Tednik Glasilo Socialistične zveze delornega ljudstva za Podravje TE DNI PO SVETU •Tednfls« Izhaja ood ten> skrajšanim imenom od 2A nov 1961 dalie na oredloe Občinskih odborov SZDL Ptu) «9 Ormož — tzaja «avo4 »Tednik«. Ptui — Odgovorni urednik: Anton Bau-man — Uredništvo tn u.orava Ptuj. Lackova 8 — Te) 15« — St tek računa. NB Ptuj 604-19-603-72 - Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000. za bMzamstvo 2000 din Št. 50 PTUJ, 25. decembra 1964 Letnik XVil. Politično in tehnično delo za volitve Posvetovanje z vsemi predsta zacij, ki je bilo 15. 12. 1964 v Ptu vabljene z nalogami in odgovorno volitve občinskih odbornikov in p tehničnim delom do volitev, ki stavniki družbeno političnih orga znanjeni s tezami, ki jih je v zve jel okrajni odbor SZDL Maribor Na konferenci krajevnih organizacij SZDL v Kidričevem, v Markovcih, v Zetalah, v Vidmu, v Hajdini, v Majšperku in drugod, je bila posebna točka o pripravah na volitve. Na vseh konferencah se je udeležil po 1 predstavnik občinskega odbora SZDL Ptuj, ki so mu znane smernice ža politične in tehnične priprave za skupščinske volitve 1965. V razpravah o vsem, kar je v zvezi s predvolilnimi pripravami je bilo lahko ugotoviti, da bo dosežen namen volitev, če booo upoštevane in v pravem času dosledno izvedene znane smernice in vse potrebne predvolilne priprave. Z dosedanjim političnim delfini med občani so na dlani kriteriji, s katerimi se srečujejo volivci in politični aktiv v občini v posameznih predelih občine in krajih, tako glede vplivnosti kot aktivnosti političnih organizacij in društev ter njihovih članov, njihovih ! odbornikov, odbornikov skupščine in poslancev pred volitvami ter v , začetku in ob koncu mandatne j dobe. Kot kaže, decembra še v občini ne bodo končale obširne razprave o načelih kadrovske politike in o kriterijih za volitve v družbeno pqlitične organizacije in v samoupravne organe, pač pa se bodo morale nadaljevati januarja 1865, da bodo v februarju lanko predlagani v obravnavo političnim zborom pregledi "predlaganih kandidatov. Ze ob vseh prejšnjih volitvah so diskusije na sestankih in-zborih pokazale na pravilne kriterije do vprašanja, kdo je izpolnil pogoje za kandidata za odbornika ali za poslanca in kdo se bo najbolj potrudil do pregleda nad do- ! seženirm Stanjem v občini, nad najvažnejšimi in nerešenimi pro- : blemi na širšem in ožjem območ- j ju in na raznih področjih," kako bo vzdrževal stike z ljudstvom, in pritožbe, kako jih bo obravnaval pred skupščino in kako bo spremljal ali podpiral njihove rešitve, kako mesto bo zavzemal med vplivnim kadrom, kake uspehe bo dosegel v svoji man-datni dobi in kako se bo po izte- j ku mandatne dobe uveljavljal s pridobljenimi izkušnjami v orga-organizacijah, društvih itd. V nekaterih krajih v občini se politične organizacije dobro zave- vniki družbeno političnih organi-ju, je imelo namen seznaniti po-stmi glede na volilne priprave za oslancev, z vsem političnim in zahteva, da morajo biti vsi pred-nizacij in volilnih komisij se-zi s pripravami na volitve spre-na nedavni razširjeni seji. dajo sposobnosti svojih kadrov, mladih in starejših in tudi prilike, da jim omogočijo pravilen razvoj in udejstvoVanjc. Tam tudi sedaj ne bodo težko evidentirali družbeno političnih aktiVnih delavcev in jih razvrstili v predlogih med kandidate za izvolitev v skupščino, kjer pa politične organizacije zaostajajo, je delo težje in ga opravijo ob pomoči iz občinskega političnega centra. Ko prihaja na konferencah do razprav o delu in uspehih odbornikov občinske skupščine ali poslancev, se tudi vprašajo, s kakšno metodo dela je dosegel ta ali drugi odbornik ali poslanec uspehe. Kjer ni bilo vidnega uspeha, pa se sprašujejo volivci, zakaj ni prišel izvoljeni med nje, zakaj se ni potrudil do pregleda o razmerah na svojem volilnem območju in v občini itd. V teh primerih je mogoče slišati ugovore, kdo se je obrnil in v kateri zadevi na nje, kdo jih je kam poklical ali povabil, kdo je zahteval od kluba odbornikov irl poslancev kako pojasnilo itd. In končni rezultat je v tem, da je nekaterim dobrodošla rotacija in da je drugim prehitro potekla mandatna doba, da je potrebno pogledati sedaj za drugim odbornikom ali poslancem. Povsod so še požrtvovalni in nesebični ljudje, le najti jih je treba, izbrati pravilno delovno metodo ter 'vztrajno delati pa uspehi ne izostanejo. Ljudje povedo, da se zavedajo raznih gospodarskih neskladnosti in njihova skrb je, najti pomoč, ki bo pomagala vsaj omiliti neskladnosti, če že ne odpraviti. Kjer so jim pri tem pomagali odborniki in poslanci, je politično delo živahno in ob njem mnogo ljudi, sicer pa nezanimivo in le*formalno. Zato ne gre marsikje za vprašanje, ali je kandidat mlad ali starejši, moški ali ženska, temveč za to, kako se bodo z njim pomenili, kaj bo storil in kako se bo postavil za rešitev največjih in najvažnejših problemov iz kopice vseh problemov. Tam tudi ni vprašanje za enega ali dva kandidata, temveč, kateri izmed njih je boljši in da bo izvoljen s čim večjim številom glasov. O vsem tem so se menili po Markovcih, po svoje zopet v Vidmu. na Hajdini in v Majšperku ter drugod. Povsod so se spomnili različnih ljudi, mladih, odraslih, moških in žensk, na katere misli- jo pri teh volitvah. O vsem tem I pa se še niso pomenila vsa društva, katerih mnenje m stališča so toliko zanimivejša, kolikor več j članov imajo. Ce bi se vsi o tem 1 resno pomenili in sporočili svoja stališča svoji volilni komisiji in SZDL kot koordinatorjema raznih stališč, bi bilo lažje pretehtati kdo bi naj kandidiral. Kdor je večkrat videl in poslušal v skupščinski dvorani v Ptuju odbornike občinske skupščine, se je prepričal, da so v njej od-bornikt, ki zaslužijo vse priznanje; razumejo občinske skrbi, imajo pregled nad njimi in tudi najdejo jedro problema ter o njem diskutirajo. Ravno »Tednik« jih je večkrat omenjal in jih predstavljal javnosti. Ni bojazni, da bi bilo sedaj število ljudi za odbornike skupščine in za poslance izčrpano, niti število njim enakih aktivnih občanov, ki se bodo tudi po izteku mandatne dobe enako vneto zavzemali za razvoj in napredek občinske skupnosti. Na občinskem odboru SZDL Ptuj imajo že priličen pregled nad politično situacijo v občini v zvezi z volitvami in se zavedajo odgovornosti v zvezi s pravočasnimi političnimi {n tehničnimi pripravami na volitve. VJ Za povečanje članov SZDL KDAJ BO VELIKA NEDELJA DOBILA KINO PROJEKTOR? ZAKAJ NI AKTIVNA STRELSKA p RU2INA? KRAJEVNI ORGANIZACIJI RK SARDINJE IN LUNOVEC JE TREBA PRIKLJUČITI K VELIKI NEDELJI. PRI VELIKI NEDELJI TRIJE TEČAJI IN ODDELEK VEČERNE POLITIČNE S OLE. Pionirji so čestitali pripadnikom JLA Posnetek z akademije pred dnevo m JLA Posnetek: F. Langerholc Letos so pionirji v naši občini lepo proslavili 22. december — DAN JLA. Oficirji JLA so imeli na osnovnih šolah več preda-davanj in razgovorov s pionirji in mladino. V Ptuju so gostovali tudi književniki predstavniki KURIRC-KOVEGA FESTIVALA. Od književnikov st,a bila' DRENO-VEC, Nikola pesnik iz Beograda in Hafner Gema, pisateljica iz Maribora Spremljal jih je predstavnik JLA podpolkovnik Durjava iz Maribora . 22. decembra se je udeležilo 23 pionirjev sprejema pri ko-mandaotu ptujske gamizije. Sprejema so se letos udeležili tudi pionirji iz podeželja. Borci, oficirji so pionirjem pripovedovali svoje doživljaje iz NOB in življenja v' Armadi. Po zakuski so si pionirji in mladina osnovnih in srednjih šol ogledali razstavo slikovnih in tehničnih del pripadnikov JLA. Prejšnjo nedeljo popoldne je bila v velikonedeljskem zadružnem domu krajevna konferenca SZDL, katere se je kljub slabemu vremenu udeležilo približno 100 občanov. Najprej so navzoči poslušali poročila predsednika, sekretarja in blagajnika, nato pa se je pričela živahna in konstruktivna diskusija. Predsednikovo poročilo je predvsem skrbno in konkretno obravnavalo važnejše komunalne, gospodarske, kulturno-prosvetne in politične probleme kraja. Med najpomembnejše probleme vsekakor sodi sorazmerno nizko število članov SZDL. Od vseh volilnih upravičencev je samo 825 članov SZDL ali 53 odst. Članstvo bodo povečali tako. da bodo nečlanom temeljito in vsestransko obrazložili važnost in pomen SZDL v neposrednem odločanju ter v reševanju krajevnih in nekaterih občinskih problemov. Na območju krajevnega urada Velika Nedelja je 14 družbeno-po-litičnih organizacij in društev, ki se bolj ali manj vsaka po svoje srečujejo s težavami in problemi, ki jih včasih v okviru krajevne skupnosti ni moč rešiti. V danem primeru predstavlja največ težav pomanjkanje finančnih sredstev. Precej ostro so člani SZDL na konferenci kritizirali nedovoljno razumevanje Občinske skupščine Ormož za nakup kino projektorja pri Veliki Nedelji. Na območju tega krajevnega urada je 13 naselij, kjer živi čez 2500 prebivalcev in nimajo kulturno-zabavnega razvedrila. Prostorna kulturna dvorana v zadružnem domu, ki lahko sprejme tudi do 500 gledalcev, je neizkoriščena. Kulturno prosvetno društvo »Simon Gregorčič«, pri Veliki Nedelji, ki je bilo pred leti najboljše društvo v okraju, bo ponovno zaživelo. Težava je v tem, da 34-članski pevski zbor nima pevo-vodje. Na konferenci so grajali strelsko družino, ki zadnja tri leta ni izvršila občnih zborov. Tudi organizacija ZROP ni dovolj aktivna, saj se nekateri člani le redko udeležujejo sej, sestankov in raznih predavanj. Na območju krajevnega urada so tri gasilska j društva in zadnja leta se opaža. J da mladina nima več razumevanja za delo v gasilstvu. Zelo aktivna je krajevna organizacija RK Velika Nedelja, ki bo v tej izobraževalni sezoni priredila tečaj prve pomoči in kuharski ter šiviljski tečaj. CIani SZDL so na konferenci zahtevali priključitev krajevnega odbora RK Sardinje in Lunovec k velikonedeljski krajevni organizaciji. Svojo zahtevo so utemeljevali s tem. da nista omenjeni organizaciji dovolj aktivni. Zanimiva diskusija Cirila Skuhala iz Trgovišča je na konferenci zbudila veliko zanimanje. Govoril jc o pomenu in važnosti strokovnega izobraževanja zaposlenih v kmetijstvu. Zavzel se je za to, da bi tudi pri Veliki Nedelji v tej izobraževalni sezoni ustanovili tečaj ali seminar za kmete, na katerem bi se seznanili z naprednim kmetovanjem, o pravilni in pravočasni uporabi agrotehničnih in agrokemičrrih sredstev ter z ostalimi pomembnejšimi dosežki sodobnega kmetijstva.. Tečaj bo velikega pomena za kmečko prebivalstvo in uspehi prizadevanj se bodo pokazali neposredno v kmetijski proizvodnji. "Nekateri občinski odborniki iz tega območja doslej niso pokazali dovolj prizadevnosti in aktivnosti pri reševanju krajevnih problemov. To se jc odražalo v tem, da se niso udeleževali sej, sestankov in zato niso seznanjeni s potrebami. željami, težavami in problemi volilcev, ki so jih izvolili. To je lep primer, ki kaže, da bomo morali prihodnjim volitvam posvetiti več pozornosti, predvsem pa izbiri kandidatov za odbornike. Izbrati je treba sposobne, delavne in zainteresirane kandidate, ki bodo z zanimanjem spremljali delo občinske skupščine in ga prenašali med občane. Urbanistični načrt Velike Nedelje in Ormoža, ki je na vpogled v Ormožu na Mestnem trgu 2. je bil na konferenci temelj žolčne razprave. Iz diskusije je moč povzeti, da nekateri občani še vedno niso razumeli pomena in važnosti urbanističnega načrta za Veliko Nedeljo in vse preveč ščitijo svoje lastne interese, na perspektive kraja pa pozabljajo. Mnogo je bilo tudi diskusije na račun prekomernega izkoriščanja cest in njih popravila, o urejevanju pokopališča, čiščenju jarkov in o drugih krajevnih komunalnih delih. Tudi potrošniki in poravnalni svet so pri krajevni skupnosti dosegli svoj cilj, saj je poravnalni svet obravnaval 25 obravnav in 19 primerov pozitivno rešil. V razpravo je tudi večkrat posegel predsednik občinskega odbora SZDL občine Vlado Ožbolt in je med ostalim govoril o pomenu, važnosti in vlogi SZDL, o povečanju članstva SZDL, o prekomernem uporabljanju cest, o pomenu prihodnjih volitev in kako se bomo na nje pripravili, o medsebojnem koordiniranju društev in družbeno političnih organizacij in odgovoril je na vrsto vprašanj, ki so jih diskutantje zastavili. Konferenca je bila dobro pripravljena. poročila in diskusija pa živahna in kritična. D. R. Obdobje »ohlajevanja« Tako pravijo te dni o zahod-ri o-nemško- francoskih odri osih. Po izrednih prizadevanjih francoskega predsednika de Gaulla in nekdanjega bonskega kanclerja Adenauerja sta obe deželi sklenili vrsto pogodb o medsebojnem sodelovanju, s katerimi naj bi *za večne čase< odstranili staro sovraštoo. večkrat okronano z medsebojnimi spopadi. Toda politične in strateške želje o okviru zahodnega zavezništva■ so kmalu odkrile trenja, ki jih ni mogoče odstraniti z navadnim podpisom na pogodbi. Decembrsko zasedanje ministrskega sveta NATO v Parizu je odkrilo nesoglasje znotraj zaveznikov posebno glede tako imenovanih večjedrskih. sil. ki naj bi obsegale navadne ladje mešanega tipa z ameriško raketo polaris. Po dodatnem britanskem predlogu naj bi semkaj vključili še strateške bombnike '/. britansko posadko. Zahodna Nemčija po pogodbi ne sme imeti lastnih jedrskih sil, vendar meni, da se bo sčasoma dokopala do tega orožja, četudi v okviru večstranskih sil. Francija vztraja pri krepitvi nacionalnih sil vključno z lastno atomsko oborožitvijo in zavrača ameriške načrte. Resnica je. da večstranske sile odločno zavračajo Francozi, Danci in Norvežani. Nemci. Američani, Italijani, Britanci in Nizozemci se zavzemajo za sam načrt, prav tako Turki in Grki, medtem ko je skupina okrog belgijskega zunanjega ministra skušala nekako posredovati. Toda končni učinek je bil ta. da so zavezniki samo podrobneje spoznali razlike, ki jih pri tem ločijo —» in nič več. Seveda Francozov ne moti farno izključna pravica Američanov. da dado zadnn blagoslov za uporabo svojih raket polarih v primeru potrebe. Moti jih nevarnost. da bi Zahodna Nemčija v okviru teh novih sil počasi prevzela vodilno vlogo na evropskem kopnem in se dokopala tudi do jedrske oborožitve. Tudi v Parizu so ?.a omejitev atomskega kluba, kolikor bi ZSSR. ZDA in Anglija vključite še Francijo. Eksplozija prve kitajske jedrske bombe pa je seveda spodbudila tudi želje drugih dežel, da se hočeš — nočeš pridružijo omenjenemu klubu. Seveda tudi sami zahodni zavezniki ne pozabljajo nenanši-stičnih teženj zahodnonemških krogov, čeprav na zunai govore, da take nevarnosti prav zaradi tesnega nemškega sodelovanja v zahodni zvezi ni. Bonn se na drugi strani ne bi hotel ločiti od Washingtona. saj so ZDA tiste, ki so r> praksi pomagale Nemcem zgraditi novo povojno industrijo in se zavzele najbolj za nemško neodvisnost. Zato je bilo že v času. ko je Adenauer planiral »večno pri-jateljstvo< s sosedi onstran R"-na. očitno, da kaj takega ne bodo mogli uresničiti, če se nemška zunanja politika in strategija ne bosta boli -pri bližali c francoski. To je bilo kajpada za revanšhte in pobornike ponovne nemške vojaške moči nemogoče. Trenutno zahlajevanje odnosov. ki ga ni mogel prikriti za-hodnonemški zunanji minister Schrfider v svojem sovoru na zasedanju n Parizu, je potemtakem logična posledica, ki izvira iz uradnih stališč in želi* Bonna in Pariza. Komu to najbolj koristi. pa