Iz naše organiiaciie. Skupne zadeve. Zborovanje upravnega odbora Z a v e z e. Seja upravnega odbora Zaveze se je vrši|a dne 6. julija 1919 v posojilnični sobi Učiteljske »" skarne v Ljubljani. Začetek ob 13., konec ob l"1 uri Navzoči: člani vodstva Zaveze in ujiravni oabornLki Fr. Aichholzer, J. Dimnik, P. Flef«E. Gangl, A. Onus, J. Režek in H. Šumer. 1. Naznanilavodstva. , Zavezin predsednik L. Jelenc ugotovi sklePc' nost in otvori sejo. a Tajnik V. Rus poroča o delovanju Zave^.e,'ij zadnje seje upravnega odbora, ki je bila o Ve"*_ noči, do današnjega dne, kar je razvidno iz obja^ ljenih zapisnikov sedme in osme seje vodstva 4 veze. V tem času se je zvišala članarina Zave* nim članom na 48 K, za nedruštvenike se je•¦} šala naročnina Zvončku, Popotniku in Učitel]S^t mu Tovarišu, razpisalo se je mesto urednika i>J Tov. in mesto strokovnega tajnika, vsi došli aov okrajnih učiteljskih društev pa so se rešlli tako, l<akor je bilo sklenjeno na zadnji seji upravnega Odbora. — Nadalje opozarja na prostovoljni organizačni davek za rezervni sklad Zaveze. Vsak Zavezin olan naj po možnosti prispeva za ta sklad. jj»a se v tem oziru doseže uspeh, naj se okrajna uSiteljska društva opozote potom posebne okrož,iiee na skupno zadovoljivo sodelovanje. Zavezin blagajnik nima nič razpoložljivega denarja, današnja seja upravnega odbora se je mogla komaj še sKlicati. — Pojasnijo se razmere med Zavezo in Slomškovo Zvezo. Takoj ob rojstvu Jugoslavije ilam je Slomškova Zveza marljivo in lojalno poinagala pri razrešitvi vseh važnejših skupnih vprašani, žal, da je pozneje krenila na drugo pot. V zadnjem času se je spozabila tako zelo, da je hotela s pomočjo Slov. Ljudske Stranke preprečiti _a vsako ceno celo imenovanje E. Ganglovo za višjega šolskega nadzornlka. Dokler nismo na jasnem, kako se združijo posamezne pokrajinske učiteljske Zveze v ,,Unijo Jugoslovanskega Učiteljstva", toliko časa velja za slovenske učiteljske Zveze kot skupna stanovska organizacija Učiteljski Svet. Blagajnik Fr. Luznar poudarja, da se je cena papirju zopet izdatno povišala. Vse prihranke in ves denar, ki je določen za upravo Zaveze, se bo moral uporabiti za poravnavo računov tiskovnega papirja, ker je izključeno, da bi se članarina iznova zvišala. Vse to ga sili, da podpira tajnikov prcdlog, ki meri na to, da prispevaj v rezervni sklad vsak organizovan član toliko, kolikor vzmorcjo njegove denarne moči. 2. Enotna organizacija učiteljstva kraljestva SMS. Poročevalec E. Gangl opozarja uvodoma na članek, ki je izšel v 27. štev. stanovskega glasila, kjer je natančno obrazloženo, s kakšnimi uspehi so zastopali Zavezin predsednik, podpredsednik A. Gnus in poročevalec našo Zavezo pri skupnih sestankih z drugimi jugoslovanskimi organizacijami v Zagrebu in Beogradu dne 14., oziroma dne 22., 24. in 25. junija t. 1., kjer se je položil temelj osrednje stanovske organizacije ,,Saveza učiteljskih udruženja kraljestva SHS". Srbsko učiteljstvo je mnenja, da naj se izvede celotna organizacija v centralističnem smislu. Vse pokrajinske in plemenske Zveze naj likvidirajo, ostanejo pa kot temelji okrajna (kotorska) učiteljska društva. Šolstvo je centralno, centrajne naj bodo tudi naše organizacije. Specialiteta slovenskega šolstva bo vsekako naše obmejno i n zamejno šolstvo v zasedenem ozemlju. V principu smo tudi mi Slovenci lahko za c ent r a 1 izac i j o, toda s pripombo, da se pripusti v Ljubljani urad, ki bo skrbel za obmejno in