56
Prilogi iz predloga „po" in prilogov zloženi.
(Jezikoslovna  razpravica.   —   Spisal  dr. Janko  Pajk.)
lAlamen sledečih vrstic je. da pojasnim one priloge, kateri so zloženi iz prvotnih prilogov in iz predloga po. Predmet sam na sebi ni mikaven, a je poučen. Jezikovna prerešetavanja — pravijo — so dolgočasna in nepotrebna; vendar pa vspodbujajo in krepe čut za pravilnost jezika. Ako nikdo ne kaže poti v jezikoslovju, naposled jo vsak krene po svoji stezi, kakor po babilonski zmešnjavi. Zato je po mojem skromnem mnenju treba včasih povedati -tudi katero jezikoslovno.
Zasledujoč rečene priloge po našem obsežnem in bogatem Wolfovem slovarju, naletiš v prvi vrsti na take po-ju prilepljene priloge, ki se niti po obliki podložka niti po svojem pomenu ne ločijo in ne razlikujejo mnogo od ne-zloženih, n. pr. pocrn (II. zvezek Wolf. str. 75), zložen iz po -j- črn, v pomenu črnikast. Besedo počrn je zapisal Gutsman, najbrž na Koroškem kje. Predlog po v tej sestavi znači, da se neka lastnost, tukaj lastnost barve, nagiblje na to, kar pravi beseda nezložena (črn), a da je še ni dosegla, temveč da jo samo doseza. Zato bi se smelo namestu počrn tudi reči precej črn ali bli^u da črn. Kako kratko je pa to vse rečeno z jedinim prilogom počrn f V tem oziru se naš jezik popolnoma vjema s srbskim, kateri tudi poznava sestave s predlogom po, n. pr. pbdobar t. j. precej dober (Vuk.) Urednik Wolfovega slovarja ta pomen tolmači rekoč: „v pomanjševalnem pomenu" (II. 67) ter pristavlja besedo „poredkoma", češ, takih zloženk ni mnogo. Poiščimo jih torej! Že smo jo zopet našli: pohiter (II. 11 2 pohitroma) t. j. precej br\; ¦— polahen (II. 126) t. j. počasen; — poobil (II. 148 poobiloma); — popoln (II. 153) per-fectus, absolutus, kjer pa se zgornje tolmačenje predloga po malo prilega ; zato misli urednik slovarjev, da je prilog popoln umetno skovan iz besede popolnoma. Vendar se pa naj pomisli, da popoln znači kaj drugega kakor poln, in tako se ta zloženka da opravičiti. Vsak jezik ima svoje trme. — Sem spada tudi prilog postaren (II. 173) t. j. starikav, precej star, pa še ne prav star. Iz tega priloga se vidi, da prilog po po-menja neko nagnjenost proti čemu ali na kaj. Prav čuden je prislov poštariš (II. 173) t. j. po stari šegi. Glejte si no! Kranjcem — beseda je na Kranjskem doma — stare noše in šege več ne dišijo! -— Dalje imamopoubo^en (II. 192), kar Gaf, ki jo je zapisal, tolmači siromašen, reven. Tukaj bi po celo znaČil neko povekšanje lastnosti. Poprej pomanjšanje, sedaj pa povek-
šanje! Recite, ali to ni trma jezikova ! — Porečji (II. 193) t. j. nekoliko večji. Na koncu še podoben (II. 204), kar Caf kratko tolmači = „\loben". Torej res jih ni mnogo teh zloženk, jedva devetero.