bomo videli šele v novem letu. Ostali dogodki OPOZORILO ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE Starši in otroci! Program novoletnih prireditev si preberite na lepakih! Prireditveni odbor ITALIJA BREZ PREDSEDNIKA Italija je še vedno brez predsednika republike, četudi je volilno telo, člani poslanske zbornice in senata, volilo že trinajstkrat. Južni Vietnam je doživel v nedeljo tretji vojaški udar mlajše generacije častnikov, tako imenovani Mladoturkov. Razprava o Kongu v Varnostnem svetu se vleče že nekaj dni brez pravega zaključka, medtem ko kongovski uporniki zbirajo svoje zadnje sile in nameravajo povrniti ozemlje, ki so ga začasno osvojili Combejevi najemniki. IGRA UGLEDA Predsednik italijanske republike pravzaprav ne igra tolikšne vloge, kot bi to domnevali po razmeroma dolgi »predsedniški krizi«. Vendar si številne italijanske stranke prizadevajo, da bi tudi pri tej odločitvi prodrle s svojimi kandidati in svojimi kombinacijami. Značilno je, da je ob prvem glasovanju prevladovalo mnenje, da bo za ta položaj izvoljen Leone. nekdanji ministrski predsednik tako imenovane »uradniške vlade«. Je član krščanskodemo-kratske stranke in bolj nagiblje kdesnemu krilu, vendar se doslej ni posebno »izkazal« v strankarskih bojih. Nato so se pojavili kof resni kandidati krščanski demokrati Fanfani, premier nekdanje vlade leve sredine, in Pastore, komunisti so podprli svojega kandidata Terracinija, socialisti pa socialnega demokrata Saragata Nato s4." se Fanfani in Pastore umak- nila, po vsem sodeč po posredovanju Vatikana pri osrednjem vodstvu krščanskodemokratske stranke, pojavil pa se je socialist Nenni ter povzročil prepir • socialnimi demokrati. Po študijskem glasovanju Ima tako največ možnosti Leone, ki je zbral 393 glasov. Potrebuje še 90 podpornikov do absolutne večine. TIHI UDAR Južnovietnamski vojaški šefi so razpustili visoki nacionalni svet, nekakšen parlament in zahtevali od premiera Tran Van Huonga, naj v treh mesecih formira novo skupščino. Mladi častniki ki so v ponedeljek izvršili udar, so takoj zaprli 70 ljudi, povečini višjih častnikov in politikov. »Mla-doturki« žele, kot vse kaže, odstraniti staro garnituro, kar pa ni povsem všeč ameriškemu korpusu v Južnem Vietnamu. Washimgton je namreč polagal precej upanja v sedanjega predsednika vlade Huonga, ki naj bi odprl pot »demokraciji«. Očitno je. da gre le za nadaljevanje že običajne igre v Sajgonu, ki ne more odstraniti neuspeha ameriškega posredovanja in nasilja sajgonskih oblasti do prebivalstva. Najnovejši udar spet sovpada za okrepljenim pritiskom enot osvobodilnega gibanja Viet-kong. To gibanje podpira prebivalstvo. Značilno je, da so tudi v Washingtonu prepričani, da bo zmagal tisti, ki ima podporo večine prebivalstva S tem so v bistvu priznali, da so vsa prizadevanja ameriških »svetovalcev«, s silo priboriti nadzorstvo nad deželo, nesmiselna. V Ormožu velike priprave na praznovanje novega leta Prebivalci Ormoža se že dalj časa temeljito pripravljajo na praznovanje Novega leta. V Ormožu bo letos praznovanje novega leta veliko pomembnejše od dosedanjih. Pripravili bodo presenečenje v središču mesta na Mestnem trgu. Postavili in okrasili bodo novoletne jelke, napeljali barvno razsvetljavo in določili poseben prostor za dedka Mraza. Zadnje tri popoldneve bodo na Mestnem trgu povor-ke, kjer bo moč videti mnogo lepega in zanimivega. Kot meni prireditelj — stanovanjska skupnost Ormož — bodo stroški priprav znašali čez 200.000 dinarjev. Tudi trgovsko podjetje »Zarja« Ormož bo ob Novem letu iz-nenadilo potrošnike z znižanjem cen nekateremu blagu. Večje delovne organizacije v občini bodo pripravile sprejem za otroke zaposlenih staršev. Novoletno praznovanje bo v vsen pomembnejših krajevnih centrih o občini, za okrasitev in postavitev novoletnih jelk ter za praznično razpoloženje bodo poskrbele krajevne skupnosti in mladina. Prve naše čestitke za novo lete 1965 PTT Ptuj, ki ima s čestitkami polne roke delal Uredništvo Delo organov občinske skupščine Ptuj Svet za zdravstvo Svet za zdravstvo je v mandatni dobi 1963'64 obravnaval razne probleme in naloge s področja zdravstva in dajal smernice raznim organom za njihovo dalo. V anketi o obratnih ambulantah, ki je bila Izdana na pobudo sveta za zdravstvo, je bilo zajetih sicer 31 podjetij, odgovorilo pa jih je samo 12. Iz nje je razvidno, da sta resna interesenta za obratne ambulante le Kmetijski kombinat ln »Gradnje«. Nekaj podjetij si sicer lastno obratno ambulanto žeH, nima pa na razpolago sredstev. Med preučevanjem gradiva je bilo ugotovljeno, da obratne ambulante ne služijo svojemu nameniu, v glavnem namreč opravljajo kurativo, premalo pa se zanimajo za preventivno zdravstveno službo. V sedemletnem perspektivnem planu bo zajeti le obratno ambulanto Kmetijskega kombinata in gradbenega podjetja »Gradnje«. Glede na to, da je Število alkoholikov v ptujski občini tako visoko kakor tuberkulotikov, bi bilo nujno pristopiti k ustanovitvi an-ti-nikotinske in antialkoholne služ-tae. S tem v zvezi je dal svet za zdravstvo razna priporočila vsem organizacijam in društvom, ki se havijo z mladino, da prepovejo kajenje in točenje alkoholnih pijač povsod tam, kjer se zbirajo mladina in bolniki. Svet za zdravstvo je odklonil sofinanciranje stanovanjske zgradbe za uslužbence ZP Prager-sko, ki ga je zahtevala občina Slovenska Bistrica z utemeljitvijo, da se te ustanove v veliki meri poslužujejo prebivalci ptujske občine. Ugotovljeno je bilo, da je mnogo večja udeležba občanov slovenjebistriške občine v zdravstvenih postajah občine Ptuj (ZP Majšperk). Slednji zavod bi bil v večji meri upravičen zahtevati sofinanciranje občine Slovenska Bistrica pri gradnji nove zdravstvene postaje. V ZP Pragersko gre za stanovanjsko izgradnjo, dočim je v Majšperku potreben zdravstveni dom oziroma postaja. Obdelani, pregledani in sprejeti so bili ustrezni sklepi na priporočil« okrajnega sveta za zdravstvo in socialno varstvo. Svet Je obravnaval tudi poročilo o delu sanitarne inšpekcije V letu 1963. Svet Je priporočil sanitarni inšpekciji, da poostri inšpekcijsko službo in kontrolira izvršitev odločb. Zadolžil jo je, da napravi prioritetni plan sanacije in preskrbe z vodo. V bodoče mora sanitarna Inšpekcija vsakih šest mesecev poročati svetu za zdravstvo o svojem delu in o ukrepih, zlasti o onih, ki niso bili izvršeni na njeno odredbo, in poročati, kdo Je posredoval, da zadeva ni bila izvršena. Svet je med drugim obravnaval poročilo komisije prve stopnje za dovoljeno odpravo plodu pri ptujski bolnišnici za prvo polletje 1964. Iz poročila in analize je razvidno, da pretežno prevladuje socialna indikacija in da to v glavnem predstavljajo slaba, premalo zračna, temna, vlažna in dosti premajhna stanovanja, manj pa ekonomske prilike družine. Tega trenutno ni mogoče omiliti. Določiti komisiji neke okvire je nemo-goče, ker se mora vsak primer obravnavati individualno. Ugotovljeno je bilo, da ni vedno na zalogi dovolj kontracepcijskih sredstev. Do podrobnosti je svet razpravljal o tezah zakona o preventivni zdravstveni dejavnosti in predlagal nekaj popravkov oziroma sprememb. Gradnja zdravstvenega centra Svet je mnogo časa posvetil razpravam o razvoju zdravstvene službe, zlasti gradnji zdravstvenega centra, to je bolnišnice in zdravstvenega doma v Ptuju ter zdravstvene postaje v Majšperku. Pripravljeni so idejni načrti, ki jih obravnava posebna študijska grupa. S tem v zvezi je bilo sklicanih nekaj posvetovanj s študijsko grupo in zdravstvenimi strokovnjaki. Svet je nadalje sklenil, da bo v letu 1966 Izvedena fluografska akcija, v katero bodo zajeti obča- ! ni občine Ptuj v starosti nad 24 let — t. j. približno 37.000 ljudi. , Fluografiranje bo po dosedanjih podatkih stalo približno 9,000.000 din. Zbiraoj se podatki zdravstvenih zavodov zato, da se bo z naj- I nižjim ponudnikom sklenila po- ! godba o izvedbi fluografske akcije. Fluografiranje se bo odplačevalo v 4 letnih obrokih, začenši v letu 1965 in končalo leta 1968. Svet je že v decembru 1962 naročal zdravstvenemu centru, da opravi strokovne preglede v zdravstvenih zavodih na območju j občine Ptuj. Na vsaki izmed sej sveta je bil v obravnavi po en zapisnik o strokovnem pregledu. Na zadnji seji je bil obravnavan strokovni pregled ZP Majšperk. Iz tega poročila je razvidno, v kako težkem položaju se odvija delo te zdravstvene ustanove in da je neodložljivo pričeti graditi novo j poslopje za to ustanovo. Močan napredek zdravstvene službe Svet za zdravstvo, organi občine in občani sami ugotavljajo, da je zdravstvena služba v komuni močno napredovala, "endar pa je ta napredek še vedno prepočasen in močno zaostaja za naraščajočimi potrebami. Sedaj se pa napredovanje v tem pogledu celo ustavlja in grozi, da bo zašla zdravstvena služba v Ptuju v slepo ulico. Brez ustrezne materialne baze namreč ni možna dobra in solidna zdravstvena služba. Ta materialna baza se je pa v preteklih letih le malo širila in so investicije močno zaostajale za dejanskimi potrebami. Koliko je bilo napredka v zdravstveni službi, je bil dosežen z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, s trudom zdravstvenega kadra in predvsem pa na račun udobnosti in dobrega počutja bolnikov. Vložena sredstva so bila namreč uporabljena neposredno za gradnje in za pribor za zdravljenje, vse ostalo, kar bolnik tudi rabi, pa se je moralo zanemariti. Kolikor je še kakih notranjih rezerv, v j zdravstvu ne zadoščajo, da bi i lahko z njimi dohiteli nivo sodobne zdravstvene službe. To pomanjkanje materialne osnove je vidno najbolj v obeh glavnih nosilcih zdravstvene službe v občini, v bolnišnici ta v zdravstvenem domu ter v zdravstveni postaji Majšperk. Zaradi drugih nujnih potreb, predvsem pa zaradi tega, ker bi gradnja teh objektov zahtevala tolikšna sredstva, da bi jih občina le s težavo ustvarila, se v te objekte ni vlagalo dovolj sredstev in postaja stanje v teh ustanovah več kot kritično. Sedanje kapacitete ne zadoščajo Številke povedo svoje. Sedanja kapaciteta zdravstvenega doma Ptuj bi zadoščala za največ 50.000 splošnih, 30.000 dispanzerskih ta (Nadaljevanje na 4. strani. Kaj bomo gradili in kje so največje stanovanjske potrebe v občini? Zožitev investicij zahteva vsklajevanje najnujnejših potreb občanov s finančno sposobnostjo občine. Tudi to je nujno, saj je potrebno gledati predvsem na delovnega človeka in na njegov življenjski standard. Temu vprašanju je posvetil VIII. kongres ZKJ posebno skrb. Celotna naša družbena skupnost posebno skrbi za izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi in zato je nekoliko drugačna investicijska politika od prejšnjih let. S tem pa ni rečeno, da bodo gradnje uatavljane, temveč je treba nekatere zajeziti in počakati toliko časa, da bodo za gradnje ustvarjeni ugodni finančni pogoji. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine predvideva prihodnje leto 145 milijonov dinarjev dohodkov, ki bodo uporabljeni za najnujnejše gradnje stanovanj. Tako bo prihodnje leto v občini Ormož zgrajen pri Tomažu i4- stanovanj s ki blok za potrebe učiteljev, zdravstva in miličnikov. 12-stanovanjski blok v Ivanjkovcih bo namenjen za kmetijske in zdravstvene delavce, v pritličju bloka p^, bo krajevna ambulanta. Precejšnja potreba po učiteljskih stanovanjih je tudi na Runču, kjer je poleg šole samo eno učiteljsko stanovanje. Zaradi pomanjkanja stanovanj na Runču se dve učiteljici dnevno vozita iz Ormoža poučevat na šolo, kar predstavlja precej težav. Ze vrsto let so prebivalci RunCa in bližnje okolice na raznih sestankih in zborih volilcev zahtevali, da i se na Runču zgradijo stanova-* nja za učitelje in njihova želja bo uresničena prihodnje leto. Na Runču bodo zgradili dve j montažni družinski stanovanji iin eno samsko. Predvidene nove investicije v gradbeništvo bodo za omenjene tri zgradbe veljaJe približno 110 milijonov dinarjev. Celotna investicijska izgradnja v občini je omejena na real- ne možnosti v okviru lastnih sredstev. Od omenjenih investicij nove gradnje prihodnje leto ne bodo v načrtu občine, saj je potrebno predhodno dokončati načete investicije kot sta goveja farma v Središču in vinska klet v Ormožu, razen gradnje osnovne šole v Središču in poslovno stanovanjske zgradbe v j Ormožu. Za gradnjo osnovne šole v' Središču so projekti pripravi je- ! ni. . Gradbena vrednost gole bo ! veljala 175 milijonov dinarjev in oprema 35 milijonov din. Če-loitna novozgrajena in opremijo- i na šola v Središču bo veljala 210 milijonov dinarjev in bo leta 1966 sprejela prve učence. Za gradnjo se predvideva iz republiških virov 105 milijonov Gradnja poslovno stanovanjske zgradbe v Ormožu se je nekoliko zavlekla zaradi zakasnele dokumentacije. Prihodnje spomladi se bo pričelo z njeno gradnjo in zgradba bo leta 1966 predana svojemu namenu. V pritličju zgradbe bo slaščičarna, zgoraj pa upravni prostori in 18 družinskih ter 18 samskih stanovanj. To so finančne možnosti občine, ki so tesno vsklajene s potrebami. Res je, da potreba naraščajo, toda reševati jih je le mogoče v okviru možnosti. D. R. Tomaž je privlačen kraj za turiste Mladinski kriminal in alkohol Letos 30 mladinskih prestopn ikov v občini Ormož. Vinjenost je glavni vzrok prestopkov. Več preventivnega dela z mladino ln večja povezava med šolo in starš i. Prvi bager proti Juršincem Te dni se približuje Juršincem velik bager, ki koplje melioracijski potok za hitrejši odtok vode. Kakor je znano že iz poročil v našem listu, je bilo glede tega že mnogo napisanega, mnogo godrnjanja in preklinjanja zaradi večkrat poplavljene ceste v bližini zdravstvene postaje v Juršincih. Cesta je tu namreč zelo nizka in je že ob najmanjšem naraščanju potoka voda prodrla iz svojega korita ter Se razlila prek travnikov in ceste, da večkrat sploh ni bilo mogoče priti čez. Sedaj bo tega konec. Novi, precej širši, predvsem pa globlji potok bo sproti in z lahkoto odvajal vse še tako velike količine vode. S tem Še bq tudi izboljšala struktura tal okrog potoka. V tem času je okrog bager j a precej vode, ki ie pritekla iz vseh strani, toda strojnik v bagerju pravi, da ga prav nič ne moti, če gleda okrog sebe mlako, kajti do njega voda ne bo prispela. Tudi za buldožeriste je enako, le da morajo ti tudi sami napeti svoje sile, možganske namreč, da ob pravilnem manevriranju spravijo cele gore gostega in lepljivega blata vstran qd struge. Ljudje nenehno in radi opazujejo delo teh strojev. Nekateri jih občudujejo, drugi pa tudi na tihem godrnjajo, ker bo potrebno na melioriranem področju plačati za zemljišče mnogo večji davek. Nekateri pa celo dvomijo, ali bo pozneje še rastla tako iepa trava, ker bo baje primanjkovalo vlage. Kako bo, bomo videli pozneje. Prav gotovo pa je, da bodo travniki dali kvalitetnejšo krmo, nasploh še, če bodo dobili umetnesa in hlevskega gnoja .. .ah. Večkrat so prestopki mladine več ali manj posledica nepravilne vzgoje pokvarjene družbe, ali pa alkoholizma staršev. Mladoletniki, storilci kaznivih dejanj so nezrele ali neuravnovešene osebe. Njihovih prestopkov ni mogoče ocenjevati, kot sicer ocenjujemo in obsojamo prestopke odraslih ljudi, ki so v celoti odgovorni za svoja dejanja. V naši družbi ne gre za kaznovanje mladinskih prestopnikov, ampak