7$eAila* ad&Aba. ib ItcJjj^ v'.:. > ; '' ' v •••:. UIKMJBKU POŠILJA : IVAN UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL MAHRANI ŠT. 5 €etox 4. St. 105 2. apnila 1944. m© raiMD HITTD a n n Naprosili smo znanega zavezniškega časnikarja, ki je več časa živel v Jugoslaviji, naj bi nam nekaj povedal ob triletnici jugoslovanske vojne. Ljubeznivi žurnalist, ki je velik prijatelj Slovencev, je kot vojni dopisnik obšel menda vsa bojišča v tej vojni in je bil za časa prusijaš-kega napada na Jugoslavijo v naši domovini, nam je nekaj napisal, nato pa tudi odgovoril na par stavljenih vprašanj. Čez nekaj dni bo Jugoslavija praznovala tretjo obletnico tiste aprilske nedelje, ko so se prusijaškc letalske horde divjaško vsule na mirno prebivalstvo jugoslovanske prestolice, da z ognjem in bombami potolažijo sadističnega histerika v Berchtesgadnu, ki ni mogel pogoltniti klofute, ki mu jo je prismolil 27. marec 1941.leta. Jugoslavija je s tisto uro krenila na pot trpljenja, smrti in gorja — ali kakor je tako resnično povedal g.Churchill, pred tremi leti — krenila na pot časti in slave ... Pod prasketanjem bomb, v divjanju prusijaških oklepnih divizij, v smrtnem izdihu tisočev in tisočev, se je že v nekaj dneh hrabre in junaške borbe, ki jo je vodil preprosti jugoslovanski vojak, ki sem ga tu pa tam osebno občudoval, razgrnila pred nami vsa strašna praznota in nesposobnost državnega aparata. Razgaljena od vrha do tal je državna uprava obstala pred nami in pred vsem svetom kot zbegano krdelo, brez načrtov, brez avtoritete in celo brez sledu neke povprečne civilne korajže. Devetnajst polnih mesecev je že trajala druga svetovna vojna, ko je prišla na vrsto Jugoslavija. Deset držav je Hitler “likvidiral” pred Jugoslavijo in iz vseh teh “primerov” se državniki in generali niso ničesar naučili. Hitlerjev recept za Jugoslavijo je bil isti kot za vse druge države. Nepristranski opazovalci smo objektivno ugotavljali na licu mesta popolno razsulo vsega tistega, kar so imenovali ljudje čez Drino in Donavo — hegemonizem. Vojska in civilna uprava sta bili enaki in nimata si ničesar očitati. To so dejstva, in zločin bi bil, če bi si jih Jugoslovani prikrivali. Dvaindvajset let so oblačili in vedrili v Beogradu; upravne garniture so se vrstile druga za drugo; ogromne milijarde denarja so potrošili; na sto in sto ministrov, državnikov, politikov in generalov so sfa-bricirali, zato da v dvanajstih dneh država totalno podleže. Ta zavest je najbolj tragična in ta ugotovitev najbolj grenka, posebno za tiste izmed nas, ki smo Jugoslavijo in Jugoslovane iskreno in odkrito vzljubili. Take usode pač ta plemeniti narod ni zaslužil s strani svojih vrhov ... Mnogo literature je bilo že napisane o dogodkih po č.aprilu 1941, tako z zavezniške strani, kakor s strani samih Jugoslovanov. Na sto in sto govorov so izrekli jugoslovanski vojaki in državniki, ali vse je to več ali manj zgolj lastna obramba in malo prepričevalno zvračanje krivde na preteklost, na druge ... Sami krivci se še vedno niso oglasili, ker jim bodisi zopet manjka osnovne civilne korajže, ali pa si svojih krivd niti svestni niso. Pisarili so, govorili so in se zagovarjali, ali samo jugoslovanski narod bo imel besedo, narod, ki je dokazal vse drugačne kvalitete kakor pa njegovi voditelji... Tri leta bo v teh dneh preteklo, odkar je uradna Jugoslavija po 12-dnevni borbi položila orožje. Tri leta pa bodo kmalu pretekla od tiste ure, ko je narod sam vzel usodo Jugoslavije v svoje roke. Tri polna leta vodi ta narod borbo na življenje in smrt. Mnogi jugoslovanski odgovorni činitelji so zavezniški javnosti v teh treh krvavih letih na vse mogoče načine pripovedovali, da za vojno Jugoslavija ni bila pripravljena zato, ker so na vrhovih vojne uprave sedeli nesposobni in ostareli ljudje, vsi še ovenčani s slavo prve svetovne vojne. Vse to bo res, saj vemo iz lastne izkušnje, da je bilo v Jugoslaviji od nekaj sto generalov, veliko število takih, ki o tanku in letalu niti pojma niso imeli, zato pa so do pike in vejice poznali vse vojaške predpise o paradah, prestopkih itd. Ali vsi ti propovedniki bi svoji domovini mnogo boljšo uslugo storili, če bi ob svojem času krepko udarili po mizi in zahtevali spremembe — ali pa skupno odšli. Ostali so in molčali takrat, ko je Lil molk zločin. V beograjskem parlamentu bi vsakega poslanca, ki ne bi z vzklikom sprejemal proračune vojnega ministrstva, proglasili za veleizdajalca. 6.aprila 1941 bi lahko ugotovili, da so tak naslov zaslužili tisti, ki so tako “tradicijo” parlamenta sankcionirali. Mnogi poslanci in senatorji, pa tudi ministri in državniki so nam v zasebnem razgovoru večkrat priznavali, da je “nekaj gnilega v državi Danski,” ali so molčali in tudi oni so ostali. En sam narodni poslanec ali senator ni demisioniral iz protesta zaradi take politike “prikrivanja resnice”. Tudi to so dejstva, ki jih ni mogoče ovreči. Tri leta vodi narod v Jugoslaviji krvavo borbo proti svojemu dednemu sovražniku. Borba poteka po vseh predelih Jugoslavije, v največ slučajih tirez sodelovanja nekdanjih civilnih ali vojaških veličin ... Narodno osvobodilna vojska ne pozna odmora, ne utrujenosti in ne čaka niti zaveznikov, niti dvanajste ure ... Tudi to je dejstvo. N.O.V. gotovo ni modernejše oborožena, kakor pa je bila redna jugoslovanska vojska, vsaj v celotnem obsegu ne. V treh krvavih letih je dokazala vso svojo sposobnost ne samo Jugoslaviji, pač pa vsemu svetu. Samo pol ducata naslednikov tistih, ki še po treh letih ne vedo o vojni in njenih posledicah ničesar, ni mogla prepričati .... N.O.V. je dokazala, da je jugoslovanski vojak verni naslednik svojega junaškega naroda in ta vojak je temeljito demantiral epizodo b.aprila 1941, ki je njegovo slavo samo še povečala. Tudi civilna oblast na osvobojenem jugoslovanskem ozemlju je dokazala svojo sposobnost. Upravni aparat poteka gladko in brez velikih trenj. Vsekakor čisto drugače kakor pa pred tremi leti. To v prvi vrsti zato, ker se civilna oblast ni ravnala po starih receptih o “našem čovjeku”, pač pa je izbirala najsposobnejše med sposobnimi, najpridnejše med pridnimi, najbolj poštene med poštenimi in najvestnejše med vestnimi. Ta civilna oblast ne sprašuje po fami-lijarnih zvezah, po rojstnem kraju in veroizpovedi, pač pa je njeno edino vprašanje, kaj znaš in kaj si tudi že storil? Tako sta se v jugoslovanskem življenju izoblikovala dva svetova, ki sta značilna tudi še za druge države in tudi za Veliko Britanijo. Stari svet, osamljen in zapuščen z absolutističnimi težnjami, trdno prikovan na privilegije, udobnosti in brezdelje s političnimi zasnovami zaprtih oči in novi svet, ki je z lastnimi silami, z legendarnim junaštvom in železno voljo izkopal nove, trdne temelje Jugoslavije, na podlagi poštenja, dela in enakopravnosti. Če bodo ti temelji ostali čvrsto v rokah resničnih delavcev, resničnih junakov in nesebičnežev; če bodo vrhovi za-lovili vetrenjakovce, ki so še do včeraj posedali ob skupni mizi jugoslovanske reakcije v Londonu ali v Kairu in bi sedeli še danes, če bi jim nekdo ne spodmaknil stolice, potem bo nova stavba Jugoslavije zabetonirana za stoletja. * * * — Ali bo prišlo do sporazuma v Londonu? — Mogoče, težko je vendarle verjeti, da bi se ta dva svetova mogla zbližati. Maršal Tito je že večkrat poskušal, ali je druga stran vsak sporazum odklanjala. Na vsak način je sporazum v rokah prvega ustavnega činitelja. — Ali ne mislite, da imajo tudi zavezniki pri tem veliko besedo ? — Gotovo, samo je o tem težko povedati kaj določenega. Celotna zavezniška politika je zamotana in včasih za hip celo težko razumljiva. Obsega tako ogromni svet, da prihaja često do navideznih protislovij : lahko pa so mogoče presenetljive spremembe v sami britanski vladi, saj gotovo mislite v prvi vrsti na njo. Gotovo ste čitali dnevnike v zadnjih dneh. Verjetno so te spremembe povezane tudi z jugoslovanskim sporazumom. Na določeno sporazumaško stran bodo odločujoče vplivale. —- Kaj mislite o priznanju Titove vlade ? — Tudi to je odvisno od morebitnih sprememb v britanski vladi. Vsekakor bo položaj v kratkem razčiščen. Do tega časa pa vztrajajte s samozataic-vanjem, ker tako najbolj služite slovenski, jugoslo- vanski in zavezniški stvari. Slovenci ste v tujini , največ doprinesli k skupnim vojnim naporom, čeravno se vam zdijo v tem trenotku vaši uspehi jalo- ' vi. Zavezniki vedo za delo Slovencev