is mladiga prijatla. V’ veliki fili fim sdaj, de fi ne vem pomagati. Vfmili fe me, ino vsemi me s’ fe- boj, grosno mi vftreshefh,« »Zhe fte terdno per volji« rezhe Peter, »sakaj pa ne. Vafhi ftarifhi fo moji materi, boleni revni vdovi ve¬ liko dobriga ftoriii. Vi farni fte mi vezhkrat kaki krajzar, alj kako ftaro obleko dali. Ni- kolj ne bom tega posabil. <>Sam fim fzer re¬ ven ino le nepofnteno fe shivlm; pa dobrot¬ nika fvojga vender ne posabim. Zhe fi dru- gazh ne vefte pomagati, pa pojte v’boshjim imeni s’ menoj « Hoditi je bil tega prav vefel. Tudi Petru je dal drugo ime, de bi fe tesheji svedii, ;, t Shpef« mu je rekel, >,bofh«; ino od sdaj fta fkupej hodila. — XX. Kako fla Hodili ino Kaj pa, de fi farne male isbirate ?« pravi s Shpef; »raji fi tiflih velkih ino debelih na- 5 98 berte, Taj vam jih nefem« Jofht fe mu fmeji ino pravi; „Kaj menifh, t Shpef! deje s’ buk¬ vami tako , kakor s’ govedno ; kjer vol vezli velja, kakor teleTudi Hodin fe pofmeji, ino jima prepove, kaj drugiga vezh vseti, le hitro iti, jima vkashe. On je bil sadovoljn s’ tem , kar je najfhil; t Shpef pa ino Jofht fta fe potoshila, de ni fo nizh dnarjov dobili. Ho¬ din pa jima rezhe: »Gotovo vama povem, mene te bukve bolj vefelijo , kakor vaj kup dnarjov. Od tod tedaj fi je Hodin bukve do¬ bil. Kar je bilo pofebniga kaj, ino kar Jofht ino t Shpef nifta vedla, je Hodin toljko dnarjov namefto bukev poloshil, koljkor fo bile bukve vredne. Ime pa fajmofhtra, ki je bilo v’ bukvah sapifano, je toti rop rasodelo. Briza takrat fhe ni bilo sravno, nekaj zhafa posnej je v’ njih drushbo prifhel. De fi je ravno Hodin s’ bukvami veliko zhafa kratil, je vender od dne do dne smiram bolj zhutil, de je nefrezhen. Opomin toljkav hudodelftva, pofebno pa dvojniga mora, ga h grosno pekel. Teshko tudi mu je djalo, she toljkanj let od fvojih ftarifhov, bratov ino fe- fter nizh svedeti. Enkrat pa pride t Shpef v’ hofli na kraj, kjer je bilo vezh dobov pofeka- nih. Saliga mladenzha vidi od dobov fhkorjo lufhiti. 4 Strojarfki delavz is Priftove je bil. c Shpef ga ogovori, ino obema fe dosdeva, de fta is eniga kraja doma. Bolj na tenko fe fpre- gledujeta; na enkrat t Shpef vefelo rezhe: »Lej- 99 ga! lejga! ti fiNazeKorp, jes pa tifhlarjov Peter, faj fva vkup v' fholo hodila« TudiKorp ga fposna, ino prav vefela fta bila, fpet fe vi- diti. c Shpef ga Ikerbno po fvoji materi, bra¬ tih ino feftrah pofprafhuje. » t She vfi shivijo pravi Korp; »pa ne morem ti povedati, kako fo shaloftni, de fi pobegnil. Mati fo fkorej od shalofti vmerli; v’ enim leti fo fe sa defet let poftarali “ ,Shpef fi folse obrifhe, ki fo fe mu zhes to po liži vderle, ino Korpa fhe sa drugo shlah- to ino snanze, pofebno po ftarim fhkolnihu vprafha. »Lete,« pravi Kurp , »je fhe v’ fvoji fivi flaroili smiram sdrav ino vefel. Drugih snanzov pa je dofti pomerlo.« — Na to ga vprafha t Shpef sa Hodinove ljudi, pa mu be- fedze ne pove, de Hodin ni dalezh prozh. Korp mu s’ milim glafam povd: » t So pazh vfi, de fe Bog vfmili! njili llarej fin Karl jih je , vfe nefrezhne ftoril. c Saj vefh, kaj fe je s’ : a njim sgodilo ? shaloftna prigodba je nja ftarifhe g paglo v’ semljo fpravila, nja brata pa ino fe- , Tire ob dobro ime, ino prijasnoft nekdajnih imenitnih prijatlov pripravila. Vfim fe prav shaloflno godi. ,Stari knes ni posabil fhe sha- loftne fmerti fv ojga fina, ino sato ne farno na Karlna, temuzh tudi na nja brata ino feftre ferd ino jeso ima, de fi ravno oni sa hudobijo fvojga brata ne morejo. Vfo rodovino Hodi- novo tudi Karlna, vfi dobri fofedji is ferza omilujejo.« 5 * 100 Sdaj vprafha tudi Korp t Shpefa , kako fe kaj njemu godi, ino ker vidi, de mora tat- vinfki lovez biti, kar tudi ^Shpef tajil ni, ga lepo opomina, rekozh: »Pulti, moj ljubi! lovflvo; raji h’ dervarjam pojdi, fe bofh faj pofhteno shivel. Lovzi, ki kradejo, radi sa- zhnejo tudi ropati; kdor pa ropa, fe kmalo tudi moriti ne boji/* ,Sbpef ni drujga, ko sdihnil, ino od nja fvoj pot fhel. Naravno!! gre k’ Hodinu, ino mu vfe pove, kakor je flifhal. Bridko le Ho- din rasjozhe , kedar flifhi, de fo mu ljubi fla- rifhi she odmerli, ino de fe bratu ino feltram shalolfno godi, mu ferze hozhe pokniti. »Vfi- ga tega fim jes kriv,“ je rekel, »na fveti ga ni hudobnej zhloveka! Koljkanj hudiga ena lama hudobna rezh flori! Vfe to bi ne bilo, ako bi fe zhlovek nikolj (Iralti ne vdal !“ Do- fehmal je fhe smiram vupal, de bo s’ zhafama vfe posableno, ino de bo fpet fmel v’ fvojo domovino; sdaj pa je fklenil, s’ c Shpefam v’ Ameriko fe podati, de bi nobeden zhlovek sa nja vezh ne svedil; pa vedil je, de bres veliko dnarjov mu to mogozhe ni. Sato je floril ne- frezhen namen, Zhinkovez oropati. S’ zhafa¬ ma je miflil v’ Ameriki toljko fi pridobiti, de bo vef rop poverniti samogcl. Gre ino fvoj namen t Shpefu pove, 4 Shp.efpa Jofhtuino Brizu. Pofebno fe je Briz Hodinu potreben sdel, ker je vedel kluzhanze prav dobro odpirati. She fo menili fvoj namen ispeljatl, kar je bilo n,ih ropanja konz. 101 XXI. Obfodba Hodina. Sodlia zbes vfe fhtiri jetnike je bila od vifhi fodne oblafti poterjena, ino fodniku nasaj poflana, Bersh ko je fodbo prijel, gre fodnik s’ Tvojim pifarjam ino berizhami v' fodno hi- fho, kjer je bilo she sbrauih dvanajfetero fta- rih perfeshenih moshov, ino veliko drugih ljudi. Nar pervo perpelajo Hodina. Vfe je bilo tiho, kedar v’ fodnizo po fvoji navadi moshko ftopi. Vfe ga je ftermo gledalo. ( Sodnik mu fodbo naprej bere, de mu bo sa- volj ropa ino morftva s’ mezham glava odfe- kana. ( Stanovitno Hodin fvojo obfojenje do kon- za poflufha; potem pa rezhe : ;,Gofpod fod¬ nik! fodba, katero fte mi brali, je pravizhna. Jes fposnam , de Tim jo saflushil, ino fe ji rad vdam. Vfe dolshnofti do ljudi ino do Boga fini hudobno sanemaril; sato dolshnoft hozhem dopolniti, de sa fvoje hudobije voljno shivlen- je dam, de bi ljudem ino Bogu, zhafni ino vezhni pravizi po mozhi sadotti florild* „Pre- l.ubi fodni gofpod 1 “ pravi dalej; „snano vam je zelo moje shivlenje, vi vefte, de fini /e na vifni fholi smiram dobro vuzhil, ino tudi lepo sadershal, rasen de fim fe rad d e P e ^ * n0 ^°i voval. Sa drugo fmem rezhti, bm bil bres vfe graje. Lehko bi bil sdaj tudi jes tako 102 imeniten gofpod , kakor fte vi. Pa moja nagla jesa, ki jo nifim po dolshnofti krotil, me je tako fpazhila, ino v’ toljko nefrezho pripravla. Gotovo vam povem, od tifte dobe, ko fim fvojga prijatla vmoril, nifim imel miru vezh. Mojo hudo delo mi je bilo nozh ino dan pred ozhmi. Koljko nozhi nifim ozhefa satifnil! le gorezhe folse fim pretakal. Ker mi je takrat vino mojo vrozho kri fhe bolj sagrelo, fim fi naprej vsel, ne vezh vina piti. Malo fzer po¬ meni to naprejvsetje, pa vender fim ga svefto dopolnil, t She bolj pa fim fi naprej vsel, ni- kolj nobeniga vezh vmoriti. To fvoje naprej¬ vsetje fim grosovitno prelomil. t Szer fim fe le branil takrat, ko fim lovza vftrelil, Bres prevdarka fim bil to ftoril. Pa vfe to me ne isgovarja. Lovez je od gofpofke povelje imel, tatinfke lovze, ino druge zhudno nesnane ljudi prijeti. Jes fim dobro vedel, de tudi domene pravizo ima. Moja dolshnoft jo bila, fe mu vdati, ne pa vftavljati. Jokal fim fe, de fim ga vftrelil, ino moj drugi mor mi je veft ravno tak obteshal, kakor pervi. Sa drugo mi je Bog prizha, de nifim nikolj ljudi napadil, ra¬ sen od gladu, alj v’ preveliki fili, vfelej pa fim fe dobro varval, kteriga raniti, alj zlo vmoriti / 4 >jV’ fvoji pufhavi fim pogofto pretezheno shivlenje fpremifhloval. Pufti kraj okrog je bil enak pufhavi mojga ferza , ino rasvalina po- dertiga ftariga grada mi je bila podoba moje sgublene frezhe, Vezhkrat fim tu, soper na- 103 vado roparjav ino morivzov, Boga gnade ino milofti profil. ,She bolj pa me je v’ jezili, kjer mi je finert iuo vezhnoft pred ozhmi bila, mojo hudobno shivlen je peklo l« „Bog fam ve, kako sopemo mi je bilo to- lovajfko shivlenje. Prav nrafhno je, med div- joj sverinoj shiveti, nikolj med ljudi fi upati, nikolj fe s’ njimi vefeliti, sdaj lazhen, sdaj slienj biti, simo ino mokroto terpeti, nikolj ne pokoja imeti, ino tako rekozh vedno fe bojvati. Nikolj fi zhlovek fam po pameti tako shivlenje isvolil ne bo; le ncfpamet ino hudodelftvo ga morata, kakor mene, k’ temu perfiliti. Tolo- vajfko shivlenje fe farno sadodi she fhtrajfa, ako bi tudi jezhe ino fmerti ne bilo, Alj kaj je bilo vfe to drafhno ino teshavno proti nei- srezhenim nepokoju, ki fim ga v’ fvoji vedi obzhutil. Tega revniga shivlenja bo sdaj, hvala Bogu ! konez ! De bi le tako neframno ne konzhalo! Alj de bi faj s’ njim tudi mojga dufhniga terplenja konez bilo! de bi fe v’ vezhnodi fhe vezhiga terplenja bati ne imel K' En zhafek pomolzhi, pa sopet sazhne: ;jNikolj bi ne bil v’ fvoji mladodi verjel, de bom moral kedaj tako neframno fmert doriti, Vfe me je takrat fhtimalp. Moji rajni ftarifhi, dober moj ozke, ino preljuba mati fo toljkanj savupanja v’ mene davili! brat ino fedre fo me toljkanj radi emeli! Vfelej fo me bili ve¬ leli, kedar fim vfako leto i§ fhole damo na va- kanze prifhel. Kar je bilo mogozhe, fo fi persadevali, meni kako vefelje narediti. To 104 je ftrafhno !« je globoko isdibnil, ino folse fo le mu vlile; »hvala Bogu ! de nifo preljubi moji flarifhi mojga shivlenja konez dozhakali!« Od shalofti ni mogel dalej govoriti. Zhes dolgo zhafa fpet pravi : »Preljubi moj fodni gofpod! Prav vfmileno fte s’ menoj ravnali, ker fte mi v’ siialollni jezhi koljkor mogozhe pomagali. t She fmerti oteli bi me bili, ko bi bilo mogozhe, ino ako bi ne bilo zhes vafho dolshnoft. "V’ ferze fim le vam vf milil; zlo sdaj imate sa del mene folsne ozhi, zhe jih tudi hozhete perkriti. Bog vam naj plazha sa vafhe vfmileno ferze. Hvaleshno bi vam fvojo roko podal, pa nezhafi; bi vam bila, tolovaju ino morivzu v’ roko fezhi. Sato fe vam le s’ befedami prav ferzhno sahvalim !« »Po fvoji neismerni dobrotlivofti, ki jo ne saflushim , dopuftite mi fhe nekatere profhnje.« »Nar pervo profim vaf sa samiro , de fim ravno v’ vafhi obfegi hudobije dopernafhal, ino vam, ki imate smiram dofti opravti, tolj- kanj nepotrebniga dela naredil.« Drugizh vaf pro fim , [de bote v’ mojim imeni shlahniga Zhinkovfkiga gofpoda ino gofpd sa odpufhanje profili, de fim jih s’ Tvo¬ jim namenenim ropam nadleshval ino ftrafhil. Povejte jim, de ni nikolj moja mifel bila, kteriga gr^fhinfkih vmoriti, sato tudi pijanimu ino nefpametnimu Jofhtu oroshja s’ feboj vseti ni fim puftil. Jes fim mi!lil farno s’ protenjam ino ftraham, alj tudi na fkrivnim, ko bi bilo mogozhe, jih obropati. Le toljko dnarjov fim 105 shelčl, de bi bilo mi mogozhe , na vfelej od Jofhta ino Briza fe lozbiti, s’ t Shpefam pa v’ drugi kraj fveta fe podati. Menil fim, de mi bo kedaj mogozhe, vef vkraden dnar jim po- verniti; sdaj fposnam , kako nefpametno je bilo , to mifliti. Tudi namenen rop je bilo hudodelftvo, nikolj ga nozhem isgovarjati. t Saj bi mi tudi nizh ne pomagalo, ker fim she obfojen. t Samo to shelim, de me vi, fodni gofpod, ino pa grafhinfki ne bote sa hujfhiga imeli, kakor fim ref “ »Tretjo, kar vaf prosim, nikarte mi ne odrezhte. Vefte, de fim fi ime Hodln pervsel, de ni moje pravo ime. Sa boshjo voljo vaf profim , kedar bote dali mojo fodbo natifniti, samolzhte mojo pravo ime, ino imenujte me po imeni, pod katerim fim fvoje hudobije do- pernafhal. Ne savoljo febe to profim , temuzh sa .del moje shlahte , ki je dofehmal fhe smi- ram v’ dobrimu imenu flovela. Grenko sha- lofi: fim po nedolshnim fvojmu bratu ino fe- (tram fkos fvojo pervo nefpametno hudobijo naredil; do fmerti pa bi jih skalilo, ko bi fli— fhali, de je njih laflen brat kakor rasbojnik ino vmorivz od rabelna fmert prijel. Sato fhe enkrat profim, ne savershte moje profhnje, ino refnite mojo nedolshno fshlahto toljkan/ framote. De bi fe pa tudi noben pofhten mosh, ki fe mu Hodin pravi, ne pertoshil, de fim fi jes po krivizi nja ime perfvojil, priftavite v’ fodbi, de Hodin ni bilo moje pravo, temuzh pervseto ime.