za prevzgojo prestopnikov v poštenega in delovnega človeka. Prevzgojo pa je moč doseči z vzgajanjem z vsestransko pomočjo in z neprestanim nadzorstvom. Pri izbiri vzgojnih ukrepov upošteva sodišče mladoletnikovo starost, njegov duševni razvoj, njegova nagnjenja, nagibe, dejanja, dotedanjo vzgojo, okolje, razmere, v katerih je do tedaj živel, težo dejanja in druge okoliščine, ki vplivajo na to, da bo uspešno dosežen vzgojni namen. \ Kazenski zakonik predvideva za mladoletne storilce kaznivih dejanj tri vzgojne ukrepe. To so disciplinski ukrepi, ukrepi strožjega nadzorstva in zavodski ukrepi. Vsi ukrepi, ki jih v praksi izvajamo, imajo za cilj habilitacijo mladoletnika po ustreznem vzgojnem ukrepu. Ta proces pa ne bo popoln, če ne bomo poskrbeli, da bo mladoletnik takoj ob izpustitvi iz zavoda prišel v kulturno in zdravo okolje. Zato je potrebno najtesnejše sodelovanje skrbstvenih organov, šol, gospodarskih organizacij in drugih činiteljev Letos je bilo na območju občine Ormož 30 mladoletnih prestopnikov. V primerjavi z mladinskim kriminalom preteklega leta je ostalo število neizpreme-njeno. To kaže, da mladinski kriminal niti ni v padanju niti v povečanju. Življenjski pogoji se znatno izboljšujejo, zato ni opravičila za tako visoko stanje mladinskega kriminala. Vse kaže, da bo treba več preventivnega dela z mladino, saj so mladinski pro- , blemi sočasno tudi družbeni. Letos so mladqletniki povzročili 25 primerov premoženjsko kaznivih dejanj — tatvine in poškodbe, dva primera telesnih poškodb in tri primere ostalih kaznivih dejanj. Od teh se jih je letos 7 zagovarjalo pred sodiščem, 6 fantov in ena deklica. Petim je bil izrečen vzgojni ukrep strožjega nadzorstva po skrbstvenem organu občinske skupščine, enemu prestopniku strožji nadzor staršev, v enem primeru pa ukor. Ustavljen je bil postopek v štirih primerih proti mladoletnikom pod 14 let starosti, saj niso v nobenem primeru kazensko odgovorni. Proti tem mladoletnikom se lahko podvzamejo vzgojno varstveni ukrepi tako, da se jih iz neprimerne domače vzgoje da v rejo in varstvo primerni družini. V štirih primerih mladin-•sicih nrestopnikov gre za manjše tatvine. Nad vsakim mladoletnikom, kateremu je sodišče izreklo vzgojni varstveni ukrep strožjega nadzorstva po skrbstvenem organu, se ta izvaja največ 3 in najmanj 1 leto. Skrbstveni organ ima s takim mladoletnikom' stalne stike, najmanj enkrat mesečno, bodisi, da prihaja mladoletnik na razgovore ali skrbstveni organ obiskuje mladoletnika na domu, na njegovem delovnem mestu, v šoli, lahko pa tudi drugje. Takim mladoletnikom skuša po potrebi skrbstveni organ preskrbeti zaposlitev. Ob tej priložnosti pa večkrat skrbstven; organ pri gospodarskih organizacijah naleti na nerazumevanje. V občini in izven nje je zaposlenih 7 mladoletnih prestopnikov. Kadar bo Skrbstveni organ ugotovil, da Je vzgojni ukrep dosegel svoj namen, bo predlagal sodišču ukinitev vzgojnega ukrepa. Problematika mladinskega pre-stopništva se tudi odraža v povečanem številu prekrškov storilcev od 16 do 18 let starosti. Iz evidence sodnika za prekrške občine Ormož je razvidno, da je letos upravno kaznoval 59 mladoletnikov. 22 prekrškov so povzročili mladoletniki v'.. 18. letu starosti, leto mlajši mladoletniki 26 prekrškov in 16-letni 11 prekrškov. Od navedenih odpa,de največ na prometne prekrške, 6 primerov je bilo nedovoljenega nošenja orožja, nekaj prekrškov zaradi nedovoljenega ribolova in v štirih primerih se niso udeležili nabora. Neupoštevanje in kršenje predpisov o javnem redu ta miru, prometnih prekrškov in nedovoljeno nošenje orožja kaže, da postaja vedenje ln dejavnost nekaterih mladoletnikov problematično. Po kratkem pregledu mladinskega kriminala v občini je moč opaziti, da je delikventnost precejšnja. Tolažilno pa je to, da po navadi mladinski prestopniki niso povratniki, razen v dveh primerih- Kje so vzroki prestopkov mladine? Večina mladoletnikov izhaja iz socialno šibkih in vzgojno zanemarjenih družin. Izhajajo pa tudi iz popolnih družim, v katerih starši zaradi preobremenjenosti z delom ne najdejo dovolj časa za vzgojo svojih otrok. Mnogo je tudi kriva nepravilna vzgoja otrok, ki jo nekateri nevešči in nepoučeni starši nudijo svojim sinovom in hčerkam ne da bi q nepravilnosti sploh pomislili. V vinorodnih krajih Slovenskih goric pa ima značilen pečat pri nedoletnih in pri odraslih prestopnikih alkohol. Pijančevanje staršev je še marsikje globoka ukoreninjeno in imp večkrat usodne posledice za vzgpjo in v napredovanju mladine. Otroci ra- di posnemajo svoje starše, in segajo sami no vinu ali žganju. Večkrat niso pravilno in pravočasno seznanjeni s škodljivim vplivom alkohola za človeško zdravje in s posledicami, ki jih pušča alkohol na doraščajoči mladini. Katko zmanjšati mladinski kriminal? Postavlja se vprašanje, kako zmanjšati število mladinskega kriminala, čeprav za družbo ne predstavlja večje nevarnosti. To seveda ni lahko in enkratno rešiti, saj je treba z mladino sistematično delati. Mladinski proble- Čeprav je konec letošnje turistične sezone, si Tomaž in njegovo okolico radi ogledajo številni turisti in potniki. V lepo urejeni in sodobno opremljeni gostilni »Pri Micki« navadno zaključijo s svojim ogledom. Tamjim hitro in solidno postreže po slovodkinja gostilne Micka s kakovostnim vinom in raznimi specialitetaimi. Pri Torrfežu imajo tudi prvo weekend hišico. Kratke gospodarske vesti Vodovodno omrežje Predvidena tudi farma se siri Zavod za komunalno dejavnost Ptuj je končal v letošnjih nekaj mesecih glavni cevovod vodovoda po Dravskem polju, kjer bo prizadela graditev hidroelektrarne SD 1 studence. Gotovih je tudi že nekaj priključkov pri kmetovalcih. V začetku prihodnjega leta prideta še na vrsto Budima in Hajdina. Material za cevovod in omrežje je že pripravljen. V delu je rezervoar v Rogoznici. V teku so priprave tudi za rezervoar na Dravskem polju, Iti bo zgrajen 1965. leta. V samem Ptu- mi so družbeni problemi ta zato i ju je .vodovodno omrežje v glav- je prav, da se z njimi seznanijo vse družbenopolitične organizacije in društva, predvsem pa krajevna organizacija SŽDL, krajevni odbori RK in prosvetni delavci, da bodo lažje mladino pravilno vzgajali. Krajevni odbori RK kot DU občine Ormož bi lahko preventivno ukrepala tako, kmetijske zadruge v Trnovski vasi Kmetijska zadruga »Jože Lacko« Ptuj se je že letos pripravila na graditev nove farme za vzre-jo in pitanje goveda v Trnovski vasi v Slovenskih goricah. Tam že pred leti zgrajeni hlevi so spremenjeni v skladišča, ker so bili premajhne kapacitcte. Novi objekti farme bodo imeli kapaciteto do 2.000 glav. Načrti so že gotovi, lokacija pa bo določena janiuarja 1965. V novi farmi bodo pitali govedo iz svojih vzrejališč, deloma pa od kooperantov. Objekti bodo zgrajeni, v 2 letih. Sredstva za lastno udeležbo že imajo. Dela v farmi bodo mehanizirana. Po sedanjih izračunih bodo stali objekti z mehanizacijo okrog 800 milijonov din. nem že zgrajeno. Vzdrževanje zahteva svoja dela. Sedanja kapaciteta studenca še kmalu ali pa sploh ne bo ogrožena. Ptuj je v glavnem prestal vse začetne težave, s katerimi se srečujejo vsa mesta in kraji, kjer gradijo ____^______ vodovodno omrežje. Posebne te- da hi v letošnji izobraževalni se- j zave so bile spočetka z železni-zoni priredila več predavanj o ; mi cevovodi, ki so pogostoma vzgoji mladine, o posledicah uži- odpovedovali. Teh težav je ve-vanja alkohola ln o drugih to- dno manj in sčasoma bo ptujski ukrepih ZamTO preventlvnlh , vodovod ogromen življenjski j objekt, ki ga je Ptuj z oko-Mladmske organizacije bodo j i;co ustvaril šele v prvih 20 le-morale uspešneje skrbeti za od- tih svobodnega razvoja v novi pravo mladinskega kriminala in socialistični Jugoslaviji, za pravilno vzgojo mladega naraščaja. Morda' bi bilo koristno na mladinskih sestankih, predavanjih, seminarjih in raznih te- ! v sredo, 16. t. m., je zasedala čeni po požarih v občini in v re-čajih večkrat spregovoriti o pra- ! komisija za požarno varnost Ob- publiki, kakor tudi o preventiv-viilni vzgoji mladine in vse kri- činske skupščine Ptuj. K temu nih ukrepih proti njej. Predstav- zasedanju so bila povabljena vsa podjetja, ustanove in zavodi naše občine. Udeležba je bila 93-od-stotna. Člani komisije — načelnik oddelka TNZ Janko Grdiša, po Obnova lokala v Bukovcih Trgovski lokal v Bukovcih obnavlja v svoji režiji Kmetijska zadruga »Jože Lacko« Ptuj. Sarjj lokal bo povečan na 4 prostore. Povečana bo tudi dvorana in z garderobo. Otvoritev obnovljenih lokalov bo splomladi. DELO OBČINSKE KOMISIJE ZA POŽARNO VARNOST tične primere posebno obravnavati. To bi omogočilo, da bi mladinski kriminal preprečevaji v kali in število prestopnikov bi se zmanjševalo. D. R. niki podjetij in drugi so živahno sodelovali v razpravi. Iz razprave se je dobro videlo, kje imajo organizirano požarno varnostno službo. Med temi nedvomno vodita veljnik Obč. gasilske zveze Mar- tovarna gliniee in aluminija v Ki- tin Horvat in drugi so poročili o hudi materialni škodi, povzro- Ormoška razglednica Motiv z grajskega dvorišča v Or možu dričevem ter Kmetijski kombinat Ptuj. Ta bo v kratkem priredil tečaj požarne preventive za svoje delavce. Martin Horvat ie precej grajal nezainteresiranost in nepoučenost članov kolektivov glede požarne preventive ter da tudi tisti, ki bi morali vedeti kaj več o tem, ne vedo ničesar. Mnogi tudi ne znajo uporabljati priročnih gasilnih aparatov na peno. Zato nameravajo pri oddelku za notranje zadeve in Občinski gas. j zvezi ustanoviti poseben tečaj, i katerega bi se moral udeležiti j vsaj po eden član vsakega ko-I lektiva in kjer bi se v glavnem I izpopolnil v pristopanju ter najučinkovitejšem gašenju požara, I predvsem v nastanku. Komisija ie s pomočjo prisotnih članov 'napravila načrt, kako bo na našem občinskem območju najbolje delati za požarno varnost ter ga bo dala vsem podjetjem in zavodom v pregled in navodila za izvajanje. Upati je, da je ta komisija pričela z dobrim delom in v pravem času. Ki j—\ [—> i pr \/ IV. teden bratstva in prijateljstva _I L-/ rx I V^ L- y W bo v občini Ptuj od 23.4. do 16.5. Glani ZK bodo (Iz prakse v Kidričevem) Kot smo na kratko že, poročali je bila pred kratkim redna letna konferenca osnovne organizacije ZK glinice, na kateri so člani ZK pregledali svoje delo v minulem obdobju. Edino, kar je vrglo senco na konferenco, je bilo to. da ji ni prisostvoval prav nobeden predstavnik občinskega komiteja ZKS nitiTcateri drugi družbenopolitični delavec. Gotovo člani ZK te osnovne organizacije' ne morejo biti s tem zadovoljni, saj. je bilo v razpravi obravnavanih mnogo aktualnih problemov, ki bi morali dobiti odgovor že na sami konferenci. _ \ J V poročilu sekretarja osnovne organizacije Štefana Dončeca je bil že uvodoma prikazan pomen in razvoj organizacije ZK o naši stvarnosti. Poročilo je obravnavalo pretežno minulo obdobje dela osnovne organizacije in članov ZK v organih delavskega samoupravljanja, v sindikatu in v družbenopolitičnih organizacijah na terenu, tj. izven delovnega kolektiva. Predvsem je bilo jasno in zelo kritično ocenjeno dosedanje delo članov ZK v sindikatu in v svetu proizvajalcev delovne enote. Medtem ko je v svetu proizvajalcev delovne enote delo potekalo še brez večjih motenj, pa tega ni moč trditi za sindikalno delo, ki je bilo pod vsako kritiko. Sindikalna podružnica se ni mogla znajti v svojem delu, v sindikalnem pododboru glinice II pa je popoln polom, saj ta pododbor že celi dve leti ne dela popolnoma nič in ni imel niti občnega zbora čeprav je predsednik član ZK. Seveda vse to bremeni osnovno organizacijo ZK, ki ni znala pravočasno ukreniti, da bi se to stanje odpravilo. Zato je bilo največ razprave o delu članov ZK. ki niso pomagali odpravljati teh nepravilnosti in so tako pripomogli, da delo osnovne organizacije ni doseglo, kar bi lahko. Ta ugotovitev izhaja tudi iz poročila, ki priznava, da je OO sprejela zelo dober program dela, da ga pa ni izpolnila niti do polovice. Posebno pozornost pa zasluži razprava o poročilu, ki je bila res nad pričakovanjem, saj so člani ZK res kritično razpravljali o delu OO in ostalih družbenopolitičnih organizacij, tako tudi o problemih v proizvodmjf in delu organov upravljanja. Posamezni diskutanti so slabo delo OO ZK glinice pripisovali tudi dejstvom, da so v organizaciji še vedno člani, ki -ne upajo povedati in pokazati, da so člani ZK in gredo včasih tako daleč, da se sami postavljajo na stran tistih, ki še vedno ne. morejo razumeti prave vloge organizacije ZKJ do naše gospodarske politike. Zelo vidno prihajajo do izraza tudi taki člani, ki so odkrito pokazali, da so v organizaciji iskali le privilegije in dobro materialno bazo. Ko so sprevideli, da na ta način ne morejo prodreti, so pričeli iskati možnost za izstop iž organizacije. Vsekakor bi morali takšnim članom odkrito povedati, da OO ZK ne vsiljuje svojih sta- morali načrtneje reševati probleme lišč ostalim ljudem, ker morajo nov ZK, ki bi naj bili vzor osta-člani ZK s svojim delom in za- lim. Tega ni poskušal niti sindi-vzemanjem in s svojimi pravilni- mi stališči dokazati svojo vlogo v naši socialistični družbi. Z druge strani pa je prišlo jasno do izraza, da manjka še mnogim članom ideološke izobrazbe, brez katere komunist ne more uspešno delovati. Posamezni člani tudi zelo radi ostro kritizirajo vse, kar opazijo negativnega pri svojih tovariših, ne vidijo pa svojih napak niti ne prenesejo kritike za Svoje delo. Živahna je bila tudi razprava o problemih proizvodnje. Vsem je znano, da se je kolektiv letos boril z mnogimi perečimi problemi proizvodnje in da bo proizvedel okrog 16.000 ton glinice manj. Res so nastopile razne težave v novem tehnološkem postopku, na katere posamezen proizvajalec ne more vplivati. Toda pojavil se je dodatni faktor, ki je stanje še zaostril. To je bila predvsem delovna disciplina, ki je eden izmed osnovnih pogojev za dobro proizvodnjo. Prav tu ni bilo čutiti čla- kat niti OO ZK. V zadnjem času je nastal tudi problem glede oskrbe s premogom. Tako se je obsežni redukciji električne energije pridružil še nov problem, ki je več kot zaskrbljujoč. Vse to so člani ZK gHnice dobro obdelali v svojih razpravah, čeprav sami ne morejo storiti v tem pogledu prav nič. Precej razprave je bilo tudi o delu članov izven podjetja. Iz razprave izhaja, da se mnogi člani ZK sploh nikjer politično ne udej-stvujejo niti se ne zanimajo, kaj se godi okrog njih oziroma v krajih, kjer živijo. V bodoče bo morala imeti OO ZK več pregleda nad delom članov, ki živijo izven naselja. Ob koncu je bil izvoljen za novega sekretarja OO ZK glinice Franc Lah. dosedanji predsednik TK ZMS Kidričevo, znan kot aktiven družbenopolitični delavec in marljiv član delovnega kolektiva. V novem vodstvu sta še Ivan El-sner in Štefan Dončec. -o -c- 1H65 Novo imenovani odbor za medobčinsko sodelovanje, ki deluje na območju občine Ptuj, šteje 29 članov. Na seji 16. decembra i. t. je izvolil predsedstvo in začrtal osnovne smernice za priprave na IV. »Teden bratstva in prijateljstva«. Izvolili so Feliksa BAGAR-JA za predsednika, Karla ZMAU-CA za podpredsednika in Jožico KNEZ za sekretarja odbora, predsedstvo pa so bili izvoljeni kot člani: Franc REBERNAK, Albina