in tudi za njihove uspehe. Slovencev izpod Italije ne bodo pozabili ! Tiho in vztrajno delo je več vredno kakor hrupna reklama. Tega se posebno zavedajo britanski delavci po tovarnah vojne industrije in tega se držite tudi vi, primorski Slovenci... DOGODKI PRED TREMI LETI V svojem govoru dne 27.junija 1941 je takratni predsednik jugoslovanske vlade v Londonu arm.gt neral g.Dušan Stmovič glede vojne v Jugoslaviji med drugim dejal tudi tole : “Z vojaškega gledišča Jugoslavija ni bila pripravljena za vojno. Prejšnje vlade so opustile skrb za izvršitev potrebnih materijalnih, moralnih in vojnih priprav. Nezadostna tehniška izvežbanost, številčno in tehniško šibko letalstvo, nedostatek motornih in oklopnih enot in nezadostna sredstva protiletalske in protitankovske obrambe, to so odgovornosti p eiš-njih vlad. Poleg drugega je tudi še okoliščina, da so zaprtih oči hodile mmio vojnih po.,reD m da na odgovorna mesta v vojski niso postavljale sposobmh 1 udi, ki bi hodili z duhom časa ... Na drugi strani moralno razoranje, zadušitev vsake javne besede, zlorabe in diktatorske metode v upravi so ubijale vero naroda v koristno in pošteno delo vlade. V pogledu vojne pripravljenosti se je Cvetkovičeva vlada obotavljala, cia podvzame kakršne lcoh ukrene za obrambo države in da v prvem redu izvrši mobilizacijo. Še več, Cvetkovičeva vlada je v času podpisovanja tripartitnega pakta zapovedala celo demobilizacijo vojnih sil, ki so se zbirale na jugu države. Predvideno grupiranje naših sil in razvrstitev za obrambo z razvijanjem močnejših sil proti severni in severozahodni fronti ni odgovarjalo položaju, ki je nastal s prihodom Nemcev v Bolgarijo. Nedostatek večje strategične rezerve pa je onemogočil vsako spremembo razvrstitve po obstoječih vojnih načrtih. Nemčija je Jugoslavijo napadla nenadno in brez vojne napovedi. Njene oborožene sile so bile zbrane v manjšem delu proti Grčiji, v glavnem pa proti Turčiji, ker je prvotni nemški načrt predvideval napad na Turčijo najkasneje 1.aprila. 27.marec je ta načrt sprevrgel in Nemci so improvizirali novo koncentracijo, ki je po izjavi samega Hitlerja, zahtevala tako za nemške kopne kakor letalske sile, eno izmed najtežjih nalog v tej vojni. č.aprila je južna nemška armadna skupina feld-maršala Lista izvršila napad in to: Ena armada je napadla Grčijo s težiščem v smeri Soluna. Napad so izvršile planinske divizije, ki jih je podpirala ena oklopna divizija v smeri Strumice. Druga nemška armada je narpdla v strten proti Skoplju in to na črti Carevo Selo-Štip-Veles-Čusten-dil-Kumanovo-Skoplje. Tretja nemška armada je napadla 8.aprila po dolini reke Nišave proti Pirotu in Nišu. 10.aprila je nemški armadni zbor iz Romunije zasedel Banat, 11.apr'la pa je četrta nemška armada z zahodne Madjarske in Štajerske izvršila napad v smeri proti Zagrebu. Moč nemških napadalnih sil je znašala 33 divizij, od katerih je bilo 6 oklopnih in 4 motorizirane in okrog 2000 letal. lO.aprila je tudi Madjarska napadla, že prej pa tudi Italija. Sledili so tudi Bolgari. Proti vsem tem silam je jugoslovanska vojska postavila nasproti 5 pehotnih divizij in eno in pol konje-•'•nisko divizijo. Poleg tega smo postavili v borbo “vsega 300 letal. Poleg omenjenih 5 divizij so deloma sodelovale tudi še Savska divizija pri Koprivnici in del Dravske divizije pri Mariboru. • Celotno bojišče ' pa je merilo preko 2.600 kilometrov. Zasnovani podvig tretje armade, ki je imel odpre-: ti vrata naši vojski skozi Albanijo, na žalost m izpolnil pričakovanih upov, zaradi nekončanih priprav za akcijo, pri čemer sta bila,izgubljena dva dneva in tildi zaradi nezadostne aktivnosti poveljnikov, ki jim je bila ta naloga zaupana, : Sovražni napad, ki ga je izvajalo najprej silno nad-močno sovražno letalstvo, potem pa neprimerno močile sile oklopnih edinic v bok in v hrbet naših, na zelo širokem bojišču razvlečenih iii' samo napol : mobiliziranih sil, je imel resne posledice. Naše,čete so prožile povsod močan odpor in so se junaško branile. Z nožem na puški in z bomb.o v roki so naši vojaki skakali na sovražne tanke, ali je vsa hrabrost bila nezadostna, da sama zaustavi ogrontno moč.sovražnika tako po številu, posebno pa po tehnični opremi. ; ■ ;;j . Nasprotno je bil učinek italijanskih armad ničev in so bili Italijani povsod od naših šibkih oboroženih sik potolčeni.” ; : , (Zemljevid po “Time” z dne 21.apr. \9M-j Maribor Timt^oara (Occupj^d-, bij Hunqan UM A N I A , ZaraOpF,' (Captured\pu\ Yu g os la v. Bach a rest ragujevac Chachak Sarajevo ■ Mo&tar« Vrarfesh ». Yu gos lav , resistance heaviest here DubrovniKV Catton irart Xanthe -AL BANI »Brindisi_i First Nazi-! ta lian con-tact here Nazi s claim 80,000 Greeks captured here \ First Allied \Defense Line Axis Dri ve 4— Allied Dri ve Corint IME Map ba 'g M.-Chapin.Jr Here Croa,ts Iv ^ ( proclaim inde- v v pendent State SVOBODNA TRIBUNA SE W ©ID©Oi/€)IP IPROF. S/UVEMINI1U Čitatelje “Bazovice” je zelo zanimal članek v njeni 101.številki, v odgovor profesorju Salveminiju, pod naslovom “Kaj storiti z Italijo?” Vse, kar je bilo v tem članku napisanega, je 100% objektivna resnica, in mi Slovenci ter Jugoslovani se vsi strinjamo z njegovo vsebino. Prav tako je bil na mestu članek v št.102 pod istim naslovom. Tu dodajamo samo še nekaj pripomb in ugotovitev. Narodnostna meja med Slovenci in Italijani je vedno potekala jasno po strnjenem jugoslovanskem ozemlju, na katerem ozemlju sta živela samo dva italijanska otoka: Trst in Gorica. Ti dve mesti torej ležita na izključno slovenski zemlji že nad tisoč let. V obeh je tudi vedno živela močna slovenska manjšina, ki bi se bila spremenila do danes gotovo v pretežno večino, če bi ne bilo prišlo po prvi svetovni vojni do aneksije teh mest s strani Italije. Že samo ime mesta Gorice, ki je nesporno slovensko, pove, da so v tem mestu vedno prebivali Slovenci in da so ga tudi Slovenci ustanovili. Italijanski prevod Gorice oziroma laška označba mesta “Gorizia” ne pomeni v italijanščini ničesar, dočim se "gorica” pravi po laško “colle”. Gorica je zrastla v mesto s pritokom slovenskega življa iz slovenskega zaledja. Trst je kazal svoje navidezno italijansko lice zaradi umetnega potujčevanja slovanskega življa v mestu in zaradi tržaške občinske politike, ki jo je podpirala ne samo Avstrija, temveč tudi prejšnja italijanska vlada. Ta poslednja je dajala velike denarne zneske in močno moralno podporo tržaškim Italijanom za boj proti naraščajoči narodni moči in gospodarskemu razvoju Jugoslovanov v samem mestu. Pred prvo svetovno vojno je bilo vprašanje slovanskega Trsta samo vprašanje časa enega desetletja. Zato so začeli italijanski liberalci oster in grd boj proti vsemu, kar je bilo slovanskega. Ker je bila Italija v trozvezi z Avstrijo in Nemčijo, je morala avstrijska vlada večkrat podpirati italijanske protis-lovanske težnje, ki so bile po večini naravnost nemoralne. Tržaški laški dnevnik “II Piccolo” je neusmiljeno in gnusno udarjal po Slovencih in jih krivično žalil. Naši Jugoslovani v Trstu niso nikdar mogli dobiti službe pri tržaški občini in pri mestnih podjetjih. Pač pa je tržaška občina rajši sprejemala v službo in na delo italijanske državljane iz starih italijanskih pokrajin, da je bilo leta 1914. že okrog 40.000 italijanskih državljanov (regnicoli) v Trstu. Ti tujci so pomagali, da je Trst dobival italijansko lice, četudi je bilo to samo navidezno. V državnih službah so Slovence zelo cenili, ker so bili pridni, vestni in inteligentni uslužbenci. Že nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno se je začelo v Trstu krepko razvijati slovansko denarništvo, jugoslovanska trgovina, obrt in industrija. Na ta način so začeli Slovenci in drugi Slovani resno konkurenco Italijanom na gospodarskem polju. Povsod se je začel uveljavljati solidni jugoslovanski živelj tudi v središču mesta samega tako, da je prišlo pri državljanskih volitvah 1.1911. do ožjih volitev med vsemi italijanskimi kandidati v mestu s slovenskimi, dočim je slovenski kandidat v tržaški okolici zmagal že pri prvih volitvah. Zaradi močnega dotoka slovenskega življa v Trstu iz slovenskega zaledja, se je raznarodovanje Slovencev in drugih Jugoslovanov ustavilo in Trst bi dobil v nekaj letih slovensko lice, če ne bi prišlo med-tem do prve svetovne vojne in do krivične aneksije Julijske Krajine po Italiji. Toda kljub tej aneksiji je ostal Trst vedno samo