Pnl(n!w) phHtm ▼ (tofitvItiL Leto XIV., štev. 294 Ljubljana, nedelja 17. decembra 1933 Cena Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon »t 3122. 3123» 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Šelenburgova ui 3 — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Teležon St 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica Št 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št. 11 842, Praga čislo 78^80^ Wien St 105 241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica U. Telefon št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št. 66. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi Živel kralj In voditelj! V srcu vdanega ta zvestega mu hrvatskega ljudstva, v starodavnem belem Zagrebu, obhaja danes svoj 45. rojstni dan naš kralj Aleksander, Zedi- nitelj in Voditelj. Štirideset pet let je dolga hi pomembna doba tudi za preprostega državljana. Zanj, ki vodi že od svoje mladosti svoj narod skozi vse bridkosti ln nevarnosti, odtehta vsako leto za celo desetletje. Skozi vse trpljenje osvobodilnih bojev balkanske vojne, skozi strahotno svetovno klanje tja preko albanskih gor v pregnanstvo se vleče kakor rdeča nit trpljenje našega narodnega kralja vzporedno s budhni preizkušnjami celokupnega naroda. Trpel, delal in boril se ie s svojim narodom ta za njega tudi vso, ovir in nevarnosti poino dobo po vojni. Oprt na neomajno zaupanje te vdano ljubezen ljudstva, je rešil jugoslovensko domovino propasti, grozeče ji od kratkovidne strankarske zaslepljenosti. S svojo modro državniško roko je položil temelje konsolidaciji, ob enem pa postavil in še postavlja vedno nove stebre, ki nosijo moč ta ugled jugoslovenskega naroda in njegove države v mednarodnem svetu. Tako gradi od leta do leta boljšo bodočnost svojemu jugoslovanskemu narodu, ves in vedno samo v njegovi službi. Zato pa je tudi, kakor malokateri vladar sedanjosti in prostosti, eno s svojim narodom in narod eno s svojim kraljem. Vedno na novo, kadarkoli je dana prilika ta možnost, se pokaže ta nerazdružna medsebojna navezanost Mogočno se je spet enkrat manifestirala ta vdana, zaupanja polna ljubezen v kralja voditelja pretekle dni v Beogradu ta ssrvoči v Zagrebu. Posebno roistni dan svojega velikega vladarja porabi ves narod kot radosten povod, da mu pokaže svojo vdanost ta hvaležnost Tudi danes, ko mu vriskajoč čestitajo ta žele srečo ogromne množice po zagrebških ulicah, govore v imenu ta iz srca vseh Jugoslovenov. Milijoni ta milijoni so eno žnjimi in se pridružujejo njihovim klicem ta željam: Živel naš kralj! Živel naš veliki vodja! Božično darilo vlade za brezposelne Beograd, 16. dec. p. Ministrski svet ft na svoji današnji seji sklenil razdeliti za božično podporo brezposelnim 600.000 Din. Na vsako banovino pride po 60000 Din. Denar bo takoj nakazan banskim upravam v svrho razdelitve podpore potrebnim. Poset bolgarskih oficirjev Sofija, 16. dec t »Utro« je danes objavilo vest iz Beograda, da je komandant kraljeve garde general Petar Živkovič povabil 200 bolgarskih oficirjev v goste ru goslovenske vojske »Utro« naglaša. ga sta general Živkovič kakor tudi ministrski predsednik dr Srškič mnenja, da se z medsebojnimi poseti zastopnikov raznih stanov obeh narodov najlažje doseže zbližanie med obema narodoma. Takoj po posetu jugoslovenskih književ. ntkov bodo obiskali Sofijo tudi beograjski in zagrebški pevci V Sofijo prispe v kratkem beograjsko pevsko društvo >Stanko-vIČ, nato pa še zagrebški pevski zbj>r »Mladost Balkana« pod vodstvom avtorja opore »Morana«. Jugoslovenskim pevcem pripravljajo v Sofiji prisrčen sprejem. Novinarski večer na češkoslovaškem poslaništvu Beograd. 16. dec p. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Wellner Je priredil snoči na čast jugoslovenskim novinarjem in inozemskim dopisnikom sveča no večerjo Prireditev je b'la odPčno obiskana Udeležili so se je tudi Številni ea st.nirki diplomatskega zbora Večerja je potekla v najlepšem razpoloženju in je animirana zabava trajflla globoko v noč Izrečenih ie bilo več lep;h govorov, v katerih so govorniki naglaJali važnost novi narske^a dela za mednarodno zbliževanje Danes ie češkoslovaški ooslanik s Wellner odpotoval na božični dopust v Prago. Jugoslavija pristala na od-goditev vzhodnih reparacij Beograd, 16. decembra M. Zvečer je bil izdan naslednji komunike: Vlada Velike Britanije je naprosila vlade držav, ki so sodelovale na repara-cijski konferenci v Lausanni, za pristanek, da se veljavnost deklaracije o od-goditvi tako zvanih vzhodnih reparacij, ki je potekla 15. decembra, podaljša do 15. junija 1934. Glede na to je vlada sklenila pristati na ta predlog pod pogojem, da se na enak način tudi Jugoslaviji podaljša moratorij za finančne obveznosti, ld jih Ima po mirovnih pogodbah ter po haaSkem in pariškem sporazumu napram državam, ld so se okoristile z lausannsko deklaracijo, odnosno njihovim državljanom. Sporazum o izvozu lesa Berlin, 16 dec. a. Na pobudo mednarodne organizacije Izvoznikov lesa, ki ima svoj sedež na Dunaju, se je sestala te dni v Berlinu konferenca zastopnikov najvat nejšib evropskih držav, ki izvažajo len Med drugimi so bile zastopane Jugoslavija, češkoslovaška, Rumunija, Poljska, Avstrija, Rusija. Finska, Letonska tn Švedska. Na konferenci so v glavnem razpravljali o uresničenju že davno sprožene zamisl' mednarodne ureditve evropskih lesnih tr 2išč. Prejšnja leta so se tozadevni poizku si razbili zaradi ljute medsebojne konkurence v cenah Ker pa so se med tem zeio zmanjšale zaloge hi se kaže v splošnem tendenca porasta cen. npajo. da bo tokrat mogoče doseči sporazum glede primerne« kontingentlranja evropskega izvoza V na čelu }e bilo sklenjeno, da produkcija reza nega lesa prihodnje leto ne sme presegati letošnje produkcije Podrobna pogajanja glede razdelitve tržišč ln kontingentov se bodo nadaljevala r ženevi. Kralj in kraljica v Zagrebu Z nepopisnim navdušenjem je prebivalstvo sprejelo vladarsko dvojico, ki bo ostala v Zagrebu več dni - Kralj pozdravlja Zagrebčane jico, Beograd, 16. decembra. AA. NJ. Vel. kralj ta Nj. Vel. kraljica sta danes ob 9. dopoktae odpotovala s topčklerske postaje v Zagreb, kjer ostaneta nekaj dni. V spremstvu Nj. Vel. kralja so minister dvora Milan Antiič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Ječmenih, maršal dvora brigadni general Aleksander Dimitrijevič, adjutanta Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovič in podpolkovnik Kosta MuŠič m ordonančni oficlir Slavko Adamovid. Triumfalna pot po Hrvatski Zagreb, 16. decembra AA. Vse postaje, skozi katere Je vozil dvorni vlak z NJ. Vel. kraljem in kraljico v Zagreb, so bile svečano okrašene s cvetjem, zastavami in zelenjem. Na vseh postajah, tudi tam, kjer ae dvorni vlak ni ustavil, so se zbrale množice ljudi, ki so burno in navdušeno pozdravljale Nj. Vel. kralja in kraljico. Vlnkovct, 16. decembra AA. Se preden je prišel dvorni vlak, so se zbrale množice prebivalstva, da vidijo ln pozdravijo svojega vladarja. Postaja je bogato okrašena z zastavami, zelenjem in cvetjem. Prišlo je tudi mnogo kmetov iz okolice, ki so hoteli videti kralja ln kraljico. Dvorni vlak Je pripeljal ob 11.36. Nj. Vel. kralj in kraljica sta se, burno pozdravljena od prisotnih. prikazala pri oknu in se zahvaljevala za navdušeni pozdrav. Kralj je sprejel mestnega župana Pijo gumenovca in se l*u-beznlvo z njim razgovarjal. Navdušenje množic se še dolgo potem ni poleglo, ko je vlak že zdavnaj izgrail ljudem Izpred oči. Slavonski Brod, 16. decembra AA. Dvorni vlak s kraljem in kraljico Je prlvozil v Brod ob 12.58. Na peronu in pred postajo se Je zbralo več tisoč ljudi, med njimi zla- sti mnogo kmetov lz okolice z mnogoštevilnimi godbami. Kralja ln kraljico sta pozdravila župan Dufek in predsednik tukajšnje žitaiske zadruge Perkovič. Vladar se je ljubeznivo zahvalil za izraze vdanosti. Večtisočglava množica je z navdušenimi ovacijami pozdravljala vladarsko dvojico. Nova Gradiška. 16. decembra. AA. Pet minut pred d raso uro j? privozil skozi postajo dvorni vlak. vendar se ni ustavil na postaji. Na peron j se ji bilo zbralo do 3000 ljudi s šolsko deco in zastopniki kulturnih in nacionalnih društev, ki so. prirejali Nj. Vel. kralju in kraljici burne ovacije. Vssm ie bilo žal. da se vlak ni ustavil. Novska. 16. decembra. AA. Ze dolgo ored prihodom dvornega vlaka eo hitele množice meščanov in okoličanov na postajo. Zbralo ss ie okrog 4000 liudi. med njimi je bil tidi nodpredsednik Narodne skupščin? g. Karli Kovačevi č. Vlak je privozil >b 14.25 in se je zadržal pičla četrt ure. Ob prihodu je godba zaisrrala državno himno. g. Karlo Ko-vaSevid pa ie pozdravil kralia z govorom. Vladar se je. ljubeznivo zahvalil, kar je zbrana množica epre;ela z navdušenimi vzkliki in ovac i rami. D nisi ie ptvzdravil Nj. VeK kralja mestni naMnik. ki 9» mu ie kralj taikisto zahvalil. Med viharnimi vzkliki navdušenega prebivalstva je vlak nadalieval vožnjo. Sisak. 16. decembra. Ob 15.56 te primešal dvorni vlak na postajo. Več t;soč ljudi j? napolnilo peron in z b irnim V7.klikaniem rr-mije general Marič, mestni načelnik dr. Krbek. komandant divizije general Bodi in upravnik policije Mihaldžič. Na peronu je čakala tudi dvorna dama ga. Svrljuga. Ob 17. je privozfl na postajo dvorni vlak. Godba je zaigrala državno himno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta se najprej prikazala pri oknu svojega vagona. nato sta pa s spremstvom stopila iz voza. Pozdravili so ga ban, komandant armije in mestni načelnik. Dvorna dama ga. Svrljiuga, gospe Perovičeva, Maričeva ter Krbekova so Nj. Vel. kraljici izročile krasen šopek rož. Ko je kralj obšel častno četo in sprejel raport njenega poveljnika, sta se suverena napotila pred postajo. Vse mesto se je kopalo v morju luči raznobarvnih žarnic. Močni reflektorji so razsvetljevali nebo, plinske bakle so gorele z vsem sijajem, električne obločnice so pa metale svojo janko svetlobo po ulicah. Ker so bile vse ulice polne snega, je bila razsvetljava še toliko lepša in svetlobni žarki so se bajno lomili in odbijali v stoterih barvnih odtenkih. Prav takrat so začeli grmeti na čast rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja topovi, tako da je bil prizor še veličastnejši. Ko je množica opazila kralja in kraljico, so zagrmeli burni in navdušeni vzkliki: »Živel kralj! Živela kraljica!« Navdušenje se je bolj in bolj stopnjevalo. Množice so prebile kordon in si utrle pot k avtomobilom, ki so čakali visoka gosta in njuno spremstvo. Kralj in kraljica sta se radostno zahvaljevala za ovacije in stopila v odprti avtomobil. Kralj je nekaj časa stal v avtu in z mahanjem roke odzdravljal na burno pozdravljanje Zagrebčanov. Avto si je komaj utiral pot, ker ga je množica obkolila z vseh strani in obdajala vladarsko dvojico neprestano s frenetič-nimi ovacijami, ki so se nadaljevale na vsej vožnji po mestu. Kralj in kraljica sta ves čas živahno odzdravliala in se zahvaljevala za pozdrave. Njun avto je krenil od postaje čez Zrinjevac po Ilici, nato skoz-' veliki slavolok ob vhodu v Mesničko ulico proti dvoru. Povsod je bil naval množic tako velik, da je mogel voziti avto le počasi, vedno v pravem onkatm navdušenih ovacij. Zagreb kralju — kralj Zagrebu Mogočen poklonitveni sprevod nacionalnih organizacij — Kraljev nagovor na zgodovinskem trgu pred bansko palačo — Jugoslovenske tradicije Zagreba Zagreb, 1«. dec. n. Ze pred 18. uro je bU TVg kralja Aleksandra prenapolnjen ljudi. Na trgu so se imela zibrati vsa društva In korporactje, ki so se udeležile manifesta-cijskega sprevoda po mestu pred bansce dvore, v katerih se Je ob tem času mudil Nj. Vel. kralj Ker pa na trgu niso vsi našli prostora, so se morala nekatera društva zbirati tudi v sosednih ulicah. Ves čas so številne godbe igrale nacionalne koračnice. Sprevod Je točno ob 7. krenil s Trga kralja Aleksandra Na čelu so nosili nešteto bakel. takoj za baklami pa je stopal zagrebški župan, vseučiliški profesor dr Krbek, z vsemi člani občinskega sveta Občinskemu svetu so sledila razna dru štva rn korporacije Zanje ni bi) sestavljen poseben vrstni red ter so se poljubno uvr stila v sprevod Med neprestanim vzkli kanjem .tralju. kraljici in Jugoslaviji, k« so ga mogočno vračale ogromne množice v špaliTj« ob obeh straneh ulic. po katerih je šla povorka, je sprevod prispel na trg Stjepana Radiča. Organizacije na čelu sprevoda, ki je bil zelo dolg in v katerem Je bilo mnogo godb, so se že ustavile pred banskimi dvori, ko Trga kralja Aleksandra še niso zapustila vsa društva Nagovor župana Krbeka Ob enem izmed oken banske palače se Je pojavil Nj. Vel. kralj. Množica ga je pozdravila z nepopisnim navdušenjem. Ko so se ovacije nekoliko polegle in je končno nastala tišina je spregovoril župan dr. Kr-bek Rekel je med drugim: Vaše Veličanstvo! Na tem zgodovinskem trgu, na katerem so se odigrali že velini dogodki, se je zbralo prebivalstvo mesta Zagreba, srečno da more Vašemu Veličanstvu želeti sreče ob jutrišnjem rojstnem dnevu 15 oblet nioa našega narodnega osvobojenla in ze dlnjenja nam je priklicala v spomin one velike žrtve, ki so bile zanj potrebne in ki nas uče ljubiti in ceniti pridobi leno svobodo ter nam ne dovole dopustiti, da hi razdor in nesloga razdeiaJa težko wibor-jene pridobitve. Baš ta zagrebški trg govori o onem ali-nem ilirskem pokretu, ki je od vse^a po-četka poveaaJ hrvatstvo s širokim Jugo-slovenstvom in ki se je rodil prav na tv.m trgu. Tu Je bila leta 1848., v času bana Je-lačiča, proglašena zveza med Hrvati in Srbi in je bila prekinjena pravna zveza s Madžari. Tu sta Strossmaver in Rački, dva velika katoliška duhovnika, razvila svojo jugoslovensko ideologijo, iti je postala politična svetinja mesta Zagreba Končno je bila tudi na tem trgu 29. oktobra 1918 proglašena odcepitev od Avstro-Osrske in na osnovi ideje narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev izražena volja za ustanovitev velike enotne Jugoslavije. V Vašem Veličanstvu gledamo zaščitnika vseh onih naših velikih idej, za katere je padlo toliko žrtev, gledamo zaščitnika državnega in narodnega edinstva, bratske sloge, ljubezni in ravnopravnosti, zaščitnika pravice in enakosti, zaščitnika slabotnih, siromašnih in poraženih Vsi naši no gledi gredo danes pred prestol Vašega Veličanstva in tu vidimo silo našega narodu, in države. V senci tega božjega hrama (cerkev sv. Marka, Op. ur.) prosimo Vsemogočnega, da kakor je nekdaj v času strašne svetovne vojne podelil nadčloveško silo Vašemu meču, da je povedel svoj narod preKo grozne Golgote do največje zmage, da je prvi utrl zavezniški vojski pot do zmage — da tako tudi danes v teh težkih časih, ki jih preživlja vse človeštvo, podeli slično silo za rešitev in blagostanje jugoslovenskega naroda. Mestni župan je zaključil svoj govor z vzkliki: »2ivel Nj. Vel. naš kralj in voditelj! 2ivel kraljevski dom! Živela Jugoslavija!« Donebesno ploskanje in vzklika-nje je sledilo njegovim poslednjim besedam. Ves njegov govor je poslušal Nj. Vel. kralj Aleksander stoječ ob oknu banske palače. Pri sosednem oknu je stala Nj; Vel. kraljica Marija. Kralj govori Ko se je navdušenje tisočgiave množice nekoliko poleglo, so ljudje intomrali državno himno, ki so jo zapeli vsi prisotni. Po himni so se ponovile navdušene ovacije, ki se niso polegle, dokler ni spregovoril Nj. Vel kralj. Rekel ie- »Gospod mestni načelnik! Hvala vam za pozdrave in želje Zagrebčanov za moj rojstni dan. Zelo rad sem prišel med vas, moji dragi Zagrebčani, ki ste zvesti veliki jugoslovenski ideji, ki jo danes z vašo pomočjo ustvarjamo, da bo naša velika domovina čim bolj silna. Hodite po potih naših narodnih velikanov Gaja, Štrosmajerja, Račkega in drugih, ki so nas učili, da v bratski slogi in ljubezni doprinesemo tudi žrtve za blagor naroda in moč narodne države. Zagreb je na tej poti, kakor je dobro dejal gosp. mestni načelnik, nosilec ideje in pokreta za ustvaritev naše jugoslovenske države. Ceneč pomen prestanih naporov in spoštujoč vse žrtve, je naša dolžnost, da udano stopimo v vrste borcev in da z ljubeznijo delamo za konsolidacijo naše države, da bo čim silnejša, in da bo narod v njej čimbolj zadovoljen. Zagreb je zvest svoji jugoslovenski preteklosti in milo mi je, dragi Zagrebčani, da vara s tega zgodovinskega mesta moram reči: Hvala vam za ljubezen in zvestobo, ki ste mi jo, kakor že vselej poprej, tudi sedaj na novo izkazali. Živeli Zagrebčani!« Po govoru je izbruhnilo iz tisočglavih množic tako nepopisno navdušenje, kakršnega Zagreb najbrž še nikoli ni videl. Ovacijam in vzklikom ni bilo ne konca ne kraja. Narod je znova zapel državno himno in njej so sledile nove ovacije kralju in njegovemu domu. Kralj, ki je že odstopil od okna, se je na frenetične ovacije znova pojavil ob oknu. Po ponovnih veličastnih manifestacijah se je spet umaknil v notranjost palače. Tedaj je zapustila trg vojaška godba in njej so sledili zastopniki korporacij. Na trgu pa so še vse v noč ostale tisočgiave množice, iz katerih so vedno znova orili vzkliki kralju, kraljici, kraljevskemu domu, narodu in državi. Sele proti 22. uri se je pričela množica polagoma razhajati. Beli Zagreb ves v svatovskem oblačilu Zagreb. 16. decembra, n. Odprav vlada tudi danes v Zagrebu hud mraz in piha močan veter, je bil j mesto že v ranih popoldanskih urah neobičajno živahno Posebno oa ie bila v večernih urah. ko se je spustil večer ni mrak. slika izredno lepa ker ie tisoče ljudi, ki so se sprehajali po vseh ulicah, in med katerimi ie bilo tudi izredno mnogo kmečkega ljudstva iz okolice, preplavilo morje Ijči. ki ie oetro odražala od belega enega. Z bogato razsvetljavo ie bil Okrašen skoraj ves Zagreb, še prav posebej pa nje-eov osrednji del Mestna občina ie razsvetlila vse glavne ulice in trge Trgovci so instalirali razne barvaste žarnice v svoiih izložbah. tako da je bila slika še car^tineiša Posebno krasno so bile razsvetljene neka tere zgradbe Tako ie žarelo na obpb zvo nikih zagrebške katedrale na tisoč* žarnic. Tudi glavni kolodvor ie ves zažarel v lu&^h ko ie prispel dvorni vlak s kraliem in kra Ijico Kra»no so ra7/»vetliene zgradb* hote i la Esplanade. Trgovske obrtne zbornic«-mestnega magistrata. Prve hrvatske štedio nlee. Gradake Stjdlonice ter cela. vnrta drugih privatnih palač in hiš. Ob vhodu v M°eničko ulico, ob kateri stoji kralieveki dvor, je dala mestna občina postaviti uio^o-čeu slavolok, sijajno odet v zelenje, in tisoče raznobarvnih žarnic. Na Jelačičevem trgu in na trgu kralja Aleksandra so postavili ogromne bele stolpe, na katerih vrhovih eo bleščali beli orli. kraljevski srbi. obdani i baino lučjo žarnic in žarometov. Tako se je mesto pripravilo z vsem sijajem z vso ljubeznijo in zvestobo, da sprejme Nj. Vel. kra- lja Aleksandra in kraljice Marijo, bal na večer pred 45. obletnico vladarjevega rojstva. Tudi predsednik vlade v Zagrebu Beograd, 16. decembra, p. Ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič je nocoj * večernim brzovlakom odpotoval v Zagreb, kjer bo jutri prisostvoval velikim nostim povodom kraljevega rojstnega dne. Uspehi ;eneš@vega v Parizu obiska $e večja okrepitev tesne zveze med Francijo in državami Male antante — Temeljita proučitev vseh aktualnih mednarodnih vprašanj na sestankih v Parizu Pariz, 16. decembra d. L>c. Beneš in Paul Boncour sta doslej proučila vprašanji razorožitve in preureditve Društva narodov. Oba sta bila mnenja, da morajo ostati temeljna načela Društva narodov nedotaknjena. Versailleska mirovna pogodba in pakt o Društvu narodov zanimata vse podpisnike teh Listin na enak način in zato teh pogodb ni mogoče menjati s sklepi ožje ali širše skupine držav. Razorožitveno vprašanje se da rešiti po mnenju obeh ministrov le na razorožitvenl konferenci in s sklenitvijo splošne konvencije o razorožitvi, ki naj jo ratificirajo vse na tej konferenci udeležene države. Zato je mogoče rešiti vprašanje nemških zahtev glede oboroževanja in preureditve Društva narodov le v ženevi v okviru Društva narodov in razorožitvene konference. Dr. Beneš in Paul Boncour sta govorila naposled tudi o srednji Evropi. Podlaja za ta razgovor je bila italijanska spomenica ki je bila izročena 28. oktobra. Davi je dr. Beneš obiskal predsednika senata Jeanneneya in predsednika zbornice Buissona Opoldne je priredil predsednik republike Lebrun na čast gostu obed, ki so se ga udeležili tudi češkoslovaški poslanec dr. Osuski. ministrski predsednik Chautemps, zunanji minister Paul Boncour in razni drugi člani vlade. Zvečer je bil na češkoslovaškem poslaništvu diner, na kate- rem so bili navzoči skoraj vsi člani francoske vlade in mnoge druge politične osebnosti. Med udeleženci so bili tudi poslaniki Male antante in Poljske. S tem je bil oficielni del Beneševega obiska v Parizu končan, tako da se bo dr. BeneS najbrž v ponedeljek zopet vrnil v Prago. Francija in Balkan Pariz, 16. decembra. AA. »Petit Parisien« piše: V Pariau kakor v Pragi in drugih prestolnicah držav Male antante ee resno trudijo, da se odstranijo vzroki trenja med ! posameznimi državami in razširi sporazum ter mednarodno sodelovanje. Ali more n. pr. kdo misliti, da pri mnogoterem zbližanju, ki se kaže v vzhodni Evropi in na Balkanskem polotoku, ni pomagala tudi Francija a svojimi nasveti? Ali k^o misli, da ni Pariz dajal vz.podb.ide za we nedavne obiske državnikov in za obiske bolgarskih in jugoslovenskih suverjnov, o katerih nam brzojavke ii Sofije in Beograda prinašajo toli vzpoibud-ljive odmeve, in ki se bodo brez dvoma kmalu razširili tudi na rumtin9ko kraljev3k> rodbino? Nihče ni tega gibanja k spravi pozdravil z večiim veseljem kakor Paul Boncour in dr. BeneS na svojem včerajšnjem sestanku. Kajti to gibanje pridobiva po zar slugi modrosti vladarjev in njihove pogim-ne iniciative ter pobude zunanjih ministrov Titulepca. Jevtiča in Mušanjva. čim dalje več tal, saj obsega ie Turčijo in Rusijo. To delo je resnično in dejansko delo za utrditev miru in Paul Boncour ter dr. Beneš ga znata ceniti in ga bosta podpirala. Bilo bi prav, če bi v tem dela našle zgled tudi velesile v zapadni Evropi. e vlade Predsednik republike Zaniora poveril sestavo nove vlade vodji radikalov Lerrouxu Madrid, 16. dec. s. Kabinet Barrios v Španiji je odstopil. Odstopivša vlada je imela, kakor znano, samo nalogo, da izvede nove volitve v parlament Po končanih volitvah in po zadušitvi zadnjega anarhističnega upora je smatrala svojo nalogo za dovršeno in je zato odstopila Predsedn;k republike Zamora je ime! ob izročitvi ostavke daljši razgovor z ministrskim predsednikom Bar riosom. ki se )e izrekel za novo vlado na rad;kalni podlagi Nato je sprejel pred-sedn:ka parlamenta Santiago Albo, ki mu je predlagal vlado z Lerrouxom na čelu. ki naj bi se opirala na kmete Nasprotno se je bivši minister Besteiros zavzemal za koalicijsko vlado, katere šef naj bi ne bil vezan na nobeno stranko. Predsednik republike je sprejel nato voditelja radikalov, najmočnejše republikanske skupine v zbornici, Lerrouxa, ki je zagovorjal vlado sredine. ki naj bi se enakomerno raztegala proti desnici in levici. Nova vlada bo naj-brže sestavljena že jutri. Madrid, 16 decembra, s. Predsednik republike je danes popoldne poveril sestavo nove vlade voditelju radikalne stranke, bivšemu zunanjemu ministru Lerrouxu. Lerroux je izjavil novinarjem, da bo poizkusil sestaviti republikansko vlado na radikalni osnovi Takoj po avdijenci je pričel pogaianja z voditelj? posameznih parlamentarnih frakcij Ovire v železniškem prometu Ljubljana. 16 decembra Vlaki imajo zaradi snežnih neprilik še v^dno znatne zamude, posebno pa kesnijo vlaki iz inozemstva Najhujše je na notraj-ski progi kjer je še danes divjala močna kraška burja. Eno progo se je posrečilo očistiti, drugo so pa vsaj deloma že v te ku včerajšnjega dne. Zlasti hudo razdejanje je napravila burja od Postojne dalje proti Trstu, kjer je zaradi velikega mraza promet ustavljen Trst sam je brez elek trike in brez vode ker ie vodovod zamrznil. Iz okolic niso zaradi burje pripeljali nikakih živil v mesto. Vihar je v Tržiču v Julijski Kraiini odnese' strehe na štirih hišah in ie zahteval tudi smrtno, žrtev. Bil je tako močan da je vrgel nekega starej šega moža ob drevo. Mož je bil na mestu mrtev Snežni /?.miti zlasti ovirajo mednarodni firomet. Nočni brzovlak. ki prihaja iz Ita-iie. je imel 2 uri zamude, simplonski eks-pres 3 ure. brzovlak. ki prihaja z Madžar ske preko Kotoribe. pa je v Ljubljano pn spel celo s peturno zamudo. Orient Sim plon ^spres je včeraj privozil v Ljubljano poldr-go uro prepozno jutranji dunaj ski brzo-lak 2 in pol ure. beograjski orzo-vlak pa je ime! 3 ure zamude Tudi v! tki na 'okalnth prodih prihajajo z zakasnitvijo do 20 m nut Delavci, ki jih v Ljubljano vozi posebni delavski vlak. n'so m< gli včeraj in danes točno nastopiti službe, ker je prispel vlak šele malo pred 9 uro. V Ljub ljani je d es le nekoliko snežilo. • Zakasnitve vlakov naj blagovolijo upoštevati tudi naši dopisniki. Mnoga poročila smo prejeli v zadnjih dveh dnevih ta ko kasno, da jih nismo mogli objaviti v številkah, za katere so bila namenjena. Odlikovanje Beograd, 16. decembra p. Odlikovan je z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje banski svetnik v p. dr. Marko Ipavec. Tragedija dveh ubežnikov na meji Marmor, 16. decembra V Pernicah tik ob državni meji sta se pri posestniku Schillerju pred dnevi oglasila dva avstrijska kmeta v svrho kupčije. Medtem sta prišla mimo hiše dva obmejna stražnika, Ki sta vstopila, kakor že večkrat. Pričela sta zasliševati oba Avstrijca, ki sta imela oba dovoljenje za prekoračenje meje, a nista imela dovoljenja za kupčijo. Stražnika sta jima zatorej morala napovedati aretacijo in sta ju odgnala proti obmejni stražnici na Muto. Med potjo pa se jima je eden izmed obeh iztrgal iz rok in se spustil v beg. Ker ni hotel obstati na njune klice, sta pričela stražnika streljati za njim. Obstrelila sta ga, aa se je zgrudil. Ko je eden izmed obeh stražnikov odšel k ranjencu, je še drugi avstrijski kmet hotel izrabiti priliko in je zbežal Tudi za tem sta morala stražnika streljati ter sta ga smrtno nevarno ranila. O dogodku so bili obveščeni poleg domačega zdravnika, ki je obema ranjencema nudil prvo pomoč, tudi reševalci Iz Slo-venjgradca. Odpeljali so ju v bolnišnico. Med potjo pa je drugi ranjenec izdihnil. Zdravniki upajo, da bodo prvemu ohranili življenje. i viharji na Jadranu Benetke. 16. dec. d. Na gornjem Jadranu divjajo poslednje dni silni viharji Plima je včeraj v Benetkah dosegla poldrugi meter nad normalo in so valovi preplavili več trgov. Na trg sv. Marka je voda zanesla večji motorni čoln Ob izlivih Pada in Adiže se je pripetilo več nesreč V bližini Chioggie se je potopilo več ribiških in tovornih ladij 14 ribičev je utonilo. Oblasti so organizirale reševalno akcijo. Štiri ribiške ladje še vedno pogrešajo, čeprav so reševalne ladje preiskale že vso daljno okolico pristanišča. Pristopajte tt »Vodnikovi družbi" Sporazum v učiteljskem udruženju Kakor smo že včeraj poročali. Je bil na konferenci predsednikov banovinskih sekcij JUU dosežen sporazum, s katerim je likvidiran znani konflikt v tej odlični stanovski organizaciji. O sporazumu Je bil objavljen naslednji komunike: 1. Koostatiramo, da obstoja dobra voljo pri vseh predstavnikih desetih sekcij, da se doseže enodušen sporazum v vseh vpra Sanjih dnevnega reda. Soglasno sta bila izdelana predlog za izpremembo pravil Id predlog skupščinskega poslovnika. 2. Soglasno je bilo sklenjeno, da se skliče Izredna skupščina JUU dne 4. marca 19$4. v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Izprememba pravil; 2. skupščinski poslovnik; 3. priobčitev ostavke Izvršnega ln nadzornega odbora JUU ln izvolitev novega Izvršnega in nadzornega odbora JUU. Mandat tega odbora traja do prve redne skupščine. 3. Do izredne skupščine dne 4. marca 1934. vodi tekoče posle sedanji izvršni lu nadzorni odbor v ostavki, ki je s svojo ostavko istotako doprinesel mnogo k sporazumu. 4 Uspel Je enodušnl sporazum tudi v tem, da se na izredni skupščini izda skupna kandidatna lista novih oseb medsebojnega zaupanja. 5. Dosledno temu sporazumu se usmeri v bodoče tudi pisanje »Narodne Prosvete«, ter r duhu sporazuma preneha tudi nadalj. nje Izdajanje >Jugoslovensekga učiteljskega glasa«. Predstavniki sekcij se bodo zavzeli, da se sporazum, sklenjen na tem sestanku, izvede tudi v organizaciji JUU. Predsednik sekcije JUU Ja dravsko banovino nam pošilja k tej stvari še sledeče pojasnilo: Vsekakor Je smatrati gornji sporazum za najpozltivnejšo bazo nadaljnjih prizadevanj za ureditev razmer v JUU. Veselo dejstvo je, da pri načelnih vprašanjih ni prišlo do diferenc v končnih sklepih. Zato je situacija vsekakor optimistična ln sem uver-jen, da se bo posrečilo premagati še malenkostne diference, tako, da bo z tzredno skupščino vzpostavljen zopet red ln mir v udruženju, kar je v interesu prosvete, šolstva ln stanu neobhodno ln nujno potrebno. MIRIM kraljica čokolade Specljalitete so: MLEKITA — mlečna čokolada. K A VITA — mlečna s kavinim okusom. MAS LIT A — desertna čokolada brez primesi. SADVITA — sadje v Čokoladi. Zapomnimo si imena, da moremo izbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Novi grobovi Včeraj popoldne smo v Ljubljani pokopali ravnatelja g. Cirila Dolenca. Na lafeti ob spremstvu častne čete oficirjev in podoficirjev z divizionarjem g. Cukavcein na čelu ter ob udeležbi njgovih najzvestej-šth prijateljev in znancev in množice Ljubljančanov se je pokojnik poslovil od svojega doma v Valjavčevi ulici. Blagoslov in molitve je opravil župnik g. Finžgar. Vojaška godba mu je zaigrala žalostinko, Trnovsko pevsko društvo mu je zapelo zadnjikrat za slovo. V tihi. globoki žalosti so vsi sočustvovali s pokojnikovmi potrtimi otroci in gospo, ki je trpela s svojim ljubljenim možem, delila z njim zvesto vse dobro in slabo in se mu z ljubeznijo žrtvovala. ko se je dolgo v trpljenju boril s smrtjo. Poleg zastopnikov raznih društev je spremilo svojega bivšega ravnatelja osobje Obrtne banke in mu položilo na grob krasen venec poleg številnih vencev sorodnikov in prijateljev. T;ho se je poslovil pokojnik od doma, tiho se je vil žalni sprevod skozi Ljubljano in tiho so položili pokojnika v rodbinsko grobnico pri sv Križu. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je včeraj umrl po kratkem trpljenju 441et-ni trgovec g. Ivan Rus, rojen v Srednji vasi pri Semiču. Pokojni, ki se je nastanil komaj pred pol letom v Novem mestu, je bil zaradi mirnega in blagega značaja splošno priljubljen. Zapušča soprogo gospo Tonči in hčerko Božico. Njegova prerana smrt je vzbudila splošno sočustvovanje. — V Mariboru je umrla v častitljivi starosti 88 let gospa Pavla Girsova, žena bivšega ruskega diplomata in poslanca. Za časa svojega bivanja v Mariboru si je kljub svoji starosti kot ugledna ruska aristokrati-nja pridobila širši krog znancev, ki so jo vsi zelo cenili in spoštovali. — V zavetišču na Vidovdanski cesti je umrla gdč. Pavla Nachtigalova, poštna uradnica v p. Pogreb bo jutri ob 10. iz ondotne mrtvašnice, — V Linhartovi ulici 18 je umrla ugledna trafikantinja gospa Antonija Pugljeva K Sv. Križu jo bodo spremili danes ob pol 17. — V Rožni dolini II.-19 je umrla gospa Rozalija Lenassijeva, soproga preglednika finančne kontrole. Pogreb bo jutri ob 16. na vlško pokopališče. — Izpred mrtvaške veže na Stari poti bodo danes spremili k večnemu počitku gdč Karolino Dokloriče-vo. Umrla je na Gorenjskem in so jo r e-peljali v Ljubljano. — V Gornji Planini pri Rakeku je umrl ugledni in splošno spoštovani g. Hijeronim Demšar, mesar, gostilničar in posestnik. Pokopali ga bodo danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel Avenolove konference London. 16. dec. č. Generalni tajnik Dru štva narodov Avenol se Je snoči sestal z italijanskim poslanikom Grandijem, nato ?a še s podpredsednikom Hendersonom opoldne je odpotoval v Pariz, odkoder se vrne v ženevo Delazmožnost v starosti si zagotovite t rednim uživanjem zdravilnega PLANINKA-ČAJA-BAHOVEC. Planinka-čaj čisti kri, urejuje prebavo, odstranjuje napetosti ter oprosti telo vseh nakopičenih bolezenskih strupov. Na ta način prepreči Planinka-čaj poapnenje žilja, ker pospešuje obtok krvi po žilah, rdeči kri, daje žilam potrebno prožnost in s tem odstranjuje starostne znake. Planlnka-čaj torej osveži in ohrani zmožnost za duševno in telesno delo do visoke starosti. Nabavite si takoj, zlasti pa sedaj na jesen v najbližji apoteki ie pristni Planinka-čaJ-Bahovec v plombiranih zavitkih po Din 20.— in z napisom proizvajalca APOTEKA MR BAHOVEC LJUBLJANA Rf«. br. lS60U-a«Vll 1932. Važnejše določbe novega finančnega zakona Poleg splošnih odredb za izvajanje proračuna vsebuje zakonski predlog nekatere važnejše odredbe Beograd, 16 decembra, r. Finančni minister g. dr. Djordjevič je predložil Narodni skupščini predlog finančnega zakona za proračunsko razdobje 1934/35 Zakonski načrt se nanaša v glavnem na tehnično izvedbo predloženega proračuna ter vsebuje poleg nekaterih pooblastil docela internega administrativnega značaja tudi nasltdnje važnejše določbe: Finančni minister se pooblašča, da v skladu z zakonom o državnem računovodstvu izda blagajniške zapise na osnovi proračunskih dohodkov za skupno največ 500 milijonov; obrestna mera ne sme biti višja od 7 odst. V to vsoto se ne vštejejo boni. izdani Narodni banki za prejšnje predujme kakor tudi ne boni, izdani na osnovi posebnih zakonov in pogodbenih določb. Notranjemu ministrstvu se lahko na Ta-čun podpore občini Skoplje izplača 1.5 milijona za dovrši te v poslopja za upravo policije. Na zahtevo ministra pravde lahko izplača finančni minister 5 milijonov na račun osebnih in materialnih izdatkov za izvedbo zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah in zakona o ureditvi rednih sodišč. Na zditevo prometnega ministra lahko izplača 3 milijone Din za pripravljalna dela za zgradbo novega mostu preko Dunava na progi Beograd—Bukarešta ter za trasiranje prog« od meje bivše požarevske oblasti do dunavskega mostu in 3 milijone Din za nadaljevanj« del v predoru Sa-ranovo. Prodaja nerentabilnih državnih posestev Finančni minister je dalj« pooblaščen, da lahko predlaga javno prodajo državnih nepremičnin, ki ne donašajo nobenega dohodka in se tudi ne morejo izkoristiti za državne potrebe, kakor tudi državnih posestev, ki ne donašajo njihovi prometni vrednosti odgovarjajočih dohodkov. Dalje sme predlagati prodajo onih državnih posestev, čijih vzdrževanje je združeno z ne-sorazmenro velikimi stroški, kakor tudi vseh onih posestev, ki so že več let brez prestanka v rokah drugih oseb in v brez pla-cnem izkoriščanju Za posestva izpod 100.000 Din prometne vrednosti odloča o prodaji finančni minister, za posestva do vrednosti enega milijona ministrski svet po predlogu finančnega ministra, a pri vrednosti nad milijon Din ministrski svet po predhodnem soglasju finančnega odbora Nerodnega predstavništva Prodaje nepremičnin v državn; posesti v vrednosti nad 100.000 Din se morajo vršiti potom javne licitacije. Člen 16. finančnega zakona določa, da ostane višina osnovnega davka od dohodka zemljišč za leto 1934 neizpremen/.ena ter bo znašala 10 odst čistega katastrskega donosa. Izredna doklada k uslužbenskemu davku Važna je odredba čl. 17., ki določa, da bodo morali na račun izrednega doprinosa za proračunsko leto 1934/35 plačati vsi obvezniki uslužbenskega davka po 1 odst. od onih brutto-dohodkov, ki so podvrženi temu davku. Izvzeti so samo hišna služin-Čad, nekvalificirani delavci ha dninarji, orožniki, obmejni stražniki, podoficirji in staroupokojenci (kronski penzionisti). Financiranje Narodnih gledališč Čl. 20. določa, da gredo vsi honorarji, režijski stroški m ostali materialni izdatki Narodnih gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani na račun celokupnih dohodkov teh gledališč na osnovi posebnih proračunov, ki jih mora odobriti prosvetni minister v sporazumu s finančnim ministrom. Za kritje osebnih izdatkov ter za zavarovanje poslopij in inventarjev dobe ta tri gledališča subvencijo države. Med pooblastili za ministra za zgradbe je zlasti važna določba, da more minister za gradnje v primeru neobhodne potrebe za javno varnost in asanacijo ogroženih krajev odrediti zgraditev obrambnih nasipov ter regulacijo rek in potokov potom kuluka. Čl. 30 dovoljuje razlastitev zasebne svo-jine odnosno ugotovitev služnosti na breme zasebne svojine na nepremičninah za namestitev in vzdrževanje vodovodov ter za zgradbo električnih vodov na korist državnih, občinskih ali drugih podjetij, ki služijo splošni koristi. Potreba, obseg in pogoj razlastitve, odnosno služnosti, zlasti pa določitev odškodnine :e izvrši po načelih in postopku, ki je predpisan za druge primere razlastitve za«ebnc svojine v onem delu države, kjer se razlastitev izvrši. Zamudne obresti za državne dobave V poglavju ministrstva za trgovino In industrijo določa čl. 35., da se veljavnost določb čl. 200 obrtnega zakona odgodi za leto dni. S tem podaljšanjem se za dobo enega leta ukine določba obrtnega zakona, po kateri je država dolžna za izvršene in prevzete dobave plačati račune v roku treh mesecev, po tem roku pa mora plačati zamudne obresti. Redukcija prejemkov upokojencev v javnih službah V oddelku splošnih odredb so važne naslednje določbe: Državni in samoupravni upokojenci ne morejo biti zaposleni pri državnih podjetjih in v državni službi sploh. Državnim in samoupravnim upokojencem. ki so zaposleni pri banovinah ali občiiiah odnosno njihovih podjetjih v položajih, ki ne dajejo pravice do pokojnine, se bodo za dobo. dokler so v tej službi, znižali pokojninski prejemki z izjemo rodbinske draginjske doklade, in sicer za eno četrtino vsem onim. kojih mesečni brutto-dohodek od te postranske službe znaša 600 do 1300 Din. za eno tretjino. ako znaša zaslužek 1500 do 2500 Din ter za polovico pri zaslužku od 2500 do 5000 Din. Upokojenci in invalidi, ki so zaposleni v državni ali samouprsvn' službi ter imajo od tega mesečno nad 5000 Din brutto-dohodka, izgube za to dobo vso pokojnino. Ukinitev izpitnih taks in nagrad za nadure Čl. 43. določa, da članom komisij za polaganje državnih strokovnih izpitov in višjih državnih strokovnih izptov ne pntiče nagiada niti od države, niti od kandidatov. Vsi dosedanji predpisi, ki so * tem v nasprotju, se razveljavijo. To pa ne velja za profesorske izpite, glede katerih bo prosvetni minister določil višino nagrade, ki se bo izplačala iz proračunskih rezervnih kreditov Prav tako se ukinejo vse nagrade za nadurno delo. ki se mora vršiti po potrebi službe. Izjema je dovoljena samo za osobje. ki dela pri sestav državnega proračuna in zaključnih računov ter za primere, glede katerih je pravica in višina nagrade urejena z zakonom. Devizni prestopki Čl. 46. pooblašča finančnega ministra, da po svobodni oceni določi višino globe za devizne piestopke in kršitve drugih predpisov, izdanih na osnovi pogodbe med Narodno banko in državo S čl. 47. se ukine plačevanje najemnine za državna poslopja, ki jih uporabljajo banske uprave, a prav tako za banovinska poslopja, ki jih uporabljajo državni uradi in ustanove. V krajih, kier so meščanske in osnovne šole nameščene v državnih poslopjih, morajo dotične občine, če zato ne plačujejo državi nikake najemnine, skrbeti za popravilo in vzdrževanje poslopij. Obvezna zamenjava obveznic vojne škode Finančni minister se nadalje pooblašča, da sme ob priliki izdaje nove kuponske pole k obveznicam 2 in pol odstotne rente za vojno škodo izvršiti zamenjavo starih obveznic za nove obveznice z novo kuponsko poio, pri čemer dobijo nove obveznice novo serijo in novo številko Ta zamenjava je obvezna in bo finančni minister o tem izdal poseben pravilnik. Iz državne službe Beograd, 16. decembra p. S kraljevim ukazom je napredoval v višjo skupino strokovni učitelj na srednji tehniški šoU V Ljubljani Friderik Malner. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno oblačno, ponekod v^dro. v gorskih krajih je pričakovati nadaljnjih padavin. Situacija "Čerajšnjeea dne: Barometrskl maksimum se je iz centralne Evrope umaknil proti Anuliji. istočasno je prodrl s s »vera na jug ciklon, ki ga deli od sredozemskega ciklona le ozka proga relativno v:l-iega pritiska Dunajska vremenska napoved ta nedeljo: Mraz bo trajal dalje; pooblačitev nesigurn% najbrž z velikimi krajevnimi razlikami. Po« nekod tudi jaija*?a I pole^ nebotičnika i » asi kraji in ljudje Zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo Predsednik bolgarske vlade ln obenem bolgarsld znnanji minister g. Mušanov pred odhodom iz Beograda v razgovoru z našim ministrskim predsednikom dr. Srškičem in ministrom dr. Kramerjem. Cd leve na desno gg. Mušanov, dr. Srškič, dr. Kramer. X)OOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO - o Ljubljana je navdušena nad petjem g H. E. GROHA, § ki poje O PESEM O SREČ! Tei 2i-24 „Elitstl kino Matica" Tel. 21-24 Predprodaja od 11.—«/2S. ure. Nov Foxov Journal. Predstave danes ob S., 5., in 9. url O O o o o o o o o OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOCCCCCCCCCCOCCCCt. Naš pimir za zbližanje z Bolgarijo Prihodnj*e leto bo 80-letnica Ljubljana, 16. decembra Letos so se v znamenju zbliž-anja med Bolgarijo in Jugoslavijo začeli medsebojni obiski gospodarstvenikov, nov.nariev in politikov. Pravkar, proti zaključku leta. pa se je vršil tudi oficielen ob sk bolgarske kraljevske dvojice v Beogradu Umestno je, da se ob tej priliki spomnmo pionir jev kulturnega zbližanja in medsebojnega spoznavanja med Bolgari, Srbi. Hrvati in Slovenci Eden najvidnejših propagatorjev kulturnega zbližanja je bil profesor Anton B<*-zenšek. ki je takoj po dovršitvi univerze leta 1876 kot profesor in stenograf Sabora v Zagrebu začel realizirati svojo ideio z iiidajanjem »Jugoslavjanskega Stenografa«. pisanega v vseh jezikih južnih Slovanov V tej smeri je deloval neutrudno in neprestano kot stenograf, pisatelj in pevec tudi v Bolgariji od leta 1879. do svoie pre rane smrti leta 1915 V letu 1S97 po Mohorjevi družbi izdani knjigi »Bolgarija in Srbija« nas je v poljudnih besedah seznani! z obema tačas na slovanskem jugu že samostojnima državama Tudi v tej knj'gi ie zbliževal, reko^-»Ako se med seboj dobro spoznamo, prepričan sem. da se bomo tudi bratski ljubil' Živela bratska sloga!« rojstva prof. Antona Bezenška Podroben življenjepis in opis delovanja apostola kulturnega zbližanja med južnimi Slovani Antona Bezenška izide v začetku leta 1934. ob SOletnici njegovega rojstva v posebni slovenski spominski knjižici, ki bo bogato ilustrirana in z bolgarskimi tiskanimi posvetili uglednih bolgarskih kulturnih delavcev Knjiga ho obsegala fne vštevši priloge slik) nad 100 na osmmskem fonna tu tiskanih strani. Odlično je posvetilo direktorja bolgarskega stenografskega inštituta v Sofiji gospoda Teodorja Golobova. ki nosi naslov »Anton Bezenšek. kato ratn'k za jugoslav-jansko sbliženie«. kjer obširno in zanimivo opisuje njegovo plodonosno kulturno delovanje. Med drugimi navaja zaključne besede Bezenškovega referata na II. mednarodnem stenografskem kongresu avgusta lSS«) v Parizu: »Obojestranska akciia ne bo koristila samo umetnosti sami na sebi. ampak tudi intelektualnemu in matrriel-nemu razvoju teh narodov, ker le intimne zveze med narodi vodijo do napredka. Opozic:ja med Bolgari in Srbi, Srbi in Hrvati. katere smo sedaj priča, vodi do žalostnih rezultatov. Za te male narode le potrebno bolj ko za druge, da potriuiejo v svoji literaturi, znanosti in umetnosti resničnost gesla: V slogi je moč!« D. B. Za organizirano pomoč gladu j očim rudarjem Anketa o vprašanju, kako naj se v revirjih TPD organizira pomožna akcija za gla-duiofe rudarje in njihove družine, ki io je akcijski odbor za pomof rudarjem v Ljubljani sklical za nedelio dopoldne v Trbovljah, je preložena na prihodnje dni. ker je cela vrsta vabljenih zastopnikov zadržanih zaradi svečanosti na kraljev rojstni dan. Datum ankete bo objavljen v najkrajšem času. Iz Trbovelj, Hrastnika in iz Zagorja eo vabljeni na to ankelo: občinski urad, upia-viteljstva in ravnateljstva šol. župni irad, ravnateljstvo TPD. II. skupina rudarske zadruge. Rdeči križ, socialni odisek Sokola, Kolo jugoslovanskih sester. Vinceneijeva konferenca, socialni odsek bojevnikov, Ciril Metodova družba. Društvo za varstvo otrok. Narodno-strokovna zveza, Jugoslovanoma strokovna zveza. Splošna de^vska zveza, Zveza rudarjev Jugoslavije. Pri tej priliki je akcijski odbor razposlal naslednji poziv: Akcijski odbor za pomoč gladu jočiim rj-darrc-m v Ljubljani si je od vseiga poč?tka med drugim nadel nalogo, da brez ozira na sifcranko. pripadnost in nabiranje mobilizira po možnosti vse sile v naši ožji in širši domovini za organizirano, aktivno pomoč gla-duiočim rudarem v revirjih TPD. Od vsega počitka je bil odbor prepričan, da samo smotrno sodelovanje vseh korporacij, društev in oseb. ki jim ie resno in iskreno do tega dela. lahko dovede do kakšnik stvar nih. živih uspehov Anarhičnoet. ki do danes vlada tako v poginu zbiranja, kakor v pogledu razdeljevanja podpor, pomanjkanja vsake medsebojne kontrole od društva do društva od občine do drištev itd., vsaik dan sproti pobija in anulira naša delo Javna in tiha kritika, ki srno r? n^nrestano deležni na zborovanjih, v tr*ku in drugod, zlasti pa uničujoča kritika, ki za vse nas pomenijo ponovni nagoni i7s'radanih rudarskih ž»na in otrok v Trbovljah, ie pač zadosti glasen ooomin. da se končno 7z odloga ukrenemo vs*> potrebno, da v naših pomožnih akrMah pr»-n-jhaio dosedanje nevzdržne razmere. Zato vam n nno predlagamo, da w se*ta-nejo v Trbovliah 7astonn'ki vwh koroora-c;j. društev in na skurvno anke- to. kater? naloga bi bila. da formulira enoten na^H 7a sknnnn borbo proti b»di v revirjih On ve 7a načrt tega skupnega dela naj bi bilo to-le. 1. V Trbovljah se osnuj s osrednji pomožni odbor, ki ga tvorijo po en zastopnik vseh korporacii. ki eo izjavile, da soglašajo s tom predlogom. 2. Za vsak revir se iz te osrednje institucije osnujejo krajevni podbdbori — kraiev-ne eksekutive. Temeljna naloga osrednjega odbora, odnosno njegovih krajevnih eksaku-tiv bi bila: a) da vodi najbolj natančno evidenco o bedi na vsem svojem pxlročju: da smotrno in nepresta.no daje pobide za akcije, zbirka in vse, kar bi moglo lajšati bedo v revirjih; da osredotoči in vodi evidenco o vseh zbirkah, zlasti pa o vseh delitvah podpor v blagu in prehrani. — Praksa bi potem pokazala, 5e ln kako naj bi se izvad- ba socialnega dela morda porazdelila med posamezne organizacije. Nobenega dvoma ni, da M tako združitev eocialnega in karitativnega dela. v revirjih z veseljem pozdravila vsa naša javnost, na kat»ro smo se že doslej in se bomo morali ; is poslej obračati s prošnjami za pomoč, ; prav tako pa bi to tudi blagodejno vplivalo i na težko preizkušeno prebivalstvo v revir- j Jih. Ivan Kralj 601etnik Maribor, 16. decembra. Ivana Kralja pozna in spoštuje ves Maribor. Rodil se je 13. decembra 1873 v Treb-čah pri Trstu kot sin ubogih kmečkih staršev. Takoj po vojaščini se je posvetil policijski službi v Trstu, kjer je služboval do razpada Avstrije. Čeprav se je vedno udejstvoval v narodnih društvih, za kar je bil večkrat oponvnjan od svojih predstojnikov, je zaradi vestnosti in sposobnosti naglo napredoval. Takoj po prihodu Italijanov v' Trst je zapustil svoj rodni kraj in Tudi Polt mora biti »moderna"! Sedojso modem« „L, »ežnih barv °k° «>°lkla pol, a''" Za' dobita „o ako PO"' no fin . prePr°st! Van PnVi'n,m "«90-de heure On" do/e ob vsakem času za "ioi ko, a,ab"£ u© heure i se javil v službo v Jugoslaviji ter pritegnil s seboj več drugov. Od 18. novembra 1918 do 1931 je služboval pri mar borski policiji kot okrajni nadzornik in je b:l odlikovan 1. marca 1929 z redom Sv Save V. razreda. Ves čas svojega vestnega službovanja je bil svojim stražnikom pravi oče Zdaj uživa zasluženi pokoj s svojo mnogoštevilno druž no. Kakor je sam vrl narodnjak, tako je tudi vzgojil svoj h dvanajst otrok, od katerih jih živi še osem. Dva sina sta uradnika hčerka Elvira je znana gledališka umetnica, druga pa učiteljica, eden je absolvent realke, trije otroci pa še obiskujejo šolo. Vsa družina se po zgledu očeta udejstvuje v raznih društvih. Želimo g. Kralju še lepo vrsto srečnih let. ka tudi sočivje, že davno ni več sledu Tudi mesarja ni več k rudniku 2e pred nekaj meseci je dejal, da mu je rudniška uprava že preveč dolžna in da nima s čim plačati živine Rudarji že od maja niso ničesar dobili na račun svojih plač. Tako so izčrpani, da ne morejo več delati in pritožbe že dalje časa pošiljajo na bana in »so-d;šču dobrih ljudi«. Čez nekaj dni se bodo sami odpravili na pot, da bi prišli do svojih zaslužkov. Radi bi šli kamorkoli, pa ne moremo, ker nismo samo brez vsakega denarja, temveč tudi brez obleke. Otroci so fc'oli in bosi. Letos jim nismo mogli kupiti še nobene stvari. Kako si srečna, ko pišeš, da hodijo trije tvoji otroci v šolo. Moj sin pa nič ne hodi. Tukajšnja šola je prenehala, do najbližje šole pa je poldrugo oro daleč. Tudi če bi imel potrebno obleko, ga ne bi mogla pustiti na tako dolgo pot, ker se v teh krajih še podnevi vidi volkove, ki pa pozimi o mraku napadajo tudi ljudi. Denarja ni in ga ni. Še užiga-lic ne moremo kupiti. Tudi za znamke ga ni in zaradi tega ti tako redko pišem o naši revščini — — — 100.000 Din škode po požaru v Ljubljani H Sama še danes | Bil nekoč je i muzikant § v i Zvočnem kinu Ideal H Predstave danes ob 3., 5., 7. B 9. vi uri I ugotovljene drese za dame in gospode In deeo ter po meri lz nepremočljlvih lodnov, trikotov in gaberd'nov modre ln rjave barve. Pisma iz rudnika »Jerme« Ljubljana, 16 decembra j V V»i 'rrt Seograd potujejo sestradani in kruto izkoriščani rudarji velikega rud nika »Jerma« pri Pirotu, da bi izterjal' stotisoče, ki jih podjetje dolguje svojim delavcem. Iz tega suženjstva bednih rudar jev pa nrihajaio tudi pisma, iz katerih navajamo v primer le nekaj odstavkov. Pi«-ma pišejo žene naših ožjih rojakov, ki so tam zaposleni že več let. Eno pismo, ki ni iz zadnjega časa, ko se po objavah beograjske »Politike« in »Jutra« o križevi poti nesrečnih rudarjev zgraža nad razmerami rudnika vsa pošt.Ma javnost, marveč že od 1. avgusta letos, navaja tole: — Tukaj je delo zelo težko, morali pa bomo še tu ostati, ker ni mogoče dobiti obračuna zaslužka. Rudniška uprava daje lamo pobotnice o zasluženem denarju. Pretekli teden so nekateri rudarji in pazniki dobili nekaj od svojih plač za januar n februar in tudi nekaj več živil je prišlo v • i.dniško sklad:šče. Obetali so, da bodo prvega izplačali zaslužke za dva meseca, a s to obljubo ni bilo nič Poleg pšenične-ga in koruznega zdroba je dobil magazin tudi nekaj makaronov, čaja in kave. masti in sladkorja pa ni več Dokler je bilo še kaj masti, smo jedli samo enkrat na dan zabelieno, zjutraj in zvečer pa so jedli mož in otroci mleko, jaz pa kruh. ker |e bilo mleka — očvjega in kozjega mešanega — za vse premalo Mleko nam daieio kmetie v zamenjavo za kruh Precej mleka smo prej dobili pri kmetih tudi za milo. ki ga pa že dolgo ni mogoče več dobiti v rudniškem skladišču. Strašno sc boiimo rime, ker ni upanja, da bi možem v r*o se takoj energično lotili omejevani« in gašenia požara. Poklicni gasilci, ki so jim kmalu prišli na pomoč še prostovoljni, so pod vodstvom vodje gasilskega urada g Gostišč odkopali zasne/oni h'drant, takoj napeljali cevi z vidovdanske ceste preko dvorišča, nakar so začele vse tri cevi bruhati v podstrešje ostre curke vode. Med gašenjem so prišli na pomoč tudi vojaki pod vodstvom kapetana Vukosav-ljeviča. Vojaki so prav požrtvovalno nosili s podstrešja razne predmete in sploh pazili na red, da ni prišlo v splošni zmešnjavi do nesreč Trinadstropno poslopje je bilo zaradi mogočnih curkov vods kmalu vse mokro in se je gasilcem po dolgem prizadevanju posrečilo požar popolnoma zadušiti in s tem preprečiti katastrofo, ki je grozila zajeti vso okolico. Zgorelo je samo ostrešje in pa precej raznih predmetov, ki so bili natrpani pod streho. Na kraj požara so prihiteli tudi župan dr. Dinko Puc, prvi podstarosta JGZ g. Josip Turk. ki stanuje v bližini, mestni fizik dr Rus in šef gospodarskega urada dr. Riko Fux. Sodelovala je tudi policijska straža pod vodstvom g. Obradoviča. ki je zaprla tamo-šnjo okolico pred navalom ljudi. Škoda zaradi požara še ni ocenjen«, računati pa ie. da bo hiralnica utrpela nad 100.000 Din Kako je požar nastal, tudi še ni povsem pojasnjeno. Sodijo pa. da je zanetila požar iskra iz dimn:ka, ki je užgala natrpano robo v podstrešju v bližini d'rn-nika. Požar so gasilci popolnoma zadušil? okrog 13. nakar so se vrnili z motornim? vozili nazaj v Mestni dom ter je ostalo za stražo v poslopju še popoldne šest gasilcev Uspeh radijske tehnike Do sedaj razširjeno mnenje, da je mogoče te z večjim številom elektronk doseči dober sprejem, je bilo povsem utemeljeno. Tak aparat pa porabi mnogo toka in je zato v obratu drag. S pomočjo novo konstruiranih Tungsram barijevih elektronk: visoko frekventne pentode, di-tetrode in učinkovite končna pentode pa je bilo mogoče Število elektronk zmanjšati, učinkovitost aparata pa povečatL Tako se je posrečilo konstruirati s tremi elektronkami ORION 7131 REFLEKSNI SUPER kt daje pri majhnih obratnih stroških velike učinke. Dobi se proti gotovini aH na obroke v naši trgovini v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 ter pri naših zastopnikih: Drašček, Kamnik Janežič, Topolščica Engelsberger, Tržič _ . . £,..«„ nrasovec, irNciuic Janko Erjavec, Stična p^^ Trata Guček. Hrastnik Pučko, Je«»enice Reich, Ptuj Raspotnik, Trbovlje Rom, Kočevje Viternik, Guštanj Jalen, Slov. Javornib Sclillling, Kranj Zumer, Železniki ter pri naših disponentih: A. DOLENC, Ljubljana: SL. JENKO. Ljubljana; P. KOVAČ, Ljubljana; Ing. A. STOK, Ljubljana. JRA1MO", r. z. z n, z« v LJUBLJANI Telefon št. 3190. MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Telefon št. 3190. V •• f muc ur p I Najboljše, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« izdelujeta BRATA NAGLIC, ŽIRI Zahtevajte cenik! Cene solidne! Naše čevlje dobite tudi v trgovini tvrdke A. GOREČ, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1. Najlepša posestva na obrobku Slovenskih goric prehajajo v nemško last lene, naenkrat pa Je sodišče dobilo anonimno pismo, v katerem ie stalo, da je Magdalena zastrupila svoiega moža. kar ne bo težko ugotoviti, če akshunurajo njegovo telo Pisec je navaial še razne podrobnosti ter rotil sodišče, naj spravi Magdaleno »na vrv«, ki jo zasluži, dasi i»» sam z vso zadevo noče imeti nobenega posla. — Ekshumacija je potrdila navedbe anonimnega pisma in pred nekaj meseci je bila Magdalena obsojena na dosmrtno ječo. Ko je postala razsodba že pravomoč-na. pa se je obesila mati obsojenke ter zapustila pismo, v katerem sama sebe ohto-žuie zastrupljenja svojega zeta. češ. da Je izvršila zločin zaradi tega. ker je on s njeno hčerko slabo ravnal. Pr zivu obsojene Magdalene je zaradi tega pisma sodišče ugodilo ter razpisalo novo razpravo, ki se je te dni začela pri okrožnem sodišču v Velikem Bečkereku. a se sedaj nada ljuje v misterioznem Velikem Torku, kjer so v razpravno dvorano preuredili največjo uč Inico tamošnje šole. Na samem torišču tolikih zagonetnih zločinov skuša sedaj sod šče razsoditi s pomočjo mnogoštevilnih prič. ki doslej še niso bile zaslišane, o zloč nu Magdalene \Vestrove in v kolikor ho to mogoče, tudi o strašnem slovesu Malega Torka sploh. WIMPASSING "M-mcjkl iz gumija za mrzle nočL nastopili Furlani, Preinfalk, Sikošek, Ga-brovšek in š*e drugi prvorazredni igralci šahovskega kluba, ki so partije dobili. Mojster Pire je sicer proti tem igral paz-ljivej"e, toda nasprotniki so imeli dovolj časa. da so svoje poteze dobro premislili Simultanka se je po pozdravu predsednika LSK univ. profesorja g. inž. Kasala pr čela ob 20 45. Mojster ni na vseh deskah enako otvoril. Pri prvih potezah je kar Švigal mimo miz in je imel za seboj po preteku pol ure že 10 potez. Tempo skoro ni popustil. Pire je krepko napadal in po dveh urah je že padla prva žrtev. Tudi v ostalih partijah se je že moglo videti, kdo je na boljšem, beli ali črni. Po dveurni borbi je Pire že vodil 2 : 0, nato pa je po vrsti izgubil nekaj partij. Člani Šahovskega kluba so kaj kmalu prišli v močan napad in so bili med prvimi, ki so Pirca prisil li k predaji. Najprej je dobil profesor Rajec. takoj za nj m pa Sikošek Pol ure pred polnočjo je bilo stanje 3 : 3. Pire je izgubil tudi proti Joštu. Sledili so trije zaporedni norazi mojstra. Najprej je Rabuze prisilil Pirca h kapitulaciji, nato pa sta po sijajni kombinac;ji po vrsti zmagala kanona šahovskega kluba Preinfalk in Furlani Pire je za tem dosegel spet zmago in proti igralcu Šiški remis, nato pa je sled la zmaga Ga-brovška. Upi za Pirca so bili prav slabi, a poceni praktično. Varuje pred prehladom ln drugimi boleznimi. Zato nepogrešljivo v vsaki hlftl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah ln prodajalnah te stroke. 123U9 je v kratkem času nato dobil več partij. Spet sta v kratkem presledku sledila dva remija s Kačičem in Kumljem. nekaj minut po polnoči pa je moral Pire še dvakrat kapitulirati. Sever Igor je bi'l materialno v premoči in je zmagal. Prav tako je postavi! arh Zupan, kjer je bilo največ komarjev, Pirca na mat. Stanje je bilo sedaj 9 :9 in trije remiji. Preostali so še 3 nasprot-n ki Edino Cibicu. ki je imel popolnoma dobljeno pozicijo, a je v naglici napravil napako, se je posrečil remis. proti ostalim jvem pa je Pire dobil, tako da je bilo končno stanje 11 dobljenih partij. 9 izgubljenih in 4 remiji. Prireditev je trajala 3 in pol ure. Krmimo uboge ptice! Zadnji snežni zameti so pticam docela onemogočili r>riti do hrane, da se lačne in prezebli? približujejo človeškim bivališč«! ter prosijo hrane. Ne ostanimo zakrknjeni ln nudimo jim krme. kolikor pač kdo more. Ne pokladaj-mo jim je pa na sneg ali zemlio. temivej v krmilnie hišice in na predstavke oken in pod streho spioh. Mokra in zamrznjena krma ie pticam največkrat le v pogubo. Naj nam ne bo žal, 5e izdamo za krmo pticam par dinarčkov, saj nam bodo pomiadi vse stotero povrnilel KMETIJSKI VESTNIK Zasajanje vinogradov s cepljenkami Pogostokrat nastanejo med vinogradniki pogovori ali je bolje zasaditi nov vinograd z že izgotovlienimi cepljenkami ali le z ameriškimi podlogami, ter te šele v drugem letu, ko postanejo dovolj močne, na stalnem mestu pri tleh pocepiti. Kaj sa nam pa bolje izplača? Zato moramo v tem oziru upoštevati dva važa momenta- Vinogradnik, ki tega dela n* opravlja sam, marveč z najetimi delavci. In ki hoče imeti enakomerni sadež v en->iu kompleksu zas*, se bo vsekakor odločil za sajenje že cepljenih, v trtnici posebej vzgojenih trt. četudi jih mora draže plačati. Oni pa. ki vse sam opravi, namreč sajenje, cepljenje na mest j in morebitno naknadno gro-banje, in ki mu ni baš na tem. da dobi oov-sem enakomeren nasad, bo zasadil prvo leto samo ameriške okoreninjene podloge fko-renjake, bilfe) ter te naslednje leto, ko postanejo zadostno kr?pke, pri tleh na Lstesn mestu marca-aprila v suho. odnosno maia-jun ja v zieieno pocepil ali požlahtnil. Ta način stane vinogradnika seveda manj. ker dobi navadne korenjake mnoco cenet: kakor enoletne cepHenke ki stanejo p" kf>" kovosti 1 do 3 Din kos. in ker nima nikakršnih drugih večjih izdatkov kakor svoi trud, toda nastane razlika v sadežu in kolikor toliko tudi v rasti sami. Večkrat se novi vinograd na ta način Se v 4. letni ne spravi v popoln red. Zaradi beca na drži trditev, vsaj v splošnem ne. da se z žie izgotovlienimi ceplien-kami zasajeni vinograd slabeje in počasn«-je razviia v primeri z onim. na mestni voljenim. Taka razlika v rasti nastane le. eo se zaodile pri zasaditvi s cepljenkami kake osnovne napake, namreč da podlage ni-90 bile dotični zemlji prikladne, da so bile cepljenke slabe, presušene ali premrzniene. ali pa da se je vse delo izvršilo malomarno. Zalo moramo gledati predvsem, da vinograd. namenjen za nov nasad, vsaj za Iri leta posejemo z deteljo Ln ga pustimo, da se od prejšnje-ga. starega trtnesa nasada nekoliko odpočije, da ga potem na 70-100 cm nravilno prerigolamo. pri čemer odstranimo vse veliko kamenje in žive stene hi druge take vuieake, kaiior štore, stara drevtsa itd., pustimo vsaj en mesec, da se preri^oiana in tako prerabljana zemlja dovoljno 6ese volienia za nakup r*v»^stev po inozemcih v obmejnih conah. Zaman. Inozemci iz Avstrije začpli nakupovati "Drva lepa vi-nogrndna posestva, da naložijo varno sroi kanital. slednjič pa hočejo seči tudi po nai-le-piib veleposMvih v obmejni 10 km coni in kakor je podoba, bodo svoj namen tudi doi"*gli. Kakor doznamo. je kupi! tromierad*ronski grad s celotnim posestvom trgovec Albin Mnrx iz Gradra. Kol kupnino je dal baje v zameno zemljišSe. primerno za parcelacijo nPVip v bližini Gradca v vr^dnoofi okrog 43(VO šilingov, po na5e okrog 3P0 000 Din Tr?ovpc-šneV'iilant gotovo ne bo odprodaja' parcel v bl;žini Grnrlca za katere lahko do-Sf^e 2 do 3 krat višjo c^no za nakup grai-skeaa griča z gradom v Gornii Radgoni na deželi in še celo v inozemstvu. Boli verietnp so govorice, ki se širilo iz Radgone, da bo po^jo,- pphaialn v gornieradgoniski grad av-strijska deca na letovišče. Če ie tako, j? j2«no. od Vod ie podpora za to akciio. Za gon-prad^ons-kim gradom je na >?rsti tudi gradič in posestvo »Ro^entu^m«. za katerega so pogajanja že v beika. Kupnina Veliki Bečkerek. 