Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 106 Ljubljana, petek 9* maja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa IJpravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon'št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 7&.I80; \Vien št. 105.241. Bethlen o ureditvi reparacijskega vprašanja I NOVA OFENZIVA Stališče Madžarske pri haaških pogajanjih - Ugodnosti in bremena sklenjenih pogodb Budimpešta, 8. maja. AA. S noči je na skupni seji parlamentarnega odbora za finance in odbora za zunanje posle posegel v razpravo o zakonskem načrtu za ratifikacijo Youngovega načrta predsednik madžarske vlade, grof Betlrlen. Najprvo je podal kratek oris pogajanj v Haagu in Parizu. Pri tem je naglašal, kolikšno odgovornost bi bila prevzela Madžarska, ako bi preprečila končno likvidacijo vojne. Stališče Madžarske v Parizu ie bilo defenzivno. Države Male antante so predložile vse svoje zahteve, ki jih imajo na podlagi trianonske mirovne pogodbe. Grof Bethlen ni tajil, da ie Madžarska prevzela po letu 1S44 velike obveze nase in ne dvomi, da bi bilo moči -po večletni borbi doseči boljše uspehe in znižati obveze Madžarske. Toda politična pamet je nalagala, da se popusti, ker so velesile izjavile, da orpovzemajo nase del teh obvez in da ho- čejo doprinesti nove žrtve. Madžarski je bila za njene žrtve priznana popolna finančna suverenost in enakost z ostalimi narodi. Glede* na to, da so vsi narodi prevzeli žrtve, je treba rešitev reparacijskega vprašanja tolmačiti kot obči sporazum. V vsakem primeru pa ima Madžarska več koristi od tega sporazuma, kakor pa da ni prišlo do sporazuma z njenimi sosedi. Naposled je grof Bethlen pozval kritike naj bodo zmerni in naj vpoštevajo vse ofcol-nostli. Vlada je pripravljena upoštevati oametno kritiko. Budimpešta, 8. maja. g. Ministrski pred-' sedn>:!k grof Bethlen je odklonil sprejeti znanega borca za Patievropo grofa Cou-denhove-Kalerghija. Demokratski listi izjavljalo, da se grof Bethlen najbrž boji, da bi mu moglo to škodovati. To stališče pa treba obžalovati, ker predstavlja Pan-evropa za Madžarsko najboljšo rešitev njenega problema. INDIJSKIH NACIJONALISTOV Prevlada levičarskih revolucijonarjev - Zahteva po borbi na nož -Ulične bitke v Solapur ju - Rezerviranost mohamedancev Bombay, 8. maja. d. Položaj v Indij? postaja vse boJj kritičen, ker so po aretaciji Gandija dobili vodilno vlogo levičarski revolucionarni elementi, ki zahtevajo, da je treba pričeti z odločno in brezobzirno borbo za osamosvojitev Indije. Ti krogi imajo posebno mnogo pristašev med indijsko nacionalistično mladino in pa G a ud''je vi mi prostovoljci, ki menijo, da je potreba nastopiti fizično in z orožjem proti angleškemu režimu. Na pritisk teh krogov je bilo tudi sklenjeno, da se organizira pohod proti solnim skladiščem v Dara-sanu. ki ga je pripravljal že Gandi. V tamošndith skladiščih se nahaja več sto vagonov sol, ki je last angleških zakupnikov solin. To sol oddajajo potem monopdlski upravi, da jo prodaja naprej med narod. Pohod bosta vodila eden vodilnih članov kongresa iz Su-rata in Gandijev najmlajši sin Manilal. Angleške oblasti so poslale v Dara-san večje število vojaštva, ki ima nalogo z orožjem v roki preprečiti juriš indijskih nacionalistov na solna skladišča. Po poročilih iz Bomibaya je prišlo v mestu Solaoaiir v bombayskem okraju do novih spopadov med indijskimi nacionalisti: in angleško policijo, ki je hotela razgnati demonstrante. Nacionalisti so se postavili policiji po robu. jo pričeli obmetavati s kamenjem, opeko in oelo streljat); nanjo z revolverji. Baje je bilo vrženih iz množice proti angleškim policistom tudi ndkaa bomb. ki so izbile in težko ranile več stražnikov. Polcija je biia prisiljena streljati s puškami in strojnicami, pri čemer je bilo 25 oseb ubitih, lažje in težje ranjenih pa nad 500. Ogorčeni demonstranti so se razdelili v manjše skupine, ki so napadle šest policijskih komisariia-tov in jih zažgale, iz gorečih zgradb pa odnesle spravljeno rezervno orožie. _ Demonstranti so zažgali tudi sodišče in več žgan jam, v katerih so varili in prodajali alkoholne pijače. V Solapur je bilo odposlanih večje število angleških čet z dklopiiirni avtomobili ia lahko artiljori.io. Indijske nacionaliste vznemirja sedaj pred vsem to, da se še vedno niso pridružili: njihovi akciji muslimani, in da so sklenili voditelji železničarske stavke v Ka-Ikuiti brez predhodnega sporazuma z indijskim kongresom premirje z angleško vlado, ter ustavili stavko. Angleško-egiptska pogajanja razbita Preprečen generalski puč Pogajanja so se razbila radi nem upravljanju Sudana London, 8. maja. AA. Angleško-egiptska pogajanja so se razbila. Egiptski delegati so davi izjavili, da se Egipt ne more odreči Sudanu. Delegati se vrnejo jutri v Kairo. London, 8. maja. AA. Danes popoldne je zunanjti minister Heuderson naznanil spodnji zbornici, da so se angleško-egiptska pogajanja ponesrečila. V kratkem poročilu je Henderson izjavil: »Obžalujem, da moram sporočiti zbornici, da so se pogajanja z egiptsko dclegaciio kljub obojestranskim odkritosrčnim željam za sporazum izjalovila zaradi žalitev egiptske delegacije v vprašanju Sudana. V zelo kratkem času bom predlogi zbornici Belo knjigo, ki se bo bavila s temi pogajanji. Na vprašanje, ako bo med tem časom ohranjen status quo v vprašanju 4 pridržanih točk, je Henderson izjavili, da bo pridržanje omenjenih točk naravna posledica ponesrečenih pogajanj. Leta 1922 je Anglija izjavila, da si rezervira v vprašanju rešitve vprašanja Egipta nastopne 4 točke: 1.) Anglija si pridržuje varstvo Egipta pred inozemsko invazijo; 2.) Anglija bo varovala angleške imperijalne komutilkacije; 3.) si pridržuje angleška država varstvo ino-zemcev in manjšin živečih v Egiptu, in 4.) varstvo Sudana. Sedanja pogajanja so se vršila v okviru omenjenih točk na temelju predlogov, ki jih ie stavil zunanji minister Henderson la- egiptske zahteve po skup-Anglelka „bela knjiga" ni avgusta po razgovorih z Mahmudom Pašo. tedanjim egiptskim ministrskim predsednikom ki so se vršili v Londonu. Tedaj je zunanji minister Henderson izrecno izjavil. da so ti predlogi skrajna meja, do katere lahko popusti angleška vlada Sedanji egiptski ministrski predsednik Nahas paša ie prispel s svojo delegacijo koncem meseca marca v London, da vodi poeaiania na temelju predlogov angleške vlade. Pogajanja so se nadaljevala z dolgim presledkom, tekom katerega so se posvetovali egiotski delegati s svojimi tovariši v Kairu. Po včerajšnji dolgotrajni seji. ki je trajala z malimi presledki do danes malo čez pol 2.. so se pogajanja brez uspe-tra prekinila. Takoj po tem poročilu v spodnji zbornici ie odpotoval Henderson popoldne v Pariz. Egiptska delegacija bo odpotovala iz Londona iutri. Kljub temu. da se pogajanja niso posrečila. so se vodila v izredno prijateljskem duhu in so se končala s poročili zunaniega ministra Hendersona in ministrskega predsednika Nahasa pa*e. ki izražata obžalovanje. da se Pogajanja niso posrečila, in priznavata prijateljski duh, v katerem so se razvijala. Kakor poročaio. ie bilo egiptsko vprašanje pri teh pogajanjih rešeno Pogajanja so se razbila edinole zaradi nesporazuma v vprašanju Sudana. Eeiptska delegacija je stavila v tem vprašanju zahteve. ki so v absolutnem nasprotju s stališčem angleške vlade in proti interesom Sudana sameea in njegovega prebivalstva. Belo knjigo, ki se bo bavila s potekom an-gleško-egiptskih pogajanj, bodo objavili v nekaj dnevih. v Španiji Vaugoin postane naslednik dr, Seipla Seja vodstva krščansko-socialne stranke - Poostritev notranjepolitičnega položaja v Avstriji Dunaj, 8. maia. g. Danes se je vršila seja predsedstva krščansko socialne stranke, na kateri je bilo sporočeno, da je dr. Seipel končnoveliavno odklonil zopetno izvolitev za predsednika krščanske socialne stranke. Na seji je bil izdelan predlog za jutrišnji strankin svet, ki se pa drži tajno. V političnih krogih pa se doznava, da bo jutri gotovo izvoljen za predsednika krščanske socialne stranke in za naslednika dr. Seipla, pcdkancelar in vojni minister Vaugoin. . Vaugoimova izvolitev za predsednika krščanske socialne stranke bo pomenila poslabšanje notranje politične situacije, ker je Vaugoin znan kot zastopnik radikalnega kuirza. Izvolitev Vau-goina bo vplivala tudi na vprašanje zveznih železnic, ker bo v tem primeru najbrže izvoljen za ravnatelja zveznih železnic dr. Straffell, kar bi takoj imelo za posledico odstop predsednika Banhansa. V danih oikolščinah se more torej računati s komplikacijo notranje POMične situacije v Avstriji. Italijanske manifestacije v Tunisu Demonstrativne ovacije visokim italijanskim cerkvenim funkcionarjem — Komentarji francoskega tiska , Tunfe. 8. maja AA. Ob prihodu kardinala Ascalesiia Lavitrana in škofa Bartolomasija je na tisoče tukajšnjih Italijanov priredilo svojima visokima rojakoma veličastne manifestacije. Italijanska cerkvena dostojanstvenika sta bila sprejeta od osobja italijanskega konzulata in od drueih predstavnikov italijanske kolonije. Po prihodu so se vrnile po ulicah velike manifestacije, pr; katerih so vzklikali ma-nifestanti Italiii. Mussoliniju in fašizmu. Francoske oblasti niso motile poteka 'teh manifestacij kljub temu. da so sporočile voditeljem Italijanov, da se bodo v bodoče proti takemu postopanju odločno zavarovale. Parfe. 8. maia d. Pariški listi obširno komentirajo italijanske iredentistične manifestacije v Tunisu in pozivajo vlado, naj v bodoče prepreči tako kršenje gostoljubja. Obenem pa tudi opozarjajo italijanski tisk, naj ob tei priliki ugotovi, kako liberalno postopajo francoske oblasti z italijanskimi naseljenci, ki jim dopuščajo celo tako politično usmeriene in naravnost proti interesom Francije naperjene manifestacije. Rim, 8. maja AA. Po poročilu iz Malte so nacijonalištPčrai kandidati vložili pri angleškem guvernerju krepak protest proti odlo-zitvj volitev itn kršitvi ustave. Zahtevali so takojšnjo vzpostavitev volilne svobode. Nemčija ne bo gradila križarke „B Ber/in, 8. maja. s. V proračunskem odboru državnega zbora je bil odklonjen prvi obrok za gradnjo oklopnice »B«. Proti obroku so glasovali socialni demokrati, demokrati, komunisti in 2 poslanca centruma, za pa ostale frakcije. Glasovanja se je vzdržala Bavarska ljudska stranka in on poslanec centruma. Seja pripravljalnega odbora razorožitvene konference Ženeva, 8. maja AA. Predsednik pripravljalnega odbora za konferenco o razorožitvi je sklenil, da se prihodnja seja te komisije skliče 1. novembra t. 1. Seia se bo vršila v Ženevi. Nekateri pristaSi Primove diktature so se hoteli z vojaškim ptičem zopet polastiti oblasti — Namera je bila pravočasno odkrita in preprečena Primo de Rivere. Te osebe, ki pripadajo raznim smerem, so se sporazumele o načinu, kako preprečiti evencuelni puč generalov. Poleg tega bi organizirano delavstvo proglasilo generalno stavko. Madrid, 8. maja. s. »Agenziia Fafera« označuje vesti o pripravljenem uporu madridske in barcelonske posadke za popolnoma neutemJjene. V vseh mestih Španije vlada popoln red in mir. London, 8. maja. s. Iz Madrida so prispele vesti, da sta generala Martine z Araido in Banrera skušala vpostaviti novo diktaturo. Levičarski elementi, ki so poznali načrte obeh generalov, so se včeraj sestali pri bivšem liberalnem ministru Vfflanuova. Sestanka se je udeležilo približno 30 levičarskih voditeljev. Po zborovanju sta odšSa dva udeleženca k predsedniku vlade generalu Berenguenu in mu sporočila, da se bodo liberalci borili proti vsakemu poskusu obnovitve diktature. Predsednik vlade je odgovoril, da so storjeni vsi potrebni ukrepi proti naklepom imenovanih generalov. Pariz, 8. maja. s. V zvezi z razširjenimi govoricami o predstoječem državnem udaru v svrho vzpostavitve nove diktature v Španiji, se sedaj potrjuje, da je bil dejansko nameravan vojaški puč, ki naj bi se pričel danes ponoči. To namero pa so odkrili še pravočasno. Kot voditelji zarote se imenujejo notranji minister v kabinetu Primo de Rivere Martinez Amido, dalje bivši poveljujoči general v Katalonitii Banrera in general Saro. Imenovani so računali na sodelovanje treh polkov v Madridu in večjega dela barcelonsike posadke. Načrt puoistov se je izjalovi, ker ima vlada, kakor se zdi, večino čet v svojih rokah. Sedaj nadzirajo Mair-tineza Amida v njegovem stanovanju v Madridu zelo ostro, istotaiko generala Barrero, ki je včeraj prispel v Barcelono. Danes ponoči je Imelo več vodilnih osebnosti sestanek, med njimi vodja radikalov Sanchez Guerra, Lerroux, nekaj bivših liberalnih ministrov in generalov, ki so bilii odločni nasprotniki i Likvidacija reparacijske komisije Italija ratificirala Youngov načrt — Seja upravnega odbora Mednarodne reparacijske banke Rim, 8. matfa d. Italijanska vlada je ratificirala 5. t .m. haaške dogovore nanašajoče se na reiparacijsko vprašanje. Ratificirala je tudi Youngov reparacijski načrt. Paril, 8. maja. s. Ker je sedaj tudi Italija ratificirala haaške dogovore, so odstranjene zadnje težkoče, ki so ovirale uveljavlje-nje Youngovega načrta. Razpust reparacijske komisija je predviden za 31. maja. Funkcije in agende reparacijske komisije, v kolikor ne postanejo z Youngovim načrtom sploh brezpredmetne, bodo prešle na Mednarodno reparacijsko banko, ki bo pričela svoje delovanje 14. maja. Upravni svet banke se bo v ponedeljek sestal v Bazlu, da prouči v Parizu sklenjene dogovore in da končno veljavno določi termin za razpis reparacijskega posojila. Seja čsl. zbornice Praga, 8. maja. h. Današnjo sejo poslanske zbornice je predsednik otvoril z izjavo obžalovanja zaradi klofutanja med poslanci na petkovi seji. Vsi poslanci, ki so se udeležili teh nevšečnih scen, so dobili ukor. Zbornica je imela danes dve seji. Na prvi seji je bil v drugem čitanju sprejet načrt o gentskem sistemu za zavarovanje brezposelnih in novela o dodatnih carinah, dalje več pogodb o regulaciji meje z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Na drugi seji, ki se je vršila par minut po prvi, se je razpravljalo o zakonskem načrtu glede starih penzijcmistov, ki ga je včeraj senat sprejel. Prihodnja seja se vrši v četrtek. Tajni fond nemškega vojnega ministrstva Berlin, 8. maja. d. Proračunski odbor nemškega parlamenta je včeraj razpravljal 0 proračunu za vojsko. Komunisti so predlagali, naj se črta ministrov dispozicijski fond v iznosu 1 milijona mark, socijalisti pa so predlagali redukcijo fonda za polovi-oo. Vojni minister Groener je odločno odklonil oba predloga, odklonil pa tudi zahtevo demokratov, naj pojasni, v kake svThe porablja ta znesek. Izjavil je, da gre za zaupanje v njega in druge vojne ministre in se skliceval na to, da se votira ta znesek že od 1. 