Franc. Miklošič se je trudil tudi s temi zlož-bami. V svoji sintaksi na str. 226 izkuŠa pogoditi prvotni pomen tega po-ja. Našel je tri pomene: da ta po pomanjšuje („deminuierend"), da stopnjuje („steigernd") in da prideva („be-deutung ziemlich") ali da pomnožuje. Pod jedno kapo, kakor se je njemu zdelo, ni moči spraviti vseh treh pomenov. Po mojem skromnem mnenju je prvotni pomen tega po-]a, da izrazuje sličnost ali podobnost kake lastnosti. Počrno je, kar se nagiblje k črnemu, povečje, kar se nahaja bolj v večjem nego v manjšem itd. Tako pravimo: „Naredil se je po očetu, po materi", t. j. naredil se je po značaju podoben očetu, materi. Ali — kakor sem že rekel — kako pa naj tolmačimo popoln; Tu ni več sliČ-nosti, tu je že jednakost. Da ne okolišim na dolgo, naj povem, da imamo v slovenskem — razumej me, ki čitaš — tukaj grecizem ali po grškem duhu prikrojene zloženke. Predlog po se povsem sklada v recenem pomenu z grškim •/.ata, ki v skladanju besed povekšuje ali po-krepčuje pomen neskladane besede, n. pr. y.a-Ta,3ap-/i; jako težek — v.o.-dTzi.ioc. čisto poln ^popoln)  — -/.a-d^ioc  jako  ali skozi in skozi vreden
—  -/.z-dor^koc jako  jasen  ali skozi in skozi očiten
—    -/.crcaBciŠa) jako ali skozi in skozi prestrašiti itd.
Predlog po v označenih prilogih pomenja, da je dotična lastnost v kakem predmetu ali na čem v precej veliki mčri. Kadar pak hoče Slovenec reči, da je katere lastnosti manj nego navadno, tedaj rabi predlog („praefix") na — n. pr. ndbel t. j. nekoliko, pa malo bel; nakisel t. j. nekoliko, pa ne zelo kisel; prim. o tem predlogu Wolfov slovar I. 623. Teh prilogov pa je nekoliko večje število kakor onih, ki so spo-jem zloženi. Našel sem te-le: ndbel (I. 624)
—  ndbled (I. 625) t. j. nekoliko bled — neboren (I. 684) nam. naboren t. j. siromašen ali reven ; prim. nabore (I. 625), ne in na se večkrat v slovenskem zamenjujeta; naboren je ta, ki živi v uboštvu; — ndčrn (I. 628) t. j. nekoliko črn ali Črnikast — ndgluh (I. 637) nekoliko gluh ali oglušel — ndkriv (I. 646) nekoliko enostranski upognjen ali prikrivljen — napolnoma (I. 657) t. j. precej poln, pritegnjen, nategnjen,  „straff"
—   ndrus  (I. 664) t. j. nekoliko   rus   ali rudeČ
I
58
Dr. Simon Šubic: Zmagovita moč duha nad telesom.
— nasldden (I. 666) = nekoliko slasten ali sladek - — ndslan (I. 667) = nekoliko slan aH soljen — na^loben (I. 681) = nekoliko zloben ali hudoben. Razven teh sem v Megiserju našel navera, Aberglaube, katere besede pa W. si. nima. Iz teh primerov se vidi, da je razlika med po-jem in na-jem v priložnih sestavah, a da ni bas velika.
F r. Miklošič je tudi na te zloženke obračal svojo pozornost. Predlog na mu pomenja to, kar nemški „an" (Syntax str. 213) in mu služi v pokrepčavanje („verstarkung") imen, ponajveč prilogov. Sestavljenke z na-jem. primerja s sestavljenkami nemškimi an— n. pr, ankalt in lat. suh—: subfrigidus (str. 214). Po mojem mnenju ta na kakor po znači nagibanje k čemu, torej nekako sličnost, samo da na pomenja ob jednem pocetek nekega namišljenega prevračanja stvari v drugo stanje (lastnost). To se jasno vidi n. pr. iz besede nakis (L 643), katero Zalokar lepo tolmači: „Der Uebergang zur Saure, der Beginn der sauren Gahrung;" odtod nakisel in nakisen (istotam): „etwas sauer, sauerlih".