italijanski otok v sredi jugoslovanskega morja. Današnja tržaška predmestja Sv.Ivan, Rojan, Barkovlje, Škorklja, Greta in Skedenj so bila skoraj popolnoma slovenska naselja. Danes so ti kraji vsi povezani s cestno železnico oziroma z avtobusi. Rojan je od nekdaj tik mesta prav tako Greta in Škorklja. Sv.Ivan, ki je bil še 1.1876, skoraj pol ure pešhoje oddaljen od mestne periferije, kjer stoji danes gledališče “Politeama Rossetti”, se danes naslanja na mesto samo, kakor tudi še oddaljenejši Skedenj. Toda kljub neposredni bližini mesta, so bili vsi zgoraj imenovani kraji slovenski in jih do 1.1919. ni mogla okužiti italijanska intenzivna politična, šolska in prosvetna propaganda in italijansko gospodarstvo. Če pa pogledamo v zgodovino sto let nazaj, zvemo, da je bila slovenska strnjena narodnostna meja globoko v današnjem mestu. Stari oče pisca teh vrstic je pripovedoval, da je pasel živino na slovenskem zemljišču v bližini predvojnih “Volti di Chiozza”, kjer je danes sezidana velika palača “Assicurazioni Generali”, torej v današnjem pravem središču Trsta. Torej tako daleč v mesto je še pred kratkim segala slovenska narodna posest! In okoli mesta je bilo in je še danes vse slovensko, s slovenskim narodno zavednim ljudstvom, katerega ni mogel ukloniti niti fašistični bič in ne ricinovo olje. To dokazujejo tudi neštevilni politični kazenski procesi v Trstu samem, ki so sodili naše Slovence iz Trsta in okolice ter mnoge obsodili zaradi izrazov njihovega narodnega prepričanja na smrt. Znani so posebno tržaški masovni procesi pred Posebnim Tribunalom v Trstu septembra 1930. in decembra 1941., ko je bilo zaradi političnih deliktov zelo mnogo obsojenih na smrt in od katerih se je izvršila smrtna obsodba v prvem procesu proti štirim v Bazovici, v drugem pa proti petim obsojencem na Opčinah pri Trstu. Vsi ti težki, toda krivični procesi v Trstu, kakor drugi v Rimu proti jugoslovanskim ljudem, dokazujejo, da so imele italijanske oblasti opravka s Slovenci, domačini. Uradno, še bolj pa privatno ljudsko štetje v tržaški občini 1.1910. je dokazalo, da je živelo takrat v Trstu nad 80.000 Slovencev in drugih Jugoslovanov, ki so imeli tam volilno pravico. Če k tem prištejemo še 40.000 Italijanov iz starih italijanskih pokrajin, dobimo v Trstu 120.000 prebivalcev, ki so bili ali Jugoslovani ali pa niso bili avstrijski tržaški Italijani. Ostanek 100.000 naj bi torej tvoril italijansko prebivalstvo Trsta. Če pa si ogledamo priimke teh 100.000 navideznih Italijanov, vidimo, da več kot dve tretinki istih nosi jugoslovanski priimek, transkribiran v italijanščino. To so vsi jugoslovanski renegatje, ki so se iz gospodarskih ali političnih razlogov ali pa iz nevednosti poitalijančili. Fašistični režim in Mussolini sam sta se tega tudi dobro zavedala. (Nadaljevanje na str.12) u:i!mcfe:prevzeli -skrb za obnovo v svoj e roke tibčihe,: katerih iz-;:vršrti organi'bi -bile*obstoječe in’ n;V:novo ustanovljene zadruge. ■ - ■ .'Zadružništvo je v Sloveniji edini ■učinkoviti 'gbspbr darsko-upravni aparat, ki bi mogel 'foTlelb opraviti pošteno, pravično in efikasno..., Zadružna misel je med Slovenci postala v zadnjih desetletjih bistveni del slovenske karakteristike, in zaupanje v,zadružno organizacijo je med Slovenci isto kakor zaupanje v .šolstvo ali cerkev. Zadruge, so na Slovenskem ustanavljale vše stranke in odpada:žato vsak dvom o kakem morebitnem pristranskem favoriziranju. Za dobo obnove bi bilo potrebno ha slovenskem podeželju zadružništvo postaviti na stopnjo prisilne, poldržav-ne organizacije, ker bi na ta način posrečeno odpadla državna birokrat čna ohromelost, na drugi s trapi pa bi bili strokovno izurjeni in umni slovenski gospodarji postavljeni na mesta dbčekoristnih gospodarskih nalog. i Zato si dovoljujemo svetovati odločujočim čini-teljem, da obnovo Slovenije postavijo na zadružno podlago. Na ta način bi obnova slovenske, zčinlje predstavljala posrečeni kompromis med individualistično zasnovo gospodarstva in kolektivističnimi .stremljenji nove dobe, kateri gremo nasproti. Tak .način poljedelske delavnosti bi lahko pokazal svoje trajne pravice obstoja in bi zavzel lahko definitivne oblike v novem gospodarskem in družabnem redu Evrope. NALOGE ZADRUŽNIŠTVA PRI OBNOVI za gjavarska. mesta, in jih prilagoditi, praktičnetritl življenju, kar gotovo n c bo .v škodo, zdravemu drzav-metm aparatu. Obrazec državno-zadružne organizacije bi — po naši zamisli — izgledal nekako tako-le: MINISTRSTVO ' ZA OBNOVO (ZADRUŽNA CENTRALA) ODDELEK ZA ODDELEK ODDELEK ZA OBDELOVANJE ZA OBNOVO PRESKRBO ' (APROV1ZACIJA IN ZDRAV. OSKRBA) OKRAJNO GLAVARSTVO (OKR. ZADRUŽNO NADZORSTVO) REFERENT REFERENT REFERENT ZA ZA ZA OBDELAVO APROVIZACIJO 1 OBNOVO Obstoječe zadruge bi bilo potrebno prilagoditi novim spremenjenim ra zrn q ram. Ohromelo zadružništvo v Julijski Krajini in na slovenskem Koroškem bi morali takoj obnoviti in poživiti. V tistih občinah, kjer je zadružništvo zamrlo Oziroma v tistih maloštevilnih občinah, kjer zadružništva sploh ni bilo, bi morala Zadružna centrala, v smislu novega zadružnega zakona, poskrbeti za takojšnjo ustanovitev obeh osnovnih zadružnih .oblik, ki jih bomo v naslednjem podrobnejše obeležili. Za lažje razumevanje celotnega upravnega aparata je potrebno, da razdelimo funkcije obnove v tri glavne dele: 1.PRESKRBA (aprovizacija in zdravstvena oskrba prebivalstva, povratek beguncev in izgnancev, dezinfekcija in dezinsekcija, zdravstveno zaščitne mere itd.) ; 2.0BN0VA; 3.TEKOČA OBDELAVA. Vse te tri funkcije so seveda tesno povezane druga z drugo in tvorijo prav za prav samo del splošne državno-zadružne organizacije. Odnosi čisto upravnih državnih oblastev do poldržavne zadružne organizacije in do zastopnikov mednarodne organizac je “UNRRA” so tovariški in bo zato potrebno postavljati na taka upravna mesta s strani države-široke ljudi, ki ne bodo utesnjeni v suha določila zakona m predpisov, pač pa se bodo regrutirali iz vsakdanjega živega življenja. Zato bo za prehodno dobo mogoče umestno, spremeniti kriterije usposobljenosti OBČINA (OBČINSKO ZADRUŽ. NADZORSTVO) OBDELOVALNA OBC.APRO- KRED.ZADR. ZADRUGA V1ZACIJA “OBNOVA” Naša raziskovanja v tem pogledu izhajajo iz najmanjše upravne enote — občine. Obrazec sam pa nam nazorno kaže medsebojne upravne povezanosti navzgor. Naše zadružništvo je v glavnem razdeljeno v kreditne in proizvajalne zadruge; V smislu določil o obnovi delujeta v vsaki občini po dve zadrugi z ločenim delokrogom. Sporazumno z Okrajnim zadružnim nadzorstvom in Zadružno centralo pri Ministrstvu za obnovo, ustanovita obe zadrugi v občini Občinsko zadružno nadzorstvo, v katerem so po trije člani vsake zadruge in en član, ki ga imenuje občinska uprava. Zadružno občinsko nadzorstvo je posredovalni organ med občino in obema zadrugama ter neposredno podrejeni organ Okrajnega zadružnega nadzorstva, obenem je to posvetovalni organ občinske aprovizacije in vmesni člen k, ajevnih funkcionarjev U.N.R.R.A. organizacije. Obstoječa oziroma na novo ustanovljena kreditna zadruga (če jih je več sc fuzionirajo za vso dobo trajanja obnovitvenih del v smislu novega zadružnega zakona) se preobrazi oziroma razširi na delokrog reformirane zadruge: KREDITNA ZADRUGA “OBNOVA”. Pri tem kreditna zadruga zadrži svoje prvotne funkcije. NOVE NALOGE KREDITNIH ZADRUG Kreditna zadruga “Obnova” izvršuje poleg obstoječih čisto kreditnih funkcij tudi še naslednje naloge: Na lastnem področju (na prostoru občinskega po-merija) skrbi za čimprejšnjo obnovo kmetskih domov, gospodarskih poslopij, ki služijo izključno kme-tijsko-gospodarski delavnosti. To so predvsem posestniški domovi in z njimi združena gospodarska poslopja z vsemi potrebnimi napravami. Obnova poti in kolovozov, ki so namenjeni zgolj interesiranim posestnikom. Obnova skupnih in zadružnih naprav (sadnih sušilnic, strojev, zadružnega orodja). Ustanovitev drugih splošno potrebnih naprav v korist kmetijsko-gospodarske delavnosti. Splošna javna dela (šolska poslopja, cerkve, sanitarne naprave, javne občinske poti, vodovodi itd.) spadajo v izključni delokrog samih občinskih uprav in tvorijo zato posebni del obnove, s katerim se na tem mestu ne bomo ukvarjali. NALOGE OBDELOVALNIH ZADRUG Obstoječa ali na novo ustanovljena proizvajalna zadruga skrbi poleg svojih rednih poslov tudi še za obnovo tekočih poljedelskih poslov: oranje, setev, žetev. Osnovni zakon takoj po osvobojenju