1926. v enaki vsoti. Komunistični in socijalistični predlog sta bila nato res odklonjena in fond votiran v znesku 1 milijona mark. Z bombo nad igralnico Montecarlo, 8. maia AA. V tukajšnji igral nk>: j« po?iciia aretirala nekega Francoza, ki je zaradi veJikih izgub poizkušal atentat z bombo. Italijanski kralj obiskal Sicilijo Siracusa, 8. maja. AA. Italijanski kralj je včeraj" v spremstvu ministra vojske Gaz-zere in ministra za letalstvo Balba prisostvoval predstavi v grškem gledališču. Nad 15.000 gledalcev je priredilo vladarju po končani predstavi viharne ovacije. Italijanski kralj se je s svojimi spremljevalci tekom včerajšnjega dneva udeležil proslave, ki so jo priredili občinski dostojanstveniki v bohotnem občinskem park Nastopili so pevski zbori in mladina je predvajala značilne sicilijanske plese. Po končani predstavi se je vladar vrnil na krov svoje jahte »Savoia«. Priče slovanske preteklosti Varšava, 8. maja AA. Docent Jagelon-skega vseučilišča v Krakovu dr Žurovski je odkrit v Galiciji in ŠJeziji ni z ostankov starih slovanskih mest in znatno arheološko gradivo. Poljska vlada je sklenila, financirati v vseh teh kra.fih izkopavanje v vellikem obsegu. Stanje turških financ Carigrad, 8. maja s. Podguverner Fraci-ooske narodne banke Charles Rist ie sprejel predlog turške vlade, da poda strokov-njaško mišljenje o položaju turških financ. Rist bo okoli 1. junija prispel v Carigrad. Razmah švedskega vžigaličnega t nista Sydney, 8. maia AA. Kakor poročajo, bo ustanovila švedska družba užigalic v Avstraliji dve tovarni vžigalic, da se izogne carinskim šikanam. »Jadranska straža" prestolonasledniku Petru Split, 8. maja. č. Včeraj se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala s kraljeviči v avtomobilu na Marjan, kjer se je mudila v gozdu nad dve uri, uživajoč prekrasen razgled z grička. Jadranska Straža je prejela i j .CnJ'e' da laIlko P°k!oni prestolonasledniku Petru v času njegovega bivanja v Sphtu obleko člana pomladka Jadranske Straže z društveno čcpico. Po vzorcu te obleke bo določena uniforma pomladka Jadranske Straže za slavnostne prilike. Obleka bo obstojala iz modrega suknjiča z zlatimi gumbi, iz belih dolgih hlač, belih čevljev in bele poletne čepice Jadranske Straže. Kralj v niški okolici Beograd, 8. maja. p. Kakor poroča«) w Niša je Nj. Vel. kralj tudi včerajšnji iin današnji dan porabil za sprehode v okolici, deloma peš, deloma z avtomobilom. Popoldne je kralj z dvornim maršalom Dimitrijevičem v avtomobilu obiskal okoliške vasi Niša. Med potjo se je razgovarjal z mnogimi seijakii. V Niš je včeraj dospel minister dvo-Ta Bora Jeftič, ki je bil na večerji pri kralju in jo davi odpotoval nazaj v Beograd. Davi je dospel v Niš in nadaljeval pot v Nišfco Banjo zunanji minister dr. Voda Marinkovič. Obrtniški kongres Beograd, 8. maja. AA. Na snočnji seii upravnega odbora obrtniških in pomočniških društev je bilo sklenjeno, da se naj vrši letošnji kongres obrtniških organizacij v Beogradu 15. junija t. 1. Kongresa se bodo udeležili zastopniki gospodarskih organizacij iz vse države. Na dnevnem redu bodo: 1. novi načrt zakona o obrtih; 2. novi načrt zakona o strokovnih šolah in 3. razprava o pomenu gospodarskega tiska m književnosti. Minister dr. Frangeš v Valjevu Beograd, 8. maja AA. Minister za kmetijstvo dr. Oton Frangeš je v spremstvu načelnika Milana Gjurjča pregledal 2. t. m. poljedelsko srednjo šolo v Valjevu. Minister je vse dopoldne nadzira! šolo, njene institute in objekte. Bil ie s pregledom ia stanjem v šoli zadovoljen ter je izrekel uprav-' ntku šole svoje priznanje. Seja VZS Beograd, 8. maja. č. Včerajšnja seja vrhovnega zakonodajnega sveta je trajala od 16. do 20.30. Na njej je bila zaključena razprava zakonskih predlogov o izseljevanju in doseljevanju, o zdravstvenih zadrugah in o zdravstveni zaščiti učencev. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Konferenca gospodarskih korporacij Beograd, 8. ■maja A A Koncem m a*'a bo v Dubrovniku konferenca gospodarskih korporacij. V razpravi bodo vprašanja aaše trgovine, obrti jn industrije, med drugim zakonski načrti, ki so jih poslala pristojna ministrstva gospodarskim organizacijam v izjavo. Ban dr. Šilovič častni občan Paga Zagreb, 8. maia č. Ob 10. dopoldne so za-stopraiikii občine Paga na istoimenskem otoku izročili banu dr. Šiloviču diplomo o imenovanju za častnega občana Paga, ker je posvečal v hudih časih vojne posebno skrb deoi Sli sirotam tega otoka. Prvi javni cerkveni nastop patrijarha Varnave Beograd, 8. maja p. V Mali cerkvi Sv. Mairka na starem pokopališču je bita danes svečana arhijerejska služba povodom cerkvene slave. Službo božjo je opravil patri-jarh Varnava ob asistenci mnogih višjih, svečenikov. Zatem je bila procesija, ki jo je vodil patriarh sam. Avstrija In Nemčija Nepričakovana posledica avstrijsko-nemške trgovinske pogodbe — Razočaranje v avstrijskih agrarnih krogih — Svinje in politika Dunaj, 8. maja. Ko je bila pred pičlim mesecem — 15. aprila — podpisana avstrijsko-nemška trgovinska pogodba, je bila vsa avstrijska javnost prepričana, da pričenja za avstrijsko gospodarstvo nova doba, doba razmaha, tembolj, ker se je Avstrija po haaški konferenci in po pariškem sporazumu o vzhodnih reparacijah oprostila težkih spon, ki so prvo desetletje avstrijsko republiko, preostanek nekdanje velike gospodarske enote, ovirale v obnovi in razvoju. Nacionalistični krogi so peli slavospev »gospodarskemu Anschlussu« mimo vseh mirovnih pogodb, gospodarski krogi pa so upali, da bodo našli v Nemčiji trdno oporo in gospodarsko z a slom bo. Zlasti agrarni krog1!, ki so se stalno borili proti uvozu agrarnih produktov iz sosednih držav, so računali s tem, da si bodo po sklenitvi trgovinske pogodbe z Nemčijo zavarovali hrbet proti Jugoslaviji, Poijski in Češkoslovaški. V trdni veni, da se bodo njihove nade uresničile, so se agrarci zadnja leta intenzivno pripravljali na povzdigo avstrijske kmetijske produkcije in z vsemi sredstvi pospeševali zlasti živinorejo. Od vlade so Lzposlovali lepi znesek 10 milijonov šiMngov (80 milj. Din) za nagrado veleposestnikom ;n kmetom, ki bodo najbolj povečali produkcijo. Na vseh straneh se je delalo s polno paro, ob enem pa se je vršila ljuta borba proti uvozu iz Jugoslavije im Poljske; vlada se ie morala na pritisk agrarcev odločiti na revizijo trgovinskih pogodb s sosednimi državami. Avstrijska agrarna ofenziva .ie pričela torej s polno paro, zaključek pa naj bi tvorila sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Pogodba je sedaj sklenjena in uveljavljena, pričakovane ugodne posledice pa so izostale. Avstrijska industrija od pogodbe nima nikakega haska, ker ne more konkurirati z razvito in močno nemško industrijo. Edini .pozitivni uspeh je videti morda v kart-eliziranju sorodnih industrijskih panog. To je pa tudi vse. Naravnost katastrofalne pa so posledice za avstrijske agrarce. Z istim dnem, ko je bila avstrijsko-nemška trgovinska pogodba podpisana, je nemški parlament sprejel carinsko novelo, ki nudi veliko zaščito nemškim agrarcem. To pa je na drugi strani živo zadelo avstrijsko agrarno produkcijo. Prešibka, da bi mogla konkurirati z drugimi agrarnimi državami, se ie zanašala na to, da bi mogla računat; vsaj na nemško podporo v borbi pro M Poljski, Jugoslaviji in Madžarski. Zgodilo pa se je baš nasprotno. S pogodbo so se okoristili nemški agrarci, ki so začeli aa debelo uvažati razne pridelke v Avstrijo. Zadnje dni so zlasti nemške svinje naravnost preplavile avstrijski trg. Posledica tega je bil katastrofalen padec cen, kar predstavlja za avstrijske agrarce silen udarec. Agrarni krogi so zadnje dni sklicali več konferenc, na katerih so razpravljali o novem položaju. Na vseh teh konferencah je prišlo do izraza prepričanje, da ztiači avstrijsko-nemška trgovinska pogodba katastrofo za avstrijsko agrarno produkcijo. Ce bo Nemčija nadaljevala s to »prijateljsko« trgovinsko politiko, bo avstrijsko poljedelstvo popolnoma uničeno. Agrarni krogi zahtevajo sedaj od avstrijske vlade, naj takoj posreduje v Berlinu in naj, če na drug način ni mogoče urediti, odpove komaj uveljavljeno trgovinsko pogodbo. Edino nado polagajo avstrijski agrarci sedaj še na pogajanja z Jugoslavijo, Madžarsko in Poljsko, zahtevajoč, da se uvedejo do-voljne zaščitne carine. Temu zopet nasprotujejo industrijski krogi, ki naglašajo, da so se že itak dovolj žrtvovali za agrarce pri sklepanju pogodbe z Nemčijo. Zato ni izključeno, da bo končni rezultat avstrijsko-nemške trgovinske pogodbe — kriza avstrijske vlade. Avstrijski listi ne prikrivajo, da lahko nastanejo zaradi te pogodbe, ki je tudi celo vrsto drugih vprašanj uredila neugodno za agrarce, težke notrairje-poli-tične komplikacije. Ogorčenje agrarcev zaradi nemške konkurence je že itak zelo veliko notranje-politično napetost le še poostrilo. Parlamentarni zastopniki agrarcev zahtevajo, da se situacija nemudoma razčisti, ker bi morali sicer odreči vlad; vsako nadaljno podporo. Kancelar dr. Schober, ki se je vrnil iz Pariza ;n Londona zelo optimistično razpoložen, bo moral v bližnjih dneh premostiti hude notranje politične težkoče. kakoršnih se gotovo ni nadejal, ko je odhajal z Dunatja, pristaši »Ansciikresa« pa so postali dokaj redkobesedni in morajo marsikako preslišati. Avstrija poviša carine na uvoz žita in moke Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in Madžarsko Dunaj, S. maja g. Pogajanja z Madžarsko so bila za en dan prekinjena ter se bodo nadaljevala jutri. Madžarski delegati hočejo stopiti v stik z merodajnimi mesti v Budimpešti glede avstrijskih zahtev. Gre predvsem za zvišanje carin na žito in moko, pri čemer je predvideno zvišanje žitne carine na 6 zlatih kron. Za moko bi prišel še dodatek 8 zlatih kron, ki bi se pa računal pri žitni carini za 150 kg, tako da bi celokupna carina znašala najmanj 17 zlatih kron. K temu bi še prišla menjajoča se žitna carina, ki bi po dosedanjih razmerah znašala kvečjemu 4 zlate krone. Ta dodatek bi bil odvisen od cene žita. V poljedelskih krogih se ugotavlja, da so cene žiita' sedaj za 14 šilingov nižje nego v preteklem letu. Pri razgovorih z Jugoslavijo gre tudi za te dve carini. Jugoslavija še ni sporočila stališča napram avstrijskim zahtevam. Poleg tega je v pogodbi z Jugoslavijo predvideno zvišanje veljavnosti carin za mastne prašiče od 110 na 130 kg. Ameriška tragedija Mati dvanajskih otrok ustrelila iz poskus Columbus (Ohio). 8. maja d. Časopisje poroča o brezupnem činu prodajalke časopisov Ethel Ycldenove. ki je ustrelila sedem svojih otrok in nato poskusila izvršiti samomor. Ko so nesrečno mater prepeljali v bolnico, ie izpovedala o svojem činu naslednje podrobnosti: Imela sem dvanajst otrok. Kljub vsem svojim napornim poskusom, da b; prehranila teh dvanajst otrok se mi to t i i posrečilo, ker sem vselej premalo zaslužila. Peca ie stradala in me jokajoč prosila kruha. Bolelo me ie srce. ko sem videla, kako strada nedolžna deca. Že pred dali časom so mi zaprli moža. ki se nahaja v kaznilnici v Ohiu. Nekai dni pred svojim obuonim korakom sem poslala pet najstarejših otrok v mesto in nato še ostalih se- obupa sedem otrok in izvršila nato samomora dem ter jih dala fotografirati. Nato sem jim kupila še nove obleke. Na dan. ko sem sklenila naperiti puško proti svoji deci, sem zopet poslala najstarejših pet v mesto in iim izročila listek z vsebino: »Trudna sem življenja, tako ne morem več živeti, ko vidim. da se nihče ne briga za me in mojo deco.« - Nato sem poklicala ostalih sedem otrok k sebi v sobo ter ustrelila enega za drugim s strelom v srce. Da bi sosede ne slišale pokanja pu";ke. sem ovila cev puške v brisačo. Potem ko sem izvršila strašen čin, sem umila truoelca vseh sedem otrok in jih oblekla v praznično oblačilo. Nato sem naperila proti sebi puško in se zbudila iz nezavesti šele v bolnici Pomladanske nevihte in viharji Na Hrvatskem in v Primorju povzročajo nevihte s točo in viharjem precejšnjo škodo Zagreb, 8. maja. č. Zadnje dni divjajo na Hrvatskem in v Primorju skoraj neprestano ncv.hte. Dočim je bilo začetkom ma- ja precej toplo, je temperatura zlasti včeraj in danes rapidno pad;a. V Zagrebu ie bilo danes za to dobo nenavadno mrzlo. Že zgodaj zjutraj je pričelo deževati, vmes pa je padala od časa do časa precej debela toča. Tekom dneva se je parkrat pokazalo tudi solnce, a takoj za tem so zopet sledile nevihte in lilo je kakor iz škafa. Tudi iz drugih krajev poročajo o hudih nevihtah. V Belovaru. se je zlila opoldne strašna ploha Med nevihto je udarila strela v tamošnjo poštno centralo, ki pa je bila k sreči izključena. Nad Siskom in okolico je divjal dopoldne hud vihar, ki je povzročil precejšnjo škodo. Več hiš je popolnoma razkril, mnogo lesenih stavb v okolici pa je vihar porušil. Tudi drevje je precej trpelo. Nad Koprivnico je divjala burja, kakr- šne že dolgo ne pomnijo. S'edil je naliv, ki je bil tako močan, da so bile ulice in trgi v par minutah pod vodo. Zlasti mnogo škode je povzročila burja na trgu, kjer je vihar prevrnil vse lope in stojnice mesarjev in branjevk. Neko starejšo branjev-ko je vihar vrgel ob tla. pri čemer se je znatno poškodovala. Tudi na hišah je vihar povzročil precej škode, ker je pometal raz streh opeko, odtrgal žlebove in porušil celo več dimnikov. S Sušaka poročajo, da divja nad vsem severnim Jadranom močna burja. Morje je zelo razburkano, vendar pa se za enkrat rši promet še v normalnem obsegu Snežni viharji nad Francijo Pariz, S. maja. s. Z ozemlja Sevenov javljajo, da močno sneži. V okolici mesta St. Etienfle. kjer je zadnje dni močno deževalo,' divjajo že več ur snežni viharji. Loire je narastla za 3 metirc. Pri Auvergme sneži že -dva dni neprenehoma. Zborovanje gostilničarjev savske banovine Zagreb, 8. maja- č. Danes dopoldne se je vrs:ia l«:r.a skupščina udruženja hotelirjev, k^varnarjev in krčmarjev savske banovine; na skupščini h bilo navzočih okrog 50 članov, po pooblastilih pa je bilo zastopanih nad 2000 članov iz raznih krcj>y banovine. Podpredsednik Josip Maslič ;e predlaga!, nai se odpošljejo pozdravne brzojivk? Nj Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta in m nistru trgovine in industrije, kar ie bi'lo z navdušenjem sprejeto. Sledilo je poročilo o delu t udruženja v preteklem letu, nakar so bila sprejeta nova pravila. Podpore za nabavo semenja Beograd. 8. maia. č. Kakor smo že poročili, je upravni od>bor Narodne banke pretekli reden odobril milijon dinarjev podpore za un:i:kaC!jo in standardizacijo poljedelskih proizvodov, namenjenih za izvoz. Ta for>d bo upravljal ooLvdf I-ski oddelek beograjske zbornice. Od te vsote se uporabi del za nakup 30.000 kg semena za svluč-nice. Po odredbah kmetijskega ministrstva bc^o razdelila posamezna sreska načelstva to seme med najpotrebnejše kmetovalce, zlasti v SrD:ji, Hrvatski in Slavoniji. V dravski bano-vini Prejmejo to seme od države kmetovalci v srezu Murska Sobota. Prejeto količino semena bodo morali kmetovalci po prvi -žetvi vrniti Letalska zveza Praga-Zagreb Prriea. 