13. decembra Vas Mali Torak, ki šteje okrog 3000 pre-biva'cev, se na videz ne razi kuje dosti od sosednjih vasi Nad to vasjo pa vendarle vlada strašna mora kajti v nobenem našem kraju se še ni primerilo toliko zagonetnih smrti, povzročenih od strupa. Za-6trup!ienje je v Malem Torku v teku let postalo strašna navada, kajti strupu pod-ležejo možje, ki se skregajo s svoj:mi ženami, in tudi mladeniči, ki pridejo navzkriž s svojimi ljub cami. V evidenci so samo primeri zagonetnih zastrupljeni iz povojnih let. a je tudi teh več. kakor iz vse države Koliko zagonetnih smrtn h primerov je bilo že poprej ni točno razvidno iz naših kriminalnih zapiskov, lahko pa se sklepa, da tudi včasi ni bilo bolje Mnogoštevilni zagonetni smrtni primeri mlajših in stareiših moških pričajo, da »o žene Malega Torka neusm ljen sodnik, ki se ravna po svojih občutkih in ki dosledno uporablja za kaznovanje — mišn co in druge strupe. Te drakonične in samovoljne obsodbe so bile v teku zadnjih desetih let razkrinkane in obravnavane pred so-d ščem v štirih primerih Državni tožilec iz Velikega Bečkereka je pri eni zadnj:h razprav zaradi zastrupljenja izjavil, da je gotovo že polovica moških mrličev Male ga Torka žrtev zastrupljenja Če bi se od kopale kosti vseh preminilih vaščanov. bi kemična analiza prav gotovo potrdila to domnevo. juče okrog 1.200.000 Din ter se zaninidjo čari i kupci celo z Dunaja. Ker je v zadnjem času prešlo v last Avstrijcev še nekaj drugih vinogradnih posestev, je sistem že kar oči ten. Kdor pozna nemško mentaliteto. ne bo prav nič dvomil, da bodo Nemci na podlag; tega po naši brezmejni indolenci pridobljenega posestnega stnnia ob prvi priložnosti izvaiali nadaljne zahteve po naši obmejni zemlji in reklamirali zase pravico do večjega dela Slovenskih goric. Vsa prizadevanja gornieradgonske občine, da pride vsai ena teh nemških trdnjav v naše roke. so bila zam^n. Ne samo. da je bila cena okrog HOO.rOO Din budi za današnje razmere precej nizka, bi bil nakup od strani naših oblasti potreb-m zlasti iz nacionalnih ozirov. Ako banska uprava kupliene-•?a gradu ne b; bila preurejala za kakršon koli h imanitami zavod, je bila naložba 300 ono Din vsekakor varna, ker bi se za U ir°sek br^z dvoma prav lahko prodni grad napne} kakemu nagemu državi;anu. Šlo je ored vsem za pridobitev posestva v naše "oke in fe se razmere količkaj zbol^aio, bo vrednost tega posestva gotovo znatno narasla. Na drugf strani pa bi bila adaptacija gor-nieradgonskieg« gradu in ustanovitev humanitarnega zavoda kakor hfralnice ali slično. katerih zavodov ori nas silno primanjkuje. 553 Prlekijo. Aoačko kotlino in Preikmurje oravi blagor. Trška občina Gornja Radgona ima dve ogromni opekarni v neposredni bl'žini, pa tudi precei druwea stavbnega materiala. 9 katerim bi gotovo proomogla k "jeneni adarvtaciji Škoda tedaj, da re bila tako jgodna prilika p-epuščena inozemcu. ki bo z delno parcelacijo posestvo obr>jK-vrednotil. Kdo nai r>otem jamči za vz/Me-v«nje grjdu. k' snarta brew d-voma r>od zaščito anomenikov?! Na grajskem griču je bil že prftd leti po komisiji o^ledan in izbran stavbeni prostor za bodo<^° novo šolsko pos,lonje. katero bi gotovo že stalo, da ni nastopila kriza. Pri tem položaiu s? moramo res vprašati, mar nismo v stanji ,>'iran'ti našo zemlio na meii v naših rokah? Apeliramo na vsa narodno obrambna društva, da slične nakupe pravočasno in ptavilno telmačijo na mero-dainih nwtih ter pripomorejo r>o svojih m^čeh k okrepitvi narodnega življenja ob meji. Stari in mladi možje umirajo nenadno, v mnogih pr merih pa šele po dolgem času prihajajo na oblastva anonimna pisma da je ta in ta pokojnik žrtev te Ln one zastrupljevalke Vse take preiskave in vsi procesi, ki so se doslej vršili pred okroi-n m sodiščem v Velikem Bečkereku, so več ali manj v zvezi s takimi anonimnimi pismi. Značilni so naslednji senzacionalni procesi: Se pred svetovno vojno se je lepa Rumunka Katica poročila s premožnim posestnikom Petrom Subu. Kmalu po poroki pa si je izbrala za svojega ljubimca vaškega Don Juana, Petra G lezana. O tej ljubezni je govorila vsa vas in ko je nenadoma umrl Katičin mož, posestnik Subu. se je po vasi tudi šušljalo, da njegova smrt ni naravna. Vsa taka domnevanja pa so se razpršila ob velikem ug'edu bogate hiše in pokojni posestnik je bil pokopa-i po vseh pravilih bogatih rumunskih rodbin. Vdova je ostala v intimnih zvezah z Gilezanom, dokler se je ta ni naveličal in si izbral druge prijateljice. To je bila za vas seveda nova senzacija, ki pa je postala seveda še večja, ko je vdova Katica nekoč pred množ co ljudi ustavila svojega ljubimca ter mu zabrusila v obraz: »Ti pa res nisi zaslužil da sem zaradi tebe zastrupila svojega moža!« — O vsem tem je okrožno sodišče v Velikem Bečkereku zvedelo šele po ovinkih in naposled je bila leta 1925. odrejena ekshumacija trupla po- sestnika Petra Subu. Iz pičlih ostankov nekdanjega vaškega imenitnika je analiza dr žavnega kemičnega laboratorija v Beogradu spravila na dan toliko m šnice, da bi se moglo z njo zastrupiti mnogo ljudi Vdova Katica je bila obsojena na dosmrtno ječo, njen pr jatelj pa na 10 let. Kmalu po tej razpravi pa je dobilo okrožno sodišče anonimno pismo, da je tudi soseda obsojene Katice, Draga Vu-kanova zastrupila svojega moža že pred 15 leti Odkopali so naposled tudi ostanke že davno pokojnega Vukana ter tudi v njih našli veliko količino mišnice Vdo va pa je še pravočasno utekla v Kumunijo, od koder je ni več. dasi so že ponovno zahtevali njeno izročitev. Na dosmrtno ječo je bila obsojena tudi vesela vdova Sa-veta Damjanova in je tudi do niene obsodbe prišlo po anonimnem pismu. Četrti senzacionalni proces zaradi zastrupljenja. ki je popolnoma enak vsem prejšnjim, pa se sedaj že v drug č vodi proti bogati vdovi Mugda'eni \Vesterjevi. Tudi Magdalena je imela bogateaa starega moža in mladega ljubimca in nenadno je njen mož. ki je s:cer že precej časa bolehal umrl. Po smrti in slovesnem pogreb« je bilo dolgo vse tiho, dasi se je prei mnogo govorilo o nezvestobi lepe Magda- Proslava stoletnice Jana V. Lega Dne 14. septembra t. 1. je potekla stoletnica rojstva pionirja kulturnih stikov med Čehi in Slovenci Jana Vaclava Lega. Pred dnevi je počastila njegov spomin Jugoslovensko usmerjena Praga s prireditvijo, ki jo je organiziral praški odtor Ceškosiovaško-jugoslovenske lige. V torek, dne 19. t. m. pa se bo Lega spomnila češkoslovaško usmerjena Ljubljana. Ju-goslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani. ki skupno z drugimi ligami nadalfiuje na širši podlagi in z boljšimi sredstvi delo. katttemu je Jan V. Lego s.svojim delovanjem in svetlim vzgledom položil temelj, priredi v toiek ob 18. uri v sejni dvorani Mestneza magistrata proslavo 100-letnice Legovega rojstva. Prireditev ima ta-le s&ored: 1. Petie oddelka pevskega zbora GJa&bene Matice. 2. Otvoritveni govor Dodw edsednika J<5 lige, podžupan* prof. E. J a r c a. 3. Nagovor župana dr. D P u c a. 4. Spomini na Jana V. Lega. Prodava prof. dr. Ivan Lah. 5. Petje oddelks pevskega zbora Glasbene Matice. Vstop *f> TVO-S £ O velikih zaslugah, ki Jih Je Imel za nafi narod avtor prve češke slovnice slovonsko-ga jezika In goreči pospeševatelj kultmno-ga sodelovanja med Prago in LJubljano. Jan V. Lego, pričuje Ze to, da je bil izvoljen za meščana Ljubljane in čast.neea meščana Kamnika ter za častnega člana Slovenske Matice, Zveze učiteljskih društev in več učiteljskih društev. Jan V. Logo je ustanovil v Pra^i čegko-sloveosko društvo in je z besedo ln s peresom neumorno in nesebično propagiral med Cehi zanimanje za našo kulturo in naše kraje ter za slovanski jug sploh. Ob njegovi lOOletnlci, katere proslava se v septembru ni mogla vršiti, so naši listi obširneje Dišali o Legu, te fini pa izide o njem Izčrpen članek v »Življenju ln gvetuc iz peresa najboljšega poznavalca Lege In nadaljevalca njegovega dela, urednika Jana K. Strakatega. Torkove prireditve na1 se udeleže vsi, ki se zavedajo velike važnosti jugosloven-»kih-češkr»s!ovaških stikov ln ki čutijo, da so nove gene« acije dolžne hvalo tistim, ki so si v preteklosti, v mnogo težjih razmerah, prizadevali za uresničenje velikih na. rodnih in slovanskih idealov. Poleg 6'.anov J6 lige In češke obce so vahlieni tudi člani in zastopniki društev, ki štejejo J. V. Lego med svoje častne člane, in vso ostalo slovansko-zavedno občinstvo! Simultanka šahovskega mojstra Pirca Ljubljana, 16, decembra Predsinočni drugi nastop šahovskega mojstra Pirca ni bil zanj tako ugoden kakor prvi. Medtem ko je v torek na slepi simultanki z 12 nasprotniki izgubil le eno partijo, je v petek zvečer v navadni s mul-tanki izgubil od 24 kar 9, a 4 je remiziral. Olajševalno za mojstra Pirca je vsekakor, da so bili med njegovimi nasprotniki najboljši ljubljanski šahisti Tudi je Pire vzel simultanko s preveč lahke strani in je igral v izredno naglem tempu, kar se je moralo maščevati. Vlekel je poteze skoro brez premišljanja kakor na brzem turnirju V piči h 3 urah je napravil 30 potez, kar je za simultanko povsem neobičajno, in naprav jo dobri mednarodni mojstri v enakem času običajno kvečjemu 15 potez Rezultat predstavlja torej navidezno za Pirca neuspeh Treba pa je priznati, da v Liubliani že dolgo nismo meli s?mu!tan-ke s tako močno zasedbo. Med drugimi so gantna limuzina, v njej pa dečko, ki si urejuje zvezke v torbico, saj je ravnokar zapustil ljudskošolsko klop in se pelje gosposko domov Tramvaj potegne, zvok harmonike in triangla, slabi in se prelije v simfonijo velemesta.. Druga slika. Voziček z otročičkom na pločniku. Poleg vozička kleči mati in dviga roke kakor k molitvi .. Slika z Maria-hilferice. Oče in mati klečita na mokrem pločniku, pred njima pa stojita dva otro-čička in dvigata ročice, vsi štirje pojejo... Mimo pa valovi reka ljudstva, nihče se niti ne ozre na strašno podobo bede, saj to je vendar v velemestu cisto vsakdanje. Četrta slika. Na prometni točki notranjega mesta sredi ceste stoji človek na glavi, za podlago ima majhno cuujo Avtomobili se mu spretno ogibljejo, nihče se ne spod-tika nad njim. a tudi nihče ga ne opazi. Tovariš pa stoji na pločniku s čepico v roki, a le redko pade kaj v njo Nekoč sem v predmestni ulici naletel na cel orkester Prvi hip sem mislil, da delajo podoknico Nu, dopoldne sp navadno ne delajo podoknice in že sem tudi opazil onega člana s čepico v roki. Orkester pa je bil sestavljen tako-le: violina harmonika trompeta in boben Dovolj' Takih in enakih slik bi 'ahk"> nav-'del nešteto Vlada si iskreno prizadeva odpomoči temu ^u. V 7unan1ih okrajih Je nebroj izknhov pred katerimi se že ob desetih dopoirtn* nahere lolga vrsta brezposelnih ki čaknlo z nakaznico v roki da dobe ^ooldn* toplo 1u-ho In šp kai» prier'z«>k Slika ki me je spomnOp na vo-fno dobo. S pom^neea vidika le Dtmal trenutno zelo zanimiv. Cela avstrijska republika tvori v srednji Evropi nekako izolirno plast. Njeno gostoljubnost pridno izrabljajo politični in nearijski begunci iz velike sosede, katerih se pa gotovousmerjeni domačini tudi pridno branijo; slednjič iz gospodarsko umljivih razlogov. V zun&njib okrajih se pojavljajo zjutraj kljukasti križi, bodisi naslikani z rdečo barvo na pločnik ali pa izrezani iz papirja ln posejani po tleh V predava'nicah univerze ali institutov se pojavijo včasi fijole s plinom za solzenje, kar pa nima drugih posledic kakor prezračenjp prizidete dvorane. Posebno te spominja na preteklost vojaščina. ki je oblečen.1 v pristne avstro-ogrske uniforme Redna vojska se pa ne sme zamenjavati s Heimvvehrom ki Je zelo podobno uniformiran. Razlika slednjega od redne vojske v uniformi je črno-belo pero na čepici, kakršne le nosil bivši av-stro-ogrski regiment št 27 Pred ministrstvom za zunanje zadeve, kjer je tudi urad zveznega kancelarja. je postavliena častna straža s čelsdo na »lavi. Nekoč me Je pripekalo naključje mimo vhoda ravno v trenutku ko 4e zvezni kancelar zspiiS^al svoj urad Stražnik na ulici zakMe straži: >p*#»z»Titirat!« V naslednjem trenutku že rdrčita dve eloe-Hrtnl limuzini na ulico. V drugem vozu sedi kancelar" In prilazno se =smebllB-!Of odzdrnvMa straži in slučajnim ; pasaMnm ^ eB tudi pnrdravUajo. | Z eosoortn^cfcpgrji le Dnnal mno- go nro'*,o1ik!' er'®dp ns "m ob- «««>p državo SVom »rpt^a ppto^nega av-i et^-i-kop« pmw««lka1 des»tleti1 ne bo zna' nih'1«« v^ siovoncu (»£_ ravno ♦■pir« «p g-odf nam v Tirolah t poforr sta p*> *nvTn na drugo polje, a spTr pr^eil1 v dmg kupe da sem lahko dremal do Ljubljane. Dr. M- F. Življenje okrog Štefanovega stolpa Od časa do časa obiskati prestolnico kakega državnega soseda ni napak Oživiš si marsikaK spominček, ki ti že dremlje v podzavesti, vidiš, slišiš tn občutiš marsikatero novotarijo bodisi na socialnem ali kulturnem, političnem ali gospodarskem poprišču. Navzameš se zopet velemestnega duha. privadiš se tempu, ki te poživi. Dunaj, nekdanja prestolnica velike monarhije, s svojo tradicijo na eni strani in današnji Dunaj, središče majhne republike na drugi plati, ti dve mesti preteklosti in sedanjosti se že mešata in prelivata drug v drugefa pol drugi decenij, a stojita še vedno vsaksebi; mogoče sedaj še bolj ko kdaj prej. Mogočne palače, stari dvor, novi dvor, Belvedere, Schonbrunn samevajo zapuščeni, molčeči dokumenti zgodovine. V nekaterih prostorih prirejajo od časa do časa razstave, v drugih so nastanjene galerije. ki jih nihče ne obiskuje; SchSnbrunn odpira svoja vrata naraščaju eledališke umetnosti Muzeji ki hranijo nešteto krasnih zbirk neprecenljive vrednosti, so le redko oViskani Kako tako-le velemesto izpreminja lice, rekel b* skoro od leta do leta. še bolie od režima do režima, je skorai neverietno. Seveda na prvi hip tegs ne opaziš: še^e ko ae vž;v<š v rastrere. ti postane razlika mar-kantna Vzemon'kO Z nOffO pa tolče takt ob triangel. Mimo pripelje ele- Kraj, kjer moški umirajo od strupa Ponovna razprava proti bogati posestnid Magdaleni Westrovi, ki }e bila že obsojena v dosmrtno ječo f Razstava zagrebške »Trojice" Prav revno življenje, ki se že nekaj let Sem plazi po dolgočasnih stenah razstavnega paviljona pod Tivoljem, je preteklo nedeljo razgibala zagrebška »Trojica«, ki je tam z nekaterimi gosti razstavila Ljubljani svoja dela na ogled. Ubogi ta naš razstavni paviljon! Kakor kakteja sredi puščave: samotari in potrpežljivo čaka, da jo na redke čase orosi par kapelj dežja. V prav taki skromnosti životari naš umetniški paviljon, le da je včasi že kar obupno gledati tista, skozi vse leto zaprta vrata ln vso njegovo neokusno seeesijsko zunanjost. Povsem je mogoče »». šutroeva glava pozabiti, da je to edino zatočišče, v katerem se morejo naši umetnostni ustvarjalci pogovarjati z občinstvom. Pred leti smo bili vajeni, da se je to pogosteje dogajalo, pet, šest razstav letno ali pa še več. Bilo je mnogo več vezi med umetniki in občinstvom in otvoritve razstav so bile dogodki, vese kor o priliki pravkar zaključene razstave v Zagrebu, osvojil lepo število ljubiteljev. Načeto brazdo orje pogumno naprej, zvest svojemu prepričanju in delu, s katerim išča večno skrivnost umetnosti A. M o t i k a razstavlja podobe, v katerih je oblika in barva komaj sluteno na-značena v načinu pariških modernistov, ki so do nedavna obvladovali modo na umetnostnem trgu. Več zanimivosti kakor oljnate podobe očitujejo gvaši, med njimi najmočnejša št. 72. Studija. Vladimir Becič zavzema med podobami nekako sredino s sliko »Obisk v ateljeju«, figuralno kompozicijo precej velikega formata, pri kateri poudarja tudi risarsko plat svojega znanja, čeprav ponekod točnosti oblik ni dognal do kraja. Značilna zanj je širokopoteznost čopiča, da se vidijo nekatera dela kakor s samim zamanom ustvarjena. »Gozd« št. 102 pa bi zahteval tenkoslušnejšega posluha, da bi doumel skrivnost luči in barve, ki se pretakata med debli in skozi vejevje. Jerolima M i š e j a »Otočanka« učinkuje v tonu, prav tako je št. 109 »Cvetača« med njegovimi najbolj živimi deli tn na razstavi sploh. Ponekod je precej nejasen (kamnolom), kar gre na račun pomanjkljive perspektive, tako telesne, kakor barvne. »Postrežnica» se mi ne zdi dovolj slikovit ali kakorkoli zanimiv motiv, da bi mogel dovelj zgovorno pričati o vseh umetniških kvalitetah, kar je on nameraval. Jerolim Miše: Otočanka Zdi se ml, da bi bilo primerno, ko bi »Trojica« razstavila manjše število del, zato pa v goste povabila še nekaj slovenskih slikarjev. S primerjanjem in pretehtava-njem del večih na razstavi zastopanih umetnikov bi si mogli ustvariti Jasnejšo podobo o razstavljeni umetnosti. Vsekakor pa je velike hvale vreden trud skupine, ki razstavnih prostorov prav gotovo ni napolnila brez materialnih žrtev, čeprav je več ko gotovo, da jim ta trud enakovredno ne bo nikdar poplačan. Za to je bilo treba vere in poguma. ICdor pa se za svoje delo bori s takim orožjem, ima polovico uspeha zagotovljenega. C. S. Mokro, mrzlo! Nivea Je poceni! Doze: 3.50, 6.,- 12.- in 15.- Din V izogib vsemu natrite vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo! To zadostuje! Vaša koža postane odpornejša in voljna, veter in slabo vreme ji ne moreta več škodovati. Zadobili boste zopet oni sveži zdravi, mladostni izgled, ki ga imamo vsi tako radi. Predavanje o demokraciji in pravu Ljubljana, 16. decembra Druitvo zs pravno filozofijo in sociologijo je imelo dne 15. L tn. ob 18. svoj drugi letošnji redni sestanek na univerzi. Predaval je priv. doc. pravne fakultete dr. Gorazd Kušej o temi: Demokracija in pravo. Naslov referata je pritegnil številno poslušalstvo, obstoječe iz članov profesorskega zbora, mnogih uvaževanih praktičnih pravnikov, a tudi nepravniške inteligence, katero zanimajo pravnofilozofska in sociološka razpravljanja. Predavatelj ie v kratkih potezah pokazal, da sta XVIL in XVTII. vek, kot doba racionalistične filozofije izoblikovala s svojim prirodnopravnim naukom moderni »jaz«, moderno osebnost. Ta osebnost, pojmovana kot najvišja vrednota, zahteva svobodno udejstvovanje. To svobodno udejstvovanje pa je nujno vezano po družabni naravi človeka samega, ki je prisiljen k skupnemu življenju. Tako skupno življenje namreč predpostavlja prisilen socialen red, pravo. Pravo kot nujno omejevalno načelo osebne svobode pa zahteva silo, da more uporne posamezne volje prisiliti v ravnanje ustrezno skupnostnemu življenju. To silo daje pravu država. Praktično je zato država tvoriteljica prava. Ce se naj posameznik tudi v pravni vezanosti čuti svobodnega, samo svojemu osebnemu pravilu podvrženega, mu je treba dati možnost, da sam tvorno sodeluje pri državni funkciji oblikujoči pravo. Tako pravno skupnost, tako državno organizacijo, kjer postavljajo pravna pravila neposredno ali posredno tisti, katerim so namenjena, je opredelil predavatelj kot demokracijo. Ob podrobni analizi Rousseau-jeve Družbene pogodbe je predavatelj pokazal, kako si demokracija zamišlja sintezo človeške individualne bitnosti in objektivnega socialnega, pravnega reda v obči volji. Ta naj bi bila volja, katero izražajo vsi, ali vsaj večina poedincev državne zveze, kadar odločajo o tako splošnem predmetu, da se jih tiče vseh. Predavatelj je nadalje ugotovil, da je tudi Sičyčs kot ideolog in teoretik reprezentativne demokracije, ki predstavlja važen socialen napredek nasproti neposredni demokraciji, pridržal pojem zakona, kot pravnega pravila, ki mora samo ugotavljati vsem državljanom skupni interes. Zakon kot nujno pravično pravilo in zapoved vse poedince obsegajočega demokratičnega suverena, naroda, postane tako edina avtoriteta. Vse državno delovanje, sodstvo in tudi uprava ee vrše po zakonih, v katerih je trajno objektivirana narodova obča, pravna volja. Demokratična država zato nuino postaje pravna država. Glede problema prava samega je predavatelj izvajal, da jo bila demokracija povod, da je pravo dobilo relativen, a zaradi tega dejanskim okolnostim mnogo bolj odgovarjajoč značaj. Ker je v svoji konkretni historični obliki kot pozitivno pravo postalo v večji ali manjši meri produkt pravne zavesti, pravnega čustva večine, je dobilo več možnosti, postati pravično in kot tako dajati povoljnejšo rešitev socialnega vprašanja. Predavatelj je zaključil, da je demokracija, ne glede na svojo osporjeno bodočnost kot tehnično-organizacijsko sredstvo državne zajednice, posebno učinkovito utrdila spoznanje, da more država stvarjati pravo samo s sodelovanjem družbe, katero organizira, in sicer tako, da ne bo prišla v opreko z osnovnim načelom priznanja človeškega dostojanstva. Vse svoje delovanje bo morala vršiti nujno po tako utrjenem pravu, biti bo mogla samo pravna država. Po zanimivih predavateljevih izvajanjih, ki so bila sprejeta z odobravanjem, se je razvila živahna debata. Po vrhovih Rile in Pirina LjubiJana, 16. decembra Morda že dolgo nobeno predavanje ni bilo tako privlačno kakor predavanje, ki ga je imel v četrtek zvečer v polni dvorani Delavske zbornice navdušeni planinec in temeljit poznavalec alpimske flore tajnik SPD dr. Arnošt Brilej o svoji letošnji 14dnevni turi v bolgarske gore. Razen obilice prijetnih odlomkov o doživljajih med potjo je poživljalo predavanje okoli 80 diapozitivov, med katerimi je bilo nekaj krasnih posnetkov sofijskih znamenitosti, dalje vjč izredno uspelih slik redkega cvetja z obronkov Vitoše in serija divnih panoram z rilskega in pirinskega pogorja. SPD je s tem večerom dalo prijateljem planin in narave dve prijetni urici bogatega užitka, za katerega gre seveda prva zahvala gospodu predavatelju, ki je zlil v svoj potopis vso svojo ljubezen do planin in cvetja, tem globljo, ker so tako lepe in slovanske. Ž njo smo spremljali govornika preko Caribroda, naše obmejne postaje, do samo še 60 km oddaljene bolgarske prestolnice. Sofija je četrtmiiijonsko mesto, ki se ponaša z vrsto monumentalnih stavb in zgodovinskih ostankov, ki potnika na vsak korak spominjajo na burno preteklost bolgarskega naroda. Kdor je v Sofiji in hodi v gore, ne more opustiti izleta na komaj 8 km oddaljeno Vitošo (okoli 2500 m), ki jo nedeljo za nedeljo naskakujejo cele procesije meščanov. Tudi odprava dr. Bri-leja v troje je najprej obiskala ta sofijski »Stol«, po povratku pa je nadaljevala pot X rUsko pogorje. Preko zapadne skupine Rile, kjer se je bilo treba povzpeti na visoko planoto Danko (do 2500 m), se je po drugi strani spustila v dolino Bistrice, obiskala na poti sloviti rilski samostan, svetinjo bolgarskega naroda, in nato zapustila Rilo ter odšla proti jugu nad Pirin. Izhodišče za skoraj vse ture v Pirin je Banjsko, ki bo dobilo v kratkem novo avtomobilsko cesto iz Samokova, tako da turistom v bodoče ne bo treba več delati dolge in precej zamudne poti preko Stru-me, Stilmitija in prelaza Predel v Razlog ter odtod šele v Banjsko. Iz Banjskega torej jo je tudi predavateljeva skupina ubrala v osrčje Pirina, odkoder je brez velikih naporov osvojila njegovega kralja El-tepč. Vsa Pirinova skupina se ponaša razen z div-no planinsko romantiko Še z množico jezer, med katerimi so nekatera med seboj povezana s krasnimi vodopadi, druga pa pretakajo svoje vode pod zemeljsko površino med seboj. V Pirinu so naši izletniki pustili še nekaj lepih vrhov ostalim ali sebi, se po dolini Benderice vrnili v Banjsko in odtod krenili na zadnji naskok v vzhodno rilsko skupino, na najvišji vrh Rile, Musa-U (2920 m). Kart niso imeli dobrih — saj jih menda sploh ni —, tudi razgled ni bil najboljši in tako so šele po dolgih in deloma utrudljivih ovinkih prišli v njegovo bližino, odkoder so se v najkrasnej«em vremenu povzpeli na njegov stožec. Razgled je bil diven in takrat šele so ležala pod niimi vsa ona razorana bolgarska brda. kjer so se stoletja vršili ljuti hoii za svobodo, kjer so bratje prelivali kri za srečo in svobodo svojih potomcev in o katerih Najrajši imam težko delo! Veliko pospravilo je zo* me praznik. Kakor bi trenil, preženem nesnago . . . kakor bi mignil, napravim kuhinjo lepo snažno. Ognjišče očistim tako, da se lah--ko ogledate v njem. In kaj šele kuhinjsko opravo! Ne — tega ni mogoče popisati. Pridite hitro pome k trgovcu I V.J.2-31 ČISTILKAVIM ČISTI VSE! fojo danes bolgarske narodne pesmi. Ta-rat iih je prevzelo čuvstvo skupnosti, takrat jih je prevzelo veličastvo svete domače grude in velike južnoslovanske domovine. Z Musale so se spuščali proti severu, se v zadnji »hiži« (koči) bolgarskega turističnega društva pod Musalo poslovili od rilskega pogorja, kjer je ostalo še mnogo lepega za drugič in se odtod po lepi pokrajini vrnili v prestolnico. H koncu jim je bratska gostoljubnost postregla še z udobno vožnjo do kopališča Varne, kjer so se nasončili in odpočili v valovih Črnega morja. Ko so zapuščali mejo, so trdno sklenili, da se še vrnejo in privedejo še druge s seboj. Pred predavanjem je nestor slovenskih planinskih pisateljev dr. Tuma predstavil predavatelja in v kratkih obrisih podal zgodovino bolgarskega turizma, ki se organizirano razvija od ustanovitve turističnega društva 1. 1899. Po končanih izvajanjih so poslušalci nagradili g. dr. Brile ja z dolgotrajnim odobravanjem. V 40 letihV pomoč 6000 novorojenčkom Trbovlje, 16. decembra. Gospa Rozalija Lesova je slavila 8. t. m. 601etnico rojstva in 401etnico službovanja kot rudniška in občinska babica. Rodila se je 1. 1873. v Hrastniku in izhaja iz stare in ugledne hrastniške rodbine Kiiler-jeve. Kot 191etno mladenko jo je dala takratna trboveljska občinska uprava učit babi-štva v Gradec. Diplomirana pa je bila leta 1893. v Ljubljani s prav dobrim uspehom. Službovala pa ni kot babica samo v svoji občini, nego je bila v pomoč porodnicam tudi v sosednjih občinah, tako v Zagorju, pri Sv. Juriju in v Dolu pri Hrastniku. Njena službena dolžnost jo je klicala celo na vrh Kuma. V svojem dolgoletnem službovanju je pomagala na svet 6000 trboveljskim novorojenčkom. Mnogokrat je storila svojo človekoljubno dolžnost siromašnim porodnicam brezplačno in obdarila novorojenčka s perilom. Osobito je bila njena služba težavna med vojno. V teh hudih časih je stala jubi-lantka ob strani svojih porodnic z nasveti in je izkušala lajšati gorje, kolikor ji je bilo mogoče. Za časa svojega 401etnega službovanja je opravljala službo s 17 zdravniki in tremi profesorji v njih popolno zadovoljstvo. Sama je dala življenje 14. otrokom, od katerih še 9 živi. Vse svoje otroke je vzgojila v strogem narodnem in sokolskem duhu. Tako je njen sin Franjo trgovec v Tivtu. znan sokolski delavec in starosta tamošnjega društva. Tudi jubilantka sama se je pred vojno udejstvovala v narodnih društvih. Bila je dolgoletna odbornica ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda in Društva diplomiranih babic v Ljubljani. Zvesta pa je tudi »Jutru«, ki ga vsak dan prečita. — Naj bo dobri ženi naklonjenih še mnogo leti 701etnica zaslužnega gasilca St. Vid nad Ljubljano, 15. decembra Pred nekaj dnevi je obhajal 70!etnico g. Franc Bernik, posestnik v Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano. Jubilant je bil od ustanovitve 1. 1888 odbornik, nato podna-čelnik in zatem dolgo vrsto let načelnik gasilnega društva v Št. Vidu nad Ljubljano. Zaradi bolezni je 1. 1931. odstopil od tega častnega mesta in ga je društvo iz- volilo v priznanje njegovih zaslug za gA* silstvo za svojega častnega načelnika. Vso to dolgo dobo 45 let je deloval nesebično in požrtvovalno v prid gasilstva ter je bil za zasluge na gasilskem popri-šču odlikovan od Nj. Vel. kralja s srebrno medaljo in redom sv. Save 5. razreda. Poleg tega pa še z zlato kolajno savske gasilske župe. Neumorno je deloval tudi pri drugih šentviških kulturnih in gospodarskih društvih. Njegovi številni prijatelji mu želijo ob jubileju še mnogo leti Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Vseslovanska pevska zveza Na ustanovnem občnem zboru Vseslo-vanske pevske zveze v Pragi je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Luboš Je-fabek, sekcijski svetnik iz Prage; generalni tajnik dr. Rudolf Matouš, advokat iz Moravske Ostrave; prvi podpredsednik dr. Leon Surzynski, poslanec poljskega sejma iz Poznanja; drugi podpredsednik dr. Vladimir Ravnihar, senator Lz Ljubljane; tretji podpredsednik profesor D mitrov Anto-novič iz Prage; četrti podpredsednik dr. St Brašovanov iz Sofije; člani inž. Viktor Grodeckij iz Prage, major dr. Jam Niez-goda iz Varšave in profesor Kosta Manoj-lovic iz Beograda. Ustanovni občni zbor je sklenil, da je za vsakega pevca pevskih zvez, organiziranih v Vseslovanski pevski zvezi, plačati po 10 češkoslovaških vinarjev. Vodstvo zveze za leta 1933. do 1935. je poverjeno Češkoslovaški, za nadaljnje triletje bo pripadlo Jugoslaviji, nato pa Bolgarski. Na občni zbor zveze bodo pošiljale Bolgarska, Jugoslavija, Poljska in Češkoslovaška po pet delegatov, a Ruska in Ukrajinska emigracija po dva delegata. V dneh od 29. aprila do 1. maja 1. 1934. bo v Pragi pevski festival ter so vsa v zvezi včlanjena aruštva vabljena na to prireditev. Festival je zamišljen kot proslava čeških skladateljev Be-driha Smetane in Antonina Dvofaka. Za festival bo izšel »Slavnostni list* Vlakor čujemo, je tudi iz Jugoslavije pričakovati lepo udeležbo na festivalu B. KOLB 6 PREDALIČ L 6J U"B L "J5 A A | „BEKA" vodi! „BEKA" zmaguje! »KVALITETA" je naše, a samo 99BEKA" bodi Vaše geslo, j j ♦ Naši uspehi ln naš renome so Vam najboljši porok za Vaše zadovoljstvo zahtevajte naše izdaje: »Vse za zimo«, cenik 1933-34 ter prospekt »ŠPORT EN MODA« 12273 SPORT-STOJEC ZALOGA »BEKA« IZDELKOV :: MARIBOR, Trg Svobode štev. 6 i: lom ar« vesti ♦ Bolgarsko odlikovanje dvorne dame go-•Pe Franje Tavčarjeve. Maršalat dvora je včeraj pismeno obvestil gospo Franjo Tavčarjevo, da jo je Nj. Vel. kralj Boris odlikoval z bolgarskim Damskim križem^ I. stopnje kot častno dvorno damo Nj. Vel. kradjice Marije. Odlikovanje je bilo gospej Tavčarjevi poslano obenem b čestitkami maršala dvora. Da! pri tvr^kl J. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška in dečja oblačila. • Službeni list dravske banovine objavlja v 101. letošnji številki med drugim zakon o sporazumu med vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Francije o preferenčnem postopanju z jugoslovensko pšenico, zakon o sporazumu o ureditvi trgovinskega prometa med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo, pravila o organizaciji državne razredne loterije kraljevine Jugoslavije in izmenjavo ratifikacij-skih instrumentov kraljevine Jugoslavije in republike Francije o trgovinskem sporazumu (preferenci na žito), ratifikacijo konvencije o pobijanju ponarejanja denarja in zapisnika po Madžarski, pristop Danske k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del. ratifikacijo mednarodne konvencije o antiditteričnem serumu po republiki Grčiji in pristop Turčije k mednarodni konvenciji o opiju m k zapisniku. DO PETKA zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, pranje in svetlo-likanje perila izgotovi sigurno do »BOŽIČA« 13205 tovarna JOS. REICH • Z ljubljanske univerze. Na deski medicinskega dekanata univerze v Ljubljani je objavljen sklep fakultetnega sveta medicinskega dekanata, po katerem se uvaja za letni semester 1933/34 že numerus clausus za slušatelje medicine. Numerus clausus je določen na 120. Kakor javlja »Akademski glas«, so naši medicinci v skrben za prihodnji semester. Zdaj je na medicinski fakulteti skoro 200 slušateljev in bo torej od teb komaj dobra polovica deležna vpisa v letni semester. Kako bo pri vpisovanju v letni semester postopal medicinski dekanat glede omejenega števila, še ni znano. * Iz Zdravniške zbornice. Dr. Valentin Kušar. zdravnik v splošni bolnici v Ljubljani, in dr. Albert Homan, zdravnik v škofji Loki, sta bila vpisana v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Zdravniška vest Državna strokovna komisija }e podelila naslov specialista za otroške bolezni g. dr. Luki Beziču, zdravniku Za/cda za zaščito mater in dece v Ljubljani. • Diplomiran je bil v Miinchenu 15 tega meseca iz zobnega zdravilstva g. Ferry Schvvelz. Z injekcijo poživite bolnika, z Agfa Box kamero-razpisom pa smo poživeli fotosport. Zahtevajte brezplačen rezpis-križan-ko v Drogeriji GregoriČ dr. z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. ♦ Lep pogreb slovenskega orožnika v Sremski Kamenici. Poročajo nam iz Srem-ske Kamenice, da je tamkaj umrl 6. t m. g. Edmund M ar in i č, žand. narednik vodnik II. stopnje iz ondotne pod-oficirske šole. 7. decembra so ga pokopali G župnik O. Jamnik je opravil pogrebne svečanosti in se poslovil od pokojnika pri odprtem grobu ob prisotnosti g. komandanta žand podoficirske šole polkovnika Jo-vanoviča in g majorja Vujičiča Gg. oficirji podoficirji ln gojenci šole so darovali vence. Bilo je več nagrobnih govorov in naši fantje so zapeli žalostinko: »Spomladi« in »Blagor mu«. Vojaška godba iz Novega Sada je počastila pokojnikovo zadnjo pot, častna četa pa je v zadnje slovo oddala salvo Bil je res pretresljivo lep pogreb. Pokojnik zapušča užaloščeno soprogo daleč od domačega kraja. ♦ Težave ln prošnje obrtnikov. Društvo Jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani opozarja. v koliki meri so tudi rokodelci in mali obrtniki žrtve sedanje krize. Mnogi ugledni in na videz trdni gospodarji žlvi- Oglejte si Tičarjevo božično izložbo v Šelenburgovi ulici in v pasaži. Vsled predstoječega letnega zaključka In inventure smo blagu za zimske plašče, suknje, obleke in manufakturi sploh zelo znižali cene Nudimo dobro blago, ogromno izbiro. Vas bomo dobro postregli. SPECIALNA TRGOVINA NOVA Kongresni trg 15. (nasproti nunski cerkvi) 97 Jo r hudem pomanjkanju, ki pa ga morajo celo prikrivati, da ne bi trpel ugled njihovih, v prejšnjih časih dobro uspevajočib podietil. V mnogih delavnicah so naročila popolnoma Izostala, v drugih strokah, ki še niso brez naročnikov, pa obrtniki ne dobijo plačanega svojega dela tedne tn mesece. Mali obrtniki nimajo skladišč In si moralo vse potrebne surovine in pripomočke svojega dela sproti nabavljati. Dni. gove pri trgovcih poravnajo takoi. ko do bijo plačano svoje delo, ker pa plačila tzo-stajajo, pa naraščajo dolgovi, kopičilo se obresti ln mnogokrat se zgodi, da pride obrtnik sploh ob ves svoj bori zaslužek. Na vse to mnogi naročniki niti ne mislijo, ko odlagajo kar iz navade ln malomarnosti poravnavo svojih računov.. Tudi obrtniki bi radi za praznike svojim rodbinam postregli s kakim priblojškom. Na to pa ni mogoče misliti, dokler bo pri naročnikih še toliko neporavnanih računov. Kakor si obrtnik prizadeva izpolniti naročniku vb» ko žeJjo, tako prosi naročnike, naj tudi on' točno izpolnjujejo svoje obveznosti in na ta način najboliše pomagajo obrtniku v seds*-nji krizi. Obrtniki so prepričani, da bo ko nec krize šele tedaj, ko bo denar spet krožil med malimi, delaželjoimi ljudmi ♦ Odprte gorske p-»stojanke. Stalno bo odprte naslednje gorsKe postojanke: Dom v Kamniški Bistrici, dom na Krvavcu, koča na Veliki Planini; nadalje hotel pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru in »Zlatorog< Za poset Erjavčeve koče na Vršiču pa se .naj turisti javijo pri oskrbnici ge. .Tulk! Pečarjevi v Kranjski gori. Glede poseta vseh ostalih koč v zimskem času se dobe točne informacije v pisarni SPD. ♦ Kozorog, Kakor vsako leto. Je fcndl letos odšlo iz lovišča pri Sv. Ani nekaj kozorogov. Eden se nahaja na Dobrči. Ker se baje mnogim »takozvanim lovcem« cede sline po relki trofeii in morda še celo sa-kem »ovekovečeniu«, se lovci opozarjajo, da je prepovedano kozoroga streljati kakor tudi loviti žive Kozorogi so pod oosebno zaščito Muzejskega društva. Kdor bi ga uničil, naj računa, da je živ kozorog vreden 30.000 Din in da hi plenjač moral ti' poravnati. * Koroške novice. Kakor poroča »Koroški Slovenec«, se je pri Spodnjih Ham-rah pripetila huda nesreča. Drvarji so hlode spravljali k cesti. Pri cesti sta jih ravnala Matičkov Miha in njegov brat Nesrečno naključje je hotelo, da je pridrvel hlod naravnost proti Mihi, ga zadel v glavo in mu zdrobil lobanjo. Obležal je na mestu mrtev — V Celovcu je umrl stolni kanonik Janez Vidovic. Z njim je naše koroško ljudstvo izgubilo iskrenega rodoljuba. Pokojnik je z Andrejem Einspieler-jem požrtvovalno deloval v Družbi svetega Mohorja. — Na cesti ob vojvodskem prestolu je avto barona Aichelburga povozil brezposelnega Matijo Glančnika, ki je na cesti obležal mrtev — Na Koroškem so te dni našteli 13.596 brezposelnih. • Naii v Ameriki. Rojak Franc Natlačen ki vrši čevljarsko obrt v kraju Garfield Heights, je kupi, nedavno svojemu sinu Edvardu, ki je star 20 let, zrakoplov. Edvard ima pilotsko licenco. Nedavno Je prvikrat obletel clevelandski hrib. Natlače-nova družina je prva slovenska rodbina, ki se vozi z lastnim zrakoplovom. _ Reka Desplaines v Jolietu je nedavno zahtevala pet človeških žrtev, med temi tudi dva Slovenca. Utonil je rojak Štefan Vertin star 72 let, rojen v Dragatušu pri Črnomlju, ki Je bivaj v Ameriki nad 50 let. Drugi utopljenec Lojze Rolih je bil rojen v Ameriki. _ Iz Moon Run poročajo, da ata bila tamkaj Izvoljena dva Slovenca, ln sicer Josip Grilc za davčnega kolektorja, Henrik Arh pa za avditorja. Martin Urankar, ki je kandidiral za asesorja, je ostal v manjšini samo za en glas. _ V Chicagu je umrl Jože Debeljak, star 55 let, doma iz Spodnie Dobrave. V Ameriki je bival 26 let. Zapušča ženo in dva otroka. V kraju Bellaire pa je preminil Rudolf Tomažič, po rodu iz Maribora, ki Je dolga leta vodil trgovino z mešanim blagom. * Nočni požar. Te dni okrog pol 20. Je na Janževem vrhu pri Gornji Radgoni na nepojasnjen način nastal požar in uničil viničarijo Franca Vogrinca iz Potrne v Avstriji škoda je tem občutnejša, ker so v najhujši zimi ostali ubogi viniCarji, uslužbeni pri Vogrincu, brez strehe in jim je razen tega uničena skoro vsa zaloga živil. ♦ NI imel sreče pri tihotapstvo valute. V četrtek dopoldne je finančna straža na obmejnem mostu v Gornji Radgoni ustavila nekega Ivana Osojnika, ki je bil zaposlen pri Josipu Baumu v avstrijski Radgoni. Pri preiskavi se je izkazalo, da je hotel vtihotapiti v Radgono lepo vsoto 40 tisočakov, kar se pa za enkrat ni, posrečilo. * Beograjski dijaki potujejo za božif v Grčijo. Grško - jugoslovenska liga v Beogradu. ki šteje m?d svojimi člani mnogo dijakov, pripravlja za božične počitnice ekskurzijo beograjskih dijakov v Grčijo. Potovanja S3 bo udeležilo 60 dijakov, ki bodo ostali v Grčiji 10 dni. Odpotovali bodo 5. januarja naravnost v Atene. * Kosovo pod vodo. Ko so vse gore okrog Kosoveg«! polja pod debelo snežno odejo, po ravnini že nekaj dni močno dežuje. Velik dd naše športne publike pričakovati, da b«j prizadevanje kluba podprla s tem. da bo napolnila dvorano Prodala vstonnic bo uri tv. A Goreč. Kolb & Predali? ter Lojz" 3muc Cene sedežev od 6 do 8 Din. stoJ1W 3 Din Ena izmed vstonnic bo izžreban« Srečni kunec te vstopnice prejme smučarsko opremo. Številke so zanesljive, besede pa zvod-Ijive! Analiza na podlagi številk neizpodbitno priča, da ROGAŠKA ZDRAVILNA SLATINA nadkriijuje po vsebini zdravilnih soli vse znane vrelce, tudi Karlove vare in Marianske lažne. Radi tega ima ROGAŠKA SLATINA tudi večjo zdravilno moč kakor pa druge mineralne vode. Skladišče Rogaške slatine v Ljubljani, Gosposvetska 13 (kolizej). 266 OGLEDALA in brušene šipe dobite najceneje pri MIRKO MISKEC, LJUBLJANA VTL Medvedova ulica 38 (šiška) 13244 Takojšnja dobava. Cene brezkonkurenčne. liiilllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllHIllll SLAŠČIČARNA PELICON priporoča za praznike 30 vrst čajnega peciva kg Din 60.—• 13260 IiillllI!!l!lil!lllll!!ll!!!illlllliillllll!!llll!IIII! Cenjeno občinstvo vljudno vabim dne 18, 19. in 20. t. m. na POSKUSNO KUHANJE KAVE. Opozarjam na izredno lepe doze za spravljanje ^ kg kave. (Krasno božično darilo!) Spoštovanjem Motoh Bogomir, Ljubljana, Vodnikov trg 5. 13235 u_ O hrvaški moderni likovni umetnosti bo predaval v torek, 19. t. m. ob pol 7 xve-čer na univerzi v dvorani mineraloškega instituta g. prof. Ljuba Babič iz Zagreta. u_ Primarij klrurgičnega oPri jaslicah« in ^Pastirci vi, kaj se vam zdi«. Vse tri pesmice je priredil sa klavir v prav lahki obliki, da jih lahko Igrajo tudi začetniki klavirskega pouka skladatelj prof Josip Pavčič. znani klavirski pedagog. Ker je pesmicam podložen tudi tekst, se lahko porabijo tudi za eno ali dvosiasno petje s sprem'jevanjem klavirja. Zbirka pride v ponedeljek v promet ter se bo dobivala po vneh knjigarnah Z3 12 Din. u— Vajenski dom. Pod okriljem ZKD se bo vršilo danes ob po! 10. uri predavanje o temi: Športno udejstvova-nje mladine. Predaval bo g dr. Branko Alujevič. V Ljubljani «»tane nekai dni tehnični Btrnkovn;ak v fahrikaoi/i polnilnih peres in je brezplačno na razpolago za strokovne posvete. in sioer v šneralni trgovini A. PRELOG. Ljubliana. Marijin trg. vos-al Vnltnvr«. iiiirp 13272 DENTTST • TEHNIK LEOPOLD SMFRKOLJ. LJUBLJANA VIL, Celovška c. 32-11. izvršuje zdravljenja ter vsa dela v zlatu in kavčuku tudi r>roti plačilu hranilo? knjižic™ vsakega denarnega zavoda. 13271 Važna novost za gospodinje Velik prihranek na času in denarju. PATENT STOPF TW!ST Novovpeljanl svetovni patent za strojno krpanje perila. PST Patent Stopf T w i s t pretvarja dosedanje zamudno ročno krpanje v enostavno šivanje na šivalnem stroju P s t Patent Stopf T w i s t že prodaja tvrdka JOSIP PETELINC V LJUBLJANI Sv. Petra nasip 7 FOTO AMATER JI! Za vsak pri nas kupljen film ali ducent plošč dobite 1 povečano sliko 13X18 grette pri FOTO TOUKIST LOJZE SMJLJC, Miklošičeva 6, nasproti hotela Union. 355 u_ Pevski zbor H. Sattner bo imel red. ni letni občni zbor danes ob pol 10. dopoldne v prostorih g. Bajca, gostilničarja v Mostah, z običajnim dnevnim redom Vabljeno vse članstvo. u— Obrtniško društvo poroča, da se bo nameravano predavanje o občinskem gospodarstvu, ki je bilo določeno na dan 22 t. m., zaradi nepredvidenih zaprek vršilo šele v petek 29. t.-m., na kar opozarjamo, našo javnost. u— Dar. Namesto venca na grob gosne profesoria Doižana Frana je daroval pro-fesorski zbor I. državne realne gimnazije 430 Din za otroško kuhinjo v Trbovljah. u_ Razpis nabave mesa. Mestna občinn ljubljanska pottebuje za zavetišče za onemogle v Japljevi ulici št. 2 za 1. 1934. 18.000 kg govejega mesa. Ponudbe naj se vlože v zaprti kuverti z navedbo cene !n z nadpisom >Ponudba za dobavo mesa za zavetišče za onemogle v Japljevi ulici št 2 za 1. 1934* do 22. decembra t. 1. do 11. dopoldne pri upravi zavetišča v Mestnem domu, soba št. 43-11. nad. »Istega dne ob 11. se bo vršilo Komisijsko odpiranje kuvert. Pogoji se dobe med uradnimi urami pri upravi zavetišča proti povračilu pristojbine 5 Din. — Mestno načelstvo. *IOI>XA TRGOVINA za gospode, dobroidoča, v središču Ljubljane naprodaj. — Ponudbe na oflasni oddelek sJutra« pod >Prcti takojšnjemu plačilu«. 13253 'j— Obrtniški Silvestrov večer bo v Trgovskem domu. j— Okazijska prodaia pisemskih papirjev v kasetah pri Iv. Bonačn. Ljubljana. Iz Celja e_ Svečana baklada z vojaško godbo bo drevi ob 19. iz vojašnice Kralja Aleksandra v meeto. Zbirališče za civilne udeležence bo pred Sokolekim domom v Gaberju. Ob 21. se bo pričel v Narodnem domu družabni v«;-čer oficirjev celjske garnizije. Med baklado nai občinsko okrasi in razsvetli okna svojih stanovanj. e_ O slovenskem Jeziku in njegovem poslanstvu bo predaval pisatelj Vladimir Levstik jutri ob 20. na Ljudskem vseučilišču v Celju (v risalnici meščanske šole). Ker •bodo izvajanja tega odHičnega predstavnika naše književnosti gotovo zelo zanimiva. Se občinstvo vabljeno, da še udeleži predava-nja v čim večjem številu. e_ Krajevni odbor Rdečega križa bo danes delil v mali dvorani Celiskega doma poplavljeneem in dragim siromakom živila kot darilo za božič. e_ Smrt 93 letne starke. Včeraj Je umr. la v Cretu 17 pri Celju v visoki starosti 93 let zasebnica Ana Fornazaričeva, ki Je bila menda najstarejša prebivalka teharske občine. e_ Veliko veselje naredi božično dar Ho samo takrat, kadar streza v vrednosti izdanemu denarju in to se Vam posreči če greste v Trgovski dom, Stermecki. Cel^e. e_ štirje delavci so padli v Savinjo. Pri gradnji zasilnega mostu čez Savinjo so v petek dopoldne štirje delavci, ki so delali na lesenem ogrodju, izgubili ravnotežje in padli v ledeno mrzlo Savinjo. Za njimj je zdrknilo v vodo tudi nekaj desk. Delavci se k sreči niso poškodovali ln so se hitro skobacali iz neprijetne kopeli. ZA PLES: Crep de Chini, Georgeti, Crep saten i v vseb modnih barvah. ZA SMUČARJE: Sukno, rokavice, nogavice, puloverje — damske plašče. — Usnjene suknjiče po : znižanih cenah KOLBEZEN, CELJE. e_ Avtobusni promet ukinjen. Mestno avtobusno podjetje v Celju je zaradi sne, ženih žametov do nadaljnjega ukinilo vož nje na vseh progah. Naloga občin in cestnih odborov je sedaj, da se sneg čim Drei spravi s ce«t e_ V kotel vrele vode Je padel v ponedeljek 70 letni, na Ponikvo pristojni občin, ski revež Jurij Slatinšek, ki se je v zadnjem času zadrževal v gostilni >Pri zele nem travniku« v Celju. Slatinšek je dobil hude opekline po vsem telesu Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je včerij podlegel poškodbam. e— Usoden padec na zamrzlem pločniku V petek je spodrsnilo 461etnemu mfsi&rjj Karlu Dfirfeldu iz Kočevja na pločnik pred neko trgovino na Glavnem trga. Treščil ie v izložbeno okno, razbil šipo ter se močno porezal po obrazu in rokah. Zdravi se v bolnišnici. Primerno božično darilo so čevlji! Cenena prodaja vseh vrst čevljev: StraSek M., Celje, Cankarjeva cesta 4/11. e— Velikodušen dar za reveže. Cinkarna d. d. v Celju je tudi letos naklonila najrevnejšim v mestni celjski občini 30.0r,0 kg premoga, ki ga bo meetna občina razdelila revnim rodbinam. Isto količino presmoga ie naklonila cinkarna, tudi najrevnejšim v okoliški občini. Za velikodušni božični dar izrekata občini iskreno zahvalo. e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 ln 20.45 zvočna opereta. »Gdč Hoffmannove pripovedke« in zvočni tednik, jutri ob 16.30 in 20.30 oa zvočna opereta »Veseli hotel« in dve zvočni predigri. Ves „Babette"-lepotilni postopek za nego kože za M,- Dl«. Tvornica Bourjois, 60 rue d'Hauteville Pariš nudi v svrho propagande in u-poznavanja čitateljem tega "sta gori upodobljeni »coffret« s 5 t »tvi za nego kože, potrebnimi za e^o popolno kuro po sistemu Labette. Ta kura se vrši pod geslom: »Higijena, brana in varstvo kože!« V kritje carinskih stroSkov ter poštnine pošljite DROGERIJI GREGORIC, LJUBLJANA, Prešernova 5, Poštno čekovni račun Stev. 14.341 22.— dinarjev. Poštni ček dobite pri vsakem poštnem uradu. Cim prejmemo nakazilo. Vam dopošljemo franko gornje vzorce. Ne pozabite, da je lepota Vaše najboljše orožje! Ne dajte si je vzeti — varujte jo z vso skrbnostjo! zfmmpi 34-1 CEVMI REFLEXa SUPER Iz Maribora a_ Dr. med. Klara Kukovec ordinlra spet. Ktekova ulica IS. a_ Absolventi kmetijskih š°l iz okolice Maribora se vabite, da se udeležite sestanka in posvetovanja zaradi ustanovitve podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol v Mariboru. Sestanek bo v petek 22. t. m. ob pol 14. na vinski in sadjarski šoli v Mariboru. Pridite vsi, člani i,n nečlan:! a— Obmejni promet v novembru- V novembru je prekoračilo našo severno mejo 11.481 oseb in sicer je dopotovalo v našo državo 5994, odpotovalo pa 5487 potnikov. Največji promet je bil z Avstrijo. V tranzitnem prometu je potovalo v novembru skozi Maribor 2244 potnikov. a_ Tatvina. Mesarju R. Fišerjn od Sv. Benedikta v Slov. goricah je v petek dopoldne v mestni klavnici neznan tat ukradel iz žepa bankovec za 1000 Din. GRETA GARBO pride kot Suzana Lsnox (z ssfc«***«1' Loke si— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja prirede oficirji škofjeloške garnizi-je drevi v vseh prostorih Sokolskega doma družabni večer. j 0i.br,« 04 1). t '932. Ji— Za škofjeloški srez. Akcija za škofjeloški srez, ki se vleče že več let je zadnji čas zopet živahna. Glavno pobudo je dal sreski pododbor JNS, ki je z novimi spomenicami ponovno obrazložil težnje škofjeloškega območja. Posebna deputaci-ja je posetila nedavno vse merodajne či-nitelje v Ljubljani, jutri pa odide najuglednejše zastopstvo v Beograd, da tudi tam razloži svoje želje. V dcputac ji bodo škofjeloški župan, notar Stevo Šink, predsednik JNS, starolo?ki župan Anton Hafner in industrijec Stanko Heinrihar. Zastopniki škofjeloškega območja bodo po-set:li notranjega in finančnega ministra stopili pa bodo v stik tudi s predstavniki dravske banovine. šl— Tečaj za zelenjadarstvo tn povrt-ninstvo bo danes v učni sobi banovinske mlekarske šole v Pustalu. Prčetek ob 8.30, konec ob 12.30. Predava priznani strokovnjak g. Strekelj. Vabimo! Iz Hrastnika b— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja se bo danes ob 17. vršila baklada od postaje do rudnika. Pri sprevodu bosta sodelovali tudi dve godbi. — Otroški vrtec oa bo danes ob 16. v Sok ilsktm domu priredil svojo božičnico. h— Iz bednostnega fonda banske uprave M določenih 80.000 Din za prestavitev potoka Bobna pod hrastniško steklarno. Pri tem delu bodo zaposleni sami domači brezposelni delavci. Treba ie čakati samo na rešitev nekih formalnosti in seveda tudi na nekoliko ufdneiše vreme, da ee bo delo. 6 katerim so bili začeli že v ies-mi, nadalie-valo. V jeseni ie bilo deio prekinjeno ;.a-radi pomanjkanja denarnih sredstev, sedaj oa bo izvedeno do kraja in bo vsai malo olajšalo veliko bedo. h— Kino Sokol bo predvajal danes opereto »Zmaga ljubezni«, kulturni film »Iz življenja naše kraljevske rodbine«, miško Miki in zvočni tednik. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1_10 7 padavne v mm. 8 vrsta padavin Temoeratura: prve številke pomenilo nai. višjo, druge najnižjo temperaturo. 16. decembra LJubljana 7, 756.0, _8.6, 82, El. 10, 8.1, sne.* LJubljana 13, 758.4, _8.0, 84, SSW1, 10, sneg; Maribor 7, 756.2, _11.0, 85. S3, 10. 26.4, sneg; Zagreb 7, 756.9. -10.0, 90. NE1. 10, 5.0, sneg; Beograd 7, 754.3, -8.0, 90. Wl, IO,' 11.0, sneg; Sarajevo 7. 752.6. _6.0 90, NNW1, 10, 20.0, sneg; Skoplje 7, 751.9 3.0, 90. mirno. 5, 22.0, dež; Split 7, 747.3 8.0, 80. NI. 5, 0.3. dež: Kumbor 7. 747.4 12.0, 75. mirno, 1, 4.0. dež; Rab 7, 748.7, 2.0 80 SSE2. 10, 110. dež. Temperatura: Ljubljana —, __9.0, _7.6 —; Maribor —6.6, -11 0; Zagreb —7.0 —10.0. Beograd 1.0, _8 0; Sarajevo 0 0. _6.0; Skoplje 7 0. 1.0; Split 15.0, 7.0; Kum bor _ 9.0- Rab _, 1.0 Solnce vzhaja ob 7 31. zahaja ob lfi.19. Luna vzhaja ob 7.21, zahaja ob 14.57. Iz Litife 1— V nedeljo 17. decembra se vprizori v Litijo komedija »Deviški venec« ob 20. uri. Prvo decembrska proslava se je izvr-šiila na zelo svečan način. Tako uspele akademije kot letošnja — že ni bilo dolgo v domu. Dokaz temu je bil — da so morali točke za točkami ponavljati v izredno zadovoljstvo vseh. f z T-HovelU t— Proslava kralje\'ega rojstnega dne. Zadnje poročilo popravljamo v toliko, da bo sokolska akademija za odrasle danes ob 16. uri in ne zvečer ob 20. uri. Baklade se udeleže vsa narodna društva. Iz Ptufa J_ V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja bo danes ob 10. dopoldne v ■oroštii-ski cerkvi slavnostna služca božja, pri sre-skem načeLstvu pa bo razgrnjena vpisna pola za u-danostne čestitko GRETA GARBO pride kot Sttzana Lenox j— Proslava 25letnice NO se bo vršila 19. t. m. ob 20. v oficiiski čitalnici. Vstop je prost in so vabljeni vsi meščani. j_ Pri nakupu radijskih aparatov za božič si oglejte zalogo raznih svetovnih tvrdk pri Radiu, Vseh svetnikov ulica 9. Iz Novega mesta n— Za revno deco. Ženska podružnica CM družbe j* priredila 5. t. m. v Sokolskem domu svoj Miklavžev wčer, na katerem je obdarovala 39 najrevnejših otrok z obleko in jes-tvinami. K obdaritvi so največ prispevale požrtvovalne odbornice društva. Isti večer je obdarovalo tudi Sokoleko dr ■-štvo 43 otrok in naraščajuikov. Podmlalka-rice RK na dekliški osnovni šoli pa oskrbujejo pod vodstvom svojih učiteljic vsak dan 20 siromašnih součemk 9 toplim kosilom. Deklice marljivo zbirajo za svoje revna s-1 učenke prispt-vke v živilih in denarju. Vsema mladih samaritank zasluži še poflebei da se vsak po svoiih inočeh odzove nienim prošnjam. Srečna družina je le ona, ki poseduje Philips-radio. Dobi se po ugodnih plačilnih pogolih edino pri tovar. zastopniku M. WATHTKR, nrar Novo mesto. 13255 iz fivlfenia na dežeF DOL PRI HRASTNIKU. Danes o tvori dol-Ski Sokol letošnjo gledališko sedijo z veseloigro »Ploha«. Začetek točno ob 3. Srečno izbrana igra. kakor tudi rutiniranost igralcev bo brezdvoma tudi tokrat napolnila iv:>-rano. — Tatinska družba divjih lovcev je že dalie časa vznemirjala tukajšnje lovišče. Sedaj sta se vjela zopet dva. ki sta pobijala srnjad. Upamo, da bo njih usoda oplašila ostale divje lovce. Sokol Škofjeloški Sokol je priredil letos svoji mladini posebno ep in prisrčen Miklavžev večer. Obdarovanib je bilo vsega 127 društvenega naraščaja m dece. ki so prejeli mnogo perila, obleke, peciva, nogavic, biagačepic, klobukov in šolskih potrebščin. Požrtvovalne in darežljive sestre, ki so sodelovale, so imeli nemalo skrbi in dela, predno jim je uspelo pripraviti mladini tako bogat dar. Mladinski odsek izreka ob tej priliki vsem blagim srcem, ki so na kakršeiiKoli način pripomogli k tako lepemu veče/u, svojo najprisrčnejšo zahvalo. Sokolsko društvo Brezovica. Društvo pridno deluje in je njegov oder v letošnji sezoni z uspehom uprizoril dve težki igri _ veseloigro >Drzni plavač„ ln dramo »Prababica«. Pod okriljem ZKD je priredilo društvo tudi več poučnih predavanj, ki so bila dobro obiskana. Dalje je sodelovalo društvo pri raznih proslavah, med katerimi je bila posebno važna proslava uedinjenja, h kateri je baš Sokol pritegnil vsa nacionalna društva Sijajno je uspel v nedeljo 3. t. m. tudi Miklavžev večer, na katerem so najmlajši člani lepo odigrali mično mladinsko igrico, Miklavž pa je vse bogato ob-darcva-1. Za zabavo je skrbel tudi neumorni član gledališkega odra br. Pertot. Sokol Radeče priredi drevi ob 20. pod okriljem ZKD predavanje o temi: JukosIo-ve«3tvo v luči zgodovine,. Predaval bo g, Vekosiav Bučar. Sokol Tržič. Dne 18. t. m. ob 20. s« bo vršilo pod okriljem ZKD predavanj® >Vzpon na Mont Bianc«. Predava! bo £. dr. Reja Oskar. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87. Velenapeta filmska opereta Pustolovščina ene noč? Paul Abrahamova glasba. Jenny Ju-go, Hans Brausevvetter, Paul Kemp. Mladini neprimerno. Predstave: v nedeljo ob 3., 5., ?. in 9., v ponedettek ob Wl in Mi9 uri Dopolnilo nalnovejšl zvočni tednik PRIDE! ŽENIN GREH PRIDE! 12261 Vremenski pregled Meteorologija je letos močno zaposlena. Vreme je kar naprej razpoloženo za iz-rednosti, vedno znova so na vrsti vremenski pojavi, ki ne spadajo k vsakdanjostim; nekaj časa povodnji ali vsaj veliko deževje, "p°tem veliki snežni meteži in zelo zgodnja zima, kakor se je zgodnja pomlad odlikovala po izredni suši, kesna-pomlad, to je maj pa še junij zraven, po veliki moči, in sta bila julij ter avgust izredno lepa in suha. Je vsekakor v vremenskem pogledu precej izredno leto, ki mu potemtakem tudi december poteka popolnoma v stilu. Od vseh strani prihajajo poročila o hudi zimi, ki se je v tem tednu še stopnjevala; tudi snežni metež je segel sedaj že na širše proti zapadu in jugu, vrh tega so se pojavili še hudi viharji v južnih, to je sredozemskih predelih s silnimi nevih* tami. Poglavitna značilnost naše zime je v tem, da dere mraz iz Rusije v široki fronti čez Poljsko ia Podonavje proti zapadu, kjer je zajel vso Francijo in tudi velik del Anglije, pa tudi na Sredozemsko morje, bodisi na Španskem, na Jadranu kot nad zgornjo Italijo, kjer se je silno ohladilo, saj so imeli te dni v Trstu —10° in temperaturo pod ničlo, na Pado- vi nižini s snežnim metežem. Silna invazija ruskega mraza čez srednjo, zapadno in deloma južno Evropo se je sprožila znova proti sredi tedna, ko se je nad za-padnim Sredozemskim morjem razvila velika, zelo močna depresija, ki je kot ogromna črpalka vlekla nase zrak pred vsem od severovzhoda, pa tudi od juga. V obliki silnih viharjev se je uveljavljal ta zračni tok od severovzhoda: na Kanalu so morali prekiniti promet na francoski ln angleški, pa tudi španski obali je prizadel ta severovzhod obilo neprilik, prav-tako kot na jadranski obali, kjer se j« ledeno mrzla burja zdivjala do dobra. Istočasno je divjal v Italiji in na južnem Jadranu viharen jug, ki g-a je prožil topli sektor depresij; ta jug je privlekel zelo tople zračne mase prav iznad Afrike ter jih gnal proti evropski celini, zlasti proti Alpam; istočasno, ko je na severnem Jadranu snežilo pri temperaturi več stopenj pod ničlo, so imeli na južnem Jadranu in v sosednji srednji ter južni Italiji poletno toplino in veliko soparico Toda topli jug ni mogel težkega mrzlega zraka odriniti od tal; moral se je vzpeti čezenj v višine ter v višinah divjati proti severu odnosno severozapadu. In tu je bil izvor našemu snežnemu metežu; topla južna struja se je v višini naglo ohlajala ter hitela izlo-ževati preobilo vlago, ki jo je slpala na nas kakor za stavo. V četrtek in petek, ko se je nebo nekoliko razkopavalo, smo mogli videti, kako ima oblake v oblasti močni Južnozapadni veter ir kako je mrzla burja omejena samo na razmeroma plitve spodnje zračne mase. Ce bi se bilo le malo depresijsko središče prestavilo proti severovzhodu, bi nas zaiel njen topli vetrovni sektor in čez noč bi planil čez naše kraje topli jug-, ki je gospodoval na Jugu že v naši neposredni bližini, s toplotno razliko 20 do 30° C! To pa se ni zgodilo, nasprotno, glavno depresijsko središče se je celo odmaknilo proti zapadu, zato je mogla burja odjenjati in tudi metež je začel jenjavati. Tudi to pot naših krajev ni zajel glavni tok mraza, marveč deZele severno od Karpatov, na Nemškem in zlasti na Poljskem. kjer so imeli —20 do —25° C mra^ za. Toda odtod proti severu je zopet top» lejše; V3a severna polovica Evrope je imela domala ves teden znatno toplejše vreme. Tamkaj je namreč gospodovala druga depresija in njen vetrovni vrtinec je črpal s severnega Atlantskega oceana topleiši zrak ter ga gnal čez Skand'navi-1o tja v Rusijo. Zato so povsod ob Baltiškem morju zavladale ugodneje temoe-rature. le nekaj stopenj pod ničlo, nekaj časa pa so bil* ce'o nad nWo. Na pr. v četrtek zjutraj, ko ie bUo v Va^avi —22° C. v Pragi —13® v Parizu —7« in v Beogradu nrav tako —7°. je kazal termometer v Stookholmu le —2°. v Leningradu —Toda severna depres^a odha-ia proti Uralu in za nienim hrbtom bo nlanil cofi in sni znova mrzli oolorni zrak s t»mna*-*turo 20—30° C t>od niMo. V Južni pa so še od pon^ei zračne mase ohlapne na —15 do —25° C; sat 1e to oni rezervoar, o^oder srf naša burja dobavlja mraza vedno znova. •ilUim/t rt. C'!______________i._________________________NMnlJn. 17 VJT 1b___ Gospodarstvo Stanje zaposlenosti Okrožni 'irad za zavarovanje delavcev » Ljubljani je izdal statistiko o gibauju zavarovanega članstva za mesec november iz katere ie razvidno, da ie število zavarovanih čianov nazadovalo od 78.740 v oktobru na 77 877 v novembru. Padec zaposlenosti, ki je sezonskega značaja. ie znašal torei v novembru 863 članov (lani je od oktobra na november članstvo padlo od 77.933 na 77.388 tprei le 545). fienrav j* bil letos v novembru sezonski padec zaposlenosti nekoliko večji ne«o je bil lani, vendar smo imeli v preteklem meseru v celoti še vedno za489 za-varovanih flanor vej neeo Hni v istem IJ">-. «epu (v oktobru je število članstva presedalo stanje od lanskega oktobra za 807). V celoti na leto«- »ezonski padec zar>os!-e* nosti od naivišiega stanja v avg.ietu ni ,x»-«ebno velik in znaša le 2122 članov (lani 3120). na splošno lahko rečemo. da je za o« slepo«! ori OITZD zavarovanega delavstva povprečno približno enaka, kakor lani ob tem času Drugače ie seveda nri rudarsktm dHavstvu. ki ie zavarovano pri bratovskih 6kladnirah in ki i* š^ vedno bistveno tnflti zaposleno ne^m lani. V posameznih panogah je *tanie vsekakor zelo različno, sai vidim" v gradben:h strokah nasnroti lanskemu le tu prav občutno poslabšanje*. dočim e; je zaposlenost v nekaterih drugih panogah £*asti v tekstilni industriji znatno dvigrila. V kolikor morejo "ornie številke tvor:ti nodlaso za preooio sploSne^a starh v naš-Mn eosno-darstv.i. nn ie treba še omeniti, da ie navzl;p malenk,vitnemu povečanju zavarovanega d3-lavsrfva odnosno članstva (za 0 6°M zaslužek zavarovanega dela*-siva vendar ie manjši ne<*o ie bil lani v ist>m mesecu 1.7P6.400 dinariev. to ie za 44 800 Din fili 2.5°/» mani nego Inni v ist^m mesecu. K«ko so se znd-ni> mp^jpcp spremenile razlke v številu članstva odnosno v višini dnevne zavarovane mezde nasproti ustreza io^r.nu preteklega leta rim kaže naslednia primerjava: Razlika nasproti tistrMaiočemii me«ecn preteklega leta pri številu pri dnevni zava-člnnrtva rov*™' m»>'di f-ini-j — 4 077 — "00 Din Julij — 2 5*8 —143 fino „ avcril9t —1509 —10^900 „ ser>t*mber - 212 - 64 „ oktober 4- 807 — 34 300 „ november + 4S9 — 44.80) „ Kakor vidimo ie Se v fanihi letošnjega leta članstvo v primeru z larif'<'m iuniiem zfostalo za preiro 4000. Peta.