Katoll&k cerkven list.
Tečaj TEME.
V Ljubljani '-t d. in a! i g a ser/uma i 8-5.5.

Oii Mmrfje Device na Zapiazu. * )
Šred gojzdičev, vinskih cričev
Hribee lep relen sloji. Kjer zvolila Muti milu
Hi je v novo kruj časti.
Šteli leto so deveto
Ze nad osemnajstim sto. Ko v deželo je kardelo Ptujili silnikov prišlo.
Kod neverni in prešerni
Nič ne čisla Božjiga, Do .Marije mu ne bije
V sercu nič občutljeja.
Ljud ncsveti če zatreti
Dneve Božje .Matere: ('e pobrali, pokončali
Z nje altarjev drago vse.
Takrat zbral* Mati zala
Ljubo stran je Zaplaško, Na hrastiču. na tem griču Nje podobo našli t>o.
Sveto Dvico in Kraljico Počastili prav hite; Vej zanesejo in splelejo
Šotor nad podobo r\Je.
('udo kmalo je skanalo.
De je kraj Marii svet;
Ker veselo oživelo
Mcrtvo dete tu je spet.
Sterli v hrumii so na Kumu Materi ga pred bili;
Zaupljivo dete živo
Mati lukaj spet dobi.
(ilas od tega se razlega.
Močno vre sem množica
Do Marije s llorvalije.
Doljne Krajne, Stajerja.
In kapelo majhno belo
Na tem liribcu zidajo;
Ko se zdera in zatera.
Spet le novo ravnajo.
Se zmnozuje narašuje
Truma romarskih ljudi.
In kapela lepa cela
\ Božji kraj se posveti.
Pa Marija tukaj zlija
Le tolaž na prošnike.
Naj premila bi prosila
Za nas revne vedno še.
Hicinger.
Družba treznosti.
Po nekim letašnjim dopisu iz Galicije v „av-s I r i j a n s k i m I j u ti s k i m P r i j a 11 uu zasiran družbe treznosti nekoliko v našo „Danicoa povzamemo, ker iz tega naši ljubi Slovenci tudi za-se marsi-kak dober in potreben nauk posneti, in ga v svoj časni in večni prid obemiti zamorejo.
Iz življenja narodov in obilne skušnje se je skazalo, de se kakošnost in mera zavživane brane z umno in naravno omiko ljudstva v enaki razmeri najde; na kolikor nižji stopnji omike je človek, to liko bolj srova in obilna je brana njegova, dcsiravno je res, de mu pri njegovim teršim delu tudi želodec bolje prebavlja ali kuha. Operaje se na to vodilo, ki se povsod in pri vsih narodih resnično skazuje, se kmal lahko prepričamo, de ondi, kjer je malo duhovne omike, ljudstvo meje zmernosti in treznosti toliko rajši in toliko hujši prestopa. Od Ind pa tudi izhaja, de v takih krajih mnogoteri dušni in telesni z legi ljudstvo zadevajo — zlegi, kteri mlade ljudi tudi v naturni rasti zaderžujejo, in jih za ves čas njih prihodnjiga življenja slaboine
ki
• I To je not a zlo znana Božja pot na Dolenskim. v Čut.--*, podlari v Treban-ki okolici, kjer je bila H. juliju nova lei-a kapela posvečena.
napravijo, starejšim ljudem pa prezgodnjo starost ali bolezni prizadenejo, ktere jih že v sredi njih let pokopljejo, ali pa za daljejuo tlelo takti nezmožne store, tle si vsi revni in nadložni z veliko težavo še malo ca«« življenje ohranijo, dokler vsi izstradani in izsušeni v grob ne zihnejo. Resnobno prev-darjanje takih in enakih nezgod in žalostnih sku-šinj je prave ljudoljube k vpeljavi družbe treznosti nagnilo.
