Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 46 UDK: 712.2(911.373)(560) doi:10.5379/urbani-izziv-2024-35-01-04 Prejeto: 14. 2. 2024 Sprejeto: 30. 4. 2024 Meltem ERDEM KAYA Hasan Serdar KAYA Fatih TERZI Doğanay TOLUNAY Elif ALKAY Filiz BEKTAŞ BALÇIK Ezgi GÜLER TOZLUOĞLU S. Elif SERDAR YAKUT Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Avtorji v članku predstavljajo metodologijo proučevanja krajinske identitete podeželskih naselij, s katero so opi- sno analizirali naravne, grajene, družbeno-gospodarske in družbeno-kulturne parametre krajinske identitete na raz- ličnih ravneh. Za študijo primera so izbrali egejsko regijo v Turčiji, ki ima zelo raznovrstna podeželska naselja, ki so posledica geomorfoloških, arhitekturnih, podnebnih, gospodarskih in družbeno-kulturnih razlik. Več izsledkov raziskave se nanaša na fizično krajinsko identiteto. V član- ku predstavljajo tudi pomembne vidike podeželskih nase- lij, povezane s krajinsko identiteto, in izpostavijo pomen pristopov k trajnostnemu razvoju podeželskih območij, ki upoštevajo njihovo identiteto. Ključne besede: krajinska identiteta, podeželska naselja, podeželska krajina, Turčija Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 47Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji 1 Uvod Podeželska naselja se v marsičem razlikujejo od mestnih naselij, razumevanje razlik med njimi pa je ključno za zadovoljevanje potreb sodobnega urbanizma in razvoja ter razumevanje nji- hovih vplivov na podeželska območja. Zaradi demografskih sprememb, mobilnosti prebivalcev, stanovanjskih potreb in čedalje večjega povpraševanja po naravnih območjih, name- njenih rekreaciji, se podeželska območja preobražajo enako temeljito kot mesta. Vsi našteti dejavniki so povzročili pre- obrazbo podeželskega prostora, to preobrazbo pa spremljajo še družbeno-gospodarske in družbeno-kulturne spremembe (Carlin in Saupe, 1993; Boyle in Halfacree, 1998; Dax, 1999; Mahon, 2007; Lampietti idr., 2009; Silva in Figueiredo, 2013). Zadnjih nekaj desetletij se podeželska območja v Turčiji te- meljito spreminjajo. Poleg splošnih trendov, značilnih za ves svet, kot so migracije, globalizacija in tehnološki razvoj, ter njihovih vplivov na podeželska območja preobrazbo turških podeželskih območij pospešujejo tudi prizadevanja za pristop k Evropski uniji, evropska perspektiva prostorskega razvoja, nova kmetijska politika, razprave o okoljskih vprašanjih in trajnosti ter novi pravni okviri upravljanja podeželskih zemljišč (Oğuz, 2013; Çörek Öztaş in Karaaslan, 2017). S sprejetjem zakona št. 6360 leta 2012 so bila nekdanja srednje velika mesta razgla- šena za metropolitanske občine, nekdanje podeželske vasi pa za mestne soseske (Soydal in Türk, 2016). Z novo zakonsko ureditvijo za podeželska območja metropolitanskih občin velja upravljavska politika, ki omejuje kmečke gospodarske dejav- nosti in storitve na območju mest. Jasno je, da zakon ogroža kmečko naravo teh območij in da je treba nujno razviti nove strategije in načine nadziranja procesa preobrazbe s prostor- skega, družbenega in gospodarskega vidika. Do zdaj je le malo raziskav ponudilo metodološki pristop k proučevanju večplastne zgradbe podeželskih naselij. Večina raziskav se osredotoča na tri vidike. Nekatere proučujejo po- deželska naselja z geografskega vidika, pri čemer jih razvrščajo glede na geomorfologijo, etnično sestavo, gospodarstvo, funk- cijo in velikost (Mitković idr., 2002). Druge jih razvrščajo z urbanističnega vidika oziroma glede na makroobliko (strnjena, razložena, obcestna naselja itd.) (Sharp, 1946; Bunce, 1982; Mandal, 2001; Roberts, 2006), precej pa se jih osredotoča tudi na kmečko arhitekturo kot ljudsko prvino podeželskih naselij (Oliver, 2003; Sabatino, 2010; Donovan in Gkartzios, 2014; Philokyprou in Michael, 2021). Nekateri uporabni pristopi in zamisli so bili uvedeni z Evropsko konvencijo o krajini (Svet Evrope, 2000), v kateri je poudarjeno varovanje ruralnih zna- čilnosti in identitete kulturne krajine. V Združenem kralje- stvu je na primer Agencija za podeželski razvoj Anglije že od osemdesetih let 20.  stoletja opozarjala na pomembno vlogo krajinskih vrednot, ki ustvarjajo poseben podeželski značaj območij, pri upravljanju sprememb in doseganju trajnostne- ga razvoja podeželja (Swanwick, 2004; Tudor, 2014). Ocena krajinskih značilnosti se je izkazala za eno najpomembnejših in celostnih metod prepoznavanja in opisovanja značilnosti krajin na različnih ravneh. Poleg te se za določanje značaja podeželskih naselij uporabljajo tudi nekatere druge uporabne metode in pristopi, kot so opredelitev značaja mestne krajine, smernice za oblikovanje vasi in izjave prebivalcev o oblikovanju vasi. Njihov namen je opredeliti značilnosti vasi, vključno z njihovo arhitekturo, odprtim prostorom in zelenimi površi- nami, kar zagotavlja, da je njihov prihodnji razvoj skladen z njihovimi zdajšnjimi značilnostmi (Swanwick, 2004; Landsca- pe Institute, 2017). Krajinska identiteta je tako v literaturi kot strateških dokumen- tih prepoznana kot pomembna vrednota. Tako kot raziskave krajinskih značilnosti se tudi opredelitev krajinske identitete osredotoča na značilnosti, po katerih se posamezne krajine ločijo od drugih (Stobellar in Pedroli, 2011; Loupa-Ramos, 2016; Nitavska, 2020; Shao idr., 2020). Danes podeželska naselja pogosto izgubljajo svojo identiteto, zato so avtorji v raziskavi, predstavljeni v tem članku, razvili posebno metodo proučevanja krajinske identitete, ki razkriva večplastne značil- nosti podeželskih naselij, tudi materialne prvine, kot so arhi- tektura, odprt prostor, ulična zasnova, raba zemljišč in naravne značilnosti, ter nematerialne prvine, kot so družbene, kulturne in gospodarske značilnosti življenja na podeželju. V raziskavi so tako opredelili parametre krajinske identitete, značilne za podeželska naselja, in predstavili metodo, s katero so obliko- vali kazalnike fizične krajinske identitete, na podlagi katerih so lahko objektivno predstavili vpliv posameznega parametra na oblikovanje te identitete, pridobili podrobne podatke o podeželskih naseljih kot osnovo za načrte razvoja podeželja in predlagali okvir za vladno odločanje o podeželskih naseljih. Krajinska identiteta je opredeljena kot zaznavna edinstve- na zgradba kraja (Stobellar in Pedroli, 2011), ki jo ustvarja kombinacija značilnosti, po katerih se krajine med seboj raz- likujejo, in kot celostna struktura, ki v ljudeh vzbuja močan občurtek pripadnosti ( Jackson 1984; Hough 1990, Shao idr., 2020). Stobellar in Pedroli (2011) ločita štiri vrste krajinske identitete: osebno-eksistencialno, kulturno-eksistencialno, kulturno-prostorsko in osebno-prostorsko. Krajinska identi- teta lahko obsega vse značilnosti, po katerih se neka krajina loči od drugih, nekateri raziskovalci pa proučujejo tudi, kako ljudje na podlagi značilnosti krajine ustvarijo individualno in kolektivno identiteto. Ne glede na uporabljeni raziskovalni pri- stop krajinska identiteta vedno razkriva vzajemni odnos med človekom in krajino (Loupa-Ramos idr., 2016; Loupa-Ramos idr., 2019). Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 48 V literaturi se obravnava krajinske identitete osredotoča bolj na njen človeški vidik kot na fizično realnost. V tej povezavi je Shelley Egoz (2013) opredelila krajino in identiteto kot odnos med krajino in identiteto ljudi, ki so z njo povezani, pri čemer je izpostavila konstruktivno vlogo krajinske iden- titete pri oblikovanju individualne in kolektivne identitete. Loupa-Ramos idr. (2016) so predstavile drugačen pogled na krajinsko identiteto: oblikovale so transakcijski model krajin- ske identitete. Takšen model zagotavlja konceptualni okvir za razumevanje krajinske identitete, na katero vplivajo družbeni dejavniki in spremembe v okolju (Loupa-Ramos idr., 2019). Poudarile so, da krajinsko identiteto oblikujeta dve ravni vza- jemnega odnosa med krajino in ljudmi: raven zaznavanja in raven aktivnosti. V skladu z enim od pristopov, ki se pojavlja v literaturi, krajinska identiteta temelji na zaznavnih značilnosti krajine in značilnostih krajine kot grajene dobrine (Altman in Rogoff, 1987; Werner idr., 2002; Loupa-Ramos idr., 2016; Loupa-Ramos idr., 2019). Drug pristop, ki se uporablja, pa temelji na domnevi, da sta se družba in krajina razvili kot od- ziv na človekove posege v krajini (in so del krajinske politike, načrtovanja in upravljanja). Osredotoča se na to, kako ti posegi spreminjajo krajino in njene značilnosti ter kako krajina po- sledično oblikuje povezave med ljudmi in prostorom (Antrop, 2005; Selman, 2012; Ramos idr., 2016). V zadnjih desetletjih je krajinska identiteta postala pomemben vidik trajnostnih načrtovalskih pristopov, za njeno opredeli- tev pa so bile razvite razne metodologije in orodja (Stobellar in Pedroli, 2011; Loupa-Ramos idr., 2016; Shao idr., 2020; Nitavska, 2020), ki temeljijo na kvalitativnih pristopih in se osredotočajo na to, kako lahko krajinska identiteta postane uporabnejša in koristnejša za prostorsko načrtovanje. Razi- skava, predstavljena v tem članku, temelji na okviru, ki je bil razvit v raziskavi iz leta 2012, ki se je osredotočala na krajinsko identiteto v povezavi s podeželskimi naselji. Avtorji krajinsko identiteto obravnavajo kot kazalnik edinstvenih značilnosti podeželskih naselij in predstavljajo celosten pristop k prouče- vanju naselij kot del širšega pogleda na krajino (glej Erdem, 2012; Erdem Kaya, 2013). Raziskava iz leta 2012 je bila pod- laga za določanje parametrov krajinske identitete, ki pa so jih avtorji na novo razvrstili, ob tem so razvili tudi novo metodo- logijo za določanje indeksov krajinske identitete. Čeprav lahko krajinsko identiteto razumemo tako s fizičnega kot družbenega vidika, je v tem članku predstavljena samo metoda proučevanja fizične krajinske identitete. 2 Zgradba raziskave in metodologija Avtorji so v raziskavi uporabili mešano metodo, ki je vključe- vala tako kvalitativne kot kvantitativne pristope k proučevanju parametrov in indeksov krajinske identitete. Izraz parameter se nanaša na prvine, ki sestavljajo krajinsko identiteto, indeks pa na kvantitativno vrednost vpliva posameznega parametra na oblikovanje fizične krajinske identitete. Podatki so bili zbrani s terenskimi opazovanji, intervjuji, analizo dokumentov, kar- tiranjem, tipološko klasifikacijo, klasifikacijo pokrovnosti tal, skaliranjem in uteževanjem parametrov krajinske identitete. Avtorji so obravnavali naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kako lahko opredelimo krajinsko identiteto? 2. Ali lahko merimo parametre krajinske identitete in s tem ugotovimo njihov vpliv na oblikovanje krajinske identitete? 3. Ali je podeželska naselja mogoče primerjati na podlagi kra- jinske identitete? S temi vprašanji so preverjali naslednje hipoteze: 1. Na posameznem geografskem območju lahko opredelimo več tipov krajinske identitete. 2. Današnja dinamika razvoja negativno vpliva na krajinsko identiteto podeželskih naselij. 3. Negativne vplive na podeželska naselja lahko merimo s pa- rametri krajinske identitete. 4. Parametri krajinske identitete omogočajo bolj sistematič- no in podrobnejšo klasifikacijo podeželskih naselij, ki se razlikuje od tiste, ki temelji na tradicionalnih metodah klasifikacije. Da bi avtorji odgovorili na raziskovalna vprašanja in preverili veljavnost postavljenih hipotez, so oblikovali metodologijo, ki je vključevala štiri faze (slika 1). V prvi fazi so na podlagi po- globljenega pregleda literature opredelili parametre krajinske identitete, v drugi fazi pa so izvedli splošno analizo parametrov fizične identitete 80 podeželskih naselij v egejski regiji v Turčiji. Naselja so na podlagi geomorfoloških značilnosti razdelili v več glavnih skupin (dolinske, nižinske, obalne in hribovske vasi ter vasi ob vznožjih hribov), s tehnologijo daljinskega zaznavanja pa so analizirali tudi pokrovnost tal. V tretji fazi so opravili podrobne terenske raziskave 30 podeželskih naselij, na podlagi katerih so opredelili parametre fizične in družbene krajinske identitete. Vse parametre so zbrali v obliki matrike. Nato so opravili faktorsko analizo in analizo razvrščanja v skupine, na podlagi česar so ugotovili podobnosti in razlike med vasmi ter prikazali prostorsko razporeditev identitetnih skupin v egejski regiji. V četrti fazi so oblikovali matriko, s katero so opredelili indekse krajinske identitete 30 podeželskih naselij. 