« 5 ** 106 ,She eno profhnjo do val'imam, — de bi mi dopuftili, fhe enkrat s’ .Shpefam govoriti. De je ravno priproft, ino s’ menoj vred ras- bojnik ino vrnorivz, mi je vender smiram bil sveft ino vdan, de nizh bolj ne. ,Sto zekinov bi bil lehko dobil, ino kakor pobegnesha in sverinlkiga tata bi ga bili zlo profliga fpuftili, ako bi bil mene isdal. Pa ni hotel. Raji je meni reveshu pomagal, ino mi fkerbno ftregil, de je s’ menoj v’ nefrezho sapadil. Moja ved mi ozhita , de ga nifim h’ boljmu napeljaval. Sato dovoljte mi, de ga fhe enkrat pred fmert- joj vidim. Hozhem ga sahvalti fhe sa nja sve- ftobo , ino pa nekaj befedi mu h’ ferzu govo¬ riti, de fvoje hudobije obshaluje ino frezhno fmert flori. Miflim , de ga bodo moje befede fhe narprej genile , ki fim nja prijatel ino s’ njim v’ enim obfojenju.^ »Sadnizh vaf fhe profim , prefkerbite mi dobriga fpovednika, de fe s’ njihovo pomozhjo vrfedno s’Bogam fpravim. She dolgo let nifim v’ nobeni zerkvi bil, ker fim fe fam fkos fvoje hudobne dela od kriftjanov lozhil, Ker fim dolgo nekerfhanfko shivel, bi faj rad kerfhan- fko vmerl “ „To je tudi moj fvet, K rezke fodnik, mu obljubi vfe nja profhnje dopolniti, ino mu fvojo roko poda. Hodin pa ga s’ folstvimi ozhmi milo pogleda, fe naglo oberne, ino fe da v’ eno pofebno jisbo peljati, de hi fe k’ fmerti perpravljal. 10 ? XXII. t Shpef v’ jezhi ino na obfodbi. .Shpef je v’ jezhi vedno shaloval, 4 Skos malo oknize, ki je bilo s’ shelesjam dobro oko- varjeno , je ravno na zerkev videl. Doftikrat fo ga svonovi s’ fvojim milini glafam ferzhno genili. Kedar kolj je s’ zerkve ktero snano pe- fem flifhal, fe je rasjokal. Gr6bi ino mertvafhki krishi na britofi per zerkvi fo nekatero shaloft- no mifel v’njem obudili; koljkokrat kolj je vi¬ del pokopavati, ga je groša preletela, ker je miflil, de bo tudi on v’ kratkim vmreti moral. Enkrat je videl neko mater pokapati, ino njene otroke milo sa njo plakati; smiflil je na fvojo mater ino rekel: M Kako bo neko moji materi per ferzu, kedar bojo svedli mojo Ihpotlivo fmert^Sklenil je, pred fmertjoj fhe enkrat jim pifati; pa malo dni pred obfojenjam od ma¬ tere pifmo dobi, kteriga fe zelonizh nadjal ni. Mati mu pifhejo: ;>Preljubi moj fin! Je? fim Ii savoljo tebe v’ velkih fkerbeh, ino od shalofti ne morem ne jelki, ne safpati. Svedla fim, de fi v’ Priftovi sapert, ino de je morla gofpofka od naf v’ Priftovo pisati, kako fi fe kaj doma sadershal. Pifali fo, de je bilo tvoje sadershanje v’mladofli hvale vredno, de fi bil mirn ino priden, ino de fi fe tudi per sbolnir- jah dobro fkasal. Morli fo fzer povedati, de fi neke dnarje sajigral, ino na to pobegnil. Pa 108 perftavleno je bilo, de fo dnarji she sdaino po- verneni, ino, ako te , kakor fe sanefejo , sa ne- dolshniga fposnajo , te s’ vefeljam fpet nasaj vsemejo, ker bo v’ kratkim osnaneno, de je \’Iim pobeshanam persanefheno.« Tega fim fe tudi jes vefelila , ino ker ni bilo is Prihove kaj vezh flifhati, fim fe nadjala, de fo te nedolshniga ispuftili. Rekla fim farna per febi: Nafhiga Petra fva s’ mojim rajnim mosham poboshno ino kerfhaniko isredila, Sa- peljalo ref ga je preveliko vefelje do jigre, pa v’ vezhi smote in pregrefhke ga gotovo ni pri¬ pravilo. Tako fim djala, ino nozh ino dan fim sa te molila. Ino kedar je bilo tukaj ino pov- fod preklizano , ino na snanje dano^ de fe naj pobeshaji bres ftraha vernejo, mi je od vefelja ferze trepetalo, ino vfak dan fim savupala, te objeti.« ;jKmalo po tem pa pride Nazel Korp, ki fta fkupej v’ fholo hodila , is ptujfhine damo , ino tudi mene objifhe. t Solse fo mi v’ ozhi fto- pile, kedar fim vidila saliga mladenzha, zhedno oblezheniga. t Slifhala fim, de bo po ozhetu domazhijo prevsel, ino fe sheni. ;,0, de bi ven- der," fim rekla, „tudi moj Peter kmalo damo prifhel, ino fe domazhije lotil." Jokaje pa mi Korp pove de fi fhe smiram v’ Prihovi sapert, ker te ropa ino mora dolshijo; de vfe meni, de te bojo ob glavo djali. Hotel te je v’ jezhi objifkati, pa nihzhe neki h’ tebi ne fme. Zlie ti shelim pifati, naj ti hitro pifhem , drugazh te pifmo vezh shivigna ne najde.« 109 •jO preljubi moj Peter! kaj bi fi neki mif- lila, alj kaj bi rekla? Jes mu nifim mogla ver¬ jeti. Ni mogozhe, lim rekla, de bi bila s’ raj¬ nim moshain rasbojnika ino morivza fvojga fina isredila! Od shalofti mi je bilo sa vmreti! Tudi tvoj brat Janes, ino feftra Miza, ki fta obedva frezhno porozhena, nifta holla tega verjeti. Obedva fta prifhla me tolashit ino fta mi fhe vupanje dajala « •dno ref fhe nifim zelo obvupala. ( She smi- ram vupam , de fi pofhteno na ptujfhini fvoj kruh flushifh, de bofh v’ kratkim damo pri- fhel, fe oshenil, ino fvoji bliso fedemdefet let ftari materi vefelje naredil !<( ;jPreljubi moj fin! ne morem ti samolzhati, de fim od tajifle dobe, kar fi sholnirftvo ino domazho deshelo sapuftil, veliko tuge ino sha- lofti vsilila ! 4 Skerbela fim, kar mi je bilo mo- gozhe, de bi gofpodu flotniku dnarje pover- nila. Nozh ino dan fim predla, ino s’ folsami fim prejo smakala. Kar fim bila oftan, fim fi pertergala, ino drugiga jedla nifim, kakor po¬ livko. Komej fim pol dnarjov vkuj) fpravila, fim jih slie gofpodu flotniku nefla. Bili fo mi prav milofllivi, ter fo rekli: ;,;>Bore Peter! fe mi prav vfmili! Bil je dober sholnir, ino sve- do je mene flushil. fim fe na nja sanefil. Ko bi le nefrezhne jigre ne bilo Pa vem, de bi fe dnarjev ne bil dotaknil, ako bi jih jes bil sapezhatil. Grefhil fim , de fim jih prode mu v’ arshat vteknil. Jigravzu dnarje vupati fe pravi, mu priloshrioft dati, kradi. De bi mi 110 le bil odkriloferzhno vfe povedal! Gotovo bi mu jes bil odpuftil, ino dnarje bi fi bil s’ pifan- jam lehko fpet saflushil. Pol krivize na mene pride, sato po pravizi tudi polovizo dnarjov sgubim Gofpod ftotnikfo mi drugo polovizo dnarjov puflili, ino ko fim od njih fhla, me prav ferzhno tolashili. »Tako je bil tvoj dolg poplazhan. Pa fhe vezh fim sa te fkerbela. Lehko bi bila roko- delfko orodje ino vezli drugih rezili od hifhe prodala, pa vfe fim fhe sa tebe perhranila. Tu¬ di fini fio rajnifh, ki fim jih s’ trudam vkup fpravla, na obreft dala, de bi ti, kedar damo pridefh, kaj v’roke vsetiimel! Alj kaj bi bilo, ako bi fe vender v’ fvojmu vupanju goljfala! Peter, Peter! zhe je gotovo ref, de te bojo ob glavo djali, faj to te profim , fkerbi sa isveli- zhanje fvoje revne dufhe, ino ftori pravo pokoro! Sa mene fi bil she sdalnej sgublen ino mertev ! Naj, de bom faj v’ vezhnofti s’ fvetim pifmam rekla; Le ti moj fin je bil mertev, ino je fpet oshivel, sgubil fe je, pa fe je fpet najfhel,«’ »Sdaj pa, ljubesnivi Peter! naj te Bog ovarje v’ shivlenji ino v’fmerti! Vefli, de bi v’ fvoji flarofli ne bila mogla farna toljkanj pi- fati, pofebno ker nifim pifanja navajena. Po pifanji pa lehko posnafh, de fo ti v’ mojmu imeni tvoj she 80 let ftari fhkolnik pifali. Od jutra do poldne fva fkupej fedela; jokajd fo oni pifali, kar fim jim s’ folsami narozhila. Le¬ po te posdravijo , ino te opominajo, de bi ne posabil, kar fo tebi ino vfirn uzhenzam fvojim 111 vezhkrat rekli: »Varujte fe greha; kdor pa je grefhil , naj le od greha k’ Bogu verne; sakaj Bog je miloftliv ino persanefliv , ino ne sheli fmerti grefhnika, temuzh de fe fpokori ino shivi.“ „Bog te obvari, ljubi Peter! bodi fi na fveti alj v’ vezhnofti, enkrat vupam te sopet vi¬ deti, Bog hotel, de bi fe vefelo snidla! Tvoj brat ino feftra , svak ino fvakinja te prav per- ferzhno posdravijo, ino s’ menoj sa tebe vedno molijo. De ravno nifim pifmo farna pifala, fe vender s’ fvojoj rokoj podpifhem Tvoja fkerbna mati KriftinaV Gorezhe folse fo fe ,Shpefu vdirale, kedar je to pifmo bral, potem fe s’ obrasam v’ flamo, kjer je leshal, fkrije, ino bridko rasjozhe. Lju- besniva fkerb matere ga je v’ ferze genila. »O moja ljuba mati M rezhe sdihvaje, koljko fte sa mene fkerbeli, kar fim vaf sapuflil; sa mene (le delali, sa del mene fi dofti pertergali, de bi sapravlene dnarje gofpodu Bolniku po- vernili, ino meni domazhijo ohranili. Ktnalo , kakor mi bode perpufheno , vam bom pifal, ino pred vami zelo moje ferze rasgernil !« S’ milim folsami fe je fpomnil fvojga nek- dajniga Itariga fhkolnika, ino prelepih navkov, ki jih je navadno fholarjam dajal; le shal mu je bilo, de fi jih ni bolj globoko v’ ferze vtif— nil, ino bolj svefto fpolnoval, 113 Pofebno ga je tudi genilo , de fo bili dot- nik pripravleni mu odpuditi, ino priloshnoft dati, sapravlene dnarje saflushiti. »O ko bi bil jes to poprej vedel,“ je rekel, »nikolj bi ne bil pobegnil; fposnal bi bil, de fim grefhil, ino sa samero bi bil profil, Sdaj vidim, kak fo refnizhne befede, ki fim fe jih fhe v’ fholi na- vuzhil: „Kdor fvoje grehe sakriva, fe mu hu¬ do godi; kder jih pa obfloji, ino sapudi , bo miloft najfhel.« t Splob fe je ( Shpefu v’ jezili nja shivlenje vfe drugazhno sdelo, kakor po¬ prej „Nevumnesh jes,“ je rekel, »ki fim smi- ram ktero novo pregreho dopernefil, de bi bil pervo popravil. Nar pervej fim bil jigravez, potem nesveft flushavnik, savolj tega fim po¬ begnil, fim bil tat in tolovaj — ino na sadne zlo obijavz. O ko bi bil jigro, kakor fim bil pogofto opominan, opudil, ino bi fe ne bil dal od dobizhkarije flepiti, vfe te nefrezhe bi sdaj ne bilo! Ako bi bil gofpodu ftotniku fvojo ne- sveftobo fposnal, bi bili meni odpudili, lehko bi fe bil sli e sholnirdva isflusbil, ino bi sdaj na fvojim domu gofpodaril, Alj bi bil tudi po- beshan fain nasaj prifhel. ino saflusheno fhtra- fingo predal! lehko bi bil potem fvoj pregre- fhek fhe popravil. Ko bi fe bil namedo svirine kradi, kterimu pofhtenimu kmetu v’ flushbo vnudil. bi faj ropati ne bil sazhel. — ino ko bi fe fhe tolovaj na pravo pot bil nasaj podal, ka- k' r me je pogodo moja ved opominala, bi fi faj roke ne bil s’ zhlovefhkoj kerv^oj ofkrunil! — Moja nefrezha je bila, de tako dolgo nobene 113 pridge flifhal nifim. Zelo zhlovek vdivja, ako ne bo nar manj enkrat v’ teden na Boga ino Nja fvete sapovedi opominan.« Kmalo po tetn, ko je bil 4 ShpeC pifmo Tvoje matere prebal, fo ga v’ lodnizo peljali, ino fodnik mu je fodbo predbral. »O moja ma¬ ti! moja ljubesniva mati 'M je The takrat rekel; „le sa vaf mi je , sa febe malo alj nizh ne po- rajtam; jes fim hudoben zhlovek, ino fim fi fmert ftokrat ino tavshentkrat saflushil. O vrashne kvarte! nefrezhna jigra! Pa — faj rad vmerjem! Naj le Bog le moje revne ma¬ tere ino moje vboge dufhe vfrnili!«’ — Tudi njemu odlozhijo pofeben kraj, fe k’ fmerti pripravti. - • • XXIII. 