zamejno šolstvo. Podpredsedniku A. Gnusu se zdi, da je to načelno vprašanje tako dalekosežno, da ga mora razrešiti samo delegacija. Predsednik L. Jelenc pojasni, da pridejo vse važnejše zadeve v končno rešitev pred delegacijo. Vse, kar ukrene vodstvo in upravni odbor, naj se smatra kot predpriprava. Tajnik V. Rus zastopa mnenje, da je centralizacija v srbskem smislu nemogoča, dokler imamo na Slovenskem in Hrvatskem lastne višje šolske svete in poverjeništva za uk in bogočastje z določenim delokrogom. Dokler ostaneta ti dve šolski inštanci, toliko časa moramo obdržati vsaj našo Zavezo, zakaj pravo organizačno poslovanje je sicer praktično neizvedljivo. Blagajnik Fr. Luznar se pridružuje tajnikovernu mnenju, in sicer z blagajniškega stališča. Z blagajništvom je velik križ doma, tem hujše bi bilo denarno centralistično poslovanje v Beogradu. Poročevalec poudarja, da stoje Srbi na centralizaciji šolstva in učiteljstva, od česar ne odnehajo. Pri zasnovi pravil in poslovnega reda mora dati Zaveza našim odposlancem natančna navodila. Ljubljanski urad mora biti za naše šolstvo in učiteljstvo centrali nekak informativni urad. Na neko vprašanje da pojasnilo, da prihajajo pri centralni učiteljski organizaclji v poštev le narodne skupine šolstva in učiteljstva, ne pa posamezne stanovske politiške organizacije. Tovariš li. Šumer vpraša, če je Slomškova Zveza kot kulturna učiteljska organizacija lahko član skupne stanovske organizacije. Pojasni se mu, da kot taka lahko prosi za sprejem. Tovariš Fr. Aichholzer želi, da naj se Slomškova Zveza o tem obvestl. Podpredsednik A. Gnus pojasni, da na ta sestanek ni vabila naša Zaveza, ampak predsedstvp srbskega Udruženja. Poročevalec opozarja še enkrat, da po srbski zasnovi odpadejo vse pokrajinske organizacije, temelj skupni centralni organizaciji so edinole okrajna učiteljska društva. Vse to se lahko pojasni odboru Slomškove Zveze, kar naj vzame na znanje in v nadaljnjo ravnanje. — Vse pravice (lastnina, imovina) društev in skupin ostanejo za oni del. ki jih je ustanovil. Za nas ostanejo torej vsi listi, ostane Učiteljska tiskarna, Učiteljski konvikt in sploh vse organizačne naprave. 3. Naši referenti v ministrstvu prosvete v Beogradu. Poročevalec E. Gangl opozarja najprej na oni del pisma, ki se je poslalo ministru prosvete v Beograd o Veliki noči s seje upravnega odbora, kjer se želi, da se v ministrstvu prosvete nemutloma osnuje poseben pedagoško-didaktični oddelek ljudskega in meščanskega šolstva, ki mu naj bodo prideljeni tudi slovenski učitelji. Minister prosvete dr. Ljuba Davidovič je ugodil tej želji na način, da pokliče v ministrstvo prosvete po dva Poročevalca izmed srbskega, hrvatskega in slovenskega učiteljstva, ki jih predlagajo posamezna učiteljska udruženja. Za Zavezo je najboljše, da Pošlje v ta oddelek ministrstva enega poročevalca, ki pozna dodobra ustroj organizacij, in enega, ki itna pregled v pisarniških poslih. Sklene se, da se v teku tedna določita za Zavezo dva referenta. Vodstvu Zaveze se naroča, da sporoči obe imeni slovenskih poročevalcev s pogoji nameščenja vred takoj potom srbske učiteljske Zveze ministrstvu »rosvete. 