8. maja h. S 1. junijem se otvori na prozi Praga-Bratislava-Zagreb češkoslovaški državni zračni promet. Letalsko progo Zagreb-Sušak bo v zvezi s prvo imenovano progo oskrbovala Jugoslovenska letalska družba Polet iz Prage v Zagreb bo trajal 5 in pol ure. iz Zagreba na Sušak oa dve uri. Iz Prage do Sušaka se bo torej rabilo 7 in Pol ure. Letala bodo v svrho večje varnosti imela brezžične aparate. Odlični angleški gostje Beograd, 8. maja. p. V Beograd so dospeli iz Londona Sir Artur Churchill s svojo soprogo in gospo Leabenrouth, znano angleško socialno delavko. Prišli so v našo državo na povabilo nacionalnega odbora Krščanske zajednice mladih ljudi ter ostanejo pri nas štirinajst dni. Sir Churchill je znan angleški javni delavec zlasti v pokretu Krščanske zajednice mladih ljudi. V razgovoru z novinarji je naglašal svojo veliko zadovoljstvo nad lepim sprejemom v Jugoslaviji. Kakor hitro je prišel preko italijanske meje, je povsod naletel na redko ljubeznivost in videl na vseh straneh vzoren red. Zlasti je navdušen, ker se pri n:-s tudi merodajni oficijelni činitelji zelo /;:n t- -•< '.i napredek mladine. Zanimanje dr/r 'torjev za delo mladine je eno najn- '■> jamstev za uspeh v bodoč- nosti. mladina predstavlja bodočnost. Odl:čn gostje so bili danes sprejeti od ministra Kumanudija v zunanjem nrnistr-stvu. od ministra pravde in drugih uglednih osebnosti. Njim na čast je priredil nocoj ameriški poslanik Prince večerjo. V -k>-boto 10. t. m. bodo gostie odšli z zastopniki naše Krščanske zajednice m'adih ljudi na potovanje po Jugoslaviji. Brezposelnost v Zagrebu Zagreb, 8. maja. č. Na seji mestnega zastopstva, ki bo bržkone sredi prihodnjega tedna, se ima izpopolniti status mestnega uradništva s 47 novimi nastavljena", in sicer jih ima biti imenovanih v I. kategoriji 23. v II. kategoriji 12 in v III. kategoriji 12. Za teh 47 mest pa jc bilo vloženih sedemkrat več prošenj in sicer v I. kategoriji 67, v II. kategoriji 98, v III. kategoriji pa 141. Zaradi tolikega število prošenj za razpisana mesta vlada seveda veliko zanimanje za sklepe personalnega odbora, kakor tudi plenarne seje mestnega zastopstva. Podpore za ureditev gnojišč Ljubljana, 8. maja. AA. Kr. banska uprava objavlja: Kljub uradnemu razglasu kr. banske uprave prihajajo vsak dan številne prošnje za podporo pri ureditvi gnojišč in hlevov. Ker so te prošnje v nasprotstvu s pravilnikom o podelitvi podpor za napravo gnojišč, se ne morejo upoštevati. Zato se opozarjajo vsi interesenti, naj ne vlagajo tozadevnih prošenj in si ne delajo nepotrebnih izdatkov, dokler ne bo razglašen pravilnik, kako naj se vlagajo take prošnje. Pravilnik bo razglašen po vseh občinskih uradih. Obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo Neapeli, 8. maia č. Kakor znano, se je vršila tukati mešana jugoslovenska konferenca o revizij ljubljanskega sporazuma o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Konferenca ije dovršila svoje delo ter bo doseženi sporazum predložen vladam v proučitev, odobritev in ratifikacijo. Vlom v poštni urad Zagreb, 8. maja. c. Zagrebška policija ie prejela danes od sreskega načelnika v Novem Ma.ro-iu obvestilo, da so preteklo noč vlomili neznani zilikovei v tamkajšnji poštni urad. Vlomilci so raztrgali rešetke na oknu, vdrli v poštni urad ter odnesli ročno blagajno, v kateri je bilo SOOO D:n gorovine. Upoštevaj železniške predpise! Sombor, 8. mai^ AA. Vlak št. 3, ki vozi med Vinkovci in Subotico, je v bližini postaje Vukovački Salaš povozil Stevana To-ta. Ponesrečenec je, hotel skočit; na vlak pa ie pri tem padel pod kolesa, ki so mu odrezala desno nogo. Na postaji mu je nudil prvo pomoč službujoči zdravnik, nato pa so ga prepeljali v bolnico. Zemlja se trese Rim, 8. maja. AA. Pater Alfani. ravnatelj zemljotresnega observatorija, je ugotovil, da so se v zadnjem času potresni sunki pomnožili v raznih krajih naše zemlje. Tudi nocoj so potresni aparati zaznamovali nove silne potrese v razdalji kakih 3000 km. Po vsej priliki gre za potres v južni Rusiji. Ta potres so zabeležili tudi druge zemljctresne opazovalnice v Evropi. Carigrad, 8. maja. s. Iz Teherana poročajo, da je v severozapadnih perzijskih okrajih Uramia in Salmast močan potres napravil velikansko škodo. Mesto Salmast je popolnoma uničeno. Število smrtnih žrtev maša 2000. Ponare jevalci olik Pariz, 8. maja. V zvezi z veliko sleparijo z umetniškimi slikami francoskih mojstrov iz 19. stoletja sta bili aretirani dve osebi, ki sta izjavili, da je bilo prodanih v zadnjih letih veliko potvorjenih slik posebno v Angliji. Kupci potvorjenih slik trpe veliko gmotno škodo. V to afero je zapleten neki Millet, ki je pri aretaciji izjavil, da je v dobri veri prodal nekemu Thomsonu v Londonu več ponarejenih slik. Tropična vročina v Newyorku Newyork, 8. maja. s. Za mesec maj izredna vročina, ki traja že tri dni, je v inestu Newyor-ku samem zahtevala tri človeške žrtve. Mednarodna konferenca krščanskih dijakov Varšava, 8. maja AA. V Truškovjesu je bila otvorjena konferenca mednarodnih udruženj krščanskih dijakov v Srednj,; Evropi. Konference se udeležuje 40 zastopnikov teh udruženj iz Baltskih držav, Rumu-nije. Bolgarske. Češkoslovaške in Avstrije. Konferenca je posvečena predvsem vprašanju o sodelovanju teh udruženj v posameznih državrJi v v-rašrtn' svetovnega tririt - . Hrneliski tc$? Žatec, 8. maja. h. Tendenca m rra. ccnc 600 do 650. po-vpraševarcje živahno, današnji p-romet približno 20 meter skih sto to-v. železničarji pri prometnem ministru Izročitev spomenice glede izboljšanja materijelnega položaja železniških uslužbencev in glede izdaje raznih pravilnikov Beograd, 8. maja. r. V Hedeljo, ponedeljek in torek se je vršila plenarna seja centralnega odbora Udruženja jug06lovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Po tridnevnih razpravah in posvetovanjih je včeraj posebna deputacija, v kateri so bili kot zastopniki železničarjev iz dravske banovine gg. Juh, Tumpej, Muraus in Rupar. posetila prometnega ministra ter mu izročila obširno spomenico o željah in predlogih železniških uslužbencev. Delegati so mi nistru obširno pojasnili položaj železničarjev ter mu izročili tudi osnutke pravilnikov, ki naj bi se čim prej uveljavili. Deputacija je g. ministra predvsem opozorila na dejstvo, da so železničarji danes najslabše plačani državni uslužbenci. Vsem drugim kategorijam državnih uslužbencev so bili v zadnjih mesecih na novo urejeni prejemki io priznane posebne doklade, le prometno osobje je ostalo pri starih prejemkih, čeprav opravlj* najtežjo in najbolj odgovorno službo. Tako stanje gotovo ni v prospeh prometa. Deputacija je zaradi tega apelirala na gosp. ministra, da zastavi vse svoje sile, da se to stnnje čim prej popravi. Posebej je deputacija intervenirala za železniške delavce. Pravilnik za delavce in pomožno osobje je bil že svoječasno podpisan, a doslej 3e ni obiavljen In uveljavljen. Delavci, ki imajo po '25 do 40 službenih let, živ» zaradi tega v bedi. Z novim pravilnikom bi se jim zasigurala vsaj sikromna eksistenca. Prav tako je deputacija intervenirala pri gosp. ministru glede uveljavljenja pravilnika o posebnih dokladah in nagradah, ki je tudi že odobren, a še ni objavljen. Opozorila je ministra tudi na nujno potrebo novega pravilnika o službeni obleki, ker je prometno osobje v primeri z osobjem drugih resorov zapostavljeno. Na obleko pa je pri prometnem osobju treba polagati še posebno važnost, ker prihaja prometno osobje neprestano v najožji stik s potujočim občinstvom in je torej to tudi zadeva ugleda železniške uprave. Končno je deputacija opozorila gosp. ministra še na okolnost. da edino prometno osobjp še ni dobilo izplačanih razlik iz leta 1923./24. povodom prevedbe urnine. Ker ne gre za posebno finančno brrme. je deputacija prosila ministra, naj izposluje čimprejšnje izplačilo. Prometni minister se je podrobno zanimal zn vse sporočene želje ter obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Obrazložil je deputaciji tudi težkoče. s katerimi se mora boriti pri reševaniu vseh teh vprašanj, zlasti, kar se tiče izboljšanja prejemkov Deputacija je dobila utis. da ima prometni minister resno voljo izboljšati položaj železniškega osobja. da pa se mora boriti s eko-ro nepremostljivimi ovirami. Deputacijo je sprejel tudi ministrski predsednik general Živkovič, ki se je tudi zelo zanimal za želje železničarjev In tudi s svoje slrani obljubil podporo. Dvanajst! dan — dvanajsti obtoženec Nadaljevanje procesa proti zagrebškim teroristom — Tudi obtoženi Prpič se zagovarja na enak način kakor njegovi soobtoženci Bcoierad, 8. maja p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se ie danes nadaljevala razprava proti obtoženim zagrebškim teroristom. Danes ie bil dvanajsti dan razprave: nadaljevalo se ie (zasliševanje dvanajstega obtoženca Ivana Prpiča. ki ga smatra obtožnica poleg Hadžije in Bernar-diča za enega glavnih krivcev. Dr. Culič. zagovornik obtoženega Begiča. je vprašal Prpiča: Po obtožbi je Vinko Begič financiral akcijo. Ali vam ie znano, da bi Begič igra! kako vlogo v bivši HSS? Prpič: Igral ni nobene vloge. Dr. Culič: Ali se ie Begič na vaših sestankih kdaj omenjal? Prnič: Ne. nikdar. Zatem ie bil prečitan zapisnik o izpoved-bi obtoženca pred preiskovalnim sodnikom dr. Arnerijem v Zagrebu. Tu je Prpič priznal. da ie od Begiča prejel pismo, v katerem ie bilo 5000 Din. Prpič se ie Begiču predstavil z geslom: »Lohengrin«. Drugič je Prpič šel k Begiču do nalogu Hadžije ter je prejel od njega 4000 Din. Pri današnjem zaslišanju ie Prpič vse te svoje prejšnje izpoved'' oporekal. Zagovornik ZdTavkovič: Ali ste hoteli demonstrirati proti dr. Srkulju. dr. Rittigu ali proti deputaciji? Prpič: Naši protesti so bili namenjeni proti dr. Srkulju in dr. Rittigu kot voditeljema ooklonitvene deputacije. Zagovornik Zdravkovič: Ali ste hoteli pognati v zrak vlak ali pa prirediti eksplozijo pred odhodom vlaka? Prpič: Hoteli smo prirediti demonstracijo pred odhodom vlaka. Prečitan ie bil nato še zapisnik o zasliševanju obtoženca tekom preiskave v Beogradu. Pri tem zasliševanju je Prpič izpovedal, da je bil Cvetko Hadžija »izhodna točka« cele organizacije. Priznal ie tudi. da ie izročil Jelašiču neko pismo Hadžije, vendar pa ni vedel za njegovo vsebino. Prisostvoval ie tudi nekemu sestanku Je-lašiča s Hadžijo. ne ve pa, o čem sta se razgovariala. Nadalje je Prpič v preiskavi izpovedal, da je bil na sestanku v kavarni »Trilbi«. kier ie ime! glavno besedo Mocnaj. ki je predvsem predlagal, naj se postaviio škatle z eksplozivi na več mestih, naj imajo eksplozije namen demonstracije. ne da bi bile komu nevarne. Ve-selič ie povedal Prpiču. da ie postavil peklenski stroi pri Zrinievcu. Drugega dne je prevzel drugi stroi Franekič. Na današnji razpravi je Prpič zanikal svo.ie prejšnje izpovedbe o Franekiču. Predsednik: Kako pa je bilo s tretjim peklenskim strojem? Prpič: Res je. da sem obljubil, da ga postavim na določeno mesto, vendar pa sem kasneie to namero opustil. Sodnik dr. Kavčič (pokaže obtožencu peklenski stroj, ki je imel biti postavljen na most pri Martinovki): Ali je ta nravi? Prpič ie priznal, da je omenjeni peklenski stroj, ki so si ga nato ogledali tudi zagovorniki. Zatem je bil prečitan zapisnik o konfrontaciji Štrtaka in Prpiča. ki se v glavnem strinja z današnjimi izpovedbam,- Prpiča in prejšnjimi izpovedbami Štrtaka. Prav tako ie bil prečitan zapisnik o konfrontaciji Prpiča in Mirka Debaniča. nakar je bil odrejen odmor 20 minut. Po odmoru se ie nadaljevalo zasliševanje Prpiča. Državni tožilec dr. Ucovič: Vi ste rekli, da peklenski stroj, ki ga je izdelal Štefa-nac, ni mogel imeti drugega učinka kakor detonacijo. Zakaj so bile potem potrebne tolike priprave ter nabava kabla. 200 m dolgega? Samo zaradi detonacije? Prpič: Res ie. samo zaradi detonacije. Državni tožilec: Ako ste hoteli imet; samo detonacijo, zakai ste postavili peklenski stroj na tračnice in ne izven tračnic? Prpič: Boga mi. tega ne vem. Državni tožilec: Zakai ste potem vzeli nepremočljiv kabel in nepremočljive čevlje? Prpič: Tega ne vem. toda mislim, da bi se kabel mogel namestiti samo v vodi. ker bi ga na drugem mestu videli. Zagovornik Zdravkovič ie predlagal, naj se zahteva pojasnilo od zagrebške policije o delu Jugoslovenske akademske čitalnice v Zagrebu, o kateri trdijo obtoženci, da so se v niei pojavile malverzaciie. zaradi česar so bili ogorčeni in so hoteli demonstrirati s oraskalico. Zagovornik Zdravkovič je tudi zahteval, nai se pokličejo oo-sebni strokovnjaki, ki bodo izrekli svoje mnenje o strojih, ki jih obtožnica označuje za peklenske stroje, obtoženci pa imenujejo samo praskalice. Po njegovem prepričanju gre res samo za praskalice. Kot dokaz navaia eksplozijo na Zrinjevcu. kier jc stroj sicer eksplodiral, pa ni povzročil nobene škode in ie imel tako majhen učinek, da se ni pokvarila niti ura v njem. Tudi z? peklenski stroj, ki bi imel biti nameščen na mostu pri Martinovki. trdi. da ni bil nevaren. ker ie imel odprto škatlo ter bi bil njegov učinek v slučaju eksplozije tako neznaten. da bi ne samo ne mogel povzročiti smrti nikogar, temveč tudi nobene škode ne. Državni tožilec dr. Ucovič je odklona oba zagovornikova predloga. Tudi predsednik dr. Subotič je izrazil mnenje, da ni nobene potrebe za zaslišanje oosebnih strokovnjakov ter je za svojo osebo odklonil to zahtevo. Pristavil je. nai obramba predlaga. če želi da sklepa o tem senat. Zagovornik Zdravkovič ie nato ponovi! svoja predloga ter zahteval skico sodišča. Govorilo ie še več zagovornikov, med njimi dr. Trumbič. ki je podprl obe zahtevi odvetnika Zdravkoviča ter dejal. da nai sklepa senat o ugotovitvi nepravilnega poslovanja Jugoslovenske akademske čitalnice, katere uprava ie bila zamenjana. Zavzel se je tudi za predlog, nai se zaslišiio posebni strokovnjaki o učinkovitosti peklenskih strojev. Zatem je predsednik Drešel na zasliševanje. v koliko ie obtoženi Prpič prizadet Pri pismu, ki so ga našli v celici Hadžiie s podpisom »Siniša« in v katerem se obtožencem dajeio navodila, kako naj se zadr-ze pred sodiščem in kako nai odgovarjajo. Prpič je oporekal, da bi imel kaj opraviti s tem pismom. Predsednik (Bernardiču): Niste vi pisali tega pisma? Bernardič: Nisem. Nisem mogel, saj sem zaprt v posebni celici. Predsednik: S tem pismom nimate torej nobene zveze? Bernardič: Nimam. Prpič .ie danes tudi zanikal svojo prejšnjo izpoved, da je bila njihova organizacija tajna in da je Bil Hadžiia iniciiator. Zagovornik dr. Ljubičič ie končno želel Pojasnila, ali je bilo famozno pismo Siniše Pisano s strojem ali z roko. z latinico ali s cirilico. v S tem ie bila današnja razprava zaključena. Jutri pride na vrsto 13. obtoženec; Ante Sefanac. Predavanje o Jugoslaviji v Poznanju aVaršava, 8. maja AA. V prostorih visoke trgovske šole v Poznanju je dr. Smoluhov-ski predaval o Plitvičkih jezerih. Predavanje so izpopolnjevale števifae projekcije. Zanimivemu predavanju dr. Smolubovskcga so prisostvovali številni zastopniki kulturnih in umetniških krogov v Poznanju m mnogo občinstva. Občni zbor JČ Lige v Ljubljani JČ Liga v Ljubljani Je imela sinoči v Zvezdi svoj občni zbor. ki je bil prav številno obiskan. Ker je bil predsednik g. dr. Kramer zadržan, je otvoril občni zbor podpredsednik g. dr. Gustav Gregorin, ki je zlasti iskreno pozdravil navzočega zastopnika češkoslovaškega konzulata g. vice-konzula Jana Orszaga. Odborovo poročilo je podal podpredsednik g. Rasto Pusto-slemšek. O gmotnem stanju je poročal blagajnik ravnatelj g. Krofta, ki je ugotovil, da se denarna imovina tudi v tem letu ni zmanjšala. Na predlog pregledovalca računov g. Ivana Tavčarja, je bil blagajniku podeljen absolutorij s pohvalo. Pri volitvah je bil z vzklikom zopet izvoljen za predsednika g. dr. Albert Kramer, v odbor pa z malimi izjemami stari odborniki. Ko so zborovalci priredili podpredsedniku g. dr. Gregorinu o priliki nje-gove 70!etnice iskrene ovacije, je predsedujoči zaključil zborovanje. VREMENSKA NAPOVED Dtinajska vremenska napoved ra petek: Na zapadu Avstrije spremenljivo, hladno, na vzhodu najbrž po nevihtah ali deževju hladno, menjajoče se oblačno, na jugu nevihte. mogoče tudi toča. Naši kraji in ljudje Razgovor z gdč. Cook Drevi se bo vršil ob 20. v dvorani Delavske zbornice iugosiovensko-ameriški večer. ki ga priredi gdč. Ellenor Cook s svojo prijateljico gdč. Camillo Edvvards. Za Ljubljano ie ta večer narodne pesini in plesov v nošah Drav za prav dogodek in še celo pomemben dogodek. Prvič bo pela pri nas Američanka poleg drugih slovanskih narodnih pesmi tudi slovenske. Prvič bo zapela Američanka s slovenskega odra pesmice, ki iih prepeva naš narod, pesmice, ki so vzklile med narodom in so naši na.idrago-ceneiši narodni bise^t Kie so tiste stezice? Kje so moie rožice.