2.1 Vzorčenje Raziskava se je osredotočala na podeželska naselja v egejski regiji v Turčiji. Avtorji so to regijo izbrali zato, ker so v njej zelo različna podeželska naselja, hkrati je območje raznovrstno tudi z vidika naravnega in grajenega okolja ter kmetijskih značilno- sti. V regiji so tako obalna naselja kot vasi, ki so v notranjosti Anatolije. Po drugi strani so v regiji tudi velika mesta, kot M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 49 je İzmir, in pomembna industrijska središča Anatolije, kot je Denizli. Povpraševanje po turističnih in sorodnih storitvah je tudi zunaj mest zelo veliko. Po podatkih Turškega statističnega inštituta (2024) je bilo leta 2023 v egejski regiji 2.916 vasi s 150 do 2.000 prebivalci. Avtorji so vzorec vasi za raziskavo določili z metodo naključ- nega vzorčenja skupin, za izbor pa so bila ključna naslednja tri osnovna merila: 1. predstavitev osnovnih geomorfoloških kategorij podežel- skih območij v egejski regiji; 2. vključitev vasi na različnih višinskih pasovih in z različnim rastlinjem; 3. oblikovanje skupin s čim večjim številom vasi različnih morfoloških tipov. Najprej so izbrali 400 vasi, te so na podlagi osnovnih geomor- foloških značilnosti območij, na katerih so, razdelili v hribov- ske vasi, vasi ob vznožjih hribov, dolinske, nižinske in obalne vasi. Poleg tega so upoštevali nadmorsko višino, saj so poleg morfoloških razlik želeli prikazati tudi razlike v rastlinskem pokrovu. Za analizo fizičnih značilnosti krajin so morali od teh 400 naselij izbrati najmanj 78 vasi s 95-odstotnim intervalom zaupanja in 10-odstotno napako. Hkrati so morala biti vzorčna območja velika najmanj 100  km², razdalja med točkama na posameznem območju pa je morala biti vsaj 5 km, kar sta tudi pogoja, da se naredijo satelitski posnetki. Ker je moralo imeti vsako območje čim več vasi, so avtorji na vsakem območju velikosti 100 km² določili pravokotnik, katerega stranice so bile dolge največ 20  km. Nato so najprej izračunali razdaljo med posamezno vasjo in vsemi sosednimi vasmi v polmeru 20 km, potem pa so opredelili skupine vasi z najmanjšimi skupnimi razdaljami. Izbrali so sedem skupin z največjim možnim števi- lom vasi na površini 100  km², ki so vključevale šest višinskih pasov in enako število vasi istega morfološkega tipa. Iz teh skupin so na koncu izbrali skupno 80 vasi (slika 2). Na vzorčnih območjih so analizirali splošne fizične značilnosti krajine in oblikovali skupine fizične krajinske identitete kot podlago za izbor vasi za podrobnejšo analizo. Za analizo fizič- ne krajinske identitete je bilo treba izbrati najmanj 28  vasi z 80-odstotnim intervalom zaupanja in napako velikosti ±10 %, za analizo korelacij med neodvisnimi spremenljivkami pa je bilo treba izbrati najmanj 30  vasi. Pogoj, da vzorec vsebuje Slika 1: Raziskovalne metode (ilustracija: Meltem Erdem Kaya) Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Pojmi, definicije Matrika zaznav in indeksi krajinske identitete Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 50 Slika  2: Tipi vasi in prostorska porazdelitev 400 vasi glede na nadmorsko višino (levo); oblikovane skupine vasi in 80 izbranih vasi (desno) (ilustracija: Hasan Serdar Kaya) Preglednica 1: Izbranih 30 vasi v egejski regiji Provinca, okrožje, vas Št. prebivalcev (2023) Oddaljenost od središča (v km) Prevladujoča dejavnost Mesto Okrožje Afyonkarahisar, Şuhut, Ağzıkara 620 25,4 7,6 Poljedelstvo Afyonkarahisar, Şuhut, Başören 674 47,4 16,1 Živinoreja, čebelarstvo, vrtnarstvo Afyonkarahisar, Şuhut, Güneytepe 356 38,1 7,3 Poljedelstvo, živinoreja Afyonkarahisar, Şuhut, İlyaslı 166 42,5 11,7 Upokojenci Afyonkarahisar, Şuhut, Ortapınar 759 35,2 4,0 Poljedelstvo, živinoreja, storitveni sektor Aydın, Köşk, Baklaköy 288 20,4 2,2 Poljedelstvo, živinoreja, oljkarstvo Aydın, Köşk, Çiftlikköy 1.486 18,8 5,6 Poljedelstvo, živinoreja Aydın, Köşk, Menteşeler 196 33,4 15,1 Poljedelstvo, živinoreja, gojenje fig Aydın, Sultanhisar, Eskihisar 1.110 30,0 5,4 Poljedelstvo, sadjarstvo, živinoreja, čebelarstvo Aydın, Sultanhisar, Malgaçmustafa 410 37,2 7,7 Poljedelstvo, sadjarstvo, oljkarstvo İzmir, Çeşme, Ildır 742 81,0 23,7 Poljedelstvo, turizem İzmir, Urla, Balıklıova 1.240 67,8 30,0 Poljedelstvo, turizem, ribolov İzmir, Urla, Barbaros 427 59,0 25,2 Poljedelstvo, turizem, ribolov İzmir, Urla, Birgi 199 61,7 25,0 Sadjarstvo İzmir, Bergama, Durmuşlar 371 137,0 31,8 Upokojenci, živinoreja, dninarstvo İzmir, Bergama, Karalar 255 138,0 32,8 Poljedelstvo İzmir, Bergama, Kozluca 254 133,0 29,0 Živinoreja, čebelarstvo, vrtnarstvo İzmir, Bergama, Tırmanlar 442 135,0 30,3 Poljedelstvo, živinoreja Kütahya, Gediz, Dedeköy 178 97,2 6,0 Upokojenci Kütahya, Gediz, Işıklar 84 82,0 17,7 Poljedelstvo, živinoreja, storitveni sektor Kütahya, Gediz, Kayacık 98 87,0 18,0 Poljedelstvo, živinoreja, oljkarstvo Kütahya, Gediz, Yaylaköy 190 79,0 14,0 Poljedelstvo, živinoreja Kütahya, Gediz, Yunuslar 711 75,8 18,9 Poljedelstvo, živinoreja, gojenje fig Manisa, Kula, Börtlüce 202 131,0 33,0 Poljedelstvo, sadjarstvo, živinoreja, čebelarstvo Manisa, Kula, Emre 190 110,0 20,0 Poljedelstvo, sadjarstvo, oljkarstvo Manisa, Kula, İncesu 164 124,0 8,0 Poljedelstvo, turizem Manisa, Kula, Saraçlar 367 115,0 11,5 Poljedelstvo, turizem, ribolov Muğla, Marmaris, Bozburun 2.240 100,0 47,4 Poljedelstvo, turizem, ribolov Muğla, Marmaris, Turgutköy 826 81,6 31,1 Sadjarstvo Muğla, Marmaris, Selimiye 1.360 102,0 43,4 Upokojenci, živinoreja, dninarstvo Vir: Türkiye Nüfusu İl ilçe, Mahalle, Köy Nüfusları (2023) M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 51 najmanj 30 vasi, je bil pomemben tudi z vidika prispevka raz- iskave k varovanju identitete podeželskih naselij v Turčiji in omogočanja primerjalnih statističnih analiz, kot je multivari- atna analiza, za primerjavo z rezultati študij v drugih regijah (preglednica  1, slika  3). Zato so avtorji za podrobno analizo krajinske identitete izbrali 30 vasi in v vsaki opravili dvodnevno terensko raziskavo. 2.2 Izbrane vasi Vasi, izbrane iz sedmih skupin, so na različnih geografskih ob- močjih egejske regije, od obale do hribovitega sveta. Po podat- kih Turškega statističnega inštituta (2024) v njih živi od 84 do 2.240 ljudi. V obalnih vaseh je običajno več prebivalcev kot v drugih vaseh, v nekaterih pa se število prebivalcev manjša in v njih živi manj kot 100  ljudi. Iz nekaterih vasi se ljudje izseljujejo, v druge pa priseljujejo. V večini vasi prevladujejo starejši prebivalci, saj je le malo ljudi, ki v njih živijo, mlajših od 40 let. Vasi so blizu središčem posameznih okrožij. Trinajst vasi je od središča oddaljenih manj kot 15  km, enajst vasi je od središča oddaljenih od 16 do 30  km, sedem vasi pa je od središča oddaljenih več kot 31 km. Glavni vir dohodka v vaseh, ki so najbližje središčem, sta poljedelstvo in živinoreja. Za vasi na srednji ali daljši razdalji od središč okrožij je značilna večja gospodarska raznovrstnost. V nasprotju z vasmi, ki so bližje središčem okrožij, je v najbolj oddaljenih vaseh v povprečju več prebivalcev (890 ljudi). Slika 3: Izbrane vasi v egejski regiji (ilustracija: Hasan Serdar Kaya, Gökçe Şahin) Preglednica 2: Parametri splošne analize naselij Naravni parametri Grajeni parametri Topografija: nadmorska višina, orientacija, geomorfologija, naravni robovi Rastlinstvo: naravno rastlinstvo, pokrovnost tal, naravni robovi, delež in vrsta rastlinja, ki prodira v naselje Vodni viri: vodna površina, vrste, naravni robovi Podnebje: makroklima Pozidan in prazen prostor: razdalja med stavbami, gostota stavb, pozidano okolje, lokacija stavb, zaprt in odprt prostor Odprt prostor: tipologija odprtih prostorov Produktivna krajina: sistem polj, meje, mejice Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 52 Slika  4: Vzorec tipologije vasi na podlagi geomorfološke zgradbe in makrooblike: dolinske vasi v okrožju Şuhut v provinci Afyonkarahisar (ilustracija: Hasan Serdar Kaya in Ezgi Güler Tozluoğlu) Preglednica 3: Naravni in grajeni parametri krajinske identitete (2. faza) Naravni parametri Grajeni parametri Topografija Rastlinstvo Geološka zgradba Vodne površine Fizična podoba Arhitekturne značilnosti Značilnosti odprtega prostora Prometna infrastruktura Kmetijska zemljišča in nasadi Razen v nekaj obalnih vaseh, kjer prevladuje turizem, je glavna gospodarska dejavnost v vseh vaseh poljedelstvo. Poleg tega se prebivalci ukvarjajo še z živinorejo, čebelarstvom, vrtnarstvom in ribolovom. V nekaterih vaseh prevladujejo upokojenci, v drugih pa večina prebivalcev dela v storitvenem sektorju (sli- ka 3). 