- p!) že .Jrupi niesec 1» malenkostno presega la*i*ki nivo. Prav tako ie primanikliai pri dnevni zavarovani m^di v p-;meri ' lanskim Vt.»m zna-Sfl v juntin 2?5.(>0C Dir. in !e v oktobri padel na 34 00° Din. n*k*r se h v novembru z.orvel povečal na 44 Din. V zvezi z gomi-mi številkami ie treba še omeniti, da je gibanje pri moškem članstvu --m i >i mani j god no lego pri žmafkem. Metkih zavarovanih članov je bilo v novembru ž-e za 979 ali 2 odstotka manj nego lani v ist«m mesecu, dočim vidimo pri ženskem zavarovanem članstvu nasproti 'anskemu letu prirastek za 1.468 članic ali za 5 odstotkov. Vzrok tsmu neenakemu gibanju je ckoltnst, da nazaduje zaposlenost v stavbnih strokah, ki rai>v?l"iieio snorai le moške delavce. do-Čim nanreduie predvsem v j^-kfltilni iodj-striji, ki zaposluje pteiežuo ženske. Zaposlenost v vsej državi Počim obiavlia okrožni urad v Ljubljani že številke za november je osredni urad za zavarovanie delavrev v Zagrebu izdelal šele statistiko za oktob^t Tndi številke za too državo kažeio slično gibanie kakor številke za dravsko banovino. Zavarovano članstvo nri v«eh orernn;h osrednjega urad-a je v ;>kto-bni prvikrat prekoračil« nstr«TnWo število za isti meser lanskega leta. V oHnhr« v celi državi štev^o zavarovane-m članstva re. lo naraslo za 7.3S7 in je znašlo v c5loti M0.4R1 na«»»rnfi 544 v lanskem n>'to1>rn. tako da ie v tem mesecu za 5 '55 vefie nego lani. Zadnje mesec? pe šfev!Vi Man-sfva v primeri z lanskim letom gibalo ta- k0l6: 1933 1932 rarlika julij 177 5418^ _28fi°9 ava-dnn'e 7wi»wslennsti' docela ustavHo, bvimo morHa spo^naM Jele če7 nekni m°«e- wv. ko se bo vedelo aH gre tu za trajen ali samo za ziačnsfn pojav. Večj» število zavarovane»ra članstva. neHu kro?n' uradi v TutI! (7,1 20'"n). v Beogradu (za 7%>) in v Dubrovniku (za 6«M. Od privatno dništvenlh boln'5kih blac^m ima blagajna zsigrebškeT«. Merkur?« za 779 članov mani n^go lani dočim beW,;ta os^-^li dve blmajni pr:rf)str(k. in sicer bla^ma Tr-govačlre omlarHne v Peorrradu za ?40'o. bla-oraina Trt^^k^ra bolniškega in po^^rnega društva v Ljubljani pa za 11 odstotkov. Važna konSerecca predsednikov ugovsKiia organi-zacif Pretekli teden se je vršila v Zagrebu konici euca predsednikov najmo-čnejš.n ir-govsKi.o organ.izacij iz naše države, na kateri so b.li navzoči: predsednik Saveza trgovcev savske banovine g. Ivan Prpič, predsednik Saveza trgovsk.h združenj s področja beograjske in skopeljske zbornice g. Ned. Sav:č, predsednik Zveze trgovskih združenj dravske banovine g. Jos. Kavčič, nadalje podpredsednik zagrebškega Udru-ženja trgjvcev g. Anton Klein m še drugi predstavniki trg. združenj in organizacij. Na konferenci se je razpravljalo predvsem o gospodarskih zakonskih predlogih ter uredbah. V vseh teh vprašanjih je bila dosežena popolna enodušnost, prav tako giede ukrepov, ki jih je treba podvzeti, da se zakonski načrti modificirajo. Nadalje je konferenca razpravljala o praksi pri odmeri davkov, o tujskem prometu, avtomobilizmu in avtobusnem prometu, o stanovanjskih cenah in gradbeni delavnosti, vse v zvezi z gospodarskimi zakonskimi načrti. Glede industrijskih prodajaln je bilo soglasno skienje.no, naj vse organizacije stremijo za tem, da se posamezne podružnice in industrijske prodajalne smatrajo kot samostojni trgovski obrati in da se individualno tretiraio odnosno obdavčujejo. Konferenca je pokazala, da je današnja gospodarska situacija dejansko zelo resna, vendar vlada v trgovskih krogih prepričanje, da bo mogoče z lojalnimi in uprav:čenimi predlogi najti popolno razumevanje kraljevske vlade in Narodne skupščine. Ta konferenca ie bila tudi v toliko značilna, ker so zbrani predstavniki organizacij zastopali preko četrt milijona organiziranih trgovcev. Gospodarske vest! = Izplačevanje obresti na stare vlog® pri Ljubljanski kreditni banki. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani objavlja: Upravni svet Ljubljanske kred;tne banke v Ljubljani je na svoji seji dne 15 t. m. sklenil v sporazumu s komisarjem min;strs4va za trgovino in indjstri:o v smislu člena 3., točke 2. uredbe o plačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljnblransk3 kreditne lwnke v Liiibl:ani od 26. maja 1^32. da bo zavod izplačal e 1. ianuariem 1934 vsem vlaeateliem na kn>i*ire in tekoče račune obresti za celo leto 1933 Nedvign'enj obresti se prenesejo na nove. vedn^> razpoložliive. izven uredbe stoieče rn?-:ne. Pri izrt'a?;iih odnosno prenosih sp odbijejo we akontac^e. izplačan« v srrislu obiav od 20. marra, 27. junMi in 12 septembra tok leta ter vs' v smislu člena 3.. točke 3 jredbe predčasno na račun iznla-ŽEil po točki 2. likvidnirani iznosi. 2051 = Italilanska lira je zadnje dni na zunanjih tržiščih nekoliko popustila, m sicer glede na vect pariškega »Joura« ki je objavil d« se v Rimu govori o možnosti devalvacije lire glede na okolnost. da je znašal deficit 'tal'lanskih državnih financ od I. julija 1932 do junija 1933 19 milijarde lire in se ?e od tedaj še poveča! ta eno milijardo List sam pristavlja d« n' znano. v koliko so ti glfl«ovi verietm Na cd-rišici borzi je devira M^ano dn petka popustila od 27 20 na 27 06. vendar pa se je včeraj zopet popravila na 27.16. Poklonite mn ea Božič trajen spominek! Allegra i4rultij> r en^m ».|j»r»to oproija-lni kamen hi ■»nj* ta <»t.rt a v urnia i*k» v«- t»rit.viff Ponikljan Din 260, črn Din 205. U lil "te 'Aa troat^Ott" Ortuel En« britvica traja i«u> ami NOVO! A I I c g r o ! Speefj&la1 m-ofi« — forma 1 ta f*>t.ovanj« — ia t>r''Tvic. na Ive r»u. — Po«iiklj«D Din 110.—. l>>bw» f* t noi^riMh n parlumt-rijah ter dni lih ufTUlb r« strok« = Kontingent za uvoz hmelja v Franciji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je bil z odlokom francoske vlade od 5 decembra daločeD globalni kon. tlngent za uvoz hmelja v Francijo po minimalni carinski postavki 200 frankov za 100 kg za dobo od 8. oktobra do 31. decembra t. 1. v višini 2000 kvintalov netto. = Zastoj gradbene delavnosti v Zagrebu. Gradbena delavnost v Zagrfibu je letos silno nazadovala. Od začetka leta ie bilo izdanih letos komaj 182 gradbenih dovoljeni na-sproti 542 v letu 1932. in 781 v letu 1931; gradbenih dovoljenj za dograditev pa je bilo izdanih 48 nasproti 75 v le-tu 1932. in 135 v letu 1931. Pri tem je treba upoštevati, da v letj 1931. gradbena delavnost ni bila tako velika, kakor prejšnja leta. Zagrebški župan dr. Krbek je glede na 9edanie dezolat-no stanje gradbene delavnosti interveniral na pristojnih mesitih. da se obremenitve novih zgradb kakor tudi gradbeneiga materiala ublažijo, ker je potem pričakovati, da bo gradbena d°'avriost zopet r^ovečala = V trgovinski register sta se vpisali vstopni tvrdki: »Petit Pariš«, modna trgovina, družba z o z. v Mariboru (osnovna glavnica 100 000 Dim poslovudji: Aleks. Misita in Marija Grgurevič, oba iz Maribora): Savinja, družba z o z., tvornica kemičnih izdelkov, Šmartno ob Paki (izdelovanje kemičnih izdelkov zlasti lepil in v stroko spada jočih piedmetov; osnovna glavnica 40.000 Din: poslovodja M'lan Pe-trič iz Smartnega ob Paki). = »Kokra«, tekstilna d. d. v Kranju sklicuje za soboto 30. decembra izredni občni zbor, ki bo sklepal o likvidacij' družbe. = Dobave. Gradbeni oddelek direkc:je državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave elektro-materijala in 400 kg mila: splošni odde'ek do 19. t. m. ponudbe glede dobave 22.0)0 pol konceptnega papirja, prometno-komer-cijelni oddelek pa do 20. decembra ponudbe glede dobave 35 komndov žimn;c in 16 komadov ž:mnatih podglavnikov Dne 29 t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija glede dobave 4400 kg žičnikov. o o o o fr o C f/ o o G b (I o Sveti vecet 11. uxi RADIOPRENOS SVETIH PROSLAV IZ KRISTUSOVE ROJSTNE CERKVE V BETLEHEMU Največji religiozni dogodek sedarfega časa V svrho nastavitve radio aparata se javite pri naših trgovcih PHILIPS RADIO I * B P & O O M p i o pY O O n o O 41 O O O ro^src Blagovna tržišča LES. Cene so ostale v preteklem tednu nespre-menjeme, (zaključen pa j« bil 11. t. m. 1 vagon hrastovih friz in 6 vagonov jelovib Jrv (kolobarjev). Tendenca ie ostala nespremenjeno mlačna. Povpraševanje po tramih p nekoliko popustilo, prav tako tudi po hrastovim; nasprotno pa se nespremenjeno živahno povprašale po suhi bukovini I., II. in III. Za drva in oclie ni nobenega zanimanja, kljub pozni s--zoni in hudi zimi. ŽITO + Chicaeo, 16. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 82.275. za maj 85, za julij 83 50; koruza; za maj 51.125. + Winnipeg. 16. decembra. Začetni tete-ji: Pšen;ca: za maj 63, za julij 64.125. + Norosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena, promet srednji. Pšenica: baška. okol. N. Sad, Sombor, srein-t»ka 95—97. jtrednjebaška 95 -98. gornieba ska in slavonska 97-99 baška potiska 98 do KO: eornjebanatska 93—95, pižnobanat-ska 92- -94 Oves: baški. sremski. slavonski 51—53 Jpfmen: baški. sremski 64-65 ka 63 — 65. Koruza: baška in sremska 71—73; nova z garanc 50 5250; nova suš. 63— 05: nova za januar 52-50 — 55; bana-tska 70 do 71; nova sušena 60 _ 62. Moka; baška »O«« in >Oggt 177 50 — 192.50: .2« 157.5ii dn 177.50. »o« 137 50—157.^0. »6» 102.50 do 112.50; >71 77.50—87 50. .8« 65-70. srem ska. slavonskn >Og* in »Ogg« 172.50 do 187 50: >2« 152.50 -177 50: »5« 132.50 do 152.50; »6« 100—llU; »7« 75—85; »8« 65 do 70 0*roM: baški in samski, v nitastih vrečah 50—54 Fižol in krompir ne notirata. Položaj na naših borzah Ljubljana 16. decembra Pretekli teden Je zna&al devizni nromet na ljubljanski borzi 2.02 milijona Din nasproti 1.95, 1.41, 1.93 in 2.43 milijona HIo v Dre'šnjih Štirih tednih Ameriški dolar je bil skoro ves teden ze'o stabiVn in se je nadalje držal na višini, k' za nekaj odstotkov preseea pariteto nstrezaiečo n« kunni ceni zlat*». ki Jo d-nevno določa Wa . shinsrton In ki se zadnji teden ni snreme nlla Avstrtfski ši'ing se je na Mnbljannk' borzi nadalje trgoval po tečaju 9.15, dočim Brez Škodljivih aotranjli »reOsiev puul u. uoiei mo re vsak .nufilu - ue glede uu vzrok bn potence - pridobiti tuko.i preJSme po polne moSke sile Nei. pet absolutne izključen Prospekte pošilja dl kretne ' znprlera ovoju Qrw uadpisa za S D1d » poS'.nlh znftmknh trgovin« »8»lua Zagreb - 6 Jo Savaka nesta 10 je notiral v Zasrebu ln Beogradu nekolUo uižje. Na efektnih tržiščih je bila tendenca v Vojni škodi naila.še zeio čvrsta. Ko je pred meseci Vojna škoda prekoračila tečaj 250 so nekateri napovedovali, da se v doslednem času lahko dvigue tudi na 300. Takrat se je to zdelo malo vtijetno in vendar smo pietekli teden zabeležili tečaje, ki niso ve^ da eč od 300. Na zagrebški borzi se je vče raj Vojna škoda ob sklepu borznega sestanka trgovala že po 295. Mnogi gledajo danes s skepso na nadaljnji razvoj tega najvažnejšega državnega papirja. Glede bodočega gibanja tečaja se čirjejo prav različna mne nja Nekateri poznavalci razmer sodijo, de bo Vojna škoda do novega leta še čvrsta, potem pa bo kaker lani popustila. Drugi so pa zopet mnenja, da se letos Vajna ško-da dviga pod drugačnimi okoliščinami Ln da je bL! lanski dvig tečaja proti koncu leta le posledica intervencij, dočim letos o kakih intervencijah ni govora. Nejasnost glede bodočega razvoča najbolj ilustrira gibanje kupčije v tem papirju na naših borzah. Pretekli teden de prišlo zlasti na beograjski borzi do znatnih Tealrzacij, ko je Vojna škoda dosegla 290, ker so mnogi tilj mnenja, da se tečaj preko te meje n« more več dvigati. Veliko povpraševanje po Vojni škodi je absorbiralo vso to poveča, no pobudo, tako da se je tečaj celo dvignil preko 290. Zadnji teden smo opazili dviganje tudi pri ostalih državnih papirjih Okrepili so se z.!asti do'arski papirji glede na višje tečaje, ki so bili zabeleženi v New Y«rku. • Curh. Pariz 20.2450, London 16.90, New- Vork 3S0. Bruselj 71.8250. Milan 27.16. Madrid 42.20. Amsterdam 207.75. Berlin 123.3250. Dunaj 58. Stockholm 87.15. Oslo 84.90, Kobmhavn 7550. Praga 15.33, Varšava 58. Bukarešta 3.05. Dunaj. Državne železnice 16.05, Trboveljska 15.60. Aloine-Montan. 9.40. Športno praznovanje kraljevega rojstnega dne Danes ob 11.30 »Tek uedinjenja« Danes se vrši s startom ob 11.30 pred Narodn m domom nacnmaino-sportna manifestacija »Tek uedinjenja« v proslavo 15letnice državnega in nacionalnega uedinjenja pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Popoldne se vrši v dvorani Trgovskega doma. Gregorčičeva ulica s pričetkom ob 16. svečana razdelitev daril združena a koncertom in čajanko. Iz prijaznosti sodeluje odlična sopranistka gdč. Majda Lov-šetova. najboljši slovenski violinist g prof. Rupelj, priljubljeni klavirski umetnik g. prof. Lipovšek in popularni Završanov kvartet Prepričani smo, da bo nacionalno ljubljansko občinstvo oolnoštevilno prisostvovalo obema deloma te naše doslej največje sportno-nacionalne manifestacije v Ljubljani Službene objave GZSP (Scia z dne 12. decembra) Turisti smučarji, ki želijo obiskati Karavanke. a potrebujejo vodnika, nai se obrnejo par dni pred turo na GZSP na Jesenicah, ki jim istega preskrbi proti povrnitvi efektivnih stroškov Dalje se daie v vednost vsem skozi Jesenice potujočim sportn kom. da bo prihodnje dni na peropu jeseruškga kolodvora postavljena omarica, v kateri bo GZSP stalno objavljal vremenska poročila, snežne prilike iz vseh z mskosportnih kraiev na območju GZSP ter priporočal za gotove dni najbolj pr merne ture. SK Lesce se dovoli prirediti v nedeljo 24. t m medklubsko skakalno tekmo na njegovi lastni skakalnici. SK Triglav, Bled se dovoli prirediti 1. januarja 1934 mrd-klubsko skakalno tekmo. Zaradi ostalega naknadno poslanega programa bo prejel omenjeni klub poseben dopis. Alpinskemu SK Gorenjec z Jesenic se dovoli 31 t. m prirediti medklubsko sankaško tekmo od Sv. Križa nad Jesenicami. Start je dovoljen tudi neverificiranim članom GZSP kakor tudi nečlanom nodsave.*« Vsi verificirani tekmovalci, člani GZSP se opozarjajo, da bodo pripuščeni k tekmam samo na podlagi zdravniškega porr-dila. zaradi česar pozivamo vse. da si takoj preskrbijo tozadevno potrdilo o stanju zdravja dotičnesa. V redno članstvo podsaveza je bil sprejet SK Enakost na Jesenicah ter je bil tudi predlagan v iedno članstvo JZSS. Klube in društva opozarjamo, da bo podsavez v dneh od 27 do 30. t. m. priredil tečaj pod vodstvom inozemskega trenerja g Marxa. Tečaj se bo vršil na Jesenicah Vse podrobnosti bomo sporočili, ko prejmemo vsa natančna poročila od saveza. Prijave sprejema tajni"tvo podsaveza, kjer se tudi sprejemajo prijave za tridnevni tečaj za smuk in slalom, katerega bo vodil smučarski učitelj Praček Ciril. Tajnik L SK Ilirija (lahkoatlctska sekcija) zaradi teka uedinjenja naj bodo najpozneje danes ob 10.30 v garderobi) posebna soba re-stavraeje Emone, vhod s Tvrševe ceste (Sporn. brata Starman, Bručan Lado in Jože. Majhenič, Lejka, Jamar. Vrečko, Ple-terskv najpozneje ob pol 11. Primorje (nogometna sekcija). Svečane razdelitve nagrad Teka ued njenja. ki se vrši danes ob 15.?0 v dvorani Trgovskega doma, se morajo udeležiti vsi akt;v-ni igralci nogometne sekcije, kakor tudi sekcijski funkcionarji. SK Ihrija priredi od ponedeljka 18. t. m. naprej smučarske tečaje za začetnike, odrasle in m'ad;no pod Cek novim gradom (nad drs-^rščem). Tečaji trajaio 6 dni. t j. od ponedeljka do sobote Prijavn;na za prvi dve sVunini po 10 D;n. za mladinsko skupino 5 Dn P;«mene prijave na: SK Ilirija. kavarna Fvrona. ustne v tr<*;>vfinh Goreč. Pre^*1'č-Kolb in Alpina. Pričitek lutri ob 14 30 JuHmtlovenska akademika smučarska oteanizaciia priredi večdnevni smučarski teča? za začetn;V-e Pričetek tečaja bo v to rek 19 t m ZJvruPšfe nd-'e?encev nreH vhodom na dr«"';5če 0:r»ie ob 14 Vodja tečaji bo tov Frlin MtVo Po7:v«mo vse začetnice in začetnike, da se udeleže. O ro iko Skijdring Kolo jahačev in vozačev opozarja vse one, ki sc zanimajo za ta šport, da imajo proti odškodnini na razpolago konje z opremo za skijonng. Pojasnila in prijave v jahalnici na Bleiweisovj cesti. Vremensko poročilo JZSS in SPD od 16. t. m.: Bled-jezero: — 17, barometer pada, drobno mede, 20 cm snega na 40 cm podlage, smuka idealna. Kr.njska gora, Rateče-Planica: — 12, barometer se dviga, snega 140 cm pršiča, sankališče uporabno, Vršič in Tamar 350 cm pršiča. Bistrica -Boh. jezero: — 10, mede, 130 cm snega, sneg pršič, smuka idealna. Krvavec: — 12, snega 60 cm pršiča na stari podlagi, smuka ugodna. Mojstrana: nalahko sneži, sneg suh, novega 30 cm. smuka primerna, skakalnica uporabna, izgledi za iz'ete dobri. Bloke: — 8, po malem sneži, 40 cm novega snega na 60 cm podlagi, sneg suh pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo in izlete zelo dobri Št. Vid nad Cerknico: 14. dec. —11, 70 cm novega snega na podlagi 40 cm, sneg pršič. smuka idealna. Sodražica: — 10 m rno, snega 100 cm na podlagi, sneg suh, pršič, smuka dobra. Šmarje-Sap: snega na zmrznjeni podlagi 38 cm, sneg suh pršič, smuka ugodna. Repertoar NARODNEGA ULEDAI ISCA V LJUBLJANI DIMM4. Nedelja. 17.: Ob 15. uri Robinzon ne sme umreti. Izven Znižane cene. — Ob 20. Kulturna prireditev v Črni mlaki. Prer nnera Izven. Ponedeljek. 18.: Zanrto. OPERA. Nedelja. 17.: Ob 15. jri Havajska roža. — Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Prodana nevesta. V proslavo rojstnega Jn© Nj. Vel. kralja Aleksandra. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 18.: Zaprto. »Prodana nevesta« kot slavnostna predstava. Drevi ob 20. se poje v operi v proslavo rojstnega dne Nj. Val. kralja Aleksandra I. Snuetanova onera »Prodana nevesta«. Mladinska predstava. Danes popoldne ob 15. se vprizori ponovno mladinska igra »Robinzon ne sme umreti«. Izredno posrečeno delo je primerno za šolo-obvezno mladino, pa tudi odraslim se jako priljubilo. >Kulturna prireditev v črni mlaki«, Dravi ob 20. bo v drami kresi na predstava najnovejšega Golievega delia. ki je napisana z veliko rutino in spretno izrablja slučaj zamenjave. Delo ie lahka satira in z nasmeškom slika življenje v rodoljubnem podeželskem kraji. V dejanje so vpletene tudi pevske točke, ki jih ji zelo posrečeno zložil y. V. šušteršič. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Zad-dek ob 20.15 N?delja. 17.: Vi ste razkrinkani. Drevi se bodo posetniki izvrstno rabava-ti in temeljito nasmejali v Šentjakobskem gledališču pri buiki v treh dejanjih >Vi ste razkrinkani!« Neprisiljen humor, izredno komične situacije in zapletljaji prevevajo vsa tri dejanja. Pri predstavi sodelujejo poleg dam Bučarjeve, Gompove in Pirčeve lianžič. Kune. Lavrič Ln Mose>r. • t« ............................................... PRIMERNA BOŽIČNA DARILA za dame, gospode in otroke: Damski plašči, gotovi, posebno velika izbira po znižanih cenah Hubertus plašči od Din 180.— naprej Mornarski plaščki, v raznih barvah in velikostih od Din 160.— naprej Loden za smučarje od Din 60.— naprej Razne flanele, barhendi, pralni baržunl (češki) novi vzorci, pletenine (tudi za smučarje), čepice, kožuhovina itd. po najnižjih cenah in veliki izbiri. Se priporoča J. PREAC man u faktura in konfekcija MARIBOR, Glavni trg štev. 13 V plačilo sprejemamo tudi hran. knjižice Mestne b^^ilnice v Mariboru. Mralje^tv® mode Umetnost obdarovanja Bližajo ee božični prazniki in vprašanje božičnih daril je vsak dan bolj aktialno Umetnost pravilnega obdarovanja pa je redek talen! in so v tem oziru nadarjeni ljudje priljubljeni zlasti v predbožieni dobi. ko rabimo dobrih nasvetov glede daril. L*-po darilo je namr-*? slvar dobrega okusa, zahteva pa tudi poznavanje razmer obdari vanca. Zato je n; ibolj težavno. Se smo prisiljeni obdarovati ljudi, s katerimi smo le v bežnem istrku... Razmere nam le poredkoma dovoljujejo, da izb ramo bogata darila: večinoma morata dober oktw in dobra volja nadoknaditi, kar nam manjka v sredstvih. Kdor razpolaga z večjimi zneski, bi veda storil nespametno, če bi nakupil več malenkosti — eno samo res lepo darilo mnogo več zaleže. Vsaka žena je navduši na če ji podarimo n. pr. samo lep nakit Prav tako bo vsaka vesela blaga za leo*> obleko — naibolj ičinkov;to je s->veda tvo rivo za večerno toaleto. Tudi krzna se ne bo nobena branila Poleg lisic, ki so hrepenenje vsake žene. prinaša moda mnogo majhnih, sestavljenih krznenih komadov, ki so vedno uporabni in ne pr-reč dragi V ta namen so prinravni zlasti krznen' šali. kravate ali kepi. ki jih še izpopolnimo z letos tako modernim mu fom Lepo garnituro te vrste vidimo na nn ši skici (1 jvo) Pa tudi oni. ki nieo kdo ve kaj petični. žele s svoiimi darili napraviti kar največ vesplia K darilom ki ne »taneio mnogo in ki so vedno uporabna, spada lep dežnik v nevtralnih barvah ki ga lahko nosimo k vsaki oblaki N -navaden ročai poveča učin kov:tost takega komada. Zadnja noša prina-Sa kratke model1 z ročajem v obliki veli kega kroga iz lesa. slonove kosti ali kovi ne (1-pvo) Tudi razvajeni žcmi često manika lepa vc černa obutev Večerna sandala je vsekakor primemo darilo, zlasti če izberemo model iz zlatega ali srebrnega lamčja, ki pristola k vsaki večerni obleki (v sredi). Tudi svilene nogavice s stranskim ažur-iem so lei>o in praktično darilo (skica). Pisana ovratna ruta. ki jo nosimo v me-situ in na izletih, bo razveselila vsako ženo (zgoraj). Primerno darilo je tidi lep klobuk iz letos modernj dlakaste klobučevine. Okrasimo ■ra s kovinastim emblemom ali pisanim peresom. Vedno dobrodošle so lepe rokavice. Novi modeli s pentliami in slikovitimi šivi eo po :>"o ljubki (desno). Tudi torbic-1 spadajo k naibolj priljubljenim darilom Model iz temneča jelen tega usnja s kovinastim monogramom ie vedno eleganten in uporaben ob vsaki priložnosti f desno). Ljubko darilce fe Sjpek umetnih cv*-tk Cvetk * iz jsn'a ali klobučevine pripnemo na športno obleko, dočim spada svileno cvetie le na v^erne modJle. Leto« zavra ča moda stilizirane cvetlic? in zahteva čim boli naravne kopiie pravega cvetja (skica) Vsaki ž->ni bo dobrodošel lep moderen oas Novi modeli se odlikuieio po l*pih bar vah in originalnih zaponkah (skica). Umetnostna obrt prinaša mnogo lepega Lepa moderna ogrlica kombinirana iz jeklu in bakra, fe izredno učinkovito in neore-Iraeo darilo, takisto tudi zapestnica (ski-■•a) Ženo s profinjenim okusom razvef>eHnio. če ji podarimo kako posebno decentno mod no nov,>< n. pr be-lo svileno ovratnico z opičio dlako ki io vidimo na naši skici de >no epodaj Primerno darilo so tudi l*t>e moderne blazine z resami ali pa lspa in *n bavna knjiga Končno ne smemo pozabih' proizvodov mo. derne kozmetike Dober parfum in lep raz or^pvalec je darilo ki ga smemo podariti vsaki, tudi najbolj razvajeni ženi! offaviec »Cbrito jagnje« v sivi ali peščeni barvi ie krmo. ki ga ne uporabljamo samo za plašče in iopice. temveč tudi za raz"' ' ---^no okrasje, s kate- rim poživimo -nobarvno volneno obleko Posebno ljubek komad le vrste je mnjh°n telovnik s kepom. ki za vidimo na aa5i skici. Seveda nosimo tak telovnik tudi na zimskem kostumu ali na gladkem zimskem olašču. Telovnik iz takšnega krzna je pr ceni in si ?a zato 'udi manj premožnp ž->ne iiViVo nabavijo Od leta 1813 odličen &el 2!§oa. Mala baršunasta iooica je dopolnilo večerne obleke brez rokavov Seveda je >zraz »jonica« malo pretiran, kai ti ere le za širši ovratnik z razkošnimi io kavi Jopica te vrst-1 ;e pa vendar za d ost' velika, da pokrije tiuji lajširši »dekoltč* kitajte ^^ifltiskfl revijo tIVLJENJE IN SVET UGODEN NAKUP BOŽIČNIH DARIL ker smo ZNIŽALI CENE KOŽUHOVINI za Posebni popust pri krznenih plaščih in jopicah. L KOT, krznarstvo LJUBLJANA. MESTNI TRG ST. 5 Zdravniška posvetovalnica J. 2. Potenj« ponoči ooravičuje sum. da ste bolni na pljučih, posebno še. ker neprestano kašliate Zdravniška preiskava je neobhodno potrebna, pnnoročamo Vam pa tudi zdravljenje v kakem zavodu. — Z. (". B^lo perilo nastopi zaradi slabokrvnosti ali pa vsled infekcije. Po vzroku se ravna t-jdi zdravPenje. Ker i» pri Vas beli tok verjetno v vzročni zvezi s slabokrvnostjo, je t~e-ba to zd-aviti s krepko bra-no in s prepa ra žena zmotna zanos'*] a!i ne. se v gotovih primerih d6 ugotoviti, in sicer, fe »e na'de vzrok nezmožnosti oploditve. Ti »o različni: anomalije aH pa bolezenski WT>renemb° maternice ln jajčnikov, motenje funkcije žlez z notranio sekreciio !n končno ns'hičn; vrroki (nenodnošljiva odvr^tnosit). K*r govorite o malih dojkah >n golši, je v»*rietnc. da pekrfiia not^njih ?lez nI v redu. V tem sh«*ahi bi marali no-okusiti hormone dotičpih žlez. — M B. Olivni vzrok Vi3?h težs.v so naibrž hemoroidi katere morale predw*m 7-draviti. Skrbita *a redno odvajanje (nijte zjutraj na tešiV '-ozarer Rogaške slatine-*, hrana mora b'ti ortdvoem v^getarična Ce utegnete. Vnm orinoročamo vsak Wer *e>1»*o koo°ll Nai-brž bol i i »te tudi na kroničnem želod čno-"revesnem katar hi. Už;vaite brano v manjših in večkratnih obrokih. Ront»r»>no'o«kn oreisk.iva bi b<1s ni mesht. — M. F. Opekline na nnrah nastonfljo. 5e obtok krvi ni v redn. Prinoročam« Vam. da norite na nogah elastičroe povoje aii pa gumij^e nogavice in da skrbite za redno prebavo. Prepričati se pa morate, da 90 srce in ledvice zdrave. — Jesen Neredna menstruacMa in beli tok so verjetno v vzročni zvezi. Ni izključeno. da bi se pri ginekološki preiskavi našlo ko4 vz^ok vnetje maternici ali pa iaiftnikov. Poskus'-!-1 s sedečimi konelmi. katerim pridenete izcedek hrastove skorje, noleti Vam pa priporočamo zdravljenje na Dobrni. — M. M. Izpuščaji so pogosto po*1e dica nere>dnJ nr^bave Zato Vam predvsem pnnoročamo odvajalna sredstva. Izpušča i umijte z men^olovim špiritom, nato ga pa napudraite z riževo moko. Če je ns kako narazitsrno oboieni*> (n. pr. garje). Vam pa nrinnročamo M't;<*al — A. L. Da Vam seč večkrat in o malem pri mrzlem vremeni uha'a, je znak da ie mehur občutljiv za nreblad. 0 flanelasto krpo. V lekarni Hoh'te tndf primerni čaj in prašku*. — l. H. M Srbečico ki je ostfla no IzntiSčain bo ola;Sal mentolov špirit, s katerim se na-ma?ete no telesu C' na to n-1 b? nomagalo. ooskusite z bromo^ollov^m maz'lom. Radio Nedelja 17. deremhra LJUBLJANA 7.45 Naše srenje (inž. Pire) - 8.15 Poročila _ 8 30: Gimnastika (Pu stišek). - 9: Versko predavan ie. — 9.30 Predavanje o prehrani. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Plošče. — 11.20: Prenoe »Teka ued;nienja«. — 12.05-Čas. plošče. — 16: Kmetijsko predavanje (inž Zupančič) 16.30: Ljudska iK.-ali Matjaž«. izva'a Delakov gledališki studio _ 17.30: Plošče jugoslovenstoih narodnih olesov in pe*mi. — 20: Prenos »Prodane neveste« iz ljubljanske opere. V odmori nanoved časa in poročila. BEOGRAD 15JV>: Ork ster. — 16.30: Ru ske pesmi — 17- Plesna glasba. — 19- Orkester. — 20 30: Recitacije. _ 21: Jugoslovenske p*-smi - 22.20- Ciganska godba in plošče. — ZAGRFB 11: Jugoslovenska glasba. — 17: Narodne pesmi. — 19: Proslava kr?Jieveffa rojstnega dne. — 22 Jugoslovenska glasba na Dloščah. — PRAGA 19.50 Jazz. _ 20 45 Iz morav«ke naroHn* no zi ie. - 21.15 Koncert iz Brna - 22.20: Pes mi za ples. _ BRNO 19 50: Prenos iz Pra-stni — 1145 Orkestralen koncert. 1315" Orkester mandolin. - 1530 Komorna glas ba — 19.50- Pevski Vonrert. - 2n.,»0: Me šan program — 22 30: Plesna ?lasba i.n ploščah. — BERLTN ?f>05- Koncert iz Mo nakove^a. — 21.15: Koncert iz Hamburga - KrtNIOSRFT?G 20.05 Program kakor v Berlinu - 22 30 Lahka in nlesna glasba - M0HLACKER '30 05: Pren,* simfoničnega kon0: Or kest-»r _ 23.20 Koncert ciganske kanel" - RIM 17 Vokalen in iti^runipntatlen koo !*rt. — 20 40- Oneretni ve^er Ponedeljek 18. decembra. LJUBLJANA 1215 PJoŠgj. _ 12 45: Po ročila. — 13: čas plošče. _ 18- Gosnodin' >k» ura -18 30 E'»'ftrične renl-ale ('n> Vlattanovirh) — 19 R»nrod-na ri^an eka glasba. — 19.30: Po Sredozemskem mor- ju t Jadransko stražo (Pirnat). — 20: Pltr §če. — 20.30 Prenos opere ic Beograda, vuies napoved {asa in poročila. BEOURAD 16.30: Orkestralen koncert. — 19: Arije in pesmi. _ 20.10: PloSče. — 20.30: Prenos opere iz gledališča. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Koncert godalnega tria. — 18: Prenos iz pravoslavne oerkve. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — 1RAGA 19.55: Prenos opere »Samson in Dalila« iz gledališča - BRNO 19.55: Skladbe za kromatično harmoniko. — 21.10: Arije in pesmi. — 21.25: Koncert Moravsksga kvarteta. — 21.59: Lahka godba orkestra. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Spevoigra. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30- Koncert ork,*tra. — 15.25: Mladinski koncert _ 15.50: Nove plošče. — 17.20: Klavirski koncert. — 18.55-Prenos Wagnerievp opere »Tannh§user« iz gledališča. -- 22.55: Plesna glasba na plo šča h. — BERLIN 20n5: Mešan program. — 21: Muzika za Goethea. - 22e>0: Lahka godba orkestra. — KANTGSBERG 2005: Ves orogram kakjr v Berlinu. — MCHL-ACKER 20.10: Beethovnov« IX rimfonija. — 21.20: La^ka glasba. - 22 45: Plošče. — BUDIMPEŠTA 1R30: Prenos cerkvenega koncerta. — 19 30: Pr»no« opere iz gledalca. — Lahka in plesna glasba. _ RIM 17.30: Klavirski koncert. — 19 30: PloSc-e. — 20 40: Lahka glasba. — 21.55: Komorni koncert Torek. 19 decembra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Sokolake pesmice in razgovori (M. Tratar). — 12.15: Plošče. — 12 45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Otroški kotiček. — 18 30: Mali Zorko Pretavec igra mali jazz. spr-ml;a na kla-virhi sestra Vojka. — 19: Francoščina. — 19.30: Mo-'a pot po Norv-ški (Škerl). — 20: Jugoslovanski večer veeh treh postal za prenos na Dunaj — 1. Ljibljana: koncert Slovenskega vokalnega kvinteta: — 2. Zagreb: koncert mešanega zbora Glasbenega društva in sol. Maie Cviljušac: — 3. B?o-f6Xf7 30 Tcl-c8+', Kg8—h7 31. Df3Xf7 sledi Tb2—bl+. 29.------g7x f6 30 Tel—c8+ KgS—g7 31. h 2—h3 --- Ventil, ki ga je bil beli kralj zelo potreben. 31.--- Ld3—bi 32 Tc8—b8 a4—a31 Zadnji udar. 33 g 2—g4 b4—b3! 34. Tb8Xb3 — — — Na 34. ... Ld5Xb3 sledi 35 LblXa2. 34.--- Tb2Xb3 35. Ld5Xb3 LblXe4 36. Kgl—h2 f6—f5! 