zapoveduje posameznikom — lastnikom in vsej občinski skupnosti, da se čimprej, čim intenzivnejše in smotreno obdela vsa v občinski pomerij spadajoča površina za obdelavo sposobne zemlje. Za točno izvedbo te osnovne prehranjevalne dolžnosti odgovarja celotni občinski kolektiv, ki bo v slučaju dokazane malomarnosti deležen vseh distribucijskih sankcij v obsegu določenega pravilnika. MOBILIZACIJA VSEH DELOVNIH SIL, OBNOVITVENIH IN OBDELOVALNIH SREDSTEV ' Za dosego obeh gornjih ciljev je potrebno, da se takoj po osvobojenju izvede popolna mobilizacija vseh delovnih sil v občini in vseh obnovitvenih in obdelovalnih sredstev. Mobilizacijo izvrši občinska uprava. Občinsko zadružno nadzorstvo pa razdeli delovno silo med obe zadrugi tako, da daje prvenstvo “Obnovi”. Vsa obnovitvena sredstva tako mobilizirana kakor dobavljena od U.N.R.R.A. organizacije oziroma od nadrejenih oblasti stavlja Občinsko zadružno nadzorstvo na razpolago “OBNOVI”. Vsa mobilizirana obdelovalna sredstva in sredstva dobljena od U.N.R.R.A. organizacije dobi na razpolago “OBDELOVALNA ZADRUGA”. Mobilizacija vseh delavnih sil se nanaša na vse moško in žensko prebivalstvo dotične občine ne glede na starost. Mobilizacija obnovitvenih in obdelovalnih sredstev se razteza na vso vprežno živino, vozila, apnenice, opekarne, kamnolome, gozdove, kmetijske stroje in kmetijsko orodje in sploh na vsa sredstva, ki so skupnosti potrebna za dosego postavljenega cilja. Storjene škode lastnikom izplačuje država na podlagi občinskih nepristranskih ocenjevalnih komisij. Na podlagi zgoraj popisanega delovnega aparata bomo poskušali v zgneteni obliki predočiti nekaj misli, kako bi se v praksi to delo moglo uspešno opraviti. Pri tem se bomo predvsem ozirali na obnovo slovenskega kmetijstva, ki je in ki bo ostalo tudi v bodoče glavni nosilec slovenskega gospodarstva v splošnem. POLJEDELSTVO Posestniških gospodarstev šteje celotno slovensko ozemlje približno 350.000. Z ozirom na omejeno obdelovalno površino, s katero razpolaga posamezni posestnik je verjetno, da ima vsak sedmi posestnik oralo ali plug. Nadalje je verjetno, da je bilo na vsem slovenskem ozemlju 15 do 20.000 modernih železnih plugov za živinsko vprego. Traktorjev je bilo registriranih pred vojno okrog 450. Vojna vihra je divjala po vsem slovenskem ozemlju in trajajo gerilske borbe dalje neprenehoma. Do konca sovražnosti lahko računamo, da bo uničenih deloma ali pa popolnoma 60 do 7U% slovenskih posestev in da bo mogoče na vsem ozemlju ostalo od 520.000 goved komaj 50.000 repov. Redukcija pri konjski vpregi bo verjetno še večja. Na živinsko vprego pri obdelovanju zato ne bo mogoče računati. Obnova goveda je počasna in v začetku tudi zelo problematična, o čemer bomo govorili več ob koncu tega poglavja. Za prvo leto obnove bi bilo zato potrebno oskrbeti Slovenijo z večjim številom manjših traktorjev z odgovarjajočim orodjem, ki bi bilo primerno tudi za hribovite predele, ki prihajajo v Sloveniji v glavnem v poštev. Omejena zmogljivost manjših traktorjev bi seveda primerno zvišala njihovo število. Slovenska zemlja je tudi v pogledu podnebnih razmer raznolika, zato je tudi obdelava postopna. To se pravi, da sadeži mnogo prej dozorevajo na jugu in jugozahodu Slovenije, kakor na severu in severovzhodu. Ta okolnost je za obnovo slovenskega gospodarstva in mogoče tudi za bodoči sistem poljedeljske obelave zelo ugodna. Vsa obdelava bi se izvršila s pomočjo krajevne obdelovalne zadruge, ki bi ji morali dodeliti pctieb-no strokovno osebje, v kolikor bi tako »ne bilo na razpolago na licu mesta (vozač, mehanik). V določenem obdobju bi bil ves površinski pomerij dotične zadruge preoran. Na traktorjih in orodju bi mnogo prihranili, če bi oranje, setev in ^etev pomikali iz juga in zahoda proti severu in vzhodu v skladnosti z različnimi podnebnimi prilikami, ki vladajo v Sloveniji. Na ta način bi se ustvarjale posebne mobilne obdelovalne posadke, opremljene s traktorji in orodjem, ki bi postopoma prehajale iz enega okrajnega zadružnega nadzorstva v sosedno zadružno nadzorstvo. Tako bi imeli poleg določenega števila stalnih obdelovalnih posadk za nižinske kraje z veliko površino, še znatno večje število mobilnih posadk. Po cenitvah bi prišlo mogoče v Sloveniji v poštev 200 stabilnih obdelovalnih posadk z 200 traktorji, plugi, osipalniki, žetvenimi stroji in mlatilnicami. Kakih 500 do 700 posadk z manjšimi, okretnejšimi ■ traktorji in potrebnimi poljedelskimi stroji pa bi bilo mobilnih. Z žitaricami je bilo posejane približno 150.000 ha zemeljske površine. Centralna, okrajna in občinska nadzorstva predpisujejo, na podlagi podnebnih, talnih, vremenskih, prehranjevalnih in drugih pogojev vrste in količine posameznih posevkov. Krajevna obdelovalna zadruga je odgovorna, da se ti predpisi najstrožje izpolnjujejo. V načelu skrbi vsako občinsko zadružno okrožje v prvi vrsti za kritje lastnih potreb. Morebitne presežke pa odvaja krajevni aprovizaciji do- tične občirnt, ki morebitne presežke zopet oddaja aprovizacijsrkemu okrožju okrajnega glavarstva. VPRAŠANJE SEMENJA Precej težko je vprašanje semenja v slovenskih deželah. V alpskih predelih so se žitarice polagoma aklimatizirale, medtem ko so se po nižinskih krajih trudili s selekcijo in z uvozom semenja iz tujine, da bi ustvarili odgovarjajočo tipo. Mogoče bi kazalo v prvem letu obdelave zasejati alpske in hribovite površine z ržjo. Še težje je vprašanje semenskega krompirja, predvsem v jugozahodnih krajih, kjer je zemlja zelo okužena in so se dosegli razmeroma dobri uspehi le s semenom, ki je vsako leto prihajalo iz severnejših krajev, posebno iz Nizozemske in iz alpskih predelov. Pri semenju bo treba v obče upoštevati hribovski značaj naše zemlje in bodo morala biti semenja prinešena iz podobnih klimatskih področij. VPRAŠANJE KMETIJSKIH VOZIL Zelo težko in za prvi čas gotovo tudi nerešljivo bo vprašanje obnove kmetijskega voznega parka, ki je za naše prilike temelj vsega poljedelskega in gozdarskega snovanja. Motorna prevozna sredstva za kmetijsko uporabo prihajajo le v omejenem številu v poštev. V ravninskih krajih bi prišli v poštev manjši 3 tonski kamijoni, s katerimi bi upravljaje obdelovalne zaduge tako kakor z ostalimi stroji in orodjem. Za hribovite kraje bi prišla v poštev le manjša, trpežna motorna vozila, ki bi bila usposobljena za gozdne poti in kolovoze. Za težkopristopne hribovite kraje pa je edino mogoča uporaba kmetijskih vozov, ki so po svoji konstrukciji v raznih krajih različni. Verjetno je, da bo določeno število kmetijskih vozil ostalo ohranjenih. ŽIVINOREJA V zvezi s kmetijskim voznim parkom je tesno povezano vprašanje slovenske živinoreje, ki ima v slovenskem poljedelstvu več raznih nalog. Zelo važna je živina pri nas kot vprežna živina. V nižinskih krajih služi v to svrho konj, v najmanj 65% kmetijstva je vprežna živina govedo. Živinoreje ne bo mogoče obnoviti v kratkem času, ker bo odpadel verjetno za precej dolgo dobo časa vsak dovoz iz ostale Evrope. Plemensko govedo je Slovenija v glavnem nabavljala iz Švice. Živinoreja je bila na Slovenskem, kakor smo to že ugotovili, na najvišji stopnji od vseh ostalih predelov Jugoslavije. S pomočjo živinoreje in z gozdarstvom so Slovenci krili občutni primanjkljaj poljedeljstva. Zato bo morala biti glavna skrb pri obnovi posvečena živinoreji. V podobnem položaju bodo tudi še drugi predeli zasedene Evrope, predvsem Nizozemska in severovzhodna Francija. Vsa Evropa bo po tej vojni gotovo popolnoma izčrpana in nikjer ne bo nobenega rezervuarja goveje živine. Skrb za obnovo Evrope bi morala zelo resno upoštevati to nesrečno okoliščino in proučiti vprašanje morebitnih dovozov iz prekmorskih krajev. To ne velja samo za govedo, ^ pač pa tudi za konjerejo. Živinoreja je na Slovenskem tesno povezana tudi z ostalimi kmetijskimi panogami. Brez zadostnega hlevskega gnoja bo poljedelstvo popolnoma opešalo. Vpoštevati je treba, da umetna gnojila slovenskemu poljedeljstvu samo delno nadomeščajo po- trebne substance. Mlekarstvo in sirarstvo sta v pretežnih predelih Slovenije edini vir dohodkov in blagostanja. Mogoče bi kazalo, da država proti primerni odškodnini zaseže sploh vso plemensko in klavno ži* vino ter jo razdeli po posameznih občinah s ciljem sistematične obnove slovenske živinoreje. V vsakem slučaju bo potreben primeren dovoz plemenskih bikov in žrebcev ter obnovitev plemenskih živinskih