PODREBERSEK, Slobodan CERNJAKOVlC, Stane STANIČ, Franc HRIBERN1K, Jože MAU-CEC in Jože STRAFELA. Odbor je sklenil, da bo IV. »Teden bratstva in prijateljstva* v času od 23. aprila do 10. maja leta 2965 v občini Ptuj in da bo v celoti vključen v program praznovanja 20-letnice osvoboditve. Odbor je zaprosil skupščino občine Ptuj da prevzame pokroviteljstvo nad IV. »Tednom bratstva in prijateljstva«. Zelja odbora je, da bi v prihodnjem letu prišlo vidneje do izraza sodelovanje med skupščinami sosednih občin in sodelovanje na področju gospodarstva. V smernicah za sestavo programa je predvideno, da bi bile kul- turne prireditve v središčih kra- ske specialitete in zabavne prire- jevnih skupnosti, da bo zajeto ce- di tre, Kmetijski kombinat Ptuj pa lotno področje občine. Krajevne naj bi organiziral poizkušnjo naj- organizacije in društva naj bi se boljših haloških vin. V program te dni pogovorile z občani, kaks- se vključujejo tudi pionirji in ne vrste gostovanj si želijo v nji- mladina. Zelo razveseljivo je, da hovih krajih iz bratske republike se v sodelovanje vključuje tudi Hrvatske kot na primer: gostova- naša ljudska armada, kar bo še nje folklorne skupine, dramske bolj poglobilo nerazdružljivo vez sekcije, pevskega zbora, zabavne- , med pripadniki armade in našim IZ TOVARNE IN NASELJA Enkratna denarna pomoč Na svoji 7. redni seji je upravni odbor podjetja TGA razpravljal med drugim tudi o možnosti ureditve izplačila denarne pomoči svojcem tistih članov kolektiva, ki so se smrtno ponesrečili. V zadnjem času je žal vedno več smrtnih primerov članov kolektiva, ki so se na kakršen koli način smrtno ponesrečili in takrat njihovi svojci tudi najbolj potrebujejo pomoč. Ker pa je delavski svet do sedaj odobraval denarno pomoč svojcev smrtno ponesrečenih članov kolektiva le na individualne prošnje, je upravni odbor naročil socialni službi podjetja, da čimprej preštudira možnost enkratne denarne pomoči svojcem in izdela tudi konkreten predlog, ki bi ga potem obravnavali in sprejeii organi upravljanja v obliki, da bi se svojcem ismirtno ponesrečenih članov kolektiva pomoč izplačala takrat, ko se nesreča zgodi, ne pa šele na posebno prošnjo. Prav gotovo je to dober sklep UO, gotovo ga bo sprejel tudi delavski svet. Razporeditev sredstev Na predlog upravnega odbora je delavski svet TGA nedavno razpravljal o pismu Občinske skupščine Ptuj glede razporeditev sredstev neobveznega rezervnega sklada podjetja, ki izvirajo iz leta 1963. Organi upravljanja so o tem pismu razpravljali in po obrazložitvi vodje finančno računskega sektorja sklenili, da se sredstva tega sklada iz leta 1963 ne razporedijo dokler ne bo znan zaključni račun za leto 1964. Kolektiv je namreč v letošnjem letu naletel na precejšnje težave v proizvodnji glinice vsled prehoda na nov način proizvodnje, pri aluminiju pa vsled redukcije električne energije. To pa je samo del težav, delovnega kolektiva in je zato pra- Hajdina Na tem področju še delajo Krajevne organizacije RK, Društvo prijateljev mladine, šolski odbor, prosvetno društvo »Stane Petrovič« in društvo upokojencev. V^e te organizacije so delavne, le delo pri DPD »Stane Petrovič« zaostaja. Zdaj bo že leto dni, kar imajo v Hajdini lepo prosvetno dvorano. Prebivalci so upali, da bo z novo dvorano delo društva še boljše. Na žalost pa prosvetno društvo v ralo, kljub temu, da ima tako Hajdini ne dela tako kot bi mo-lepo dvorano in druge prostore. Na konferenci so predlagali, ' 1utrjev dražja kot v Mariboru naj bi dvorana v Hajdini slu- i au Ormožu. vilno, da zaenkrat čuva ta sredstva, dokler res ne bodo znani uspehi poslovanja v letu 1964. Tečaj za VKV delavce kovinske stroke V- zadnjem času je v TGA vedno več zanimanja za razne tečaje, v katerih bi si delavci pridobili ustrezno strokovno znanje in potrebne kvalifikacije. Nekateri si želijo izobraženosti po lastni volji, medtem ko je mnoge na to prisilil nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Izobraževalni center podjetja in Delavska univerza Cakovec sta po odobritvi UO organiziral^ tečaj za visoko-kvalificirane delavce kovinske stroke, (pred nedavnim tudi za VKV električarje). UO je v ta namen odobril koriščenje sredstev sklada za kadre v višini 900.000 din. S slušatelji navedenega tečaja se morajo skleniti posebne pogodbe, s katerimi se obvežejo da bodo poravnali tisti del stroškov tečaja, ki odpade na njih, če odstopijo od obiskovanja tečaja iz neopravičenih vzrokov. Ker vlada velik interes med člani kolektiva, ki še nimajo pol-kvalifikacij in kvalifikacij za gli-ničarje ali elektrolizerje, lahko pričakujemo v naslednjem letu še več tečajev, kar pomeni da je nov pravilnik le nekaj doprinesel k pospešenemu izobraževanju delavcev TGA. Kljub težavam - uspeh Pred nedavnim je bila v sejni dvorani SZDL v samskem bloku zadnja seja krajevnega odbora SZDL Kidričevo pred izvedbo letne konference SZDL. Na dnevnem redu sta bili le še 2 točki in sicer: izvedba letne konference in tovariški razgovor članov dosedanjega vodstva SZDL. Po prvi točki je predsednik krajevnega odbora SZDL seznanil prisotne z vsebino poročila, ki ga je pripravil za konferenco, kakor tudi s finančnim poročilom blagajnika ter pripombah nadzorne- Pisma uredništvu Zakaj je enolončnica v Ptuju dražja ? Pod tem naslovom je 11. decembra izšel v Tedniku članek, ki poizkuša dokazovati, da je enolončnica o Ptuju za 35 di- žila tudi drugim dramskim skupinam, ki imajo voljo delati — nimajo pa prostorov. Haj-dinčani imajo tradicijo in izkušnje, pa tudi potreben kader. V Hajdini pogrešajo v društvih prosvetnega kadra predvsem učitelje. Učitelji ne delajo, ker stanujejo večinoma v Ptuju. V 4. odstavku citiranega dopisa tudi beremo: >Če je ozrok visoke cene amortizacija, ali slabo organizirana delitev dela, ne dovolj sposoben kader..., potem je treba v podjetju nekaj ukreniti.c Piscu zaupamo, da podjetje že od svoje ustanovitve k. u v i tu u. . , ,, _ Zato je potreba po učiteljskem ^ahzira »troske m pogoje go-bloku tem večja. I spodarjenja, kolektiv pa se tru- C-7TM ,, i . . , di, "t bi bile gostinske usluge SZDL v Hajdini je znala čim ^ FTople malice ne zadovoljuje jon piše, da znaša cena enolončnic (ki niso naše) za tovarno Kidričevo skupno s prevozom 170 dinarjev. Mi pa prodajamo tople malice velikim potrošnikom po UO dinarjev. Komentar menda ni potreben. V Ormožu res nudi restavracija lAbonentt gostom, ki se abonirajo že pričetkom meseca, enolončnice po 100 dinarjev. V primerjavi z našim prometom je število teh malic razmeroma nizko in je tozadevno nujna izguba (npr. kranjske po receptu pisca), relativno majhna. Vendar pa >Abonent<, Ormož, posluje tudi po istem načinu kot Okrepčevalnica, Ptuj, ter prodaja vsem prehodnim gostom (ki niso abonirani) enolončnice ! s kruhom po 120 dinarjev. Primerjajmo tudi pogoje go- ga odbora. Prisotni člani so omenjena poročila odobrili. Letna konferenca je bila sklicana za petek, 11. decembra, ob-17. uri v dvorani kina. O njenem poteku bomo še poročali. Po drugi točki so člani v medsebojnem tovariškem pogovoru ocenjevali dosedanje dveletno delo odbora. Iz razgovorov je bilo moč zaključiti, da je odbor SZDL pod predsedstvom Maksa Zmauca kljub raznim težavam in problemom le precej dosegel. Jtes bi se morda dalo storiti še več, toda to ne zasenčuje doseženih uspehov. Največ problemov je še vedno s članarino, kar pa je pripisati nezadostni agilnosti posameznih članov odbora, ki so imeli premalo stikov s člani. Razpis za vodje DE Po sprejetju organizacijske sheme podjetja in delovnih enot, so natečaj ne komisije pri DE skupno z natečaj no komisijo pri DS razpisale zasedbo delovnih mest vodij delovnih enot. Ker je pod strokovno kvalifikacijo bila odrejena I. grupa je to pomenilo, da mora kandidat imeti fakultetno izobrazbo in 5-letno prakso. Na razpis se je prijavilo večje število članov kolektiva, vendar niso vsi izpolnjevali pogojev. Zato je delavski svet ponovno razpravljal o tem razpisu in sklenil, da priporoči svetom proizvajalcev delovnih enot, da ponovno razpravljajo o razpisu s tem, da spremenijo I. grupo v II. in prakso od 5 na 8 let. Ker so bile organizacijske sheme sprejete že pred dvema mesecema, bi bilo delovna mesta vodij DE treba čimprej zasesti, kajti delo, ki bi ga vodje morali opravljati, zaostaja in se kopiči. Zato so se v minulem tednu spet sestale komisije vseh delovnih enot skupno s komisijo delavskega sveta, da bi ponovno razpisale delovna mesta vodij delovnih enot po novih kriterijih. Verjetno bo po tem razpisu prišlo do zasedbe teh mest, kajti dela na novih ocenitvah delovnih mest je še precej. ropa, Ptuj z Mariborom ali Ormožem. Samopostrežna Maribor uživa razne olajšave, ki znašajo letno 72,000.000 dinarjev (glej članek v Delu 22. dec. 1964). Okrepčevalnici Evropa pa nismo uspeli izposlovati nikakih ugodnosti ter jo bremeneč iste dajatve in stroški kot vse ostale naše obrate. Restavracija *Abo-nent* Ormož prodaja med drugim alkoholne pijače, predvsem vino, kar krije izgubo pri nekaterih vrstah enolončnic. Okrepčevalnica Evropa vina ne toči. Pa tudi glede dajatev smo mnenja, da ima *Abonent< Ormož slične ugodnosti kot Samopostrežna Maribor. Po vsem navedenem je razumljivo. da priprava enolončnic za nas ni tako dobičkanosna. Upoštevajoč naše pogoje (številoi zaposlenih, amortizacija od znatnih investicij, dajatve brez olajšav i. t. d.), sedanja prodajna cena komaj pokriva dejanske stroške ter bomo zadovoljni, če bo Okrepčevalnica zaključila poslovanje brez izgube. Vsled navedenega se trudimo doseči čim večji promet ter se npr. z nekim ga ansambla itd. Predloge in želje občanov bo proučil odbor na svoji januarski seji, na kateri bo iz- Ijudstvom. Ob zaključku IV. »Tedna bratstva in prijateljstva« bodo v Ptuju delan predlog programa kultur- j organizirali množične prireditve, nih in športnih prireditev v IV. v katerih bodo glavno vlogo od->Tednu bratstva in prijateljstva«, igrale gasilske organizacije, TVD Športne prireditve bi bile v glav- j »Partizan«, Avtomoto društvo in nem v Ptuju, v Kidričevem, v \ druge. V okviru tedna bo organi-Majšperku in v delovnih organi- i ziranih več izletov in kolektivnih zacijah. \ obiskov muzejev ipd. V okviru IV. tedna bi naj orga- Na seji odbora je bilo poudar- nizirali v Ptuju razstavo likovnih umetnikov, razstavo ljudske umetnosti in razstavo dokumentov sodelovanja od I. do IV. »Tedna bratstva in prijateljstva«. Izšla bo druga številka medobčinskega lista. Filatelistično društvo bo izdalo spominsko pisemsko ovojnico in spominski poštni žig, osnutek bo izdelal profesor Lu-garič. Udeleženci tedna bodo sprejeli spominsko značko. V okviru tedna bi gostinci pripravili ptuj- jeno, da je potrebno s pripravami pričeti takoj in da mora sodelovanje preiti sindikalne okvire ter se razširiti na vse družbeno politične organizacije, skupščino, društva in delovne organizacije, ki se morajo v enaki meri angažirati na razvijanju medobčinskega, in mednacionalnega sodelovanja, kar bo pospešilo uresničitev smernic, ki jih je v tej zvezi začrtal VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Pozimi in poleti vabi napisna de ska turiste v Ptuj V svete DE aktivnejše člane V zadnjem času se ugotavlja, da nekateri člani svetov proizvajalnih delovnih enot ne smatrajo za potrebno prihajati na seje sveta in sodelovati pri reševanju raznih proizvodnih in ostalih problemov. Mnogo jih je tudi, ki na sejah ne razpravljajo, potem pa raz-našajo svoje mnenje in tako ustvarjajo nezaupanje v svet delovne enote. Zaradi takih nezain-teresiranih članov sveta DE njihovi volivci nič ne izvedo, kaj se sploh razpravlja na sejah. Prihodnje leto bodo volitve polovice članov, zato je že sedaj potrebno vse seznaniti, kdo so ti člani, ki ne sodelujejo pri delu sveta delovne enote. Krajevna pisarna že posluje Prvega decembra t. 1. je po sklepu Skupščine občine Ptuj pričela z uradovanjem krajevna pisarna v Kidričevem. Krajevna skupnost Kidričevo, ki obsega po sklepu zbora volivcev naselji Kidričevo I in Kidričevo II ter Njiverce, bo opravljala vse zadeve razen prijav rojstev in smrti, ki še do nadaljnjega ostanejo v Hajdini, in sklepanja zakonskih zvez, ki se za območje te skupnosti ureja na matičnem uradu v Ptuju. Prebivalstvo navedenih območij bo tako v bodoče lahko urejevalo vse zadeve, razen že zgoraj navedenih in bo tako marsikomu prihranjena pot v čeprav ne preveč oddaljeno Hajdino. Krajevna pisarna, ki ima svoj sedež v samskem bloku št. 13, je prem kratkim o tem pismeno obvestila sleherno družino na svojem območju. Ta bo sprejemala tudi vse vloge občanov — prebi- S plenuma SZDL v Ormožu Namen in naloga nedavnega plenuma naj bi bila v široki, temeljiti, tehtni in poglobljeni razpravi o oceni dela občinske skupščine, o uveljavljanju samoupravnega organizma v občini in o političnih pripravah na volitve odbornikov v občinsko in poslancev v republiško in zvezno skupščino. Ob tem je potrebno oceniti dosedenje razprave o demokratizaciji kadrovske politike, uspehe in probleme na tem področju ter se dogovoriti za nadaljnjo akcijo v zvezi z realizacijo sklepov in tez VI. plenuma ZO SZDLJ. Teze ZO SZDLJ o pripravah za volitve in o kadrovski politiki imajo izreden perspektiven pomen, saj obravnavajo in nakazujejo jasne smernice za nadaljnje poglabljanje demokratizma na vseh področjih, zlasti za nadaljnjo demokratizacijo odnosov v kadrovski politiki in priprav na volitve v luči ustavnih načel. Proces praktičnega uresničevanja sprejetih načel bo zahtevna naloga družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov, delovnih skupnosti, skupščine, vseh subjektivnih družbenih či-niteljev in občanov. Uspešno realiziranje tez pa bo odvisno še posebej od ■ širokega, aktivnega in zavestnega sodelovanja in odločanja večine občanov, skratka uspeh bo odvisen od tega, če valcev, ki jih pošiljajo občinski bo kadrovanje dejansko postalo skupščini in njenim organom, ter jm nudi tudi potrebne obrazce. KDO UNIČUJE LUČI NA GRADU? V zadnjem času so bile že večkrat uničene svetilke električne napeljave, ki vodi iz mesta — s Slovenskega trga po bližnjici, po stopnišču na grad. To se ni zgodilo le trikrat ali petkrat, pač pa najmanj dvajsetkrat. Marsika- javna zadeva vseh delovnih ljudi. Nakazana in sprejeta stališča so povsem realna za sedanjo stopnjo našega družbenega in gospodarskega razvoja. Težav in problemov pri izvajanju teh načel bo manj, če se bomo pri nadaljnji kadrovski politiki posluževali tudi pozitivnih izkušenj, ki smo jih pridobili v naši dosedanji družbeno-politični praksi. Ob oceni dosedanjih premikov v kadrovski politiki in rezultatov tera žarnica je bila na svojem mestu največ po dva do tri dni. | na tem področju v naši občini v To razbijanje luči je veljalo Za- „rim„ri,„: „ __mco V vod za komunalno dejavnost naj- i PnmerJavi z letom 1963 ugotav-manj 50.000 dinarjev. Sedaj so vse ' 'Ja_mo' da je v tej smeri bil do-svetilke razbite in res brezpo- : sezen Slcer precejšen in celo . , , .. ,. ,... membno je vstavljati nove. Sicer kvaliteten napredek, vendar je v mausinjsKim podjetjem prav- pa so opazovalci že prišli na sled, procesu demokratizacije kadrov-dogovarjamo za dobavo kako so se razbijale te toliko po- ske politike še vrsta pomanjklji- trebne naprave: vosti in problemov, ki posredno Ob poletnih in jesenskih veče- kar strežne restavracije, ki jih pri-, spodarjenja okrepčevalnice Ev- ca. ?00 enolončnic v Mariboru. , „„.,„_,„ ,„ ,„„„„<.