215
Narodno-gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
X. Zbornični tajnik poroča o vlogi občinskega zastopa v Kropi, da bi zbornica priporočala njegovo prošnjo do visoke c. kr. deželne vlade, naj bi se dovolila podpora za uvedbo črevljarstva v Kropi. Poročevalec je najprvo izpregovoril o žrebljarstvu v Kropi in o razmerah v tem nekdaj cvetočem obrtnem kraji, poudarjal potem, da se je zbornica uže večkrat potezala za ustanovitev   kakega  nove-
216
ga obrta v Kropi ter da bi bila skoraj uže tamkaj nastala strokovna šola, ki bi bila vsakakor zadoščala svojemu namenu in začela izdelovanje novih izdelkov, naposled pa naglašal, da se je tudi enketa pri c. kr. deželni vladi razgovarjala o obrtnih razmerah. Po teh besedah je omenil, da bi bilo po mnenji odsekjvem črev-ljarstvo, katero nasvetuje občinski zastop uvesti, koristno Kropencem in da je zatorej podpirati prošnjo. Poročevalec zategadelj stavi v imenu odsekovem naslednja predloga:
1) Zbornica naj se blagovoli zaradi izdelovanja črevljev v Kropi obrniti do strokovnjakov, da izreko svoje mnenje.
2.) Prošnjo občinskega zastopa v Kropi je pri vis. c. kr. deželni vladi in pri visokem deželnem odboru kranjskem podpirati. — Predloga sta bila soglasno vzprejeta.
XI. Gospod zbornični svetnik Skaberne poroča, da je visoko c. Kr. trgovinsko ministerstvo poslalo zbornici naslednji dopis:
wKer ge je uže večkrat primerilo, da so izdelovalci sodavode naznanili obrtnemu oblastvu, da bodo na raznih mestih v svojem kraji sodavodo in tudi limonado točili ali sami ali pa v njih imenu tamošnji prodajalci, nastalo je vprašanje, je li ta obrt svoboden, ali treba zanj kot prodajo okrepčav po smislu § 16., črka / zakona z dne 15. marcija 1883. L, drž. zak. št. 39, prej dobiti dovoljenje.
Predno se o tem cdlcči, dobro bi bilo zvedeti mnenje častite zbornice o tej reči ter razmere, ki so glede tega obrta v tamošnjem zborničnem okraji.
Z razpisom z dne 2. junija 1885. L, št. 18.361 je visoko c . kr. trgovinsko ministerstvo dogovorno z vi sokim ministerstvom za notranje reči naznanilo političnim deželnim oblastvom, da sodavoda, ki se izdeluje od naravne studenčnice in impregnuje s pritiskom 4 do 8 atmosfer z ogljikovo kislino, ni niti umetelno napravljena raztopina rudninskih soli niti umetelna rudninska voda, narejena po naravnih zdravilnih studenčnicah, in da izdelovanje sodavode ne spada k obrtu izdelovanja umetelnih rudninskih vod, kateri je označen v § 15. zakona z dDe 15. marcija 1883. L, drž. zak. št. 39. Iz tega je sklepati, da sodavoda ne spada k tistim umetelno narejenim rudninskim vodam, za katerih izdelovanje in prodajo je po ravno navedenih zakonskih določbah dobiti dovoljenje. V Ljubljani prodajajo sodovodo, limonado in sodavodo z malinovcem, ne glede na gostilne in kavarne, ki jo točijo, poletenske mesece po cestah in ulicah na kozarce, in sicer vozijo to okrep čavo prodajalci samotež na posebnih dvokolnih vozeh okoli po mestu. Sodavodo in limonado prodaja poletni čas tudi ena točilnica na nekem izprehajališči. Da bi izdelovalci sodavode v Ljubljani ali v katerem drugem kraji na Kranjskem točili na raznih mestih edino le sodavodo ali limonado, tega zbornica ni mogla ovedeti. Sodavoda  in limonada   se   torej   prodajata   na povedani
način le poletenske mesece in ne zelo veliko. Ako bi za. točenje sodavode in limonade Kot prodajanje okrepčav po smislu § 86., črka / zakona z dne 15. marcija 1883. leta, drž. zak. št. 39, bilo treba dovoljenja, bilo bi taka rekoč prepovedano točenje, ker bi pač nobenemu n& prišlo na misel prositi dovoljenja, ko bi glede na določilo § 19. ravno navedenega zakona mogel imeti najvek dve prodajališči, iztržil bi pa komaj toliko, da bi bilo dosti za davke, opravo in režijo. Vrhu tega bi bilo točenje zelo otežkočeno, ker po § 19. mora praviloma tist, ki ima dovoljenje, sam osebno točiti in ker treba,, da dovoli obrtno oblastvo le iz važnih razlogov, da sme točiti kak namestnik ali zakupnik. Z ozirom na te okol-nosti se odsek ne more izreči za to, da bi bilo za točenje sodavode in limonade treba dovoljenja po smislu § 16. črka / zakona z dne 15. marcija 1. 1883., drž. zak. št. 39, in zatorej predlaga: Častita zbornica blagovoli v gori omenjenem smislu predložiti svojo izjavo. —-Predlog je bil vzprejet.