4 Shpef ino Hodin fe k* fmerti pripravljata. Komej .Shpel’ v’ fvojo kamro ftopi, hitra pade na Tvoje kolena, fi obras s’ rokami sakri- je, ino na vef glaf jozhe. Sholnirju, ki je pred durmi na ftrashi dal, fe je v’ ferze v’ Tmilil. »Nikar Te toljkanj ne jozhi,« mu rezhe, »kakor nekdajni sholnir bi fe ne imel fmerti toljkanj bati.“ t Shpef pa pravi: »Ne jozhem Te, ker moram vmreti, temuzh ker Tim toljko pre~ grefhno shivel. Jokaje profim Boga sa od- pufhanje fvojih grehov , iuo sa frezhno sadno uro.« Zhes neka; zhaTa pridejo gofpod fajmofh- ter is PriBove k’ njemu. ,Shpef vBane, ino jih prijasno posdravi. Rezhejo mu fefii, ino fe k’ njemu vfedejo, terga tolasbijo ino opominajo, is ferza fe h’ Bogu oberniti, ino pravo pokoro Boriti. Jno t Shpef na ravnoft rezhe: ;,ZhaBi vreden gofpod fajmofhter! Kar fim v’ leto kam¬ ro flopil, is katire ne pridem vezh, dokler me bojo k’ fmerti peljali, je bila moja perva mifel, is zeliga ferza h’ Bogu fe verniti. Bog mi daj fvojo pomozh, faj sadne tri dni mojga shivlen- ja k’ isvelizhanju oberniti, ker fim tako dolgo hudobno shivel,« Gofpod fajmofhter fo bili ve- feli, tako sgrevaniga najti; debi zhaf imel fvojo veB na tenko fprafhati, ino fvoje grehe is ferza sgrevati, ino fe tako k’ fpovedi ino fvelimu obhajilu vredno pripraviti, fo ga fa- miga puBili, ino mu obljubili fpet priti. Na vezher pridejo kakor fo obljubili, rezhejo shol- nirju en zhaf svunej pred durmi oBati, ino t Shpefa fpovejo. Žele dve uri fo bili per nje¬ mu, ino bil je she terdi mrak, kedar fo od njega fhli, Kedar fo bili gofpod fajmofhter odjifhli , prinefe jezhar luzh, pogerne mifo; ino ^hpefu dobre vezhirje ponudi. Biloje nainrezh navad no, jetnikam, ki fo bili k’ fmerti obfojetii, sad¬ ne tri dni prav dobro poBrezhi. 4 Shpef pa ni drugigavsel, kakor nekoljko juhe, de ravno zel 115 dan ni nizh jedel, ino je profil jezharja, de bi mu papirja, tinte ino pero prinefil Pifal je namrezh Ihe Tvoji materi nafledno pifmo: »Preljuba moja mati! Ljubesnivo Vafho pifmo fim prijel, ga vezh ko ftokrat prebral, ino vfelej fe rasjokal. Moj Bog vender! na no¬ vo fim is vafhiga pifma fposnal, kako radi me The smiram imate! c Serze mi hozhe pokniti od shaloili, de fim Vaf ob lepo vupanje, ki rte ga na mene ftavili, ino fhe sdaj ftavite , tako ne- hvaleshno fpravil.— t She fim v’jezili, inookle- jen Vam sdaj pifhem. Zlo k’ fmerti fim she obfojen, ino kedar bote to moje pifmo brali, kateriga s’ folsami smakam, bo she po meni, roka, ki ga pifhe, bode she v’ grobi trohnela. Prihoden petek med deveto ino defetourobom ob glavo djan“ Ljuba mati ! fmert ki me zhaka, me tolj- kanj ne ftrafhi, veliko vezh me ferze boli, ke¬ dar pomiflim , kako shaloft fim Vam naredil. O kako nehvaleshno fim Vam vafho ljubesen plazhoval, katiro fte is maliga do mene imeli. Vfe fkosi fte mi bili dobra mati, vedno fte me h’ dobritnu opominali, v’ fholo ino v’zerkev pridno pofliiljali, ino pred hudim fkerbno fva- rili; tudi fhtrajfali fte me, kakor fim fi saflu- shil, kedar fim Vam naganjal.— Koljkanj brid¬ kih fols fte prelili, kedar fo me h’ sholnirjam vseli! koljkanj lepih navkov, inc fhe sadni kraj- zar, ki fte ga imeli, fte mi na pot dali, Koljko- krat fie mi po tem dnarjov pofiali, katere fte Vi ponozhni zhaf s’ trudam pripredli, ki fim 116 jih pa jes nehvalesivno sajigral. Shivo fe fpom- nim fhe tajide dobe, kedar firii Vaf flednokrat videl. Od kugle. ki me je bila sadela, do fmer- ti raneti, fim v’bolnizi alj v’ fhpitali leshal, ino malo fe vezh savedel. Na enkrat mi pravijo moji tovarfhi, (sdi fe mi, de jih fhe flifhim): «,Peter, glej tvoja mati fo tukaj !« vfe ofolsene fim Vaf vidil pred menoj fiati. Sa del mene fle dalno pot florili, mene objifkat, ino tolashit, ino v’ bolesni podrezh. Koljkokrat de per moji podeli s’ povsdignenim rokami Boga profili, de bi mi dal fhe enkrat osdraviti. Pazh je ref, de zhlovek vezhkrat ne ve kaj profi; zhlovek naj bi nikolj drugiga ne profil, kakor kar Bog sa dobro fposna. O ko bi bil vender jes ta krat vmerl! Zhadito 1'naert bi bil d o ril, ne pa v’ take pregrehe ino hudobije sabredil; ne bi bil Vam toljkanj shalodi naredil, ino tako re- kozh sgodno jamo kopal.« ;,Sdaj ljuba mati! dorjeno ni mozh vezh nedorjeno biti. Drujga ne morem vezh, kakor fvoje grehe obshalvati, ino saflusheno fhtrafo voljno terpeti. Jes fim fe s’ Bogam fpravil; ravno nizoj fim fe fpovedal, ino jutro bom fveto refhno telo prijel. Moj fpovednik fo mi tega prizha, ki fo mi obljubili, toto pifmo Vam poflati, ino farni poterditi, de fim fe fpokoril, ino do sadne dobe v’ isvelizharja fvojga savu- pal. Perferzhno hozhem jutro per fvetim obha¬ jili Jesufa profiti, de, kakor je nedolshno jagne grehe fveta odvsel, bi tudi mene mojih grehov milodlivo refhil. Terdno savupam, de mi je i IT odpuftil, ino de mi bo, ker bom v’ kratkim pred njim ital, miloftliv fodnik. Zelo fe sanefem na boshjo miloft, ino nefkonzhno ljubesen Je- sufa, ki je prifhel grefhnike isvelizhat, ino tu¬ di mene pogubil ne bo« ;,Sdaj pa tudi Vaf preljuba mati! sa od- pufhanje profim. O ko bi Vaf fhe enkrat videti mogel! Na fvoje kolena bi pred Vaf padil, ino Vaf sa sam.ero profil, de fim fvoji dobri fkerb- ni materi tako nehvaleshen, hudoben fin bil, ino s’ fvojim flabim sadershanjam toljkanj slia- lofti Vam naredil. Vi mi moje nefrezhe zelo nizh niite krivi. t Saj ite vfe sa me itorili, kar dobra mati sa fvojga fina ftoriti samore. Bog naj Vam poverne, kar fim jes Vam tako ne- hvaleshno plazhoval. ^She enkrat Vaf jokaje profim, odpuftite mi! Ne bom fzer vezh fli— fhal, de fte mi odpuftili, pa vender fe terdno sanefem, ker mi je Vafhepifmo, ki me je shivo genilo, Vafhiga vfinileniga ferza, vefel porok.« »Sa fpomin, ljuba mati! Vam drugiga po- flati nimam, kakor medaljo fvojo, ki fim jo per sholnirjah dobil, kjer fim fe enkrat toljkanj do¬ bro fkasal. De bi ji ozhitno nezhalt s’ fvojim hudobijam ne bil delal, fim jo smiram na fkriv- nim nofil, ino fhe v’ jezhi fim bil fprofil, de fo mi jo puftili, Vam naj bo sa naprej veden fpo¬ min, de je Vafh sgublen fin fvojo smoto fpos- nal, fe fpokoril, ino sgrevano vmerl!« » t Solse fo fe mi vlile, kedar fim v’ Vafhim pifmu bral, de me gofpod flotnik, ki fim jim tako nesveft bil, ne sanizhujejo, temozh fhe 118 smiram v’ nesaflusheni ljubesni pomnijo. Lepo hvalo jim vem, de fo Vam polovizo dolga pu- ftili, Vafpa perferzhno sahvalim, de fte jih do polovize pofhteno poplazhali.« ;jRavno tako mi je ferze genilo, v’Vafhim pifmu brati, de fe moj nekdajni ljubesnivi fhkolnik metle fhe fpomnijo. O sakaj fim tudi njim v’ njih vifoki darofti tako shaloft napra¬ vil. Is ferza jih posdravim, ino tudi njih sa odpulhanje profim. Naj sa fvojga nekdajniga nefrezhniga Iholarja molijo 1 “ ;>Ljubesniva mati! to pifmo fim zelo nozh pifal, ker fim vfe to miflil, kar Vam piTati bi imel. Sdaj feshefvita, ino dan fe perblishuje. Potreba je, de fe grem sa fveto sadno popot- nizo s’ molitvijoj pripravljat. Sa to tvojo dol¬ go pifmo fklenem. iVJojga ljubiga brata, lju- besnivo feflro, fvaka ino fvakinjo , ino vfe fvoje prijatle, fofebno pa fhe fvojga flariga, zhafti vredniga vuzhenika prav perferzhno posdravim. Kar bi bil posabil pifati, Vam bojo moj fpo- vednik pifali, ki me bojo na fodnifhe fpremili. Sdaj pa Bog Vaf obvari! preljuba zartana moja mati! Zhe fe tudi na fveti vezli ne vidva, sa- vupam, de fe bova v’ nebefih sopet vidla. Do fvoje grosne fmerti pa otlanem Vaf h hvaleshen svefti fin 1 Peter . c( Kedar je bil ^hpef pifmo dopifal, je sa zhel gorezhe moliti, ino is bukviz, ktire fo mu 119 gofpod fajmofhter dali, fe h’ fvetimu obhajilu poboshno pripravljati. Sdaj pride jezhar, ino mu pove, de bi Hodin fhe rad s’ njim govoril. Vrtane ino gre, ter tudi Hodina na kolenah v’ molitvi najde. Hodin mu naproti ftopi; obja¬ meta le , ino bridko rasjozheta. Potem rezhe Hodin: ;,Moj ljubi t Shpef! she fim flifhal, de fi fe is ferza h’ Bogu fpreobernil; tudi jes fim tako ftoril. Sdaj je she dobro. Ker fva pre- grefhno shivela, hozhva faj fpokorno vmreti; drugiga ni nama vezh mozhi. V' mnogo hudo fim te bil napeljal, ne bil bi ti tako nefrezhen, ako bi meni tako vdan ne bil. Odpufti mi, preljubi moj pritatel! ki me fam v’ moji ne- frezhi sapuftil nifi.« .Sbpef fe je na vef glaf jokal ino plakal. Vkup fe vfedeta! ino en zhaf fhe pogovarjata, ter eden drugimu fposnata , de bres shive vere v’ ljubesni poluiga Jesufa, ino bres terdniga savupanja v’vezhno shivlenje ni mozhi v’ fmerti terden ino vefel biti. Sdaj pride jezhar, miso belo pokrije , ino dve fvezhi prishge, ter jima osnani, de ji go¬ fpod fajmofhter obhajat pridejo. Hodin fhe rezhe: Dolgo , ljubi t Shpef! Iva bres Boga ino isvelizharja fvojga fkupej shivela, fkupej hozhva tudi sdaj fe s’ Njim na tenko sdrushiti« t Solse refnizhne pokore rta takala, kedar rta fveto refhno telo prijela, ino s’ poboshnim fer- ’am s’ duhovnikam molitve po fvetim obhajili molila. En zhafek fhe vfak sa fe na tihim moli • po tem pa fo t Shpefa fpet odpeljali. Preden fe lozhita , vsemcta flovo, ino Hodin pravi; jjPojdi sdaj v’ boshjim imeni ? Bodiva terdna do fmerti v’ veri in savupanju v’Jesufa! Ju- tre ob devetih naji bo fmert lozhila; pa kma- lo fe bova Ipet vidla. Bog te obvari fhe kra¬ tek zhaf na fveti! Bog te naj tudi v’ fmert fpremi l« XXIV. Popif, kako je Jofht shivel. Kako hitro fe zhafiio premoshenje pomete ino sapravi, in kako globoko zhlovek v’ ne- frezho sapade, ki fe v’ frezhi prevseme, nam lepo pa tudi shaloftno shivlenje Jofhta pokashe. Bil je Jofht fin premoshniga kmeta v’ Pri- flovi; ker fo pa ftarifhi sgodaj odmerli, ino je fhe v.ezh otrok bilo, ni ravno veliko dote na nja prifhlo. Jofht, prav verli mladenzh, de ga ni bilo v' Priflovi njemu enakiga, je bil fkosi dobre volje, pravno kmetovfke dela je vfe dobro saftopilnar bolji pa je vedel fe s’ konjmi pezhati. Nar hujfhiga konja je ftraho- val, ino jesdaril, ino vosil je, de nizh bolj ne. Ravno je kozhijash v’ Zhinkovzi sbolel ; sato fo grafhintki goPpod Jofnta naprolili, de bi namedo njega, dokler osdravi, per konjih bij, Jofht fe s' vefeljam tega podftopi, ino ker je fvojo rezh dobro opravljal, ino bolani kozhi- 121 jash vmerje , £o njega sa kozhijasha vseli. Ke- dar je gofpddo kam peljal, ino po kozhijafhko oblezben na kozhiji fedel, je bilo verliga mla- denzha prav lepo gledati. Vtem zhafi je bil ravno v’ Priftovi zerkovni s — hod. Kakor po navadi fo po opravili godze v’ tabernah imeli. V’ neki taberni fe je dofti tershanov pa tudi kmetov sbralo, ki fo fvoje finose ino hzhere na dobro voljo s’ teboj perpeljali. Med dru¬ gim je bil tudi mlinar is Jankove, Andrej Brun. Mlin Jankovi je she fvojmu odrafhenimu finu zhesdal, febi pa bliso mlina laftno hifhzo po- ftavil. Pred pol letam je nja brat.; premoshn. kmet v’ Priftovi vmerl, iuo edino hzher Mar¬ jano fhe le ofemnajft let ftaro sapuftil. Mlinar je bil sa olkerbnika poftavlen, sa to fe je is Jankove na bratovo kmetijo v’ Priftovo pre- ftavil, dokler bi fe Marjana omoshila. Marjana je bila prav sala ino framoshliva dekliza. .Striz ji je hotel vefelje narediti, ino njo je s’ fvojoj shenoj s’ feboj na plef vsel. V’ goftivnizi v’ fredo med ftriza ino teto fe vfede. Lepo zhedno je bila oblezhena, lepfhi, ka¬ kor vfe druge dekleta; fhe bolj pa, kakor obleka, je njo njena framoshlivoft saljfhala. Pride pa tudi Jofht na plef, ker fi je h’ temu dovolenje fvoje shlahne gofpdde isprofil. Tudi on je bil lepfhi bblezhen, kakor vfi drugi mladenzhi. Jofht gre ino posdravi prijasno mlinarja ino mlinarzo, alj veliko vezh njih Marjano, ino ji prosi, de bi s’ njo rajati mu 6 122 dovolila. Rada mu dovolita. Jofht, ki fe je v’ Zhinkovzi she nekaj manire navuzbil, Mar¬ jani med plefam vfe Torte lepe rezhi pravi. c Sramoshliva dekliza Ti ne vupa ga pogledati, rudezhiza jo obleti, ino drujga ne ve, kakor njegov lep pufbeljz hvali. Hitro ji ga Jofht prijasno v’ dar ponudi. Mlinarju ni bilo ljubo, de fe Marjana s’ Jofhtam toljkanj sisnani; sato plazha, vdane ino gre s’fvojoj shenoj ino Marjano sopet damo. Marjana pa prijasniga Jofhta, verliga mladen- zha ni mogla posabiti, drujga ji po glavi ne gre, kakor de bi ga vsela. t Sramoshlivo sa nja flriza ogovori. t Striz pa s’glav oj smajuje, rekozh: »Ref Ti pridno ino salo dekle, pa The premalo saftopna. Teshko, de bi ti s’ njim srezhna bila! Dobro fe mora premifliti, preden fe ftopinja sa zelo shivlenje flori. Jofht je fzer veri mladenzli, pa prevseten ino nezhimern fe meni sdi. Tudi mi prerad na dobre volje sahaja, ino zhe fe ne motim, ga rad pije. Sdaj fe fhe fvoje gofpdde nekoljko boji; vefdrugazhen pa bi vtegnil biti, kedar bi laflno premoshenje v’ roke dobil. Lehko bi fe prevsel, sapravlal ino pijanzhval. Ko bi to bilo, kako bi bila ti nefrezhna, ino koljkokrat bi fe folsila.