-' Regiment po cesti gre itd. ... Američanka, ki bo pela arevi nase narodne pesmi, ie miss Ellenor Cook. ki smo io našim čitatel.iem že predstavili. Tone Subelj je v včerajšnji številki napisal o nii. kako se ie z njo seznanil in o njeni neprecenljivi propagandi naše pesmi v novem svetu. Gdč. Cook se ie pripeliala včera.i iz Zasrreba. Na5 urednik ie imel priliko pogovarjati se z njo. Iz njegovega razgovora priobčujemo naslednje zanimivosti. EHenor Cook ie po zunanjost; interesant-na Američanka, ko pa se človek z njo pogovarja. občuti nieno šarmantnost. Mi si predstavljamo Anglosaksonce kot rezervirane in morda celo Puste ljudi, ko se pa pogovarjaš z miss Cook. se počutiš kakor med domačimi. Tako je ljubezniva in blaga, kako bi ii sicer tud= segla tako globoko v srce naša narodna pesem, kako bi mogla tako vzljubiti naš narodni genij, ki se odraža v teh pesmih. Nisem si mogel kaj. da jo ne bi naiprvo vprašal, kako ie prišla do tega. da ie začela proučevati baš slovanske narodne pesmi. »Prvič sem slišala slovanske pesmi na Fllis Islandu. kjer se izkrcajo emigranti. Takoi sem se navdušila baš za te pesmi. Igrala sem dotlei klavir, pa sem ga žrtvovala petju. Poprijela sem se petja in sicer petja slovanskih narodnih pesmi. Takoi sem sestavila proeram slovanskih pesmi in priredila v Ameriki prvi koncert. O deželah, kier jih pojejo, sprva nisem dosti vedela, saj veste, da so Američani slabi geografi. Vso lepoto vaše slovenske narodne pesmi mi je odkril šele vaš rojak Tone Šubelj, s katerim sem se seznanila v Newyorku. Poznala sem tudi nekatere Srbe. ki so mi takoj svetovali, naj odidem v Slovenijo, tam da imajo celo bogastvo v narodnih pesmih, Pred 4 leti sem zato res prvikrat prišla v Slovenijo. Tedaj univerzitetni profesor dr. Leonid Pitamic me ie spreiel in tudi poskrbel, da sem slišala vaše pesmi. Tedaj sem odšla z ljubeznivo gospo Coppeland tudi v Bohinj, v Mojstrano in v Kranjsko goro, kier sem poslušala, kako ljudstvo poje. V Mojstrani me ie hčerka hotelirja Rabiča Mica tod; naučila kolo. Kupila sem na Gorenjskem tudi lepo staro slovensko narodno nošo s katero sem nastopala na vseh koncertih v Ameriki. Iz Ljubljane sem nato od^Ia v Zagreb, kier sem se s pomočjo g. Širole zopet naučila nekaj hrvatskih narodnih pesmi. V Dubrovniku sem se naučila tudi eno. In tud; v Beogradu sem študirala srbske narodne pesmi. Po tem prvem potovanju po Jugoslaviji in ostali Evropi sem se vrnila v Ameriko in tedaj sem spoznala Toneta Šublia. To je bilo pred dvema letoma in pol. Njegova ie zasluga, da sem slovansko pesem še bolj vzljubila. Prirejala sva koncerte skupno po vseh večiih mestih Amerike. Povsod sva imela velik uspeh.« Miss Cook ima naštudiranih okoli 200 narodnih pesmi. Z našo pesmijo pa je nastopila v več kakor 500 ameriških mestih. Zanimalo me je. zakaj ie prav za prav slovanska narodna pesem tako navdušila Američane. »Američani radi poslušajo te pesmi, ne morda zato. ker so za Ameriko »eksotične-. ^ temveč zato. ker so lepe, izredno melodiozne in izražajo ravno tako šega-v°st kakor otožnost vašega naroda. Obenem so globoke, človeku sežejo res v dušo in zapuste nepozabljiv vtis. Iz njih veje tud; velika ljubezen do rodne grude. Izražajo torei notranje bogastvo naroda. In ravno ta enostavnost in preprostost je morda. kar ie Američanom tako všeč.« Kako ste vašim rojakom v Ameriki interpretirali naše pesmi? »Da so iih bolie razumeli, sem jim naj-nrvo povedala angleški, kje sem pesem našla. kie jo pojejo, kaj je njena vsebina in kakšne za pomena je pesem za narod. Popisala sem ob tei priliki tudi deželo, kjer jo Poieio. Tako velik uspeh sem imela tudi zato, ker moii koncerti niso bili strogi koncerti. temveč enostavne, prisrčne prireditve z nošami narodov, katerih pesm; sem pela. Na vsakem koncertu sem pokazala tudi 8 ali 10 narodnih noš in s kulisami tudi karakteristiko dežele. Zato tudi da-našnii večer ne bo strog koncert, temveč domač večer narodne pesmi. Miss Cook ostane v Ljubljani do sobote. potem pa odpotuje v Prago, Bratislavo in Brno. Povsod bo priredila koncert narodnih pesmi. Iz Češkoslovaške odpotuje v Holandijo. kjer bo imela šest koncertov. Ona kakor njena prijateljica in spremljevalka na klavirju miss Camilla Edwards iz Newyorka ljubita naše kraje, nas in naše narodno pesem in odkrivata nje lepoto vsemu svetu. Bodimo iima zato hvaležni in iz-kažimo iima to drevi s častnim obiskom na jugoslovensko-ameriškem večeru v Delavski zbornici —nek. Izlet Jadranske Straže (Ob binkoštih 7.. 8.. 9. in 10. junija v Split, Solin in Trogir.) Še nekaj dni nas loči od zaključka prijav. le še nekaj dni potem in poleteli bomo z belini labudom po valovih sinjega Jadrana v reprezentančno mesto našega pomorstva. Mimo znamenitih letovišč severnega Jadrana, mimo košatega in poraslega Raba, mimo trgovskega Šibenika ob obali južne Dalmacije v veliko luko Split. Koliko praporov na jamborih jadrnic, parnikov, velikih in malih nas bo pozdravljalo na binko-štno_nedel.io. Stopili bomo na francosko obalo. Široko asfaltirana cesta, v ozadiu palače, spomeniki v ogrodju palače Dioklecijana. ki pričajo o najrazličnejših kulturah, v ospredju palme, visoke in košate ter vse to razsvetljuje zdravo južno solnce. Mar smo v Niči? Ali smo v muzeju? Ne. v iugo-* slovenskem Splitu, koieara vsak kamen je zgodovinskega pomena. Le še nekai dni nas loči in zaključimo prijave. Še ie nekai mest v A in B razredu prostih, tudi za pomladek je še nekaj prostora. Opozarjamo ponovno na bežeči čas. Prijavite se nemudoma. Razred A 900 Din ter vlak z vpisnino 60 Din: razred B 700 Din z vlakom in vpisnino 745 Din in za pomladek ter dijake in dijakinje 430 Din. To so malenkostne vsote za res udobno potovanje štirih dni. Zahtevajte takoi prospekte. Prijave sprejema profesor F. Sič, Ljubljana, Vogelna ulica 3 do 15. t. m. Lep uspeh ljubljanskih skavtov in planink Naša skavtska organizacija je že tako razširila svoje članstvo in svojo opremo, da se ji ie izkazala potreba na lastnem društvenem domu. ki naj bi omogočil uspešno nadaljnji razvoi. Denar v to svrho so naši skavti že dolgo zbirali in znosili malo vsotico. ki iim služi za osnovni fond. Da pa pospešijo svojo akcijo, so priredili od 27. aprila do 4. t. m. v Ljubljani skavtski teden z raznimi prireditvami. Prokrovitelj-stvo nad tem tednom ie sprejela gospa banova inž. Sernečeva. ki se je izrekla organizaciji zelo naklonjeno. Tudi njene hčere so že dalje časa članice. Od vsega skavtskega tedna ie bila najbolj zanimiva razstava na ljubljanskem ve-lesejmu v paviljonu, ki ga ie stavil na razpolago Higijenski zavod. Pred otvoritvijo ie razvila gospa banova prvo zastavo ljubljanskih planink. nato pa si je kot prva ogledala razstavo, a za njo takoj zastopnik vojske, soproga župana dr. Puca. predstavnik; šo' ter ostali gostje. Med tednom so posetili razstavo še častna dvorna dama sra. Franja Tavčarjeva, župan g. dr. Puc, pomožni škof dr. Rožman in predsednik Hi-giienskega zavoda dr. Pire. Vsi so se o razstavi izrazil! zelo pohvalno, saj pa ie tudi proti pričakovanju pokazala, kako zelo ie že skavtizem pri nas razvit. Čez teden je obiskalo razstavo kakih tri tisoč posetnikov. Druga zanimiva prireditev skavtskega tedna ie bila produkciia v nedeljo 4. t. m. popoldne na igrišču TKD Atene v Tivoliju. Tam so skavti pokazali razne svoie never- jetne spretnosti, ki jih goie v prostem času svojih sestankov kot koristno organizirano zabavo. Najtežje — lokostrelstvo, ki je najnovejši moderm šport, ie pokazalo iako spretne strelce, ki so le malokdaj zgrešili tarčo. Še večia spretnost se je izkazala pri metanju nožev in sekiric, ki so vedno lepo tičale v nastavljeni deski, in nič manj pri metu lase. Tud; v signalizaciji, ki je ena izmed tehničnih skavtskih vežb. so pokazali skavti veliko izurjenost z dosego oddaje 96 črk na minuto. V glavnem sta si v spretnostih kosali I. in III. četa. ki sta se izkazali kot enakovredni. II. četa. ki je še mlajša, jim pa hitro sledi in obeta strniti vse v krepke skavtske vrste. Med tednom se ie vršilo več skavtskih turnirjev, med katerimi ie omeniti table -tenis turnir, pr; katerem so nastopili v tem športu ljubljanski prvaki, vsi skavti. Prvo mesto je dosegel Tone Dečman. ki obeta postati z nadaljnjim treningom resen konkurent za državno prvenstvo. Skavti pa so tudi dobri plavači in dajejo uporabne konkurenčne moči v plavanju m skakanju SK Iliriji. Vsekakor organizira skavtizem mladino bolje ko vsaka druga organizacija. Vse prireditve je zaključila akademija v dvorani Delavske zbornice, ki ie bila zaradi koncerta za revno deco zadnji ponedeljek preložena na sredo 7. t. m. zvečer. Akademijo so posetili eospa banova inž. Sernečeva. škof dr. Rožman. gospa županova dr. Pucova. odlični prijatelji skavtiz-ma. starešine in obilo občinstva. Vso akademijo so pripravili skavti iz lastnih moči ter sestavili tudi vse glasbene in recitator-ske točke sam', da se izkažejo i na tem polju. Predvedenih ie bilo par točk s svetovnega skavtskega kongresa v Angliji 1. 1939.. ki se ga je udeležilo tudi pet ljubljanskih skavtov, tako n. pr. japonski boj z zmajem, originalni ruski ples. originalna zamorska Pesem, ki ie morala biti ponavljana, produkcija moža iz gume itd. Najbolj Pa so občinstvu ugajali komični nastopi, ki — vsi originalni — pričajo o zdravem humorju skavtov. Višek so dosegli s svojim plesom boy-skavti in skavtski orkester z megafoni brez instrumentov, k; je žel buren aplavi in bil v celoti ponavljan. Ti komični nastopi so spravili občinstvo v izvrstno razpoloženje. Le žal, da je bi! tempo nastopov nekoliko Počasen zaradi tehnično premajhnega odra. Vsekakor pa je bila prireditev dober zaključek skavtskega tedna in mejnik k novemu resnemu delu za razvoj in uspeh te izvrstne mladinske organizacije. Prireditev vse?a tedna ie trikratno pomnožila fond za zgradbo doma ljubljanskih skavtov in planink. ki ga upravlja klub »Skavtski dom«, ter tako vsemu svojemu namenu dobro uspela. Želimo skavtom in planinkam tudi v nadalje mnogo uspeha ori njihovem resnem vzgojnem in humanitarnem stremljenju. Shod zagorskih rudarjev Zagorje, 7. maja V nedelio dopoldne se ie vršil v prostorih gospe Brvarjeve v Toplicah dobro obiskan shod rudarjev zagorskega revirja. O položaju delavstva z oziram na obstoječe razmerje med TPiD in železniško upravo, ki zanima sploh vso iavnost, je obširno poročal tajnik rudarske zveze g. Arh iz Zagorja. Po zadnjih informacijah bodo dolgotrajna pogajanja med TPD in železniško upravo najbrž zaključena tekom tega tedna. V tem primeru bi se prihodnji ponedeliek pričelo v rudnikih z rednim delom. Delo je počivalo v soboto, ta teden pa je praznovanje določeno 'za torek, četrtek in soboto, ker železnice ne spreiemaio premora. O rudarski denutaciii v Beogradu ie poročal g. Krautberger. Deputaciia ie potrkala na vseh merodajnih mestih in dobiia nekai obljub. Sedai ie sporočila delavska Danes predstave samo ob V2 8 in V4 IO zvečer Triumfalni zvočni velefilm prave in globoke materinske ljubezni, film, ki ga kritika imenuje nemški „S in g in g Fool" Tebe sem ljubil Pretresljiva življenska drama slavne pevke Poje in govori v nemškem jezika MADT CHBISTIASS Predprodaja vstopnic od 10. dop. dalje'. Telefon 2124 KINO MATICA zbornica iz Beograda, da ni mogoče nakazati zaprošenih podpor rudarjem, ker ni za Slovenijo v to svrho predvidenega kredita. Poročilo delavske zbornice je navedio tozadevno obvestilo ministrstva za socialno politiko. Precej razburjenja med rudarji ie napravila razdelitev živilskih nakaznic iz milijonske oodpere TPD. Z razdelitvijo niso zadovoljni nekateri rudarji, ki so v prvi polovici aprila zaslužili okrog 300 do 400 Din, a so prejeli enake deleže kakor oni. ki so zaslužili po 700 do 800 Din. G. Šober je pojasnil zborovalcem. da ie zagorska skupina predlagala na anketi v Trbovljah, naj se podpora porazdeli po visokosti zaslužka ne elede na to. koliko delovnih dni imaio posamezniki. Predlog ie bil odklonjen in so zaradi tega vsi očitki članom zagorske skupine neutemelieni. Govornik ie končno pozival zborovalce. naj goie med seboi več bratske vzajemnosti in sočutia. kar je posebno Potrebno v sedanji krizi Smrt starčka na cesti Stara Loka. 8. maja Ko se je vrača' selski pismonoša Franc Podobnik v ponedeljek popoldne okoli 16. proti Škofji Loki. je naletel na cesti blizu Stare Loke nad Gasilskim domom na čudno najdbo. Brez znakov živlienia ie ležal sredi ceste neznan starček, ki je moral pred kratkim preminuti, ker je bilo njegovo truplo še toplo. Vznemirjeni Podobnik ie o dogodku takoj obvestil orožniško postajo v Škofji Loki. Na lice mesta sta odšla narednik Jakob Čujež in kaplar Leopold Mlakar. Orožnika sta ugotovila, da je starček umrl naravne smrti: več truda pa ie stalo, da sta dognala še njegovo identiteto. Bil ie to 75-letni Rudolf Franc, po poklicu oglar in pristojen v Radovljico. Kot vdovec je iznenada preminuli stanoval pri svoji hčerki Tereziji Kurad. poročeni pri Sv. Duhu v občini Stara Loka. Kakor se ie pozneje dognalo, se ie pokojnik kljub rahlemu zdravju vseeno napotil z doma v Škofio Loko. da obišče sorodnike. Spremljala ga ie le 8-letna vnukinja. Med potjo pa ie g. Rudolfu postalo slabo. Celo ljudje, ki so bili po opravkih na polju, so opazili negotove starčkove korake, njegovo vidno slabost in omahljivost. V bližini Gasilskega doma je prikipela kriza do vrhunca. Stari mož se ie iznenada zerrudil na tla. Kmalu nato ie tudi izdihnil. Preplašeno dekletce ie teklo v Škofio Loko. da o žalostnem dogodku obvesti sorodnike. ki so takoi prihiteli na kraj nezgode. Na željo sorodstva je bil pokojnik prepeljan k Sv. Duhu. odkoder se bo vršil pogreb v Staro Loko. Umobolnik na ulici Liubliana. 8. maja Po ulicah v najrazličnejših delih mesta, največkrat pa okrog Ilirskega trga so bili ljudje v zadniih dneh že večkrat priča skrajno mučnim prizorom, ki jih ie povzročil nesrečen mladenič. Stanuie na Ilirskem trgu 6 in prihitel je na ulico včasi popolnoma opravljen, včasi Pa tudi le za silo oblečen. Bega! ie okrog, kričal kakor da se čuti zasledovanega, jokal in klical Marijo na pomoč. Ljudje so se zbirali okrog niega in kmalu uvideli iz njegovega ponašanja, da imajo opravka z blaznežem. Fant se ie nekaj časa ozira! okrog in spet pobegnil, se zatekel v kako vežo ali kamorkoli kakor v strahu pred ffudmi. V ponedeljek opoldne je pribeža' mimo univerze po Konsrresnem trgu. ustavljal ljudi in jih milo prosil, naj ga zaščitijo pred zasledovanjem policije. Naslednji dan se je pojavil v Ravniliarievi ulici in Vod-matu. Tam je tekal nekai časa gor in dol, nenadoma pa se ie zgrudil na tla in obležal nezavesten. Ljudje so opozoril; rešilno postaio. ki ie nesrečneža po svojih organih spravila v bolnico. V bolnici se je nesrečni mladenič zavedel šele čez nekai ur. Kakor hitro pa ie uvidel. da. je v bolnici, je KULTURNI PREGLED Se so Vaši zobje zdravi, če pa svojih ust in zob ne' negujete pravilno, se kmalu pojavijo znaki bolezni, ki Vam povzročijo mukepolne ure Ognite se temu! Kozarec tople vode s par kapljicami Odola — več ne potrebujete. S tem si dodobra izplaknite usta, zdrgnite z Odol-pasto za zobe, — najprinernejše po vsakem obedu — temeljito svoje zobe: to je najboljša metoda negovanja zob in ust. ob prvi priliki pobegnil ven. Odšel ie spet na svoie stanovanje, kier se ie popoldne zadržal mirno. Kmalu pa ga je spet popadlo in odšel ie na cesto. Nato se ie vrnil domov, ponoči pa ob 4. zjutraj pritekel zopet na trg in odšel v Salendrovo ulico, kier je pričel razbijati vrata in okna hiš ter tožiti o preganjanju. Ljudje so ga komaj potolažili in spravili domov. Proti večeru pa je prišel spet iz hiše in med kričanjem in gestikuliranjem zdrvel znova proti Salen-drovi ulici. Tam se je pričela naenkrat zbirati velika množica pasantov, ki so pomi-1 ovali bolnika, le nekaj surovežev se je motalo okrog njega, ki so se ga dejansko lotevali. Prišlo ie zaradi tega celo do raznih scen in so padali po hrbtih udarci z dežnikom v splošno zabavo ostale publike. »Kdo ie ubožec?