Ta družba se je tudi v Galicii zlasti v Krakovski okrajni vpeljala. Potem ko je ljudstvo v lej reči od duhovnih pastirjev potrebno podučenje za-dobilo. so vsi tisti, kteri so pristopili hotli, o ne-kterih v to odločenih dneh v cerkev prišli, kjer so jim gosp. fajmošter dobrotljivost te naprave serčno razkladali, jim zlasti njene dobre nasledke živo razkazovali, jim zderževanje nekterih jedi in pijač in prav posebno zderževanje žganja zaterdo-vali, in od njih slovesno obljubo sprejemali, de hočejo vse to zvesto spolnovati — če ne, bi se pred Bogam, pred Cerkvijo in njenim Začetnikam, kteri je v vsim svojim življenji naj lepši zgled zmernosti, zderžnosti in samosvojiga zatajevanja dajal in svojim nasledovavcam večno življenje za to obljubil, velikiga greha, pred zbrano verno občino pa, ki je priča te sprejete svete dolžnosti, velikiga pohujšanja krive storili, ktero po besedah našiga Božjiga Zveličarja kot velika pregreha človeka ob večno življenje pripravi. Po tej slovesni vpeljavi In cerkvenim obredu jih je na tavžente katoliških prcbivavcov ondi k omenjeni družbi pristopilo.
Tode drevo ob enim mahljeji ne pade, to skušnja očitno spričuje; zato pastirska razumnost veliko varnost in previdnost imeti uči, po kteri se modri duhovni pastir ravnati mora, kadar se z za-staranimi in vkoreninjenimi hudimi navadami voj-pj skuje. Od tod je tudi prišlo, de mnogi dušni pa-_ stirji svojih faranov niso za ves čas življenja _ z obljubo opomnjene zderžnosti zavezovali, ampak jim s perviga le nekaj časa za to odločili; med tem pa so nad pristopivšimi družniki, zlasti pri kterih so bolj potrebno spoznali, skerbno culi, de bi vsako povračanje v staro, vkoreninjeno navado berž zapazili in po moči zavernili, druge pa v njih terdnim sklepu in spolnovanji obljube podpi rali, in zaderžke, kteri so se tej dobri napravi nasproti stavili, s poti spravljali. Najde se pa tudi prav veliko zgledov za vse življenje storjene obljube — po razsoji in sprevidnosti dušnih pastirjev, kteri naravni stan svojih občin dobro poznajo in torej prepričani biti zamorejo, de se nezvestobe ali preiomljevanja storjene obljube zderžnosti bati ni.
Kdor moč telesne počutnosti in poželjivost,
moč naturnili slast in strast pozna, kterim je skor vsak človek več ali manj podveržen, in toliko bolj, kolikor bolj pravo, verno, duhovno omiko pogreša; kdor premisli, de se je pri omenjeni napravi ali družbi zoper stare, vkoreninjene navade, ki so ne-kterim že v drugo naturo postale, vojskovati treba; kdor tudi prevdari, de jih je veliko takih ljudi, kteri se v dosego svoje časne in večne sreče vsi prestvariti, predelati in spreoberniti morajo, de se pa spačena človeška natura vsimu temu na vso moč zoperstavlja: tak bo veliko težavnost pri vpeljavi družbe treznosti, pri tem pa tudi njene blage nasledke in posebno zasluženje pred Hog a m lahko spoznal in sprevidil.
Sploh so nasledki družbe treznosti dobri in veseli. Ne le pri posameznih osebah, ampak tudi pri celih družinah se po vpeljavi te družbe in storjeni zavezi vidi, de se je nezmernost močno zmanjšala in ukrotila in veliko bolj redka postala, de so se mnogi tega zlega čisto znebili in ozdravili, in d«* z okrepčujočo gnado Gospodovo podperani mik nelrezm* pijače, skušnjavo stariga poželenja zvesto in stanovitno zmagujejo.
Nahajajo se pa tudi žalostni zgledi takih, kteri so brez terdniga sklepa ali pa v praznim zaupanji sami na-se z nekako brezbožno lahkovoljiiostjo to .sveto obljubo storili, in — de bi tako ne — ji kmalo nezvesti postali. Ako so tudi dušni pastirji z vso previdnostjo ravnali, in obljubo začetkama le na kratek odločen čas sprejemali: so se vender nekteri družuiki svoji storjeni zavezi še pred časam odrekli. so s to sveto rečjo smeh in norčijo uganjali, ali elo druge k nezvestobi zapeljavali. Nekteri drugi pa, ne ravno tolikanj prederzni, so svojo obljubo le po čerki spolnovali, jo za silno breme imeli, in z veliko težavo dneva pričakovali, o kterim bodo od obljube začasno storjene rešeni. Ver-nivši se na staro pot svoje pregrehe so se po besedah aposteljiiovili že perve ure po svojim spro-stenji kot svinja v mlako zavalili iu v nji valjali drugim enako, kteri niso nikoli s tako obljubo altarja Gospodoviga onečastili mi duhovšino goljufali - le v svojo toliko hujši nesrečo.