« Marjana ni bila tega ravno velela, pa ven- der fi je persadela, de bi bila Jofhta posabila. Jofht pa jo je smiram salesval, ino fe ji perlis- val. Tudi fe je na vides filno zhedno sader- 123 shal, fiabe tovarfhije opnfhal, ino zhe mu je kdo vina ponudil, le ga, kakor ftrupa branil. Marjana je zelo miflila, prav dobriga mosha dobiti. t Stari ftriz pa ji le pravi: ;,Kdo ve, zhe ni nja sadershanje le na vides ? Prevezh fe mi perlisuje; perlisnenz je pa rad tudi hi- navz. Teshko, de bi kaj prida is nja bilo. Ti, Marjana fi boljfhiga mosha saflushifh ; le posabi na Jofhta. Boljfhi, de sdaj poterpifh, kakor de bi vfe Tvoje shive dni terpela.^ Marjana je bila per volji, ftriza vbogati. Pa ni fhe bilo leto preteklo, kar ji k’ nefrezhi moder ftriz vmerjejo. iVJlinarza njena teta Jera, je njo sdaj farna na fkerbi imela. Bila je ftara ino tudi saftopna shena, imela je pa tudi dofti flaboili. Ker je bila v’ mladofti nesnano lepa, je bila od nekdaj navajena, lepih rezhi ino per- lisnenih befedi sadofti flifhati, sato ji je tudi sdaj nar bolj vftregil, kdor jo je hvalil To je bilo Jofhtu dobro snano; per vfaki priloshnofti fe ji je perlisval, ino jo zhes vfe hvalil; tudi fe ji je vedel, kedar bodi perkupiti. Poboshna, kakor je bila, je rada is molilnih bukviz brala; pa ftare bukvize, ki jih je imela, fo bile s’ majhnimi zherkami natifnene, de jih bres ozhalj brati ni mogla. Jofht ji lepe nove s’ velkimi zherkami omifli, ki je bres ozhalj lehko is njih molila. Kdo fe ji je bolj perkupil, ka¬ kor on. Ozhitno pokashe , de bi jo prav ve- felilo, ako bi Marjana tako poftreshlivga, po- boshniga ino pofhteniga mladenzba vsela, Hi- 6 * 134 navlko ji vezhkrat Joflit pravi: ;;Nikolj nifim vreden, de bi vi moja teta bili; pa zhe mi Bog to frezho da, de Marjano sa fvojo shenko do¬ bim, morate vi smiram pri nama o fiati; na rokah vaf bova nofila« Velela slatih befed gre teta Jera, ino Marjano pregovori, de je Jofhta vsela. V’ kratkim To imeli v’ Priftovi godijo, de sdalnaj ne take. S’ perviga je Marjana s’ Jofh- tam prav vefelo shivela. Ki ji fzer zelo do- padlo, de fi je Jofht prezej en par konj, nizh kaj flabejih od grafhinfkih, ino pa lep nov vos kupil. Kekdajnimu kozhijashu je pa vender to vefelje puftila, toljkanj vezh, ker ji je Jofht terdil, de sa njih kmetijo (fare klufe nifo vezh veljale, ino ker fe je s’ njim mnogokrat po lejmah ino s — kodah vosila. Enkrat pa Mar¬ jana sboli, ino dolgo zhafa bolena lesbi. To je Jofhta malo fkerbelo. Kakor poprej s’Mar- janoj, fe je sdaj fam fhe vezhkrat okolj vosil, domazhijo pa sanemaril , ino pofle njih volji prepuftil. Lepo ga Marjana vpomina, naj fe bolj domazhije dershi, de bi kaj v’ fhkodo ne fhla; Jofht pa ne mara sa njene befede, ino Marjana je morla mifliti, de je njo Jofht vezh sa del premoshenja, kakor is l.ubesni vsel. — Eno jutro fe Jofht ravno nameni, v’ mefto peljati, kjer je bilo kaj noviga videti. Marjana ga fvari ino profi, naj nikar tega ne fiori, ker je doma toljkanj dela, kaj fe bo, mu rezhe, sa kratek zhaf okolj vosil, ker fo konji doma 123 toljkanj potrebni. Jofhtu je to samerselo , sa- robleuo ii kaj pove, ino gre, ter duri jesno sa Teboj trefhi. Teta Jera je flifhala kreg, ino pride prafhat, kaj je bilo? Marjana ji vle pove, »Le znaj,«' pravi teta, »jes mu bom she po¬ vedla!« Minila je namrezh , de jo bo Jofht na enkrat vbogal, ker je bil dofehmal proti njej tol kanj ponishen ino vftreshliv Ravno Jofht she naprega. Teta Jera pa fe na dvorifhe vftavi, s’ rokami podpre, ino prav ojftro ga navrefhi: »Kaj pa to pomeni? Sdaj ko je tol}— kanj dela, Te pa okolj vositi! Na enkrat fpresi, ino doma oftani? 4 Si me saflopil ? K Jofht pa ji jesno odgovori: »S : menoj nima nihzhe sa- povedati, jes fim gofpodar, ftorirn kar hozhem« Teti je to merselo, ino ga sazhne smerjati. Jofht pa ji v’ jesi na ravnoft pove : »Zhe vam per meni tako ni prav, pa fe v’ Jankovo nasaj poberite. Smerjati fe pa od vat ne dam!« Vfede fe na vos, konje poshene, ino fe naglo odpelja. Jera ftermo sa njim gleda, od jese ne ve, kaj bi rekla. SaJnizh pravi: »Gerdi nehvaleshnik! mene gre od hifhe podit! Nikolj bi ne bila verjela, de je tak binavz bil! Ne pogledam vezh bukev, ki mi jih je kupil; raji bom (tare fvoje brala, zhe tudi moram ozhale vseli; faj mi je on fhe hujfhi ozhale naftavil.« Pofli, jo flifhati, kak je rotila, fe fmejijo, Marjana pa fe milo rasjoka. Teta Jera fe je kotla hinavzu, ki jo je tako sa nof vodil, zhirto vgenili; fposnala je, kako mozhno je grefhila, de je Marjano nagovarjala, ga vseti, ino zhe 126 jo je ravno Marjana profila oftati, je nagloma fvoje rezhi pobrala, ino v’ Jankovo v’ fvojo hifhzo fe podala. Hudoben Jofht je bil vefel, de fe je fitne tete snebil; od dneva do dneva je bil hu|fhi. Smiram je po dobrih voljah hodil, ino povfod sapravljal. Jefenfki zhaf, namello perdelka pofpravljati, fe je s' ftrelzami ino lovzami vla- zhil, ino pijanzhval. Mnogokrat je posno v’ nozh damo prifhel, ino ako ga je Marjana kaj pofvarila, jo je dobro okregal ino enkrat zlo otepil. Sato je pogoito na tihim sdihvala, re- kozh; j,O kak fo moj rajni ftriz vender prav imeli, de fo mi branili, ga vseti! Sdaj vidim, de ref ni vfe slato, kar fe fveti! Meni je le nja podoba dopadla, le nja hinavfko sader- shanje fim vidla, pa nifim porajtala sa njih moder ino dober fvet; sato fi sdaj tako grosno pofkufham.« Marjanje shalofti ni bilo isrezhti. Kakor svefta ljubesniva shena, pridna gofpodinja ino fkerbna mati fi je vfe persadela, de bi bila fvojga mosba s’lepim fhe pobolj fhala. ,Tak vender doma nikolj nimam mira!« ino je ftrafhno sazhel kleti. V’ nedelo med pridgoj je she fpet v’ taberni fedel. Ker s’ zhafama ni imel dnarjov sadofti, vma fi kupiti, je sazhel shganje piti; zelo ne- marn pijanz je bil. I)e bi bil po fvoji gerdi navadi shivel, je sdaj ktiro njivo, sdaj kteri travnik prodal, sdaj kjer je mogel, kaj na po- fodo vsel. V’ kratkim je bil zelo kmetijo sa- pravil, ino kjer dolgove o pravim zhafi po- plazhati ni mogel, fo ga na boben dali. Marjana je. vedla fzer, de Jofht bres dol¬ gov ni, de je pa toljko dolshen , fi nikolj ni domifhlovala. Toljkanj vezh fe je savsela, ker na enkrat nekidan gofpofka s' shupanami pride, vfe kar je per hifhi, sa naprodaj popi- fat, ino drujga ne pufli, kakor nji ino otrokam potrebno obleko. Od ftraha fe je vfa trefla; 128 Jokaje vsame fvoje otroke na ramo, ter rezhe; ;,0 kak fe vam bo fhc godilo, bubi moji otro- zhizhi!“ Jofht pa je od doma pobegnil, ino fvoje nesvefto sapuflil. — XXV. Jofht ino nja revna shena Marjana. Marjana je tedaj morla fvojo domovino, v’ kateri je bila rojena ino isrejena, sapuftiti, ,Sama ni vedla kam fe podati, le plakala ino pa Boga profila je, de bi fe vfmilil, ino ji pomagal. Proti vezheri she pride teta Jera, ino pravi: ; ,V4fh ti, ljuba moja Marjana I jes fim hudo ftorila, de fim te nagovarjala, ne- poredniga Jofhta vseti, ino de fim per tvoji shenitvi tako flaho sa tvojo doto fkerbela; sa to pridi sdaj k’ meni, kar imam, rada s’ teboj delim; per meni bofii ftanovala, ino s’ menoj shivela.« To je Marjano mozbno potolashilo. Jero je bilo fram, de bi jo v' Priftovi kdor videl, ino lire tifti vezher nasaj v’ Jankovo gre. Drugo jutro Marjana sgodej vdane, ino fvoje n zhi vkup pobere. Potem pa gre s’ fvojoj ftareji h/herjo Lisoj, v’ zerkev , Poga nahvalit sa vfe dobrote, ki jih je od mladih nog v’ Priftovi prijeta , ino sa vfe tesbave tudi, katire je frezhno predala, ino fhe v’ naprej febe, fvoje otroke ino mosha Bogu fporozht. ,Shla je tudi na britof, ino je na grobah fvojih do¬ brih ftarifhov, ino pofhteniga ftriza britke folse takala. Tudi gofpoda fajmofhtra je po tem sahvalila sa vfe njih lepe navke ino dobrote. Nato fc per fvojih dobrih prijatlizah, ki je s’ njimi v’fholo hodila, poflovi; pofebno tesh- ko ji je djalo, od jezharize Katarine flovo vseti; svolne prijatlize fte Ti bile, sa to fe je teshko od nje lozhila, ino per lozhenju fe veliko folsila. Na vezher fo bile vfe njene rezhi na en vos fpravlene; fhe ona fe s’ otroz- mi gor vfede, ino kakor bi v’ bege fhla, fe v‘ Jankovo odpelja. Teta Jera ji pride do praga na proti, jo ferzhno posdravi, ino ji fvoj fhtibelz sa fta- novaljfhe odiozhi. Jera farna ni bila ravno bo¬ gata , ker je po nefkerbnim ob dofti dnarjov prifhla. Kteri bod namrezh je vedel s’ per- lisvanjam od nje dnarjov na pofod dobiti, ki jih po tem nikolj vezli vidla ni. Pa de je ravno farna malo premogla, je vender Marjani od vfiga fvojga rada delila. Toljkanj vezli je to Marjano v’ ferze genilo. Ktnalo po vezherji Marjana manjfhi otroka fpat poloshi, s’ vezhi hzherjo Lisoj pa fhe, preden fpat gre, Boga sahvali sa potrebno prebivaljfhe per teti. t Spomni fe pa tudi nasaj na fvoj dom , kako frezhno je taia nekdaj shivela, ino ker pomifli, 130 kaj je vfe sgubila , fo fe ji folse vlile. Lisa, njena hzher, fe s’ materjo joka, pa jih tudi to- lashi rekozh: »Nikar fe ne jozhte, ljuba mati! faj je bilo vfe le zhafno ino menlivo, kar fmo sgubili, vezhno bi nam tako ne bilo oftalo. Nizh nifmo na fvet prinefli, nizh tudi is fveta vseli ne bomo, drugiga, kakor kar dobriga Borimo. Kaj je she sa kmetijo, de le enkrat nebefa sadobimo. Vboshni ref fmo sdaj, pa Bog je bogat sadofti, naf ohraniti. S’pridnim delam fe bomo she preshiveli. Veliko pre- moshenja ref (te v’ Priftovi imeli, pa tudi do- fti fkerbi; nozh ino dan ni bilo miru. Sdaj vtegnemo faj mirno Bogu flushiti, ino s’ bosh- joj pomozhjoj bomo tudi tukaj sadovoljno ino vefelo shiveli- V’ Boga pazh moramo savu- pati.