« so se sipraševali ljudje križem, kajti mnogi niso vedeli kdo in kaj je nesrečni mladenič, ki se je sukal v krogu ljudi in venomer kričal, naj ?a skrijejo, da ga ne bodo ubili stražniki. Iz neke veže je prihitela nato neka gospa in pojasnjevala spraševalcem, da je nesrečni blaznež bivši klepar v tobačni tovarni Franc Vrhov-nik. Fant da je imel smisel in veselje za godbo in ie v prostem času posečal konser-vatorii. Igral je pozavno, pozneje pa ie obolel na jetrih in ni mogel več delati. Iskal si je službe kot muzik, pa je ni mogel dobiti. Odpovedano mu je bilo tudi stanovanje. Udarci usode so ranili njegovo občutljivo dušo in nenadoma se mu je omračil um. Ko so nekateri zvedeli, kako je z nesrečnim fantom, so začutili do bolnika še večje usmiljenje. Telefonirali so na rešilno oo-stajo. naj se spravi mladenič v bolnico. Reševalci pa niso mogli intervenirati, kajti fant ie bil brez dokumentov in ga v bolnico ne bi sprejeli. Tudi poklicani stražniki niso znali, kaj početi z bolnikom. Proti polnoči ie nesrečni Vrhovnik zlezel na streho Kotnikove drvarnice in kričal, naj ga ne ustrele. Proti 2. zjutraj se je vendarle posrečilo nekaterim. da so blaznega fanta spravili na tla. nakar so mu reševalci nadeli prisilni jopič in ga spravili v stanovanje. Tam ie ostal do jutra zopet miren, potem pa. ko so ga oprostili prisilnega jopiča, je nenadoma odvrgel vso obleko in okroar 9. pribežal skoro čisto gol ponovno v Salendrovo ulico. Tam se je podil sem pa tja-dokler ga niso spravili v neko vežo. Tam so ga silo oblekli, nakar ga je odpeljal neki privatnik v bolnico, kjer so ga slednjič vendarle spoznali za blaznega in ga oddali zaenkrat na opazovalni oddelek. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo. bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri združljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Radio Cherma LAŠKO Vsem cenjenim obiskovalcem kopališča sporočamo, da je kopališče na novo preurejeno in adaptirano. Vsa dela so dovršena in bo kopališče od danes naprej v celem obsegu zopet odprto. UPRAVA KOPALIŠČA. Gostovanje beograjske operete v Mariboru Maribor, prve dni maja. GosEte pozdravljamo v Man boru vedno prpsrčno. Posebno tedaj, ko se nadejamo, da nam prinesejo v naše provincdjalno pomirljivo ozračje nekaj novega, širjega, bolj im-pufoivnega življenja. Velika oderska rutina in igranost, oživljena realistika in umirjena igra so nam storile beograjske goste pceebno dobrodošle. Uprizorili so niz sodobnih operet: Cirkuško princeso (v ponedeljek in soboto), Carje vi čd, Pacraninija, Španskega sla veka in šibko Svatbo v Hollywoodu. Torej pester repertoar. Občinstvu, ki je zaporedoma napolnilo gledališče, je posebno ugajala Kolnianova Cirkuška princesa, ki je bila podana z velikim elanom. Ansambl vodi g. Jovan Srbalj. Sam je dirigiral v Paganiniju in v Španskem slavčku. Njegova vseskozi distingvirana muzikalna osebnost je z lahkoto mogla premostili redne težkoče; kajti orkester je igral po eni sami vaji. Kapelnik g. Plecity — Mariborčanom je v dobrem spominu — se je posebno odlikoval v Cirkuški princesi. Njegova odločnost je zmagovito obvladala naš domači orkester, ki je zvenel polno in bujno. Režirala sta gg. Klemenčič in Dobrid. Oba t. veščo roko in dobrim instinktom, ld je neobhodni predpogoj dobrega teatra. Obenem sta oba komilka. G. Klemenčič nam je bil v vlogi Tonija Schlumbergerja (Cirkuška princesa) (kar najbolj po godu. Originalna oderska posebnost je bil natakar Pelikan g. Dobriča v isti opereti. Smiselni situacijski humor je izvabil salve smeha in spravil občinstvo v zidano razpoloženje. Prva diva, gdč. Kamerovska, je. vsevdilj prepričevalna, velika dama. Razpolaga z lepim glasovnim materijalom, ki se je v Pa-ganiniju odlično uveljavil. Njeni naravni eleganci in pnkupljivi prikazuj se je publika divila. Z njo je tekmovala gdč. Jesičeva kot druga diva, ki poseduje le

to je vstopil v vlak proti Mariboru, kjer ga je sprevodnik izročil železniški policiji. Nepoboljšljivega fantička so takoj po prihodu v Maribor odpravili zopet v Ljubljano. Sicer pa mora biti v mladinskih zavodih v Ljubljani nadzorstvo skrajno pomankljivo. drugače pač begi 'n zavoda ne bi bili tako pogosti- a— Tatvina koles. V sredo popoldne krog Ifi. ure je Jožef Gorup sluga v tovarni Tho-nia v Mlinski ulici, imel opravka na kolodvorski pošti. Kolo ie prisloni! pred pošto ol> zid. Ko se ie vrnil, ga ni več našel. Kolo jc vredno okrog 1400 Din. Iz Kran r— Materinski dan v Kranju. Tukajšnja podružnica Koia jugoslovenskih sester« proslavi v nedeljo 11. t. m. Materinski dan s p/odajo cvetk. Slavno meščanstvo iri ostalo občinstvo naj blagovoli po svojh m o čeli počastiti spomin matere z odkupom cvetja! Izkupiček je namenjen revnim materam, da jim s tem vsaj za trenutek olajšamo težko življenje. r— Škropljenje cest v mestu. To vprašanje daje mestu mnogo br ge, zlasti v poslednjih letih, ko je cestni promet ogromno narasel in ko drvi po državni cesti skozi mesto v poletnih mesecih dnevno po več sto vozil. Prvotno je nameravala mestna občina, da nabavi škropilni avtomobil, kar je sedaj zaenkrat opustila zaradi previsoke cene. Pač pa je naročila še eden ročen voziček s cevmi za škropljenje, da bodo sedaj mestni delavci škropili mestne ceste najmanj dvakrat na dan. Ker pa se čestokrat dogodi, da primanjkuje v poletju v vodovodu vode, bo občina uporabljala dva vodnjaka pri župni cerkvi in Čolnarjevi hiši. za katere je že naročila motorni črpalki na električni pogon. V to s vrh o se ho uporabilo kritje iz postavke 60.(X!0 Din letošnjega občinskega proračuna, ki je bila prej določena kot prvi obrok za nabavo škropilnega avtomobila. r— Uspela protituberkulozna propaganda. Preteklo nedeljo jc organiziralo vodstvo tukajšnje ekspoziture OUZD prav uspelo propagandno predavanje, s čemer naj bi tudi mesto Kranj sodelovalo v splošni proti-tuberkulozni akciji. Dvorana Ljudskega doma je bila nabito polna občinstva, zlasti delavstva. Zborovanje je otvoril in pojasnil upravnik bolniške blagajne g. Cvar. Zdravnik dr Bežič je predaval o pojmu tuberkuloze, dr. Bežek pa je pojasnil sredstva. kako se varujemo te bo'ezni Protituberkulozna akcija ima baš v Kranju svojo posebno upravičenost in potrebo, ker odstotek tuberkuloznih stalno rase v kranjski okolici. V tem pač ima industrializacija gorenjske metropole svojo temno stran, katero pa je treba s sistematičnim proti-tuherkuiozr.im delom in pravilno vzgojo delavstva čim bolj zmanjšati r— Pogozailev Šmarietne gore. Lansko leto je mestna občina prodala škofjeloškemu industrijalcu g. Francu Dolencu lep kos smrekovega gozda na Šmarjetni gori nad Gorcnjo Savo in kolodvorom v izsedbor Narodne banke sklenil predložiti širšemu odboru znižanje diskontne stopnje za sezonske kredite, in sicer v izmeri 2%. Iz izjave, ki jo je v pogledu znižanja di skonta podal -Jugoslovenskemu LIcydn prominenten predstavnik zagrebških bančnih krogov, posnemamo naslednje podrobnosti o stališču interesiranin zagrebških bančnikov o nameravanem znižanju obrestne mere. Znižanje diskonta Narodne banke je bilo v principu sklenjeno že pred nedavnim časom. Zagrebški bančni krogi so bili pozvani. da o tem izrečejo svoje mnenje, ter so izjavili odločilnim faktorjem, da po njihovem naziranju pri nas še ni potrebno slediti v zniževanju diskonta novčaničnim bankam v inozemstvu. Namen znižanja diskonta v inozemstvu je vedno ta, da se vzpostavi normalno razmerje med oficijrlnim in privatnim diskontom. Če je torej privatni diskont zaradi naraščajoče likvidnosti denarnega trga r^idei mu mora slediti tudi ofi-cijelni diskont. Pri nas pa so razmere drugačne. Privatni diskont je še vedno precej višji cd oficijelnega in če je bilo že sklenjeno. da se uvede prosti eskompt in se opusi i dosedanji sistem fiksnega diskonta, tedaj bi bilo na mestu edino povišanje diskonta Narodne banke in nikakor znižanje. Z znižanjem diskontne stopnje Narodne banke bi dosegli le nasprotno od tega. kar jc svrha znižavanja diskonta v inozemstvu, kajti razlika med oficijelnim in privatnim diskontom bi se še povečala in bi na ta način Narodna banka še v večji meri izgubila zvo-zo z domačim denarnim trgom. V kratkem se bo sestal plenum upravnega odbora Saveza denarnih zavodov v Za- frrrtKu rtn L-^tflpom ca Kn mM Hrilrrim r:t7 n_ Glasbeni odsek Sokola Je gostoval v nedeljo v Črnomlju s koncertnim programom ter enodejansko glasbeno burko »Prebrisani študent ter žel pri mnogoštevilni publiki veliko odobravanje. Opozarjamo, la se burka z novim koncertnim programom ponovi v začetku prihodnjega meseca tudi pri nas. Iz Kočevja kč Nedeljsko zborovanje protituber-kulozne lige je uspelo nad vse zadovoljivo. Udeležba je bila prav številna. Večino .ie tvorilo delavstvo. Zborovanje, ki na-j bi bito obenem občn; zbor, je otvoril in vodil do volitev upravitelj ekspoziture OUZD g. Ma-rinič. Objavil je, kako velikanskega pomena le za nas protituberkulozna liga, ker se bori proti najhujšemu raku na našem narodnem telesu. Po krasno uspelem predavanju zdravnika g. dr. Josipa K r a u 1 a n d a o tuberkuloz; :e bil fezvoljen prvi odbor krajevne organizacije protituberkulozne lige pod predsedstvom odvetnika g. dr. Ivana S a j o v i c a. V odbor so bili izvoljeni gg.: pro-f. Fran Uršič, inž. Vi-told Bisku-psky, dr. Josip Kraulaiid, inž. Fr. Stiglic, upravitelj Alojzij Marin ič, dr. Rothlova, Josip Horak in gdč. Ad&La Revnova. Takoj je pristopilo veliko število članov, ki so že vplačali članarino. Da se bo ta liga uvedla, so obljubil; nekatari gospodje že predavanje v slovenskem in tudi nemškem jeziku. kč— V Palestino je odpotoval tukajšnji kaplan z. Fra:ic Stud en. uradniških rodbin zaman išče stanovanj. Naj bi hišni posestniki imeli dovolj uvidevnosti in takim strankam odpovedali. Če hočemo imeti v Laškem urade, industrijo in drugo, moramo tudi skrbeti za stanovanja nameščencev. Iz Slovenjgradca sg— Iz Sokolskega društva. Zaradi obolelosti s. načelnice se telovadba članic in ženske deec ta teden ne vrši. — Naraščaj peniti na dan sv. Cirila in Metoda na Urško goro. V spomin blagovestnikoma bodo zvečer zažgali kres. Vabljeni so tudi starši in prijatelji otrok. — Za vsesokolski zlet v Beogradu se je prijavilo 27 bratov in sester. — Telovadba se je prenesla iz telovadnice v naravo. Vsi oddelki hodijo v bližnji gozd (Legen), kjer gojijo igre. tek i. dr. Iz Ptuja j— »Caričine Amazonkc« na ptujskem nje precej delikatno. Čeprav je del denarnih zavodov proti znižanju obrestne mere . na vloge, vendar obstojajo izgledi za kompromisni sporazum glede kartelne višine te obrestne mere. Tako je pričakovati, da bo obrestna mera na vloge znižana na 5.5% (v Sloveniji znaša večinoma 5%), dočim bi bila obrestna mera za vezane vloge maksimirana s 7 %. Glede debetne obrestne um re doslej v Zagrebu ni bilo mogoče skleniti kartelnih določb, ker vladajo v tem pogle-du precejšnje razlike. V splošnem se lah k■» trdi, da znaša sedaj obrestna mera za kou-tokorentne kredite 13 do 15 %, dočim sp giblje privatni diskont za prvovrstni menični materijal med 10 in 12 %. Toda na zagrebškem denarnem trgu se dobijo tudi cenejši krediti. Hrvatska banka in Ljubljanska kreditna banka sta v zadnjem času v Zagrebu razvili živahno kreditno delavnost in dajeta kredite po nižji obrestni meri, kakor gori nav'edena. V najnovejšem času Da se je pojavila na zagrebškem tržišču tudi ljubljanska Mestna hranilnica s ponudbami „ , , , . —- . hipotekarnih posojil na do!<;e plačilne ro « .llVJiSS* P°kTega s,"venske' ke in po zelo ugodni obrestni meri. ga skladatelja Viktorja Parme, ..Cancme Kakor je iz gornjih izvajanj razvidno, je Amazonke vprizonjo v ptujskem gledali- tudi v naši državi opažati nazadovanje scu v ponedeljek 11, t m. To bo poslednja obrestne mere, ki pa menda še ni v toliki glasbena predstava v tekoč, sezoni. meri padla, da bi bilo potrebno znižanje j- Kolo jugoslovensk,h sester, podružnica oficijelnega diskonta, če hočemo istočasno Ptuj, proslav. Materinski dan v nedeljo 11. docela izvesti spremembo kreditne politik« t. m. v mestnem glcdansču. Sodeloval bo pomladek Rdečega križa mestnih šol. Za četek ob 15. Vstopnina 2 do 6 Din. Pridite vsi, da počastimo naše mamice! Iz Ljutomera lj— Gasilski dan v Ljutomeru. Na Flori-janovo nedeijo je tukajšnje agilno gasilno društvo blagoslovilo svojo drugo. man;šo motorno brizgalno, ki se da lahko naložiti na gasilski avto. Na predvečer je društvo z bakljado počastilo obe kumic\ gg. Ivano Zomljičevo in Zinko Mikiovo. V nede'jo se je zbralo iz okolifkih visi nad 100 gasilcev v kroju, ki so prisostvovali službi spremembo Narodne banke in preiti eskomptu. politik« prostemu = Razgrnitev osnove za pridobnino t Ljubljani. Davčna uprava za mesto Ljubljana naznanja, da bodo seznamki oseb, zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1929 Obravnavale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano v času od 22. t. m. do vštetega 24. junija t. I., razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v čaeu od 12. do vštetega 19. t. m. med običajnimi uradnimi urami. O predlogih davč ne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem rddu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek. V prvi vrsti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev. k; bodo eventualno čakali pred razpravnim prostorom. O tem se obveščajo vse pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesu pregledajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventualno osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se glase: Sej* odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca srne priti pred davčni odbor: mež za ženo. žena za moža, oče ali mati 74» otroke in otroci, starejši od 18 let. za starše, kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtema ali za plačo s takim poklicem, toda « pravilnim pooblastilom- Po tej določbi ne morejo zastopali strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance- odvetniki, notarji ali pooblaščeni finanč-nopravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki. odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom i.i mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik). Razpisana razprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v nikakem primeru izpremenil. Pri-četek seje je ob p.>l 9. = Poštna hranlnira v aprilu. Pri Por!i hranilnici so se vloge na čpkovne račun-? tekom aprila zmanjšale za 7.3 na 8O8.7 milijona Din (lani so znašale koncem aprila le 492'2 milijona Din), vloge na hranilne knjižice so se dvignile za 8.2 milijona Di.i na 137.1 milijona Din. Čekovni promet je znašal 5157 milijonov Din nasproti 4415 milijonom v aprilu pret. leta. Pr.gajaiii.i za emisijo ogromnega Voiin-govega posojila. Od 5. t. ni. se vrši v Parizu finančna konferenca upniških držav Nemčija ter velikih bančnikov, na kateri se razpravlja o pogojih za emisijo reparacijskega posojila v višini 300 milijonov dolarjev (17 milijard Din), od katerih je kakor znano 200 milijonov dolarjev namenjenih za mobilizacijo prve transe nemških orozpogojnih re paracij. 100 milijonov dolarjev pa za finančne potrebe Nemčije. Pogajanja vodi generalni direktor Banke za mednarodna plačila Quesnay. Kolikor je za enkrat mogoča presoditi bo znašala obrestna mera 5.5% pri emisijskem tečaju 91—92. tako da bo cbre-stovanje znašalo v resnici 6%. Kakor zatrjujejo v [»učenih krogih je uspeh emisije tega ogromnega posojila že povsem zasigu-ran — Kakšno obrestno mero mora plačevati Rusija inozemskim kapitalistom. V obrestni meri. ki jo mora plačevati kaka država za inozemske kredite, se običajno zrcali zaupanje. ki ga ima inozemstvo do te države. V tem pogledu je zlasjt značilno povečanje d's'<(Hitne stopnje za sovjetske menice. Na vzlie izredni likvidnosti, ki vlada na evropskem. in ameriškem denarnem trgu, je znašala obreslnu mera za eskompt sovjetskih menic še pred tedni 22 —28%. V zadnjem času pa so se glede financiranja ruskega uvoza pojavile nove težkoče. Diskontna stopnja za sovjetske menice se je namreč na ameriškem denarnem trgu še dalje dvignila na 30—40%. pri čemer je mogoče plasirati le menice v manjših zneskih. Če upoštevamo, da je danes na ne\vyorškem trgu za okrog 20 milijonov dolarjev (1130 milij. Din) sovjetskih menic, tedaj si lahko predstavljamo, \ako ogromne zneske mora Rusija plačevati ;ot obresti za financiranje uvoza in se ni čuditi, da sovjetska vlada skuša za vsako ceno plasirati svoje proizvode na svetovnem trgu. samo da pride do denarja. = Mednarodnost jubilejnega velcscjima v Ljubljani najlepše dokazuje pregled razstav-Ijalcev. Na prostoru od 40.000 m; bo razstavilo najraznovrstnejše blago po tovarniških cenah skoraj 800 tvornic, od teh ena tretjina iz inozemstva in sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije. Brazilije, Češkoslovaške republike, Danske, Franc-ije, Finske. Grčije. Holand-skp, Italije. Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Švedske. Švice in Severne Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo Din 30.— in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, pri »Putniku« in direktno od veleseimskeca urada. = Kranjska industrijska družba. Po sklepu seje upravnega sveta, ki se je pred kratkim vršila v Ljubljani, je kooptiran v upravni svet Kranjske industrijske družbe gosp. I. K. Panič iz Bpograda. = Ugodnosti za hotelsko industrijo. Kakor poročajo iz Beograda se izdeluje v trgovinskem ministrstvu načrt o davčnih ugodnostih za hotelsko industrijo. Te ugodnosti bodo odstotno tem večje, čim večji in modernejše urejeni so objekti, namenjeni turističnemu prometu, dočim ne bodo mogli uživati teh ugodnosti hoteli 7. večjimi tehničnimi nedostatki. Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 250 m3 mehkega jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 5 zavitkov pralnega praška »Per-sil ter gh-de dobave 26- 165—175: »7« 115—125; >8; 80—90. Otrobi: 65—75 -f Rudimpcštan*ka terminska borza (8. t. m.). Tendenca slaba: promet srednji. Pšenica: za maj 20.08—20.10 (obračunski tečai 20.10). za junij 20.29-20.30 (20.30). za oktober 19.08—19.09 (19.20); rž: za junij 10 20, za oktober 12.05—12.10 (12.20); koruza:'za maj 11.51—11.54 (11.60). za julij 11.50—1154 (11.00). tranzitna za maj 10.65—10.68 (IO.7O), za julij 10.75 (10.80) Za trajno in vse-druge ondulacife ter vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča ENG. FRANCHETTl, frizer za gospode in dame, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 20, nasproti kavarni »Evropa«. Naročajte »Našo dobo"? Od zemlje na luno Predsednik Društva francoskih učenjakov in izumiteljev Esnault - Pe!ter"e •e i;:ic! te dni na pariški Sorbonni zanimivo predavanje o vprašanju potovama na luno. Naznanil je da nam je or:ča-kovati prvega resnega raKctnega oo-leia na «:\esto spremljev-.lkc naše zem lje v svetovnem prostoru že v netco.KO I-tih Seveda bo treba prej še m togo poskusov in prav gotovo ie, da se b-jdo prvi temel.ito ponesrečili, dokler se :te bode; potn ki pn ^ili nečuvene brzine raketnih vozil. Ta brzina bo takšna, da bo traj; d i\ :iin i astopiti z vso strogost,}. da je ustavila neki »maratonski ples«, ki je je trajal že 107 ur. V tem času so bili plesalci spali le po nekoliko minut Neki Charles Nicolas je v ostalem 1. 1927. plesa! neprestano 266 ur. Miss Margaret Millerjeva iz Roselanda pri New -Yorku je prejela pred kratkim srebrno kupo, ker je preplesala progo 63 km. Neko drugo ameriško dekle je dobiio nagrado 15.000 Din, ker je poslušala 106 mr brez prestanka gramofonske plošče. Ob koncu se ji je že bledlo in so jo morali prepeljati v norišnico. Podoben nov rekord jc »postavil« berlinski čevljar Maks Hinl. ki je požrl 75 jajc v 10 in pol minute in je postavil v senco dosedanjega rekorderja v tej stroki, Američana Johna Williams, ki so mu nadeli ime »potujoča omeleta«. Severnim deželam se obeta mišja poplava Ogromne množine polarnih miši netili nagon tira živali na jug, Kakor izgleda, so se letos različne prirodne sile zarotiie zoper človeštvo. Po nedavni katastrofalni povodnji v južni Franciji prihajajo poročila o pu-stošenju orkanov v Severni Ameriki in o kobilčji nadlogi v Egiptu in v Prednji Aziji, ki se širi celo preko meja doslej običajnega obsega. Severno-evrop-skim deželam pa grozi povodenj polarne miši, ki sc redno po daljših presledkih v ogromnih množinah seli proti jugu ter na svojem potovanju uničuje vsakršno zelenje, -ustavljajoč za seboj žalostno puščavo. Ta sovražnik, ki se ga letos boje kmetovalci severa, ie mala. kakih 12 cm velika miš, imenovana leining. Po hrbtu je rjavoruinena s temnimi pegami, po trebuhu pa je umazano rumene barve. Njena domovina so severne tundre, kjer živi v zemlji in pod kamenjem, hrani pa sc z rastlinjem in korerinami. Od časa do časa sc ti glodavci zarode v miiih zimah na desettisoče in tedaj jih obide želja po potovanju. Odpravijo se proti jugu in potujejo noč in dan. Kjerkoli se pojavijo, uničijo vso setev, oglodajo celo drevesno lubje in za njmi ne ostane niti najmanjša zelena bilka. Miši dobro plavajo, zato jih ne ustavijo uiti največje reke. proti silnim masam pa so brez moči tudi ptice uje-de in gozdna zverjad. ki sledi tem vla-kovom in jih krepko uničuje. Doslej sc Prva letalska učiteljica na brez-mofornem letalu Miss .M a ser v l,udlow iz Los Angclesa Jc nameščena Kot učiteljica za letanje na aparatih brez pogona ogrožajo nordijske dežele — Zago- kjer spotoma pokončajo vse zelenje še tij posrečilo najti uspešnega sredstva proti tem škodljivcem. Lemingi se ne pojavljajo vsako leto v enakih množinah. nekatera leta pa kar preplavijo južnejše nižine. Leta 1907. 1912 in 1922 so na Švedskem in Norveškem opusto-šili na tisoče kvadratnih milj obdelane zemlje in prodrli preko morske ožine celo na Dansko. Običajno se njihov pohod konča ob morju. Prve znake nevarnosti so severni kmetje že opazili. Pred vsem je letošnja mila zima na severu pripomogla, da se je miš razplodila do neverjetnih množin. V prizadetih deželah pa so se že pojavili predhodniki in oznanjevalci nadlege: cele jate jastrebov, skobcev, orlov, kani in sov vseh vrst. Ptice ro-parice se po svojem prirodnem nagonu nadejajo obilnega plena, zato so se že zbrale v nižinah. Kljub neusmiljenemu uničevanju, ki preti mišjemu vlaku iz zraka od tisočev roparic in kljub stotinam lisic. kun. podlasic in divjih mačk. ki slede mišjemu pohodu, se zdi, da se število škodljivcev ne zmanjša. Kmetje so proti nadlogi s psi in mačkami popolnoma brez moči, kajti miš je na pohodu tudi bojevita in večji eksem-plari se brez pomisleka lotijo psov in mačk ter jih premagajo. Nesrečnemu ljudstvu, ki ga zadene mišja poplava, skoro ne kaže drugega, kakor da brezdelno čaka, da gre čudna nima dalje. Silni nagon vodi miši do morja, ali niti tu se ne ustavijo, marveč drve v vodo in plavajo, dokler ne dosežejo kakega otoka ali pa obnemorejo. Tak je običajno konec teh zagonetnih mišjih potovanj. Med tem pa v domačih tundrah še vedno ostane dovolj živali, ki se razplode in ob ugodnih prilikah z novo vojsko planejo proti jugu. Koliko je vredno pričevanje V nekih okoliščinah čisto nič, kakor nam dokazuje naslednja zgodba: Pred praškimi sodniki je stala tolpa tatov, ki so iih obtožili, da so oplenili neko hišo. Kot pričo so povabili starega moža, ki je bil tolpo zasačil in_ si njene člane tudi dobro zapomnil. Čisto natančno je vedel povedati, kako se je bila zadeva izvršila. Končno ie pozval sodnik čudovito pričo, naj si malo ogleda obtožence in naj pove, da-li katerega spozna. »Seveda,« je odvrnil stari mož z vso mirnostjo, »seveda jih poznam. Tale mladenič ie bil prav gotovo med njimi!« In je pokazal s prstom na — državnega pravdnika. V tem slučaju se mu je sodna dvorana oddolžila s homer-skim krohotom. A kolikokrat se je že zgodilo, da so slična »zanesljiva« pričevanja spravila nedolžne ljudi ob čast :n v nesrečo! Radio IZVLEČEK PROGRAMOV Petek, 9. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. Napoved časa, borza, reproducirana glasbi- — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: iz socialne f:z;ke. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — Glasbeno predavanje. — 2O.30: Kmccrt ge. Stallcr - Srotierjeve. — 21: Koncert ridio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 10. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasiia. — 13: Napoved časa, borza; reprodu.cir.ina glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-50: V dolini gradov. — IS: Koncert radio - orkestra. — 19: Ner.iščina. — 19.30: O reklami. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa :n poročila. — Lahka godba. s BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 18: Po.pol-danski koncert. — 20: Koncert terceta. — 2!: Zborovski koncert. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12 30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert kvinteta. — 20: Preno-s iz Beograda. — PRAGA 16-30: Godba za ples. — 19.05: Zabaven program. — 20: Koncert godlje lia pihala. — 2i: Poljuden koncert. — 22.20: Prenos iz Brna. — BRNO 15..30: Popoldanski koncert. — 19: Prenos iz Prage. — 20.40: Verdijeva opera -A -da« na gramofonskih ploščah. — 22.20: Konce-t vojaške godbe. — VARŠAVA 20.15: Klavirski n violinski koncert. — 23: God'ba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.15: Koncert orkestra, — 17.25: Komorna glasba. — 20: Du!r,i prenos koncerta salzburškega zborovskega društva. — 21: Opereta. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30: Lahka godba. — 20.30: Zabaven večer. — Godba za ples. — FRANK-FURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos programa iz Stuttgarta. — 22: Saksofon. — 23.15: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Koncert orkestra mandolin.— 20: Zabaven večer. — Vč-ni koncert in ples. — Reprnducirana glasba. — STUTTGART 16: Koncert iz rrankfuria. — 19.30: Koncert filharmoničnega orkestra. — 20.45: Schilierjev večer. — BUDIMPEŠTA 9.16: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert vojaške godbe. — 19.30: Dramski večer.— Cgar.ska godba. — RIM 17.30: Koncert iz Neaplja. — 21.02; Prenos opere ali koncert. Italijanska vlada je razočaram« opustila dviganje druge Kaligulove ladje z globine jezera Nemi. .Mesto pričakovanih zakladov je bil dvignjen iz vode le kup preperelega lesa in par bronastih kipov. V ozadju desno jc videti obrise ladje, ki ni poplačala miliiardnih izdatkov in silnih naporov Neuspeh ob Kemijskem jezeru Na čem umiramo? Dan matere: 11. maja Kip, predstavljajoč mater z otroci, ki ga je izdelal prof. Limburg v proslavo materinskega dne „MERKUE" društvo trg. in priv. nameščencev, Jugoslavija, in privatna društvena bolniška blagajna MERRI1R v Zagrebu, podr. Ljubljana, sta PRESELILA svojo pisarno iz Tavčarjeve ulice št. 2, I. nadstropje, na na Dunajsko cesto št. 31 (Zidarjeva hiša), pritličje, levo, vhod iz veže. 6303 Od starostne oslabelosti,t takozvane naravne smrti, umre veliko manj ljudi, nego si mislimo. Neki učenjaki so pred kratkim raziskovali vzroke smrti in so ugotovili, da umre vsako leto od 10.000 oseb: zaradi jetike 21.5, zaradi raka 20.3, pljučnice 18.8. želodčnih in črevesnih bolezni 17.4. možganske kapi 13.1. naravne smrti 10.8, influence 4.5. za-strupl.ienja ran 2.3. zaradi ošpic in noric 2.2, zaradi oslovskega kašlja 2. vnetja slepiča 1.3, davice 0.9, legarja 0.5 in zaradi škrlatinke 0.2. Jetika in rak sta še vedno najobičajnejša povzročitelja smrti. Posebno neke poklice jetika najrajši obiskuje. Tako tudi neka statistika, da umreio med 10 tapetniki 4 od sušice. med 10 tobačnimi delavci jih umre 6, med 10 kovinarji 7 in med 10 kamnoseki 9. Jožcn: Zemlja Da, tako je bilo pred desetimi leti! Konja sta stopala prav tako živo. isto nestrpno pričakovanje je bilo v njem. A takrat v? bilo vse nekaj drugega, kar ga je vleklo in mamilo. Ponosen je bil. o samo gledal. Pa čuditi se mora oče. čuditi sc morajo vsi, ki ga bodo videli! Tudi travnik je še ves takšen! Njiva, ki jo bo oral. je ista! Vse! A kaj bi da?, da ie isti tudi še on? Granate so padale, kakor bi padale na megovo srce. Iztrgale, izruvale so onega lenega veselega fanta -pred desetimi leti. Kar je še ostalo, so zamorili strupeni plini. Pusto, mrko je zdaj srce. Veselje je vzela iz njega vojna, blesk iz oči. A nadomestila ni dala. Nekaj se jc ohran.Ho v njem med pre-kllnjamem in sovraštvom. Tlelo ie in čakalo svojega trenutka. Ko je nvslil na svoie. je misel zdrknila mimo njih in se ustavila na poljih. t. Moje njive —* Oko uri ie zaspalo mirno, na-to v divjem hrepenenju. Ugr^zml se ie v bledo ustnico. Kri je počasi kapljala na prst. ki se je mešala z vodo v jarku. »To prokleto blato!« Oko je ugasnilo, a takoj se je zopet z ljubeznijo spomnil svojih njiv. Teh njiv! Učakanih! Ali mu pač vrnejo, kar mu je iztrgala vojna v štirih letih? Ali postane kdaj spet človek, kakršen je bil nekoč? V hipu je zaželel, da bi postal! Poslušal je, kako je črtalo rezalo brazdo. Kakor starec, ki ga nič več ne razveseli a jc zaslišal melodijo iz de-tinstva! Žila je živo udarila. Plužnlke je stisnil krepkeje v pesteh — in nikoli več morda ne prime za puško. Ko bi se mu iz vsega prestanega prekletstva, iz vseh prevar izpolnila samo ta obljuba! Nenadoma je zavero-val. da bi potem rodna gruda strgala tudi to trdo, raskavo skorjo raz srce. Plug je škirtnil ct> kamen ter sunkoma izskočil. »Nisem vajen! Prekleto!« A ustrašil se je besede. Zazdelo se mu je, da se je pregrešili zoiper zemljo. Čudno tuj se mu je zazdel ta občutek v prvem hipu. Posmelunil bi se mu. V štirih letih, kakršna je preživel on. človek pozabi, kaj je greh. »Zemba. moja zemlja! Vem, ti si ostala ista. Ti nočeš kletve.« Uravnal je plug. priorai do konca. Obrnil se je in pogledal. Gladka ie bila in se svetila. »Jaz sem jo ureza!!« Ravno tako je bil na istem mestu s ponosom ipomisl'1 pred desetimi leti. Takrat se je bil sklonil nad brazdo in odlomil težko grudo od nje. »Kako se je sprijelo!« Tudi zdaj. a ne odlomil bi grude, slastno 'bi zaril dlan v to mehko prst! Divje se mu je vsilila ta m'sel in zahtevala dejanja. Koleno mu je klonilo. i>r-sti so zagrabili, prst je brizgnila izza njih. Težko je zasopel in se preplašeno ozrl. Nikogar nikjer. Konja sta ga gledala z vePIkimi svetlimi očmi in čakala. Takoj se je streznil. Nasmehnil se je samemu sebi m se čudil. Prsti so se razklenili, prst je oadla naza.i na brazdo. Pognal je. Prsi so bile polne mini in utehe kakor že štiri leo sejači. V hipu se .ie do-nwsli'l in pristopil. »Daj meni! Samo en ogon! Hočem —. da vidim kakšna pšenica zraste od moie roke — po štirih letih!« Dala mu je. Saj jc sedaj vedela, čeprav si povedati ni znala, čutila ie tem 'bolj. razumela je. Še vse sil ne je ic čutil on. Tisto je !bilo. kar je vezalo n.f.»u dva med seboj, z otroki, z domom. V očeh se ji je svetlo lesketalo, ko ie naslonila glavo na konja in zrla za njim, k: ie se- jal. Zrna so padala v brazde, on pa jG tiho molil k zemlji: »Zemlja moja, ljubezen te :e ustvarila, ljubezen si. Zato si dobra in rodiš. Ni zlobe v tebi. Toča uničuje tvoj plod, a ti rodiš zopet. Močna sva, ti in iaz. po ljubezni. Povrnil sem se k tebi in ti si me sprejete. Še o.iačil te ibom, ti boš pa podpirala mene. Rodi mi, rodi mi zopet, da te bom blagoslavljal, da 'boš moj blagoslov!« Čudno nemirno se ji je gibalo v obrazu. Hotela je. da pove komurkoli besedo. ki jo je razumela tisti hip. Konj se je z ustnicami dotaknil niene roke in ji podrgnil s čelom po rami. Objela mu je lepo glavo, io pritisnila k sebi in se začudila na glas: »Ah, kaj tudi ti — tudi ti veš, kaj je ljubezen?« Radiomanacijsko termalno kopališče DOLENISKP TOPLICE (Pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem. nevraljue, ženske bolezni itd Edino kopališče, v katerem so vse kopališčne naprave nad izv;rki 37—.38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred ;n po sezoni.