Vojna Novo nemško strelivo za topove V par številkah smo že opisovali nove nemške magnetične mine, katere so povzročile na morju mnogo škode zaveznikom in raznim nevtralnim državam. Po poročilu iz zapadnega kopnega bojišča so se poslužili Nemei 28. novembra prvič novih topovskih krogel, katere povzročajo gost dim. Kakor hitro je dim pokril francoske postojanke, so začeli streljati nemški oddelki na levo in desno krilo proti Francozom. Čim bolj se je zgoščal topovski dim, tem bliže so se skušali nemški naskakovalni oddelki približati francoskim glavnini črtara. Nemški napad je bil odbit ter zadušen po srditih bojih s pomočjo strojnic. Dogodlci na morju Prva pomorska bitka Nad 16.000 tonska angleška pomožna križarka »Rawalpindi« je vršila nadzorno službo po Severnem morju v smeri proti otoku Island. Te križarke se je lotila nemška bitra vojna ladja »Deutschland« s še drugo ladjo. Angleži niso mogli uiti pred nemško premočjo, ker je bila njihova pomožna križarka mnogo slabše oborožena ter prepočasna. Prišlo je do prve manjše pomorske bitke v tej vojni na razdaljo 10 km. V teku pol ure so nemški težki topovi popolnoma razdejali angleško križarko, ki se je srdito branila, dokler ni bil njen zadnji top razbit in se je goreča ladja potopila. Izmed 300 častnikov in mornarjev z »Rawalpindija« jih je rešila neka angleška križarka 11, 30 pa druga nemška vojna ladja. Vsi ostali so bili ubiti na popolnoma razdejanem »Rawalpindiju«, ali pa so se utopili. Po tej prvi bitki, koje porazni izid je hudo zadel Angleže, so dobile angleške ladje nalog, da zasledujejo nemško križarko ter njeno tovarišico in ju potopijo. Angleška pomožna križarka »Rawalpindi« je od začetka vojne deveta angleška vojna ladja, katero so potopili Nemci. Poostrena zavezniška zapora Naš list je že poročal, da so odgovorili Angleži in Francozi na potapljanje ladij s pomočjo magnetičnih ih prosto plavajočih min z znatno poostritvijo pomorske zapore. Dne 28. novembra je bila v Londonu sporazumno s Francijo objavljena kraljeva naredba o plenjenju nemškega izvoza, ki je stopila v veljavo 4. decembra. Naredba določa, da mora vsaka trgovska ladja, ki pluje iz nemškega pristanišča (sem spadajo tudi od Nemcev zasedena poljska pristanišča) iztovoriti v zavezniškem pristanišču vse blago, katerega je naložila v nemški luki. Vsaka trgovska ladja, ki bo vozila iz nemškega pristanišča in bo izvažala blago in robo nemškega izdelka, spada pod naredbo stroge zapore. Nemško blago, ki bo iztovorjeno iz raznih ladij v zavezniška pristanišča, bo izročeno v shrambo predsedniku sodišča za vojno tihotapstvo. Blago bo ali zaplenjeno, zadržano ali prodano po navodilih sodišča za tihotapstvo. Zaplenjeno blago bo ostalo v zavezniških pristaniščih do konca vojne, v kolikor ne bo v nevarnosti, da se pokvari. Poseben svet bo po končani vojni sklepal o tem, komu naj pripade blago, oziroma izkupiček od njegove prodaje. Za nemško blago se bo smatral vsak proizvod, ki vsebuje 25% snrovine iz Nemčiie, ali če je nemški izdelek. Pri prevažanju iz nevtralnih držav se bo nadzorstvo pospešilo s potrdilom, iz katerega bo razvidno, kakšnega porekla je dotično blago. Rusifa napadia Finsko Edina od štirih baltiških držav si je upala komaj štirimilijonska Finska zoperstaviti neupravičenim ruskim zahtevam in s pripravljeno oboroženo silo zaklicati soVjetom: Tako daleč in ne dalje! Ker se je uprla pritlikava Finska ruskemu 180 miIijonskemu orjaku, sovjete silno boli in bi radi to sramoto zabrisali na vsak način. Zato si je sovjetska