“ Marjana jo jokaje objame, ino rezhe: »Prav imafti, ljuba moja Lisika! ti fi meni to- lashba v’ mojih britkoftih! Najve tedaj naBoga fe sanefli “ Nar vezh je Marjano sa nefrezhniga mosha fkerbelo; nizh ni vedla, kje je, alj kako fe mu godi. Vfako jutro ino vfak vezher je s’otroz- mi sa nja molila, zhes dan fe pogoflo od nja pogovarjala, ino vezhkrat rekla: »De bi le sdaj fe vernil ino poboljfhal, pridno delal, ino pa pijanzhvanje opuflil, fhe smiram bi lehko frezhno shiveli u Ttta Jera pa je bila smiram fhe na nja jesna, ino pravi: „Nikolj vezh pred mene ne fme, nehvaleshen hlnavz! H’ tolj ki frezhifim muperpomogla, on pa ni farno sheno 131 ino otroke v’ revfhno fpravil, temuzh tudi meni veliko nezhaft ino nehvaleshnofl fkasal. Nikdar mu ne oapuflim.« Marjana jo profi, ozheta prizho otrok ne sashmagvati; Lisika pa pravi: »Le odpuftite jim, vaf profim , ljubesniva teta! faj tudi Bog grefhniku odpufli, ako fe pobolj- fha. Gotovo fe bojo atej tudi poboljfbali. — Bogaflvo jih je bilo v’ hudo sapeljalo, revfhna jih bo h’ poboljfbanju pripravla!« »Ref, ref ni bogaflvo, ki je ateja nefrezhne florilo, toljka dobrota, kakor ljudi miflijo .« pravi manjfhi hzherBarbika. Mali Joshek pa pravi: »Sbganje je fhe hujfhi kakor bogaflvo, naj bi ga Bog nikolj ne bil vftvaril.« Teta le nedolshnimu otroku pofmiha, mati pa fe folsi. — Marjana fi je v’ fvoji revfhini dobro vedla pomagati, Priproflo le fe je nofila, nepotrebno oblazhilo pa, ino drago lepotijo je prodala, ino dnarje sa otroke na ohreft poloshila. Pridno je de¬ lala, flitrikala alj fhivala, poletni zhaf tudi na polji delati pomagala, ino s’ saflushenim pla- zhilam otrokam potrebno obleko omiflila. Tudi otroke je kaj maliga delati navajala. Njena nar vezhi fkerb je bila, otroke poboshuo ino ker- fhanfko fpodrediti. »Alj jih bom dobro isredila,« je rekla, »jim bom vfo bogaflvo sameflila« Sjutrej ino svezher, pred jedjoj ino po jedi je s’ njimi poboshno molila^ jih s’ feboj v’ zerkev vodila, ino pridno v’ fholo pofhilala, kjer fo fe tudi dofli dobriga navuzhili. Posimfke vezherke, kedar fo druge predle, je Lisika jim mnogo- 132 krat ktire lepe bukve brala, ki fo jih gofpod fajmofhter ji pofodli. To je Marjano mozhno vefelilo. Vezhkrat je rekla: ; ,Boga moram hvalo vedeti, de me je fkerbi, ki fim jih na velki kmetiji imela, refhil, ino mi mirni kraj odlozhil, kjer otroke zhedno ofkerbeti, ino dobro isrediti samorem. Gotovo bi fe bili doma fpazhili, kjer fo od fvojga ozheta malo prida videli; jes pa zhafa nifim imela, jih po- trebniga poduzhiti. Moder Bog she ve, kaj flori; bodi mu vezhna hvala!« Fridolinovi ftarifhi fo bili sdaj Marjani nar blishnji fofedje, Mnogi popoldan, kedar fo bili otrozi v’ fholi, jih je Marjana objifkala, ino per njih fhtrikala alj predla. Miklavsh ino Marjeta /la s’ njo vfmilenje imela, ino fta jo vedla dobro tolashiti. Nji lepa sakotifka sa- ftopnoftje Marjani filno dopadla. Vezhkrat je farna per febi rekla: ;,fvako fta onedva per vfi fvoji revfhni frezhna, mene pa vfe moje pre- moshenje ni frezhno ftorilo, ker mi ni bilo mozh fe s’ mosham saftcpti. Pazh je ref, kar, t Salomon pravi: -jBoljfhi je malo premoshenje v’ boshjim ftrahu, kakor veliki sakladi v’nepo- koju; boljfhi fkledzhka fozhive v’ ljubesni, ka¬ kor pitan vol v’ kregi ino prepiri.« Fridolin je vezhkrat tvoje ftarifhe objifkal, kar jih je prav vefelilo. Vfelej jim je kaj s’ feboj prinefil, beliga kruha, lepiga fadja, alj dobriga vina. Yfakokrat fo ga ozhe ljubesnivo opominali , Boga vedno pred ozhmi imeti, pobosbno moliti, ino shlahni gofptkli svefto 133 flushiti. To je Marjano, kedar je sravno bila, vfelej genilo. „Kak je vender dobro,“ je re¬ kla, ;?ako ozhe fvoje otroke lepo opomina! Shaloftno pa je, de moj mosh otroke nikolj ni h’ dobrimu (pomnil, temuzh veliko vezh s’ Tvojim Tlabim isgledam jih pohujfhal, ino na sadne zelo sapuftil. Kako bo enkrat odgovor dajal ?<( Miklavsh je The smiram pridno v' hofto hodil; ker pa s’ flaboj rokoj ni mogel vezh derva Tekati, je s’ pervolenjam grafhinfkih lefhje vlekaval, ino lefkove paljze pintarjam sa obrozhe, ino lefkove fhibe reihetarjam sa refhete v’ mefto prodajal. Enkrat bres do- mifhlenja v’ hofti Jofhta najde, ki ravno bu¬ taro bresja poveshuje. Joflitu Te je dofehmal vfe Torte godilo. Per neki drugi gofpddi (e je sa kozhijasha vnudil; per konjih To bili sa vfe s’ njim sadovoljni. Ker Te je pa nekokrat vpjanil, To ga sagnali. To Te mu je tudi per nekih drugih Tlushbah sgodilo Sadnizh je sa pofhtniga hlapza flushil; kmalo pa To mu sa del pijanofti tudi tam Ilovo dali. Miklavsh ga nagovarja, de bi nasaj k’ sheni ino otrokam fhel. JoTht pa tega nozbe, ter pravi: ; ,Po tem, kar Teje sgodilo, moja shena gotovo vezh sa me ne mara; ino pa od dobrotlivofii prevsetne tete shiveli fe mu sbe zelo ne da. K Kedar Miklavsh damo pride, vfe to Mar¬ jani pove. Marjana pa ga profi: ; , t Skufite, ljubi Miklavsh ! The enkrat s’ njim fe suiti, ino mu povete, de ga profitu, naj pride nasaj; 134 jes mn vfe odpuftim; velelo ga bom objela, ino tudi otrozi fe bojo vefelili, fvojga ozheta sopet videti.« — Tudi teto je Marjana profila, v’ fvoji hifhzi mu kak prodor dovoliti, ino teta rezhe: ;;Dovolim mu, zhe me sa samero profi, ker me je toljkanj rasshalil.« Miklavsh je sdaj vlak dan fhel v’ hofto, Jofhta najti, ker ni vedel, kje fe sadershuje. 4 Spet ga najde, ino mu pove, de ga Marjana sheljno zhaka, ino teta rada k’ febi vseme. Jofhta pa ni kaj vefelilo, s’njim iti. Miklavsh ga fvari rekozh: ;>To ni prav, ni kerfhanfko, Jofht! de fte fvojo sheno sapuftili, ino de vam sa otroke vafhe vezh mar ni. Tudi fe meni sdi, de ne veshete samo metle, temuzh tudi kaj drugiga pozhnete, kar ni prav. Raji pojte s’ menoj; alj bote sa teshaka pridno delali, bote febe in fvoje pofhteno lehko preshiveli. K Jofht pa mu po- fmehvaje pove: „Vfiflifh, ker fi bil ti per meni nekdaj sa teshaka. fe tudi meni kaj takiga fpo- dobi? Pazh bi te to vefelilo, prav bi fe mi frnejal! JNe bo nizh! Kopati ino Tekati nifim navajen; ino ako fo me ravno vrashni odert- niki ob kmetijo ino vfe fpravli, me je vender fram, tebi enak revfhe biti. Krompir ino po¬ livka meni ne difhi; jes fi vem bol;fhi hrano dobiti.« Jesno fe od Miklavsha oberne, ino sa vfelej tifti kraj hoite sapufti, de bi fe nikolj vezh s’ Miklavsham ne snajfhel. — Dolgo zhafa Marjana od fvojga mosha ni nizh gotoviga svedla; vfe to pa je zhula, kar jo je mozhno shalilo. Sdaj je flifhala, de je 135 med tatovfkim ftrelzami, sdaj fo ji pravili, de le s’ tatovami ino tolovaji pezha. Tifto nozh, ko fo tolovaji v’ Zhinkovz dreti hotli, fo tudi is Jankove neki moshje na nje fhli. Marjana fe preftrafhi, ino sdihvaje rezhe: »Bog daj, de bi le moj mosh s’ njimi ne bil!« Vfo nozh ni mogla safpati, ino zel drugi dan pokoja ni imela Svezher, ravno fo vezherjali, pride nekaj fofedov k’ Marjani, ki vejo povedati, de je tudi Jofht bil med tremi tolovaji, ki fo jih vjeli, ino v’ Priftovo odpoljali. Marjana jim s’ perviga ni hotla verjeti; ker fo pa vfe to terdili, fe od groše vfa trefe ino befedze siniti ne more vezh. Komej fo fofedji odjifhli, pade na Tvoje kolena, ino s’ otrozmi jokaje sa Jofhta moli. Jofht je bil ref v’ jezhi; med tem pa je Fridolin pogofto fvoje ftarifhe objifkat prifhel. Vfelej ga Marjana Ckerbno fprafhuje , kaj bi ji od njeniga mosha povedati vedel »Drugiga ne vem,« pove Fridolin, »kakor de je Jofht neko velikih hudobij kriv. Zhes eno leto en¬ krat Fridolin h’ fvojim ftarifham perleti pove¬ dat, de bojo Jofhta ob shivlenje obfodili. »Povejtejih prosi, »to shaloft Marjani, ino njo modro pripravlajte, de fe prevezh ne pre- flrafhi, kedar bi od drDgot to svedla." Hitro gre Miklavsh njo pripravljat ino to- lashit. Marjana mu pa she na ozheh ino obra- su posna, de ji ima kaj shaloftnega povedati, ino kedar ji odkrije, de bojo Jofhta ob glavo djali, fe vfirafhi, de fkorej omedli, ino otrozi 136 fe na vef glaf sažhnejo vekati. Teta Jera pride gledat, kaj bi bilo? ino najde Marjano vfo bledo, kakor de bi bili njo obfodili. Dolgo ni mogla nizh govoriti; sadnizli pravi: »Sdaj, nebefhki ozhe ! je mera mojga terplenja napolnena, odvsemi mi, ako je mo- gozhe, moj bridek kelh !« Per ti prizhi je hotla h’Jofhtu, de bi ga fhe enkrat vidila. Teta pa ji brani, rekozh: »Kaj bofh bodila, vfe bo na te kasalo ! Pomagati mu tako ne morefh, mo- lifh pa doma lehko sa — nj. Noj pa kdo ve, ali bi mu prav bilo, de bi ga objifkala , ker te je v’ toliko nefrezho ino framoto pripravil.« ».Silno nefrezhno ref me je ftoril,« odgo¬ vori Marjana, »pa vender je smiram fhe moj mosh ; svefta shena fvojga mosha tudi v’ nar vezhi nefrezhi, ktire fi je fam kriv, ne sa- pufti.« Nekoljko pomifli ino ozbi k’ nebefam povsdigne; potem pa Miklavška poprofi »Ljubi moj fofed ! lepo vaf profim, pojte hitro v’ Priftovo, ino glejte, de bote mojga nefrezh- niga mosha videli. Jezhariza, moja prijatelza, vaf bo she k'njemu fpravila. Le režite, de jo puHim prav lepo posdraviti, >no s a to pro¬ fiti. Po tem pa gledajte, kako fe kaj mojmu moshu godi, alj tudi pokoro dela. Perferzh- no mi ga posdravite, ino povejte mu, kako fim jes shaloftna, ino kako s’ njim terpim ! Režite mu, de ga hozhem priti fhe sadni zhaf tolashit! naj mi pove, alj mu je ljubo, de pridem ? Povejte mu, de mu ne bom zhiflo nizh ozhitala, de fim mu vfe odpuftila, de 137 fe mi tako v’ ferze vfmili; de bi rada fvoje shivlenje sa njega dala “ t Solse fo jo polile , ni mogla dalej govoriti. Miklavsh ji obljubi, vfe na tenko mu fpo- rozhiti. Nar pervo gre damo po Marjeto, de bi fhla Marjano tolashit, po tem pa fe v’ Pri¬ hovo odpravi. Bersii po poldne je bil she nasaj, ino povej de foHodin, ^hpef ino Jofht ref she obfojeni, Brizovo obfojenje pa fhe ni osnanjcno, ker je sa hudo sbolel; de fta Ho- din ino ( Shpef proftovoljno fvoje hudobije fpo- snala, ino fe fposnani fodbi rada podvershetaj de Jofht pa vfe terdovratno taji, ino ako fo ga ravno ozhitno previshali, fe vender nedolsh- niga dela, ino pravi, de je po krivizi obfo- jen; de Marjane nikakor vezh videti nozhe, ker bi drujga ne, kakor njemu ino febi fhe vezhi shaloft napravla; de fi gofpod fajmofhter veliko persadevajo, ga h’ fposnanju fvojih gre¬ hov pripravti, de pa on od fpovedi, ino po- boljfhanja zelo nizh flifhati nozhe, deje vef terdovraten grefhnik. „To je fhe pa nar hujfhi,« pravi Marjana, roke povsdigvaje; sdaj vidim, de moja shaloft fhe ni bila dofti velika. Jes moram v’Priftovo k’ njemu, vfe troje otrok vsemem s’ feboj, ino bom pofkufila , alj ga bom h’ pokori obu¬ dila. Profimvaf, ljubateta! najemte mi vos, de fe s’ otrozmi bersh ta j popeljani.« Teta ji voljo foolni Marjana fe hitro s' otrozmi odpravi, ino komej vos perzhaka Kmalo ko pride, fe s’ otrozmi na nj vfede, ino v’Prihovo pelja. 