okrožij. GOZDARSTVO Brez obnove živinoreje ne bo mogoča obnova gozdarstva, od katerega živi najmanj polovica v poljedeljstvu zaposlenega prebivalstva. Slovenski gozdovi so težko pristopni. Razprostirajo se po alpskih in kraških predelih, ki so v največ slučajih zelo težko pristopni in nudijo zelo omejene prevozne možnosti. V prvi dobi bi moralo gozdarstvo nuditi predvsem ve£ potrebni gradbeni materijal za obnovo kmetskih ddmov in gospodarskih poslopij V občinah z razpoložljivimi gozdnimi kompleksi bi gradbeni les morali dobaviti lastni gozdovi z vpoštevanjem gospodarsko zaščitnih načel. Lastnike bi odškodovala država po cenitvah zapriseženih ocenjevalnih komisij. V občinah z nezadostnimi gozdarskimi zalogami bi morala država iz svojih gozdov dobaviti vse potrebne količine. Ves ta gradbeni les bi dobavljala, upravljala in delila kreditna zadruga “OBNOVA” na podlagi komisijskih ocen zapriseženih strokovnjakov. K potrebni obnovi gozdarstva spada poleg prevoznih sredstev tudi vse potrebno gozdarsko orodje: žage vseh vrst, sekire, verige, cepini itd. V zvezi z gozdarstvom je potrebno misliti tudi na takojšnjo obnovo lesne industrije. Posebno je važno, da sc čimprej obnovijo parne in vodne žage, da bi obnova kmetijskih domov zaradi neobratovanja žag ne trpela. SADJARSTVO IN VINARSTVO V slovenskih deželah sta lepo razvita sadjarstvo in vinarstvo. V nižinskih predelih Julijske Krajine igra sadjarstvo zelo važno vlogo. Izvažajo vse vrste zgodnjega in južnega sadja. Po drugih predelih, posebno na Štajerskem in v. Prekmurju so zlasti važen vir dohodkov jabolka. Obnova sadjarstva bo le počasi potekala z obnovo poljedelstva. Je pa sadje vsekakor važen faktor prehrane in mu bo zaradi tega treba posvečati dovolj pažnje. Z vinogradi je zasajene približno 4% vse površine Slovenije. Vinarstvo je v nekaterih predelih edini vir dohodkov. To velja za velik del Krasa, Vipavske doline, Goriške okolice, Istre in Brd. V Sloveniji pod Jugoslavijo je važno vinogradništvo na Štajerskem in Dolenjskem. Obdelovalne zadruge vinorodnih krajev bodo morale posvetiti veliko pažnjo, da se dobavijo potrebne količine modre galice in žvepla. Potrebna bo tudi obnova kletarskega orodja in posode vseh vrst. Dobava vinskih sesalk in stiskalnic, filtrov, škropilnic in žveplavnikov bo zlasti neobhod-no potrebna v Julijski Krajini in na Dolenjskem, koder so divjale borbe in uničile skoro vse vinogradniško orodje. Vinogradniški strokovnjaki bi lahko tudi svetovali, ali ne bi kazalo uvoziti iz prekmorskih krajev trtne podloge in cepljenke, da bi se na ta način uničeno vinogradništvo čimprej zopet obnovilo. ZA REJCE MALIH ŽIVALI ‘ Tik';pt\cd sedanjo svetovno vojn.o so;sb mnogi fnali posestniki in tildi meščani zelo intenzivno, barji)--.Zbi rejo,,malih živali. Predvsem je. tu, prišla v. poštev reja kuncev, razne, perutnine, koz in ovc. Temu.,, dr< iLjnemu, gospodarstvu,, ki , lahko predstavlja, žejo, važen prehranjevalni.pripomoček, ob 1 a s t i. n i s o pp s v e -, . ča-JCj. posebne važnosti. Mislimo pa, da,bi ravno tu lsfhkp veliko, sTorih. ‘ Za prva leta. obnove bi ■.kunci lahko v mnogem nadomestili mesnato prehrano. Reja kuncev sc je v Sloveniji posplošila tudi po manjših mestih in trgih. Verjetno j c, da je tudi ta panoga doživela. enako usodo kakor ostale gospodarske marljivosti. - Organizacija, V.N.R.R.A. bi gotovo v velikem pripomogla, če. bi uvozila dobre neobčutljive, in rodil-, vitne Vrste kuncev, kurctinc, golobov, rac in gosi ter zlasti,, večje število vsakovrstnih plemcnskdi ja j ec. Seveda.so za odgoj perutnine potrebne tudi mehanične,valilnice. ■ S tem v zvezi naj omenimo še vrtnarstvo, ki je v mnogih delih Slovenije zelo lepo razvito. V goriš ki okolici in v okolici mest imamo v Sloveniji dobro, razvito profesijonalno vrtnarstvo. Še mnogo več pa je amaterskega vrtnarstva, ki igra \ prehrani zelo važno vlogo. Nekateri delavski predeli v Sloveniji (Jesenice, Kranj, Gorica, Maribor, Celje, Ljubljana itd.) ustvarjajo posebno vrsto slovenskega industrijskega delavca, ki je tovarniški delavec ali rudar, obenem pa tudi miniaturni posestnik. Ti naši delavci so bili naj marljivejši vrtnarji in so zelo posrečeno vezali kmetijsko delo s tovarniškim. Poleg svojega tovarniškega d.ela, se je naš delavec uk-v varja) tudi z obdelavo vrta, ki mu je v mnogem kril vsakdanje potrebe. Tudi temu pridnemu in umnemu slovenskemu človeku bo potrebno pri obnovi posvetiti zadostno in upravičeno pažujo. RI3ARSTV0 Riharstvo je na Slovenskem omejeno na obmorske kraje,, kjer uživajo slovenski ribiči posebno dpbc.r sloves. Kakor smo že na drugem mestu omenili je, laška okupacija živo zadela tudi slovenskega ribiča, ki sc je do prihoda Italijanov držal strogo vseh zakonov o zaščiti ribolova. Isti položaj je tudi v . Istri, kjer so sc hrvaški ribiči s svojim znanjem in vestnost jouveljavljali in bdi zelo cenjeni. Okrog de- , set tisoč prebivalcev Julijske Kraj'ne sc poklicno ukvarja z ribolovom in v teku te vojne so izgubili skom vse svoje ribiške priprave, mreže, orodje itd. Obnovitev teh potrebščin bo takoj po osvobojen ju,, nujna potreba, ker se na deset in deset tisoč prebivalcev obmorskih krajev hrani skoro izključno z ribo. . V dugih predelih Slovenije je riharstvo omcjcno.na rečni rbolov in so ribe ob Dravi. Savi in Muri predstavljale omejeno gospodarsko važnost. * * * " o. . . • . S tem smo v najkrajših obrisih povedali nekaj m:«1i glede .obnove slovenskega gospodarstva in poskušali po lastnih zamislih postaviti osnutek ogrodja bodočega dela prt obnovi slovenske zemlje. Verjetno, j c,., da so poklicni strokovnjaki izdelali boljše iti pm'ly-,. sem bolj izdelane načrte, vsaj v podrobnostih, vendar je mogoče, da vpada tu po kaka misel, ki je hila-i izpuščena in samo ta namen ima ta skromni načrt. ■ • F.Lodur.-,- . . "Za :pt!aviln.Qtig4adko.:' razv;i j^h j e.; ,vseh:; obnovi tvenih > i_i del' v. posartiežmh osvobojenih evropskih področjih, ■. je posebno' važna; takojšnja -ureditev no.tran,:e uprave. To vprašanje so zavezniki do sedaj■ .reševali.na-svoj: ! način.:'.'To predvsem', zato,..ker so v Evropi predrli; na sovražna ozemlja in so bili zato navezani le na,:, lastne;moči.. Ameihkauciiso -ustanovili posebno.civilno upravo AMjGOT, ki se je v: Italiji kar dobro ubite slav rek:!.. : Na zavezniškem,-osvobojenem ozemlju taka tuja i upravna organizacija ni mogoča, ker bi pomenila- ; vmešavanje: v,; notranje' zadeve prijateljskega zavez-, nika. Emigrantske -vlade v tujim so več ali manj izgubile- zaupanje: prebivalstva v domovini, bodisi zato, ker so se politične razmere v tem času popolnoma spremenile, ail pa tudi zato, ker so emigrantske vlade.,vse -premalo . upoštevale potrebe iti razpoloženja, v,, domovini. V Jugoslaviji imamo sedaj več vlad in eno colo. tudi še v tujini. Narodno osvobodilno gibanje ima-na osvobojenem ozemlju Jugoslavije svojo upravo. Nedič ima v zasedeni Srbiji svojo vlado in Pavelič tudi nekaj podobnega v,takozvani “neodvisni hrval-ski državi”. Jugoslovanska vlada v tujini je še vedno priznana vlada tako od Moskve kakor od Londona in VVashingtona.- ICdo je legitimni nosilec notranje uprave v Jugoslaviji in kdo bo tudi ob času osvobaja eh ja, je še odprto vprašanje. To pa zato, ker si zavezniki še sami niso na jasnem, kako in kaj. Verjetno rje,: da sc bq položaj že v kratkem razčistil z razgovori v Londonu. ,.vt .(.m mesni se bomo ukvarjali zgolj s tehnično upravno razdelitvijo slovenskega ozemlja, ki jo bo moral itak upoštevati vsak njen politični nosilec. Slovensko ozemlje bomo ra zde Idi v tri glavna okrožja: Iv Goriško okrožje in Istra (zaradi potrebne celote, ki jo predstavlja Julijska Krajina smo tu unošievali tudi hrvaško ozemlje Istre) : II. Ljubljansko okrožje (tu prihajajo v poštev tudi vse slovenske občine na. Koroškem, ki zemljepisno gravitira jo,k Ljubljanskemu.okrožju, ki jih pa zaenkrat -zaradi •pomanjkanja' podatkov - nismo mogli vključiti) ; III. Mariborsko okrožje (tudi tu prihajajo v poštev, vse tiste slovenske občine na Koroškem, ki zemljepisno gravitirajo proti Mariboru z . v pošt c vanj em vseh tistih slovenskih občin onstran državne meje na Štajerskem in M.vljarskem, ki jih ho morata mirovna konferenca . priključiti jugoslovanskemu državnemu ozemlju. Tudi za ta ozemlja nimamo trcnotno podatkov na razpolago). V kolikor smo poučeni je organizacija UNRPA razdelila slovensko ozemlje tudi na tri okrožja in smo se morali tudi mi te razdelitve držati. Cc bomo ■ do'i:P rtotrelme podatke na razpola*go. bomo koroško, štajersko ;m madiarsko,slovensko ožemite priključili * del c mi a Ljubljanskemu, deloma Mariborskemu okrožni. Če teh podatkov ne bo, bomo pač zavezniško organizacijo.na ta ozemlja opozorili. Pripomniti• maramo, pri tem, da ie b lo zlasti v .. Ljubiianskcm .jn Mariborskem okrožju veliko občini, združenih .v, velike občine. ki jta .na. naših zemlje-. vidih- slovenskih krajevnih občin, ki jih bomo pri- •-.VoMTABEVJ *. "•/••.NABOiVETT' 0TRBIZ jf r./r : -V b' *•- ■•‘F '*«i. • • • V--' 'j* •t-Z.