2.3 Zbiranje in analiza podatkov Avtorji so sekundarne podatke pridobili iz objavljenih doku- mentov in spletnih virov, kot so spletna stran turškega statis- tičnega inštituta (www.tuik.gov.tr), portal lokalne uprave (htt- ps://www.yerelyonetim.net/) ter uradne spletne strani okrožij Muğla (https://www.mugla.bel.tr/), Afyon (www.afyon.bel. tr), Kütahya (www.kutahya.bel.tr), Manisa (www.manisa.bel. tr), Çeşme (www.cesme.bel.tr), Aydın (www.aydin.bel.tr) in Bergama (www.bergama.bel.tr). Primarne podatke so zbrali s terenskimi opazovanji, intervjuji z vaškimi poglavarji in pri- dobljenimi mnenji strokovnjakov. V raziskavi so uporabili metodo analize na več ravneh, ki je vključevala analizo splošnih značilnosti medsebojnega vpliva zasnove naselij in njihove okolice, ki se izraža v makroobliki naselja, in prostorsko analizo značilnosti, kot so ulična za- snova, vrsta odprtega prostora, zelene površine, arhitektura, produktivna krajina, ukrepi proti eroziji (vodni, vetrni itd.) in makrooblika. Model določanja indeksa krajinske identitete podeželskih naselij so sestavljale štiri faze. 2.3.1 Prva faza: splošna analiza naselij V prvi fazi so avtorji opravili splošno analizo prvin fizične identitete izbranih 80  vasi v egejski regiji. Uporabljeni para- metri omogočajo čim boljše razumevanje krajinske identitete, razkrivajo pa tudi prostorsko zgradbo, okoljske razmere in rabo zemljišč v naseljih (preglednica 2). Avtorji so okoli vasi določili kvadratna območja s stranicami, dolgimi 2 km, ki so vključevala stanovanjske dele in sosednja M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 53 Slika 5: Parametri krajinske identitete (ilustracija: Meltem Erdem Kaya) Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 54 Slika 6: Primer analize tipologije stanovanjskih stavb, ulic, vrtov in njiv v vasi İlyaslı (ilustracija: Meltem Erdem Kaya, S. Elif Serdar Yakut in Ezgi Güler Tozluoğlu) M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT 1,4 % gozda 1,0 % zelenjavnih vrtov 0,4 % obvodnega rastlinstva 0,4 % skupin dreves Mejica Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 55 naravna območja, na podlagi česar so nato izvedli splošno ana- lizo vasi. S to analizo so lahko opredelili primarne identitetne razrede naselij (dolinske, nižinske, obalne, hribovske vasi in vasi ob vznožjih hribov) in makroobliko naselij (strnjene, ra- zložene, gručaste, krakaste vasi itd.) (slika 4). 2.3.2 Druga faza: parametri krajinske identitete podeželskih naselij V drugi fazi so avtorji pregledali metodologije, kot so popisi pokrajin, morfološki modeli, ekološki modeli, ocena krajinskih značilnosti, vizualna ocena krajine, ocena zgodovinske pode- želske krajine, opredelitev značaja mestne krajine, smernice za oblikovanje vasi in izjave prebivalcev o oblikovanju vasi, ter oblikovali parametre krajinske identitete podeželskih naselij, nato pa so te razdelili v dve glavni kategoriji: parametre fizične in družbene krajinske identitete. Nato so parametre v vsaki kategoriji analizirali in na tej podlagi oblikovali indekse. Podrobna analiza krajinske identitete je zajemala podrobno analizo fizične krajinske identitete naselij na podlagi terenskih raziskav (slika  4). Avtorji so fizično identiteto proučevali na podlagi dveh kategorij parametrov, in sicer naravnih in graje- nih parametrov krajinske identitete (preglednica 3). 2.3.3 Tretja faza: terenske raziskave 30 vasi Avtorji so fizične in družbene parametre krajinske identitete proučili z dvodnevnimi terenskimi raziskavami vsake vasi, na podlagi česar so kartirali arhitekturne značilnosti, rabo odpr- tega prostora, ulice, vaške trge in njive ter izdelali tipološke skice za vsako vas (slika 6). Fizične parametre krajinske identi- tete so tudi fotografirali, s čimer so si olajšali vizualno analizo posamezne vasi. 2.3.4 Četrta faza: matrika in indeksi krajinske identitete podeželskih mest Podatki, zbrani s terenskimi raziskavami, so bili urejeni v matri- ko parametrov krajinske identitete, s katero so bile opisno pred- stavljene prvine identitete naravne in grajene krajine (slika 8). Na fotografijah, posnetih na raznih prostorskih ravneh in na katerih so bili razvidni ulične značilnosti, odprti prostori, ne- posredna okolica vasi, raba zemljišč in arhitekturne značilnosti, so nato člani raziskovalne ekipe (krajinski arhitekti, urbanisti, arhitekt, inženir geomatike in inženir gozdarstva) proučili vse vizualne značilnosti vasi in določili njihov vpliv na oblikovanje fizične krajinske identitete. Vpliv vsakega parametra so oce- nili na lestvici od 1 do 5, pri čemer je vrednost 1 pomeni- la najmanjši, vrednost 5 pa največji vpliv. Matrika vključuje povprečje vseh ocen in posamezne ocene članov raziskovalne Preglednica 4: Rezultati faktorske analize naravnih parametrov krajinske identitete: matrika rotiranih komponent Parameter Faktor 1 2 3 4 5 6 7 DT_Stepa −,786 ,159 ,115 −,066 −,203 ,235 −,075 DT_Makija ,705 ,429 −,402 ,198 −,073 ,041 −,159 DF_Grmičevje (sklenjeno) ,687 −,217 ,175 ,408 ,017 ,128 ,122 DF_Grmičevje (skupine) ,685 ,198 −,313 ,059 −,154 −,241 −,149 D_Nadmorska višina −,655 −,119 ,463 ,132 ,101 ,102 ,335 D Vodne površine ,630 −,171 ,283 ,037 −,489 ,281 ,069 DT_Gozd −,141 −,911 −,075 −,052 ,154 ,028 −,034 DF_Drevesa (sklenjeno) ,168 −,899 −,014 ,227 −,178 ,000 −,175 DF_Drevesa (skupine) −,125 ,425 ,811 ,058 ,123 −,046 −,023 DF_Drevesa (posamična) ,200 ,285 −,781 −,248 ,104 −,050 ,249 DT_Obvodno rastl. −,029 ,079 ,735 ,008 −,040 ,070 ,487 D_Naklon (%) ,201 −,041 ,040 ,876 ,111 −,137 ,114 DF_Y Poljedelstvo −,053 ,043 −,151 −,739 ,299 −,226 −,022 DF_Y Travnik −,098 ,061 ,096 −,013 ,898 ,186 ,116 DF_Y Skale −,267 ,282 ,078 ,265 −,643 ,310 ,355 DF_Y Pesek ,057 ,076 −,019 ,005 ,002 −,905 −,104 DF_C Posamično drevo −,334 ,356 ,019 ,292 ,303 ,511 −,259 D_Geološka zgradba −,044 ,110 ,016 ,102 ,005 ,041 ,857 Opombe: Metoda ekstrakcije: analiza glavnih komponent, metoda rotacije: Varimax s Kaiserjevo normalizacijo. Rotacija je bila izvedena v 22 ponovitvah. Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 56 ekipe. Predstavljene so v dveh glavnih kategorijah: naravne in grajene značilnosti. Pod vsako glavno kategorijo so opredeljene podkategorije vsake značilnosti z ocenami. Po pridobitvi ocen za vsak parameter je bila parametrom določena utež v glavni kategoriji. Podatki o družbenih parametrih krajinske identite- te, pridobljeni z intervjuji in terenskimi raziskavami, niso bili vključeni v ocenjevanje in so bili namesto tega uporabljeni kot pomožni podatki za analizo krajinske identitete. 2.3.5 Faktorska analiza: naravni in grajeni parametri krajinske identitete Pri faktorski analizi so bili parametri na najnižji ravni združeni s tistimi na najvišjih ravneh, tako da je bilo število naravnih parametrov krajinske identitete zmanjšano na 18, število graje- nih parametrov pa na 29. Ker je bilo število parametrov večje od števila vasi, je bila faktorska analiza opravljena za vsak pa- rameter posebej. Tako je bilo za naravne parametre določenih sedem faktorjev, za grajene pa deset. Čeprav je bila vrednost Kaiser-Myer-Olkinovega testa zelo majhna (tj. 0,391 za narav- ne in 0,414 za grajene parametre), je Barttletov test pokazal, da so bili podatki vseeno ustrezni za izvedbo faktorske analize. Potrjena je bila tudi ustreznost podskupin parametrov, ki sesta- vljajo posamezne faktorje. Naravni parametri so bili združeni v sedem faktorjev. Grajeni parametri krajinske identitete so zelo raznovrstni, zato jih je bilo zelo veliko. Poenostavljenih je bilo samo nekaj pa- rametrov, značilnih za nekatere vasi, tako da je bilo njihovo skupno število zmanjšano na 26. Po desetem faktorju so lastne vrednosti padle pod 1. 2.3.6 Razvrščanje v skupine Na podlagi izračunanih vrednosti faktorjev so avtorji vasi razvrstili v skupine glede na njihove skupne značilnosti. Za Preglednica 5: Rezultati faktorske analize grajenih parametrov krajinske identitete: matrika rotiranih komponent Parameter Faktor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 YMK_G Materiali ,857 ,081 ,099 −,028 −,015 −,090 −,202 ,243 ,096 −,096 YPD_G Materiali za zidove ,809 −,187 −,046 ,063 ,007 ,024 −,100 −,155 −,196 −,197 YPS Naravna meja ,653 −,191 −,245 ,170 ,173 −,132 ,331 −,039 −,195 ,187 YAS Ulica −,593 −,315 ,362 ,047 −,387 −,078 ,078 ,078 ,153 −,062 YMY_S Redka zazidava ,113 −,923 −,095 −,058 ,032 −,142 ,052 −,137 ,099 ,029 YMY Gosta zazidava −,144 ,867 −,046 −,012 ,053 ,170 −,076 ,013 ,004 −,071 YB Strnjena vas ,163 ,678 ,297 ,007 ,065 ,021 ,016 −,063 ,056 ,470 YB Razložena vas −,243 −,490 −,276 ,013 ,107 ,270 ,309 ,126 −,017 −,385 YPK_AK Mešana raba prostora −,087 ,166 ,912 −,042 −,036 −,143 ,004 ,029 ,014 ,049 YPK_AK Samostojna hiša ,031 ,035 −,689 ,278 −,387 −,173 −,076 −,068 −,260 ,257 YPK Meja med zemljišči −,172 ,138 ,570 ,123 ,198 ,037 −,383 ,463 −,242 ,211 YP Kmetijska zemljišča −,125 ,204 −,111 ,860 −,008 −,129 ,036 −,112 ,137 ,078 YPU Vrt −,092 ,035 ,227 −,712 −,071 ,163 −,041 ,357 ,228 ,233 YME Pomožna stavba ,351 −,129 ,253 ,708 −,164 ,117 −,311 ,119 −,137 ,117 YPZ_D Vrsta tlaka na ulicah ,450 −,260 −,002 ,480 ,254 ,230 −,166 ,011 ,366 −,069 YPU Njiva ,093 −,065 −,068 ,198 ,904 −,119 ,101 ,084 −,028 ,181 YPU Oljčnik −,121 −,122 −,330 ,352 −,807 −,125 −,003 −,036 ,152 −,006 YMB Druge stavbe ,209 −,118 ,076 ,021 ,124 −,891 ,040 ,101 −,072 ,113 YMB Stanovanjske ,160 ,175 ,037 −,118 ,119 ,877 ,123 ,165 ,047 ,154 YPK_TA Prevladujoča raba −,044 ,024 ,074 ,001 ,209 ,067 ,892 ,141 ,105 −,022 YP Vodni objekt ,248 ,347 ,108 ,166 ,247 −,010 −,663 ,151 ,068 −,011 YPU Pašnik ,096 ,186 ,209 −,250 ,057 ,132 ,058 ,818 −,088 −,200 YPU Gozd ,053 ,272 ,446 ,062 −,077 ,217 −,099 −,635 −,379 −,158 Y_CK Ukrepi proti eroziji −,313 −,002 ,059 ,092 −,021 ,112 ,058 −,037 ,788 −,006 YMA Umestitev stavb ,188 −,046 ,007 −,247 −,344 −,007 ,039 ,086 ,605 −,370 YAT Odprt prostor −,153 ,018 −,072 −,020 ,135 ,034 −,004 −,026 −,112 ,847 Opombe: Metoda ekstrakcije: analiza glavnih komponent, metoda rotacije: Varimax s Kaiserjevo normalizacijo. a Rotacija je bila izvedena v 20 ponovitvah. M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 57 to so uporabili metodo hierarhičnega razvrščanja. Ker je bilo v raziskavi opredeljenih pet osnovnih geomorfoloških tipov vasi, je bilo najmanjše možno število skupin pet, ker pa je bilo vseh vasi 30, je bilo največje možno število skupin, določenih po tej metodi, 15. Avtorji so na koncu vasi razdelili v devet skupin (preglednica 6). Prostorska porazdelitev vasi v posameznih skupinah je zelo heterogena. Obalne vasi, kot sta Balıklıova in Ildır, so bile na primer razvrščene v isto skupino kot nižinska vas Barbaros in vas na pobočju hriba Emre, ki sta daleč od obale. Barbaros in Emre sta živahni vasi z ugodnimi gospodarskimi možnostmi, pomembnimi zgodovinskimi in arhitekturnimi prvinami (zla- sti Emre) ter dobrimi možnostmi za razvoj lokalnega turiz- ma, zato se močno razlikujeta od drugih vasi v nižinah in na pobočjih hribov, kjer prevladujeta poljedelstvo in živinoreja. Prostorsko najbolj heterogene so vasi v šesti skupini, te vasi so tako na obali kot v notranjosti regije. 3 Rezultati in razprava Med 30  proučevanimi vasmi imata İlyaslı, dolinska vas v okrožju Şuhut v provinci Afyonkarahisar, in Bozburun, obalna vas v okrožju Marmaris v provinci Muğla, najvišji indeks fizične krajinske identitete (0,62). Glede na ocene vseh parametrov v matriki je vrednost indeksa naravne krajinske identitete vasi İlyaslı 0,37, vrednost indeksa njene grajene krajinske identitete pa je 0,26. Glavni parametri njene naravne krajinske identitete so geološka zgradba, rastlinstvo in obrežni pas, ti prispevajo tudi k njeni izjemni fizični krajinski identiteti. Edinstvene in značilne lokalne prvine so zlasti skalnjaki, v katerih prebivalci gojijo raznovrstne rastline. V tem okviru sta naravna zgradba vasi in njej prilagojena raba zemljišč pomembna dejavnika, ki vplivata na indeks krajinske identitete vasi. Indeks naravne krajinske identitete obalne vasi Bozburun znaša 0,36, indeks njene grajene krajinske identitete pa je 0,26. Vpliv naravnega Slika 7: Prostorska porazdelitev identitetnih skupin v egejski regiji (ilustracija: Hasan Serdar Kaya) Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 58 okolja na krajinsko identiteto je v tej vasi še bolj izrazit, kar je posledica njene obalne lege in raznovrstne vegetacije (razne rastlinske vrste v priobalnem delu in grmičevje v hribovitih predelih). Še ena vas z visokim indeksom krajinske identitete (0,6) je İncesu. Edinstvene prvine te nižinske vasi so topografska