4. Oddaja službe urednlka Učit. Tovariša in strokovnega tajnika. Za prvo službo so se zglasili trije, za drugo Pa dva prosilca. Po vsestranskem preudarku sta se oddali službi. Strokovno tajništvo in urednistvo Učit. Tovar»Sa poslujeta vsak dan v I. nastropju Učit. tiskarne. Sprejet je bil predlog, da se izreče vodstvu Učiteljske tiskarne pismena zahvala za brezplačno Prepustitev uradne sobe. 5. Samostojni predlogi upravnih 0 d b o r n i k o v a.Zaupnik za Koroško v višjem s°lskem svetu. . Tovariš Fr. Aichholzer stavi naslednji predI(?S: ,,Ker na Koroškem še niso uspostavljeni *rajni šolski sveti. ker si lasti višji šolski svet iz*'iučno pravico nameščenja učiteljstva na Koros*em in ker tudi v tej korporaciji nimamo svojega Z;iupn_ka, smo dejanjsko brez vsakega vpliva pri vseh dalekosežnih ukrepih, ki se tičejo preustroja šolstva na Koroškem. Ta brezpravni položaj koroškega učiteljstva je nevzdržljiv. Zato zahtevamo odločno, da dobi čimprej svojega zaupnika v višjem šolskem svetu kak koroški učitelj kot veščak v koroških šolskih zadevah." Tovariš E. Gangl priporoča predlos v sprejetje ter dostavi, da naj se ta koroški zaupnik v višjetn šolskem svetu določi že danes, sklep pa naj se takoj naznani poverjeništvu za uk in bogočastje. Zaupnikom se predlaga tovariš Rudolf Mencin, učitelj v Velikovcu. Oba predloga se sprejmeta soglasno. b) Aktivitetne doklade in učiteljska stanovanja. Tovariš P. Flere predlaga: Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani prosi, da deželna vlada izpremeni v svoji naredbi z dne 5. maja 1919, štev. 473., besedilo § 1 b, ki se glasi: ,,Ravnateljem, nadučiteljem, šolskim voditeIjem in učiteljem, ki ipiajo po doslej veljavnih zakonih pravico do stanovanja v naravi, ali katerim ¦ da tako stanovanje na razpolago vzdrževalec šole, se izplačuje samo polovica aktivitetne doklade, ako je stanovanje primerno in porabno. Ali ima stanovanje te lastnosti, presoja okrajni (mestni) šolski svet. Šolske občine niso dolžne plačevati stanarine ravnateljem, nadučiteljem in šolskim voditeljem, če ne morejo dati na razpolago primernega in porabnega stanovanja v naravi in se navedenim osebam zato izplačuje cela aktivitetna doklada." Ker so stanovanja v naravi in ona stanovanja, ki jih daje učiteljem na razpolago vzdrževalec šole, jako različna, ni mogoče oceniti vseh teh po istem merilu. Večina stanovanj, ki jih učiteljstvo uživa brezplačno. obstoja le iz male sobice in nikakor ni smatrati za pravično dejstvo, da s_e odtegne dotičniku za malo neopremljeno sobico v najnižji izmeri 216 K. Besedilo 1. odstavka naj bi se dopolnilo ter naredbo izpremenilo v toliko, da ie ornenjena stanovanja preceniti in se odtegne od aktivitetne doklade le vsota, ki jo je stanovanje res vredno, največ pa pol aktivitetne doklade. Nadalje naj se tudi določi, kdo prevzame stroške za popravo naturalnega stanovanja. Občine se bodo branile teh stroškov, ker Ima le država dohodke od stanovanj. Z dodatno naredbo naj se uredi tudi dolžnost šolskih občin skrbeti za primerna učiteljska stanovanja, ker je ravno pomanjkanje stanovanj po deželi največkrat ovira, da bi se moglo učiteljstvo namestiti na šolah. Po daljši debati se predlog sprejme soglasno s pripombo, da se prošnja naslovi na deželno vlado v Ljubljani. c)Zgodovinski pouk. V naših učnih knjigah je treba čimprej zlasti v zgodovinskem oddelku temeljite izpremembe. Znano je, da je priredil ravnatelj H. Schreiner svojim čitankam potrebne dodatke, katerih zgodovinska snov se razvrsti posebe za ljudske in meščanske šole. Tovariš H. Šumer želi, da se spisujejo učne knjige po gotovem načrtu skupno pod enim vodstvom. Nujna zahteva je, da se skliče anketo za sestavo šolskih knjig. d.Odkup in uvedba učnih knjig. Podpredsednik