37. g4x« Le4Xf5 38. Kh2—g3 f7—ft? 39. Kg3—h4 g* 40. Kh4—p4 f6—f5->- 41. Kg4—h4 Xg7-f6 42 Lb3—cž i5—f4 43. Lc2—b3 Lg6—f7 44 Lb3Xf7 Kf6Xf7 45 Kh4—g4 Kf7—g6 Beli se je vdal Ni 46. f2—f3, h 7—h5+ 47. Kg4—h4 sledi seveda 47. Kg6—f51 48. Kh4Xh5 e5—e4 itd. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah tn drogerijah po 10 Din. Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »TRIGLAV«, saj točnosti v pla^evaniu ni smatrati za kako protidalatev. Danes oreneha veljavnost tega zavarovanja, če Se niste poslali naročnine. V e cilja in sveta Kako boš živel? Pozna daljnovidnost — pozna smrt Biološka starost kakšnega individua ne zavisi od tega, koliko let je človek že živel, temveč koliko iet mu je še namenjenih. Nazorno nam pove to primer muhe enodnevnice Na večer svojega življenjskega dne je časovno še zelo mlada, en dan, biološko pa že zelo stara, ker ji ostane komaj še nekolike ur življenja. Tisočletni hrast je biološko mlad, kajti živi lahko še nekoliko tisoč let. Isto mora veljati v pre-nešeni obliki za človeka. Nikar ne misliti, da je vse skupaj le siva teorija, dokler nismo sposobni povedati, koliko časa bo neki človek še živel Natančno na dan ali leto takšna napoved doslej seveda še ni mogoča, v glavnem pa že. Novejša raziskovanja so namreč ugotovila celo vrsto znakov, kj spremljajo biološko staranje človeka in ki dajejo možnost približne napovedi, da-li bo človek še dolgo ali le kratko živel. Upoštevan je tu seveda le normalno "/drav č^vek, pod smrtio pa ie razumeti naravno smrt od biološke starostne oslabelosti. 'Eden najzanesljivejših takšnih znakov nam je zapisan v — očeh 2e od naizsrodnejše mladosti polagoma nazaduje sposobnost človeškega očesa za ustanovitev na bližino dokler se ne spremeni v dalinovidnost s+arih let. Ostararie očesne leče je tako očitno, da se da no njem določiti hiološko starost poeriipca Tz-umHeii nevidnih naočnikov kie1=ki profesor Heine. le op«izoval da cprerniia predčasno daljnovidnost cela vrsta drugih ti- pičnih znakov starosti: sivenje las, Izpadanje zob, plešavost itd. Oftalmolog Blatt je opazoval, da izvirajo ljudje, kl so v mladih letih daljnovidni, izredno često iz družin, ki jim je kratko življenje dedno. Podobno poročajo drugi raziskovalci, tako da moremo v splošnem reči, da pomeni zgodnja daljnovidnost tudi zgodnjo smrt, pozna daljnovidnost pa pozno smrt. To velja seveda le v splošnem, ker izvira račun iz povprečnih vrednosti, ki jim posamezni primeri delajo izjemo. Vsekakor je dobro vedeti za to pravilo. V ostalem je novejša znanost odkrila Se neko zelo zanimivo dejstvo; obe polovici človeškega telesa se ne starata enako. Baš na očeh pravi omenjeni prof. Heine, lahko često ugotovimo, da ta polovica telesa drugo prehiteva v staraniu. Starostni pojavi. kakor starostna mrena, osivitev trepalnic ter obrvi itd., nastopajo često enostransko Pri veliki naravni razliki med levo in desno strario telesa, ki sega tudi v obe polovici možsranov in v druge telesne oreane, bi bilo končno umliivo, da se obe strani re starta v istem tempu. Znan je dovtip 1z zdravnike posvetovalnice; >Oospod doktor, v levi no*ri čutim tako hudo trean-ie!« — »'Ha. da. 11"bi nriiatelj, to ie starost;« — »Trni pa moja de«=na no-ea ? Sa1 ie ta isto tako stara !« — Pacientovemu od^ovom smo se d^slel rme^li. AH kakor ie sedal videti, se ie moj le h1*-miral ka-it.i 1^-a nng-e mu je bila v resnici starejša od desne. Zemlja z meseca Ogromna plošča sinje svetlobe Čeprav nI bil Se noben zemljan na mesecu, vedo znanstveniki povedati danes že skoraj z absolutno gotovostjo, kako bi videli zemljo z našega trabanta. Pred vsem bi ic videli kot ogromno ploščo. In ta plošča bi se svetila v močni sinji svetlobi, v kakršni se nam tu predstavna jasno nebo. Za to trditev imamo dokaze Lovvellova zvezdama v Ameriki je namreč spektroskopsko raziskala svetlobo, ki jo zemlja odseva na neosvetljeni del meseca in ki se z meseca vrača spet na zemljo Pri tem so ugotovili, da vsebuje ta svetloba ze'o dosti sinjih žsrkov, dočim je pri luni sami, soncu in drugih planetih, kakor znano, drugače. Za sinjo barvo zemeljske krogle nam govore še drugi razlogi, že tu na zemlji vidimo »nebo«, t. j. svetlobo, ki jo reflek-tirajo zračni molekuli, sinje oz. modro. V tej barvi pa mora od zračnih molekulov odsevati tudi svetloba v svetovno prostornino. Verjetno je, da kaže zemlja z drugih planetov tri svetlomodre, široke pasove, enega okrog ravnika, dva okrog tečajev. To so namreč področja največjega števila oblakov, ki svetlobo deloma absorbirajo. Zemeljske puščave pa se svetijo bržkone v temnomodri barvi. Pogled na takšno zemljo mora biti lep. l*udi v „zlati" Ameriki kopne milijoni Po neki verodostojni statistiki se je Število bogatinov od 1. jan. t. 1. zmanjšalo za 150.000 Gre za bogatine, ki jim je imetje znašalo nad 100.000 dolarjev, število ameriških milijonarjev je za dve tretjini manjše nego pred tremi leti a tudi v Evropi so se silno razredčile njihove vrste, največ na Angleškem in v Nemčiji, najmanj na Francoskem, kjer pa so bila velika imetja že od vselej precej maloštevilna, tem bolj številna pa srednje velika imetja. Med nekdanjimi velemilijonarji, ki so padli na najbolj senzacionalen način s svoje višine, sta bila Ivar Kreuger in Samuel Insul, ameriški kralj elektrike. V Evropi vemo malo o tretji denarni dinastiji, ki se je razbila na sličen način. Gre za Japonko Vono Suzuki, ki je še 1. 1930. razpolagala z 200 milijoni dolarjev, a je danes popolnoma obubožana. Vendar japonski miliionarji v splošnem niso mnogo trpeli zaradi svetovne gospodarske krize in morda je niih dežela edina, ki lahko Še danes producira nova miliionska imetja. Amerika dane? ni več dežela, ki bi imela naivečie boeastvo na svetu. Ta »čast« Je pripadla sedai Tndiii oziroma njenim knezom. Za najbogatejšega moža na sve- tu velja nizam Hajdarabadski, ki je pred vsem lastnik največje zbirke diamantov in drilgih draguljev na svetu, potem pa tudi največjega zasebnega skladišča zlatih palic Njegovega imetja ne morejo niti točneje preceniti, a znaša vsekakor mnogo sto milijonov funtov šterlingov. Eden njegovih najbogatejših tovarišev je Aga Kan, ki se je pred nekoliko leti na francoski Rivieri poročil z lepo prodajalko iz neke slaščičarne. V Ameriki smatrajo kakor prej Forda in Rockefellerjeve za najmogočnejše de-narnike Stari Rockefeller je lansko leto priznal milijon dolarjev dohodka, njegov sin pa 500.000 dolarjev. Po neki ameriški cenitvi znaša Fordovo oz. Rockefellerjevo imetje vsaj tisoč milijonov dolarjev. Na 500 milijonov dolarjev cenijo Andrewa Mellon a in šele po zelo velikem presledku sledi Pierpont Morgan. Na Angleškem je najbogatejši mož vojvoda Westminsterski. Konkurenco mu dela brodosrradnik Ellermann. Med francoskimi miliionarji 1e na čelu Edvard Roth-schild. med nemfkimi pa Thiessen. v sred-niepvropskih nasledstvenih državah pa Bafa. „Mož brez srajce" Usoda Wasl*ingtonovega spomenika v Ameriki V Smithsonovem muzeju v VVashingto-nu je proslavil nenavadno 25 letnico še bolj nenavaden spomenik — »Washington brez srajce«. Le malo ljudi danes še ve, kako je nastal in kako je prišel v ta muzej, dasi je svoj čas zbujal pravo, dasi malo slavno senzacijo. L. 1832. se je ameriški senat spomnil, da bi bilo dobro postaviti največjemu Američanu spomenik, ki bi sličil »večnim goram«. Naročilo so dali kiparju Green-oughu in ker se je ta v Florenci, kjer je bival, takoj lotil dela, je dospela v Wa-shington kmalu vesela vest, da odpremijo ?večno goro« kmalu v Ameriko. Tako so spomenik katerega prevoz sam je stal 8300 dolarjev (zlasti za plačilo škode, ki jo je napravil na hišah in drevesih po poti iz Florence v pristanišče), z velikimi svečanostmi odkrili v kapitolu, kjer je Utrjevanje telesa Utrjevanje telesa prakticiramo pred vsem zoper prehlad in njegove nevarnosti. Ravnati pa se mora po osebi in je različno po starostni dobi. spolu in telesni konsti-tuclll Utrievanje dojenčkov je nesmiselno, ker jim lahko škod' že nalmaniši hlad. Njih telesna odpornost je izredno maihna. Tu gre le za to. da jim same po sebi nastajajoče odpornosti ne uničujemo s pretirano ekrbio in mehkužerjem. Cim mine otroku prva doba. bomo sku-Sal1 nieo-ovo naravno odpornost okrepiti z umetnimi pripomočki. P»-°d vs°m moramo napraviti mani oh^pfMlvpp^ nižie temperature K temu spo^a pravilno oblačilo To nai *>0 vedno taksno po ovira prenovitev zraku ki nas obdala hnM pego 1e potrebno Po dr^o* poelrn.s^l-mo telo privadili hl»dr>ei«m poetom hn-(Jicfl 7rro*Tilm f^rolno lropell) flll voHn zasluži največ Jackie Cooper, namreč 20.000 frankov tedensko. Mali Lorev, ki je še v plenicah, pa zasluži s svojo mimiko v vsakem filmu 1700 frankov. še vedno je mlada Mistinguett navduši pariško publiko z vsakim novim nastopom Izboren smuk zahtevg. izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje. Vse to dobite najceneje pri Drago Schvvab, Aleksandrova e. Kljub zimi v Guyano Bolne kaznence nesejo na ladjo, da jih «d-pelje v francosko kazensko kolonijo Plave oči Neki varšavski profesor ugotavlja, da so osebe s plavimi očmi najopasnejši ljudje. Plemena in ljudstva, ki zatirajo in ro- Eajo svoje sosede, so imela in imajo — ta-o trdi varšavski profesor — p'ave oči. Drzni pustolovci so imeli skoro brez izie-me plave oči, isto nam potrdi stat?st:ka tudi o velikih zločincih struparjih itd. Profesor navaia kot konkretne primere imena: Kleopatra, Landru, Razputin itd Najbolj poučna pa je sledeča statist;ka: med 23 000 obsoienimi zločinci jih je imelo 19.000. t. j. 83 odst. pl? ve oči. Za žen ske pa ie malo potešno dejstvo ki ga ugotavlja varšavski profesor, ko pravi, da ima 90 odst nezvestih mož — plave oči. Součencu iztaknil oči V Esztergomu na Madžarskem se je primerila te dn> med učenci ondotne šole neverjetna tragedija Enajstletni sin rudarja Pollaczeka «'e ie na šolskem Ivorišču spri s sošolcem Keiviem in ga nar»adel ter mu z nohti iztaknil oč' Rane. k» iih ie zada' nesrečn;ku, so b'le tako nevarne, da ie Kelv kmalu po prevozu v holn-šnico umr' zaradi zastruplienis krvi Oče nVadoletne ga zloč;ro* pro«: ob'asti, naj zapro sina v kakšno pc-bo'jševalnico. Smučarski skok v zimo Ker se je letos zima začela zgodaj, bodo imeli smučarji mnogo več veselja nego Jani Zadnji ilvpki Večne borbe med rodovi — Ne sisovi, temveč nečaki nasledijo poglavarje Na skrajnem severu Kolumbije živijo rodovi Goajirov, na vsem svetu menda zadnjih divjakov, ki še niso prišli v stik z belo civilizacijo in jo tudi absolutno zavračajo. Znanost pravi, da je kakšnih 30 teh rodov, koliko jih Je pa še v zaledju, kamor še ni stopila bela noga in ga bele oči niso videle še niti od daleč, je nemogoče reči. Vsekakor se bodo ti neznani rodovi le malo razlikovali od »znanih«. Zanimivo je življenje, ki ga vodijo ti zadnji resnični divjaki po tradicijah svojih očetov in praočetov. Eden izmed teh rodov Je n. pr. v večletnem boju z drugim rodom, katerega sumi, da mu Je s čarovnijami spravil bivšega poglavarja na drugi svet. Takšne ča-rovne zgodbe nastanejo vedno tedaj, kadar ugleden mož ne umre zaradi starosti ali v boju, temveč bogve zakaj v svojih r.aiboliših letih. Tokrat je stvar še huiša, ker sta oba bojujoča se roda prestopi'a ozemlie tretjega rodu in umorila nečaka tamkajšnjega poglavarja. Takri sta se zapela v voj'no še s tem rodom. Po nazl-raniu tistih ljudstev sta izvršila nnmreč zločin, kl se ne da drueače popraviti nego z iztrebitviio morilskee-a rodu. Nečak kakšnega poglavarja pomeni tam toliko kakor pri pas prestolopacled- nik. Porlavarji svele oMasti namreč ne prena?aio na svo"'e?ra sina. temveč na sina svoie sestre. Zskai? Zato, ker so ti primitivni robovi zelo neverni e^ede zakonske zvestobe svo^h žen. Za mater vedno ve.5. da ie msti. z? očeta pa risi nikoli gotov, niti če nimaš najmanjšega dokaza in povoda za sumnlčenje žene. Ta. ko se je razvil običaj, da se nasledstvo najvišje časti v rodu prenaša na sina poglavarjeve sestre, o katerem je gotovo* da je vsaj na polovico iz poglavarjeve družine. To nazlranje se kaže tudi z drugih pla. ti. Kadar hoče mlad človek zasnubiti kakšno dekle, ne gre k njenemu očetu — o katerem itak ni gotov, da Je res nje oče — temveč obišče njenega strica aH teto Ip tema prinese običajna snubitvena darila. Rojstvo ln smrt sta najvažnejša dogodka v življenju kolumbijskih primitivcev. Da se udeležijo pogrebnih svečanosti za kakšnim sorodnikom ali bojnim drugom, se ne ustrašijo Goailrci niti najdaljših (n najtežavnejših potovanj. Zgodi se, da vprizori rod, kt se hoče pravočasno udeležiti takšne pogrebne svečanosti, nenaden vo^nj pohod zoper rod, ki živi med prvim rodom in mrtvecem in ki bi potovanja skozi svoje ozemlje ne dovolil Pred pogrebom svolca ali prijatelja spravijo daj še številne sovražnike Da druel svet. Ti Indijanci so torej zelo bojeviti, vrhu tega jim ugajajo ženske in imaio radi mnogo otrok. Moški pa niso prijatelji dela. PoHfko in podobno delo naj opravljajo ženske. Sicer pa se tudi te ne trudilo. V ostalem je življenje, ki ga vodi io rodovi, precej k^vrno, polno po-manfkanja in bolezni. Lačni so m°nda neprestano. Toda v=e ?io ne mi«1'io na to, da bi svoie posebnosti zamenjali za dobrote zapadne civilizacije. Morska kaČ3 ali časopisna £ECa ? Predpotopna pošast na škotskem Veliko razburjenje povzročajo na Angle- t škem vesti o predpotopni pošasti, ki se Je baje pojavila v Lochneškem jezeru na škotskem in predstavlja nekakšno mešanico morske kače in zavra diplodoka. Oblasti so odredile, da je treba pošast I očuvati vsakega predčasnega strela. Mornariški častnik Goult je zaslišal 50 OM'b, ki vse prisegajo, da so zverino videle z ! lastnimi očmi. Goult objavlja rezultat svojega zasliševanja v londonskem »Time-su« in pravi med drugim, da meri žival, od katere eksistirajo tudi fotografije, kakšnih 20 m v dolžino, ima maihno, konjski glavi podobno glavo in rdečkasto kožo brez luskin. Goult je prepričan, da gre za velikansko vodno plazilko. Te dni je ta stva.- prišla na razgovor tudi v londonski spodnji zbornici. Neki poslanec je vprašal državnega podtajnika za škotsko, da-H misli vlada v korist znanosti izvršiti natančno preiskavo te zadeve. Državni podtajnik je odgovoril, da o resničnosti vesti o pošasti ni povsem prepričan in da prepušča preiskavo začasno zasebni Iniciativi. Poslanec pa s« ni zadovoljil s to izjavo in je zahteval, naj oblasti razčistijo to skrivnost. Neki drugi poslanec je zahteval, naj bi pošast zmotili s streli in jo fotografirali iz letal. MOŠKI ALI ŽENSKA? »Nikoli ne bi si želela biLi moški,« piše neka poljska arlstokratka. »Srečna sem kot ženska in hočem to ostati, ženske so ljubljenke vsega, ki jih vse razvaja Danes store lahko kar hočejo, a če so pametne, se ne bodo odpovedale pravicam, ki jim jih daje lastni spol. Ce se ženska spremeni v polmoško bifje, pa seveda izgubi svojo mikavnost in ji mora biti prav, da ravna moški ž njo kakor z moškim, čeprav mu ne more biti nikoli podobna. Kako neumno bi bilo, če bi se ženske odpovedale usodi, po kateri smo me tiste, ki se trgajo zanje, ki jih slave in čuvajo. Kako dolgočasno bi bilo življenje, v katerem bi te ne zasledovali občudujoči pegledi moškega sveta, v katerem ne bi mogla po mili volji vladati moškim srcem! Kako žalostno, če bi se morale odreči vsem našim lepim toaletam in bi mor3le imeti ves dan isto zunanjost! Kako neprijetno bi bilo, če bi mora1 a vprašati kakšno dekle za roko in bi bila v nevarnosti, da dobim košarico! Tako sem pa vedno gospodarica položaja. Kaj morejo moški, česar bi ne mogle me? Lahko jahamo, sportarimo, letamo, kadimo, flirtp.mo in vendar so popusti jiveiši do nas, ker smo ženske. Katera bi hotela biti tu moški?« S svojega aristokratsko - razvajenega stališča rezonira dama čisto pravilno. Kako bi pa biio v drugačnih okoliščinah? Čitajte tedensko revijo „2:IV!~IENJE IN SVft« Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilob. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Mark Tvvain Je silno ljubil biljard. Ns-kega dne ga je zaneslo v majhno mestece v Nevadi in ker se je na smrt dolgočasil, je stopil v neki biljardni salon, vzel palico v roke in začel sam zase igrati, ker ni bilo nobenega soigralca. Cez nekaj časa je stopil k njemu lastnik lokala, Irec, in menil prezirljivo: »Ni slabo! Ce hočete, zaigram z vami z levo roko.« Mark Tvvain, ki so se mu zdele te besede žaljive, je sprejel rokav co. Irec je vzel palico in pričel igrati: Tvvain Je med tem svojo palico mazal s kredo. Toda ma-zal jo je še vedno, ko je Irec v krasni seriji končal partijo. Tedaj se je iz pisatelja sprožilo z občudovanjem: »Brezhibno! Naravnost brezhibno' Ce igrate z levo roko tako. kaj spravite šele z desno roko skupaj!« »Sploh nič,« Je bil odgovor, »absolutne nič! Sem namreč levičar.« VSAK DAN ENA Zgodba brez oesed PRAKTIČNO, ELEGANTNO IN TRAJNO DARILO SO PROIZVODI DOMAČE KVALITETNE Din 45*' Visok, kovan in šivan čevelj za dekleta za mokro vreme iz rjavega in črnega usnja št. 25-27 , , , , » 45.- št. 23-33 f*«)* Din 75.— št. 31-35 , , » » > Din 95.- ZA BOŽIČ ZNAMKE Din 105* Melton topli sukneni čevlji, visoko z usnjem ob-Siti, za dom in cesto, Vas obvarujejo prehlada. Vabimo na brezobvezen ogled naše nove izbrane zimike kolekcije! h c Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rjav ali črni boks št. 25—30 , , , , , Din 75.— št. 31-35 ,,«99 Din 95.— št. 3&—39 99999 Din 125.— Za elegantne gospode, iz črnega ali rjavega US-nja. Izborili podplati. Din 32. Eleganten damski čevelj na zapono ali v salonski Okusen moški polčevelj iz trpežnega materijala obliki z visoko ali nizko peto. Lakasti Din 125.— Din 145.— Lakasti in semiš « ■ * Din 145.— Din 165.— z usnjenimi podplatL Zelo priljubljen damski polčevelj iz najboljšega črnega ali rjavega boksa. Udobna topla copata iz velblodje dlake, neobhodno potrebna vsaki gospodinji. POZOR! Ne zamenjujte pravega Goodyear šivanega čevlja z drugovrstno šivanimi čevlji. Originalne šivane čevlje sistema Goodyear izdelujemo v državi samo mi! Bogata zaloga snežk svetovno znanih znamk „TRETORN" in „RIGA QUADRAT". Neprekosljiva Izbira udobnih, toplih In elegantnih hišnih čevljev in copat po posebno globoko znizanih cenah. 1. Absolutna zanesljivost pogona. 2. Lahko rokovanje z enim gumbom. 3. Z velikimi črkami vpisane postaje na razsvetljeni skali. 4. Maksimalna selektivnost od 8 KC. Dober sprejem Rima za časa delovanja beograjske postaje. 5. 7 vdelanih krogov. 6. Maksimalna občutljivost. 7. Točna reprodukcija zlasti globokih tonov. Premenljiva barva glasov. Premenljiva jakost reprodukcije. Premenljivo pojačevanje gramofonske glasbe. Sprejem sredniih in dolgih valov. Sprejem kratkih valov zasebnim adapterjem. 13. Možnost premene Reiectostat antene. 14. Elektrodinamični zvočnik. 15. Popolna varnost pred udarcem toka. 16. Okusna izdelava. 17. Priključek na tok razsvetljave katerekoli napetosti. ZASTOPSTVO ••BADIO « t* Z. Z O. Z* V LJUBLJANI 8. 9. 10. 11. 12. Telefon št. 3190 MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon št. 3190 Kurje perje nečohano kg Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg, razpošilja proti povzetju VilJ. Abt, Eksport Maribor 12943 Vsak „JUTROV" naročnik je zavarovan za 10.000 Di**! vTStm&š. "33TV5 Conch zclf spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg štev. 18. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim 3 E R M E T-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV. SREMSKI KAKI,OVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore saaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Ms&i-.^r: t ŽEPNE IN ZAPESTNE URE, BUDILKE, KUKAVICE, STENSKE URE, ZLATNINO IN SREBRNINO KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER - Ljubljana 5 PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. 119™ Pazite na zaščitni znak! Sedaj bomo aparat . pomladili. Kdor hoče imeti dober sprejem, mora uporabljati samo dobre cevi, a to so MINIWATT cevi, katere predstavljajo srce vsakega aparata« PHILIPS UMNO '99 Stari slovenski pregovor »Ljubezen gre skozi želodec« so poznali že naši predniki. Zgodbo s tem naslovom, ki je spodaj napisana, nam je poslal dober prijatelj. Ta pa se je slovenske pisave učil še v stari šoli, kjer so slovensko besedo pisali v »bohoričici«. Takrat so imeli za črko s = I, za š = Ih, za z = 8, za ž = sh, za c = z in za črko č = zh. Pisave mu nismo prav nič popravili. Da je povest še bolj zanimiva, nam Je akad. slikar g. prof. Mirko gubic napravil 16 slik. Pod vsako sliko je lepo porazdelil besedilo, ki spada k sliki. . p^ i^j zgodbi, ki pripoveduje, kako so dekleta v starih In sedanjih časih dobile moža, je imel tiskarski škrat posebno vražje veselje. Čitatelje in naročnice prosimo, naj to zgodbo sestavijo tako, kakor bi morala biti pravilno postavljena. To delo jim bo v prijetno razvedrilo. Pri tem pa bodo lahko tudi pokazale, kako so kaj izurjene v stari slovenski pisavi. Da pa bo njih veselje še večje, dobi vsak za svoje delo kot posebno darilo lepo knjigo. Poleg 10.000 knjig je določenih še 75 glavnih nagrad. POGOJI RAZPISA. Seveda je tudi pri tem nagradnem razpisu kakor pri vseh drugih določen majhen pogoj. Ta pogoj je, da imajo pravico do nagrad samo tisti, ki plačajo naročnino za revijo »žena in dom« za prihodnje leto do 5. januarja 1934. KAKO JE POSLATI REŠITEV. Najprej izrežite spodaj natisnjenih 16 slik. Te slike razdelite ln nalepite po vrstnem redu. Kakšen je vrstni red slik, to morate sami uganiti. Potem pa razrežite besedilo in ga po pravilnem vrstnem redu nalepite pod posamezno sliko. Pravilni rešitvi priložite prijavnico in napišite nanjo svoj razločni naslov. Rešitev in prijavnico pošljite najkasneje do 31. decembra 1933. v zaprti kuverti. Na to kuverto nalepite znamko za Din 2.60 (Ce ste v Ljubljani, za Din 2.—). Naslov napravite tale: »žena ln dom«, odsek za rešitev nagradnega razpisa, Ljubljana, Dalmatinova uL 10. KAJ SE ZGODI S PRIJAVNICAMI IN REŠITVAMI. Meseca januarja prihodnjega leta bo za to določeni odsek pregledal rešitve, ugotovil, kateri čitatelj ali naročnica bo imel do 5. januarja 1934. vplačano članarino za leto 1934., in to zabeležil na prijavnici. Po končanem pregledu dobi prijavnico javni notar g. Karel Pleivveiss, tako da se bo žrebanje vršilo meseca januarja. Da se bo mogel vsak sam prepričati, ali je zgodbo in slike pravilno postavil, prinesemo takoj po žrebanju to zgoabo pravilno sestavljeno v »ženi in domu«. S tem se že naprej zavarujemo pred vsemi očitk. da Je bil ta ali oni pri žrebanju pome (s rbai nasl. Kousenskega ulica 16 kot tozadevno najstarejša protokolirana tvrdka nudi svojim številnim cenjenim odjemalcem — kot že skozi več desetletij vsestransko priznano — zares prvcvrstrae krassjske klskase iz samega najfinejšega svinjskega mesa. Vsako soboto so svojevrstna posebnost peSesaise. SUHE KLOBASE VEDNO V ZALOGI. '"Se priporoča Koresenskega ulT/ia 16 TELEFON 2865. aSKS5SS55B«BMBBaMWaS ZA BOŽIČNE PRAZNIKE dobite prvovrstno pri znani mokarijl A. & N. ZOBMAN LJUBLJANA, Stari trg 32 Imamo tudi prvovrstno koruzno moko, dobavimo vsako množino na dom. Kličite telefon št. -J637 13250 ,v Poravnajte za zadnji kvartal. »Jutrovo« nezgodno zavarovanje naročnikov pr zavarovalnici »TRIGLAV« miruje če ste s plačilom naročnine v za vfkj> 14 dni. Kokošje, purje, gosje in .-•Kije, iifsvauno, S str.., člščeno In čohane. J* P® znatne nižjih cenah. Vzorci s« pošiljajo brezplačno In franko. DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59. 60, S. X. a&nanilof Cenjenim interesentom tem potom vljudno sporočamo, da Je gosp. Willy Linninger odložil naše zastopstvo v Mariboru s 1. decembrom 1933. , „ , „ . Naš novi zastopnik Je gosp. Maks Nedelko. Za nadaljnjo naklonjenost se priporočamo. Desa d. z o. z., Ljubljana Zastopstvo General Motors Continental za amerikansko produkcijo Tyr§eva cesta 24, telefon 2292 Desa d. z o. z., podružnica Maribor Tržaška cesta 16, telefon 2850 13239 9RI0N, EUMIG, MINERVA, ITD. najmodernejše radio aparate Vam dobavi 12042 RADIO VAL - LJUBLJANA DALMATINOVA ULICA 13, Telefon 3363 12042 MODISTAH1JO v Gosposki ulici št 5 sem ©tvorila. Prevzamem v izdelovanje, popravilo ozir. preoblikovanje vse vrste damskih in otroških modnih klobukov po nizki ceni ter se za cenj. naročila odslej najvljudneje priporočam. V LJUBLJANI, decembra 1933. 13245a MARIJA SLABSNA roj. Hribernik. »Knjigotržecw moška ali ženska moč, ki Je perfekten v slovenski ln nemiSki literaturi SE SPREJME. Ponudbe z navedbo reference na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigotržec«. 13204 Ce želite prihraniti seb! in obdarjencu razočaranje, oglejte si pred nakupom BOŽIČNIH DARIL neobvezno cene, kvaliteto ln izbiro v 13238 specijalnl trgovini daril SLAVKO MARKOVIČ MARIBOR, Gosposka ulioa 40 raznih vrst in prvovrstna jabolka mošančkc prodaja GOSPODARSKA ZVEZA »TRIBUNA« F. Bat jo! Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. .. red nakupom si Ogleju veliko razstavo otroških in igračnih vozič kov, stolic, holen-derjev, malih dvo koles, tricikljev oivaiaih strojev motorjev ir dvo koles v uroatoril domače tnvrne v tablah in za odej«1 reden Krijete svoj«' potrebo, zahtevajte noje vzorce tn cenik' ARBEITER M »rt bor 9»K.r siiiiua, kapa vi ca, beli tok so ozdravljive brez strupenih tnjekd), brea Sivega srebra in saivarzana, prlprostlm, toda radikalnim polom TlsoCi žen ln mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenji* in trajno zdravje ravno tej kuri. TisoCi zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajaiučea Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Piftlte nnm tn mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznehite bolezni In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Haveika Praha 65-Nuale, Božetechova ulica 10. J. 17. CSR. 162 Za lovce in ribič© božična darila v lepi izberi po najnižjih cenah pri ŠIFRE R ALBIN, puškar, LJUBLJANA Gosposvetska cesta 12, telefon 33-49 Lovski stolčki, taške za puške, jermena, lovski noži, čistilni ln polnilni pribor, ribarske palice ter vse pripadajoče potrebščine. Zračne puške za mladino in odrasle. 13151 «AAAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAA( JAVNA ZAHVALA gospodu dr. Jos. Pogačniku primariju splošne bolnice in špecijalistu za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni v Ljubljani za vestno in nad vse uspešno zdravljenje našega sina Juraja, ki mu je vsled kroničnega vnetja srednjega ušesa gnila lobanja in grozila smrt. Po brezuspešnem lečenju na kliniki v Pragi in Zagrebu ga je zdravil g. dr. Pogačnik, ki mu je operativnim potom odstranil pregniti del lobanje in tako temeljito izlečil nevarno bolezen, da odslej zopet normalno sliši, dočim je bil pred operacijo na bolnem ušesu že popolnoma gluh. 13120 VENCESLAV IN ELIZA MUZHL ^WVVYVyVVVY>VYVVVYVVVVWY>^>v V hudih časih so »Jutrovi« mali oglasi najcenejša nakupovalnlca potrebščin. Da* ne* priobčite oelust, (utrl te prejmet* številne ponudbe. ObSln« LfcMjafi* Mestni pogrebni ia.r«4 Umrla nam Je naSa ljubljena sestra, teta, svakinja ln sestrična, gospodična previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 17. decembra 1933 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana - Boh. Bistrica, dne 16. decembra 1933. Žalujoči brat OTON z družino in ostalo sorodstvo. 13262 v trgovini sem primoran opustiti BOŽIČNI NAKIT (OKRASKE) ki ga prodajam po znižanih cenah. OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Pred škoHjo štev. 1$. Trgovci popust! 13105 Globoko užaloščeni naznanjamo sorodnikom in znancem, da je naža ljubljena hčerka, sestra in mati AMALIJA PETERNEL danes ob 11. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi preminila. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dre 18. decembra 1933 ob 16. url lz hiše žalosti Rožna ulica 9 na pokopališče k Sv. Križu. Prostovoljna javna dražba ->ristnih orijentalskih preprog z aristokratskega posestva se b< vršila dne 18. in 19. t. m. od 8.—12. in 14.—17. ure v prostorii JAVNIH SKLADIŠČ v Ljubljani. Tyrševa cesta 33. Izdraženih bo 41 komadov raznih velikosti ter sledečih vrst Socchara. Ferachan. Tabris. Belutschistan, Afganistan, Schiras. Schirvan. molitvene preproge itd. Tozadevna pojasnila daje špedicijska tvrdka »GROM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 4L 131 V Ljubljani, dne 16. decembra 1933. 13249 žalujoči ostali. ZAHVALA Vsem, ki so izkazali kakršnokoli pozornost moji pokojni soprogi ANI ROMIH, roj. Schmidinger učiteljici v pok >ju v njeni težki bolezni vsem darovalcem krasnih vencev, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. govornikoma za globoko v srce segajoče poslovilne besede, pevskemu zbo ni in godbi za žalostinke ln vsem. ki so mi pismeno aV osebno Izrazili sožalje in mi lajšali gorje: vsem tem bodi ikrena hvala. Krško, dne 16 decembra 1933. 13247 DR ROMTil TOMAŽ, ravnatelj m»»šč šole v pokoj« Odšla Je danes za vedno od nas po mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, naša dobra, ljubljena, nepozabna mamica, sestra in tašča, gospa llozalija Lonas§i roj. Nahtigal soproga preglednika fin. kontrole Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 18. decembra 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Rožni dolini cesta 11-19 na pokopališče Vič. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Viču. Vič-Rožna dolina, dne 16. decembra 1933. VILJEM LENASSL soprog; RUŽA, VILMA, ANICA, VILJČEK, otrocL 13264 Zahvala Ob bridki izgubi najinega dragega sina STKAiS JAAKA se za številne Izraze sočutja ali katerokoli pomoč tem potom vsem prav iskreno zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva preč. g. kanoniku P. žagaju za njegove res toiažilne besede ob grobu in tudi preč. g. kaplanu F. Smonu, ki je rajnemu s svojo prisotnostjo lajšal njegove zadnje ure. istotako sva dolžna izreči zahvalo tudi orglarski šoli v Celju ter meščanski šoli v Vojniku, ki sta s svojimi predpostavljenimi prihiteli in ga spremili na njegovi zadnji poti ter nama s svojim ginljivim petjem in tolažilnimi govori blažili najino bol. Nič manjšo zahvalo nisva dolžna tudi tukajšnjemu učite! jstvu, pevcem in vsem društvom, darovalcem cvetja m vsem, ki so spremljali najinega nepozabnega Hansija. 13240 VINCENC in MARIJA STRATJS. Odprli smo novo prodajalno j^BBBBBBJMBBBBfl^fflBBiS^^........miMiir-—-itm-TII—rr—— v v v Ljubljani VII — SISKA — pri stari cerkvi Cene malim oglasom Zenttiri ln dopisovanja. riti*.a Deseti« Din i.— ter enkratne pristojbinu ta kitro alt nt dajan {t naslova Din 5.