Se tretjo vrsto jednakopomembnih prilogov naj omenim onih, ki so s predlogom pri zloženi. Teh je malo: pričrn (II. 301) = črnikast — prislddek(II. 33 i) = nasladen —priureni\\. 341) === hiter. Tu predlog pri znači nekoliko ali prav malo; pri privzdigniti (II. 343) nekoliko
ali prav malo vzdigniti. S tem sem navel vse v napisu označene zložene priloge. Na koncu pak še  majhen dodatek.
V Wolfovem slovarju nahajaš besed, ki so iz predloga ma zloženi, katerega predloga v Miklošičevi „Syntaxi" ne najdeš. Iztaknil ga je Gaf in je o njem v rajnem „Vestniku" tudi korenito — po svoji navadi — razpravljal. Našel sem v slovarju sledeče: maci^ra (I 539) =ma -f-cizra (I. 85) t. j. samo na pol cizra, fažol — madravec (I. 540) = ma -f- dravec (I. 168) t. j. samo na pol rezani žrebec — maklen (I. 544) = ma -j- klen (I. 404 Feldahorn) — maroga (I. 552) = ma -\- roga (rogati se II. 433 = pačiti se, namuzavati, namrdavati se, t. j. grde obraze delati); zato je maroga Fleck, Schmutzrleck — maslak (1. 553) = ma -j- slak (II. 505) t. j. na pol slaku podobna rastlina — macesen (I. 539) = ma 4- sosna (I. 554, v Prež. pravijo masosen). Kaj je ta ma? — Nič drugega kakor druga, spačena oblika predloga na. Tako spačena je tudi beseda meresec (I. $7\) = na -f- rastec; prim. rastiti (II. 375) = raščiti (II. 375). Povsodi pomenja torej ta ma toliko kakor na, in ta zopet neko sličnost ali podobnost razven v besedi meresec, kjer me = na ima drug pomen, čeravno  je ista beseda.
Ta spis smatrajte, gospod urednik, za majhen plod mojega čitanja v Wolfovem slovarju, kateri naj  obudi še več jezikoznancev.
Zmagovita moč duha nad telesom.
(Spisal dr. Simon Šubic.)
1 oliko že tožimo o težavah v življenju, toliko nas čaka zadolžene in nezadolžene krivice, toliko trpljenja na duši in telesu, toliko bolesti.j in boleznij, pa le malo pravega miru in veselja, da je vredno preiskovati sedaj te sedaj one razmere iz tega namena, da najdemo vsaj nekaj potrebnega miru ter ohranimo kapljico zdravja, ki ga zastonj iščemo v lekarnici.
Mir dušni in zdravje telesno — to je največja sreča tega sveta. Poslušaj m o torej, kaj o teh stvareh mislijo in govore nekateri modrijani in zdravniki minulih in sedanjih dnij.
Kant: Dušna moč premaga, če je volja trdna, omamljive Čute in bolestne napade ter odvrača bolezni, ki bi se utegnile prijeti Človeka, posebno tiste bolezni, ki zalezujejo ljudi vsled razdraženih živcev in razburjenih mislij.
HufeTanS: Zato sem ti pošTal svojo knjigo o umetnosti,ki uči podaljšati življenje Človeško.
Moja vera je ta, da „s a m o duh živi" ali z drugimi besedami: „s a m o življenje duha je resnično življenje."
Kdor hoče sebi ohraniti zdravo življenje, mora skrbeti, da njegov duh vedno vlada telo, ne pa da bi se uklanjal duh muham in nagonom  telesnim.
Sokrat: To temeljito resnico so od nekdaj spoznavali najslavnejši modrijani vseh ljudstev kot podlago prave nravnosti, vsakatere kreposti in Čistega bogoverstva. Ta resnica je temelj vsega tega, kar je veličastnega in božjega v prsih človeških. Ta resnica je podlaga prave sreče na zemlji.
Hufeland: Rad pritrjujem, da ne more nobena dušna tema ugasiti svetle luči te resnice, vendar jo je treba zopet in zopet klicati ljudem v spomin, zakaj Človeku se bolj prikupuje telesno življenje kakor duševno. — Se vec: Zmote,  da ni pravega razločka med duhom in