A. Gnus predlaga, da naj se odkupi J. Brinarjeva ,,Slovnica" in A. Črnivčeve ,,Računice". K. \Vidrovo ,,Moje prvo berilo" naj se takoj uvede v vse šole, četudi ni uradnih učiteljskh konferenc, saj je knjiga že davno aprobirana. e) Zastopniki učiteljstva v višjem šolskem svetu. Tovariš P. Flere opozarja na izpremembo, ki se je izvršila v osebah zastopnikov učiteljstva v višjem šolskem svetu. Namesto L. Černeja in A. Gnusa sta vstopila vanj Ivan Štrukelj in Adolf Sadar. Vzroki te izpremembe učiteljstvu niso znani, zato želi, da se zadeva pojasni po okrožnici. Pojasni se, da je na vladno prošnjo Zaveza v to pritrdila, a zahtevala ie, da se dotična naredba še poprej primerno izpremeni. Potem, ko sta se tovariša L. Cernej in A. Gnus zastopništvu prostovoljno in pismenim potom odppvedala, sta se poklicala v višji šolski svet omenjena člana Slomškove Zveze, dasiravno vlada dotične naredbe še ni izpremenila. Tovarišu H. Šumru se pojasni, da traja ta izprememba v učiteljskem zastopništvu višjega šolskega sveta toliko časa, dokler se ne sprejme novi šolski zakon. Družtvene vesti. + Pedagoško društvo v Velikovcu. — V Ko- roški se prav pridno gibljemo, trudimo in delarno, da bi rešili zgodovinsko zemljo nemškega imperijalizma in laških intrig. Ustanovil se je ,,Narodni svet v Velikovcu", ki izdaja svoj list ,,Korošec". V drugi številki tega lista pozivlja tovarišica Alojzija Modičeva koroške žene in dekleta, naj se organizirajo. Ustanavljajo se kmetijske podružnice, ki se priklapljajo kmetijski družbi v Ljubljani. Vse se koncentrira v strokovne organizacije. Zganilo se je tudi koroško učiteljstvo, in ne ravno zadnje, ter ustanovilo za sodne okraje Železna Kapla, Dobrla vas in Velikovec ,,Pedagoško društvo v Velikovcu". Sestanek je bil v Goseljni vasi ob Goseljskem jezeru. Ob nepričakovano veliki udeležbi je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tovariš Vendramin zborovanje in je v jedrnatih besedah opozoril navzoče na važnost tega sestanka ter dal takoj nato besedo tovarišu Magerlu. Ta je utemeljeval potrebo, da se t a k o j organiziramo. Ustanoviti si moramo društvo, da si bomo sigurneje priborili p o p o 1 n o enakopravnost z državnimi uradniki. Služimo eni in isti državi, zato zahtevamo tudi iste pravice. Ako ne preneha dvojna mera, bi moralo učiteljstvo izvajati konsekvence, ki bi bile usodepolne za prihodnjost slovehskega naroda na Koroškem. Naše društvo naj bi nadalje organiziralo in vodilo javno delovanje učiteljstva, da bo uspeh plebiscita sigurneji. Sedanji čas kategorično zahteva, da izpopolni učiteljstvo svoje znanje v slovenščini, zemljepisju in zgodovini ter da se nauči srbohrvaščine. To nadaljnjo izobrazbo mora učiteljstvu olajšati učiteljsko 'društvo. Izredne razmere na Koroškem delajo učiteljstvu tudi v metodičnem oziru prav posebne težave, zlasti v poučevanju učnega jezika. Društvo naj se zaveda, da je njegova dolžnost, podpirati učiteljstvo tudi v tem oziru. — Prirejati bo moralo torej tečaje, predavanja, hospitacije itd. ter sklicevati učiteljske krožke, kjer se bomo posvetovali, kako naj v tem ali onem slučaju uspešneje postopamo. Opozarjal je še na druge kulturne naloge novega društva. Nujno tudi potrebujemo društvo, da si zasiguramo one pravice, ki jih uživajo naši tovariši na Štajerskem in Kranjskem. V nekem oziru je tukajšnje učiteljstvo popolnoma brezpravno. Dokazal je nadalje, da ni nobene resne zapreke, da bi ne bilo vse slov. ličiteljstvo