138 XXVI. Marjana profi sa Jofhta. She je bila terda nozh, fe Marjana proti Priftovi memo grada Zhinkovfkiga pelja. V’ gradu fo ravno vezherjali. Marjana rezhe vos- nika nekoljko poftati, ino s’otrozmi is vosa ftopi. Profi vratarja, naj bi fhel prafhat, alj bi fme la s’ shlahnim gofpodam nekaj befedi govoriti; vratarje to rad ftoril, ino kmalo ji dovolenje prinefe. Grafhinfki fe preftrafhijo, kedar Marjana vfa bleda s’ trojmi otrokomi v’ goftnizo ftopi, kjer fo vezherjali. Ludvik ino Lojsika fta otroke milo gledala. Marjana nekaj malo od mise podoji, pa od joka befede govoriti ne more; le fvoje folsne ozhi je k’ nebu povsdig- nila. Na ftrani per nji fo njeni otrozi ftali, ino fi s' rokzami folfe od ozhi brifali. Shlahna gofpa fo fe komej joka sdershali; vftanejo ino farni ftol k’ miši perftavijo, potem Marjano prijasno sa roke primejo rekozh; j>V’ ferze fe mi vfmilte; pojte le, ino fe femkej k’ meni vfedite! Marjana pa fe sahvali ter pravi: »Jes moram poprej shlahniga gofpoda nekaj pro¬ fiti. Profite shlahna gofpa tudi vi sa me ! Gofpa velevajo Ludviku ino Lojsiki s’ otrozmi v’ ftranfko jifbo iti, Fridolinu pa jim kaj ve- zherje prinefti. Shlahen gofpod Marjano milo ogovorijo: »Ljuba Marjana! vem, de pridete 139 sa shivlenje fvojga moslia profit; pa kaj, ko je vfe sapflonj * »Vem, de nizh ne pomagapravi Mar¬ jana; »drugazh bi ne henjala, de bi miloft fprofila sa nja. Ker ga pa s’ profhnoj fmerti ne morem vezh refhiti, bi vaf shlahen gofpod! kaj drugiga rada profila. 4 Slifhim, de nefre- zhen moj mosh neki nizh nozhe pokore ftoriti! To mene bolj ftrafhi, kakor fmert ino mezh, ki mu bo glavo odfekal. Ko bi fe nefrezheit zhlovik v’ kratkih treh dnevah nikakor ne ho¬ tel fpokoriti, sa boshjo voljo vaf profim, pu- ftite mu The nekaj zhafa. Nevmerliva dufha je toljkanj vfmilenja vredna. Od groše ino shalofti bi tri dni vezh ne shivela, ako bi mo; mosh nefpokorjeno vmerl ino fe pogubil.* »Ljuba Marjana! pravijo shlahen gofpod; njegove ure fo prefhtete; fam zefar fo mu fodbo podpifali; jes mu zhafeka fmerti od- loshiti ne morem,« »Naj pa bo boshje ime, zhe ne mora dru- gazh biti, »rezhe Marjana. Morebiti mi bo pa Bog pomozh dodelil, de bom terdovratnesha preprofila, ino s’ folsami ga h' pokori obudila. Drugazh bi ga mertviga fhe na shegnan britof ne pokopali. Pa kaj pravim — faj tudi hu- dodelnike ravno tam sakopajo, kjer jih ob glavo denejo. .Sato vaf profim fhe, shlahen gofpod! ako bi fe moj mosh venderj f»e pred fmertjoj fpokoril, najte ga po kerfhanfko na shegnan britof pokopati, zhe vam je toljkanj mogozhe. Otrozi fploh objifkujejo radi poko- 140 palifhe Tvojih darifhov; moje Trote bi to sa ozhetam Tvojim bres groše ne mogli. Nikarte tedaj tega ne odrezhte meni shalodni materi, ki bodem v’ kratkim sapuThena vdova.« Shlahen gofpod ji to obljubijo , rekozh: „Ker v’Todbi nizh ne doji, kje ima pokopan biti, bom Tkerbel, de ga bojo na britoT poko¬ pali.« ;,Hvala Bogu ino vam!« pravi Marjana. ,vPa ne samerte mi, de vaT Tne nekaj profim! Grosovitno sgubijo moji otrozi Tvojga ozheta; povTod bojo sanizhvani ino saframvani, ali jih vi, shlahen goTpod pred fhpotam ino Tramoto ne ovarjete; sato jih vam isrozhim, imejte vTmilenje s’njimi, ker fo Tirote she revni sadodi,« «Odfehmal« pravijo shlahen gofpod, ,->bom po ozhetovo sa nje Tkerbel; ojdro bom prepo¬ vedal, kaj hudiga vezh po Tmerli neTrezhniga ozheta od nja govoriti; alj zlo nedolshno vdovo ino otroke saTramvati. Per vTaki pri- loshnodi pa bom vam ino vafhim otrokam kar mi bo mogezhe pomagal; fmete fe sane- di« Marjana fe lepo sahvali, ino hozhe Tpet iti, Shlahna gofpa pa jo permorajo, The odati, de bi nekoljko jedla ina pila ino fe pokrepzhala. Marjana jim voljo fpolni, de ji ravno od sha> lodi nizh ne difhi. Po tem pa otroke poklizhe, jim veli shlahnimu goTpodu ino gofpej roko poljubiti, fe farni The enkrat prav ferzhno sahvali, ino fe s’ otrozmi sopet na vos vfede. Komej fe Marjana odpelja , greda gofpod ino gofpa v’ fvojo pofebno ftanovanje, ino fe 141 fhe dalej od nje pominata. Gofpod hvalijo njeno sveftobo ino modro ravnanje, gofpej pa njeni otrozi ljubosnivo dopadejo, fofebno Li- sika, ki je she nikoljko odraflla. jjShiva po¬ doba fvoje matere je,« fo rekli; „tudi mati je uekdaj zhudno lepa bila; vem le fhe dobro fpomniti, kedaj je bila s’ Jofhtam nevefla. Vfi fo ji ga branili, de bo pa toljkanj s’ njim ne- frezhna, bi nobeden verjel ne bil « Shlahen gofpod pa pravijo: ;>Kako fre- zhen bi Jofht lebko s’ fvojo ljubesnivo shenko ino otrozmi na lepi kmetiji shivel, alj bi fe hudim flraftam vdal ne bil. Prevsetija pa, sa- pravlivoft, ino pofebno pjanzhvanje njega ino njegove v’ toljko nefrezho pripravlo je. Mnogi inosh bi fe hudiga bolj svefto varval, alj bi pomiflil, kako s' hudim djanjam sheno ino otroke nefrezhne dela. Ni je vezhi nefrezhe sa ljudi na fveti, kakor fo hudobne Uradi, ino nefpametuo poshelenje!« »Prav imafh, poterdijo shlahna gofpa. ^Tu¬ di Marjana fi je nekoljko farna fvoje nefrezhe kriva, ker je prevelike shelje do Jofhta imela. t Svojim ozhem le je verjela, ino le njegovo le¬ poto vidla, na dober fvet pa modriga liriza ni poflufhala, ino ravno to je bila njena nefre- zha. Koljko fols je she prelila , koljko shalodi predala! Jno kaj bo revna vdova s’ otrozmi pozhela. Premoshenja jim nima vezh dati, kaj bojo drugiga, kakor vfe shive dni flushiti morli! Vfiga tega je njeno nefpametno po¬ shelenje krivo.« »Ref je to,« pravijo shlahen gofppd; pa fhe vezh kakor Marjana je njene nelrezhe teta Jera kriva. Ako bi Jera, de ravno she dara, ne bila rada poflufhala perlisnenih befedi Jofh- ta, bi ne bila Marjano pergovarjala, temuzh veliko vezh odgovarjala, malopridniga Jofhta vseti, Marjana bi jo bila gotovo vbogala, ino toljki nelrezhi odlhla. Tako tedaj je vlaka ftraft, tudi nezhimernod, Ihkodliva, vlake le mora zblovek Ikerbno varvati.« XXVII* Marjana Jofhta v’ jezhi objifhe. Posno v’ nozh fhe le pride Marjana v’ Pridovo Vlo pot je molila in le jokala , jihtiti pa sazhne, kedar fe memo fvoje nekdajne hilhe pelja, ino v’ njej per fvetli fvetivniz zelo ne- snane ljudi sagleda Grosa jo je preletela, ke¬ dar do fodne hifhe pride, kjer je druge vezhere le v’ fpodnim rasdeli bila buzh videti, kjer je jezhar danoval, nizoj pa je bila vfa ofvetlena. Pred vratami is vosa dopi, ino v’ jezharjovo jifbo gre. Obedva, jezhar ino jezhariza jo prijasno posdravita ino omilujeta. Marjana nji bersh po moshu vpralha, ali bi fe bil fpovedal? j,.She llifhati od fpovedi nozhe, rezhe jezhar.« Jezhariza pa pravi: ;>Hvala Bogu, de fi prilhla, 143 inO otroke s’ feboj vsela. Kedar bo tebe ino tvoje otroke videl, ino pomiflil, de ga The sdaj ne sanizhujete, de vat je ravno vfe toljkanj nefrezhne ftoril, mora mu ferze geneno biti, alj bi bilo tudi jekleno.< f Marjana profi jezhar- ja, jo h’ moshu peljati, jezharizo pa, otroke per febi obdershati, dokler ]ih bo rekla perpeljati. Jezhar gre, ino ji naprej fveti; Marjani ferze filno terka kedar sa njim po kamnitnih fhtengali trepezhe. Kedar pa zlo fvojga mosha vfiga blediga, ino gerdo sarafheniga ino k ! tolfli miši perklenenga sagleda, fe preflrafhi, de dolgo ni mogla pregovoriti. Jofjit pa flrafhno ji naproti vpije: »Tak fi vender prifhla! Beshi, pufti me. Jes nozhem, n e morem te videti.<< Na miso roke krisham dene, fi obras v’ nje sa krije, in befedze vezh ne rezhe Marjana pa prednj pade rekozh: »Nikar, ljubi moj Jofht, fe od mene ne odverni! Poglej me faj! Nifim prifhla ti kaj ozhita. Meni ni sa dnar, pre- moshenje ino zhaft per ljudeh. Zhe fmo tudi ob kmetijo ino vfe prifhli, faj mormo enkrat vmreti, ino vfe sapuftiti. Meni je le sa vezhnoft, sa to fim k' tebi prifhla. Otmi, otmi faj Tvojo dufho, zhe je she vfe drugo sgubleno. »Jofht ji befedze ne odgovori, ino kakor poprej na miši floni; file ne pogledajo ne. Marjana je vidla fkrivaje ga sdihvati ino fe folsiti; sato pomigne jezharju, otroke per¬ peljati. Kedar jih je bil jezhar perpeljal, Mar¬ jana sopet sazhne: »Vidifh Jofnt! to fo tvoji otrozi! Tvoja Lisika, Barbika ino mali Joshek ! 144 Radi bi fhe enkrat fvojga ljubiga ateja vidli 1 O fkorej bojo revne firote, ker ne bojo ozheta vezh imeli! Ali je tvoje ferze kamnito, de jih fllie ne pogledali! ? Ali jim nimafh nizh vezh fporozhiti ? Ali bojo morli vfe fvoje shive dni shaloft v’ fvojmu ferzu nofiti, de fo bili od nevfmilenga ozheta zelo saverfheni, kteri je nefpokorjeno vmerl, ino, kar Bog obvari! vezhno v’ pekli gori.« Sdaj fe Jofht vsdigue , ino globoko sdihne. Dolgo zhafa slieno ino otroke plafhno gleda; potem pa pravi; »Ljuba moja shena, svefta moja drusha! ljubesnivi moji otrozhizhi! Obvfe fim val fpravil, ni karte me sa to ne kolnite! Menil fim, de me ne bojo k’ fmerti obfodili, zhe ne bojo nezh klanja nad menoj videli, sdaj pa vidim, de je vfe sapftonj, ino is ljubesni do vaf bom pokoro ftoril, de fpekorjeno vmerjem « Dalej ni mogel govo¬ riti, toljkanj fe je jokal ino plakal. Sadnizh fhe rezhe: »Ljuba moja Marjana! pufti me sdaj en zhafek famiga, ino peli otroke k’ je- zharizi. Vi pa jezhar, prefkerbite mi gofpoda fajmofhtra, de fe bom fpovedal, ino s’ Bogam fpravil« Marjana gre s’ otrozmi dol k’ je- zharizi, jezhar jim fpet fveti. Jezhariza ftopi farna po gofpoda fajmofhtra. Oni bres odloga pridejo, Marjano nekoljko, potolashijo, kmalo pa na ravnoft k’ Jofhtu grejo. Marjana poprofi jezharizo, de bi njo ino otroke zhes nozh per febi obdershali. Jezhariza ji rada to dovoli, Ino hitro v’kamerzi otrokam poftele, kjer fo vfi vtrudeni kmalo safpali. Marjana pa fe fhe 145 vlegla ni; »kako mi je mozh fpati ?« je rekla; pokleknila je ino, bres nehanja molila, de bi Bog moshu dal duha prave pokore. Dolgo fo bili gofpod fajmofhter per Jofhtu; po tem pa grejo k’ Marjani ino jo tolashijo, rekozh: »Le potolashite fe! jes savupam , de bo vafh mosh frezhno fmert iloril. Jutre sgodaj bo Jofht obhajan , ino sheli, de bi tudi vi prizho bili.« t Sko$ to je bila Marjana mozhno potolashena, ino je v’ molitvi Boga hvalila. Drugo jutro Jofht po Jezharju gofpoda fodnika k’ febi fprofi, de bi jim fvoje hudobije obdal, ino jih sa odpufhanje profil. »Odpu- flite mi, — shlahen moj gofpod fodnik! »je sgrevano rekel ; »odpuflite mi, de fim vam tak dolgo legal, ino nepotrebno delo napravljal. Miflil fim neumnesh, de me ne morete obfo- diti, ako nizh ne obflojim; sdaj pa vidim, de fim fe goljfal, ino fi terplenje le povikfhal. Ozhitno sdaj fposnam, de fim vfih hudobij kriv, kterih fle me v’ fodbi obdolshili. Vfa fodba je refnizhna, vfe je tako, kakor fle mi naprej brali, po pravizi fi fmert saflushim « t Sodnika je sgrevano fposnanje Jofhta v’ferze genilo, rezhe ga pifarju v’ kratkim popifati. Jofhtu pa vfe odpufii, ga tolashi, ine mu per lozhenju fvojo roko poda. Sdaj Marjana otroke sbudi, de bi s’ njo h’ ozhetu fhli, ino sa nja med fvetim obhajilam molili. Lisika je bila hitro k' temu pripravle- na; manjfhi otroka pa fe nifta dala pregovoriti, 7 146 ker fta Te ozheta bala, ki je bilo ftrafhno jili videti. Marjana gre tedaj farna s’ Lisikoj k" Jofhtu. Bil je she lepo preoblezhen, ino zhed- no obrit. Jofht Marjani roko pod& rekozh: ,,Ljuba moja shena! Bog, kakor savupam, mi je she odpuftil, odpufti mi tudi ti, ker fim tudi tebe toljkokrat rasshalil, ino te tako nefrezhno Boril. t Saj me sdaj vfe ferzhno greva« »Vfe ti is ferza odpuftim,« pravi Marjana, ino fe s’ Lisoj vred na vef glaf rasjozhe. Jofht pa nji tolashi, rekozh: ;,Nikarte toljkanj ne shalujtel Sahvalte veliko vezh Boga, de je mene mi- oftlivo fpet fprijel, ino molite sa me, de do konza ftanoviten oftanem.