„,„ . „„„ BP® Tudi pomoč občine Ptuj bi nam rih^e" .'"5SS? sTse" ^^ravli^niITV? bila dobrodošla ter smo v svrho i "a stopnišču shajali fantje z de- *S?®^pI"vljanj8 7 d,elovmh vuaaoDroaoslater smo osorho\ let. Le tu gQ ^ na Jvarnem organizacijah gospodarstva pocenitve poslovanja ze oddali j pred nezaželjenimi očmi in več- družbenih služb ter krajevne samouprave. Naša prizadevanja bodo morala biti bolj strehe nad sabo (nad stopnicami) več predlogov, oziroma vlog, za krat celo pred dežjem. Ti so po- katerih ugodno rešitev bi bil ko-1 metaU v svetilke strešnike in v organih lektiv Okrepčevalnice zelo hvaležen. ter kamenje uličnega tlaka. Javnost tako početje najstrožje obsoja. Vsekakor bi tudi organi jav-r, .. , .. rT , . . . nega reda morali malo pozorneje Uostmsko podietje Ualoski biser zasledovati dogajanje na ptujski Ptuj poti na grad. ...ak zavestna, smela in dosledna zlasti pri izvajanju določb in načel, ki so jih zapisali delovni kolektivi v svojih statutih in v ostalih svojih samoupravnih aktih. (Konec prihodnjič) V IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH V TEDNU OD 14. DO 19. DECEMBRA. Iz poročil, ki so jih predavatelji dostavili Delavski univerzi Ptuj, lahko razberemo, da je bilo na predavanjih v izobraževalnih centrih SZDL zelo živahno, izjemo v tem dela samo izobraževalni center v Vitomarcih. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je tako. Ali ljudje taim res nimajo zanimanja in želje, da bi si poglabljali znanje in si pridobivali novo? Kar težko je verjeti, saj posamezniki večkrat izražajo željo, da Vitomarci ne bi bili odrinjeni od izobraževanja. Delavska univerza je za Vitomarce pripravila tri predavanja iz kmetijstva, pozneje bi bila še predavanja iz zdravstva. K vsem trem predavanjem iz kmetijstva ni bilo niti enega vaščana, pa tudi ne člana vodstva, čeprav je bilo vodstvo pravočasno obveščeno o datumih predavanj. Delavska univerza bi želela od vaščanov kaj več izvedeti glede potreb, želja in organizacije izobraževanja. Ko je govor o najslabšem obisku, naj postavimo za primerjavo najboljši obisk; ta je bil v Mar-kovcih, kjer se je k predavanju zbralo kar 280 poslušalcev in to odraslih in odrasle mladine. Izreden je bil tudi obisk pri predavanju v Juršincih, kjer je poslušalo zdravstveno predavanje 70 odraslih in 50 odrasle mladine, skupno 120 poslušalcev. Tudi v Hajdini je bil obisk na prvem vzgojnem predavanju prav lep, saj se je zbralo k predavanju 70 vaščanov. Obisk šole za starše je za Hajdino morda nekoliko prešibak, in bo najbrž treba prihodnjo obliko šole izvajati v več-jih časovnih razmakih. Dober obisk na predavanjih so imeli tudi izobraževalni centri: Stoperce, Videm in Folenšak. Na Polenšaku si želijo še več predavanj, posebno še o sadjarstvu. Zanimanje med poslušalci je veliko, predavanj se udeležujejo tu-dii vsi prosvetni delavci, medtem ko pri kmetijskem predavanju ni bil prisoten noben kmetijski strokovnjak zadruge. Iz vseh izobraževalnih centrov javljajo občani, da so zelo zadovoljni s predavatelji, ki jim podajo vsebinsko zelo bogata predavanja v poljudni in zanimivi obliki, želijo pa, da bi bila obo-gaitena s sodobnimi ponazorili še bolj, kot so bila doslej in to vla predavanja. Tej želji bo skušala Delavska univerza ugoditi. Po organizaciji izobraževalnih oblik v izobraževalnih centrih SZDL zavzema nedvomno prvo mesto izobraževalni center Markovci. Zasluga za to gre v prvi "vrsti vodstvu centra in nesebični, izdatni pomoči prosvetnih delavcev v Markovcih. Izobraževalna sekcija prireja tu vrsto predavanj in seminarjev za zaključene skupine vaščanov, prireja pa tudi preko delavske univerze Ptuj cikluse predavanj za širok krog poslušalcev. Vodstvo vzgaja v povezavi s prosvetnimi delavci že tudi v mladini višjih razredov zanimanje za izobraževanje in priteguje to mladino k nekaterim predavanjem, prireja pa tudi samostojna predavanja za to mladino. Mladina, ki tako dozoreva, odhaja v življenje s trdno željo svoje znanje stalno poglabljati. Množičnih predavanj je bilo v sedanjem izobraževalnem obdobju pet. Obisk na njih je bil izreden, saj je bilo na teh predavanjih skupno 1280 poslušalcev, od tega je bilo odraslih 820, odraslejše in odrasle mladine pa 460. Pripombe predavateljev so si enotne v tem, da sledijo poslušalci predavanjem z zanimanjem, da bi se pa verjetno ob manjšem številu še bolj živahno razgibali v razpravah. Pretežno se ob zaključku osebno obračajo na predavatelje, s katerimi še naprej razpravljajo, iščejo pri njih nasvete in odgovore na vprašanja, ki jim niso povsem jasna. V razpravah doprinašajo marsikaj iz izkušenj in strokovnega znanja prosvetni delavci in kmetijski strokovnjaki KZ, ki se redno udeležujejo množičnih predavanj. Markovci so vas, ki je dokazala, da je mogoče ob dobri organizaciji zadovoljevati željam ljudi po izobraževanju prek oblik, ki jih organizira izobraževalni center SZDL s pomočjo delavske univerze. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ PREDAVANJA DNE 28. ln 29. DECEMBRA 1961 28. decembra: Grajena: Trma predšolskega otroka (Anica Sobo-čan); Hajdina: Skriti sovzgojeval-ci mladine (Drago Zupančič); Stoperce: Bolezni srca in ožilja (Dr. Anton Trop). 29. decembra: Grajena: Igre In igrače predšolskega otroka (Milica Lugarič); Hajdina: Najpogostejše vzgojne napake staršev (Karel Šepec). Zaključek šole za starše. Obiskovalce Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, ki so si nabavili vstopnice za predstavo komedije »DUNDO MARO-JE«, za v nedeljo, dne 13. decembra t. 1., obveščamo, da bo ta predstava za Ptujčane v nedeljo, 27. decembra t. 1. Predstava je bila 13. decembra i odpovedana zaradi bolezni v ansamblu. Odhod izpred gostilne »Beli križ«, v nedeljo, 27. decembra, ob 14.30. Kupljene vstopnice prinesite s seboj I Možnost za izobraževanje v pleskarski stroki Vprašanje kadra svoje stroke je bilo pereče za podjetje »Pleskar« v Ptuju ves čas obstoja podjetja ln ga nI bilo mogoče pravilno rešiti vse doslej, ko je Šolski gradbeni center v Mariboru odprl d«-lovodsko šolo slikarsko-pleskar-ske in antikorozijske stroke. Ta šola je redna, dvoletna. Podjetje »Pleskar« ima tam že dva delavca. V tem centru bo tudi možnost šolanja pleskarjev, ki nimajo več pogojev, da bi se Izšolali kot vajenci, ker so že prekoračili to dobo. Sedaj se bodo lahko Izobrazili kot odrasli. V podjetju je 15 delavcev, ki pridejo v poStev za izobraževanje med odraslimi. Po 4 mesece pozimi bodo v Soli In boda takrat predelali določeno tvarino, ki je predpisana za vajenske šole. Sola bo 2 zimi. Tako doseženo strokovno izobraževanje pleskarjev bo za podjetje »Pleskar« velika pridobitev, še večja pa za sam kader, ki bo tudi raje ostal v podjetju, ki ga je dalo izšolati, in se bodo še dalje izobraževali, sicer pa bi ostali j nekvalificirani ali priučeni delav- | d, kar bi jim škodovalo v vsej ■ dobi službovanja, pa tudi pri upokojitvi. V. J. Pionirska tribuna Obiskali smo kraje, kjer so padli naši kurirji Mrzlo je bilo. »Mama, danes pa gremo v Spuhljo! Obiskali bomo kraj, kjer so padli markovškl partizani,« sem povedal mami, ko me je začudeno vprašala, če ne vzamem torbice s šolskimi rečmi. Počasi smo se zbrali in krenili na pot. Med živahnim pripovedovanjem smo prišli na določen kraj. Tovariš Korošec nam je povedal, kako je bilo med NOB Povedal nam je tudi o žalostni usodi naših kurirjev. »Veseli so šli skozi Spuhljo. Prepevali so si junaške partizanske pesmi. Toda naenkrat so zaregljale nemške strojnice in zapele našim kurirjem zadnjo pesem. Bila je izdaja. Naši fantje so se borili do zadnjega diha. Eden je bil ranjen v nogo in se je ves krvav zavlekel v neki hlev, v jasli. Tam je prebil noč. Drugo jutro je prišla gospodinja molst, se ga ustrašila :n zakričala. S krikom ga je nehote izdala. Pridrveli so fašisti. Zavlekli so ga na gnoj, kjer so ga ustrelili v glavo,« je pripovedoval tov. Korošec. Mnogo otrok si je brisalo solzne oči. Predsednica pionirskega štaba se je zahvalila tov. Korošcu za pripovedovanje ln mu podarila šopek. Zadonela je žalostna pesem tn zaplavala prek zasneženih poljan in potrkala na grobove padlih partizanov — markovških kurirjev. Sporočila jim je, da ob 20. obletnici njihove smrti nismo pozabili nanje. Kunčnlk Ana, 7. b. osnovna šola bratov Strafela Markovci pri Ptuju KNJIŽEVNIKI NA NAŠI SOLI V četrtek, 17. t. m., sta nas v okviru festivala »kurirčkova pošta« obiskala književnika tov. Drenovac iz Srbije ln tov. Hafner iz Maribora. Obiskal nas je tudi polkovnik iz Beograda. Književnikom smo ob prihodu v razred izročili šopke cvetja. Pripravili smo jim program. Najprej nam je tov. iz Beograda povedal nekaj o dnevu JLA in partizansko zgodbico, ki jo je sam doživel. Nato pa nam je tov. Drenovac prebral svoje šaljive otroške pesmi. Čeprav je govoril v srbskem Jeziku, smo se ob njih od srca nasmejali. Tov. Hafner pa nam je prebrala nekaj pesmi o kurirjih ln otroške pesmi. Ko so prebrali svoja dela, smo jim zastavljali vprašanja. Na vprašanje, kaj jih je privedlo dO pisanja otroških pesmi, je tov. Hafner odgovorila, da piše najraje otroške pesmi zaito, ker so otroci najbolj vneti poslušalci. Tovarišem smo se toplo zahvalili za prijetno izvajanje njihovih del, z željo, da bi nas še kdaj obiskali. Silvan Urbančič, osn. š. Franca Osojnika, Ptuj Najraje imam telovadbo Pri nas so dogradili novo šolo ln lepo telovadnico. Od vseh šolskih predmetov imam najrajši telovadbo. Telovadbo Imamo v ponedeljek ln v soboto in jo vedno nestrpno pričakujem. Telovadnico imamo opremljeno z modernimi športnimi napravami. Najraje imam košarko, telovadimo tudi na orodju. Imamo posebni krožek. ki ga vodi tovarišica Rajherjeva. Parket v telovadnici je elastičen za igranje. Igramo odbojko, košarko in rokomet. Tudi druge vaje rada izvajam. Učili se bomo tudi posebne vaje za nastop. Zelo se veselim. Jasna Jabločnik, učenka 5. b. r., članica dopisniškega krožka Kidričevo Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj le Ljutomer. Vedno se ga rada spominjam. Najlepše je bilo pri nas v jeseni. Po vseh gričih, ki so tam zasajeni z vinsko trto, se oglašajo klopotci. V travi prepevajo črički. Začela se je trgatev. Brentarii so zažvižgali, stiskalnica je zaškripala in iz nje se je pocedil sladki sok. Poljedelci so na vozovih vozili svoje pridelke domov. Sadjarji so potrgali jabolka ter drugo sadje in ga spravili v kleti za zimo. Vsi, poljedelci, sadjarji ln vinogradniki imajo takrat mnogo dela. Jeseni porumeni listje, ki počasi odpada in s tem utihne tudi pesem trgačev. Krfialu potem zapade sneg in grički zopet oživijo. Razigrani otroci se vrišče podijo po snegu, se kepajo, sankajo in smučajo. Rada bi se vrnila v svoj rojstni kraj, a ne za vedno, saj je tudi y Kidričevem lepo. Vlašlč Bojanka, članica dopisnega krožka 5. a razred, Kidričevo Delo organov obč. skupščine Ptuj SVET ZA ZDRAVSTVO (Nadaljevanje z 2. strani) 10.000 specialističnih pregledov, izvršijo jih pa že sedaj 60.000 splošnih, 40.000 dispanzerskih in 15.000 specialističnih. 2e pri sedanjem stanju bi bilo potrebnih 65.000 splošnih, 20.000 specialističnih in 50.000 dispanzerskih pregledov, pri čemer je treba računati še na naraščanje potreb in potrebe po novih enotah kot so: dispanzer za medicino dela, anti-alkoholna posvetovalnica, mentalno-hlglenska posvetovalnica itd. V bolnišnici Je najbolj pereč problem kirurškega oddelka v stari zgradbi, taterega hospital-ni prostor zadošča za največ 70 bolnikov, sanitarije za 40 bolnikov, a imi že sedaj povprečno zasedbo 90—95 bolnikov, na funkcionalnih prostorih, operacijske sobe, ambulante, prevezovališča, mavčarne itd. pa manjka cca 300 m* površine. Zdravstvena postaja Majšperk nima niti najnujnejših prostorov, vsi prostori so tudi močno premajhni. Čeprav se ne da izraziti s Številkami, Je pa še bolj pereč problem kvalitete to razporeditev prostorov. Sanitarije so pod vsako kritiko. V skupnih prostorih je več nezdružljivih dejavnosti, npr. sprejem, ambulanta, pisarna. JUGOSLOVANSKI KNJIŽEVNIKI V PTUJU 17. decembra 1964 je bil v osnovni šoli Toneta Žnidariča v Ptuju sestanek slavistov ptujske in ormoške občine. Na posvetovanju so prisotni prisostvovali nastopu iz slovenskega jezika v osmem razredu. Alfonz Kopriva, priznani praktik, slavist iz Maribora, je s temo Poznamo drug drugega? lepo prikazal, kako se podaja biografija v osnovni šoli, zlasti v zaključnem razredu. Istega dne so v okviru 2. festivala »Kurirček« obiskali Ptuj jugoslovanski književniki. Mudili so se'v ptujskih in okoliških šolah. Prisostvovali so tudi sestanku slavistov, kjer so brali svoja dela. Otroška pesnica Gema Hafner je recitirala nekaj svojih otroških pesmi s humoristično in resno vsebino (Balada o ku- rirčku, Grobek v žitu, Pol za šalo, pol zares, Sneženi mož, Mlad potepuh), medtem ko je Nikola Drenovac, književnik iz SR Srbije najprej pojasnil, kako je nastala njegova pesnitev Po-vratak. Po njegovem zanimivem pripovedovanju o bivanju v Ameriki in o vtisih iz te države je prebral še nekaj svojih tekstov. Pesnik iz Beograda je rade volje odgovarjal na vprašanja slavistov, ki so mu jih postavljali. Med drugim je govoril tudi o stikih z emigrantskim književnikom Louisom Adamičem, ki je prav tako kot Drenovac v Ameriki pojasnjeval pravo podobo narodnoosvobodilne borbe v domovini. Oba književnika sta spremljala predstavnik JLA iz Maribora in zastopnik mladine iz Ptuja. E. B. Ob novem letu Poslavlja zopet staro se leto pred vrati, na pragu te Novo stoj i. Kdo znal bi povedati, kaj bo prineslo: v naročju skrinjo skrivnosti drži. Ob času bo skrinjo skrivnosti odprlo in srečo razlito bo kriiern sveta; med srečo, veselje se bo prikradla marsikatera kaplja gorja. Tako zopet mlado leto nastopilo svojo življenjsko bo pot in se ob letu spet poslovilo kakor se staro poslavlja od tod. Pa čeprav se bo poslovilo, nikdar se vrnilo z neskončnih globin, vendar ne bo nikdar pozabljeno: pustilo bo mnog neizbrisen spomin. Zinka Najtežje v bolnišnici je, da za-\ radi prenatrpaniosti pogosto ni možno ločiti težkih od lahkih bolnikov, odraslih od otrok, kužnih od nekužnih. V vseh treh usta-i novah manjkajo slačilnice, pred-prostori, čakalnice, prostori za intervencije, skladišča so v pred-prostorih sanitarij. Poudariti je treba, da te pomanjkljivosti ne slabijo le kvalitete zdravstvenih storitev in povzročajo bolniku ne-udobje, ampak povzročajo tudi gospodarsko škodo zaradi predolgega zdravljenja in predolgega čakanja bolnikov v zdravstvenih, ustanvah. Ker so ti problemi tako pereči, njihova rešitev pa zahteva zelo velika finančna sredstva, so se porezale te ustanove z občinskimi organi ter so začele skupno preučevati možnost za rešitev. To delo se je nekoliko zavleklo, ker I v začetku ni bilo enotnosti o ne-I katerih načelnih in osnovnih sta-liščil glede graditve enotne zdravstvene službe. Doslej je bila dose-j žena edinost, da adaptacija obstoječih objektov in dograditev ne pripelje nikamor, ker so take adaptacije kot samo začasna in zasilna rešitev konec koncev ! dražje kot novogradnja. Z adaptacijo se namreč reši problem le za nekaj let, potreba po novi gradnji se samo odloži ter tako končno gredo v izgubo v adaptacijo vložena sredstva. Čim več skupnih služb Edinost je bila dosežena tudi v tem, da naj bolnišnica ln zdravstveni dom organizirata in zgradita čimveč pomožnih služb, rtg., laboratorij itd. skupaj, da se s tem prihrani na sredstvih in v teh večjih enotah omogoči kvalitetno boljša in racionalnejša služba. Enotnost je bila dosežena tudi v tem, da naj se gradr.je pripravljajo počasi in temeljito. Izkušnje pri gradnji drugih zdravstvenih ustanov v republiki so namreč pokazale, da so bile priprave prekratke ln prepovrSne, da se Je najbolj štedilo pri programiranju ln planiranju, ki ga je večkrat opravil premalo strokoven kader in da se je šele po dokončani gradnji opazilo mnogo nedostat-kov, ki jih je bilo nato težko odpraviti tudi za drag denar. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se za priprave gradenj zdravstvenih ustanov angažira posebna grupa, ki bo te gradnje soUdno pripravila. Gradnja zdravstvenega doma in bolnišnice še ne bo možna tako hitro, ker bo zahtevala več kot poldrugo milijardo sredstev, tudi ne bo možna samo iz občinskih sredstev. Gradnja zdravstvene postaje Majšperk pa bo možna v krajšem roku, v prihodnjem letu, še preden bodo vse moči občine angažirane za gradnjo obeh centralnih objektov. Naloga bodočega sveta za zdravstvo v naslednjem letu bo predvsem v tem, da poskrbi, da se bo zdravstvena postaja Majšperk Izgradila čim hitreje. Nadalje je naloga sveta v bodočem letu poskrbeti, da bodo dokončno izdelani programi in evemtuelno projekt za gradnjo kirurškega oddelka ln zdravstvenega doma in nekatere adaptacije v bolnišnici. PARTIZANSKI KOLEDAR 45 našega okoliša V kratkih besedah je izrazil heroj Kerenčič svoje poslednje globoke misli. Iz pisma sije soj plemenitosti herojevega značaja. Brez strahu se je poslovil | od življenja, od najdražjih. Vendar jih v zadnjih minutah svojega življenja tolaži, kakor se1 le tolažiti da. Naj žene ne zlo- i mi njegova smrt! On živi dalje 1 v svoji hčerki Jelki. V njej živi i za ženo Tiko, za vse svoje in za 1 narod. V zadnjih minutah ni heroj pozabil na oporoko hčer-1 ki, ki jo bo sprejela, ko bo od-! rasla. Naj bo vredna spomina svojega očeta in tistih, ki umirajo kakor on. Heroj Kerenčič je globoko pojmoval smisel človeškega življenja, to priča njegovo življenje. Vestno je izpolnjeval poklicne naloge profesorja, osrečeval najbližje In do-prinašal svoj delež v boju za pravičnejši družbeni red — socializem. Ker ni mislil le nase,' na osebne koristi, ampak je ši- < roko razdajal drugim iz bogastva svojega duševnega življenja, se je znal pogumno posloviti od življenja, jsaj se je zavedal, zakaj- umira. Zato je njegovo navidez skromno slovo od življenja, napisano stricu — vsebinsko bogato. To je oporoka borca ne le družini, ampak tudi narodu, za katerega je pa Dogodki decembra 1941 del. Saj je narod lahko ponosen, da je imel tako velike sinove. Poleg obeh Kerenčičev so omahnili v smrt še Bogomir Po-krivač, 41-letni kmet iz Jastre-bec, Rudolf Zabavnik, 25-letni kmečki sin iz Jastrebec, Janez Rizman, 17-letni kmečki sin iz Lače vasi in Rudi žnldarlč, mizar v železniških delavnicah v Ptuju, star 34 let. O Rudiju smo že veliko pisali, saj smo ga srečali na poti na Pohorje na koncu julija, med pohorskimi partizani avgusta, novembra pa je padel v sovražne roke in okupator ga je obsodil na smrt. O drugih talcih iz našega okoliša nima muzej življenjepisov, ker mu jih org. ZB NOV niso poslale, zato naj bi o njih napisali spomine za naš list njihovi svojci ali prijatelji. Med padlimi talci v Ljubljani Italijanski fašisti so v Ljubljani ustrelili 22. decembra 1941 prve talce, med njimi Ptujčana, jurista Načeta Žagarja, starega 32 let. Tudi on je napisal poslo-.njem tolaži njo in svojce, naj vilno pismo svoji nevesti. V ne žalujejo za njim, naj njegovo smrt prenesejo kolikor se da mirno. Ob koncu pisma naroča, naj njemu v spomin njegovo dekle Gerčka dela na vseh po-priščih kulture v njegov spomin, Pri tem je mislil, na delo za osvoboditev v njegov spomin. Napisati pa odkrito tega ni mogel zaradi cenzure. Aretacije članov OF decembra 1941 v Središču Prve dni decembra 1941 se je oglasila pri Bercetovih v Središču Mima Kovačeva, žena ustreljenega heroja Štefana Kovača iz Prekmurja. Čez dva dni se je z Ivanom Bercetom odpeljala v Celje, a se je kmalu spet vrnila za nekai dni, ker jo je poslal nazaj Sergej Kraigher, sekretar Pokrajinskega komiteja KP za štajersko. Dne 15. decembra so prišli gestapovci po Poldeta Berceta, inženirja montanista. Njegova žena Milena je tistega dne odpotovala z raznimi potrebščinami za partizane v Maribor. Za Poldeta je bilo vse izgubljeno, Milena pa je bila še svobodna. Zato so jo hoteli domači opozoriti, naj bo previdna in naj se skrije pred aretacijo. V Maribor se je odpeljala Bercetova sorodnica, da bi Milenp poiskala pri vlaku. Zaradi velikega navala potnikov na vlak se nista našli in Milena se je vrnila domov, ne da bi slutila, kaj se j je zgodilo z možem. Milena je 1 tisto noč hotela zbežati čez mejo na Madžarsko, da bi je gestapovci ne prijeli. Njen poizkus pa se ni posrečil in 'vrnila se je k Brcetovim, kjer so jo drugega dne popoldne gestapovci aretirali. Nekaj dni je preživela v ptujskih zaporih, nato so jo odpeljali na Bori. Kmalu po Milenini aretaciji je dobila Lojzka Bercetova, najmlajša v družini, še dijakinja, sporočilo, naj pride v Ptuj, kakor je bilo v pismu napisano. Na postaji jo je čakal zaveden slovenski paznik iz ptujskih zaporov Dominik Glušič s pismom od Milene. V njem je Mi: lena opozorila na izdajalca, ki je gestapu povedal vse, kar je vedel. Vedel pa je veliko, saj je bil v OF. Lojzka je doma opozorila vse fante, ki so delali v OF, naj takoj pobegnejo. Zal pa ji fantje, razen Franca Ože-ka, niso verjeli in kmalu so morali v zapor. Tudi svobodni dnevi Lojzke Bercetove so bili šteti. Okupator jo je aretiral januarja 1942. 0F decembra 1942 Gestapovci primejo Osojnika Zadnje dni decembra se je mudil v Krčevini pri Vurberku komandir Ruške čete Franc Osojnik, doma v Desencih v j Slovenskih goricah, ki ga že j dobro poznamo iz partizanske- ; fa koledarja ko* komandirja j lovenjegoriške čete. Franc , Osojnik je prihajal večkrat v Ptujski okoliš po potrebščine za svojo partizansko četo in dajal navodila za delo OF, ki je imela na svobodi le še malo svo-po bitki pri Mostju so zelo zredčile vrste borcev za svobo-jih članov. Številne aretacije do v ptujskem okraju. Osojnik se je navadno oglasil na poti v ptujski okraj pri prijatelju Frančeku Kramberger-ju v Krčevini pri Vurberku. Decembra je pri prijatelju naletel na Jožefa Kukovca, doma v Krčevini, bivšega jugoslovanskega oficirja, ki mu je dal okupator v upravljanje zaplenjeno Ko-meljevo posestvo. Kukovec je sprva delal za Osvobodilno frontp, toda okupator ga je spomladi 1942 zaprl in tedaj je Kukovec, kakor vse kaže, stopil v službo gestapa. Njegova največja krivda, ki jo je prizadejal svojemu narodu, je ta, da je izdal okupatorju pogt ga borca za svobodo F Osojnika in njegovega prijatelja Frančeka Krambergerja, zanesljivega pomočnika OF. Osojnik je svojemu nekdanjemu prijatelju zaupal, kar ga je veljalo življenje. Po srečanju s Kukovcem 29. decembra se je dal zvabiti na pot mimo Ku-kovčevega doma. Kukovčeva žena, nemško usmerjena, je javila na občino, kar je videla, seveda sta bila z možem o tem domenjena. Kukovec je spremljal nato Osojnika nazaj h Krambergerjevim v Krčevino in čakal na prihod krvnikov. Kukovčeva žena je napisala sporočilo na majhen listič, ga ;umne-Tanca vložila v škatlico vžigalic in poslala znanca Repeca, naj odnese škatlico na občino županu. Župan Petek je baje že prej dobil obvestilo, da je Osojnik v Krčevini, a mu ni hotel škodovati. Ker je bil tedaj sam, ni javil o Osojniku gestapu. Ko je dospelo sporočilo v škatlici vžigalic, je bil na občini tudi tajnik, zagrizen hitlerjevec. Ta je z veseljem sprejel sporočilo in zahteval, da župan pokliče telefonsko številko 11 v Ptuju — sedež gestapa. Ze čez dobrih deset minut so pridrveli gestapovci z avtom na j občino Grajeno in odšli peš h ! Krambergerjevi hiši, kjer je : župan poklical Kukovca skozi okno. Tedaj sta Osojnik in Kramberger zaslutila nevar-j nost. Planila sta skozi hišna j vrata, Kramberger skozi dvo-: riščna, Osojnik skozi glavna, j Oba so podrli streli iz strojni-| ce. Osojnik je obležal mrtev, Kramberger je ranjen tekel k sosedu Jakoliču, kjer je izkrvavel. Kukovca so poslali gestapovci k sosedu Marušiču po ročni voz,-kamor so naložili Osojnika in ga peljali do občine. Ponoči so se krvniki na občini gostili. Njihova žrtev je ležala na vozičku na občinskem dvorišču. Zjutraj so se odpeljali v Ptuj, kjer so Osojnika razsta-| vili pred sedežem gestapa^ 1 Osojnikovi izdajalci so po osvoboditvi sprejeli kazen za svojo podlost, Osojnikovo ime pa je vpisano z zlatimi črkami v zgodovino narodnoosvobodilnega boja ptujskega okoliša. \ STrnn 9 ZA DOMAČIM PLOTOM KAKŠEN NAJ Bi BIL NOV GRB ^ESTA PTUJA Središče ima v svojem grbu pi- | šče, Obrež muho,. Frankovci ža- ! bo, Hardek lisico, Loperšice hup-kača (vodeba), Vodranci metlo. Prebivalci teh krajev so se s temi grbi včasih zafrkavali na gostijah, kolinah, primicijah. (Glej npr. Flegeričevo »Pesem o grbih« I) Zgodovina teh grbov je bila že večkrat opisana kot narodopisna posebnost prleških vasi. Tudi Ptuj je imel v prejšnjih časih svoj grb: križ in zvezdo. Danes je pozabljen, ni več sodoben; zato predlagam, naj bi dobil Ptuj sodobnejši grb — podrt plot. Ze leta in leta hodiimo na ptujsko železniško postajo in občudujemo plot ob železnici, ki je res nekaj edinstvenega v naši domovin/i. Sicer imajo Butale in Butalci, ki jih je opisal MilčinSki, še slabše plotove, toda Butale so zakotna vas, ki le malokdo ve zanjo. Ptuj pa je mesto, ki se ponaža s svojimi zgodovinskimi znamenito, strni, z naraščajočim tujskim prometom in ne nazadnje tudi z modernim delom mesta, ki se je začel lepo razvijati le nekaj korakov od tega plota. Za pust bo Ptuj, kakor smo zvedeli, spet obnovil svoje kuren- , tovanje in karneval. (Lani so na to pozabili.) Kako lepo se bo po- j dal pustnemu razpoloženju ptujski plot, ki mu na vsakih nekaj korakov manjkajo tri, štiri planke, ponekod celo po deset. Kurenti, ruse, gambele, piceki se bodo vrstili v sprevodu, na tisoče gledalcev jih bo občudovalo, občudovali pa bodo tudi podrti plot, ki bo skladno dopolnjeval to sliko. Domači in tuji fotorepor-terji bodo ovekovečili to nepozabno folklorno znamenitost v svojih listih. Pa še eno znamenitost ima Ptuj oziroma železniška postaja. Na vlak lahko vstopiš z ene ali druge strani. Potniki so se temu že tako privadili, da skoraj rajši vstopajo z zadnje strani. Zlasti kadar je kakšen sejem (npr. Ka-tarinin), je pravi juriš z obeh strani. Potniki so iznajdljivi in tako spretni, da se znajo izogniti vsem nevarnostim- Kljub premikanju in raznim manipulacijam pri odhajajočih in prihajajočih vlakih, ki so potrebne na večjih postajah, se doslej (hm!) še ni zgodila hujša nesreča. Tu nič ne pomagajo opozorila in svarila postajnega načelnika, prometnika, sprevodnika in drugih železničarjev. Zlezeš skozi vrzel v plotu in že si na tirnicah. Potem pa jo lahko mahneš po mili volji po tirih in se smeješ ©mim, ki se tako natančno držijo predpisanega reda. Vprašal sem železniškega uslužbenca, kako bo s tem slavnim ptujskim plotom. Ali ga bodo kdaj popravili in kdaj. In kdo. Odgovoril mi je: »Da je ta plot spotika in sramota, to občutimo še najbolj železničarji, ki moramo dan na dan poslušati pikre »pazke. Ce ga bodo popravili in kdaj, je sploh veliko vprašanje. Govorilo se je nekaj, da ga bodo začeli popravljati v etapah. Recimo vsako leto 200 plank. To bi se menda končalo čez kakih deset let. Potem pa spet: kdo bo financiral. Železniška uprava pravi, da ima drugod še nujnejše izdatke kakor za ta plot. Potem pa še tako imenovani urbanistični načrt. Pravijo, da se ne izplača že sedaj postavljati novega plotu, ker bosta nova cesta, ki bo šla mimo železniške postaje, in vsa okolica, drugače urejeni. »Torej ni, kakor se pravi, nobenih izgledov, da bi razpadajoči plot, simbol drugače prav lepo razvijajočega se mesta, v dogled-nem času obnovili,« sem nazadnje pobaral železniškega uslužbenca. Uslužbenec je skomignil z rameni. In sva se poslovila. Torej: naj živi ptujski plot brez plank! Nanta Kukec Prpomba uredništva: Pozivamo karikaturiste, da pošljejo osnutke za novi ptujski grb. Glavnii element na njih naj bo sedanji plot pri železniški postaji. Najboljši osnutek bomo objavili. Vzgojainvarstvo otrok mora biti skrb celotne družbe PRIHODNJE LETO BO V ORMOŽU DOKONČNO UREJENO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK IN UČENČEV POTNIKOV. PREBIVALCI OBČINE ORMOŽ POTREBUJEJO SLUŽBO PRAVNE POMOČI. PREŽIVNINE JE TREBA ZVIŠEVATI SKLADNO Z ZVIŠANJEM CEN. SPREJET JE ODLOK O NOVOLETNIH NAGRADAH ZAPOSLENIH V DRŽAVNIH ORGANIH IN USTANOVAH TER DRUZBENO-POLITIC NIH ORGANIZACIJAH. Mmmsi V vseh letnih časih so dvokolesa spremljevalci mnogih obiskovalcev Ptuja VEDNO (PRE)VEČ PROMETNIH NESREČ Ptujska razglednica Priletnemu je neprijetno čakati pozimi sede pod prostim nebom na avtobusno zvezo Izsiljevanje prednosti, neupoštevanje cestno prometnih znakov, vinjenost, in premajhna odgovornost voznikov povzročajo ceste primere cestno prometnih nesreč-Proti lahkomiselnim in malomarnim šoferjem bo treba ostreje ukrepati, tudi z odvzemom vozniškega dovoljenja. Delni objektivni vzroki cestno prometnih nesreč so tudi neurejene nekatere ceste in deževno vreme. Izsilil je prednost in se zaletel v tovornjak Dne 12. decembra 1.1. ob 12.10 je voznik osebnega avtomobila Ivan Jamnik izsilil prednost na križišču Kolodvorske in Vrazove ulice v Ormožu pri gostilni »-Grozd« in se je zaletel v tovornjak s prikolico, ki ga ja upravlial poklicni voznik Knez Medard. Zaradi neupoštevanja cestno prometnih znakov se je neprevidni Jamnik s prednjim desnim delom vozila zaletel v branik tovornjaka. Ob trčenju sta zaradi počasne vožnje vozili kmalu ustavili in je kljub temu nastalo na osebnem vozilu za 250.000 dinarjev škode in na tovornjaku za 20.