-. i \ ..•’*** ■ > > f -RAVertCA "Y>V***' SOVEC. a/c ,' * ’■ ■ -V. ■ •* $• (OPOMBA: ZARADF POTREBNE CELOTE, Kl.„JO- I ’R E DS IA V1J A JULIJSKA- KRAJ L NA^SNfO: TU UPOŠTEVALI - TUDL:HRV-AŠ- KO/g^EMLI )•: .ISTRE) .... ..... . ■; a::.' 'SLE% » iL ,T" A»v ■; tr;r ,-fv cjj ■ "V" vviv.-si • „ , -'X : oBR^jnj. ; &kosawd /v. državna meja , , ____MEJA dKROž.JA ...... MEJA C,LA VARSTVA ... [JlEjA . OBČI NE' , ' /• v ..- )*&>»*>" 3 Nil -•'^4 ■V. CEM& VIDEN "-A..--' v \f4vX :®A? ..Al V c/ 4"X' MT V-" V- iE.;i t>.* ^’N f „ W ^.‘^'"^4,,,. ./ yH3/č^v /U- .... • X v Ax • -f™ N ORKA NE "; h.,:.. . J % '■-*-/L«nivrh ( .4,0c0>. V <«-'v5\°l V-A .n .: ; <,^aVj£! Škofja voka !: 4 x: OLORATEC A"'\ .A"---vteg24 £*Vv •-. ; / -X ..••••■ oHWE*> • TRST L ... .>"V.oKrlX V - X .'••** j; qtA’ 1 srV' > v6^J>^r'V\ oiti v r PREGLED SLOVENSKIH KRAJEVNIH OBČIN I. GORIŠKO OKROŽJE IN ISTRA šw*r**£c•' i.. “ ! - X;»^SJZ: .. Hi&AmcV- jf ^oo&w::0Es^etwnJ '• e • .SUŠ1UV': g •;i^cfravoftfv. \ ) N*ri .i^m ......>■• •• ® . . ~ • © .- \ : Z O, ./ " 'V 1| :y VRS6a {£* M« J 'A°Sl i....... •Tl O' •-. O-V *R£KA' / ISuŠAK kpOREČ ti 3RRBA14/ f-..: \ VOtjNJA* O > i©WA i» --c ; -l _i Kn v svctju, ki je'"še: I bila na: vrlin sipinel bral sledeče : . . f \ 'J I Ena ih nedeljiva republika francoska. - j • .M i, Eriču n de ja' Marnem ljudski kiufiisar :,pri obalni armadi | Ciherbrurgski, zapovedujemo: Bivši ".imi:qiiis dč Lantcnac, -. ! vicc.mt.c Pont enay, takbžViini ,ki,C:% bretonski, ki stijje-skrivaj j izkVeiU na tobali ■ Gruli, illskj, Je,'ižven postave. 'Na njegovo ,glavo je razpisana: nag ajia'. Kdor ga izroči živega ali m t vega, dbbi 60.CC0 frankov, ki se ne izplačajo v . ašignatib, litem več 'v zlatu. Bataljon obalne armade se-takoj odpošlje, jitfa' poi če ma.rqu.isa Lantenae. Občine so dolžne bataljon p; i ' - ■ tem /podpirati. rDano v mestni hiši Granville, 2.junija 1793. 'Podpisan .1’rictir Ue latMarne. *-■ : 1’od tem imetiom ‘je-bil še drug podpis v veliko manjšem - tiski), ki- se v .somtikn uit .mogel \ cč citati.. . ■■ - Starec je potisnil klobuk na., oči, se 'zavil v. plašč do podbradka in sc naglih korakov spustil pO sipini. Ko je prišel v dolino, je začel korakali bolj počasi. Sel je v smeri; katcito si je 'bil začrtal-na vrlin.' Mesec je sijal svetlo. Prišel.-je (jo križpota, .kjer-je-stal star 'kamenit križ. Na ..podzidku še' je razločil bel štirikot - najbrž iletak, kakršen je,': bil 'na vrtin. Ko je- hotel stopili bliže, je slišal glas: j "‘Kani greste?” ' SE V ODGOVOR PROF. SALVEMINIJU -'•i (Konec s -Istrani) | Vedela sta, da je nezanesljiv ter , prisilno '-sprefniti-jala slovanske priimke v italijanske, To prisilno spreminjanje priimkov je šlo celo tako daleč, da so sc morali spremen-ti tudi slovenski priimki-— na nagrobnih spomenikih ! Iz tega izhaja, da je Trst od nekdaj močn&VshV:. vensko mesto. Da pa stoji Trst tudi na popolnoma /Slovenskem' Ozemlju, izhaja iz -dejstva/da je vsa oko-li’ca tržaške občine -šibvenska. : Tak-okvana zgornja /okolica, tržaška; to.sp kraji Sv.križ, Ppdsek, Konto-i:vel,: Opčine, Bane.;, Trebče, Pad ne g, Gropada,, -Bazovica, Lipica in; Lonjer pa-je že tifeoc let Izključno slovenska in to kljub temu, da so spadali1 ti kraji .pod; tržaško občino, ki so jo. upravljali 1 talijapi, Še več. V teh naseljih tržaške občinenajdete še danes tmnogo ljudi, ki ne. znajo popolnoma nič italijanskega -jezika! To je dokaz, da italijanskega jezika niso nikdar potrebovali in da so s samo slovenščino v -mestu prav dobro izhajali. V resnici -tudi njso Jugoslovani potrebovali v Trstu več italijanskega jezika, 5 k er so vsi trgovci in obrtniki ter državni uslužbenci znali slovenski. Tudi v vseh cerkvah. Trsta, šo se vršile slovenske pridige in sc je pelo v-.slovenskem jeziku. Jugoslovani pa niso mogli v narodnem- oziru več pomagati svojim rojakom, kakor toliko',: ker je bila vsa uprava tržaške občine v italijanskih rokah. Kakor že rečeno, niso Jugoslovani v . Julijski Krajini samo par stoletij, kakor so večkrat trdili Italijani, češ, da je avstrijska vlada podpirala• dotok 'slovanskega življa v Trst in v Julijsko Krajino, temveč ie zgodovinska resnica ta, da so sc Jugoslovani •naselili v vsem Primorju že v 6.stoletju in da sb segali nekdaj globoko v zgornjo Italijo ter dali mnogim danes že poitalijančenim krajem slovenska imena. Prav tako sta reki Pivnica (sedaj Liven za) in Plava (sedaj Piave) dobili slovenska imena od tani prebivajočega slovenskega življa. Ko sta v 9.stolctjn sv.Cir'1 in sv.Metod potovala skozi naše kraje, sta sc ustavila tudi v Trstu pri Slovencih, in v Devinu pri Tržiču (Monfalcone) ju je slavnostno sprejelo in pozdravilo v slovenskem jeziku 16 slovenskih kmetov. O tem govori listina, ki je seveda tu nimamo na razpolago, toda spominjamo sc, da so vsi priimki teh kmetov bili slovenski in da sc je eden imenoval Trebeč, torej s pristnim slovenskim priimkom. V itaj-bližji tržaški okolici, v Bazovici in Lokvi, so cerkve stare že 500 oziroma 600 let, ki so imele slovenske farane, kar izhaja iz cerkvenih knjig. V Trstu samem in v Kopru so se za časa reformacije vršile med slovenskimi verniki slovenske protestantovske pridige in škofje v Trstu so te slovenske propovednike zelo podpirali. O slovenskem značaju mesta Trsta smo imeli mnogo zgodovinskih dokazov v tržaških arhivih in knjižnicah, toda italijanski zgodovinarji in politiki Rossctti, Kandler in Hortis so vse te listine skrbno založili oziroma uničili, da nismo mi Slovenci imeli nikdar do njih pristopa. Italijani so radi prikrivali zgodovinska dejstva in jih po svoje za--vijalL Zato je tudi •italijanska- vlada sama imela! o Trstu čisto napačne -informacije o italijanskem značaju mesta, ko je bilo to mesto še pod staro AVsttijo,-ker je bil italijanski vladi edini informativni in dokazni vir o pretveznem laškem značaju Trsta iredentistični -laški dnevnik “11 Piccolo”. Ko se je n.pr vozil tik pred prvo svetovno vojno italijanski zunanj) minister iz Trsta v Opatijo, je doživel veliko iznenar d en j e in blamažo, ko so ga pozdravljale od mesta Trsta po vsej poti do Opatije samo ,slovenske in hrvatske trobojnice. Gospod minister je padel z nebes, ko je vse to videl, in se je močno čudil, da so ga tako slabo informirali o 'jugoslovanskem značaju cele pokrajine. Zato je z objektivnega narodnega stališča nera zumljivo, kako pride prof.Salvemini do svoje meje, ki naj bi bila po njegovem predlogu bodoča meja med Italijo in jugoslovansko državo. Po njegovem naj bi zopet ostalo pod Italijo 403.000 zavednih Jugoslovanov. Ti Jugoslovani naj bi bili pod Italijo še na; dalje preganjani, uničevani in streljani. Še nadalje naj bi Jugoslovani pod Italijo tvorili ognjišče riemi rov ter nevarnosti vojne. Kajti Jugoslovani vse pre več ljubijo svojo narodno svobodo, da bi se še dah tlačiti od kogar si bodi! Mi ne priznavamo nasilnega potujčevanja našega naroda v zadnjih petdesetih letih, in smatramo vse Jugoslovane, ki so se morali zaradi fašistične; ga terorja v zadnjih 25 letih izseliti iz Julijske Krajine, za domačine in državljane te pokrajine, v katero se hočejo in se bodo tudi zopet vrnili. Z narod; nega stališča mora Trst pripasti jugoslovanski državi, kakor tudi Gorica, Reka in Pula ter vsaka slovenska vas četudi bi bila med tem časom prisilno poita lijančena, vštevši Rezijo in Beneško Slovenijo. Toda ne samo z narodnega vidika mora Trst pr? pasti jugoslovanski državi, marveč tudi z gospo; darskega. Italiji ni bil Trst gospodarsko nikdaf potreben, ampak prav nasprotno, bil ji je vedno v veliko gospodarsko breme. Vzela si ga je zato, da ga bo uničila v korist laškim lukam, predvsem v korist Benetk in Genove. To izhaja tudi iz dejstva, da ni Trst od 1.1914. do 1944. številčno prav nič narasel in da šteje ves la čas približno svojih 250.000 prebivalcev. In