združeno v eni sami skupni učiteljski organizaciji. Seveda se ne sme učiteljska organizacija priklopiti kaki politični stranki, ki bi delala propagando za moderno svetovno naziranje. Navzoči so bili ob izvajanju tovariša Magerla jako pozorni in so se mu zahvalili s splošnim odobravanjem za njegov trud. — Nato so bili soglasno voljeni v odbor sledeči tovariši in tovarišice: Magerl predsednik, Pilgram podpredsednik,, Ven^ramin tajnik, Paternost blagajnik, Klavora, Gašpari, Kovačič, Komar in Fieler odborniki. Tovariš Močnik, predsednik pliberškega učiteljskega društva, prečita iz pisma, ki mu ga je pisal okr. šolski komisar Koschier, sledeči odstavek:,,Ker se obračajo tovariši zraznimi željami in pritožbami zaradi nameščenja učiteljstva v okraju in mi tudi namigavajo, da se domačini zapostavljajo, jih opozori na izvršilno naredbo Višjega šolskega sveta z dne 10. iunijat. 1. Z eventualnimi željami in prošnjami naj se torej obračajo naravnost na Višji šolski svet." Na ustanovnera občnem zborovanju ,,Pedagoškega društva v Velikovcu" zbrano učiteljstvo je soglasno sprejelo sledeče resolucije: 1. Ogorčeno protestiramo proti plebiscitu na Koroškem, če bi se obenem ne dovolil tudi plebiscit za iugoslovansko ozemlje, ki so ga zasedli ltalijani. 2. Odločnozahtevamo, naj se obstoječi učiteljski organizacijizdružita kar najprej v enotno strokovno organizacijo. 3. Priznavamo.da si vlada prizadeva.dabi se v interesu naroda izboljšalo gmotno stanje učiteljstva. Obenem pa izjavljamo, da ne odnehamo, dokler ne bomo, kar se tiče prejemkov(tudi selitvenih inpotnih stroškov.znižanih voznih cen na že1 eznici itd.) popolnoma enakopravni z državnimi uradniki. 4. Višji šolski svet si je z izvršilno naredbo z dne 10. junija t. 1. prilastil pravico okr. šolskih svetov, nameščati začasno učiteljstvo v iugoslovanskem delu Koroške. Ugotavljamo: Dočim iina štajersko in kranjsko učiteljstvo svoje zaupnike v Višjem šolskem svetu in v okrajnih šolskih svetih in ima višje šolske nadzornike iz svojih vrst, nima jugoslovansko koroško učiteljstvo nobene besede pri prevažnih ukrepih glede koroškega šolstva, ker nima svojih zaupnikov niti v okrajnih šolskih svetih, ki še vedno niso upostavljeni, niti pri Višjem šoiskem svetu. Proti tei brezpravndsti odločno protestiramo, in zahtevamo: Okrajni šolski komisarijati naj se takoj nadomestijo z okr. šolskim i sveti, sestavljenimi v smislu koroškega šolskega zakona. Ce je pa za jugoslovanski del Koroške potreben poseben višji šolski nadzornik, naj se imenuje iz naših vrst in naj se mu, ako ni Korošec, prideli kot veščak o koroških šolskih zadevah koroški učitelj.ki ga predlaga ,,Učiteljski svet za jugoslovanski del Korošk e". 5. Za prehodno dobo naj se ustanovi ,,U čiteljski svet za jugoslovanski del Kor ošk e", ob s t oj e č iz odborov vseh slovenskih učiteljskih društev na Koroškem. + Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo dne 6. julija popoldne na Slatini. Bilo nas ie res lepo števLlo tovarišev ia tovarišic — vendar pa snio opazili, da vkljub krasnemu vremenu in ugodni zvezi vlakov, ni bilo nekaj šol pri tem stanovskem sestanku zastopanih. Zdramite se k skupnemu delu v prid in blagor organizaclje in mlade države Jugoslavije! V slogi je moč in občna korist! Predsednik, Tomo Kurbus, pozdravi vse navzoče ter jim predstavi dragega tovariša Čerueja, okr. šolskega nadzornika iz Celja, ki je kot dobrodošel gost posetil naše zborovanje. PozdravIja