Štev. 1. V Ljubljani,, 1; prosinca 1908. ; , Leto"ixr- Siromakova smrt. V mrzli, jasni zimski noči . Sanja se mu, da v njegovo ' v tihi koči kraj vasi kočo zvezda pala je na osamljeileni zapečku jn z nadžemeljško svetlobo stari siromak sedi. vse okrog obdala je . . . ,,Nimam dece, ženke drage," U svetlobe se prikaže tožno sebi šepeta, svojcev dragih svetli zbor: ,,vsl odšli so iz doline Vsi veseTi in bleščeči -^ težkih bojev in solza. Jepši kot jutranji zor .... « Paiica le siromaška A iž sfede ždaj izstopi . ' spremlja me po potih vseh, k starčku deček zlatolas: ^"* kadar milodarov prosim . ,,Dajte, o4e, da poljubim 2/''~ pri usmiljenih ljudeh. "' ., vas na žalostni obraz!" t ' ¦ C «¦• " .. . Zunaj noč ledena vlada, In nalahno zlati sinko zvezde se leskečejo, spet očeta je objel, kot da o nadzemski sreči ga poljubil gorko v lice, . sladko nam šepečejo . . r' S toplim plaščem ga odel* Zvezda še je utrnila, ln nič več ne Čftti mraza padla nekam je v tef«6; - ta p(Szemeljski tfpiri . . . na osamljenem zapečku Zdi se mtij da sreča sije - \ • • ; starček sanja že sladko. iz minulih bolečin ... Žunaj neŽ leidena vlada, , _, .» zvezde se leskečejo . « ' L * ' ,- . in o sreči neminljivi • revežu šepežejo . • • ¦ ' Fr. Ločniškar .