In tedaj nastopi za dušne pastirje sveta dolžnost, de kot (romba na Sionski gori na vso moč svoj glas zavzdignejo. ljudstvo zbudit iu zavemit, ki se na nevarne pota podaja. Vemo sccr, de si n i-k daj tudi zmed tistih, ki so iz Jeruzalema v pu-šavo iiodili, pridig svetiga Janeza niso vsi k sercu vzeli; veliko jih je utegnilo biti, kteri so se ne-ginjeni in nespreobernjeni domu povračevali. Ali so bili pa v>i taki? Nikakor ne. Pridigovaj, in opominjaj, pravi š, apostelj, bodi priložilo ali ueprilozno! Svari in karaj z vso potcrpežljivostjo in modrostjo! Naj nas ne zadene beseda Gospodova: Gorje meni, ker sim molčal! Sejmo seme besede lložje; dež iu solnčni sij o pravim času pa bo dal Gospod s svojo gnado; lin bo dobrotljivo dal svoj blagoslov, iu zemlja bo rodila svoj sad; On bo poslal svojiga svetiga Duha, in ljudje bodo prestvarjeni, in obličje zemlje bo prenovljeno.
INit narejati začeti, je težavno; pa trud in težava se obilno splača. Samo v Tarnovski škofii se je v 14 mescih kakih «11 žganjarij opustilo. Čeravno vemo, de to delo ni po sami napravi družbe treznosti zastalo, pa vender ludi za gotovo vemo, de je več kot pol omenjenih žganjarij ravno po tej verni družbi nehalo, k temu pa pripomore tudi deržavno povelje, po kterim je vsim žganjarijaui viksi davk naložen, de bi sc tako žgane pijače po-
dražile in torej manj povzivale. Se ve, de bi še veliko boljši bilo, ko bi sc tudi pri nas in drugej enaka prepoved dala, kakoršna je to leto v Ameriki dana bila. V 13 deržavah svobodne severne Amerike je namreč zanaprej ojstro prepovedano, žganje na drobno točiti. Prepoved ta se opera na dobre nasledke enake prepovedi v deržavi Maine, kjer v letu 1852 že ječ in siromaš-nic ni zadosti bilo za vse tiste, ki so po pijančevanji dopriuašali hudodelstva ali pa na beraško palico prišli; zdaj čez dve leti, kar so žganjarije prepovedane, pa se je število teh nesrečnežev tako zmanjšalo, de bojo v Portlandu, glavnim mestu Maineške deržave, jetnišnico in siromašnico prodali, ker ste prazne, in jih ni več takih, ktere bi vanje devali. Le s takim ravnanjem in prizadevanjem je mogoče, vkoreninjeno nagnjenost od ouiamljive in škodljive pijače pri srovim ljudstvu s pridani zaterati, in s tem ljudi zmožne in pripravne storili za pravo dušno omiko, za izohraženje ali zbrilitanje uma, za oblaženje ali boljšanjc serca, za rado vol j no sprejemo in resnično spolno van je naukov svete keršanske vere, za zatajevanje samiga sebe ali krotenje notranjih in unanjih počut-kov, kar je vklad ali podlaga vsiga keršanstva in vir vse časne in večne sreče.