tudi gosta, žel. uradnika Toneta Leskovca in novo pristopivše člane tov. Kovačiča, Jošta in Lavračevo Marico. Iskreno je od vseh pozdravljen naš ,,stari znanec" in vrl tovariš Dragotin Kveder, ki je došel kot gost in predavatelj. Zapisniki se na občo željo, radi zelo oraejeuega časa, začasno opuste. Tudi poročilo o zborovanju delegacije v Celju se radi odpotovanja tov. Sumra opusti. Obdje pride pri prihodnjem učit. zborovanju na dnevni red. Temu je sledilo predavanje tov. Kvedra: ,,Dve leti v vojni službi na Srbskem". V duhu smo se nahajali z njim med junaškim srbskim narodom, nad katerim je vihtel svoj sovražni bič ,,Švabica" in ,,Madjaron". Prav mojstrsko nam je orisal svoje lastae doživljaje o onih časih, ki jih je doslužil kot učitdj pri ondotnih ,,džakih" = učencih. Kot vzgojitelj je vršil svojo nalogo res vneto in izborno — skušal je dvigniti ondotno zanemarjeno šolstvo; toda njegov tilnik in ponos je neustrašuno kljuboval vojaškim šikanam oholih nemških in ogrskih koristolovcev. Seveda je na ta način žel za svoje ncsebično delovanje v prid nesrečnim bratom njih hvaležnost — a si nasprotno nakopal smrtno sovraštvo zahrbtnih in slovanske krvi lačnih zagrizencev. Bilo je prav zanimivo, le žal, da je moral govornik hiteti, radi točno naznanjenega koncerta. Predsednik se v imenu vseh poslušalcev predavatelju srčno zahvali, z željo, da ga kaj kmalu zopet vidimo v svoji sredi.' Kot zastopnika društva, pri zborovanju Zaveze jeseni v Ljubljani, se javita tov. Miloš Verh in Albina Zavašnikova. ^ Kot zadnja točka se vzame na znanje sledeči predlog: ,,Višji šolski svet naj odredi, da vsak okrajni šolski svet preišče in razsodi, ako je nakazano stanovanje vseh ravnateljev, nadučiteljev, šol.vodji in učiteljev, ki so ga že do sedaj dejansko zasedli — primerno in uporabno. Skoraj 90% teh stanovanj ni uporabnih in primernih; tudi so ista glede cenitve po lokalnih razmerah neprimerno draga, ako se za nje odtegne polovico aktivitetne doklade. Ostalemu učiteljstvu, ki plačuje stanarino. naj se poleg celeaktivitetne doklade nakaže primernastanarinska doklada, oziroma taka odškodnina, ki jo plačuje dotični za najeto stanovanj e." Se soglasno sprejme in predloži v nadaljno uradovanje in uvaževanje merodajnih oblasti. Predsednik zaključi zborovanje in povabi vse navzoče k otvoritvenemu koncertu ondotne mlade ,,Čitalnice". Učiteljstvu se je nudil pri koncertu res izboren užitek, katerega naš stan v razvedrilo duha in te- lesa, zelo pogreša. Pevske točke, pod spretnim vodstvom tovariša Preglja, so žele buren aplavz. V dar je sprejel krasen šopek. Svoj umetniški talent pa nam je pokazal mladi klavirski mojster Ličar, ki izhaja tudi iz učiteljskega stanu. Obema želimo napredka in srečno bodočnost, v prid in ponos slovanske glasbe. + Zborovanje učiteljskega društva za kočevski okraj se je vršilo dne 14. t. m. v prijaznem trgu Sodražici. Tov. predsednik otvori občni zbor, pozdravi navzoče tovarišice in tovariše — zlasti še goste tov. Vrezeca, fregatnega poročnika Finka In dve tovarišici ,,Slomškove Zveze". V svojem nagovoru poda kratko sliko društvenega delovanja ter z veseljem konštatira, da zavednost učiteljstva zopet pridobiva trdnih tal, kar dokazuje lepo število udeležencev, celotno 39. S klicem: ,,na delo za bodočnost našega naroda", konča in da besedo tov. tajniku. Iz njegovega poročila posnamemo, da je vse društvene zadeve rešil po večini predsednik sam. Le malo posla je ostalo