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. Preveč se je umaknil in se prevrnil Tovornjak s prikolico' MS 25-68, ki ga je upravljal poklicni voznik Franc Mavren, zaposlen pri »Avto-remontu« Gornja Radgona je 16. decembra t. i. ob 14.30 peljal stekleniČno embalažo iz Cakovca proti Ljutomeru in se je izven naselja Lačavasi preveč izognil nasproti vozečemu tovornjaku MS 10-44 na rob blatnega cestišča in zato ni mogel vozila speljati. Naloženo vozilo s prikolico ie zlezlo v jarek in se prevrnilo. Med tem se ie razbilo steklenic v vrednosti za 30.000 dinarjev. Vlak mu je odrezal nogi Dne 16. decembra 1.1. se je na železniški postaji v Središču zgodila huda prometna nesreča. Tega večera ob. 19.21 je odpeljal vlak iz središke postaje proti Ormožu, iz njega pa je skočil 45-letni delavec Agroobnove iz Središča, da sO mu kolesa vlaka odrezala levo nogo pod kolenom in desno v stopalu. Ponesrečenec je iz Nedelišča štev. 11. Kmalu po nesreči je bila ponesrečencu nudena zdravniška pomoč in nato je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. Na tovornjaku je počila vzmet in se je prevrnil Dne 16. decembra t. 1. ob 16.30 je nekaj sto metrov izven Središča proti Cakovcu na tovornjaku FAP reg. štev. CK 12-55 počila prednja glavna desna vzmet. Šofer Stevo Borkovič ni bil v stanju zaradi okvare obvladati vozila, zato je tovornjak naložen s 4500 kg pšenice zaneslo na desno na meterski nasip, kjer se je prevrnil. Telesnih poškodb ni bilo, na avtomobilu pa je nastalo za 250.000 dinarjev materialne škode. Odtrgana je bila prednja prema, precej poškodovan desini prednji blatnik in zlomljena desna stranica. Z žerjavom v obcestni jarek Dne 16. decembra 1.1. zvečer ob 23. uri je na cesti II. reda v Cvet-kovcih pomočnik * šoferja zarad: neprevidnosti in spolzke ceste za-vozil z gradbenim žerjavom v obcestni jarek. Žerjav je peljal šofer Franc Pišorn s tovornjakom MB 128-16, prikolico pa je krmaril njegov pomočnik Alojz Kosi. Ker jo pomočnik za krmilom žerjava spregledal ovinek, je zapeljal v obcestni jarek in sta tovornjak ter žerjav zaprla promet za 36 ur. Drago Rizman Juršinci Strelska družina Juršinci organizira v sodelovanju s SZDL, prosvetnim društvom Juršinci in s pomočjo učiteljskega aktiva in ostalih množičnih organizacij slovo od starega leta s tem, da bo dedek Mraz na starega leta dan v'popoldanskih urah obdaril vse cicibane, pionirje in socialno ogrožene otroke na tukajšnjem območju. Sprejem dedka Mraza in obdaritev otrok bo ob 15 uri v prosvetni dvorani v Juršincih. V ta spored bo tudi vključen program šolske mladine, LD, SD. Nastopili bodo tudi šaljivci z raznimi točkami. Povorka, ki bo spremljala dedka Mraza, bo krenila iz Mostov od Janeza Toplaka v Juršince ob 13. uri ter bo spremljana z motoriziranimi vozili na območju Juršinc. Zaželjeno je, da se tej po-vorki pridružijo tudi vse ostale organizacije. J. P. Prejšnji torek je bila seja obeh zborov občinske skupščine Ormož, na kateri so odborniki temeljito in vsestransko razpravljali o poročilu o delu občinskega sodišča in o mladoletnih prestopnikih. Na seji je bila razrešena m imenovana nova volilna komisija, ustanovljeno samostojno obrtno podjetje »Krojaštvo« v Ormožu in spremenili so dnevni red seje v toliko, da bodo na prihodnji seji razpravljali o problemih borcev NOV v občini. Poleg odloka o novoletni nagradi so bili sprejeti odloki o povračilu stroškov odbornikom občinske skupščine, o količini vina in žganja, ki so prometnega davka prosti, o začasnem financiranju proračunskih potreb občine in o spremembi namena sredstev v proračunu občine za leto 1964. Poleg tega so odborniki glasovali za najetje posojila iz stalnega re- občanom. Trije sodniki sodišča so preobremenjeni z redni delom, zato nimajo dovolj časa za nudenje pravne pomoči občanom. Ni čudno, da se večkrat zgodi, da mora sodnik nuditi dnevno 30 do 40 občanom pravno pomoč, ki pa zaradi preobremenjenosti sodnika ne more biti tako kakovostna, kot bi sicer lahko bila. Zato je treba sodišče v Ormožu razbremeniti z nudenjem pravne pomoči občanom in zato ustanoviti zavod pravne pomoči. Na ta način se bodo občani hitreje po potrebi posluževali pravne pomoči in bo ta mnogo cenejša, kot jo lahko nudijo advokati. Ob sedanjem stanju imajo prebivalci občine Ormož pri iskanju pravnih nasvetov znatno višje stroške. Cesto s; socialno šibki in nepoučeni občani ne znajo poiskati pravic, ki jim gredo. Tudi pri FOTO ZAPISEK Uredli bodo lovski dom v Podgorcih Lovska družina Podgorci je nedavno dobila v upravljanje staro šolo v Podgorcih, katero bodo tamkajšnji lovci v prihodnjih letih preuredili in sodobno opremili v primeren lovski dom. Tako bo v prihodnjih letih ure-jen dom predstavljal središče lo vskega turizma v Podgorcih. Oglašujte v Tedniku zervnega sklada, kmetijski zadrugi Ormož so bila dodeljena nekatera zemljišča v Čvetkovcih, v Osluševcih in v Podgorcih, za najetje posojila za dokončno plačilo gradbenih stroškov, ki so nastali pri gradnji učiteljskega bloka v Podgorcih ter imenovali so devetčlansko komisijo za izvajanje občinskega statuta, za katere predsednika je bil imenovan predsednik občinskega odbora SZDL Ormož Vlado Ožbolt. O delu občinskega sodišča je na seji poročal predsednik sodišča Jernej Vrhunc. Skrbno in konkretno sestavljeno poročilo ie obravnavalo delo in vrsto težav, s katerimi se srečuje sodišče. Obsežno :n odgovorno področje dela sodišča zahteva mnogo angažiranosti in potrpežljivosti. V Ormožu še toliko bolj, ker mora sodišče poleg svojih rednih pravnih opravil še nuditi pravno pomoč Decembrski dogodki leta 1943 Dne, 6. decembra je odšla v ilegalo mlada aktivistka OF Ida Zadravec-Nada, doma z Male Nedelje v Slovenskih goricah, da se je lahko popolnoma posvetila političnemu delu v Osvobodilni fronti. Sredi decembra 1943 so se sestali Tone Zmdarič-Stefan, Cvetka Praprotnik-Štefka, Ida Zadravec-Nada in Rudi Luter-Boris. Na prostem pri Mezgovcih so ustanovili okrožni komite SKOJ. Odbor je štel 4 člane tri na sestanku navzoče Štefko Nado in Borisa ter Mileno Bokšo-Božo, ki na sestanek ni mogla priti. Nada je na sestanku prevzela nalogo organizirati mladino v osvobodilno gibanje na spodnjem delu Ptujskega polja, to je v okoliših Velike Nedelje, Cvetkovec, Podgorec in Ormoža. Tovarišu Borisu so poverili osvobodilno delo med mladino mesta Ptuja, Boži pa na Dravskem polju. Tesno povezna s komitejem je ostal Milko Golob-Jožko, ki je bil zadolžen za delo Osvobodilne fronte na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah. Dragocena izguba Leta 1943 je padel na Dolenjskem Franc Cuček, veterinar iz Ptuja, član KP in kurir Glavnega štaba NOV Slovenije, star 28 let. Franc se je rodil leta 1915 v Ptuju, končal je v Ptuju gimnazijo in se nato vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu. Dne 23. julija 1941 ga je okupator z ženo in nekaj mesecev starim sinkom poslal v pregnanstvo na Hrvaško, odkoder sta z ženo čez nekaj tednov našla pot v Ljubljano. Franc se je pridružil komu- nistom že v šolskem letu 1932-33 na ptujski gimnaziji. Kot študent je bil okoli leta 1936 sekretar ptujskega mestnega komiteja KP. V Ljubljani je že leta 1941 opravljal zaupne naloge v OF in KP, kar je nadaljeval leta 1942 in 1943. Spremljal je namreč voditelje upora proti okupatorju na daljših poteh, kakor Kardelja, Beblerja, Ahčina in druge. Opravljal pa je še druge naloge političnega in tehničnega značaja. 30. novembra 1943 je potoval s kurirjema Pe ternelom in Vutejem z Dolenjske v Ljubljano. Ko se je 1. decembra 1943 vračal s tovarišema nazaj, so naleteli pri gradu Boštjanu na zasedo belih. Borci so iskali kritje za malo živo mejo ob jarku polnem vode. Stati so morali v vodi in se boriti s sovražnikom. Več kot dve uri so odmevali streli z obeh strani, nato so utihnili v mrzlem sneženem vremenu. Med bojem je Vute hotel ranjen-preplavati jarek, a je pri tem utonil. Cuček in Peter-nel sta se borila nato sama, dokler nista omahnila, prvi Peternel in zadnji Franc Cuček-Cernivec. Domačimi so jih našli drugega dne mrtve. Franci je bil ranjen v lice in vrat. Nekaj metrov od njihove tragične smrti so jih pokopali. Ko so kraj sredi decembra 1943 osvobodili partizani, so borce svečano pokopali na travniku blizu pokopališča v Žalnem. Sedaj počiva Franc Cuček-Crni-vec v skupnem grobu padlih borcev v Grosuiplju. Osvobodilna fronta decembra 1944 V Apačah je okupator 5. decembra 1944 aretiral Martina Mojzerja-Mihaela. V hiši njego-govega očeta, ki je imela domače ime pri Kavčekovegovih je bila postojanka OF. Martin, ki so ga zaprli, je bil organizator ZSM v domači vasi. Povezal se je s političnimi jetniki v taborišču Str-nišču in jim pomagal pri pobegih iz taborišča k partizanom. Martina je okupator osumil, ni mu pa mogel nič točnega dokazati, zato j ga je poslal na prisilno delo, odkoder pa je pobegnil. Pri Mojzerjevih v Apačah je bila tudi kurirska javka 8 TV postaje. V Mali vasi na Ptujskem polju je aretiral okupator 20. decembra zakonca Marijo in Ivana Kolari-ča in ju zverinsko mučil, ker je med hajko po Mali vasi našel pri Kolaričevih štiri partizane. Borci so se z Nemci spoprijeli. Vendar so partizani pred nemško močjo morali kloniti. Sovražnik je ujel ranjenega partizana Franca Gran-do, Antona Manikuva iz Celja in Ludvika Goldnika iz Velenja. Granda Franca so partizani rešili iz bolnišnice, druga dva pa so pozneje ustrelili. V Forminu so naleteli kurirji v začetku decembra 1944 pri Brod-njakovih v sadovnjaku na nemško zasedo. Hudo je bil ranjen Viktor Brodnjak. Odnesli so ga v najbližjo partizansko ambulanto v Moškamjce. V Dubravi pri Zavrču je bila pri Vuku nemška postojanka s 25 vojaki. Ponoči sredi decembra je pet partizanov razorožilo stražarja in vdrlo v postojanko. Nemci so se po kratkem boju predali, partizani pa zaplenili orožje, municijo in drug potreben material. Akcijo je pripravil Franc Bratuša-Feliks. Pomagali pa so mu Marko, Mustafa, Duc ter Vojko. Napadali so predvsem borci Zagorske brigade, ki so plen odnesli na hrvaško. Na gradu Borlu so prisilili partizani decembra upravo gradu, da jim je izročila 300 kg sladkorja, 300 kg soli, 100 kg svinjskega mesa, 6 cevni radio in pisalni stroj. Nekaj zaplenjenega so par-tizani-terenci odnesli Zagorski brigadi, nekaj pa v politični center v Haloze. Pri akciji so sodelovali Bratušek, Meznarič-Drža, Kelc-Miloš, Golv Majcenovič Jožef, Majcenovič Marija, Angela Zuran, Jožef Kranjc in Martin Zavec. Belih vodah je padel v nemško zasedo Jože Kores iz Crmožiš, ki ga je mobilizirala septembra v NOV Sercerjeva brigada. Nemci so ga z brzostrelko ustrelili. Lackov odred je poslal 27. decembra v ptujski okraj minersko skupino, ki je minirala železniško progo med Ormožem in Središčem. Nato so minerci uničili v Loži vasi nemški bager za kopanje protiavionskih strelskih jarkov. V Ptuju so se prehodno zadrževale večje sovražne vojaške enote, ki so si iskale domovanje tudi v ptujski bolnišnici, tako na hajdinski šoli in drugod. Pri Bolfenku v Halozah so se 3. decembra 1944 sestali člani okrajnega odbora OF. Na seji so odbor dopolnili z novimi člani. V odboru so bili Srečko (Kimovec) kot sekretar, Tine je prevzel propagando in kadrovsko delo, Fric socialno skrbstvo, Janez raziskovanje zločinov. Martin gospodarstvo, Marko pa obveščevalno službo. Tatjana je odgovarjala /:a SPZ2 in RK, Dragica pa za ZSM. Simon je prevzel -narodno zaščito. Na seji je podal zunanje m notranje političen pregled Srečko, nato so poročali člani o svojem delu. Posebej so obravnavali mobilizacijsko vprašanje in delovni načrt. O nalogi komunistične partije ie govoril Tine (Zvonko Sagadin). Iz zapiskov Žetalskega Jožeta Zetalski Jože, okrajni vojni referent je v svojih zapiskih napisal, da so partizani prijeli 7. decembra 1944 Milana Pušaverja, razbojnika, ki je ropal na partizanski naslov po zahodnih Halozah. Ker ga je zaradi zločinov preganjala ljudska oblast, se je prijavil Nemcem in vodil nemško policijo k zavednim Slovencem in jih izdajal. Zetalski Jože je v zapiskih za december 1944 napisal tudi, kako so borci vojaške mobilizacijske postaje ptujskega okraja napadli nemško patrolo, ki je ljudem po hišah jemala živež. Eden izmed Nemcev je riadel, eden pa je ranjen umrl pozneje v ptujski bolnišnici. Partizani so zaplenili nemško brzostrelko in pištolo. i V zapisniku čitamo še, da so partizani 15. decembra razdeiali , most na cesti Ptujska gora— Sto- i perce, da bi Nemci ne mogli od- j peljati nasilno vzetih oolj?kih pridelkov. Ko se je nato peljal nemški okrajni vodja s spremstvom čez most, se je avto zvrnil j v potok. Po vodjo in njegove j spremljevalce je prišlo okoli 40 Nemcev, ki so vse potegn.li iz vode. Dalje prih^dniič V. R. zaposlenih bo treba v tem pogledu več storiti :n delovnim kolektivom omogočiti več znanja iz pravne službe. Vsekakor bi kakšna pomembnejša delovna organizacija v občini morala imeti pravnika, ki bi znal pravilno zastopati podjetje v raznih sporih in zaposlenim nuditi pravno pomoč. V občini je še vedno zaskrbljujoče visoko število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Kazniva dejanja niso v upadanju, čeprav je zaostrena kaznovalna politika. Tudi pri mladoletnikih ni boljše. Letos je v občini zabeleženih 30 mladoletnih prestopnikov. Pri starejših je delni vzrok prekomerno uživanje alkohola, pri mladoletnikih pa slaba in nedo-voljna vzgoja, prezaposlenost in preobremenjenost staršev ter premalo zanimanja za vzgojo otrok. Na seji je prišlo do izraza, da je potrebno z mladino več neposrednih stikov. V letošnji izobraževalni sezoni bi naj pripravili prek DU več vzgojnih predavanj, predvsem pa mladino seznanili s škodljivimi posledicami alkohola. Odborniki so z živahno in plodno diskusijo mnogo prispevali k reševanju teh problemov, nekateri pa so predlagali vrsto pomembnih in koristnih predlogov, ki jih je skupščina v celoti upoštevala. Od-bornica Teja Cič je predlagala, da bi naj občinska skupščina priporočila kmetijskemu kombinatu, da naj v najkrajšem času uredi varstvo otrok zaposlenih staršev v tej gospodarski organizaciji. Po njenem mnenju zadruga zaposluje največ staršev, ki so v času sezone z delom preobremenjeni in nimajo priložnosti nuditi otrokom primernega varstva. Na območju občine je zaposlenih 441 mater, ki imajo 549 otrok do šest let starosti. Od teh jih je največ pri Miklavžu in to narekuje, da se v tem kraju glede varstva otrok, kot v ostalih pomembnejših krajevnih centrih v občini, nekaj ukrene. Prihodnje leto bodo v Ormožu dokončno uredili varstvo predšolskih otrok in tistih šoloob-veznikov, ki se vozijo iz oddaljenih krajev v šolo''Ormož. Pomembno vlogo so v občini odigrali poravnalni sveti, ki jim bo potrebno še v bodoče pripisovati pomembnejšo vlogo. Da bodo člani poravnalnih svetov še bolj vsestransko in pravno usposobljeni bodo prihodnje- leto za novoizvoljene člane poravnalnih svetov pripravili seminar, na katerem se bodo seznanili s pomembnejšimi poglavji pravne službe in s praktičnim delom. Na seji je bilo načeto vprašanje preživnin. Iz diskusije odbornikov ie bilo razvidno, da so preživnine zelo skromne in da jih it potrebno zviševati skladno > /.višanjem cen. Drago Rizman Izberimo najboljšega ptujskega športnika Leto 1964 gre h kraju. Medtem ko pregledujemo uspehe in neuspehe na področjih družbene dejavnosti, je pomembno pogledati nekoliko med športnike naše komune in se odločiti za tistega, ki je dosegel maksimum v svoji panogi, in mu dati priznanje, ki ga zasluži. Odločili smo se, da med športniki naše občine najdemo zares najboljšega in ga predstavimo občinstvu. Pri izbiri najboljšega ! športnika lahko sodeluje vsak. j ki bo poslal na dopisnico napisana imena 10 športnikov vsaj do ponedeljka, 29. dec. 1964, do 12. ure na naslov: RADIO Ptuj, Trg mladinskih brigad l/I. Da ne boste v zadregi, vam priskočimo na pomoč s predlogi športnih delavcev: — Ivan Emeršič — član NK Drava iz Ptuja; nastopal za slo- vensko mladinsko reprezentanco. — Jože Hadler — član NK Drava iz Ptuja; nastopal za slovensko mladinsko reprezentanco in bil kapetan enajsteri ce na državnem prvenstvu v Zagrebu. — Karel Korpar — vsekakor največji favorit za osvojitev naslova najboljšega športnika; dvakrat državni prvak v jadralnem letenju, republiški prvak v enaki konkurenci in že tri leta uči mlade letalce veščin pod nebom. — Ivica Kramberger — članica rokometnega kluba Drava. — Ivan Krnič — Man NK Aluminij, najboljši strelec SNL. — Lovro Mesaric — član NK Aluminij: vedno med najboljšimi v ekipi. — Olo Mesaric — član TVD Partizan Ptuj; slovenski članski ZA RAZMAH ZIMSKIH ŠPORTOV Vsa leta po vojni je čutiti, da nam manjka organizirano im sistematsko delo na področju zimskih športov v naši občini. Zlasti zadnja leta se je število privržencev zimskih športov zelo povečalo. Medtem, ko so bila prva leta po vojni anežna pobočja v okolici Ptuja skoraj prazna, je v zadnjih letih čutiti bolj živo vrvenje tako med mladino kakor tudi med starejšimi občani. Ne govorijo zaman številke, da je lansko leto bilo prodanih pri podjetju »Merkur« v Ptuju za 6 milijonov dinarjev zimsko športni h rekvizitov, letos pa se računa porast na okoli 8 milijonov dinarjev. Pokazala se je torej potreba vso to stihijsko oblikovanje zajeti in ga usmeriti v sistematsko in organizirano delo, zlasti med mladino. Na pobudo nekaterih privržencev zimskih športov je občinska zveza za telesno kulturo organizi- , fala uvodno posvetovanje, na katerem je prišlo do formiranja iniciativnega odbora, slednjič pa se je ob popolnem razumevanju telesnovzgojnega društva »Parti- j zam« osnovala posebna sekcija v okviru tega društva, ki bo skrbela za uspešen in organiziran razvoj cmiih panog zimskih športov, ki imajo na območju občine najboljše pogoje. Na prvi seji dne 21. 