zgradba, strnjena zasnova, nizke stavbe, kamniti zidovi in objekti ter trg z vodnjaki. Kljub posegom na kamnitih objektih (npr. prizidki iz opeke), ki pomembno vplivajo na identiteto vasi, je vas ohranila lokalni značaj. Na krajinsko identiteto negativno vplivajo številne porušene stavbe v vasi, težave z vzdrževanjem objektov in infrastrukture ter prakse, ki niso v skladu z lokalnim značajem (npr. uporaba betona in opeke). Vodnjaki na trgu izrazito vplivajo na kakovost prostora. In- deks grajene krajinske identitete vasi je višji kot indeks njene naravne krajinske identitete, glavni razlogi za to pa so ohra- njene lokalne arhitekturne prvine (kamnite stavbe z opečnato streho), pločniki iz naravnega kamna in strnjena oblika vasi z nizkimi hišami. V 19  vaseh je bil indeks naravne krajinske identitete višji od indeksa grajene krajinske identitete, v desetih pa je bilo rav- no obratno. V eni vasi sta bila oba indeksa enaka. Rezulta- ti so pokazali, da ima v podeželskih naseljih naravno okolje pomembno vlogo pri oblikovanju fizične krajinske identitete. Poleg tega ima mnogo vasi edinstvene arhitekturne in gradbe- ne značilnosti, razvidne na tradicionalnih objektih, narejenih iz lokalnih materialov. Tradicionalna podoba vasi je zaradi sodobnih posegov začela razpadati, kar je tudi eden glavnih razlogov, da imajo številne vasi nizek indeks grajene krajinske identitete. Poleg tega so v skoraj vseh vaseh ulice tlakovane s tlakovci. Na splošno se materiali, ki izvirajo z območja, na katerih so proučevane vasi, uporabljajo zelo malo ali se sploh ne uporabljajo, kar tudi najbolj ogroža identiteto grajene krajine. Način gradnje, višina stavb (število nadstropij), vpetost stavb v naravno okolje in obris vasi v krajini pozitivno vplivajo na kra- jinsko identiteto. Spreminjanje teh prvin in posledično slabša kakovost grajenega okolja negativno vplivata na krajinsko iden- titeto vseh vasi. Indeks krajinske identitete 23 vasi je znašal 0,5 ali več. Sedem izmed teh vasi je dolinskih, štiri so obalne, šest je nižinskih, štiri ležijo ob vznožju hriba, dve pa sta hribovski. Ti podatki kažejo, da na krajinsko identiteto podeželskih naselij močno vplivata topografija in obalna lega. V nižinskih vaseh imajo velik vpliv na krajinsko identiteto prevladujoča kmetijska krajina in njene prvine, v dolinskih vaseh pa izstopa postopnost gradnje, ki je posledica nagnjenega terena. Tudi reke so po- membna prvina dolinskih vasi, ki pozitivno vpliva na njihovo krajinsko identiteto. Zlasti rastlinstvo in vrtovi ob rekah na edinstven način vplivajo na identiteto. V mnogih vaseh pa so bile rečne struge sanirane in preoblikovane v kanale, s čimer reke niso več prostorsko povezane z vasjo. V vseh vaseh njive zajemajo povprečno 33 % zemljišč. Osem- najst vasi ima oljčnike, ki v povprečju obsegajo 26  % skupne rabe zemljišč in imajo status posebnih pridelovalnih površin. Enaindvajset vasi ima gozdove, ki v povprečju obsegajo 23 % vseh zemljišč in veljajo za površine z visokim gospodarskim po- tencialom. V produktivni krajini vasi imajo pomembno vlogo tudi zasebni vrtovi. Na primer, stanovanjske hiše z obsežnimi vrtovi v vasi Turgutköy (v okrožju Marmaris v provinci Muğla), ki so ponekod neposredno povezani z ulicami in so brez ograj, prispevajo k prevladujoči vrtni identiteti vasi. Stavbe različnih oblik in barv, zgrajene iz različnih materialov, ter pomanjkanje enotnega arhitekturnega sloga pa negativno vplivajo na krajin- sko identiteto kraja. Preglednica 6: Skupine, opredeljene z metodo razvrščanja v skupine Vas Geomorfološki tip Skupina Eskihisar Ob vznožju hriba 1 Baklaköy Dolinska Menteşeler Na pobočju Malgaçmustafa Na pobočju İncesu Ob vznožju hriba 2Börtlüce Na pobočju Saraçlar Na pobočju Bozburun Obalna 3 Selimiye Obalna Emre Ob vznožju hriba 4 Ildır Obalna Balıklıova Obalna Barbaros Nižinska Durmuşlar Hill 5 Karalar Dolinska Birgi Nižinska 6 Yaylaköy Hill Kozluca Hill Tırmanlar Hill Turgutköy Dolinska Kayacık Na pobočju İlyaslı Dolinska 7Başören Dolinska Ortapınar Na pobočju Işıklar Na pobočju Güneytepe Ob vznožju hriba 8 Yunuslar Ob vznožju hriba Ağzıkara Nižinska Çiftlikköy Nižinska Dedeköy Nižinska 9 M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 59 Slika 8: Matrika in indeksi krajinske identitete 30 proučevanih vasi (ilustracija: Hasan Serdar Kaya in Ezgi Güler Tozluoğlu) Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 60 Najnižji indeks fizične krajinske identitete med vsemi 30 vasmi (tj. 0,43) je imela vas Güneytepe v okrožju Şuhut province Afy- onkarahisar. Vzrok za to so zlasti propadajoče grajeno okolje v vasi, ki leži ob vznožju hriba, intenzivni in pogosti gradbeni posegi, ki se ne ujemajo z lokalno identiteto, in neurejen odprt prostor v vasi. Javni prostori lokalne skupnosti, kot so trgi, dvorišča in vrto- vi pred mošejami, se v številnih proučevanih vaseh še vedno aktivno uporabljajo. Vaški trg je pomembno zbirališče, zlasti ob porokah in obredih obrezovanja, v nekaterih vaseh pa se še vedno uporablja za skupna opravila (npr. v vasi Emre). 3.1 Faktorska analiza 30 vasi Med terenskimi raziskavami so bili proučeni fizični podatki, s faktorsko analizo pa so bile podobne komponente združe- ne v skupine. Začetnih 18 spremenljivk naravne identitete je bilo združenih v 7 faktorjev, 29 spremenljivk grajene krajinske identitete pa v 10 faktorjev. Slika 9: Primer vizualne ocene in vrednosti indeksov ene izmed proučevanih vasi (ilustracija: Meltem Erdem Kaya) Preglednica 7: Faktorji naravne krajinske identitete Faktor Opis 1 Rastlinstvo v odvisnosti od nadmorske višine 2 Gostota rastlinstva 3 Obvodno rastlinstvo 4 Kmetijske površine na pobočjih 5 Porasle skalnate površine 6 Rastlinstvo na obalnih območjih 7 Geološka zgradba Preglednica 8: Faktorji grajene krajinske identitete Faktor Opis 1 Meje med zemljišči v grajenem okolju 2 Oblika gradnje 3 Meje v naravnem okolju 4 Zunanje značilnosti podeželske krajine 5 Kmetijska krajina 6 Tipologija stavb 7 Prevladujoče prvine 8 Naravni viri 9 Ukrepi proti eroziji 10 Skupni prostor M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 61 3.1.1 Faktorska analiza komponent naravne identitete Po opredeljenih sedmih faktorjih naravne krajinske identitete so lastne vrednosti začele padati (z 1,015 na 0,7), zato je bilo v analizi uporabljenih sedem faktorjev. Prvi faktor je vključeval komponente stepa, makija, sklenjeno grmičevje, skupine grmi- čevja, nadmorska višina in vodni viri. Drugi faktor je vključeval gozd in sklenjena drevesa, tretji skupino dreves, posamična dre- vesa in obvodno rastlinstvo. Četrti faktor je vključeval pobočje in kmetijske površine, peti travišča in skalnate površine (zadnje imajo negativno vrednost), šesti faktor pa peščene sipine in posamično grmičevje. Sedmi faktor se je nanašal na geološko zgradbo (preglednica 7). 