da se je sploh mogel obdržati na tej višini, je morala italijanska vlada z vsemi sredstvi podpirati priseljevanje v Trst iz starih laških pokrajin, ker bi sicer mesto popolnoma propadlo. Vse falzificirane laške statistike o prometu v tržaški luki niso mogle prikriti propadanja Trsta. Na drugi strani pa se je italijanska uprava strašno bala, da ne bi Tržačani prišli preveč v dotiko z (gospodarskim in kulturnim življenjem v Jugoslaviji. In res so tudi italijanski meščani Trsta visoko cenili gospodarsko in kulturno življenje v Sloveniji in slovensko upravo ter sodstvo. Zaradi tega je italijanska uprava strašno nerada izstavljala potne liste v Jugoslavijo, da ne bi tržaški Jugoslovani in Italijani dobili skomin za preselitev v Jugoslavijo. Sploh so Tržačani morali napraviti zelo mnogo poti in imeti veliko stroškov in sitnosti, da so dobili potni list. Opravičeno se je govorilo, da se Italija boji, da ne bi jo njeni državljani popihali preko meje. Vse to je še bolj oviralo gospodarsko življenje Trsta in rušilo mirne odnošaje med obema državama. Sicer pa ni Italija zahtevala Trsta po prvi svetovni vojni zaradi kakih gospodarskih potreb, ampak samo zaradi političnega'prestiža in zaradi njegovega uničenja v korist drugim laškim lukam. Da ni bil Trst nikdar v zgodovini potreben Italiji, dokazuje tudi zgodovinsko dejstvo, da je Trst sam prostovoljno zaprosil 1. 1382. za priključitev k avstrijskim alpskim deželam in tudi res bil tega leta priključen Avstriji. Toda Trst sam ni maral nikdar biti pod Italijo, in če danes tržaške Italijane zaupno vprašate, kaj mislijo o tem, vam bo vsak preklinjal Italijo. Saj v večini Tržačanov teče slovanska kri! Pod jugoslovansko državo bo Trst prav dobro uspeval. Trst kot trgovska luka potrebuje širokega zaledja. To zaledje tvori vse bivše avstrijsko Primorsko (Trst, Gorica, Reka, Pula), vsa Slovenija in vsa Koroška do Visokih in Nizkih Tur. Razen nekaj malih mest ob zapadni istrski obali so vsi ti kraji popolnoma slovenski oziroma jugoslovanski. Jugoslovani niso bili nikoli šovinisti kot so Italijani v svoji neutemeljeni domišljavosti. Zato bodo Jugoslovani v svoji toleranci prav radi sklenili trgovske in prijateljske pogodbe s svojimi sosedi, tako z novo Avstrijo, Čehoslovaško, Poljsko in z drugimi podonavskimi narodi, da bo Trst res zopet postal tisto, kar mora biti, to je izhod na široko morje vsem podonavskim narodom. Zato je treba tudi vse storiti, -da ne bodo Nemci nikoli več dobili skomin po Trstu in skušali preobrniti ves sredozemski trg, kar se najbolje doseže s tem, da se nemške meje potegnejo čim bolj proti severu. Prof.Salvemini ne bi želel, da bi slovenski kmetje zagospodarili nad laško gospodo. Predvsem je treba v tej zvezi povdariti, da so vsi Slovenci naravnost veliki gospodje napram italijanski rasi. Mi, ki smo bili zaprti, konfinirani >n internirani od Italije v velikih množicah po italijanskih podeželskih mestih vsega laškega kraljestva in “imperija", smo odnesli iz Italije najbolj žalostne vtise. Take revščine, take umazanosti, take nevednosti in takega nereda ne najdete prav nikjer na Balkanu in še manj kje v srednji Evropi! O tem bomo pisali po vojni cele knjige in odkrili svetu pravo sliko te lažnjive države. Danes pribijemo samo še sledeče. Naši slovenski kmetje so pravi gospodje napram laškim meščanom podeželskih mest. Take čistote in reda, take lepote in kulturne ravni, kakršni so v Sloveniji, ne najdete nikjer v Srednji Evropi, kaj še le v Italiji! Vsak naš kmet je na svoji zemlji svoj gospod, se dobro hrani in veselo živi, ljubi knjigo in znanje. Vsak naš kmet ima v svoji hiši slovenski dnevnik, ki ga dnevno skrbno čita. Slovenci ne poznamo analfabetov. Italijani imajo lepe ceste, po katerih se vozijo tujci in po njih sodijo Italijo. Slovenci pa imamo krasna polja in velike, lepo urejene gozdove, katerih pa ne pride pogledat nobena gospoda. Naš kmet bogato živi v svoji lepi in čisti hiši, Italijani pa, kakor smo mogli osebno ugotoviti v srednji in južni Italiji v' podeželskih mestih in vaseh, spijo in prebivajo skupno s prašičem in oslom ali mezgom v istem prostoru v velikem smradu in v veliki revščini. Nikjer v Evropi nisem videl take nesnage in tako neciviliziranega življenja po ulicah in hišah, kakor v Italiji. Mi smo imeli v Julijski Krajini pred italijansko aneksijo stotine gospodarskih zadrug, stotine društev in stotine slovenskih šol. Vse to so nam Italijani razpustili, zaprli in uničili. Vse naše kulturne prireditve in gledališke predstave so nam Italijani prepovedali. Prepovedali so nam lastno časopisje in knjige ter celo slovenske pridige in petje v cerkvi. V Trstu smo se vedno borili za otvoritev slovenskih šol, toda tržaška občina nam jih je vedno odklanjala. Prav tisti, ki so nam vse to odklanjali in prepovedovali, so nas žalili z barbari in ščavi. Takšna je bila laška politika, da nam je vedno odklanjala naše stremljenje po večjem napredku samo zato, da nas je lahko krivično žalila z barbari, četudi so čutili ob vsakem koraku, da smo v vsakem oziru nad njimi. Toda Slovenci niso bili nikdar sužnji, pač pa Lahi, četudi se niso ti poslednji niti tega zavedali, da živijo na zelo nizki kulturni in socialni stopnji. Salve-mini še ne ve, da se je vsa kultura že pred mnogim časom preselila iz Italije bolj proti severu in vzhodu. Po tej vojni bo pa stvar vsem bolj jasna. Proti koncu pa še vprašamo Italijane: Kako pa mislite poravnati škodo, ki ste jo prizdejali Jugoslovanom v Julijski Krajini v teku zadnjih 25 let ? Ali mislite, da smo ali da bomo pozabili na naše od vas postreljene in pobite ljudi, na naše od vas požgane hiše in kulturne domove, na ječe in zverinska mučenja, na žalitve in ponižanja naših ljudi, na internacije in konfinacije ter na vsa barbarstva, ki ste jih vi vsi zagrešili? Ali mislite, da vam ne bo treba plačevati odškodnine za naše uničene zadruge in za pokradeni denar? Ali mislite, da je bilo v redu, ko ste neštevilo naših uslužbencev pognali iz službe brez vsakega razloga in brez odškodnine in pokojnine? Ali mogoče celo mislite, da smo pili in morali piti ricinovo olje na vaše zdravje? Ne, gospodje, tega nismo in ne bomo nikoli pozabili. Za vse boste odgovarjali vsi Italijani, za vse boste plačali odškodnino vsi, saj ste popolnoma vsi vedno ploskali, ko smo mi hodili na Golgoto! Tudi za vaš strah boste morali plačevati. Iz strahu pred nami ste tisoče naših ljudi po nepotrebnem internirali in pozaprli, izgnali in jim uničili eksistenco. Več stotin ste jih prav barbarsko postreljali kot talce. Za vse to in za še mnogo drugega vam bomo predložili račun, vsem krivcem in vsem Italijanom, ker ste vsi ta grozodejstva odobravali. In sedaj vas še vprašamo: S čim boste plačali ? Ali mislite, da boste plačevali z zemljo, ki je bila vedno naša, jugoslovanska? To bi bilo krivično! Vsak zločin terja z moralnega stališča tudi zasluženo kazen. Aca 2.4.44 "■ ■ 6. Sem strmite, zvezde, belih zvezd tišina, skrbno čuvaj temno sveto sled prostora, ; kjer na hladnem pesku nočevati mora z oslekom v pustinji Jožef in družina. ‘ Greje pod odejo roka materina detece povito, mrtev od napora ždi tesar na straži, mirno kraj šotora poleg njega drema oslova sivina. In ko smeh hijen zavije, la j e, kruli v zbor šakalov gladmh, jokajočih v gneči, in so jim oči iz mraka žeblji tleči, s teslo ob kolenu na piščal zafruli, vso noč tam piščalkar zver tako preganja, zjutraj se Marija mu smehlja in klanja. 7. Ž.V-i “Zdaj smo v Egiptu, o, to je čudna dežela, krušna je mati Mojzesa in Izraela! Tu so mogočni stari poganski bogovi, : bič faraonski in popovski blagoslovi! Tu je bradato drevje, glej tista omela, krožno do tal jim rastejo brade izcela, tamle tri piramide ogromne z vrhovi so faraonov večni kamniti grobovi! Tule ljudje živijo od bobeka, fula, kruh je pšeničen in dobra z oljem čebula znamenitosti Jožef ob Nilu našteva. Dete zastrže v plaču, Marijo preveva tiho veselje, Jož je zgovoren kot knjiga. Oslek obupnoveselo k Nilu zariga. 8. — Je delovni čas, je delovni čas! — Marija budi, Jož kremži obraz. Ne vstane tesar, mrmra, govori: “Zakaj se mučim in delam za tri !b Togota naraste, vzkipi na glas, nelep prečista zasliši izraz. Ker on pokoncu in tiho še ni, Marija na tla posodo spusti. Predrami Jezuščka v zibki ropot, da jeze očeta zaveda se, globoko v oci mu zagleda se. Na lice mu plane tisoč sramot, 1... togotncž tesarit, zaslužit gre na ladje trebušne egiptovske. 