12. 1964 je bil konstituiran odbor, ki ga vodi kot predsednik tov. Peček. Tokrat je bilo tudi sklenjeno, da se bo razvijala dejavnost sekcije v raznovrstne smučarske cblike, predvsem v skoke in teke, podrejeno pa tudi v smuk in kolikor bodo pogoji tudi v slalom ter drsanje, ki bi ga v letnem času zamenjalo kotalkanje. Odbor je že sprejel tudi prve konkretne sklepe. V času počitnic (seveda če bodo podane ugodne snežne razmere) bo organiziral tečaje iz osnov smučarske tehnike, ki jih bodo vodili priznani strokovnjaki. Razpored o tem bo pravočasno objavljen. V tem času bo organiziral prve tekmovalne kriterije v tekih, skokih, iin roor- 1 športe izvedla, so usmerjeni k cilju, da se tudi na našem področju ; začne organizirano 'n sistematič-i no delo na polju zimskih športov, da bi le ti zajeli mladino in da bi k zdravi zimski rekreaciji pritegnili tudi starejše občane. SMUČARJI — DRSALCI Pozivamo vse, ki se zanimajo za kakršno koli obliko zimskih športov, naj se do 1. 1. 1965 prijavijo pri Turist biroju, kjer bodo izpolnili prijavnico. S tem bodo postali člani sekcije in bodo upravičeni udeležbe na smučarskih tn drsalnih treningih. v prvak v II. razredu. — Janez Podkrajšek — član ŠD Ptuj in mojstrski kandidat; ta naslov je dosegel z odlično uvrstitvijo na republiškem prvenstvu. — Martin Podpadec — član RK Drava; vratar rokometnega kluba in najbolj požrtvovalen na vsaki tekmi. — Stanko Pulko — član SD Tur-nišče; trikrat zapovrstjo je dosegel prvo mesto in osvojil zlato puščico. — Oto Velunšek — član Aero kluba Ptuj; modelar s številnimi uspehi v mednarodni konkurenci. — Anka Vertič — članica TVD Partizan Ptuj. Na dopisnico napišite torej po vrstnem redu od 1—10 športnike, ki smo jih tukaj navedli, upoštevali pa bomo tudi vaše dodatne predloge in želimo, da bi jih bilo čimveč, saj bo le tako izbira realna. Tekmo van|e in pionirske akcije v letu 1965 V ponedeljek. 28. decembra, bo ob 18. uri v dvorani Mestnega kina Ptuj zabavno glasbena prireditev IZBERIMO NAJBOLJŠEGA PTTJJSKEGA ŠPORTNIKA ' Sodelujejo: ansambel Radia Ptuj. instrumentalni ansambel Galeb, TAT) Partizan Ptuj Zanimiv nagradni ouiz. Vabljeni! Vabljeni! KEGLJANJE Na povabilo kegljaške ekipe tovarne motorjev AVL iz Gradca se je udeležila 19.12. 1964 skupina kegljačev podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Ptuja prijateljskega tekmovanja v kegljanju. Tekmovale so ekipe »AVL« in ZSAM, vsaka z 10 tekmovalci po 100 lučajev. Zmagala je ekipa ZSAM lz Ptuja s 3518 podrtimi keglji, medtem ko so podrli domačini le 3178 kegljev. Od kegljačev iz Ptuj je bil najboljši SIREC Janez s 402 podrtimi keglji, naj- | boljši domačin Sommerer pa s 358 keglji,* \ Tekmovanje je bilo na 5 stez-nem novem povsem avtomatiziranem kegljišču. Ekipa kegljačev iz Ptuja je podarila domačinom panoramsko sliko Ptuja, domačini pa gostom bronasto plaketo s j simbolom kegljača. Ekipa Ptuja j je prejela tudi darilo lastnika ! kegljišča, ki si je štel v posebno čast nastop prvih Jugoslovanov ! na njegovem prenovljenem kegljišču. Domačini tovar. ekipe »AVL-« so sprejeli goste iz Ptuja zelo prisrčno: Pred tekmovanjem so jim razkazal! tovarno in so jim raztolmačili, kako se odvija njihova specializirana eksperimentalna proizvodnja motorjev. Na obojestransko željo se bo v bodoče tako tekmovanje ponavljalo Povratno tekmovanje bo v Ptuju spomladi leta 1965. F. M. JANUAR: V tem mesecu bo. v Ptuju tečaj za smučanje in sankanje z zaključnim tekmovanjem. Vsi pionirski odredi bodo imeli polletne pionirske konference, kjer bodo obravnavali polletne uspehe v jugoslovanskih pionirskih igrah. Okrajna zveza prijateljev mladine bo organizirala seminar za predsednike pionirskih odredov od 20.1. do 5. 2.1965 na Pohorju. FEBRUAR: i V kulturnem tednu bodo pionirji nastopali z dramskimi krožki, recitacijskimi in imeli na šolah proslave. Srečali se bodo 3 pesniki ln pisatelji. SVOBODA Ptuj bo priredila nastop pevcev: , »Pojemo za mlade«, i \ MAREC: ! V okviru praznovanja 8. marca bodo pionirji sodelovali s prispevki v mladinski oddaji radia Ptuj in »Pionirski tribuni« Tednika pod naslovom »DELO MOJE MATERE DOMA IN V DRUŽBI«. Čestitali bodo za praznik ženam, materam in borkam lz NOB. Pionirski odredi bodo zbirali življenjepise, spomine borcev iz NOB in izgnanstva. Pripravljali pa se bodo na izdajo oarednega glasila. APRIL: V okviru praznovanja 27. aprila bodo borci in pionirji lorgnizirali KURIRCKOVO POŠTO. V Mariboru bo okrajna revija dramskih skupin in krožkov, kjer naj bi sodelovali tudi pionirji iz naše občine. 15. aprila bo začetek tekmovanja podmladkarjev RK, ki bo trajalo do 15. oktobra. MAJ: Ob praznovanju 1. maja bodo pionirji obiskali svoje patrOne, jim čestitali in se seznanili z gospodarskimi uspehi v 20'. letih. Velik pevski nastop pionirskih in ostalih pevskih zborov v Ptuju. Pionirji bodo v Ptuju tekmovali v različnih športnih disciplinah v okviru dneva mladosti. Mladi tehniki bodo sodelovali na okrajnem tekmovanju v Mariboru. Vključili se bodo v različne prireditve v TEDNU MEDOBČINSKEGA SODELOVANJA. V Ptuju bodo pionirji nastopali na prireditvi: PTUJ V BOJU ZA LEPŠE DNI. JUNIJ: Nastop pionirjev v prostih vajah. Zaključne pionirske odredne konference. Izlet najbolj prizadevnih pionirjev na Pohorje. Pionirska zborovanja in srečanje z borci, aktivisti in internirane!. Pionirski odredi bodo izdali od-redna glasila in jih razstavili v Ptuju. Akcije pionirjev v jugoslovanskih pionirskih igrah se bodo na-, daljevale vse leto, tudi med počitnicami, do 29. novembra 1965. Zaključne prireditve in tekmovanje »POHORSKI BATALJON« bodo v novembru 1965. OPOZORILO Naprošamo cenjene dopisnike in naročnike oglasov in objav, naj pošljejo uredništvu »Tednika« svoje sestavke do torka, 29. decembra 1964, sicer ne bodo objavljeni v novoletni številki, ker jo bomo tiskali en dan prej kot sicer. Uredništvo Dopisujte v TE D N I K Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Angela Klančar, Grdina 4 — Angelo; Marija Lovenjak, Kidričevo 40 - Justino; Marija Ku-mer, Lackova 6 — deklico; Terezija Horvat, Berkovei 12, Ljutomer — dečka. Angela Sunčič, Boreči 47, Ljutomer — Vesno; Marija Križan, Gaberni 52 — deklico; Rozalija Jiis, Jelovice 2 — Ireno; Dragica Kiajderič, Do-lane 120 — Rajka; Ljudmila Meško, Vel. Brebrovnik 57 — Vilka; Marija Resnik, Mariborska 31 — dečka; Marica Rajh, Radomerje 9 — Silvo; Marija CENE Judo Judo klub »Drava« Ptuj obvešča vse svoje stare člane tn vse, ki se hočejo na novo vpisati v klub, da sprejema prijave do 15. januarja 1965 vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v spodnji igralnici dijaškega doma v Prešernovi ulici v Ptuju. Tržne cene povrtnine v ptujski poslovalnici POVRTNtNA Maribor (Pri Magdi) Cvetača 250, ohrovt 120, paradižnik 390, peteršilj 200, por 120. radič 290, solata endivija 180, zelje — sveže 60, zelje — rdeče 100. zelena 100, redkev — črna 60. česen 350. čebula Ila 100, krompir 47, korenček 80, pesa — rdeča 100. vložena paprika 216, vložene kumare 260, koruza 85, pšenica 88, proso 120. fižol tetovec 230, fižol prepeličar 250, fižol cipro 250, fižol mešani 180, kisla repa 100, kislo zelje 100, radenska 56, slatina Donat 56, grozdje nam. JUS I 260, hruške 180,< jabolka Ia 170, jabolka Ila 160, orehi — celi 350, orehi — jedrca 1400, suhe slive,300, dateljni — odprti 560, ječmenova kaša 160, ajdova kaša 400, banane 350, celi lešniki 550, limone 290, mandarine 350, pomaranče 300, rozine 510, ceii rožiči 290^ smokve odp 280, smokve — celofan 95. smokve — venci 55, grappefriut 500, paradižnikove tube 100, Radgonski biser 600, rdeče vino 260 belo vino 250. rdeče vino (2 H 650, belo vino (2 1) 880, jajca 36, med 190, sir 920. Zver, Rogaška 13 — Marjetko; Marija Mar, Dornava 70 — Viljema; Elizabeta Tratnik, Ljutomer, Zacherlova 1 — dečka; Martina Kovačič, Lešje 13 — Tatjano; Ana Hrnja, Smolinci 46 — Janeza; Ljudmila Kmetec, Zagrebška 54-a — deklico; Ju-lijana Tomažič, Središče 128 — Davorina; Angela Priol, Ivanjkovci 41 — Veroniko; Dragica Peršuh, Medvece 16 — deklico. POROKE — Franc Fridl, Zg. Hajdina 77 — Marija Horvat, Zabjak 15; Andrej Kavčič, Dornberg, Tabor 63 — 2*>fija Cestnik. Podvinci 131. UMRLI — Franc Danko. Trubarjeva 6, roj. 1876. umrl 16. 12. 1964; Franc Began. Moškanjci 26, roj. 1930, umrl 20. 12. 1964. ffij^OAte ua ogflaAi PRODAM PRODAM RABLJENO POHIŠTVO. Ptuj, Ljutomerska 8 (Zilavec). PRODAM STAVBENE PARCELE KUPIM DIESEL MOTOR 10 KS. Naslov v upravi, pri ~ ha j d i n ski" 'železni šk i" pos taji! HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE, lah-Vprašajte Rebernaka Jožeta, ko s preužitkom, kupim ali Ptuj, Mejna cesta 10. vzamem v najem. Naslov v ŠIVALNI STROJ -SINGER« pro- upravi dam. Zg. Hajdina 17. 200 KG TEŽKO debelo svinjo prodam. Naslov v upravi. PRODAM 5 HA NJIV, travni- NAJDITELJA ZVEZKA z imenom kov, sadovnjaka, vinograda in Arsič Tomislav prosim, da ga gozda s hišo in gospodarskim proti nagradi čimprej vrne last-poslopjem, elektriko in vodo- niku na Vičavi št. 4 (v popol-vodom. Vprašajte: Anton So- danskih urah) ali v upravi Ted-ko, Krčevina 120. Ptuj. n,Ka" STRANKO. ki je v soboto. 19. decembra ob 15.30 v trgovini JeJen v Ptuju. Lackova ulica, odnesla zavitek z otroškim plaščem (hubertus). prosim, da istega vrne v trgovini Jelen, sicer bo predana sodišču, ker je poznana. RAZNO TOVARNA MIRNA priredi šiviljski tečaj v šoli v Cirkula-nah Pričetek bo 4. januarja 1965 ob 13. uri. Prijave sprejema tajnik šole v Cirkula-nah. Zene in dekleta, izkoristite ugodno priložnost! S l U 2 B t Horoskop OVEN Z odkritosrčnostjo ste si večkrat pomagali kot škodovali. Med starimi znanci se najbolje počutite, ker si medsebojno pomagate. Veselja do vašega dela vam ne bo vzelo niti spoznanje, da ga predpostavljeni neupravičeno podcenjujejo. BIK e Ne bojte se težav, ker ste jih sposobni premagati. Z iznajdljivostjo dosegajte vsaj toliko kot drugi z izredno sposobnostjo. Najbolj vam ugaja resno okolje. DVOJČKA Dolgo se niste mogli odločiti za korak, ki se ga sedaj ne kesa-te. Večkrat se jezite nad seboj, pa vsega le niste s ..mi krivi. Koristno bo za vas, če boste svoje odločitve zaupali le osebi, ki vas najbolj pozna. RAK Rojstni kraj je za vas dragocenost, ki je pred nikomer ne prikrivate. Ta teden boste doživeli prijeten preobrat v ljubezni. V vseh vaših načrtih je precej drznosti. LEV Nedavne neprijetnosti sta sami povzročili z nepremišljenim dejanjem. Vaš položaj se naglo spreminja; sčasoma se bo ustalil. Preveč ste potrpežljivi tudi, ko se izrablja vaša dobrosrčnost. DEVICA Ta mesec ste izredno dobre vo-je; sami veste, da se vam je izpolnila večletna želja. V službi je ugodno vzdušje po vaših uspehih. V težavah se vam posreči najti ugodne rešitve, ki presenečajo. TEHTNICA Mnogo možnosti za naklonjenost vplivnih oseb ste zavrnili z zaupanjem znancem, ki raje govorijo o besedah drugih kot o njihovih dejanjih. V ljubezni ste se umirili. Družinske skrbi vsakogar zresnijo, pa bodo tudi esebo, ki vam jih povzroča. ŠKORPIJON Med resnimi ljudmi najdete svoje notranje ravnovesje. Naklonjeni so vam ljudje, ki več mislijo na bodočnost kot na minule skrbi. V tem mesecu ste spoznali mnoge vrline bližnjih. STRELEC Doživljate skrivnosti, ki jih je težko zaupati najbližnjemu. Večina vaših načrtov je uresničena. Novoletno praznovanje vas bo spravilo v židano voljo kljub mnogim skrbem. KOZOROG Štejejo vas med ljudi, ki imajo vedno polne roka dela. Radi nesebično pomagate, ko pomoč koristi. Med najlepše štejete tiste dni v svojem življenju, ko ste še mislili samo na bodočnost. Za bližnje praznike vas bo presenetilo lepo darilo. VODNAR Vaš srečen dan je četrtek in takrat ste vedno dobre volje. Življenjsko preudarnost imate po svoji materi, marljivost pa je vaša lastnost. S sodelavci se zelo dobro razumete. RIBI Na službenem mestu ste zadovoljni. ker je vaše delo pravilno ocenjeno Največ težav ste odpravili z varčevanjem. V ljubezni imate mnogo več sreče kot ste je pričakovali. ISCfc.^1 SAMSKO ŽENSKO srednjih let. lahko tudi z otrokom, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOCNICO sprejmem. Pišite na naslov: Jelen, Maribor. Moše Pijade 12. PRIDNO DEKLE sprejme za pomočnico družina z otrokoma v Kopru. Informacije pri Skalar Ptuj. Ljutomerska 17. MESTNA LEKARNA PTUJ obvešča, da bo v nedeljo, 27. decembra 1364 ZARADI INVENTURE ZAPRTO Vsem občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1965! Kolektiv MESTNE MLEKARNE PTUJ Čestitka Družinama Nahberger iz Haj-dine 87 in Valenko iz Gorišnice 84, posebej dekletom, želita srečno novo Veto Štefan Nahberger in Martin Valenko, ki služita vojaški rok v Skopju V P. 3218. MESTNI KINO PTUJ predvaja 25. decembra italijanski barvni (cinemascope) film VSAKO NOC NOVO LETO, 26. in 27. decembra ameriški film ZMAGOVALCI. 27 decembra (v nedeljo) ob 10. uri matineja sovjetskega barvnega filma ALI-BABA IN 10 RAZBOJNIKOV. KINO GORIŠNICA predvaja 27. decembra ameriški film STARI 2UCO. KINO ZAVRC predvaja 27. decembra norveSk' film i\ii.Am op^avTK-i Tovarna avtoopreme Ptuj RAZPISUJE delovna mesta: ELEKTROTEHNIK pogoj: elektrotehnik s predpisano prakso VEC KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV KVALIFICIRANIH ORODNIH KJUCAVNlCARJEV KVALIFICIRANIH REZKAR.IEV KVALIFICIRANIH STRUGARJIiV Osebni dohodek jc določen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok dostave prijav: 15 dni po objavi v časopisu. RAZPIS Pionirska komisija pri občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj RAZPISUJE NATEČAJ za ilustracijo, pesem, tekst iz NOB in socialistične graditve domovine. Svoja dela naj pošljejo najpozneje do 15. febr. 19G5 Občinski zvezi društev prijateljev mladine Ptuj. Komisija bo po ocenitvi poslanih del dodelila avtorjem lepe nagrade.