3.1.2 Faktorska analiza grajenih parametrov krajinske identitete S faktorsko analizo je bilo pridobljenih deset faktorjev. Prvi se nanaša na naravne materiale, ki se uporabljajo za gradnjo hiš in razmejitvenih zidov. Drugi faktor se nanaša na gostoto in obliko naselij, tretji vključuje raznovrstna drevesa, drevesa iste vrste in mejice, četrti pa produktivno krajino, vrtove, stano- vanjske prizidke v vrtovih in značilnosti pritalnega rastlinstva. Peti faktor kot parametra vključuje njive in oljčnike, šesti biva- lišča in značilne nestanovanjske objekte, kot so mošeje, sedmi prevladujoča osamela drevesa in vodne objekte. Osmi faktor sestavljajo pašniki in gozd, devetega ukrepi proti eroziji. Deseti faktor vključuje samo en parameter: odprt prostor (pregledni- ca 8). 3.2 Razvrščanje 30 vasi v skupine Po faktorski analizi so avtorji na podlagi vrednosti faktorjev naravne in grajene krajinske identitete vasi razvrstili v sku- pine. Primerjava osnovnih morfoloških značilnosti vasi med skupinami je pokazala, da so skupine vključevale vasi različ- nih morfoloških tipov. Ta ugotovitev podpira hipotezo, da se lahko vasi na podlagi podatkov o grajeni krajinski identiteti združujejo v različne skupine. Dejstvo, da so bile dolinske in nižinske vasi ter vasi ob vznožju hribov in na pobočjih vklju- čene v več skupin kot druge, kaže, da so geografske značilnosti manj pomembne od drugih. Hribovske in obalne vasi so bile razvrščene v dve skupini. Glavni razlog za to je dejstvo, da so obalne vasi po navadi najbolj dostopne, hribovske pa najmanj; razlikujejo se v stopnji razvoja, pri čemer je v obalnih vaseh glavna gospodarska panoga turizem, v hribovskih pa prevladu- jeta živinoreja in poljedelstvo. Hribovske in obalne vasi se od drugih vasi razlikujejo po številu prebivalstva, naravni krajini in rastlinstvu. Ustvarjene skupine izražajo raznovrstno identi- teto vasi. Podrobnejša analiza pokaže podobnosti med vasmi v posamezni skupini in med skupinami. Zato ta razvrstitev ne more biti alternativa geomorfološki klasifikaciji. Oblikovane skupine kažejo, da se lahko vasi združujejo v skupine, če se vrednotijo z različnih vidikov in večjim številom parametrov. Tako večdimenzionalno strukturo bi bilo treba upoštevati tudi pri vrednotenju vasi. 4 Sklep Avtorji so z raziskavo, ki se je osredotočala na krajinsko identi- teto, poskušali odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja. Prvo se je nanašalo na opredelitev krajinske identitete, ki so jo avtorji predstavili in proučili kot celostni pristop k določanju značilno- sti podeželskih naselij. Podeželska naselja odsevajo življenjske sloge, povezane s produktivno krajino in naravnim okoljem. V njih se zaradi pragmatičnih prilagoditev naravnim razmeram razvijejo edinstveni kulturni vzorci. Avtorji so podeželska na- selja obravnavali kot prostorske enote s produktivno krajino, z uporabljenim pristopom določanja krajinske identitete pa so poudarili povezanost kulture z naravno krajino. S tega vi- dika so krajinsko identiteto razdelili v fizično in družbeno. Pri drugem raziskovalnem vprašanju so proučevali, ali se lahko parametri krajinske identitete kvantitativno merijo. Predlagali so metodo, s katero so poskušali objektivno pokazati, zaradi katerih parametrov je posamezno naselje izjemno in vredno, da se zavaruje. Metoda poleg tega omogoča primerjavo naselij z vidika krajinske identitete. Matrika krajinske identitete, ki so jo izdelali za 30 proučevanih podeželskih naselij, vsebuje vre- dnosti indeksov za vsak parameter, s čimer odgovarja na drugo in tretje raziskovalno vprašanje ter dokazuje, da imajo lahko vasi na istem geografskem območju različno krajinsko identi- teto. Ta ugotovitev potrjuje prvo in četrto hipotezo raziskave. Matrika poleg tega kaže, da so naravno okolje, podeželska raba zemljišč in arhitekturne značilnosti najpomembnejši parametri krajinske identitete, ki so poleg ohranjenih družbenih vzorcev še vedno v podeželskih naseljih, vendar jih ogroža urbanizacija. Razumevanje teh podeželskih značilnosti je v čedalje bolj ur- baniziranem svetu ključno za varovanje vrednot in nadziranje razvoja. Avtorji zato predlagajo, da se vrednotenje krajinske identitete lahko uporabi kot raziskovalni pristop, metoda ali način razmišljanja o podeželskih območjih, na podlagi česar se lahko določijo regionalne in lokalne značilnosti območij, ter kot orodje za spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja. Meltem Erdem Kaya, Tehnična univerza v Istanbulu, Fakulteta za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Istanbul, Turčija E-naslov: erdemme@itu.edu.tr Hasan Serdar Kaya, Tehnična univerza v Istanbulu, Fakulteta za arhi- tekturo, Oddelek za urbanistično in regionalno načrtovanje, Istanbul, Turčija E-naslov: hserdarkaya@gmail.com Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 62 Fatih Terzi, Tehnična univerza v Istanbulu, Fakulteta za arhitekturo, Oddelek za urbanistično in regionalno načrtovanje, Istanbul, Turčija E-naslov: terzifati@itu.edu.tr Doğanay Tolunay, Univerza Istanbul – Cerrahpaşa, Fakulteta za goz- darstvo, Oddelek za gozdarsko inženirstvo, Istanbul, Turčija E-naslov: dtolunay@iuc.edu.tr Elif Alkay, Tehnična univerza v Istanbulu, Fakulteta za arhitekturo, Oddelek za urbanistično in regionalno načrtovanje, Istanbul, Turčija E-naslov: alkayel@itu.edu.tr Filiz Bektaş Balçık, Tehnična univerza v Istanbulu, Fakulteta za grad- beništvo, Oddelek za geomatiko, Istanbul, Turčija E-naslov: bektasfi@itu.edu.tr Ezgi Güler Tozluoğlu, Planarkitekt P/MSA, Gothenburg, Vastra Gote- land, Švedska E-naslov: ezgigulerr@gmail.com S. Elif Serdar Yakut, Tehnična univerza v Istanbulu, Fakulteta za arhi- tekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Istanbul, Turčija E-naslov: serdarsa@itu.edu.tr Zahvala Članek je nastal v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Predlog metodologije za določanje krajinske identitete podeželskih naselij: egejska regija, ki ga je financiral turški svet za znanstvene in tehno- loške raziskave (TÜBİTAK) (projekt št. 114O369). Za podatke, pridob- ljene z daljinskim zaznavanjem, se avtorji zahvaljujejo centru za sa- telitsko komuniciranje in daljinsko zaznavanje İTÜ CSCRS. Viri in literatura Altman, I., in Rogoff, B. (1987): World views in psychology: Trait, inter- actional, organismic, and transactional perspectives. V: Stokols, D., in Altman, I. (ur.): Handbook of environmental psychology, 7–40. New York, Wiley. Antrop, M. (2005): Why landscapes of the past are important for the future. Landscape and Urban Planning, 70(1–2), 21–34. doi:10.1016/j.landurbplan.2003.10.002 