297
Anarhisti.
Povsod zapirajo anarhiste, naravno je, da tudi v Avstriji, temu nevarnemu gibanju ne bodo gledali skozi prste. Posebno na Češkem se kažejo pojavi, ki se dosti ne ločijo od anarhističnih pojavov v drugih deželah. V Novem Bidžovu na Češkem zaprli so te dni Jos. Blažka, ki je poprej delal v neki livnici v Pragi in bil znan kot pristaš anarhističnih idej.
Dne 20. t. m. so pa v Žižkovu prijeli 23letnega ključarskega pomočnika Skabo in 31 letnega trgovskega pomočnika Josipa Jelineka. V njiju stanovanji našli so Teliko anarhističnih spisov. Govori se, da so omenjeni trije bili člani neke tajne zveze, katera ima namen izdelovati razna razstrelila. Izročili so jih praškemu deželnemu sodišču. Vaclav Skabo je brat v „Omladinski" pravdi obsojenega v dveletno ječo Josipa Skabe, kateri je sedaj v borski kaznilnici. Josip Jelinek je oženjen. Prišel je že bil v pravdi proti „Omladini" na zatožno klop zaradi hudodelstva rušenja javnega reda in miru in tajnega združevanja, ali so ga tedaj zaradi pomanjkanja dokazov bili oprostili.
V  Pragi so zaprli anarhiste Leop. Stromhala, Karla Muravca, Alojzija Habsa in Dominika Maulinija, ki so na sumu, da so delali razstrelila. Pri njih so našli mnogo anarhističnih papirjev. Konstatovalo se je, da so imeli ^veze z anarhisti v drugih mestih na Češkem in so vsled tega zaprli več anarhistov v Novem Bidžovu, Karlinu in Liberci. Zaprli so nekega delavca niršovskega premogovnika, kateri je na sumu, da je položil dinamit pred 2ieglerjevo pivarno v Plznu. V pijanosti se je bahal, da je nevaren anarhist, katerega se naj posebno boji njegov gospodar. V Plznu so mu poskusili razrušiti hišo ali on bode uničil še drugo imetje. Vse kaže, da bodo na Češkem imeli v kratkem več anarhističnih pravd.
Kvestura v Bariju na Laškem je te dni zasledila jako nevarno anarhistisno zvezo, ki je imela več podružnic po vsej deželi. Jedenindvajset članov te družbe so že zaprli, mej drugim nekega de Cosma, jednega najnevarnejših anarhistov. De Cosmo je šepav na obeh nogah, ali je bil kot pisatelj in govornik neumorno delaven za anarhizem. Vsakemu delavcu je propovedoval anarhizem in tako pridobival privržencev.
V  Neapolji se je hotel zastrupiti neki čevljar. Ko je potem prišel v bolnico, je izpovedal, da se je Lotel iusmrtiti, ker je on izžreban, da naj ubije Crispija. On pa tega storiti ne more. Preiskava je pa vendar pokazala, da na tem ni nič resnice, temveč bi čevljar le od Crispija dobil rad kako nagrado. Zaradi tega se bode pa sedaj moral zagovarjati pred sodiščem.
V  Bastii so na zahtevanje francoskega konzula prijeli anarhista Lucchesija, katerega dolže, da je umoril Bandija. Lucchesija je izdala njegova ljubica, ker je bilo na glavo njegovo razpisano 2000 lir.
Sicer pa nimajo dosti dokazov, da je Lucchesi zares pravi morilec Bandijev. Marsikaj kaže, da je policija bila
na napačnem sledu. Fijakar, ki je vozil Bandija, je v groznem strahu Dan na dan prihajajo pisma, v katerih se mu preti s smrtjo, če bode pri sodišču kaj pričal zoper kacega anarhista.
Sedaj se je natančno izvedelo, da bi Caserio bil policiji z največjo lahkoto ušel, da se ni obotavljal in s klicanjem : živela anarhija obrnil pozornosti nase. Zaradi tega se pa sodi, da zares ni prav pri pameti. Ko je bil Carnot umorjen, je res bilo hitro vse po konci. V zmot-njavi so pa hoteli ljudje kar pobiti nekega trgovca, katerega so imeli za morilca. Prefekt sam je bil temu trgovcu par gorkih priložil in ga prijel za vratnik. Caserio je torej dovolj časa imel pobegniti. Preiskava proti Caseriu je spravila na dan jako malo gradiva. Pokazalo se je, da je vse neresnično, kar se je govorilo o Case-riovih tovariših, posebno je vse izmišljeno, kar je pripovedoval neki vojak. Preiskovalni sodnik je prišel sam skoro trdno do prepričanja, da je Caserio postopal popolnoma na lastno roko.
V Rimu so obsodili na smrt anarhista Lego v ječo 20 let in 17 let, ker je streljal na ministerskega predsednika Crispija.