« Jofht je na to poboshno' fveto obhajilo prijel. Marjana, Lisika ino Jezhariza sravn klezhijo ino fe milo folsijo. Potem rezhejo dukovnik drugim odftopiti, ino fhe farni s’ Jofhtam en zhaf oftanejo. XXVIII. Marjane sadni pogovori s* Jofhtam. Marjana zhes dan vezhkrat fvojga mosha objifhe, ino fe mnogo pogovarjata; na vezher pa s’ Lisikoj flednokrat k' njemu pride. Jofht 147 obe prav perferzhno posdravi, ino ker jezhar ravno miso pokrije, ino vezherje prinefe, nji permora, s’ njim vezherjati. Jolht s’ velikim dopadjenjam fvojo she prezej odrafheno hzher Liso gleda, ino pravi: »Kako vefel bi lehko vfak vezher p er fvoji shenki ino otrokih doma bil, ako bi ne bil drugot vefelja jifkal! Pazh nefrezhen mosh, ki nar boljfhi vefelja doma per fvojih ne jilhe ! — Alj kje fta pa Barbika ino Joshek ? rad bi nji fhe enkrat per febi imel!« Marjana mu rezhe, de bota posnej she tudi prifhla. Po vezherji pride ftari flrelz Moriz Jolhta objifkat. Jofht mu hitro roko poda, rekozh: „Grosno me vefeli, ljubi Moriz! de me pride te objifkat. Jes fim vam Ihe dofti hvale dol- shen , ino vaf moram veliko sa samero profiti. Sdi fe mi, nefrezhnimu, de ga ni zhloveka, kateriga bi jes rashalil ne bil! t Szer, ko fva fhe v’ gradu vkup flushila, fva fi bila smiram dobra prijatela, pa po tatinfkim lovi fim vaf mnogokrat jesil. c She vezhi krivizo pa fim shlahni gofpbdi naredil, kedar fim menil jih obropati. Tudi njih puftim sa odpufhanje pro¬ fiti, ino fe sahvaliti sa vfe dobrote, ki fim jih v’ njihovi flushbi od njih prijel. Povete shlah- nimu gofpodu ino gofpej, de fvojo sapufheno vdovo ino firote prav ponishno njihovi milofti no pomozhi fporozhim« S’ Morizam je tudi Fridolin prifhel Jofhta ledat. Per vratih je poftal; ino vef ganjen 7 * 148 fe zhes nja jozhe, Jo ht pa ga blishej k’ Tebi poklizhe, rekozh: .»Le blishej lem (lopi, ti blashen fantek, ki fe sa mene nevredniga fol- sifh! Vefh fiie, kje fva fe pervokrat vidila ? V’ hodi sa Jankovo r kjer je hudoben Briz ferno mladimu fernjaku odfirelil Briz je she takrat fvojo hudobnoft na snanje dal, ti pa fi fvojo vfmileno ferze pokasal, ker fi fe sa pu- fheniga mladiga fernjaka vfmilil, ino fi ga ho¬ tel h’ lcvzu peljati. Vfak fvojo pot da takrat naftopila, vfak fvoj zil ino konez pa bota tudi dofegla. Briz she v’ shelesji sdihuje, ino nima kaj dobriga perzhakati ; tebi pa fe dobro godi, ino lehko kdaj fhe velike frezhe vzhakafb. Le hodi naprej po dobrim, poti, oftani pravizhen ihopofhten; faj vidifh nad Brizam, kam kri- viza na sadne zhioveka pelja. ^Srezhen oftani, ino moli sa mene, ino ako bofh kedaj pri- loshnoft imel, mojim otrokam kaj dobriga fto- riti, ne samudi te profim !« Na to pridejo gofpod fajmofhter k’ njemu. Jofht vseme bridko martro v’ roke, ktero fo mu oni dali, jo kufhne, ino jih profi, naj mu ktero molitvizo naprej molijo. Gofpod mu voljo dopolnijo, ino Jofht neko prav lepo mo¬ litev is ferza na glaf sa njimi moli* Po tem pa fe k’ Lisiki oberne, rekozh: »Ljuba moja hzherkai Vfe , kar fim premogil, fim sapra- vil, nizh ti nimam sapuftiti, kakor to le boshjo martro, ktero fo mi gofpod fajmofhter dali, V’ fvojih rokah jo bom dershal, kedar bom 149 kri prelil. Po moji frnerti jo bojo goTpod tebi dali; vsemi njo sa fpomin; imej jo vedno pred- ozhmi, ino vfelej fe fpomtii tega, zhigavo p/dobo vidiCi, ki je sa naf terpel ino vmerl, de bi greThnike, tudi mene, pogublenja refhil. Njega fposnavaj, njega ljubi, v’ nja savupaj, ino nikolj ne bodi njegovimu fvetimu navku nesvefia, kakor fim jes, tvoj nefrezhen ozhe, nesveft mu bil. ,Spofhtuj ljubi fvojo dobro mater, ino delaj ji ti vefelje, ker fim ji jes toljkajn shalofti naredil. Popravi ti , kar fim jes hudiga ftoril. Odpuflimi, mojBogkf pravi, ino ozhi k’ nebefam povšdigne, „de (im fvoji shenki sveflo sakanfko ljubesen tako flabo vrazhoval. Odpufti mi, de fim Tvojim ne- dolshnim otrokam toljko framoto napravil, de Te ho'o morli framovati, kedar bojo flifhali moje ime. Odpufti Lisika ! fvojmu nefrezhni- mu ozbetu! Savoljo fols , ktire sdaj tozhim, odpufti mi, ino nikar me fhe v’ grobi ne kolni Lisa ino mati fe na vef glaf plakate; tudi vfim (prizhijozhim Te folse v’ ozhi naftopile; gofpod fajmofhter pa jih tolashijo. Na to pride jezhar, ino gofpodu fajmoThtru na vuho po- fhepta, de she dolgo rabel od svunej zhaka, debi, po ftari navadi, hudodelnika sa odpu- fhanje profil, de ga bo drugi dan ob glavo djal. Sato pravijo gofpod fajmofhter: «Ne delajte fi moji ljubi! fhe vezhi shalofti, temuzh s’ krat¬ kim fe poflovite. Vi, Marjana savupajte, de bote fvojga mosha, ino ti, Lisika! fvojga oz,he- 150 ta v’ nebefih sopet videle. Lozhite fe sdaj od nja, de le nekoljko fbe k’ fmerti pripravlja!“ Po tem perpeljajo fhe unedva otroka; s’ jokam Jofht sdaj flovo vseme, vfe sapored objame, ino prav ferzhno jih kufhne, Gofpod fajmofhter pa lami sdaj mater ino otroke k’ jezharju peljajo, ino jih opominajo, naj sa Jofhta molijo, ker boljfhiga vezh ftoriti ne morejo. — t She pred dnevam gre Marjana s’;otrozmi v’ zerkev ša fvojga mosha molit. Vfo jutro je molila, pofebno pa ob uri, kedar fo ga ob glavo djali. Ne bilo bi ji mogozhe, nja Imert videti, sato je raji v’ zerkvi oftala. Pa tudi v’ zerkvi je njo filno ferze bolelo. She kedar fo sa fvitam s’ velkim svonam svonili, kakor je bilo navadno tifti dan, kedar je bil kdor ob glavo djan, ji je bilo, kakor de bi bil s’ me- zham kdor ji ferze prefunil. Jno kedar je fli- fhala ljudi, ki fo od vfih krajov fe sberali, ino sholnirje, ki fo hudodelnike na fodnifhe fpre- mili, ravno memo zerkve hrumeti, je njo tolj- ka shaloft napadla, de je fkoraj omedlela, Ni pa bilo shive dufhe v’ zerkvi, rasen Marjane ino njenih otrdk; sadnizh she pride njena svefta prijatelza jezhariza : vfa objokana jo ob¬ jame , ino preshaloftno revo komaj nekoljko potolashi. 151 XXIX. Tolovaji ob glavo djani. Med tem, de shaloftna Marjana na pol niertva v' zerkvi moli, ino otroke moliti opomina, To Jofhta ino njegova tovarfha is jezh pred fodno hifho peljali. Ljudi fe je vfe terlo. Rozhen pifar fhe enkrat hudodelnikam enmu sa drugim njih obfojenje naprej bere, potem tri paljzhize prelomi ino pred vfakiga eno vershe, na snamnje, de je njih shivlenje obfojeno, Od fodne hifhe grejo na fodnifhe. Nar pervo gre ena truma sholnirjov, ino poglavar pred njimi jesdari. Sa njimi pridejo hudodel- niki, vlak s’ Tvojim duhovnim na Hrani; per Hrani pa fodnik, pifar ino drugi fodni mošnje jesdijo. Sadej druga truma sholnirjov. Pre¬ den na fodnifhe pridejo, je she vfe polno ljudi okolj Halo; veliko fantov je zlo na drevefa fplesalo , de bi loshej vfe videli. Sholnirji fod- nifhe v’ krog ofiopijo; v’ fredi fo bili fodnik, drugi fodni moshji, ino pa sholnirfki poglavar. Na morifhi fo bili blapzi rabelnovi, ino sa njimi rabel v’ plajfhi sagernen, ino mezh pod plajfham dershi. Nar pervo Hodin na morifhe fiopi. Perklone fe fodniku ino poglavarju, po¬ tem pa fe h’ sholnirjam ino mnoshizi oberne, ino pravi: Veliki hudodelniki fmo saref, pa 15 » imejte vfmilenje s’ nami, ki fmo nefrezhni, ino vfak najpomifli, de, kar je zhlovefhkiga, le vfakimu zhloveku lehko permeri.a' Po tem ozhi k’nebefam povsdigne, ino savpije : „Ozhe nebefhki! glej tvoj sguhlen fin fe sgrevan verne k’ tebi nasaj! Le nikar ga ne saversi!« S’ grosoj pogleda na flol fred morifha, ino sa njim vidi rabelna fiati, bres plajfha, s’savi- hanim rokavami, nabrufhen mezh v’ rokah. Hodin fe na ftol vfede, ino ozhi mu saveshejo. t She enkrat na perfe terkne, ino na glaf savpije: „Bog bodi meni grefbniku miloftliv l u — Komej te befede isrezhe, kar mezh sa- blifkne, ino glava odleti. — c Shpefto videti, fe vef od groše trefe; trepetaje komej isrezhe: „Bog mu bodi miloftliv, ino naj mu sa dolgim terplenjam sashelen mir najti; vfmili fe pa tudi mene , ino potolashi mojo shaloftno mater! — Tudi t Shpef fe vfede, ino je ravno tako ob glavo djan; odfekano glavo pa k’ Hodinovi poloshijo. Sdaj pride Jofht na verfio S’ bosbjoj mar- troj v’rokah ftopi na morifhe. Ker je bil v’ Priftovi dcma, je mlado no ftaro vfe ga po- snalo; tudi on, kedar fe osre, mnogiga dobrot¬ nika ino prijatla fvojga sagleda. Kakor fi je naprejvsel, sdaj fhe ljudi nagovori; vfakiga perferzhno sahvali, kteri mu je kedaj kaj do- briga fkasal, sa odpulhanje pa profi vfe, kte- rim bi bif kedaj ka' o krivizo ftoril, ino ktere bi bil kaj pohujfhal, opomina, naj fe sdaj nad njim rasgledujejo, Sadnizh fhe pravi: „Bog 153 fe naj vfmili zhes mene, zhes mojo vbogo sheno, zhes moje revne otroke, ino zhes naf vfe! Molite sa me, tudi jes bom per Bogu sa val profil 1“ Te befede fo vfih ferza genile; vfe je bilo poprej nevoljno ino ferdito zhes njegove hudobije; sdaj pa fo vfi vfmilenje s’ njim imeli; ni ga bilo ; de bi fe jokal ne bil. Hlapzi rabelnovi Jofhta na kervavi (tol po- fadijo, ino mu ozhi saveshejo. Vifoko je kerv po kozhila , truplo je na (toli obfedelo, ino od- fekano glavo mu v’ krilo denejo. Tiha groša sdaj je — vfe omolzhi. Sdaj (topijo gofpod fajmofhter is Priltove naprej, ljudem per ti priloshnofti nekaj malo befedi povedati, Bledi fo, Tolsne ozhi imajo, odehniti fi morjo, pre¬ den sazhnejo : jjBoga fe boj, ino dershi njegove sapovedi! K Boga fe boj! Le kdor fe Boga boji, naj bo she flar alj mlad , toljko (trafhni fmerti odleti, ki jo pred febo vidimo. Bojte fe Boga! On, ki nad nami prebiva, je vfigavedjozh — fvet — ino pravizhen. jNja boshjo oko vidi, naj bo hudobija fhe tako fkrita, Vfako hudobno delo on fovrashi, ki je nar bolj fvet. Bog, on zhres vfe pravizhen, vfako hudobno delo ojftro fhtrafa. — Boga fe bojte! Kdo med vat ni (trepetal, videti, kako fe je fvetel mezh sablifknil, kako je kerv s’zurkam pofkozhila? Vafhe oblizhja fo obledele kakor fmert. Pa ravno ta fmert } h’ kateri je vifbi gofpofka nefrezhne nafhe brate tri obfodila, pride od 7*» 154 Boga — je fhtrafa saflushena. — Boga fe bojte, fhe vezh, kakor gofpofke; Bog je golpofki mezh v’ roke podal, de ga sapftonj ne nofi. Pa ven- der -vfe fhe toljko ftrafhne fhtrafe tiga fveta, nifo fenza proti fhtrafam, s’ katerimi Bog na unim Iveti hudobne, nefpokorjene ljudi fhtraiuje.« Dershite sapovedi boshje! Boshje sapovedi prelomiti — greh ftoriti, je nar vezhi slo, nar flrafhnej hudo na fveti, veliko groso- vitneji, ko rabelnov mezh. Greh , govori fveto pifmo, je na dva kraja sbrufhen mezh, nje¬ gova rana ne zeli. Pregreha rani dvakrat, zhafno ino vezhno. — Dershite sapovedi boshje? Le lamo eno sapoved prelomi, in bres fhtevila hudobij bofh sapervim greham dopernefel, in tudi tebe bojo na kervavo fodnifhe pripeljale. Perviga teh treh nefrezhnih je huda jesa, drujiga jigra, tritjiga pjanoft na ti ftrafhni fmertni kraj pri¬ vlekla. Globoko fi torej vtifnite v’ fvoje ferze befede fvetiga Duha: Bojte fe Boga, ino dershite njegove sapovedi! De jih pa loshej ohranite: fe bojite Boga, ino dershite njegove sapovedi, saflifhte fhe dve befede Je- sufa, nafhiga Isvelizharja: W) Zhujte ino molite j,Zhujte! Yfaki vfih fedem poglavitnih grehov fe is maliga sazhne, kakor is male jifkre velik ogenj, kakor majhina fhpranja na ladiji, ktera zelo barko potopi. Zhujte, kaj v’vafhim ferzi vftaja, sadufhite pervo jifkro liudiga. Komur pa veft ozhita, de je pot pravize she sapuftil, naj fe hitro poverne. Vosek je pot, ki v’ shivlenje pelja, fhroka zefta, ki v’ pogu- blenje gre; veliko jih je, ki po njej hodijo.