Boyle, P., in Halfacree, K. (1998): Migration into rural areas: Theories and issues. Hoboken, NJ, Wiley. Bunce, M. (1982): Rural settlement in an urban world. London, Croom Helm. Carlin, T. Α., in Saupe, W. E. (1993): Structural change in farming and its relationship to rural communities. V: Hallam, I. A. (ur.): Size, structure, and the changing face of American agriculture, 538–560. Boulder, CO, Westview Press. Çörek Öztaş, Ç., in Karaaslan, Ş. (2017): Rural planning in Turkey exam- ples belonging to different countries. Journal of Urban Academy, 10(4), 432–465. Dax, T. (1999): The emergence of new uses for rural spaces and inter- relations of rural and urban labour markets. V: Crampton, I. C. (ur.): Regional unemployment, job matching, and migration. European research in regional science, 9. izd., 221–234. London, Pion. Donovan, K., in Gkartzios, M. (2014): Architecture and rural planning: Claiming the vernacular. Land Use Policy, 41, 334–343. doi:10.1016/j.landusepol.2014.06.013 Egoz, S. (2013): Landscape and identity: Beyond a geography of one place. V: Howard, P., Thompson, I., in Waterton, E. (ur.): The Routledge companion to landscape studies, 272–285. New York, Routledge. Erdem, M. (2012): An evaluation matrix proposal for identification, preser- vation, and development of landscape characteristics of rural settlements. Doktorska disertacija. Istanbul, Istanbul Technical University, Institute of Science & Technology. Erdem Kaya, M. (2013): Landscape change and rural policy: An identi- ty-based approach to rural settlements. A|Z ITU Journal of the Faculty of Architecture, 10(2), 94–110. doi:10.51596/sijocp Hough, M. (1990): Out of place: Restoring identity to the regional land- scape. New Haven, CT, Yale University Press. Jackson, J. B. (1984): Discovering the vernacular landscape. New Haven, CT, Yale University Press. Lampietti, J. A., Lugg, D. G., Van der Celen, P.. in Branczik, A. (2009): The changing face of rural space: Agriculture and rural development in the Western Balkans. Washington, DC, World Bank. doi:10.1596/978-0-8213-7931-8 Landscape Institute (2017): Technical information note. Dostopno na: https://landscapewpstorage01.blob.core.windows.net/www-landsca- peinstitute org/2017/12/tin-05-2017-townscape.pdf (sneto 21. 2. 2024) Loupa-Ramos, I., Bernardo, F., Ribeiro, S. C., in Van Eetvelde, V. (2016): Landscape identity: Implications for policy making. Land Use Policy, 53, 36–43. doi:10.1016/j.landusepol.2015.01.030 Loupa-Ramos, I., Bianchi, P., Bernardo, F., in Van Eeetvelde, V. (2019): What matters to people? Exploring contents of landscape identity at the local scale. Landscape Research, 44(3), 320–336. doi:10.1080/01426397.2019.1579901 Mahon, M. (2007): New populations; shifting expectations: The chang- ing experience of Irish rural space and place. Journal of Rural Studies, 23(3), 345–356. doi:10.1016/j.jrurstud.2007.01.006 Mandal, R. B. (2001): Introduction to rural settlement. New Delhi, Con- cept. Mitković, P., Vasilevska, L., Bogdanović, I., in Dinić, M. (2002): Functional and size typology of the village settlements in the city of Niš territory. Facta Universitatis, Series: Architecture and Civil Engineering, 2(4), 231– 249. doi:10.2298/FUACE0204231M Nitavska, N. (2020): The spatial structure of the landscape as one of the elements of the landscape identity. IOP Conference Series: Materials Science and Engineering, 960, 042001. doi:10.1088/1757-899X/960/4/042001 Oğuz, E. (2013): Bütünşehir yasası hakkında bir değerlendirme. TMMOB Şehir Plancıları Odası Haber Bülteni ‒ Kadın Özel Eki, 36–37. Oliver, P. (2003): Dwellings: The vernacular house worldwide. New York, Phaidon. Philokyprou, M., in Michael, A. (2021): Environmental sustainability in the conservation of vernacular architecture. The case of rural and urban traditional settlements in Cyprus. International Journal of Architectural Heritage, 15(11), 1741–1763. doi:10.1080/15583058.2020.1719235 Ramos, I. L., Bernardo, F., Carvalho Ribeiro, S., Van Eetvelde, V., (2016): Landscape identity: Implications for policy making. Land Use Policy, 53, 36–43. doi:10.1016/j.landusepol.2015.01.030. Roberts, B. K. (2006): Landscape of settlements: Prehistory to the present. London, Routledge. M. ERDEM KAYA, H. S. KAYA, F. TERZI, D. TOLUNAY, E. ALKAY, F. BEKTAŞ BALÇIK, E. GÜLER TOZLUOĞLU, S. E. SERDAR YAKUT Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 63 Sabatino, M. (2010): Documenting rural architecture, by Giuseppe Paga- no. Journal of Architectural Education, 63(2), 92–98. doi:10.1111/ j.1531-314X.2010.01070.x Selman, P. (2012): Sustainable landscape planning: The recognition agen- da. London, Routledge. doi:10.4324/9780203119860 Shao, Y., Lange, E., Thwaites, K., Xue, Z., in Xu, X. (2020): Understanding landscape identity in the context of rapid urban change in China. Land, 9(9), 298. doi:10.3390/land9090298 Sharp, T. (1946): The anatomy of the village. Harmondsworth, Penguin Books. Silva, L., in Figueiredo, E. (2013): Shaping rural areas in Europe. Percep- tions and outcomes on the present and the future. Dordrecht, Springer. doi:10.1007/978-94-007-6796-6 Soydal, M. O., in Türk, Ş. Ş. (2016): Büyükşehir Belediyesi Statüsü Kazan- manın İller Üzerindeki Etkisinin Yasal Düzenlemeler Bazında Değerlendi- rilmesi. Şehir ve Toplum Dergisi, 3, 107–132. Stobellar, D. J., in Pedroli, B. (2011): Perspectives on landscape identity: A conceptual challenge. Landscape Research, 36(3), 321–339. doi:10.1080/01426397.2011.564860 Svet Evrope (2000): European landscape convention. Dostopno na: http://www.conventions.coe.int/Treaty/Treaties/Html/176.html (sneto 5. 2. 2024). Swanwick, C. (2004): The assessment of countryside and landscape character in England: An overview. V: Bishop, K., in Phillips, A. (ur.): Countryside planning: New approaches to management and conservation, 109–124. Oxford, Earthscan. Tudor, C. (2014): An approach to landscape character assessment. Lon- don, Natural England. Dostopno na: https://assets.publishing.service. gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/ file/691184/landscape-character-assessment.pdf (sneto 5. 2. 2024). Turški statistični inštitut (2024) Data portal for statistics. Dostopno na: www.tuik.gov.tr (sneto 5. 2. 2024). Türkiye Nüfusu İl ilçe, Mahalle, Köy Nüfusları (2023): Türkiye Nüfusu. Dostopno na: https://www.nufusune.com/ (sneto 5 Feb. 2024). Werner, C. M., Brown, B. B., in Altman, I. (2002): Transactionally oriented research: examples and strategies. V: Bechtel, R. B., in Churchman, A. (ur.): Handbook of environmental psychology, 2. izd., 203–221. New York, John Wiley & Sons. Krajinska identiteta podeželskih naselij: primer egejske regije v Turčiji