—. Ogl ost trgovskega m reklamnega enačaja, vsaka beseda Din l.— Po Din l.— ta besedo te zaračunalo nadalje vsi oglasi, ki spada/o pnd rubrike »Kam pa kam*. »Aulo-moto*. »Kapital*. »V najem*. »Posest* »Lokah* »Stanovanja odda* »Strop*. »Vrednote*, *Informacije*. »Živali*, •Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* m »Zaslužek*. če se z oglasom nudi tasluš.ek, oziroma, ie te tiče potnika. Kdor tt pa pod tema ruortkama išče tatluika <*li tiuibe. plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pat Pn vseh oglasih, kl se zaračunajo po Din /.— za besedo, se značuna enkratna prisfo/btna Din 5.— te iitro ali za dajat.ie naslova Vsi ostali oglasi toiialnega značtje se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta htro nh ta dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vjnko besedo, tnaša Din 3.— Najmanjši znesek pn oglasih po 50 pat za besedo, fe Din 10.—s pri oglasih po I Dm za beseao pa Dm 15.—. Vse prir*oibtne sa male oglase te plačati pn predan naročita, ro»na jih je vposlatt v pismu obenem t naročilom. Politehnični institut v Parizu Jusoslovenska sekcija ViSJa tehnifina šola pismenega pouka v Jugoalovecskem jeziku vpisuje vsaKodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INZENJERJEV v elektro-strojnem in stavbno-arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polyteetauique 53 ter Bd. Suchet, Far Is (16e) 94 imims ViuXt owd* 5 o J no vodstvo manj-le električne centrale, dobi nameJčenj«. Nas-to-p ta ko5 'prejme iakoj fiarna žaga Ravne. ]>o5.;a Koprska Reka 44062-1 Gospodično vajeno knhe m vseh go-("podiu.^kih del, iiče za takoj samos-toVri got^rod. Ponudbe s sPko in z-ihtev kom plače pnd »Neodvisna ro-jKvd i n ♦ na oglasni oddelek »Jutra«. 445K-1 Mlajšo postrežnico za čas od 9.—10. dopo'dne iščem za takoj. Po>nudbe na 'fffasai oddelek Jutra pod šifro »100«. 44oS«-l Da, kakopak, zabave so Imeli Česnovl z Bilijem več ko dovolj! To se je pokazalo v nedeljo zjutraj, ko so ga prvikrat odvezali t vrvice. Skrivaj si je nadel pražnji klobuk gospe česnove; ko bi ga bili pa skoraj zalotili, ga je hitro stlačil v mlin za kavo, k| je stal v prodajalni. Za izpomaganje oa Biedu rabim mlajšega doorega brivskega p-jiiio.nuta do 10 aiu. Olerirati na Marija ke-jia, Jesenice, o ur en j sko. 44570-1 Pletilje za lzdeiuviiiij^. pletenih rokavic sa aeio na dum dobe takoj delo. Ponua-oe pod »Zaslužek« na Aloma Company d. z o. z., LJubljana. 44612-1 Dobro kuharico in hišno (šiviljo) sprejmem v boljšo hlSo proti dobri plaši. Pismene ponudbe pod značko »Samo dolgoletna spričevala) na ogl. odd. »Jutra«. 44650-1 Mesar, pomočnika sprejme takoj Jože Mu-san, mesar, Ljubljana, Sv. Petra c. 61. 44645-1 Gospodinjo samostojno, izobraženo, predvsem pa zmožno vzgoje otroka, sprejme gospod. Ponudbe ped »Gospodinja 400« n* ogl. odd. »Jutra«. 44657-1 Samostojno pletiljo isp-ejmem takoi. Mestni trg 5/1., desno. Eern-nardt 44665-1 ZA SMUČARJE dresi, lodni, puloverji i. t. d. kamgarni ter sukno stalno v zalogi po konkurenčnih cenah glavna zaloga moškega perila iz lastne tovarne TRIGLAV kolodvorska ulica št. 8 ZA GOSPODE DOBITE V VELIKI IZBIRI PRI lllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll!' POD TRANČO * STARI TRG iiiiiiiiiiiiiiiiiiSiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Radio-mehanik prvovrsten, dobi službo v Zagrebu. Istri mora biti tudi vešč reparature naj-DK-lemelilh o.pa-atov. Po-.rudbe pod .S'a!on namje-štenje« na Jugomosse, Zagreb, Jelači6ev trg 5. 4+118-1 Hišnika event. upokojenca brezplačno sprejmem na posestvo poleg LJubPane za oskrbovsnle sadnega ln zeleniadnega vrta. event. manlšo kur-'°reio ali febolorelo. — Zato Ima skromno sta-novdft-<-iHh sl^^^h in •'i'om članov na oel odd mi »Veselje do zemlje« 44634-1 Iščem učenca za d-ogeri.Vko stroko. Ponudbe na oglaiani ddelek »Jutra« pod žifro »Nastop 'akoj«. 44454-44 Trg. vajenca s primerno šolsko zobrez bo. zdravega im mofcneg«. poltenih »tarjev spre m-m v trgovin-- mefanega Masa na deie:» v S.'ivn;sk: iolini. Ponudbe na og'a«. »dlelek .Jutra« pod Sif-o .PoSten 15«. 44367-44 Modlst. vajenko •»prejmem takoj v Gosipo-sfei a lici 5. 44560-44 Učenke t» etro^io p!eten'e m m. Naf^ov pove o^ asni oddelek »Jutra«. 4433M4 K<1o> «16 c tf^ctlM. pUč* aa vaok« beaidn tO p»r: ta nmalnv al! iifro S Din - Kdo« a o d t uslutnk. p« M vnako bejn-ii« 1 Din. ca lajanje n»»lor« aii ta iifro p* 5 Dia. (81 Entianje 1 m I Din aiur I m 2 Din p imiranje m">mata bridgr »trn oranje » ikanj«- »► t«nin r*jerij. X-p • - d t' • k najtn -d^-nej 5ih rt >-i'ev Durmjska it ia/IV 155 8 j tinnttlk t lnu. u '1* ! janj* oaalova »li ta iifro ft IMu L>ijxki ki ■iAej» m»»rnkr,ijt pl« Sajo reako 9<> p»r; iifro ali t* da naslova S tHn (41 Soier. šola E. Čeh Iy-ieva 'Dunajska) oeMa i» 36 A»h'ev»jt+ pr»s*»ekt Nemško ttonverzacijo in pouk nndi izobražena gospa po 10 Din od ure. — Poljanska ce»ta it. lSm, levo. 43811-4 Damo kl M poučevala poljščino, 'štem za avojo 171etno hčf-ko Sfadoer. Zrinj skega cesta 3.1. 44331-4 Slovensko konverzaci5o v BameflO za n"mško ižče nemški akademik. — Ponudbe na og!aani oddelek »Jutra« pod »VisokoSolka« ■t4o39-4 Šoferska šola i. Gaberščik orvii k»nit*at za Aoferske zpite Ljub jan». S- .rp eda .Vi par. «• iajnnje oaulov« ali «• Iifr« pa S Din ffi Brivec strileo, prvovis;en hiter deavec. išče s-lužbo za takoj ali pozneje. Iva.a R«j-li, saloni Tauitiz, Maribor, Trg Svobode 6. 4<4498-2 Strojnik t veffletno p-akso v mo»-narici, išče e4u?bo za takoj ali p^sneje. Ponud-be no ogl. odd. »Jutra« pn-d »Stro .mik«. 44496-2 Hlapec vajen tradi težkih del, iSfe flažbo. A.ntoa fredn-h let, e koncesijo, tiesrefn« poročena, p-osi '.apos-littve v trgovini ali v pi-ss-ni. Va-Vr.a je Uidi £fwv-idln :«tve. Ev-e-nt. po. irnrtbe poeati na og'. mid. »Jtrtra« pod šifro 44472-2 Gosnod!č"a -možna vseh pisanni?klh del. ki obvlada »-boh-vat-tiki. nemški, italijamaki je-'k. st.ro'ep's:e in »teno-?-afi'o. 7npo*lifve. po-nndbe na og'asmi »J-ih* n« pod »Vešča »nidi v lesni etrokl«. 44.725-2 ZastopnHfe prot! fik.=umu in prov'ilji s;>rejme takoj zavarovalnica »Aitker« — L^ubl sna, Kralja Petra trg 8. Začetniki ee vpeljejo. 44.V.7-S Trgovske potnike fa zastopnike, a kavči'o 3000_yyxt D=n, spre.tr-m za Jugoslavijo. — Ponudb- no og'iosni odd>''".k »Jutra« p-d »N ovous';i n r*r-ljeno podjetje«. 44513-3 Službo kolars-kega pom^včniSka, t'i ka'k-^n->kol; drugo zaposle-n ip 'stVm. Naslov v n« as. •»ddelku »Jirtra«. 4^306-2 Služkinja teli efažbo — na j-a j« pri družimi. ki ima tud: kuharico. Honorar 200 Di.n. Ponudbe na og!as. oddeVk »Juta« pud iifro »Pri-dn« lil poštena«. 4443S-2 Plačilna natakarica z na.boljfitoM S'p"i5evraii, i?če nameščene. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 444C6-2 Orožnik leli rfužbo vratarja. hiS tlika. s uge ali ču^a!a pro •a nlaki pla-či Ponudbe na oglas, oddel.k »Jutra« |>od »Zaut»lji.v lo«. 44257-2 Potnico vpeMano pri priv. strankah. iščem za resen predme*. PnrvtdSe na oddelek »Ju-fe« pod iifro »Siguren zaslužek«. 445S1 -5 Potnik kateri Je pri slikarskih mojstrih dob-o i-pe"an. se Bp-0'me za prodalo d-obr^sra. novntra paten-t'ranedrneta proti visok' pro-'l'l l — Peter Ans^lo L^^Tana. poštni predal 237. 44640-5 7astomriVa za prodalo rroke v L't?b- pri nt-Vth In r^rlstlh dobro vnellane-ea. 15*e l«"bliar>"it<< t"rd4,a Ponudbo pod »150« na o?r' »Jutra«. 44673-5 'I* i •9H: Uradnica >. znanjem «!ov.. s'bohrvat-*kega in nemškega jezika v go.voru in pisavi, slov. ter nemške stetios-afije in strojepisja, želi m-s'o ko--esp'nri"nt!n;e. Ponudb-- n« oel. odd«Vk »Jatra« p-^i iifro »VeJča«. 44140-2 Mlada prodajalka veS*a tud; nem4č:ne. i6če kak'5nokoli službo. G*e tudi k otrokom aH kaj sličnesra. Cenj. pormdbe prosim na 02'astti oddnlek »Jutra« pod iifro »Pošte no«. 14316-2 , trg tnaAaja i 1 Din beseda; za janjr naslova ali ta • p« 3 Din (61 Kuh*3ijsko kredenco j lepo io dubeo oh-anjeno ! prod«m. Ogicdati v Židov ski uiici 1/1L 445C6-6 Stolni gramofon dobro oh an.ca, po ugod-n ceni prodam. Črnuče 36, Rotar. 4440U-6 Jedilno orodje s* lu oseb, ko-jDipl-e-tuo, pristno srebrno. Din 6000; krasna rumena svil 111« odeja, polnjena z najfinejšim puhom. Dim 800; i epa potna torba, prisuio goveje n>;nje. Din 6'X> — prodam. Maribor, Zrin:s-kpga trg 3, U. nad., vrata 6. __ 4449.1-6 Fotorparat 6X9 film, c stetivom — prodam ali zamm.a.m za kolo ali gramofon. Pojasni'« da;e R. Si-egi. Rntna »lica 39. 4449S-6 Deklica z dežele irob-aiena — z po^isj^;. sk-im tečaVm. išie mesto pri boi'ii dni!'m. k enemu ot-olru ali kot pomoč gospodinji. — Dopise na na »lov: Zndinek, K^evje. Parna žaga. 44-Ml-2 loletna deklica Seli mesto pri Šivilji kot valenka, po možnosti z hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »15-letna deklica«. _44634-2 Služkinja pridna, ui po- štena, žeu nastopni službo s 1. januarjem pri boljši, maujai tiiu-6inl, na^iaje v Ljubljani. Juika Udar, Vojakova ul. st. 4, pri Pre-zelj. spr. za barvanje in snažen je oblek, Ljubljana. 44655-2 Gramofon »Columhia« t 23 ploščami in e!ek'ri3-»n garnituro za božično drevo prodam. Naslov v ogl. odd. »Ju.wa«. 44M&6 Železne peči Štedilnike, d-sa'fce in <=«n-I ke nudi na>eneje Fr. Stu-! pica, že eznina, Ljubljena, ' Gos^posvetsk« 1. 4-1513-6 Smučarski čevlji otroški št. 36. skoraj feo-vi, poceni r.a p-oda— Bie ivvelsova 3,11., d »n o. 444SM 3 sanke 2 t oJ>';1d za-p-aHjivSka. 1 v obliki koleslja, poceni predam. Je nej Pi-Tiat, izdelovalec vozov, Jar^e — Domžaie. 445:6-6 Avtomat grrmofon prodam. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 44524-6 Gozdne čevlle ! skoraj nove. prodnm za I ir-1 D'n. Vlčič, Ju čičov trg 211. 44520-6 Blagajničarka poštena, zmotna kavcije, kl nastopi eventualno tudi mesto prodajalke. želi z novim letom službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Zanesljiva mofi«. 1148 Blagajničarka poAtetKi. zmožna kavči e. ki l rrast .pi event. tudi mesto ' p-od« 'a'ke, želi z novim .<»iom službo. Ponudbe n« ;>od'uin:ro »Jutra« v Celju pod iifro »Zanesljiva moč«. 44W)i-? Natakarica začetnica, vajena gostilne, sisipa-.e&M. marljiva, ieii men a ti službo s 1. januarjem. Reflekttra ca boljšo gostilno k:e.rkoM. Položi kavcijo. Cenjene dopise na >gl. odd. »Jutra« pod »Pošteno dekle«. 44506-2 Dobra šivflia z la*T,n:m »tro:etn išče me-»♦« pomočnice Vzame fle Io na dom ali zr+ 5iv.it n« ion Ponudbe na og! -dd »Jut-«« pod »Zanos ljiv« moč«. 44&10-2 KlV* UMUi' pol nika plača ta vnak« tii-sedii .Vi |«r: ta 1* '»nje naslova ali t» iifro 3 Din - K.lo »prejem« |KHoik«. pla Aa p« J Din. U lajanje aa*lov» tf: u iifro p* S Dfn '5N Zanesljivi krajevni zastopniki za lah ko 'doč predmet uveden pri kmet^v^Vih. naj sta vijo tK>nudbe n* pod-tržmi co »Jutra« v Celju pnd ' »1tK> Din dnevno«. Znsm t ko za odgovor. 44394-5 Kompletni mlin 5 hod-: va kamne ftvdk» Nira Hinz) meh sit 1 ele vatorji »pr-scil"'nder« itd. ter kompletno arodje. 1 stroj z» lnš*enje. 1 'rijer. An-a; novo p-^vdam J,; zamenjam za karkoli iru zesa P-nndbe n« og'asn ., j^ni-k ».Jutra« t»d s:fn. »Ugodno«. 4B794-6 Hmek>vke 1000— !5W komndov proda Marija Marenčlč, Ktan:. 44,>4V« Perje r-»sje (6<>noti'i. kE 96 Dia j:|rjs ;č-'hainV Ka 28 L);i. L1 kg 16 l>'!- ■>«11 u u D kg 0:r «g|»>lMje IX- feitd-m l«v -»tjn qd 8 Dtc o« prej ter volna in žimo ?a Itta i'»ce na-cetteje oro laja 5-ga. Wolfov« n. 12 ivortSče. 314 6 Zelo ugodno ;rodam krasil-- preg laja Io s filet v^-i-žk!. za dve i-o^telji in zraven s;>ada oče zsstore Za 2 okni ter p!'šo«to pregr:n:«lo za dl van. vse »k-oraj novo — Vaslov v >g!asnfm odde! kn »Jutra«. 442S9 6 Lovci! — Strup ra lisice, kune itd. Zver ostane kot bi jo strela uda-ila na mes'u. kjef je vg-iznila v rabo. Ilč/nek za:3mčenl (Vpeh zreden Vah« za vse vr i-te zveni B-ez teg« ni večjega uspeha Valv zvena veliko razrta jo. Vse nformaHje da'-e takoj: • LVKOS«, Zagreb. Jn,:e va a 44190 6 Elektromotor, mlin r.a m etje kave, najdov* cenejše t-ipe. za trgovine n kavarne — Zahtevajte onnifdbo Omslav Jezer 5-k Liubljane VII. O -sllska 5. 443S2-6 Mizni štedilnik železen, dob-« olian1™, tigod-io nap-odaj. Naslov v og'asnem oddeku Jw'ra 44424-6 Otroški vozički - »»-«• 10 «lk b »« » c •« 5 »ik > K i" I.t>l^ •aiu VII Ol^vtk* « 12 »2 f hmeiovk proda Majcen, Mok-nnog. 44531-« Kovčeff-rT^mrt^on nrvov^ten. skora' nov. c •1 p,oSčam': pnoen' p-odam Ponttdhe n« og'as "d-d^Vk »Jutra« pod »Gra.mn'n.n« 44563-6 1 Velik gramofon stojei. stroj za rezin -e d vole sank. citre fklavlrclter) prodam. — NaslOV V Ogl. orMolfev »Jutra«. 44585-6 Leksikon nem*!« romane — Je dllnl p-lbor. šah in dru-■tp dm*«bae igre pro-rtim Slška, FraDkornn-ska 9. 44624 6 ' e"0 ^'ffO d3?-!'« so d' r*er1nove n-'redbi-tw-odn:b pesmi- M:,:enc'. Lepa M;t-a Iz vrela ijn Kavi ^.n-rl !n kras n! d-. ffeHnnv! ma-^i — Dob£ ee v vseh kn:i?s-"sh 44553-6 no R TVn®pro d-m Nns^or pove ntavo, dobro ohranjena, in zelo dober zvočnik naprodaj n« Karlovsk. cesti štev. i. — Popoldne. 44104-6 Otomano preproge-, o^iea^io, omare, urj prodam. šL>ka, Frankopanska 9. <4625-6 Lepa starinska miza LXvI. in ura z muziko poceni nap.odaj. Prečna ulica 3. Po 3. url. 44632-6 Pisalni stroj Bemln^ton, moško kolo Aiglon, dvosedožen rodel. dvoplamenski rl-šo, 300 1. Liutomerčana 1931 takoj prodam. — Vršič, Gledališka 41. 44627-6 Pathe-Baby j >ni4«iim. Ponudbe ra naslov j Nov-obor, Ljubljana, poit-ni predal 1-46. 44:f'0 ! »100«. 44535-7 Telefon e §*rvl'ko rn aparatom od-fto.ni Vr^lč, Gledanja ul. St.' 4. 44638-6 Lepe Jaslice kompletne, ali posamezne :>asti'č-ke. ovčice. pa'me i-n hlevčke doh:te najceneje v u^bljari Sv. Pet-rs cesta st. 8 (bivia trafika!. 43851 6 Otroški stolček lop, skoraj nov, poceni prV^iam. Nasov v og'as. oddelku »Jutra«. 4'445t>-6 Božični darovi krasni, h alpacce 35 D;>n, elegant.iM g-air—foni 2o^ D:n, ?4delni 'ed;'ni pibor iz al^vacce ?40 D:n. tridelna post.et:.ne garni-ure 210 Dia. Tvršera c. 36. v-e?a. Uioo^ Otroško ooste^Hco z žimn:co in mrežo poceni prodem. Sv. petra c. 58. levo. 44641-6 Igrače zibellco, pu-n^ike. gugtaliri-co, obroče, d-og. orevtr-no »tojalce itd. p-odam. Naslon pove oglasni odd- ek »Jutra«. 44528-6 Pečice toplodar velekoristen izum. sija :ci štedljivci kuriva, k-omad 80 Din priporoča železnina Koutr.y, ,v>ska. Medvedova št. 26. Telefon it. 35-60. 440506 |Vt/\5k} SkoTvi štev. 39 in 4<"> naprodaj * Studaotovslci ulici št. 311. 44631-6 Starinsko pohištvo in oHcSnalne slike proda Tribnč. Glinee — TritaSka 0 — telefon 44648-6 Otro^^o posteljo prodam. Naslov pove og-l. oddelek »Jutra«. 4^649-6 4 brivske stole po ze'o ug^dn i ceni takoj proda Mlškec Mirko, Ljubljana VIL, Medvedova 98. 44C77-6 MoJta jrbolčnika kup:m večje ko'!č:no. Po-nn-iibe ra: V. K ia u ta, Ljubljana, Vegova u': 2. 4-4527-7 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim oziroma zamenjam za fotozrcalno kamero 2 k-at 4 Srhnelder objektiv, compur S 2 9 Ponudbe na otrl oda. »Jutra« pod »Zamen'ara 213«. 44558-7 Miniature ter druge antl ne predmete kupujem. Nujne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Antlk« 44€17-7 Omaro e*iokrftno, ali T^ar kupim. Ponudbe s ceno r.e n.irie!.-k »Jutra« pod žif-o »Dve omari«. 41646-7 Fotoaparat dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Realltetna pisarna Ciraiek. Ljublja na, Masarykova c. 12. 44643-6 Omara lz trdega lesa. dobro ohranjena, naprodaj. — Realltetna pisarna Gra-šek, Masarykova c. 12. 44644-6 Zlato damsko uro z zapestnico in brlljant-ne prstane ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44654 6 K^o dobavi rwi knjigo Mestne hranil-• niče ljubl!anske "5—TI ton raz!'čnega mizarskega mehkega lesa. Natančne nudb» na og'asni oddelek »Jutra« pood šifro »Takoj«. 44^69-7 { Vsaka 1 D(n; j u daiar.is na*W»va «h 1 iifre :» f> D to IV) 4-cevni radio prfkijučtk na stru.o. M-a. en.um za pisalni »troj aii msnufakturno blago, Hcrmau Brlel, Trtjov jr U. Radio-aparat D. Wolt, 5 žarn-ic, n* električni t*>k, malo rabljen, proda F. Verdnik v Mojstrani. 44477-» Radio-aparat 3 elektron., malo rab« IJen. na tok. 8 prvovrstnim elektrodlnamlC-nlm zvočnikom pr^-dam po ugodni ceni proti gotovini, gtaretova ulica 17/1. 44572-S Radio-aparat norv, tricevni 220 rol*. zelo poceni nap-oda-j v br".T-rici Hešak, Slžka, Je-: -jeva 53. 44'-t>l-® Radio doba«»» eele Ev~»pe. c J 1jin—520 ro-ltov. r>- -3« Avffuat Vrhove, 7. i^n! tn-ost ln .J/rad O V-m Ha t>B--ra v ioiind. 43975 13 Viota t>rl)a 1 DiU. janje iii u iifro ;•» 5 I>in (101 Tovorne sani (•za samca) ugodno prod« trg. Jekičnik, Rožna dolina. 44648-6 Smoking ob'^e za gos-pede. pla^č in oVeke z« 7'etn-o &ek'l-co. dobro prelg-ano violino, stensko uro in note prodam na Aleksandrovi C'«t i lil/ll. 44536 6 Na Javni dražbi ugodno naprodaj pisalni stroj, dne 19. aeceinora . a33, ob lo. ari, Medvode 28; pisalni stroj, nova spalnica in jedilnica, dne 18. decemora 1933, ob 17. url, Ljubljana, Rimska 16; pisalni stroj, dne 21. decembra 1933, ob 17. uri, Moste pri Ljubljani, Povšetova 19; 1 par volov, 2 voza, X koleselj, dne 18. decembra 1933. ob 9. uri. Na Pak.i 9 pri Vitanju; motorno kolo, dne 20. decembra 1933, ob 15. uri, v Graicu 85, prt Litiji; 1 blagajna, klavir in planino, dne 20. decembra '933. ob 15 ln pol url. Maribor, Slovenska 2. 44555-6 Smuči ln sanke priznano najboljši Izdelek dobite najugodneje i pri izdelovalcu M. Faj-far, Ljubljana. Trnovska ulica 25. Telefon 34-10. 44Go8-6 Dvostranski masažni aparat volt, 7 n3ste--kciv. prodam. Ponudb s na og'«sni o-Melek »Jutra« pod š fro »Toreado«. 44660-6 Plinski štedilnik triplamen-sfei, s pečnjakom, ogr»vnim p-ostorom. eko-aj popolnoma nov. ugodno na-p-->da:. Ogledati med 8. in 12. ter !'4. In 18. uro v . Gijevi ulici I. soba 44SS5-6 ' Motor Ariel S50 c:n8. Sutrerspjrt, malo vožen. z« polovično ce-n-o ptoda Roz.man v Mariboru, Koroška itev. S. 44396-10 Elektromotor 220/380 V vrtilni tok 1 do a ks. tudi defekten (sežgan) kup;m Ponudbe ng'asm oddelek »Jutra« pod »Motor 101«. 43959-10 ut Ot^nO-u Ugla*! tt sijal nega >r»a^aj* pu jO jult bt9r p-!t>or 1 Din beseda, ta ia a nje na»iova aii u iifr« i dmi — Ogla? značaja vsa ka b-»ed» J30 par: t» ia Janje naslova ali za iifro pa S Ihn. (7) Lovsko puško Ročk ali tr&cevko kupim. Ponudbe :ia oga»ni o-id. »Jutra« pod »Lovec«. 44468-7 Železni kotel star, dob-o ohranjen, obo-jestraiv-ko zaprt, ca 2 m p eme-a, oa 4 m dolžine, normana debelina ste-n. čj-oeoben za ti«) do 70 cm vakuuma — kti-pmo. Ponudbe z navedbo cene na o? as. oddel. »Juitra« r>"d »Kotel«. 44473-7 NatbolJ^e usnje ra smuči, tako za stremena kako- za k-peljc-e nudi tovarniška kom.'si:ska zaloga jen a J. Lnvrič. L:ub-l''ana, Cankarjevo oabrež e &L 1. 44S44-7 Traverze v brezhil>n-ir ve ptrimrane ce -li čr-einjeve ma sivne poliurane spamirr St.erare sjialnice . 2500 Din pleck«i.n>- *p!iln.ice l&K* ., kuhtnjs-ke >prave . 850 „ knh kredenc* . . . 450 (►ost-ljs -. . . . 200 .. Vse irugn pohiitv- dohite najceneje pr-' m'7«'stvii >S« va« K-v-d^i-r-k;, št in M k'o5lč-v« stev. 6. - Te iefon 2780. 446o8-12 Spaln'co s psiho Te 1700 Din proda Ivan Rltenc, mizarstvo. Gospo ska ulica 10. 44054-16 Tavorievo soalnico s tr:delno omaro, po z*!« n'7.ki ceni prod« irrznr Cvetko Kladnik. Mo4t-->nog 43950-12 Moderno Jedilnico Bta^nski salon tn mo-d°-no pren-o<-o ugodno prrviam Naslov v ogl odd. »Jutra«. 44605-12 vuk. txuiww i dki. u lajanje sanova aM 4» iifr« p» S rVn f'.Ti Vrtnarstvo vipeljano. ua graščini Of-tr.u-d e, 5ina;t.no prt Litiji, jta br^e< Osrlasi soeialnega tn* čaja vaaka beseda SO par; ta dajanje naslova tli M Šifro 5 Din (181 Fantovska suknja črna. in temne-nM-d a sMiv pove og.atfiii oddelek »Jutra«. 44346-13 Moška suknja fina, črna, za visoko p^ stavo. M^jrodaj. Naslov t ogladnesa oddelku »Jutra« 444^5-:a 2 ženska plašča zimska, tem-nomodor 1 opo-sum ovr«t.n'kseb(j. za 160 Din 1» temnordeč za 120 Din naprodaj v Slomškovi ali«! št. 23/1. levo. 44450-13 Konfekcija franc. oblek za deklice od 5.—15. leta Izdelnlej« se smučarski dresa Miha-iiiček, Stritarjeva ul 71B 44370-lk Moški kožuh dolg. (Fahrpeiz) poceni prodam. Naslov pove ogl oddelek »Ju.ua«. «588-13 Damski plašč temnomoder, »koro nerabljen. (»ceni prodam. Naslov pove og asni oddeiek »Jutra«. 440Č4-13 Zaket obleka .najfinejše kvalitete, samo parkrat nošena. Izredno ugodno naprLvi«»J. Naslov v ogl. odd ..Jutra«. 44577-13 Smoking Skoraj nov. Izredno ugodno naprodaj Naslov T ogl. odri. »Jutra« 44576-13 VMU r>t*.*-.la 1 L>!di. u lajanj* na«lova al: za »ifro m S Dtn ri«l Kot družabnik t neku; kapnaia p. .t>:opim k manjšemu pod.etju. Olld1*^ na og.. iMld. »jutra« poil »Kapital«. 44497-.16 Hranilno knjižico ba.i*>ke hramuric«. podružnice v Ceiju, do 25.000.— Dic ličem kol puso.ii-o. Vk.njižUi u« prvo n: estc proti d esetk r« t d i varno«--:), na vnžj« ob:e«»ti in vetje ugocioosti od zavoda. Naslov pove: Leskovšek — Kozje. 4Hai-16 \ Hranilno knjižico Ljublj. kred. banke za dinarjev 12.000 prodam za 200% na obroke. Naslov v og!. odd. »Jutra«. 44433-16 Vrednostne papirje kupuje komandama druiba M. Jankole * LJubljani, A.eksuuilr jv« Cest* It. 4'il - telefon 3052. 349 16 Knjižnico razproda » Vilma Kocbek, Mozirje. +t41-16 Novi Obrtni zakon 23(i etra ni. dobite ta 10 Din pri U Jankole. A ek »androva ce«ta štev 4'I1 441*72 16 Zlato, srebro, bri-Ijante in vrednostne papirje kupoje k nianditna druiba M JANKOLE, Ljubljana, A.rkr-a Ii'1-ova cesta St Vil - leiefon 3052. 44071-16 špecerij. trgovino dobro vpeljan«, t eeutru meett prodam, «J4 •»prejme'™ družaUiik* s 40.000 do 50.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod iifro »Ljubljana«. 44436-1« Trgovino dobro Tipfl;aao od d«.m v»led bolezni. Naslov v og.aenem oddelku »Jutra« 44540-19 Hranilno knjižico Mestne hranilnice Ljublj. do 5000 Di« kupim in plačam takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. «Juua> pod »Hranilne«. 44523-16 Posoiilo D-ndr.m takoj, Informacij* daje Jaroš Kožna dolina, cesta VIJ št. 22. 14:530-16 Hranilne knjižice Ljubl.ans.ke kreditne bal ke in Mastne hran.ilnice v Kranju, z vlogo 1 <5.000 do 50.000 Din vzamem v za čas>nn posojilo, proti v;so-k:m ob-estim ali delnemu mesečnem-u odplačevanju. Ponudbe na og'.is. odd-lek »Jutra« pod značko »0.i plačevanje«. 44349-16 3=5.000 Din posojila Iščem ppoti dobri garanrl ji. — Dotična oseba dobi stanovanje lin hrano zastonj. ponudbe na og'»*m oddelek »Jutra« pod š-ffr-o »Center Ljubljane« 44^34-16 Starejšo osebo * kapi-a^om ali kni:Spo iS—50.000 Din sprernum. Nas o* pore ogl. oddelek »Jutra«. 44240-16 50—73.000 Din vloži trgovec na sigurno mt^to r dob-o trgovsko podjetje proti sodelovanju. — Ponudbe na og!asn| oddelek »Jutra« pod »K rit j« 3«. 44412-16 Rešite se poslovnih neprilik ker Jib zamorete odpraviti potom tihih ln sodnih poravnav, potom nasvetov o konkurznlh zadevah ter potom drugih informacij ln navodil! - Oskrbujem tudi vpeljavo, stalno nadzorstvo ln vodstvo kn.lgo-vodstva. strokovne revizije tn Izvedeniška mnenja. Izvršitev bilanc. trgovsko-obrtnlh načrtov. proračunov kalkulacij, stalno upravo hiš preskrbo kreditov itd — Koncestonl-rana »Komerci jalna pisarna« Lo.ze Zajr .revizor ln sodni ekspert za knjigovodstvo; Flo-rljanska ulica. 10 <1 — Ljub ja na. 44200 16 Družabnika t 50.000 Din. proti jamstvu, za rentabilno po«l-je'je išče-m. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »20 od sto«. 44400 16 Družabnika sprejme izdelova nja novega brezkonkij enf.nega kon zumiieja predme:a v Ljub Ijani. " Vloga 30.000 Din v gotov-ni ,li knjižici. Po 1 eg u,i e clhe d" ■ bif k a stalna plača. — Ponudbe pod značko »1'gHlno 1933« oa o-gasni oddelek »Jutra«. 44398-16 Vložno knjižico Obrtne banke, tez 50.000 do 150.000 Din. zamenam za vložn-o knjižic-o Kmetske posojilnice v L;uh!'a-ni. event. prevzamem, oz. izvršim raz ič-na -"''nvbna rle'a — odrnortio vratnem knjrjrco kot posojilo f p-;memrmi 0brtst.1r.li. P" nud.be no og'a*ni oddelek »Jutra« pod šifro »-H-I4«. 44547-16 Buffet eredi LJubl.ai« ta-fcoj prodam. Naslov v ogasnem odd e-likji »Jutra«. 44538-19 Krasne prostore primerne za trgovino, o-b-t ali industrijo, takoj oddam Poizve se na Tyrševi cesti it. 95/b. 445S1-19 Hranilne kniižice L!ubljanske kreditne banke — vsako viSIno vlog. kiiiriim. Ponudbe na ogl. odd e' elT »Jn'na« pod iif-o »Ljubljana 71«. 44305-16 Hrmrilno kni!ižico 1 do 8000 Din kupim katerekoli pMružnlce ki je vManjena v zadruž nI zvezi v Ljubi tunl. — Naslov v ogl. odd tra«. 44616-16 40.000 Din posojila i&5em proti vknji-žbi na hi-§0 in mesečnemu odplačevan po 2000 Din. — Po nudbe na og'asni oddeek »Ju -a« pod šifro »Rabim nujno«. 44683-16 3000 Din posoiila nujno prosim. Vrnem 3500 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Nuj no«. 44620-16 Druzabnlco sprejmem v specerljsko trgovino. ki je dobro vpeljana. Ponudbe na o'.iči. Ponudbe na oovanjsko prodam ta 460.000 Din. Hipoteki Din 173.000, ostalo v gotovini. Brez posredovalce-*. Naelov v oglasnem oddelku Jutra. 44026-20 Novo hišo itarintanovan sko. pritlično, z vrtom ugodno prodam na Javorni'ku. — Ponudbe pod Šifro »Ug.dno« na podružnico »Jutra« sa Jesenicah. 43846-20 Krasne parcele v izmeri 6000 m*, napro- da.i na ZaloSki c<-s.li — nasproti Leo^iišča; Na Ko-deljcvem v izmeri 12.000 m*. Ponudllie na o^las. oddelek »J 11.tra« pod »Ugoden oakup«. 4jU-f>--0 Kompletni mlin 2 hcdl na kamne (tvrdke Nlra Hlnz) meh-sit z ele-.atorj! »prescllln-der« itd. ter kompletno orodje, 1 stroj za lušče-nje. 1 trljer, skoro novo. prodani ali zamenjam za karkoli druge-ra. Ponudbe na oglasni o*d. »Jutra« po'' "fro »Ugodno«. 43794-20 2 stanovanji trt- tn dvoevboo, 1 rsecal 1 pritiklinami oddam • februarjem ali budi prej na , Aleksandrovi ceeti (pa!«ča j Viktoria). 41579-žl I Dvosob. stanovanje kuhinjo, parket, vodo-i vod, v I. nadstr., oddam ; ■ 1. Januarjem za 400 1 dinarjev. Zg. Slška 205, vila Milica. 44594-21 Dvosob. stanovanje parket, v I. nadstropju, oddam manjši družini. Kolodvorska ulica 35 I. 44601-21 Solnčno stanovanje šest ali petsobno s kopalnico oddam. Ponudbe pod »Strogi cen-trum« na ogl. oddelek »Jutra«. 44602-21 Stanovanje t 4—8 »obajni is poetreo-akkmi prostori, i i č e m t februarjem. NasJor por« og;asni oddel«k »Jutra«. 44426-21/* Enosob. stanovanje solato«, * kabinetom, ▼ Sliki iJfcem. Ponudbe na .vga«. oddetek »Jutra« pod »1. februar«. 44&46-J./« Majhno sobico • pn»eb. vhodom io elektriko oddam na Kodelj«-vem, SlomikoT« alica 3. 44465-23 Trisob. stanovanje s kopalnico aH brez v bližini banske uprave oddam. Ponudbe pod »Šolnino« na ogl. odd. »Jutra«. 44603-21 Štirisob. stanovanje odnosno trisobno z vsem komfortom. v sredini mesta oddam takoi r najem. Pojasnila Gaje-va ul. 5/L, soba 44611-21 Hišo dvostanovan^ko, r vrtom, 450 m! ob prometni cesti, oddaljeno 8 minut oiska ulica šiev. 19. 44374-27 Nemškega br>kseria 1 leto starega, dresirane ga. čistokrvnega, močnega, rumenegin. ostrega. poj>ol-noma za-nesljivega. sicer [w pametmega i.n otroko-lju.bnega, iščem. Ponudbe na nas'ov: Rudolf Sr bmidt — Brežice ob Savi. 43792-27 Kut>'m kn«?ico Ljubl!anske kreditne banke z« znesek 30W |Vn — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju poi1 značko »fl-a-nilna knjižica«. 114C/md i Vsaka t»c»e za iifro r« 5 Din. (20j Hišo pritlično, iz opeke zidan«. 3 sobe, kuhinja, veia. podstrešna soba, klet, drvarnica, po! oral« vrta in sadovnjaka. 5 minut od kolodvora, prodam za Din 80.000. — Naslov: Zebec. Poljčane. 44475-20 Manjše posestvo « hiJo, z-aven mlin, tudi proti hranilni knjižici pro dain. »Mlin Vuz.met.inec«. j>v. ifikiavi — OrmoJ. 44369-24' V Ljutomeru naprodaj enonadstr. hiša, zidan« leta 1929., obstoječa iz 2 dvos-obnih in 2 eiiosobriAb stanovanj s pri-tiklicami. Hiša stoji o'j b.» jo v i,nek i cesti. /.•« ven še tirivn.ik — od.nosn-o dvorišče, ki meri 7 a 37 m'. Cena in drugi pogoji se zvedo pri županstvu met»tme obiine Ljutomer. 44206-20 na h«5' v centru m»sta predam. Nio«)br>o, ne predrago, primerno ta šiviljo, iičem. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Stvilj*«. 44550-31/» Trisob. stanovanje i vrtom ali oalkoiioin ia Dritiklinami, iščem za februar. Ponudbe t navedbo cen« pod »Upokojence« n« oglasni oddelek »Jutra«. 44671-3!/» Vmk« twse ta-Vn" oddam no Ettie K-rsoI, Rožme do,:na cest« IV/4. 44571-01 Dvosob. stanovanje r 'aiMiarjem o d d a m na Viču St. 168 — eest« n« Brdo. 44615-21 Stanovanje dro- aH trisobno, t cen-troVno knr:avo m »oupora-bo kopalnic« toko.i o^dam na Dolenjki cesti -M. 44638-21 Komfortno stanovanle oddam. — Poizve «e v ka-varni Tabor. 44656-21 Fnosob. stanovanle 'akoi odd« Tribii5. Glince. T-?aška cesta Stev. 6. telefon 2605. 44647 21 Dijakinjo na stanovanj« i« hrano ipre:me Breftko, Maribor, Cankarjev* uilica it. 13/11 44£9Q-2? Dva diiaka (sostanovalca) sprejem T b'ižimi srednje tebn. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44667-22 Vsaka Ooseila 50 par. a« dajanj« aanlov« aH ta iifro S Din (81-a) Stanovanje 2 do 8 eob. ia Bežl^i«-dom aH v Sp. SiSk.1 iSčem. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod »Suho in lepo«. 44S:il-Sl» Opremljeno sobo popolnoma separirano, oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jutr*«. 41188-23 Sobo lepo, pr«®no, « posebnim vhodom oddam. Karlo.vika cest* J«. 44522-23 Preprosto sobico topi o, t d obro hran o od dam v sredini mest« go »podi&nl m Din 450 me sečno. Naslov t ogl. odd »Jutr««. 44515-23 Boiišemn gospodu odda.m lepo eobo t oskrbo al« bre*. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44421-23 Sobico oddam ta 200 Dio, najraje čez dolidoi Nisnr r «g'«(wm oddelku »Jutra«. 444-0-23 Sostanovalko v lepo *obo. z« nizko cenn •pre;me samostojna ifosiia v Frankopanski ulici 23/11 — v neuosredivi biiiroi go majskega kolodvor«. 48900-28 Separirano sobo lepo opremljeno ln solnčno s souporabo kopalnice, v centru mesta oddam 8 1. Januar-1em boljšemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44606-23 Mirno In lepo sobo tik ceotra oddam 1 ali 2 solidnima, tiocjiem« osebama. N ar lov v oglatem oddeku »Jutra«. 44442-23 Opremljeno sobico takoj oddam v Ilireki ul. 5 ter. 18, Ti&oko prit.'tt;e. 4454(2-23 Sobo lepo opremi j eoo, « kopalnico hi vhodom s stopnic oceni o d d » 2 oseboma tank"!j, Bičevje 5/1 — za dr. Kancem na Tržti^ki c. 44«;9-23( Sostanovalca sprejmem po niz.k'1 ceni z vso os*-bo v z-ačno s-bo ▼ Florijansk! ulici 1911. 445.D9-13 Oprem 1'eno sobo a prostim vhedo4"C7-23 RADIO APARAT ZA BOŽIČNE PRAZNIKE si rezervirajte pravočasno! A kakšnega? Kupite samo kvalitetni aparat EUMIG, MINERVA, ORION po konkurenčnih cenah in tovarniška garancijo pri BADIOVAL, Ljublfna, Dalmatinova nL IS Telefon 3363 13243 i"inillllllll!illllIIIII!lllllllll!liIlliIIIIII!IIIII!IIIIII!IIIIIIII!llllllllliIIilinn Onremlieno sobo s posebnim vhodom poceni oddam pošteni zwpod:č-ni «!i dijakinji! v Rolni dolini, cesta V štev. 23.1. 