__;i9 »Tinm ' Peic£ 9. V. ran ŠPORT Odločitev prvenstva Slovenije Maribor : Ilirija Samo še dva dneva nas ločita od odločil: ne tekme, ki naj nam da nogometnega prvaka Dravske banovine. Finalne tekme za ta ponosni naslov so bile vedno ogorčene in zanimive. Dominantno pozicijo, skoraj bi Tekli tradicijo, je mela v tem pogledu vedno prestolnica Slovenije. Odkar obstoja pri uas prvenstveno tekmovanje, ni bilo v zgodovini našega nogometa niti enega primera, da bi si pridobil naslov prvaka izvenijub-Ijanski klub. Seveda so bile tudi razmere povsem drugačne, kot so danes. Ljubljana je bila pač matica slovenskega športa sploh in je imela v Iliriji moštvo, ki je visoko nadkriljevalo tako ljubljanske, kakor tudi Lzvenljubljanske klube. Ta prestiž je trajal dolgo vrsto let. Ilirija jc vedno z lahkoto osvojila prvenstvo, ki zaradi tega tudi ni bilo tako zanimivo. Kmalu je pa tudi belo-zelenim zrasel nevaren protivnik. Pri tem mislimo nekdanjo izvrstno enajstorico celjskih Atletikov, ki so bili Iliriji nad vse trd oreh. Gotovo imajo še vsi v spominu nad vse dramatičen boj med obema moštvoma za naslov prvaka. Znani dunajski interna-cijonalec Diirschmidt je takrat spravil Atletike na visoko stopajo.Dve tekmi nista prinesli odločitve, šele v tretjem srečanju je zmagala Ilirija zaradi boljše rutine visoko s 7:2. Atletiki pa so kmalu izgubili dušo moštva Diirschmidta in z njegovim odhodom jc padlo tudi moštvo. Na površje so prišli mariborski klubi, predvsem Rapid, dolgoletni prvak Maribora. Rapid je dostikrat porazil na svojih fleh Ilirijo, v odločilni prvenstveni tekmi pa je vedno zmagala Ilirija, vendar šele po trdem boju. Mariborski klubi so stalno napredovali in ogražali dominantno pozicijo Iliriji. Pa tudi v Ljubljani je Iliriji zrasei protivnik v ASK Pri morju, ki ji je končno tudi za dve leti iztrgal prvenstvo Letos se je Ilirija zopet popravila, toda tudi mariborski klubi niso zaostali. Pokazali so se povsem enakovredni in posebno Maribor je postal najresnej ši kandidat za prvenstvo. Že prva tekma je pokazala, da je prestiž Ljubljane ogrožen. Razne okolnosti niso bile Iliriji naklonjene, tako da je kljub boljši igri ostala poražena. Y nedeljo je zadnja prilika, da Ljubljana dokaže, da ji še vedno pripada mesto, ki ga je toliko let uspešno zavzemala v slo-\ ruskem športu. Ljubljana pričakuje, da bodo belo-zeicni častno zastopali barve naše prestolnice. Službene objave LNP (Seja n. o. dne 7. t. m.) Prisotni gg.: Ribarž, Stanko, ing. Debelak, Kurct, Kovač, ravn. Šetina, ing. Kuljiš, Buljevič, Kralj, Maiovrh, Vospernik, Dor-čec, Novak, Logar in Kemperle. Pismen dopis prejmejo klubi, z ozirom na njihove dopise z dne, ki je naveden v oklcpaiu: SK Amateur, Trbovlje (15. aprila 1930.), SK Celje (14. aprila 1930), SK Svoboda, Maribor (17. marca 1930) in SK Elan, No\o mesto (10. marca 1930). Vzamejo se na znanje novi odbori: SK Grafika, Ljubljana, (preds. g. Friedl L., tajnik g. Kune V.), SK Javornik, Rakek, (preds. g. Gerl Fr., tajnik g Supan Fr.) in iK Ptuj, (preds. g. Fiirthner Jos.. tainik 1. g. Selinschegg Ad.). Kaznuje se ŽSK Hermes, Ljubljana, po čl. 1. spi. prav. JNSa z dvomesečno zabra-uo igre. ker je nastopil v prv. tekmah rezerv 23. in 30. marca, ter 6. in 13 aprila t. 1. z igralcem Sedeu, ki ni imel pravice nastopa v prij., oziroma v prv. tekmah in z igralcem Erlichom, ki ni verificiran član. Nadalje se kaznuje ŽSK Hermes z denarno globo 175 Din (enstosedemdesetpet dninarjev), ker ni oddal postave moštva na predpisani tiskovini pri tekmah dne 12. aprila 1930 (Hermes-Hajduk, Split) in 13. aprila 1930 (Hermes-Atletiki, Celje), in ker ni postavil 13. aprila ob priliki rez prv. tekme stranskega sodnika. SK. Jadran ho prejel v zadevi incidenta na igrišču ASK Primorje 30. marca t. 1., ko je bil o priliki tekme Hermes-Jadran legitimiran predsednik SK Jadrana po pol. stražniku, poseben dopis. — Sprejme se za začasnega člana SK Korotan. Ljubljana-Rakovnik in se ga predlaga za rednega člana JNSa po izpolnitvi pogojev čl. 9. pravil JNSa. — Vzame se na znanje pismena demisija g. Bctetta na odb. mesto v upr. odboru LNPa. •— Sporoča sc vsem ljubljanskim klubom, da .ie LNP rezerviral termine (popoldne) 18. in 25. maja t. 1. za svoje prireditve. —• Tajnik I. Iz seje poslovnega odbora dne 7. maja 19.30. Prisotni: Stanko. Kovač P., Šetina. Kovač J., Rovan, Accetto, Cck. — Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri s p ris ta v kom. da sc tekme Grafika : Reka verificira s 6 : 1 in Slovan : Kra-kovo z 9 : 0. Vcriiicirajo se prvenstvene tekme Ilirija rez. : Primorje rez. 3 : 0, Ilirija : Primorje 2 : 2, Ora-fka : Slo-van 2 : 2. SK Natakar : Reka 1 t A. ISSK Maribor : SK Cciie 4:3. — Atlctik SK Celje prejme zaradi tekem, odigranih z igračem Gobcem, poseben dopis. Nedeljski program: Na igrišču Ilirije se odigrajo tekme ob S.30 Natakar : Grafika. Službujoč; odborirk g. Bucik. Vsak klub postavi po dva reditelja. Blagajno ima SK Grafika. Stranska sodnika g. Kemperle in Narobe. Ob 10.15 prva poizkusila tekma SK Svoboda, Vič : SK Svoboda rez. Ljubljana. — Ob 14.30 prvenstvena tekma Slovan : Reka. stranski sodnik g. Legat in ed'Cti od Reke. Ob 16. druga finalna tekma Ilirija : ISSK Maribor. Službujoči odbornik LNP z. Bulievič. blagajniški nadzor g. Šetina. vstopnice dositavi LNP, rediteljstvo preskrbi SK Ilirija. stranska sodnika imenuje sodniška sekcija. Verifikacija igralcev: Za SK Dobrna se forme! no verificirajo, ker je bi! klub med tem sprejet za rednega člana JNS. igralci: Bevc Anton. Borišek Ivan. Dobnik S:mon, Guzej Ludvik, Hvala Frnrvo. Juvan Viktor, Kotar Vinko. Lipar Josip. Lorbar Rudolf. Medvešeik Anton. Novak Ivan. Paj.k Fraaio. Pilnaver Ivan, Piki Josip, Purtfar Janko, Po Ritmik Ivan in Zemljan Viljem. -— S pravom nastopa 17. maja 1930 se verificira io: za SK Slovan, Ljubljana. G alte Vinko: 73 SK Natakar. Ljubljana, Baher Ivan. Miloševie Pavel: za ASK Primorje. LJubljana. Lukan Rudi: z a SK Grafiko. Ljubljana. Novak Karol; za SK Korotan. Ljubljana. se čitajo Šter AloizH, Pii-pkar Marjan in Petrič SMvester. — S pravom nastopa v prvenstveni tekmah 9. novembra 19.30. v prijatel.'sk;h 9. avgusta 19.30 in v inter-nacVinahiih 17. maja 1030: za SK Ilirijo Koser Antur: za SK Grafiko. Ljubljana. Trobevšek Lado: za Atfletik SK Celje Gobec Franjo. _ Nastopanj v prijateljskih tekmah s 30. VII. 1930 in takojšen nastop, v internac:onaSnih tekmah se odobri Klaočniku Avgustu, SK Svoboda — Ljub- ljana, Košmerfn Josipu in Košmcrlu Bogomil«, SK Ilirija, Ljubljana, in Bertonclju Stanislavu, ISSK Maribor. Igralcema Koradi Ivanu in Hofstctiter}u Karolu se odobri gostovanje pri prijateljskih in internacionalnih tekmah za SK Rapid. Verifikacija se bo izvedtfa, čim pride odgovor cd JNS. — Izjava igr. Markiča Rudolfa, s katero preklicuje svojo prijavo za SK Ilirijo s tem, da ostane še nadalje član SK Krakovo, s« vzame na znanje. Za v članstvo novo prijavljeni SK Svoboda. Vič se čitajo Bunnik Vinko, Burnik Anton, Bab-nik Lado, Drapek Vinko, Gruden Franc, Bitežnik Jože, Jand Anton, Jerala Vinko, Korošec Ciril, Korošec Stanislav, Merhar Milan, Oblak Alojz, Ogrin Franc. Pezdi.r Franc, Robida Stane. Te-hovnik Franc, Tratar Karol, Volka vrh Viktor, Vodmšek Karoi. Formalna verifikacija teh igralcev se bo izvedla, čim bo gornji kiub sprejet v članstvo JNS. Obravnava sodnijskih poročil, protesti: Upravnemu odboru v disciplinski postopek se preda SK Reka', ker v nefleljo 4. maja ni nastopila v prven-stven; tekmi proti SK Krakovii." Zahteva uprave igrišča Ilirije za odškodnino poškodb 27. aprila se odstopi u. o. Protest SK Celje proai prvenstveni tekmi z ISSK Maribor od 13-. aprila se zavrne. SK Celje prejme tozadevni dopis. Ker se je SK Slavija razšla, se v smislu § 11 pravilnika prvenstvenih tekem anulirajo vse v jesenski sezoni odigrane tekme, kakor sledi: Grafika : Slavija 3:0. Natakar : Slavija :n Reka : Slavija 0:3, Krakovo : Slavija 0:2 in Slovan : Slavija 2:1. Tabela jesenskega II. razreda v Ljubljani se torej glasi: Grafika 3 3 — — 13:0 6 točk Slovan 3 3 — — 9:1 6 točk Krakovo 4 1 — 3 5:13 2 točke Natakar 4 1 — 3 3:9 2 točke Reka 4 1 — 3 3:10 2 točke Črtanje igralcev: Naslednji igralci so bili po kluibih odjavljeni in se črtajo iz evidence verificiranih igralcev: ŽSK Hermes: Jesih Stane. Novak Franc, Draksler Ivo. Pleš Anton. Fiiipič Milan, Filipič Ciril, Orešnik Franc. Orehek Franc. — SK Slovan: Tičar Franc, Kaste lic Franc, Lum-bar Stane. Kernc Rihard. Močan Vladimir, Tratnik Josip, Hariš Herman, Laznik Viljem Krek Stane. — S. K. Grafika Accetto Dušan, Loniibar Stane, Metlar Franc. Plevelj Fanc, Pust Lojze. Šimnovec Leopold, Merkva Josip. Valentinčič Franc. Svetežar Erncst. Krušič Ivan. Tomšič Anton. — SK Svoboda. Maribor: Tropp Herman. Selič Josip, Korada Ivan, Pičof Ivan, Grandošek Franc, Prinčič R.hard. Vertnik Franc, Gre:n Ivan. Maher Jos. Dobičar Karol, Stra.uib Rudolf. Odobrenje prijateljskih tekem: Naknadno sc vzame na znanje prijava prijateljske tekme med A tihi e tik SK Celje in SK Rapid v Celju 4. t. m., nadalje za 11. t. m. v Novem mestu SK Elan : ASK Primorje rez. Nadalje se odobre naslednje prijateljske tekme 11. t. m.; v Ptatju: SK Ptuj : SK Čakovec rez., v Cakovcu: SK Rapid : SK Cakovec. v Mariboru: SK Svoboda : SK Olimp. Službeno iz LNPa. Danes, v petek 9. t m. ob 20. se vrši seja odbora za kaznovanje sodnikov v damski sobi kavarne Emona. SZNS Ljubljana se naproša, da se seje udeleži no dveh odbornikih, sav sodnikih v smislu točke 3 dodatka pravil in pravilnikov ZNS — Tajnik I. Sekcija zbora hazenskili sodnikov JHS. (Seja dne 8. t. m.) Prvenstveni tekmi v nedeljo 11. t. m. sodita: Atena : Sava v Ljubljani g. Kere-stury, Concordia : Mura v Zagrebu g. Saiicin Savo. SK Ilirija. Hazenska s.ckcija ima danes popoldne ob IS. trening za vse igralke. V nedeljo igra rjuniorski tearn in rezervna družina proti A t en i. Postave v garderobi. Po današnjem treningu prevzem opreme za nedeljske tekme. Jutri popoldne ob 17.30 lahkoatletski trening za članice Rupel. \Vohlfart. Hafner, Stana I., Petrič. Reni. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo 11. t. m. izlet v Planico (zaradi eventuelnih sprememb popravila koče v Tamarju). Člani, ki bi se rad: udeležiti izleta, naj se javijo g. Kiirner.iu v trgovini Goreč do sobote popoldne. Istotam dobe tudi informacije glede polovične vožnje. Odhod je v soboto zvečer z glavnega kolodvora ob vsakem vremenu. SOKOL Prosvetni zbor sokolske župe Ljubljana V nedeljo se je vršil ves dan na Taboru prosvetni zbor sokolske župe Ljubljana, ki so se ga udeležila skoraj vsa župna društva po svojih prosvetarjih ali njihovih zastopnikih. Zbor je posetil tudi starešina župe br. dr. Pipenbacher, ki je zbranim sokol-skim delavcem v kratkem govoru želel mnogo uspehov. Novomeška sokolska župa je poslala svojo zastopnico s. Hauptmanovo. Potek zborovanja je pokazal, da se drj-štva dobro zavedajo novega časa, iz referatov pa se je izvedelo marsikaj, kar bo služilo župnemu prosvetnemu odboru kot dobrodošla informacija za nadaljno usmeritev dela. Mnogo pa je bilo tudi gradiva, ki bo utegnil zanimati sokolski savez in druge merodajne činitelje. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je zastopal član savezne uprave br. dr. Riko Fux. Zbor je otvoril in vodil župni prosvetar br. ing. Lado Bevc, ki je podal krasen referat o prosvetnem delu v Sokolstvu. Izčrpno je očrtal vse panoge sokolskega prosvetnega dela, ki mora roko v roki s telovadbo prožiti članstvu priliko za čim boljšo vzgojo v sokolskem pravcu. Tudi drugi referat br. dr. Fuxa o vsesokolskemzletu je bil zelo lep ter izčrpen. Kot tretji referent je poročal br. Vekoslav Iskra o stanju prosvetnega dela v župi. Zelo zanimiva so bila poročila posameznih društev, ki so jih delegati poslušali z vidnim z-animanjem, zlasti, ko so podajala vsa društva nemaskirano sliko svojega stanja. Iz vsega tega se je raz vi del o, da obstoji povsod velika volja za delo, potrebno pa je nekaj umestnih administrativnih ukrepov, da se delo omogoči in pospeši. * Po referatih se je razvila popoldne obširna debata, nakar sta sledili šc poročili br. Prosenca o prosvetnih zletih in počitniških letovanjih. — Samoobsebi je razumljivo, da je prosvetni zbor storil nato primerne sklepe, ki jih bo župna uprava sporočila na pristojna mesta, oziroma priobčila tudi svojim društvom potom okrožnice. Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi v nedeljo 11. t. m. peš izlet na Orle in nazaj čez Sv. Lenart. Odhod točno ob 13. od društvenega doma. Vabijo se vsi prijatelji društva. Zdravo! — Odbor. Sokol Moste pri Ljubljani vabi vse članstvo na informativen in prijateljski sestanek. ki se bo vršil v nedeljo 11. t. m. dopoldan točno ob 9. Na tem sestanku bodo podali posamezni društveni funkcijonarji svoja točna poročila tako, da bo vsak posamezni član Sokola Moste popolnoma na jasnem kar se tiče društvenega stanja in delovanja. Sestanek je zaradi tega za vsakega člana obvezen. Zdravo! Godbeni odsek Sokola 1. Do nadaljnega odpadejo vaje orkestra ta mesec. V juniju se zopet vrše redno vsako sredo. Pihalna godba pa ima vaje ob ponedeljkih, sredah in petkih do preklica. L'deležba bodi vsik-dar polnoštevilna! Sokolsko društvo Dolenji Logatec poživlja vse svoje članstvo, da po možnosti čimprej poravna svojo članarino za 1. 1930 in sicer najbolje kar za celo leto naprej, ker se s tem olajša manipulacija blagajniku. Dopisi DOLENJSKE TOPLICE. Dne 1. t. m. je pričelo avtobusno podjetje Kokalj v Novem mestu z redno avtobus:io vožnjo na progi Novo mesto - Črmošniice z enkratno dnevno zvezo ter na progi Novo mesto - Toplice 7. dvakratno dnevno zvezo. Redno napolnjeni voz je pač dokaz, da je bilo tako podjetje res potrebno. — 251etnico poroke ie praznoval g. Ignacij Sitar, restavrater in sodavičar ter podstarosta Sokolskega društva v Toplicah 2. t. m. v ožjem krogu svoje družine, sorodnikov in znancev. Obče spoštovanemu možu naše iskrene čestitke! — Želja po popravi zanemarjene ceste Straža - Toplice se v toliko bliža uresničenju, da te dni ccsto strokovno pregledujejo ter delajo načrte za temeljito popravo. Upanje, da pride v kratkem času do razširjenja in novega tlakovanja ceste in da bodo prenehale večne pritožbe o zanemarjenosti te ceste. — V nedeljo 11. t. m. bo v šoli v Toplicah prdava:ije sreskega ekonoma v sadjarstvu in prccepl.ianju samo-rodnih trt. Predavanie ie za vinorodni kraj. kier ie še vedno vse preveč šmarnih, zelo potrebno. PRESERJE pri Borovnici. Naše prostovoljno gasilno društvo otvori na binkoštni ponedeljek Gasilni dom. na kar opozarja sosedna bratska društva. S slavnostjo bo združena prijetna zabava v prid nove motorne briztralne. GROBELNO. Ciril Metodova podružnica Grpbelno in okolica vabi prijatelje družbe na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 11. t. m. ob 16. v mali sobi gostilne g. Antona Narata v Št. Vidu pri Grobelnem. Iz litijskega glasbenega življenja Litija. 