9. ' Kjer pokraj piramide Sfinga tisočletna, strmeč v dolino Nda kot mejnik nehanja, na usta svoja, kamnata in zagonetna, taji resnico mračno zadnjega spoznanja — popoldne, ko se njena senca neokretna v puščavo izgubi in s peskom dalje sanja, beseda Jezusova, medla in začetna, začevrlja detinjska materi vprašanja: — Je zemlja naša mati? -— s prstki plapolaje, — Je oče naš v nebesih? — stresa dolge kodre, — Zakaj pa nista skupaj? — reče Jezus mali. Nasmehne se Marija Sfingi, mrtvi skali, in zre na brege nilske, tam visoke odre tesarji stavijo z orodjem ropotajo. 10. Dete je shodilo in spregovorilo, svet opleta z domišljijo mlado, ljubi Jožefa in cupka ga za brado, vsakemu je drago, vsakemu je milo. Ko je svoje peto leto dopolnilo, gre v svetišče in uči se rado, ko že poje psalme, zna jeremijado, pride iz Jeruzalema sporočilo, da ni več tirana, da ni več Heroda, da po vsej Judeji vlada spet svoboda, greje nam prisrčno ljubo domovino. Hitro siromak opravi kupo vino, Jožef mater, sinka za na pot obleče, osla osedla in ga iz staje vleče. /Razgledi Poglej okrog te griče in doline, vasi, vrtove, njive in gozdove — to vse je naše, fant, že iz davnine! Hej, suhi, sončni marčni svet z vetrovi, v njem ptički, brsti, zrak, dišeč po prsti — in delo, upi ter načrti novi! Ej, naša plodna prst ravnin in klancev, zorana, suha — kakor kosi kruha, v njej spet naš up, nad njo pa spev škrjancev I Z obronka v vas se brezov gaj beli spet v halji novi — dol po sončni ježi do njiv pa dreča resa vre kot kri . . . (V.Žitnik) latniliO' BASIC ENGLISH. Namesto redne lekcije smo danes objavili na angleškem jeziku novelo prvaka slovenskih pripovednikov Ivana Cankarja 'Tuja učenost”, ki jo je “Bazovica” objavila v št.94 z dne 8.januarja t.l. BORBE V SLOVENIJI. Na vseh odsekih trajajo borbe v Sloveniji dalje. Tako poroča uradno poročilo N.O.V. V zadnjih dneh so bile borbe z Nemci posebno ogorčene na cesti Hotederšica-Idrija. V Zali so slovenski bojevniki prizadejali Nemcem težke izgube. — Na mirenskem letališču so bojevniki N.O.V. Uničili večje število nemških letal. — Zelo aktivni so slovenski bojevniki tudi na odseku Kamnik, Kranj, Radovljica, v Savinjski dolini in na Pohorju. Na Dolenjskem trajajo ogorčene borbe okrog Novega mesta in na Gorjancih. — Poročilo nadalje navaja, da so vaške straže izročile dva ameriška letalca, ki sta morala prisilno pristati pri Logatcu, nemškim oblastem, ki so oba ustrelile. Nadalje poročajo, da se je N.O.V. pridružilo 400 francoskih vo.akov in častnikov, ki so zbežali iz nemških ujet-niških taborišč. Prav v zadnjem času po so se priključili armadi maršala Tita tudi nekateri romunski in madjarski častniki. NUJNO PROSIMO ZA GOSPODARSKO GRADIVO. Da bi mogli čim izdatnejše postreči našim zaveznikom s točnimi podatki o slovenskem gospodarstvu, ko bo napočil čas obnove slovenske zemlje, prosimo ponovno vse, ki bi imeli tako gradivo na razpolago, da nam ga nemudoma pošljejo. Prosimo tudi za morebitna dopolnila ali popravke naših dosedanjih študij, ki jih prinašamo v “Bazovici”. S SKLAD “BAZOVICE” SO DAROVALI GG.: Kuštrin Marija (Kairo) P.Eg. 100,-; Julka Karakis-sarjan 50.-; Marija Kuštrin (Aleksandrija) 20.-; Rozalija Kogoj 25.-; Stanislav Malalan 50.-; Jožef Pregelj 50.-; Olga Skomina 25.-; Ivanka Makuc 30.-; Angela Brumat 10,-; Drejče Burger 850,-; slovenski fantje Alžirci Alž.Fr. 500.-; Marija Zorn 50.-; Berta Vodopivec 50.-. V BEGUNSKI SKLAD “BAZOVICE” pa je daroval g.Milan Cole P.Eg. 200.-. VSEM NAJLEPŠA HV^-LA! PONOVNO UGOTAVLJAMO, da je “Bazovica” popolnoma neodvisni slovenski tednik, ki ga ne plačuje nihče drugi razen zavezniška gostoljubnost v tiskarni in prispevki prijateljev. Natolcevanja s kakršne koli strani, četudi bi prihajala iz posvečenih ust, so krivična, pa naj bodo že izgovorjena zavestno ali podzavestno. Govoričenja z nasprotne strani so ravno tako netočna in tendenciozna, saj je ravno tej strani ta okoliščina najbolje znana. To je odgovor na razna ustmena in pismena vprašanja, ki smo jih v zadnjih dneh deležni. “Bazovica” se bo tudi nadalje borila za pravico in resnico ne samo na desni, kjer je ta resnica najbolj zavita in potvorjena, pač pa tudi na levi, kadar je to potrebno. Zdrava kritika samo popravlja napake in krepi ideje, posebno pa čisti plevel, ki tako rad poganja na novih, komaj dobro preoranih slovenskih poljanah. IZJAVE KRALJA PETRA II. (Reuter, 25.3.) Kralj Peter je zastopniku “Daily Express” — a izjavil tole: ‘Težko je zvedeti kaj.se dogaja v naši zemlji. Da odkrito povem se še nisem odločil, kaj naj storim. Ali mislim se vrniti v Jugoslavijo s svojo ženo. Vsi tisti, ki mislijo, da mi bo povratek zaradi ženitve onemogočen, se goljufajo. Poroka je okrepila moj položaj, napravlja me odgovornejšega. Predvsem sem sedaj lastni gospodar.” Na vprašanje, ali je bil “v resnici jetnik v rokah vlade v Kairu”, je kralj odgovoril, da to ni točno. V tem trenotku je vpaula v razgovor vladarjeva tašča, princeza Aspazija in dejala: “Fizično res ni bil jetnik!” Kralj je nato ponovil: “Sedaj sem svoj gospod.” Izjavil je, da so odprta vrata za razgovore z maršalom Titom — ali to se bo zgodilo s posredovanjem britanske vlade. Kralju so nato pokazali kopijo dokumenta iz Kaira, v katerem se napada maršal Tito. Kralj je pojasnil: “Vlada za to ni odgovorna. To prihaja od strani slovenske stranke v Jugoslaviji.” (V kolikor smo mogli ugotoviti je to dokument, v katerem se govori, da je Slovenska ljudska stranka v Sloveniji s še dvema malima skupinama izjavila solidarnost z Dražo Mihaj-lovičem. Dokument ne nosi nobenega podpisa niti ne omenja kraja, kje in od koga je bila ta “resolucija” sklenjena. Nosi datum 15.decembra. Mislimo, da bi stvar najlažje razčistili zastopniki SLS v tujini, posebno še zato, ker bi kraljevo izjavo lahko dvoumno tolmačili kot izraz volje vseh Slovencev. Pristnost te izjave bi potrdil lahko samo legitimni zastopnik SLS v tujini, bivši podpredsednik kr.vlade, dr.Miha Krek, ki pa do sedaj — v kolikor nam je znano — o tej stvari nikjer ni ničesar izjavil. Zato z vso upravičenostjo z rezervo sprejemamo “kajers-ki dokument”. Op.ur.) FOREIGN DOCTRINE (END OF PAGE 10) One month before the mother’s death I read Kreuzer’s “Sonata”, As the lamp burnt dimly, I sat beside the bed reading, as I read every good book — quarrelling with the author like Jacob with the angel. I thought that the mother was asleep and I vviped the svveat from her brow and cheeks from tima to time, not even looking at her. Of a sudden she spoke: “Tell me, what are you reading?” “It is German.....I can’t just explain it!” “Read it aloud!” The German translation of Kreutzer’s “Sonata” was very c1umsy and bad; I read it in Slovenian as it came to me and thought I was only reading for half an hour; but when I ceased it was already past midnight. It was dark around me, my thoughts were far away and my soul perceived abyssma! depths of tried hearts. The mother’s voice quivered suddenly so that it completelv moved me. “It is not true! It can’t be true! It is not like that -- it cannot be!” “That is a story only,” I answered, surprised and shy. “It might not really have happened.......... but it might have ...” “No, no!” exclaimed the mother. “That is your strange learning......it has caught hold of your heart, it has stolen your God......... now I know it; I knew it a long time ago .... may God be merciful unto you!” Such were the words of my mother one month before she died...... Oh, Mother, now I hear your words, now I understand them. Now there is only one yearning too bitter in my heart: to be like you, Mother, the flower of the field! I realize now, oh, Mother, your indefinable fear of that hostile, foreign doctrine! Translation by Robi 1. “KROKODILSKI MANEVRI” NA SREDNJEM VZHODU. PRED KRATKIM SO ZAVEZNIŠKE OBO- ROŽENE SILE V PALESTINI IN TRANSJORDANIJI, V TISTIH PREDELIH, KJER SO TRAJALE BORBE PRVE SVETOVNE VOJNE 1914-18, IZVAJALE NAPADALNE IN OBRAMBNE MANEVRE. V OBRAMBI SO BILE UDELEŽENE TUDI JUGOSLOVANSKE ENOTE. MANEVRE JE VODIL GENERALNI POROČNIK HOLMES, KI GA VIDIMO NA TEJ SLIKI. 2. PREHOD ČEZ JORDAN. 3. R A.F. ,L1 * * * S 6£X-ERNTH PREDELIH- 4. ITALIJA. PETA ARMADA. BRITANSKA PEHOTA NAPREDUJE V /ASI GRAZZANTSE. 5. NOSAČ LETAL “ILLUSTRIOUS” PRIPRAVLJA SVOJA LETALA ZA POLET 6. BRITANSKI RUŠILEC “DERWENT” SPREMLJA NOSAČA LETAL "ILLUSTROUSA”