V dosego tega blaziga namena pa, kakor je že opomnjeno bilo, vpeljava družbe treznosti posebno veliko pripomore — po kteri sc namreč vsak družnik z obljubo zaveže, de se bo sleherne žgane pijače čisto zderžal, druge pijače pa le po potrebi in zmero vžival. Pri tem naj pa nihče nikar ne reče: kaj maliga žganje piti bi se žc smelo dopustiti, samo preveč ne. Kdor koli to pravi, v tej reči prave skusnje ali pa zreliga prev-darka še nima. .Naj se to kaj maliga dopusti, se vender pri malim ostalo ne bo: zlasti prostimu, nc-omikauiuiu človeku je ložej, te pijače popolnarna zdcržati se, kakor pa v nje vživanji vselej pri pravi meri ostati. Saj so to tudi skušnje v Ameriki očitno pokazale. S perviga so namreč pri vpeljavi družbe treznosti tako poskušali, de so tudi žganja po nekoliko piti dopušali; kmalo pa so vidili in se prepričali, de na to vižo nič zdalo in obstalo ni, de se je vse spet v staro navado nazaj povernilo in potem živelo, kakor poprej. Potlej še le, ko so ljudi k temu pripravili, de so se žganjepitju popolnarna odpovedovali, je pri vsih, kteri so to storili in storjeni obljubi zvesti bili, resnično pomagalo in se za njili dušo in telo vse na boljši oberuilo. Mem tega pa je tudi po mnogih krajih in deželah z obilnimi skušnjami in preiskavami veliko modrih zdravnikov iu drugih znajdenih mož žganjepija sploh na vse strani za škodljivo spoznana in dokazana; kako se torej še zagovarjati in za dopustljivo imeti zamore? Novi časi prineso tudi nove navade, dobre in slabe; zoper vrivanje razvad in slabili navad so zatorej tudi novi in posebni pripomočki potrebni. Kavno žganjepija pa je zlasti huda, nevarna, za časno in večno življenje škodljiva navada sedanji-ga časa; ali bi se torij družbe treznosti, ki je naj boljši in skušeno zdravilo zoper omenjeno strupeno pijačo, ne hotli z vso prizadevo poprijeti?
Želimo in zaupamo, de bomo zastran vpeljave, razšire in dobrih nasledkov družbe treznosti kmalo spet — v občni zgled iu podbudo — tudi iz naših slovenskih krajev kaj lepiga in veseliga povedati in uaznauiti zamogli.
Nekoliko is mlslonsklh naznanil.
(Od 1. sušca 1854 do posled. sveč. 1855.)
(Dalje)
Gosp. Kolil je med gosp. Provikarjevim po-potvanjem nekaj z domačini gospoilarstvam, nekaj z bolniki, z učenjem otrok in svojo lastno vajo ba-riškiga jezika imel opraviti. Bil je neutrudljiv in si je v kratkim času svojiga prizadevanja ijubezen vsih pridobil. Tudi je bil osnovo svojiga priliodnjiga djanja z zamurci napravil, kadar bi g. Provikar Gondokoro zapustili, in jim jo je v poterdbo zro-čil ter jih nagovarjal, de naj v prid misiona nikar ne odrekujejo mnogim vabilam, ki so jih skorej dan na dan iz južnih krajev dobivali, de naj bi jih obiskovali.
Ali ko se g. Provikar v Gondokoro vernejo, kakošen je že bil g. Kolil! Sicer jih je še z otroci in z množico zamurcov pričakal na visokim bregu, je pohvalil čeme, de so se tačas prav dobro obnašali; tožil pa je zavoljo svojiga zdravja, kakor so se tudi g. Provikar precej ustrašili, ko so ga ugledali. Ko je v stanico na ladii stopil, je bil že tako slab, dc se je komej šc zamogel po koncu deržati, njegovo govorjenje je kazalo, de je duh zbegan. Bil je šel kmal po g. Provikarjevim odhodu ob nar hujši vročiui dneva k nekimu bolniku, je od vročine in truda ves zdelan zvečer domu prišel, potem je neke zdravila vžil, ktere je po nesreči več dni ponavljal, desiravno niso nič pomagale, zraven tega si pa še potrebnima počitka ni privo-šil, temuč je brez nar manjsiga prestanka svoje težavne dela opravljal. Tako je bil zdelan, de je bilo o gosp. Provikarjevim prihodu že malo upanja, he bi se zamogel ozdraviti, še celo ko so mu g. Provikar svetovali, de naj se uleže in vsako opravilo opusti, se iz velike gorečnosti posledujimu ni mogel čisto podvreči; ni se mu skorej dalo, se bolniga čutiti. Ali že H. rožnika je mogel s sv. zakramenti previden biti. še 4 dni je terpel nar hujši bolečine z mučeniško poterpcžljivostjo. 14. dan opoldne se je vernila njegova pobožna duša k svojimu Stvarniku; bilje zvečer zraven g. Oovjak-a pokopan. Ta grenka zguba je zmnozila trud in delo g. Provikarju. Zlasti so mogli otroke resno učiti, dc bi pred njih odhodain saj boljši zamogli sv. kerst prejeti, kteriga so goreče prosili. Tudi nekteri odrašeni so želeli keršeni biti. Zmed teli so bili že sredi vel. travna nekoga, Kanji imenovani-ga, v smertni nevarnosti kerstili, ki je v neki sosednji koči z eno samo ženo oženjen živil, ker je bil obljubil, ako sc ozdravi, de bo vse spolnoval, kar Bog od ljudi hoče, zavolj česar je imel še posebno podučen biti.