8. rna.ia Nedavno ie glasbeno življenje v našem kraju popustilo. V času. ko so pridni Šmar-čatii postavki samo z domačimi močm; na oder mično ooereto in so io morali celo Ponavljati. je Litiia tako onemela, da za Ma-sarykovo proslavo — takrat smo to dejstvo iz obzirnosti zamolčali — niso mogli nastopiti s pevskimi točkami. Mesto pet.ia smo morali poslušati oiačeni gramofon. Po občnem zboru »Lipe« Da se ie delo v društvu zopet poživilo. Izbrali so si nov odbor. Predsednik davčni upravitelj g. Jagodic. podpredsednik g. Koklič, za pevo-vodio so izbrali g. Petra Jereba, za njegovega namestnika pa t. Darka Bridiia. Pevske vaie se zopet vrše in žele vsi. da pride »Lipa« na glas. ki ga ie uživala svoi čas tudi zunai na"ega kraja. Odkar pa ie prišel v Litijo iz Ptu.ia go-ieuec diiaškep-a doma g. Darko Brili, sin našega apotekarja, se je glasbeno življenje v našem kraiu zlasti poživilo. On ie bil že v Ptuju vodia dijaške godbe na pihala. V Litiji ie zainteresiral naše gasilno društvo za pokroviteljstvo godbenega odseka. Pred letom 1900. je imelo naše gasilsko društvo dobro godbo, zdaj oa že 30 let niso imeli pri nas domačih godbenikov. Nekai tednov pred veliko nočjo so kupili v Ljubljani instrumente delavske godbe »Zarja«. G. BriUi se je lotil kupljenih instrumentov z onimi tovariši, ki so se že kje drugie udejstvovali na glasbenem polju. Nekaj pomočnikov pa je prišlo iz Ljubljane. Mlada godba je nastopila pri letošnji velikonočni procesiji z najlepšim uspehom. Za novo godbo pa se ie navdušila posebno mladina in se ie priglasilo 40 mladeničev. Ka-pelnik gotovo ne bo v zadregi kar se tiče zasedbe. Mlademu društvu, ki ea je vsa naša publika spreiela kar najbolj pohvalno, gredo tudi na roke razni kra.ievni činitelji. Predilniško ravnateljstvo ie prepustilo godbenikom dvorano v dekliškem domu za vaje brezplačno na razpolago. Preprič ani smo. da bo požrtvovalnost mladih godbenikov pod vodstvom njihovega agilnega kaoelnika kaj kmalu izpopolnila dosedanjo vrzel v našem družabnem življenju. Malo odgovora na napad g. ravnatelja Gogala v »Slo-venčevi« anketi »Ali je nemščina na naših srednjih šolah potrebna?« Prejeli smo: Na meščanskih šolali poučujejo nemški jezik uradno kvalificirane učne osebe. Radi pomanjkanja takih pa poučujejo ta predmet kakor tudi druge predmete učitelji ali učiteljice, kd nimajo strokovne usposobljenosti. Vse učiteljstvo naših meščanskrh šol smatra pa pouk nemškega jezika vsaj za toliko važen in resen kakor mu to polaga na srce g. ravnatelj Gogala. Očitek da učiteljstvo na meščanskih šolah ne smatra nemškega jezika za važen predmet in da zanemarja nJega pouk. je za učiteljstvo meščanskih šol skrajno žaljiv in vreden graie. Posebno zavračamo nepremišljeno žaljivko, da iščemo na meščanskih šolali povsod priliko za odpadanje nemških ur. Nasprotno je res. da večina naših šol in učiteljstva pazi na pouk nemškega iezika in se popolnoma zaveda, da je prav tako važen predmet kakor vsak izmed ostalih predmetov. Ce g. ravnatelj res ve za primere tako škodljivega zanemarjanja, naj jih javi prosvetni! upravi in naj ne izreka javne graiie cclotnemu učitelistvu meščanskih šol. ki se L. MIKUŠ Mest«? trg 1$ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- v resnici z vsemi močrrni tru

  • ljn 17509 Poslovodinjo jtiKjenO v liiirn- k! k-Mi lekciji. * i' r f* j m e tvrdka v Ljubljani. Naslov t oddelku >Juira«. 17488 Pomožno kuharico rpretao i Tj izurjeno sprejme li o t el »Beilevue« v L ubl'3ui. 17445 Več šivilj dobr**. izurjenih v Jamski konfekciji- niirejmui ▼ stalno uamescenje. Na-0' 'iv pove oglasni u-i'- V* »Jutra«. 17393 Prodajalko •^orjetio v špeceriji r. de-likai.esi. e"r.e;meiTi. Pismene ponudbe z zahtevkom r-aca na oglasni oddelek »Juira« pod »Žpecerija« 17287 Fotografskega poslovodjo iv strokovnjaka rfc-ierrt za takoj ali pozneje Služba le: bi 3 stalna. z <, plačo i« odstotki. N*a-»- -.t «.jTe vg a-u od,:»'ek »Jutra«. 17187 Fotografskega pomočnika f»-«-}ra-ota sprejmem. Naslov (• »e oglas. odde ek Jirra 171S8 Damsko frizerko fv. 1 o vre to 0 moč =T>rejmem - 1. j&Dtje-ni. Cenj^oe ponudbe na na?!'.t: Drngotin IraJit. Maribor. Glavni 1. 17601 2 kroj. pomočnika za spluina deia sprejme takoj I. Arhar. Dorfarje. pošla Skofja Loka. 17029 Kroj. pomočnika /.a veliko delo sprejme takoj Alojzij Smrke, kroVi >Mo. Žužemberk. 17538 Brivskega pomočnika solidnega. dobrega h u "ni pristr-iStevalca sprejmem e I"t. majem. Naslov v oprl. oddelku -Jutra«. 17279 Fanta-tekača ■prejme Jugoslovensko - emfciif d. d., oddelek za .ibki tok, Duuaiska cesta t. 1-blII " 17577 Šofer (samec) k tovornenMi av-tomobilu v Ljubljani. z vso oskrbo v hiši dobi takoj službo. Ponudbe pod .Dober vozač« na ogla-ni oddelek -Jutra«. 17565 Strokovnjak 7.a izdelavo prstenih barv dobi takoj- službo. — Ponudbe na: jXovobor« — Ljubljana. 17579 Postrežnico čedno, sprejmem za jutranje in popoldanske ure. Naslov jiove oglas oide'ek ^Juirai. 17531 L'čenk0 r» 1 k,o? hiš m ačl ajo se ?r,o>! dob del 10 let star:, spre.:-odni atelje M. šare. ičeva cesta. ' Oskrba i proti opravljanju h del. — Prednost visoke in krepke, dobro razumejo 113 injska dela. Pogoj a vzgoia -n rtieVt a. ' 175S1 Provizij, zastopnike sprejmemo za večje kraje v mariborski oblasti. Ponudbe pod 'Dober zaslužek. na T>odružn;co Ju:ra v Mariboru. 17608 "i. TH. Rotinan: Potovanja in čudovite mri?oJe Tomiia Popkinsa en. V»i morali priznati, da Tomi mor n« svojem mestu. Ko j« pa poredai. kje jc na-strira štclica. >0 bili Tsi t zadregi in ni-t« Tedeli. kako bi jsa rešili. »Avtomobil je »a •»».« TeliUo prete/ak!< je rekel doktor. -»Pojdimo ilalje in premislimo to stvar. — ŽiTiio.'< je zdajn vzkliknil. »Poglejte, tauilc «0 eskimevske koče!« Trgovski pomočnik tnlai in agilen, z dobrimi relerencami, ki je izuče-n tuli v steklarski stroki, dobi takoj službo v večjem mestu S ovenije. Po-Dudbe na oglasni oddeek vjutra- pod šilro »Trajna služba 15fic 1759C Praktikantinjo sprejme molni atelje M. Sare. Miklošičeva cesta. Prednost imajo absolven-tinje obrtne šale. 17582 Knjigovodjo za takojšen vstc.p sprejme tako; tv.rdka Ed. Suppanz. Pristava " 175S7 Gospodar, adjunkta absolventa višje aii srednje gospodarske šole. za trajno nameščenje sprejme večje vlasteliastvo kraj Zagreba.. PonuJbe s prepisi spričeval in fotografijo na nas ov: Mi an Cerma-k, Zagreb. Kiaičeva ulica lfl.II. 17588 Pošteni, zelo a g i I n i mestni zastopniki v vseh mestih naše države, ki stalno posečajo mizarje in mehanične delavnice — se sprejmejo za prodajo prometnega, za te stroke potrebnega predmeta, proti visoki proviziji';. Obširne ponudbe je nasloviti na: Oglasni zavod K a r d o š. Xovi Sad. pod šifro »Do-ista vredan«. 7002 Pripravna dekleta sprejmem. Naslov oddelku »Jutra«. Potnike manufakturne etrofce — za Ljubljano ic bližnjo okolico. za obisk priv strank sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16789 Vinski potnik dobro -vpeljan ia agi'en. dobi takoj mesto za Slovenijo pri vinski in alkoholni tvrdfei. Prednost imajo tasti, ki so v dobrih stikih z gostilničarja in res;avraterji. P-onudbe z označbo dosedairega službovanja s« pošljejo na oglas." oddelek »Jutra« pod sfro »Vinski »otaik«. 17220 Citre poučujem Na-kov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1758S £ Mladenič star 20 let. bi šel za h'aip-c> b kakemu mizarju, da bi te obenem izučil strojnega mizarstva. Nasiov v ."laAneta oddelku »Jutra« • 17587 Notarska uradnica z dvanajstletno prakso išče mesto za takoj ali pozneje. G-g. notarji in odvetniki so naproseni. da si zabeležijo in v slučaju potrebe obrnejo ua oglasD." oddelek ».Iut-a« pod šifro »Odvetniška Disarna«. 16841 Učenka ki je dovršila dva razreda meščanske šoi-e z dobrim uspehom, prikupil i ve zunanjosti in lepega vedenja, stara 16 let. sirota brez staršev. želi vstopiti v trgovino k dobrim ljudem Dopise na oglasni oddeiek •Jutra« pod šifro »Veselje do trgovine«. 17485 Korespondent v šestih jezikih, knjigovodja - bilancist. sposoben organizator, želi premeniti dotedanje mesto. Cenjene ponudbe na. oglas, oddelek >Jutra« pod šifro »Korespondent 6«. 17-£9 Trgovski pomočnik mlad in agilen, izučen v večji trgovini mešan b'aga. išče službo. Prosto mesto prosi javiti na oglasni oddelek »Jutra« pod tnačko »Maj — trgovina« 169fS Mlad žel. uradnik s srednješolsko naobrazbo, vešč slov., srbohrv., nemškega in italijan. jezika, mirnega in poštenega zna-čaa, vajen vsakega deta. išče službo ali zaposlitev na kakršnikoli graščini aH veleposestvu v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« j?ad »Mirogoj«. 17585 (11 § I r. »4 <1 4 Kf Zastopstvo boljše vrste sprejmem. — Posedujem kapital, ako treba. tudi loka!. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »I. B.« 17492 Zastopnika ki je uveden v mlinski in tekstilni industriji, sprejmem za postranski zaslužek. Ponudbe z referencami pod »Juta« na oglasni oddelek »Jutra«. 17542 Entlanje po Diti 1 od metra teT šivanje belega perila, lepo in po nizki ceni se izdeluje v Vodmatski ulici 1/1 — levo, vrata 5. 17294 Kdo ve za dober nasveit dobre ideie. iznajdbe aii druge priiike. s katerim se da zaslužiti. Ponud.be na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »■Neid-etirane zahteve«. 1759S Damsko kolo dobro ohranjeno kupim. Naslov v ugiasnem oddelku »Jutra«. 175*>1 Avtomobil (limuzino), .ion-o ohranjen, rabljen. 6—7s>edežen kupim pod lahkimi p'.ač:inimi pogoji. Le resne iti obširne ponudbe prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifio »Avtopromet«. 17499 Motor, kolesa Puch 250 m* prodam za 80 ton prvovrstnih bukovih stihih d-v. Pogledati: lljaž. Zagreb, Draitkovičeva ul. 22 17369 Austro Daimler ADM - 6 cil., sestsedtžni, o d p r t, malo rabljen, v brezhibnem stanj«, z novo .pnevmatiko, skrajno za Din 55.000 proda Lampret- i-n drug, Ljubljana, ' Šelenbui-gova ulica 4. 174S2 Puhasto per]e kg po S8 Din raapoeilj&m po povzetja o»j5U.aj $ kg. Potem čist/- boo gosje kg po 130 Din tn čist beli puh kg pa 300 Din L. B ozovie Zagreh. Ilica »e*. 83 — Kemični čistilnica perja. Sodi Večjo množino dobro ohranjenih vinskih transportnih hrastovih eodov, od 400—90od šifro »Samo odra«li«. 17338 Majhno stanovanje 1—2eobM> e pritikiinami. takoj ali do julija iščem v »»edini mesta, v pritličju ali I. nadstropju. Cenjene ponudbe pod šifro »Solidna stranka« na ogl. oddelek »Jutra«. 17363 Stanovanje dvosobno, 6 kuhinjo in pritikiinami. v mestu išče stranka treh odraslih oseb za 1. avgust. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« r>)d »Plačam točno«. 17490 Stanovanje za 300 Din dobi vdova z 1 otrokom. aH brez. Na-•H>v pove oglasni oddelek »Jutra«. 17567 Stanovanje 3 ali več sob s pritikiinami iščem za 1. maj, junij ali juiij. Plačam od 1000 Din dalje. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Štiričlanska odrasU družina«. 17530 Stanovanje 3—3 sob in pritiklin išče v mestu mirna stranka 3 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š-lfre »Mirna stranka 93«. 17593 Stanovanje 3 sob in kuiiinje takoj oddam. Poizve se pri -.Ka-maniti mizi« v Zg Š'šk:. 17599 Preprosto sobo ena.žno, c posebnim vhodom iz Btopaj'c. iščem blizu centra. Ponudbe na ogHa#. oddelek »Jutrac nod »Center — so bat. 17440 Kjerkoli v Mariboru išče čisto, prazno sobico ženska srednjih let. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Marija Ta-jnšek, Dobn>» št. 83 pri Celju. 17133 Opremljeno sobo z dvema iposteijama takoj oddam. Naslov t ogla-, oddelka »Jutra«. 17407 Kot sostanovalko sprejmem mirno gospodično v Prisojni uišci o/JT. 17342 Sostanovalca v lepo sobo z elektriko in posebnim vhodom ter dobro hrano sprejmem za 650 Din mesečno. Poizve se v restavracija »Soča« na Sr. Petra eesti št. 5. 17340 Dobro urejeno sobo po ;>oi n oma sef>arirano — z elektrko in postrežbo, po mogočnosti tudi s tekočo vode, iščem v mostu. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samec«. 17300 Lepo sobo s sepa-atnlm vhodom takoj oddam na Rimski c. št. 10/11. 17543 Sobo v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 175« Sobo s -o-seboMn vhod im in električno razsvetljavo oddam takoj. Vprašati na Staram trgu št. 10,U. 17.531 Mesečno sobo lepo, v -parterju sred: mesta. s prostim vhodom io eiektračro razsvetljavo oddam. Vprašati vsaki dan ob 8. uri zvečer pri naslovniku. k: ga pove og1. oddelek »Jutra«. 1754S Opremljeno sobo in kabinet s ipcsehnlm vhodom, parketom. elektriko in kopalnico takoj oddam pod Rožnikom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17536 isssssi Prstan se je izgubil od Bežigrada do Dunajske ceste. Pošten najditelj naj ga proti na-g"adi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 17352 Zlato zapestno uro (spomin na bi-mo) je iztru-blla revna dijakinja. Ker je bila oseba, k: jc je na-š> opažena od več strani. se naproša, da jo odda prot.i primerni nagradi na policiji. 17527 Plemenske golobe čistokrvne ga'eb» po 50 Din par proda Sever & Co. v Ljubljani. 17612 Dieselmotor 30 HP, pn ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 146&4 Separirano sobo oddam samo boljši solidni osebi. — Pojasnila daje v popoldanskih urah Ana Koprivec, Flcrijanska ul. »t. 20,'I. H560 Opremljeno sobo odda Sfcrniša, Karlovska cesta 33 17574 Prazno sobo oddam takoj. — Istotam sprejmem tu'H preprostega mlajšega gospoda kot sostanovalca, na željo tudi s hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17365 Lokomobilo 50—60 HP kupi takoj Franc Jerko, Črnuče. 175S0 Mož srednjih let, srednje velik, premožen, želi prijntelj-fliva z gospodično, vdovo a1! ločenko, šibke postave Ponudbe na ogla4, oddelek »Jutra« pod »Prijateljstvo« 17395 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Agileu 38, Brutus 3. Be-gnciter bi* . . ., Cimpreje. Čebele, Center soba. Cir-kulariet. Dobro ohranjena peč, Dobra znamka. Dobra gostilna 50. Doleaje, Dober risar, Do 5. maja. Dve šmamici. Dolenjka. Dobi« moč 17044. T. K..* F-ksum in provizija. Fiida, Hvaležna in pridna 16. Hišnik Hitra prodaja. Izredna prilika. Izurjeni, 1. junij 1930. Izvežbana. Krojač v Ljubljani, Kapital. Kajreš. Kompanjon, Kjerkoli. Lepo. Ljubljančan, Ljubezen Leoa soba, Lokal, .Lcvec, Mirna 422. Mesar 15982. Marijiv 500. Mlad trgovec Možitev ni izključena. Motor 18894. Mesnica. Ma>-va ha:menija. Motor. Nova izložba, Opel. Očarljiva, Odrasla in mala družina. Odkritosrčnost, Primorka, Potreben kapital 70.000. Prodajalka. Pošten plačnik. Primorka 29. Poštena prodajalka. Pritličje Predplačilo. Pridna in ro-štena 4710. Puch 320. Počitnice, Ikrket. iPo-durad-nik 35. Risar. Rentabilnost Rohinson, Ravnovesje, Reference, R-sni kupe'-. S:-gu-na eksistenca. Skupno delo, Stalna dobava, Samec, Stanovanje za starejšo mirno st-anko. Samo odrasli. Solidna in točna stranka, Sta-'no nameščenje Stroji. Snažen in točen pačnlk. Siiuma eksistenca 16375. Trgovka. Trgovski. Trajno prijateljstvo. Tekstilna industrija. Takojšen nastop mogeč. Takoj 16518. Tat: a. Takoj stanovanji«?. Takojšnje plačilo. Ugodna naložitev. Ugodna prilika 151. Igod-n« iril:ka. 730. Vsak kupi. Wahleriich, V maju je veselje. V ljubljanski okolici. Vesten 28. Vesten 230 Vzamem, Vdova pod 60 let. Vzgojiteljica. Va*ča* gospodinja, V. L.. Veverica, Vsak kupi. Zoboteh-nik 16711. Zmožna 500, Zaupno. Ze'o ugodni no-goji. Značaj SSl Zaboji, Zobotehnik asistent. 316. 20% provizije, J, ali 15. maj Elektromotorje transformatorje, razne stroje, elektromaterijal. apa-ai*, popolnoma tovarniško nove, iz zaloge bivše firme Transformator t«"od.-<;a |io znatno znižani ceni Vojnovič S; Cie. Skladišče Ljabljana - Glines Pokrajinske razglednice po Vaši sliki aii negativu, v pristni fotografiji izso-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Šmuc. Ljubljana. VII, Alcšcvčeva št. 36. Zahtevajte ponudbe ia cenik! 242 Ucvzrur Oglas Oficirski dom ljubljanskega sarnizona potrebuje od »rvega junija zakupca za svojo menažo. Pobližjc informacije se dobijo vsak daD v oficirskem domu od i J.—(j. ure v vojašnici vojvode Mišica. 17u27 Uprava Sokolskega društva Jesenice opozarja v«-e svoje cane, ki imajo slavnostni kroj, da si do župnega zl-eta nabavijo nove predpisane čepice, aii da si dajo napraviti po starih čepicah ru-deč gornji del. kar je društvo poverilo v izvTšbo b;a;u Ivanu Gogoli. 1752Ž Norost! Novost! Zcfezn« služinska Brozovič« patent postelja Ijiva, s tapeciranim ma. dracom. re!o praktični u vsake hišo. hotele, pfenočiiča, nočne »ioi. be fn za potu|o£e ose. be stane Din. Ras pošiljam po poif> nem povzetlu. VA1LMI Lesen* patent posteča tioiiiiva, s upeciran«n madrjcom, tele prak. t<£na stane Din. 2Sa— tefalt« t»-vro»£»»i»—