« „Molite! — Profite Boga sa pomozh , fkufhnjave greha frezhno premagati. Militev naf s' Bogam fklene. Kdor ne moli, fe she Boga lozhi —je she zhlovek, ki Boga nima. Moliti ino zhuti je dvojno oroshje , s’ katerim fhe toljko hude fkufhnave frezhno premagamo. Naj bi bili ti tri ji nefrezhniki le defetino truda, ki fo ga sa fvojo tolovajftvo imeli, k’ flushbi hoshji obernili, bili bi lehko pofhteni, imenitni moshje, ravno oni, ki fo sdaj na kervavim mefti fmert ftorili." j,Oh, kako frezhen zhlovek pa je, ki na poti pravize na nobeno ftran ne omahne, fe greha varje, zhuje, moli — pa tudi pridno dela. Lehko vedno pofhteno shivi, fe v’ ter- plenji potolashi, de ga dobq^ Bog v’ nar vezhi fili bres pomozhi ne sapufti. — c Sladko ino lehko vmerje na fvoji pofteli. — Sato fhe en¬ krat rezhem: „Boga fe bojta ! Dershite njegove sapovedi! Zhujte ino molite !« Amen. Vfe je bilo v’ferze genjeno, ino vfak je s’ dobrim naprejvsetjam fodnifhe sapuftil. XXX. Hudobniga Briza poflednf dnevi. Briz je bil v’ jezhi mozhno sbolel, morli fo mu sdravnika prefkerbeti, shelesje fo mu odvseli, ino boljfhi poftelo napravili, de mu ni bilo treba na goli Hami leshati. Sdravnik ino gofpod fajmofhter fla ga fzer pogofto ob- jifkala, vezh del vender je moral lam biti. V’ nja jezho nikolj ni fonze fjalo , ne mefenz fvetil; l'kos shelesne gatre nikamor ni videl, kakor v’ temni sid ftare na pol poderte hifhe, dva komovza dalezh od jezhe. ( Strafbnu mu je bil dolg zhaf, mnogokrat je bil prav sha- loften, ISizh ni vedel, kaj bojo s’ njim po- zbeli, alj ga bojo ob glavo djali, alj ne; v’ vednim ftrahu je %hivel. Tifto jutro, ko fo bili terji liudodelniki obfojeni, je vedel, de mora kaj pofebniga biti. Drugokrat namrezh je bilo po zeli hifhi vfe tiho; takrat pa je flifhal, lem no tje hoditi, vrata odpirati ino sapirati, s’pukfhami ropo¬ tati, ino s’ketnami Ihkreblati. O pol dne mu jezharjov hlapez jefti prinefe, ino Briz ga bara: »Kaj fte pa imeli donef, de jebiltoljkihrufh — »Kaj fmo imeli V c mu terdo pove; »tvoji terji pajdafhi lo bili donef obfojeni, do petka no- 157 beden nima glave vezh. ,Shkoda, de li nam ti sbolel, bi bilo vfe ob enim , tako fe bomo morli s’ teboj fhe pofebno pezhati-« Gre ino nevoljno vrata sa feboj trefhi. Briz le je zhes to toljkanj preftrafhil, de je na vfim shivoti trepetal. Kedar kolj je> llifhal koga iti, alj vrata odpirati, fi je she bil v’ ftrahu. Tifto jutro , kedar fo hudodelni- kam s’ velkim svonam svonili; je fmertne te- shave obzhutil. Od ftrahu fe pobere, inovdane, feoblezhe, ino sdaj na duri, sdaj na okno vuhe nadavlja. .Slifhal je veliko ljudi fhumeti, vose ropotati ino sholnirje bobnati. Vel fe trefe, ino na po- delo vfede. Na enkrat fe duri njegove jezhe odprejo, inojezharjov hlapez pride fhe s’enim hlapzam ponja , ter ga poklizhe : .»Hitro pojdi s’ nama!« Vef fe Briz trepezhe. Menil je, de mora na fodnifie, ino bo ob glavo djan. Bilo pa je v’ nja fodbi , ki mu fhe ni bila osna- nena, rezheno , de mora Briz sraven biti ino gledati, kedar bojo njegovi pajdafhi ob glavo djani. »Sa boshjo voljo,« vpije Briz, »kam me papeljata!« »Bodefh she videl,« mu kratko klapez pove. Obedva ga primeta, ino v’neko hifho ga vlezheta bliso fodnifha. Tam je mo¬ ral per okni vun gledati. Videl je neisrezbeno ljudi, med njimi pa Jofhta ino druga dva to- varfha, ki jih ravno k’ fmerti peljajo. V idil je per pervim mezh sablifkniti, ino na enkrat glavo odpadi. »Jesuf! Jesuf!«je sazhel vpiti, ioB ino fi je ozhi satifnil, de bi unedva ne videl vezh ob glavo djati. Pa pridgo fajmefhtrovo je moral flifhati. Na pol mertviga fo ga v’ jezho nasaj peljali. To je Brizu filno k’ ferzu fhlo; nozh ino dan mu je bilo predozhmi, ka¬ kor bi videl rabelna s’ mezham po glavi mah¬ niti , ino kri vifoko fhterkniti. Pa is ferza po- boljfhal fe le vender The ni; prave ljubesni do Boga ino Jesufa fhe ni bilo v’ njem. Drugiga ni shelel, kakor fmerti oditi. Ino ker mu je enkrat jezhariza, ktera ga je vezhkrat v’ bo- lesni objifkala, povedla, de ne bo ob glavo djan, temuzh le na nekaj let v’ ojftreji jezhi sapert, mu je tako rekozh kamen od ferza od- padil; bil je fpet lehkomifhlen, kakor poprej. Le tuhtal je vedno, kak bi mu bilo mogozhe is jezhe pobegniti, ino kaj po tem pozheti. Med tem zhafam je Fridolin k’ vifhimu borfhtnarju v’ vuk ftopil, de bi fe borfhtnarije svuzhil. Vifhi borfhtnariza je bila prav vfmi- lena shena, ino je Brizu v’bolesni mnogokrat kako dobro jed sa bolnike poflala. Enkrat mu nefe Fridolin kuhano pifhe. Po navadi vefel ino dobre volje k’njemu pride, ino ga prijasno posdravi, Briz pa je menil, de fe mu Frido¬ lin pofmehuje, ino do nja lepo selene lovfke obleke fe mu je tudi mozhn.o merselo, Poln jese ino nevofhlivofli pravi: >,Lehko fe mi pofmehujefh! ti fi fe s’ vrashnim fernjakam shlahni gofpddi dobro perkupil, mene pa je v’ nizh fpravil. She vidim , dofehmal mi ni nizh fhlo po frezhi, sa naprej pa bo vfe dru- 159 gazh. Moja mati me she bojo s’ dnarjami is jezhe refhili, ino toljko plefnovih tolarjov sa- puftili, de mi ne bo potreba flushiti ino per- klanjati fe, kakor tebi.« Briz pifhe sheljno poje, pa fhe Fridolina ne sahvali ne, de mu ga je prinefil. Fridolina je filno shalilo, ker je videl, de fe Briz fhe vfelej ni poboljfhal. Od dneva do dneva pa je bilo Brizu hujfhl, prav nevarno je bil bolan. Gofpod fajmofhter Priftovfki fo ga bolj pogofto objifkali, ino ga fhe bolj nagovarjali, de bi fe fpokoril ino po¬ boljfhal, ako fe nozbe vekomaj pogubiti. Pa malo je porajtal sa njih befede. Eno famokrat je rekel, de ga greva, de ni maral sa lepe navke rajniga ozheta, ino de je mater tako malopridno shalil. Gofpod fajmofhter fo mif- lili, de je she na poti poboljfhanja, ino fo ga sato pohvalili. Kedar fo ga pa vprafhali, sa kaj mu je shal, de ni fvoje flarfhe bolj vbogal, jim je naravnoft odgovoril: «Sato, ker bi bil lehko she svuzhen kluzhar ino premoshen ter- stian, sdaj pa she tako dolgo v’ jezhi jezhim, ino zhe tudi osdravim , le is te jezhe v’ hujfhi pridem.« Tako je bil fhe vef pofveten, sa vezhnoft ino sa Boga mu fhe ni bilo. En vezher grejo gofpod fajmofhter sha- loftni od Briza ; svunaj je Ital jezharjov hlapez. ; ,Kako fe vam kaj sdi, zliaftivreden gofpod!« jih pobara, kako dolgo fe bo hudobnesh fhe vlekel? Jes fim fe she vnevolil odklepati, ino saklepati,« — Briz tenko na vuha vlezhe, kaj bojo gofpod fajmofhter rekli. Oni pa pravjo: 160 »Le poterpi fhe en zhafek s 4 njim, faj ne bo dolgo, ima fufhizo« »Kaj pomagapoterpeti pkavi hlapez, „kedar Te pa terdovratnesh ne poboljfha. Alj menite, de fe bo? Teshko bo kaj, fe mi sdi!« »Terdiga ferza je ref,“ mu odvernejo gofpod , „nobena befeda fe ga ne prime, ino bojim fe, alj bo frezhno vmerl.« — »les pa,« pravi hlapez, bi namefto vaf toljko sa — nj ne fkerbel! Alj hozhe hudobnesh po fili v’ pekel, naj pa gre, kdo mu bo branil, faj fi bo fam kriv « Gofpod ga pofvarijo, re- kozh: »Nikar tako ne govori; vefh de ima tudi nevmerjozho dufho, ktero je Bog sa nebefa vftvaril. Bognozhe. de bi fe pogubila. Vezh- no v’ pekli goreti je le ftrafhno \ K —• Na to rezhe hlapez: »Ko bi fe hudoben dezhko neke fto let v’ pekli pekel, nizh bi mu ne djalo, faj fi boljfhiga ne saflushi, pa na vezhne zbale v’ pekli biti — brr — je fhe mene groša. t Serze je Brizu trepetalo, kader je njuni pogovor poflufhal. Terde befede hlapza fo ga boljgenile, kakor lepo opominanje ino fvar- jenje gofpoda fajmofhtra. »Tak mi vender n; vezh pomagati,« je fam per febi rekel; »bom vender moral vmreti, ino v’ kratkim v’ pekli goreti? O kako dolgo fe mi eno leto v’ jezhi vidi, kaj bi fhe le lfo let v’ pekli bilo ? 'Strafhno pa, de nizh bolj, mora biti, vekomaj fe po¬ gubiti !« Kako fo mi vender gofpod fajmofhter do¬ bri;« pravi dalej, »kako mi dobro shelijo. Dofehmal fitn menil, de me le is navade alj 161 dolshnofti fvarijo, ino opominajo, sdajpavender fposnam, dc mi ref dobro hozhejo / 4 Bridko Te rasjozhe , fi naprej vseme , njih v’ vfim vbogati. Drugo jutro fhe Briz lam gofpoda fajmofh- tra k' Tebi napro f iti da. Kakor hitro k’ njemu pridejo, jih s’ povsdignenim rokami profi, de bi mu povedali, kaj mu je Boriti, de bo isve- lizban; sveflo obljubi, jih poflulhati; ino vfe fi dobro sapomniti. S’ vefeljatn fe k’ njemu vfedejo, ino ga od kraja fhe vfe potrebno pod- vuzhijo. Kedar she vfianejo, ino iti hozhejo , jim roko poljubi, kar fhe dofehmal nikolj Bo¬ ril ni, jih s’ folsnimi ozhmi sa njih lepe navke sahvali, ino profi, de bi ga kmalo fpet obji- fkali. »Kak je Vender dobro ,«■ pravi, »de fo duhovniki, ki grefkniku nebefhki trofht v'ferze vlivajo, de ne obvupa.« XXXI. Briz a sh alo Itna mati. Od tiBe ure, kar je Briz pobegnil, nja mati ni bila vezli vefela ; fofebno shaloBna pa je bila, kedar je flifhala , de je Briz s’ tolova- jami v'PriBovi sarert. Fer ti prizhi fe k’fod- niku PriBovfkimu poda, ino ga sa boshjo vol o profi, de bi njega fina refhili; vfe je bila pripravlena prodati, zlo vboga ; me profiti, de 162 bi le njeni Briz fpet proft bil. Pravizhen fod- nik pa ji na odgovor da: „Drugiga ftoriti ne morem , kakor kar je moja dolshnoft! Vfmilta fe mi, vi ino vafh fin. Pa zhe ftarifhi po dolshnofti fvoje otroke ne fhtrafujejo, mora gofpofka po dolshnofti ravnati, ino take fpa- zhene, neporedne otroke, kteri bi s’ zhafama hudobneshi israftli, v’ jezho vrezhi, alj zlo shivlenje jim vseti , de ne bojo ljudem vezh fhkodlivi. Kdor otrokam fhibo odtegne, jih rabelnam sdajuje.« Shaloftna mati profi na to, debi ji dovolili, fina v’jezhi objifkat, fodnik pa ji rezhe, de ji te ne fme dopuftiti, dokler zhifto isprafhan ne bo, po tem fme k’ njemu priti, koljkokrat fe ji poljubi, V’milim joki fe mati fpet damo verne, od prevelike shalofti ji je bilo sa obvupati. — .Silno je shelelBriz fvojo mater fhe enkrat pred fmertjo videti. .Slifhal je fzer, de fo fhe enkrat v’ Priftovi bili, ino fo ga objifkati hotli, pa takrat fhe nifo k’ njemu fmeli. De bi pa po tem tako dolgo vezh v’ Priftovi ni bili, ga je mozhno shalilo. ,,Ne vem, kaj je to,« fe enkrat gofpodu fajmofhtru pertoshi, de me moja mati v’ moji bolesni nizh ne objiThejo ? Ref jes tega ne saflushim ; pa ker fo mi nek¬ daj toljkanj dobri bili, me fhe vender v’ moj- mu revnimu ftanu sapultili ino na vfelej sa- vergli ne bodo.«' Gofpod fajmofhter pa ga potolashijo, re- kozh: }> Ljubi Briz! tvoja mati te fhe smiram neisrezheno ljubijo. Od farna fkerbi sa te fo 163 sboleli, ino The sdajj bolni leshijo. Dali Imo jim povedati, de Ti tudi ti nevarno bolan; oni pa fo rekli: »Vem, de Te s’ Brizam ne bova vezh vidla, Bog hotel, de bi fe v’ nebefih frezhno snidla!« Enga dne Briz ravno fpet sheljno po fvoji materi sdihuje, kar fe vrata od njegove jezhe od prejo, ino mati flopijo k’ njemu. Komej jih je fhe posnal; mozhno fo fe poflarali, kar jih je sadno krat videl. Tudi fo bili filno s — hudili. Briza vfiga blediga ino revniga videti, fe mati savseme, rekozh: »O ti vbogi Briz!« Drugiga ni mogla sdaj rezhti, le sdih- vala je. Briz fe na podeli vsdigne , ino materi roko poda, ter pravi: »Ljuba moja mati! fle me prifhli objifkat: me fhe nifte posabili ? Vi fle fhe smiram moja fkerbna mati. Koljko shalofti fim vam napravil, koljko bridkih fols, no presgodej lafe vam vbelil! Odpuftite, o