tajniku. Po dolgi, dolgi dobi siromaštva in tlačanstva nam je zasijal dan svobode, doba zlate prostosti. Za največji del pridobljene svobode pa se moramo zahvaliti ,,organizaciji". Zato na delo zanjo, pa tudi na delo za šolo, na delo za naš up in našo nado, na delo za našo mladino. Tovarišica blagajničarka poroča, da je imelo društvo pretečeno leto dohodkov K 1432:68, izdatkov K 880:48, ostane torej v blagajni K 552:20. Celoletno članarino je dosedaj plačalo 14 članov, polletno 25 članov. Po poročilu pregledovalcev računov se izvoli novi odbor, ki se sledeče konštituira: Predsednik Franc Stefančič, podpredsednik Mirko Trost, tajnik Konrad Fink, blagajničarka Tončka Virkova inodbornik Viktor Kovač. Kot delegata na ,,Zavezino" skupščino sta izvoljena Franc Štefančič in Ana Šiška, namestnikom pa Ferdo Wigele iti Marja Einspieler. Nato poda tov. Vrbič temeljit, na nekaterih mestih prav dovtipni referat ,,o čebelarstvu". Tov. Wigele referira o ,,Načrtu". Imel je seveda referent pri posameznih točkah svoje pomisleke, ki pa vendar niso tolike važnosti, da bi stavil kak izpreminjevalni predlog. ,,Načrt" se sprejme v celoti, kot ga je izdala ,,Zaveza". Poročilo tov. predsednika „6 načrtu šol. zakona glede šol. zamud" je vzbudilo veliko pozoruost. Govornik našteva razne vzroke slabega šolskega obiska po deželi. Glavni so: delo, upornost, dobičkarija in pa ,J_er ni več nemškega oddelka" (na Kočevskem). Največja krivda zadene zastareli šolski zakon, ki ga ostro kritikuje. Zamude rešuje in predlaga kazni krajni šolski svet! Kako? — Vemo! Novi zakon imej v glavnem ta-le n ačela: 1. Opomini In svarila nai popolnoma odpadejo. Pozivi se izdajo le enkrat in sicer začetkom šol. leta. 2. Vzačetku šol. leta se na — v dotičnem kraju — običajni način javno razglasi uradni šolski dan, da roditelji pravočasno opravičijo vzrok šolskih zamud. 3. Obravnava šol. zamud je izključna zadeva lok. konferenc, na enorazrednici šol. voditelja. Zainude se obravnavajo tedensko. 3. Kazen določujejo lok. konf. oz. š o 1. v o d. (Glej 3.)insicer za vsakzamuje.ni dan3K(6 ur zapora). V ponovn i h slučajih se kazen zviša do 6 K (12 ur zapora). 5. Za uporneže naj velja denarna globa le pri prvih dveh naznanitvah, potem naj se kaznujejole z zapornokaznijo. 6. V dvomljivih slučajih se prenese obravnava zamud na prihodn j i t ed en. 7. Pritožb proti odredbi p o d 4. i n 5. n i. 8. Ker se roditelji po veliki večini ne menijo zato.je-li ima otrok v vedenju dober ali slab red, naj se kaznuje tudi nje v slučaju slabega r e d a (3, 4, 5) in sicer 10 K do 20 K. 9. Ako roditelji pošiljajo več otrok v šolo in obdrže doma dva ali tri, fiaj se kaznujejo za vsacega otroka posebej. 10. Vprav nujnih slučajih sme dovoliti razrednik vsakega pol leta največ tri dni, voditelj pa še dva dneva prosta. 11. Okrajna glavarstva morajo prevzeti nalog, da se vse kazni tudi i z v r š e. To v glavnem! Načrt, ki je prav do podrobnosti izdelan, izroči poročevalec odseku za reformo šol. zakona. O posameznih postavkah se je vnela živahna, pa stvarna debata, ki so se jo udeležili tov. Vrbič, Fink, Jaklič, Betriani, Puhar in Šiška. Slede samostalni predlogi: Tov. Wigele in dodatno tov. Vrbič predlagata, naj se razveljavi odredba Vlšjega šol. sveta, s katero se učiteljstvu, ki ima prosto stanovanje, odtegne poiovica aktivitetne doklade. Nasprotno naj država preskrbi vsemu učitelistvu prosto stanovanje, do tedaj pa plačuje stanarino. Tov. Vrbič