vlada na celem in fcnostavno izmislila, da so finske oborožene sile na ozemlju med Finskim zalivom In Lagodskim jezerom (tam, kjer je soVjetska Rusija zahtevala, da se finska meja pomakne za 25 km proti severu — zaradi varnosti Leningrada) s topovi začele etreljati na sovjetske obmejne straže. Padlo je na sovjetski strani skupno 13 mrtvih in ranjenih. Med ubitimi je en častnik in trije vojaki. Po tej izmišljotini, o kateri bo Finci dokazali pred vsem svetom, da je izvita iz trte, so obdolžili sovjeti finsko vlado, da je ona naročila obmejni spopad in mora radi tega umakniti svoje čete od meje. Finci so odgovorili, da se takoj umaknejo z meje z vojaštvom, ako storijo isto Rusi. Sovjetska vlada pa je poslala na finsko mejo znatna ojačenja, rusko brodovje v Finskem zalivu je prejelo povelje stroge pripravljenosti, sovjetske r?.- dijske postaje in časopisje se je zagnalo z ljuto besnostjo v nedolžno Finsko z zahtevo, da inora Rusija nastopiti z vsemi silami, da zaščiti ruske koristi naprarp finskemu »nasilju«. Dne 28. novembra so šli sovjeti že tako daleč, da je ruski komisar za zunanje zadeve Molotov sporočil finski vladi, da sovjetska vlada odpoveduje Finski nenapadalno pogodbo. Hladnokrvni Find Vodja finske obrambe maršal Manerheim je ob izbruhu zgoraj omenjenega spora potoval po Finski in je po vrnitvi v prestolnico Helsinki zvedel, česa je obdolženo finsko vojaštvo glede spopada z Rusi. Maršal pravi, da je od mesta, kjer bi se naj bili spoprijeli Finci ter Rusi, oddaljena finska poljska baterija 20 km, težki topovi pa 50 km. Razen tega so bili finski vojaki na dan obdolžitve, da so streljali na Ruse, pri cerkvenem nauku, ki se je vršil ob vsej meji pod milim nebom. V glavnem mestu Finske v Helsinkih je prevladovalo sredi minulega tedna prepričanje, da ""usijo, katero dogodki na Balkanu, kjer se je mislila usidrati s svojim vplivom, prehitevajo in hoče na podlagi izmišljenega obmejnega spora nasilno rešiti f insko vprašanje, da bi se zamogla nato posvetiti južnovzhodni Evropi, kjer jo že izpodrivajo druge velesile. Tudi nemška vlada je podpirala v celotl sovjete v niihovi borbi proti Finski, ki je pa ohranila občudovanja vredno hladnokrvnost z izjavo, da je pripravljena na obrambo svojih mej ter pravic! Finci se zanašajo v očigled ogromni rueki premoči na svoje naravne in vremenske prednosti. Sneg je za Fince to, kar so za Nizozemce poplave in za Angleže megla. Vojaštvo se je izredno razveselilp prvega snega. Finska vojska je organizirana tako, da lahko izrabi vse prednosti zasnežene pokrajine. Finske čete so sedaj belo oblečene in vsak vojak ima smuči. Pehota razpolaga tudi s posebnimi strojnicami, ki so izredno pripravne za borbo v enegu. Rusija napadla Finsko brez vojiie napovedi Ruski komisar za zunanje zadeve Molotov je imel 29. novembra po radiu govor, v katerem je napovedal prekinitev diploraatskih stikov n?ed Finsko ter Rusijo in je obdolžil čisto po krivem ter izmišljeno Fince sovražnosti napram Rusom in predvsem pa ogrožanja Leningrada. Ko je bilo razmerje med Finsko in Rusijo že skrajno napeto. so se ponudile ame • riš•:-.