44637-23 2 gospoda ozlr. goe^iodičui, aii mlad zakonski par, ki je čez dan odsoten, sprejmem takoj na stanovanje v lepo opremljeno »obo v centru mesta. Naslov v oglar-nem oddelku .-Jutra«. 44766-2$ Sostanovalca »prejmetn v celotno dobro oskrbo. N as! o v pove ogl. oddelek »Jutra«. 44U& 22 Sobo na 1 aH 2 osebi, i d-obro domačo hrano ali brez. e souporabo kopn'nice. v sredini mesta oddam z januarjem. Naslov v og'nsnem oddelku »Jutra«. 4sl633-23 Ooremlieno soHo s posebnim vbodom oddam e 1. januarjem v PleterSni-kovj ulioi 26, visoko pritličje. 44397-23 Lepo sc-bo separirano. v sredini mesta, oddam 2 osebam aH zakonskemu paru. V sobi tudi spalna otoma-na. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44580 23 Samsko stanovanje komfortno, oddam s 15. decembrom ali X. januarjem v palači »Dunav«. Paizve se pri hišniku. 44590-23 MOč, jeklene mišice, mirni živci, ravnotežje organizma dajejo Človeku samozavest ta delovno moč, ki ga usposabljajo za izredne napore današnjega življenja. S telesnim in duševnim delom potrošena moč se mora nadomestiti. Ako natremo svoje ude, predno ležemo spat, z nekoliko kapljic Diana francoskega vinskega žganja. si zagotovimo prijetno in osvežujoče spanje. Zjutraj vstanemo odpočiti in neutrudno lahko potem opravljamo čez dan svoje posle. Mnogi devajo v vodo za umivanje ali kopanje nekoliko žlifiic DIANA francoskega žganja in opažajo njegovo blagodejno delovanje. DOBIVA 3E POVSOD Cena mali steklenici Din 10.-, srednji steklenici Din 26.-, veliki steklenici Din 52.-. Pisarniške sobe v strogem centru mesta oddamo ta&oj v najem. Pojasnila Gajeva 5/1., soba 128. 44609 23 Separirano sobo solnčno, parket ln "'elektriko oauam gospodu ali gosp-d.-ni tudi a vso eskroo za 1. Januar. — Stari trg 28/1XI. 44623-23 Sredi mesta oddam opremljeno zračno, čisto sobo samo dostojni osebi. Poseben vhod lz hodnika ter elektrika. Prečna ul. 8. 44635-23 2 lepi sobi oddam za pisarno ali stanovanje « februarjem, na Kralj« Petra trgu štev. 8 (pred eodnijo). 44626-23 Lepo sobo « posebnim rhndom. poleg »Evrope« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41600-28 Veliko prazno sobo v solnčni legi. t električno !n£jo, takoj oddam v Sp. Silki, Dermotev« ulica 28. 44378-23 Opremljeno sobo zelo prijazno — kakor tudi prazno sobo oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 44689-28 Opremljeno sobo separirano. oddam takoj ali • 1. januarjem solidnemu boljšemu gospodu ali gospodični. Naslon v ogl. oddelku »Juitra«. 44653-23 Gospodično sprejmem v ma hno »ob1-oo s popolno oskrbo za 4S0 Din. Beiigrad »t. 3. visoko pritličje. 44690-23 Lepo sobo oddam v vili blizo »v. Petra. Naslov pove og'«.«. oddelek »Jutra«. 4466S-23 Pri Zvezdi oddam p-azno ali oprem -! lijeno solvco solidnemu gospodu. Naslov v og'«snem 1 cddelku »Jutra«. 44694-23 VsaJta t>wiu. (24) 1 Dekle 36 le* staro, nesrečno T ljubezni, teli znan.a. — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »Zvesta ljube-zeo«.' 44492-24 Prijatelja smučarja zmaPaJmega. v ni.^fei dobi, išče gospod v svrbo sku/je nega turizma. Ločeni računi. Dopisi na ogl. oddel. »Jutra« pod »Smučar«. 44606-24 xn Vse ▼ redu ter varno. — Poljub. 44432-24 — a misli in želje ostale iste! 44519-24 Gosp. osamllen u životu, razočaran, tražl lskrenu vjernu do 19 god. staru eospodicu kao prliate ljlcu 1 pomoJnlcu. koja bi kasnlle mogla d oči u lltetovlšte. — Cljen'ene ponudbe samo sa sllkom do 25. o. mj. na ogl odd. »Jutra« pod »Do-bar prijatelj«. 44573-24 Ženitve Vsaka beaeda 2 Din: za »lajanje naalova aH Aifre pa 5 Din (85) »Fortuna« Ljubljana. poštn« predal it 321. pisarna z« tenitn-o posredovanje Vam poilj« prospekt proti predplačilu 10 Din. 282 25 Slovenec vo^ii invalid, star 87 let, leli znan a s Slovemko. ki bi hotel« živeti kot v raju. Dopse na ogl. oddel »Jutra« pod »Mirna noč« c 44478-25 Vdova 38 let stara, brez otrok, x kjpim stanovanjem ter nekaj Dtipri-miOdiiiie. poroči takoj boljšega gospoda v sami siužbi, nad 40 let starega. Dopis« na oglas, odd. »Jutra« pod »Prebujenje«. 445tt2-35 Izveštaj »Rezora« Zagreb 2ENITBE I UDAJE svlh stališa provadja naj-uspješnlje, sigurno i najdiskretnlje, te raza-šilje Informacije 1 prospekte uz preddoznaku 10 dinara poštansklh maraka: »REZOR«, zavod za sklapanje brako-va, Zagreb, pošta 3. ŽENITI SE ŽELE: IN2ENJER. 35 godlna star. tehnlčkl upravitelj ljubljanske tvornice. rkt. PET TVORNIČKIH RAD-NIKA. Slovenci, uposle-nl u slgurnom poduze-člma u FrancuskoJ tra-že se zadaju slovenske dlevoike do 30 eodina. TRG OVAC sa vlastltom trgovlnom, rkt. 28 godlna star, tražl za itdaju Slovenku sa 10.000 dl- "-a mlra^a. MLADI DOBROSTOJE CI OBRTNIK sa dvlje radnle u Zaerebu. želi oženiti dobrostoječu Slovenku. MLADT rNTIUSTRTJA-LAC, 25 godlna star, želi oženiti Slovenku ta m1ra"orn. *ANDAPSKI NAREDNIK. 34 godlna, služi aktivno. želi oženiti Siovenku. ""^TNIČKT PODtTZET^ NIK, vlasnlk unosnog ni«;1 a u Zagrebu. 30 rro-dlna, želi oženiti Slo-rerikii sa mlraforn. TP^OVAC I PCSTED-MTK n Sloveniji, vdovac bez d^ece, rkt.. 34 godi ne. trn*! za vdaju prl-«-.t,aln Slovenku. AN TRGOV ACKE MOPN.ARICE. 50 godlna. potnuno 7d-av, imu-čan. želi oženiti dobro «t.oieču cosn^du. \cja želi p^itovan^ morem. DR. MrmiCINK il^eTlk zafr-eba^kl. 35 eodina. tražl dobrostojeiu da-mu. Prosnekte l tnfor-trnslle raiaMlJe za 10 dinara T>oštan«ke marke »RE^OR«, Zagr io pi-šta 3. 44651 25 Mlajši trgovec ln posestnik, dobro «1» tulraa, poroči takoj pošteno gospodično, Id Ima veselje do trgovine. Za prospekte pošljite 10 dinarjev. — »Fortuna«, Ljubl ana, poštni predal 221. 44642-23 Gospodična hišna ln godbeno vzgojena z malim premoženjem želi poznanstva z višjim državnim uradnikom nad 40 let. Dopise, le resne na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojno ognjišče«. 44622-25 Pekovski pomočnfk etar 24 let, »dr a v, vojaščine proet, leli poročiti zd-avo in ne nad 27 lei staro gos-pod:čmo t nekaj premoženja — redi otvoritve laetmega obrata. — p-ednost Imajo dobre go-^"dl-nje. ponudbe na po-druSmičo »Jutra« v Celja pod šafio »Roka nso^e«. 44414-89 Izgubljeno Mladenič Mi tneir« po*om doplso-van:» f zfi«ča;no ter n«-obrafeno gos*»od'č.no od 'fi do 21 let staro. Ponudbe n« osi. odd. »Jut-a« pod značko »Le>pa bodo'tio«t«. 44479-25 Starejša vdova t 1 ep:m poseotTom. IHJ wna 5 Din. (31) Izjava! Izjavljam, da g. Sug-man AntOD nima pravice sklepati za mene kupčije kakor tudi ne lnkaslratl. ker dano mu pooblastilo Je bilo veljavno le do 30. novembra t. 1. Ludvik Baraga. Ljubljana, Nebotičnik. 44639-31 Vsafca oodKbi 1 Di-ti &a lajanje naslov* ali ia Šifro pa 5 Di.n. (34", Jabolka najokusnejša, plemenite im vzdržne vwte. Din 4, 5 i.n 6, zimek-o pakovani zaboji 30 do 100 kg poviefao razpošilja Poetržin, Maribor i Gozdna 56. 44305-34 štajerska jabolka Kanada kg po 6 Din in zimska mešana po 5 Din proti predplačilu ali pov ze>tju razpošilja vpafco množino Martin Sumer. eks port sadja. Konjice, Drav eta banovina. 44281-34 ZA GOSPE: Damski plašči ZA GOSPODE: Obleke . . Zimski plašči. Hubertusi Obleke . . . Zimski plašči Hubertusi . . ZA OTROKE: Jabolka okrasna, zimska. Din 6, 5 in 4, zimsko pa korane za boje okr-og SO—M0 kg bruto, pcTzetmo razpošilja Pos^triin, Maribor. Gozdna It. 56. 44305-34 Vrednote Din 390 do 790 Din 140 do 790 Din 210 do 590 Din 320 Din 70 do 150 Din 170 do 210 Din 160 o ž i č n o darilo, ki napravi veselje so edino 13222 r>e8Wla l Dm. i* lajanje naslove ali u Sifro m 5 Din fSo' Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska n'ica Štev 36 — vhod u Vidovdansfce ceste — pri gostilni M ožina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija »lata — Maribor. Orožnnva ulica & 230-35 Primm VsaRa oks^J, j |>u, t» laja.nje naslov« ati u Šifro pa 6 Din. (83) Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno v sodih — po Drezkonk ur-nim cent do bavlja Homan. Sv. Petra c St. 83. 43601-33 Orehova jederca po 20. 29 in 32 Din 1 kg nudi Sever & Kom p.. Ljubljana. os 44545-33 200 i slivovke domače. dvakrat kuhane, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« »li v Rožni uKci št^v. 15. 44652-33 Vsaka Dosiria | Dm. ta dajanj« naslova ali n Šifro mi * Din (29~ Javna dra-žba plotilnih et-roj-ev in raznega pohištva se vrši v ponedeljek 18 dec. ob 3. popoldne v GMnški ulici 5 in » Javnih skadiščih. 443H1-29 Ročno prešo mo&no, za ključavničarja in generator za antogen.ič.n.0 varenje — dafero ohranjeno, kupim. Ponud'be na o^glae. odd-elek »Jutra« pod Šifro »Opis im Cena«. 44203-29 Rabljene stroje * oblteljske, krojaške, 3 entel. pletllni entel, kroarski. oterhoch »Slneer«, 3 rumbnlške ln razne pletllne ugodno proda Boc Jože. Kolodvorska 6, LjuM^ana. 44693 29 Kombiniran strol prodom na hranilne kn lisice ln na obroke SestoH lz krožne 2a ( TVORNICES od n. tvor. skladišča izredno poceni n. pr. Violine ... od 69 Din Mandoline . . „ 95 ,. Gfitare .... „ 138 .. Ročne harmonike 69 .. Kromatične harmonike Havajske gitere i. t- d Zahtevajte brezolačni tvocniški | CENIK: | Hfim&HE&OLD MARfBCIUt. 101 (Poseliles dajemo najkulantneje na: vloge velebank, vrednostne papirje, ratno šteto, državne bone, Blairov? posojila in kurantno blago. Naročila z dežele o-bavljamo [ romptno PUCKA ŠTEDIONA Zagreb, Medoličeva 3i telefon 90-03 13208 V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš čez vse skrbni, iskreno ljubljeni soprog in papači, sin in svak, gospod IVAN RUS orožniški stražmojster v pok. in trgovec danes ob 11. po kratkem muke polnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 18. t. m. ob 3. popoldne iz moške bolnice na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 16. decembra 1933. Globoko žalujoči: TONČI, soproga; BOŽIČA, hčerka in ostalo sorodstvo. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Svinjske kože :upuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIC tovar. usnja. Kamnik-303 Rodbina univ. prof. dr. Rajka Nahtigala sporoča žalostno vest, da je umrla gospodična Pa ¥ lat J^ahtfgai poštna uradnica v p. Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 18. decembra ob 10. uri iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 16. decembra 1933. Žalujoči ostali. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je preminila naša nadvse ljubljena mama, sestra, teta in tašča, gospa Ctntenija (pugeCj to;. Hrpan trafikantinja. Pogreb bo v nedeljo dne 17. dec. 1933 ob U5. uri pop. od doma žalosti Linhartova ul. št. 18 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. decembra 1933. Mirko, Olga, Danica, Albina, Pavla, Hedvika — otroci. Marija roj. Mlekuž — snaha in ostalo sorodstvo. i !.>;•«■-$ -i'--*-'.-' ^t km- to" ZAHVALA »Karitas« je res pošteno zavarovanje. Po materini smrti mi je takoj izplačala zavarovano vsoto. Pri »Karitas« lahko brez skrbi zavarujete sebe in svoje domače. Sv. Kungota pri Ptuju, dne 9. decembra 1933. Kiselak Matevž 1. r. 13246 ZA B&ŽIČ IN NOVO LETO svilene, ovratne rute, fini robčki v pastelnih barvali, »Breda« robčki za deco, torbice za ser-vljete, zavese ln pregrinjala, vse po Izredno nizkih cenah pri MATEK & MIKES, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Specialni entel oblek ln volan, ažur, predtlsk. Vezenje monogramov, perila, zaves Itd. — Proti predložitvi tega oglasa S odst. popusta. MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranite s uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Eros« Deluje » vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din. močnejSa 100 Din. — Ospeb zajamčen v nasprotnem s'učaju vrnemo denar Havelkova ordinačni lahoratof Praha 65 Nusie Božetechova ul 10'3b J L. 0.8. B. Dovolj je časa za smučanje, Smarnosoreks izlete in druge zabave, ker je v Slamičevi Buffet - restavraciji nedeljski obed tako poceni. Najlepše Božično dFaiHo ženi je brezdvomno Izkaznica za nedeljski rodbinski aimnement (4 •Gttdelje) po sledečih cenah: Za obitelj 3 o^b Din 120.— za obitelj 4 oseb Din 140—* aa obitslj 5 oseb Din 160.— o^itoii b rvr<»rt iedi, fnjb1?. nečenke aH perutnine s prikuhami, močnate jedi in kompota. Poslužujte se ugodnosti! 13256 Slamičeva velemesarija Vas bo za praznike najbolje postregla': g pitano štajersko perutnino (pulardi, purani, goske, kokoške itd.); z izbranim svežim mesom vseh vrst. raznimi narezki, prasko šunko in delikatssami; s svežimi morskimi in sladkovodnimi ribami. Za Silvestrovo: prašički za pečenje (odojkl). Prednaročila se sprejemajo. Aranžirajo in na dom postavljajo se li£n» košarice za božična darila. Za darila r košaricah cene en fcros! Telefon 29-73. Centrala: Gosposvetoka c. 6. Podružnica: Prešernova ul. B. Telefon 22-56. 13256 SMUČARSKI ČEVLJI nepremočljivi na zalogi in po meri St. 80—35'. .... Din 150.— St. 35—......... 180.— St. 40—........ 240.— lmpregnlrane z Dreisac podplatom 5.—, io.— in 20.— Din več. TRIUMF „PRI POLLAKU" Tyrševa cesta 23. 11932 Vsak naročnik „JUTRA" — je zavarovan — — za 1 OOOODin! — POZOR! Cenjenemu občinstvu naznanjam mojo telefonsko številko 3571. Avšič Franc krojač Komenskega ulica 36. Kurja očesa NajboljSe sredstvo proti turjim o4e«om »Clavfeo« j« maet ;>>blt« v lekarnah, droge •jab aJ1 naravn »t It tvor U) giavnt-g« skla>1 ^nvajt« «e ponarodb! 16 M. Hrnjak lekarnar — Sisa'n hhče nima vsega - »ar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik. kjer bo naSel kar išče. PUH - PERJE R.MIKLAUC UUBLOANA ZAHVALA. Vsi oni, ki so spremili na zadnji poti mojega nepozabnega, nenadomestljivega soproga, gospoda MIHO TOMELJA in vsem, ki so darovali vence in cvetje, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru ter preč. duhovščini bodi tem potom izrečena moja najprisrčnejša zahvala. Selnica ob Dravi, dne 16. decembra 1933. Žalujoča soproga TEREZIJA TOMELJL Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da je naš ljubljeni brat in stric, gospod VIKTOR TANČIČ inšpektor pivovarne Union v Ljubljani dne 11. decembra v 66. letu po kratki bolezni umri. Rogatec, dne 15. decembra 1933. Žalujoče rodbine: L KRAUS, Rogatec; BEZENŠEK, Maribor; BRIGITA GAMZE, Svečina. Hm Umrl nam je danes po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod mesar, gostilničar in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. dec. 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Gornji Planini na domače pokopališče. Planina pri Rakeku, Žiri, Zagreb, 16. decembra 1933. Franja Demšar, mati Antonija Demšar roj. Rovan, soproga Andrej, Vinko, brata Jelka, hčerka Marija por. Kesič, sestra in ostalo sorodstvo. Je A.. Christl; 7 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Kdaj se misliš peljati?« »Stirnajstega.« »i o -anko urediva. Ločitvene pravde se zmerom vlečejo. Sicer pa. Ruth, jaz na tvojem mestu ne bi jemal teh rubinov s seboj. Spravi jih v banKi.« Gospa Ketteringova je pokimala. »Ne maram, da bi te zaradi .ognjenega srca' oropali in umorili,« v šali ickel milijonar. »Sam si jih pa nosil kar v žepu,« je smehljaje se odvrnila hči. »Da -« Obotavljal se je. Ruth ga je radovedno pogledala. »Kaj je. papa?« »Nič,« se je nasmehnil. »Samo majhne prigode sem se spomnil, ki sem jo imel v Parizu.« »Prigode?« »Da. Tisti večer, ko sem kupil to zadevico.« Pokazal je na zaklopnico z dragulji. »Kaj je bilo? Povej, papa!« »Nič posebnega, dete. Dva ap-aša sta si dovolila proti meni majhno predrznost. Odgovoril sem jima s samokresom; lahko si misliš, kako sta si nabrusila pete. To je vse.« Občudujoče ga je pogledala, teboj se ni dobro šaliti, papa!« »Prav imaš. Kar Je res, Je res.«! Nežno jo je poljubil in odšel. Ko se Je vrnil v »Savoy«, je dal Knightonu kratko naročilo. »Poizkusite dobiti nekega Gobyja; njegov naslov najdete v moji osebni zapisnici. Naj pride jutri o poli desetih.« »Da, sir.« »Potem bi tudi rad govoril z gospodom Ketteringom. Nekje ga boste že našli! Najbolj gotovo ga dobite v njegovem klubu. Poskrbite, da se jutri dopoldne oglasi pri meni. Recimo, okoli dvanajstih. Bolj zgodaj ti ljudje tako in tako ne vstajajo.« Tajnik je pokimal, v znamenje, da je razumel naročili. Van Aldin se je zdaj predal svojemu slugi. Kopel je bila pripravljena, in ko je z'ožno ležal v topli vodi, so se mu misli vračale k pogovoru, ki sta ga bila imela s hčerjo. Konec koncev je bil zadovoljen. Njegov bistri pogled je bil zdavnaj spoznal, da je ločitev edini izhod iz mučnega položaja, v katerega je bila hči zašla. Ruth je bila bolj radovoljno izrekla svoje soglasje s to rešitvijo, nego je pričakoval. A vzlic njenemu pritrdilu se ni mogel ubraniti neprijetnega čuvstva. Nekaj v hčerinem vedenju ni bilo popolnoma naravno. Nagrbančil je čelo. »Morda je vse samo moja domišlj^a,« ie zamrmral. »In vendar — stavil bi, da mi nekaj skriva.« 5. POGLAVJE Poraben gospod Rufus van Aldin je bil pravkar končal svoj zajtrk, ki je sestajal iz kave in suhega opraženega kruha, ko je stopil Knighton v sobo. »Gospod Goby je spodaj im čaka, da ga sprejmete.« Milijonar je pogledal na uro. Bila je baš pol desetih. »V redu,« Je kratko dejal. »Naj pride gor.« Minuto kasneje je vstopil gospod Goby. Bil le majhen, slabo oblečen mož; oči so mu neprestano radovedno begale po sobi, a nikoli se niso uprle v tistega, s komer je govoril. »Dobro jutro, Goby,« je rekel milijonar, »sedite.« »Hvala, gospod van Aldin.« Gospod Goby je sedel z rokami na kolenih in resno ogledoval centralno kurjavo. »Opravek imam za vas.« »KaKšen neki je, gospod van Aldin?« »Znano vam je menda, da je mo.a hči omožena z gospodom Derekom Ketteringom.« Gospod Goby se je za izpremembo zagledal v levi predal pisalne mize, in zaničljiv smehljaj mu je zletel po obrazu. Gospod Goby je vedel marsikaj, a to je nerad pokazal. »Svetoval sem ji, naj vloži proti mojemu zetu tožbo za ločitev zakona. To je seveda odvetnikova skrb. Vendar pa želim dobiti iz zasebnih razlogov kar moči popolne in natančne podatke.« Gospod Goby je vneto pogledal v stro^ in zamrmral: »O gospodu Kette r in gu?« »O gospodu Ketteringu.« »Izvrstno, sir.« Gospod Goby je vstal. »Kdaj jih boste imeli?« »Ali se vam mudi, gospod?« »Meni se zmerom mudi,« je odvrnil milijonar. Gospod Goby se je umevajoče nasmehnil rešetki pri kamimi. »Recimo, jutri popoldne ob dveh.« »Krasno. Dc svidenja, gospod Goby.« »Do svidenja, gospod van Aldin.« preizkušeno zdravilo za Vsem onim, ki bolujejo na teh ranah, rabi »Fitonin* kot izredno sredstvo, kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten duh rane ter rane, hraste, llša-|e, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline i. t. d. Bili so primeri, da so bile take rane stare preko 20 let, a z uporabo »Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni. »Fitonln« je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. omili bolečine že v početku zdravljenja. >Fi Ki n i n c «e dobiva v lekarnah. steklenic« 260 gr Din 20.—, TeMki BteUeolca 1000 ^ fr u Din 60— Ako je ne dobite v prodajalni. potem )o naročite pri »Fiton« dr. t o. j., prometni oddelek, Zagreb pošt. pr»t. 78. Ako naročite po povzetja 2 mali »M t veliko steklenico (minj «« ne poiilj«) tedaj e »tro*ek it poitnin« 10 Din. tod« če ee po4Ije denar naprej n« »Fiton, dr. i j. po M, tek. konvi St Si.VJl v Zflgrt-bu. tedaj PRIHRANI VSAKDO STROŠKE ZA POŠTNINO. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki Jo zahteva. ^34« Do-v. od min. pod 8. St. ftlil od ti. IV. 190®. K*. VZGLED Kako se da brez škode za napredek štediti. Reklama na stenskih ln drugih tiskovinah izgin.ia, ker nima stika z občinstvom. »Jutrovi« oglasi pa so od čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem ii odjemalcem. Žične vloge po 109 Din žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „W E K A", MARIBOR 9 // mm samo Khneid&i GLATbILA . . kep so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih st^onka Violine odDm77.-dar/ei Havajske gitape. Gitape - -148,- - i klavirske harmonike. Mandolin e » - 98.- - 1 saksofoni, troblje in td. Harmonike ~75 - - I po najnižjih cenah oom-aaa strokovno odpremua TVRDKA GLAZB1LA kraljevski dvorni dobavitelj F.SCHNEIDERL PROIZVOD GLAZBIL IN POTREBŠČINA ŽJ&GrREB, Nikotičeva ul. 12./c. ZAHTEVAJTE %p£oz3šŽ? CENIK DARILO ki vedno vsaki ugaja« Ne zahtevajte mnogo...,H Ponudite ji BOURJOIS PARFEME ln ona bo zelo vzradoSčena, Soir de Pariš Printemps de Pariš Mon parfum Fiancee Na ta način vam je omogočeno, da darujete svojim materialnim prilikam primerno od Din 30.— do Din 350.—* PARFUMS Proizvajalec svetovno znamenitih rdečll za obraz: Creme de rose In rouge mandarine« < n===== C Y1 wm 1 se: č in Novo leto! t l MESEC ^ KNJIGE? Od decembra 1933 do 10. januarja 1934 se prodajajo spodaj navedene knjige za 40-60°/o ceneje! Naše knjige imajo trajno vrednost. Najboljše čtivo za staro in mlado. Nudi se vam za obdaritev vaših dragih cenena in velika knjig po svoji izberi za najmanj Din 100.— pri založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10 (tudi) Šelenburgova naročilih navedite samo tekoče številke knjig po naslednjem seznamu ZNIŽANE CENE ZNIŽANE CENE poljubna izbira lepih knjig! — Znižane cene veljajo, ako kupite ulica 3 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13). — Pri pismenih in ceno i ZNIŽANE CENE broSiri.no Din 66,— » 78.— 1. Jakop:čev jubilejni zbornik 2. Album slovenskih književnikov 3. PODL1MBARSK1: ZBRANI SPISI 1. zvezek ' * 35.— Slike in črtice — Gorski potoki — Tovariš Damjan 4. n. zvezek. » 35.— Potresna povest — Moravske slike — Vojvoda Pero in perica • — Črtice. 5. IV. zvezek. V dveh delih skupno broš. » 70.— Gospodin Franjo. 6. TAVČAR IVAN: ZBRANI SPISI 1. zvezek * 52.— Gospa Amalija — Dona Klara — Antonio Gledjevič — Povest v kleti — Bolna ljubezen — Mlada leta — Margareta — Ivan Slavelj — Valovi življenja — Med gorami 7. II. zvezek » 52.— In vendar — Soror Pia — Taf — Cez osem let — V Karlovcu — Guspod Ciril — Mrtva srca. 8. in. zvezek » 52.— Otok in Struga — Tiberius Pan-nunicus — Kuzovci — Vita vitae meae — Janez Solnce. 9. IV. zvezek » 52.— Grajski pisar — 4000 — V Zali — Izgubljeni Bog. 10. V. zvezek * 52.— Izza Kongresa. 11. VI. zvezek » 45.— Cvetje v jeseni — Visoška kronika. 12. JURČIČ JOSIP: ZBRANI SPISI II zvezek » 20. - Spomini starega Slovenca — Tihotapec — Jurij Kobila — Dva prijatelja — Vrban Smukova že-nitev — Grad Rojinje. 13. III. zvezek . » 20.— Kloštrski žolnir — Deseti brat 14. IV. zvezek » 40.— Golida — Hči mestnega sodnika — Nemški valpet — Dva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodba v Višnji gori — Črta iz življenja političnega agitatorja Sin kmetiškega cesarja — Sosedov sin. 15. V. zvezek « 45.— Pipa tobaka — Moč in pravica — Zupanovanje v Globokem veian« Din 96.- » 108.- » 50.- » 50.- > 100- » 70.- » 70.— » 70.— » 70.— » 70.— » 60.— » 36,— » 36.-» 56.- » 60 — bro£r&oo 16. 17 18. 19. 20. 21. 22 23. 24. 25. 27. 28. 26. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37 38. 39 40. 41. 42. 43 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53 54. 55 56 57. 58 59 60. 61 62 63 64 65 dolu — V vojni krajini — Telečja pečenka — Ivan Erazem Tattenbach — Belaruta, bel denar — Na kolpskem ustju — Doktor Zober. JENKO SIMON: ZBRANI SPISI Boccacio Giovanni: Dekameron l. del » » » II. » » » » m. » Sienkiewicz: Z ognjem in mečem » Potop I/II. del Dolgouhi Jernejček Princesa v pomaranči Koko in druge živalske zgodbe Mihec in princ Lenuhar Božične pripovedke Vilinske gosli Čarobni studenec O srečnem krojaču Bili so trije velikani Levstik Vi: Deček brez imena Milčinski: Tolovaj Mataj Šorli Ivo: Bob in Tedi Filip Don: Kako so se vragi ženili Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka Zmaj Jovan: Kalamandarija Vaštetova: Pravljice Zmaj Jovan: Pisani oblaki Sorli: V deželi Čirimurcev Shakespeare: Sen kresne noči Macbeth Othello Kar hočete » Zimska pravljica » Ukročena trmoglavka » Komedija zmešnjav Župančičev jubilejni zbornik Cankarjev zbornik Debeljak: Solnce in sence Jenko S.: Pesmi Pretnar: V pristanu Zbašnik: Pesmi Feiftel: Tik za fronto Lah: Angelin Hidar Lah: Knjiga spominov Milčinski: Drobiž Novačan: Samosilnik Šorli: Zadnji val Goncourt: Dekle Ellza Cervantes: Tri novele France: Pingvinski otok Barbusse: Ogenj Andrejev: Plat zvona Siru g: Jutri Andrejev: Povest o sedmih obeSenib » » » Din 18.— Din 35.— 28.— » 44.— 28.— » 44.— 28.— » 44.— » 40.— » 52.— » 105.— » 135.— » 8,— » 12,— » 8.— » 12 — » 8,— » 12,— » 8.— » 12.— » 8.— » 12.— » 8,— » 12.— » 8,— » 12.— » 8.— » 12.— » 8.— » 12.— » 10.— » 20.— » 8,— » 16.— » 5.— » 10.— » 8.— » 14.— » 10.— » 6.— » 10.— » 6.— » 10.— » 15.— » 8.— » 13.— » 8,— » 13.— » 12.— » 15.— » 15.— » 22 — » 24.— » 29,— » 22.— » 27.— » 17.— » 25.— » 20,— » 34.— » 10.— » 20.— » 3.— » 10.— » 3 — » 10.— » 10.— » 20.- » 5.— » 12.— » 6.— 12.— » 10.— » 15.— » 25.— » 7.— » 12.- » 15.— » 22.— » 15.— » 25,— » 5.— » 12.- » 4,— » 12.— » 5.— » 12.— » 10,— » 20.— » 5.— » 10.— » 5.— » 10 — » 5.— » 10.— 104 105 106 107. 108 109 110. 111 112 113 114 115 '16 Coster: Ullenspiegel Vajanski: Leteče sence Foggazzuro: Svetnik Kaš: Dalmatinske povesti Stare: Lis j ako va hči Dolenc: Izorani spisi Stritar: Sodnikovi Zeyer: Tri legende o razpedu Puškin: Kapetanova hči Kersnik: Cyklamen Kersnik: Agitator Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika Zbašnik: Žrtve Hearn: Knjiga o Japonski Kmetova: Večerna pisma Kunaver: Zadnja pot kapitana Scotta Maupassant: Povesti iz dneva in noči Meško: Kam plovemo Sven Hedin: V azijskih puSčavah Tolstoj: Rodbinska sreča Kozak: Boj za Mount Evereet Kersnik: Testament Breznik: Junaki prekm. poletov Hašek: Pustolovščine vojaka Svejka I. » » » » IL Nansen: V noči in ledu Vaštetova: Umirajoče duše Ibsen: Gospa z morja Novačan: Veleja Novačan: Celjska kronika Pregelj: Azazel Derč: Dojenček Pitamic: Pravo in revolucija Ogris: Borba za jugoslovensko državo čorovič: Rasa in vera Goršič: Socialna zaščita dece Hobhouse: Liberalizem Dr. Vošnjak: U borbi za ujedinjenu narodnu državu Bon ton. Knjiga o lepem vedenju A. Melik: Jugoslavija I, II Dr. F Veber: Znanost in vert Čermelj L.: Materija in energija Seidel: Moderna izobrazba Dr. Prijatelj: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma Striberny: Simon Gregorčič Dr Veber: Uvod v filozofijo J)oyle: Napoleon Bonaparte Čehov: Sosedje in druge novele Afay Kari: Oid Surehand I, II Melik: Kolonizacija Ljubljanskega barji Dostojevskif: Selo Stepančikovo Poštnina se računa naknadno po tefl DoStlflce. broSirano veuno Dtn 20.— Din 36.— » 10.— » 18.— » 20.— » 36.— » 3.— » 10.— * 3.— » 10.— « 5.— » 12 — * 5.— » 14.— i 5.— » 10.— » 10.— » 18.— » 10.— » 18,— > 10.— » 18.— » 8.— » 16.— » 10.— » 20 — » 14.— » 22.— » 8,— » 16.— » 18.— » 30.— » 15.— » 25.— » 17.— » 27.— p 18.— » 30.— » 13.— » 20.— » 18.— 9 30.— » 9,— » 16.— » 18,— » 30.— » 23.— » 32.—i » 23.— » 32.— » 18.— » 30.— » 26 — » 36.— » 6.— » 12.— » 6 — » 12.— » 20.— » 28,— » 7.— » 14.-. » 3.— » 3.— » 5.— » 3.— > 5 — » 6.— » 60,— » 80.-« » 40.— » 56.— » 40.— » 50.—* » 15.— » 16.— • 8,— • 12.— » 12.—^ » 5 — » 12,— • 20.— » 32— » 10.— » 20.— » 60 — » 92.— i » 20 — » 30 — » 40.— LVel. 23-24 Vrsta 9892-82 Za male dijake in učenke v dežju, snegu in blatu. Ni jib treba snažiti, ker se operejo z navadno vodo. Vel. 27—34 Din 79.—, ženske Din 99.—. Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih, visokih čevljev iz močne mastne kože z izdržljivim gumijastim podplatom. Vel. 35—38 Din 59.—. Naše tople »ŽEPE« so za delo doma in na dvorišču najprikladnejše. So nepremočlji-ve, ker imajo podplate iz gumija. Otroške 25.—, moške 35.—. Vrsta 3222-02 Močni polčevlji za šolsko mladino z okrašenim jezikom. Gumijasti podplat jamči za dolgotrajnost. Vel_27-34 Vrsta 5662-00 v isoKi deški čevlji iz dobrega boksa, šivani na rob, z usnjenim podplatom. Prav Dr'm""i za dež. Z dvojnim podplatom Din 69.—. Štrapacni čevlji za nega dul-boksa z ln peto. Vrsta 6262-21 zimski šport iz moč-usnjenim podplatom Okusen dekolte čeveljček iz finega žameta ali lastina. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame. Iz svilenega atlasa Din 69.—. Fini čeveljček iz svilenega atlasa zgoraj okrašen. Prikladni k najdragocenejši večerni toaleti. Vrsta 5755-23 Čeveljčki iz svilenega atlasa, najprimernejši za ples in zabavo. Imamo tudi bele, ki jih lahko barvamo v skladu z obleko. Vrsta 2945-11 Čevlji za vsako priložnost iz dobrega boksa z usnjenim podplatom in peto. Praktični in okusni iz laka za Din 99.— V teh snežkah lahko hodite v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostanejo popolnoma suhe. V njih lahko nosite naše čevlje iz lastina za Din 49.—. _ Vrsfa 9875-25 Lahki lakasti čeveljčki s kombinacijo iz prave kačje kože. Primerni za čajanke in ples. Vrsta 9805-07 Enostavni, a elegantni čeveljčki iz laka. Zaradi lepe oblike ln visoke pete posebno priljubljeni. Vrsta 2055] Udobni, a elegantni čevlji iz tople volnene klobučevine z okrašenim robom iz krimera. Za občutljive noge v zimski dobi nenadomestljivi. ŽENSKE NOGAVICE: Iz sukanca.......Din 9.—, bombažaste......Din 15.- svilene Din 19.—. iVrsta 1937-29 Iz črnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za dnevno uporabo sivi ali črni. Za delo v hladnih prostorih nenadomestljivi. Izdelani so iz tople volnene klobučevine z nepremočljivim gumijastim podplatom. čevlji za nedeljo in praznik, ki jih izpopolnjujemo že 30 let. Vsak dan bo boijffl. in vsak dan tudi cenejši. Elegantni čevlji, ob robu šivani, izdelani iz najboljšega boksa, z usnjenim podplatom in peto. Elegantni čevlji iz telečjega boksa, zgornji del kombiniran s toplo klobučcvino. Zaradi svoje elegance so ti čevlji nazvani tudi ^DIPLOMATSKE«. MOŠKE NOGAVICE: Bombažaste Svilene . Flor Din 5.-Din 7,-Din 10.- LJUBLJANA Mestni trg 26 STRITARJEVA 1-3 Iz črnega boksa za štrapac. Črni ali rjavi z usnjenim podplatom. Črni ali rjavi z gumijastim podplatom Din 89.—* Iz barvanega fil-ca za otroke. Iz črnega ali rjavega usnja. Gorki hišni čevlji. Ličjii damski iz drap usnja. Iz posebno finega naco usnja samo Din 104.—. Za dom lahki damski z leseno peto iz svetlorjavega dobrega usnja. Iz črnega aii rjavega usnja. Din 79'- Z gumipodplati, sprednji deli s podlogo. Za štrapac zanesljivo dobre kvalitete z usnjenimi krupon podplati samo Din 119.—, Lični damski, salonska oblika, lahki in trpežni m icjujt favoriti tiavijML izdaja ca aouioicij »Jutra* Adun luuniiuu. L* Naiuuno uaiuuno o. cL Hoi uaKaruarja tfianc Jezertek. La uiaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Val S Ljubljani.