predlaga, nai se začasna naredba skupne vlade za>Sloveni]o o učiteijskib plačah in njega pomaknitvi v višjo plačilno stopnio ali razred izpremeni v toliko, da učiteljstvu ni treba za potuaknitev v višio plačinlo stopnjo (razred) šele zaprositi, temveč to stori kar Višji šolski svet avtomatično. Drugi njegov predlog je, naj okr. šol. svet v Kočevju nastavlia v svojem okraju le narodno zavedno učiteljstvo. V krajih kot n. pr. Trava itd., ki so od sveta popolnoma ločeni, naj država da učiteljstvu posebne nagrade. Tov. Betriani predlaga: Ker je letošnja okr. učit. konferenca odpovedana, naj se sestane v najkrajšem času stalni odbor, da izvrši predloge, sprejete na zadnjetn zborovanju. Tudi dodatni njegov predlog, radi okr. učit. knjižnice, da naj bo sedež združene okr. učit. knjižnice v Ribnici, se sprejme. Enako je sprejet predlog istega predlagatelja, da izplača potnino članom stalnega odbora blagajničarka našega društva, ako bi se država branila povrniti potne stroške. Nadalje predlaga, nai se učlteljl (-ice), ki po krivdi bivšega dež. šol. sveta že po več let čakajo stalnega nameščcnja in so oddali (-e) do 20 in še več prošenj, nemudoma stalno namesti, ker so že dovolj dolgo trpeii (-e) preganjanje in gmotno škodo. Višji šolski svet je izdal odlok, v katerem je jasno povedano, da ni pritožbe proti kaznim, ki jih prisodi okr. šol. svet roditeljem radi neopravičenih zamud. Učiteljstvo je to ludi otrokom in staršem raztolmačilo. Vendar pa Višji šolski svet na take pritožbe odgovarja, mesto bi jlh kratkomalo zavrnil. Ker je dnevni red izčrpan, se tov. predsednik s toplimi besedami zahvali za lepo udeležbo in za zanimanje, s katerim so navzoči sledili posameznim referentom in predlagateljem. + Lčltelisko društvo za ormoški okrai zboruje v četrtek, dne 7. avgusta 1.1. ob 10. uri predpoldne v Jeruzalemu po nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene vesti. 3. ,,Glej na rozgah grozdje sladko kima in vabi tak' ljubo." (Zgodovinske in prirodopisne črtice o vinski trti.) Podava tov. ravnatelj Anton Kosi. 4. Volitev delegatov za ,,Zavezino" septembersko delegacijsko zborovanje. 5. Slučajnosti. Opomba: a) Zaradi toplega obeda se naj udeležniki po dopisnici oglasijo do nedelje, 3. avgusta, pri tov. Ludoviku Šijancu, nadučitelju pri Svetinjah, pošta Ivanjkovci. b) Za slučaj slabega vremena se zborovanje preloži na četrtek, dne 14. avgusta. Odbor. + Učlteljjsko društvo za kozjanski okrai zboruje v četrtek,' dne 7. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v šoli v Podsredi po sledečem vsporedu: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Biološki pouk v prirodopisju. — Predava tovariš St. Firm. 4. Volitev delegatov k Zavezinemu zborovanju. 5. Razno. K polnoštevilni udeležbi vabi t. č. predsednik — Lovrec. + Društvo učiteljstva viših pučkih (gradjanskib) škola u Hrvatskoj i Slavoni.ii držat če svoju redovitu glavnu skupštinu dne 11. kolovoza t. g. u 9 sati prije podne u čitaonici Hrv. učitelj. doma s ovim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Izvještaj tajnika. 3. Izvještaj blagajnika. 4. Izvještaj revizijonalnega odbora. 5. Rasprava o odruženju učitelj. viših narodnih škola u kraljestvu SHS. 6. Izbor predsjednika i uprav. odbora. 7. Upis uovih članova. 8. Eventualije. Feliks Desputh, predsjednik. Viktor Rudolf, tajnik. P. S. Poželjno je, da ovoj skupštini pribiva što više učiteljstva viših pučkih škola, makar koji i nijesu članovi društva.