¦• Združene države kot"posredovalec, a je ruska vlada odklonila posredovalno pcnudbo Amerike. Brez vojno napovedi je sovjetska. Rusija, 30. novembra dopoldne napadla Finsko s treh strani. Rusko topništvo je pripravi lo vdor pehoti na finsko ozemlje med Ladoga jezerom ter Finskirn zalivora. Drug; napad ruske pehote je bil izvršen na seve- ru Ladoškega jezera pri mestu Snojaevi. Tretjega vpada so se lotili Rusi s tem, da so zasedle sovjets':e čete na severu Ribačji polotok. Istočasno s topništvom in pehoto je začela Rusija na Finsko napad tudi iz zraka. Ruski bombniki so metali 30. novembra ob desetih dopoldne na finsko prestolno mesto Helsinki zažigalne bombe, katere so povzročile na več krajih požare. Po bombardiranju prestolnice so opravila ruska bombna letala uničevalno delo nad mestoma Svebury ter Viborg in nad številninii manjšimi obmejnimi naselji. S pehoto ter letali se je lotilo Finske še sovjetsko brodovje, ki se je 30. novembra zjutraj že pojavilo pred pristaniščem glavnega mesta Helsinki in pred luko Hango. Te bojne ladje sicer niso otvorile ognja iz svojih topov, pač pa je obstreljevalo finsko ozemlje trdnjavsko topništvo ruske pomorske trdnjave Kronštat. Kratko označeni ruski napadi iz treh strani Fincev nikakor niso iznenadili, ampak je zadela ruska oborožena sila na popolno pripravljenost finskega naroda. Mala in junaška Finska ima za prratelja ves kulturni svet. Italija gre v svojih simpatijah do Fincev in proti komunističnemu barbarstvu celo tako daleč, da že zbira prostovoljce, ki bodo šli na pomoč malemu finskemu narodu. Mala Finska junaško odbila prve navale Pod poveljstvom sovjetskega maršala Vorošilova se je lotila ruska vojska roale Finske s 16 divizijami ter 1500 letali, med katerimi je 150 težkih bombnikov. Kljub toliki premoči so junaški Finci s hrabrostjo, katero občuduje celi svet, zavrnili prve ruske navale in so uničili v prvih dveh dneh 25 ruskih letal, v Kareliji celi letalski polk, 36 tankov ter ujeli 800 vojakov. Rusi so se maščevali za neuspehe s požigi obraejnih vasi in s potapljanjem malih ladij, s katerimi se prevaža finsko prebivalstvo z otokov na celino. Sovjetsko vojno brodovje je 2. XH. nadaljevalo z obstreljevanjem finske luke Hangb". Finsko obalno topništvo je one- mogočilo vsak poskus izkrcavanja sovjetskih čet. Pač pa je finska obalna artilerija hudo poškodovala 8600tonsko rusko križarko Kirov« in potopila dva ruska rušilca. Finska vojska je zopet zavzela mesto Petsamo ob Belem morju, katerega so zasedli Rusi 1. dec. Pri tem napadu je uspešno sodelovalo finsko letalstvo. V finskih rudnikih za pridobivanje niklja, ki so čisto na severu države, je vse pripravljeno, da jih poženejo v zrak, preden bi jih zasedli Rusi. Oni Finci, kateri se umikajo pred ruskim vdorom preko norveške meje, zažigajo svoje domove. Ker bombardira rusko letalstvo brezobzirno finsko prestolnico Helsinki, je odredila finska vlada prisilno izpraznitev mesta. Junaški Finci se uspešno borijo proti ruskim množicam z avtomatično ročno puško, s katero je oborožen vsak enajsti vojak, in to orožje kosi z istim učinkom kakor strojnica. Rusi odklanjajo mirno poravnavo Kakor smo že beležili, obsoja ruski pohod na Finsko ves svet. Dasiravno izjavljajo Finci, da se bodo borili do zadnje kaplje krvi proti sovjetskim napadalcem, pa še vedno upajo, da bo prišlo do pogajanj z Rusi in do mirne poravnave. Finska vlada, katera je uživala soglasno zaupnico parlamenta, je odstopila in je prevzela posle nova vlada pod predsedstvom Rikija. Zunanji minister v tej vladi je prejšnji finančni minister Tanner. Sovjetski zunanji minister je odklonil pogajanja z novo finsko vlado. Najbrž bo sklenil Molotov sporazume s kc nunistično vlado v zasedenem mestu Terijoki (blizu Leningrada), kjer so imenovali ruski sovjeti posebno komunistično vlado, kateri načeluje že leta 1919 iz Finske pobegli boljševiški voditelj Kusinen. Zemljevid k ilogodkom nn Kinskem.