K temu Kanji-tu, kteriga smemo po pravici
{lervenea sv. Cerkve v srednji Afriki imenovati, so >ili g. Provikar poklicani, ko je bil v silni nevarnosti s svojim življenjem. Imel je od udarca s ko-lam nad čelam veliko rano, de so se možgani vidili, na kterih pa vender še kožica ni bila preter-gana. Gosp. apostolski namestnik so sc prestrašili nad grozno rano in se bali zavoljo njegoviga življenja. Prinesel sim sicer zdravilo seboj, mu reko, pa ni zanesljivo, de bi ti mogel tvoje posvetno življenje ohraniti; v moji moči pa je, ti večno življenje v nebesih zagotoviti. Kanji zaupljivo na nje pogleda in praša, kakor uni ječar v djanji apostolskim (16, 210): Kaj mi je storiti, de ga dosežem? Gosp. Provikar njemu in množici pričujočih povedo poglavitne resnice sv. vere in sklenejo, de je k
temu sv. kerst potreben. Zvesto, zvesto je zamu-rec poslušal; in ko ga vprašajo, če je razumel, kar so govorili in če veruje? je odgovoril, de vse veruje in želi z Božjo vodo od vsiga liudiga očišen in v nebesa sprejet biti. Na to so poglavitne dolžnosti povedali, ktere človek s svetim kerstam prejme, zlasti nerazvezljivost in cnojnost sv. zakona. Tudi k temu jc bil bolnik pripravljen, in je v pričo veliko gledavcov in keršeneov (ki so se k sv. kerstu pripravljali), kteri so kleče molili, prejel zakrament sv. kersta. Ta pervenec je prejel ime poglavarja apostelnov. Tudi nekteri vsakdanjih učencov so se toliko goreče kazali, de so jim g. Provikar njih želje spolnili, ter jih kerstili. Kavno to srečo je dosegel stari Lutveri, poprejšni misionišni posestnik. On je bil vedno v misionišu, je vse vidil in slišal, kar se je godilo, in tako se ga je marsiktera beseda neprevidama prijela. Ne-kiga dne začne prav v pokojnini duhu govoriti, de pri svoji starosti od sveta nima kaj več pričakovati, iu bo skorej gotovo še pred prihodnjim deževjem umeri; ker je on g. Provikarju posest svojiga verta prepustil, naj mu zato posest nebes pre-skerbijo. Ta starček je hil vsak dan pri otroškim nauku in se je vsili molitev vdeleževal, torej je bila toliko ložej tudi njemu želja spolnjena. (O. si.)
liekaj iz slovenske ver k v. zgodovine.
Sjii>ul IV Iticinjcr.
(Dalje.)
3.) Škofje drugih pastirskih sto/or.
&) Od p o r c š k i g a N o r i k a, kteri se je stegoval oh bregovih Ina in llonave, sicer ni nič zadevalo na sedanjo slovensko zemljo: vender so škof je iz L a v r e a k a, ondašnjiga poglavitniga mesta iilizo sedanje Aniže (Enus) v Avstrii. s svojim djanjem tudi daleč od Donave v južne noriške strani segali. Med tistimi škofi je pcfvi za gotovo znan sv. Maksimilijan, Celjski rojak, kteri se je v zadnje tudi v svoje rojstno mesto povernil, de bi še ondi neverske zmote odganjal; pa njegovimu trudu je ravno tukaj konec storil prihod sodnika Evlazja, po kteriga povelji je sveti mož smert pre-terpel za Kristusa I. 284. (Mart\rologium rom. Pez seriptores reruni Avstr. toni I.) Pozneje v življenji sv. Severin.i je imenovan škof Konstanci krog I. 470; v nekim listu papeža Simalia I. 4119 pa Te oil o r, in v drugim papeža Agapita I. 536 Gerard. Ilavno iz teh listov, ako nista v čem podtaknjena, se spoznava, de so bili Lavreaški škofje metropoliti ne samo za poreški Norik, ampak tudi za Panonijo med Dravo in Donavo, od kar je bilo namreč Širmsko mesto razdjanu
b) Panonija je obsegala vso zemljo ob dolnji Savi, Dravi, Muri in llabi do Donave, in bilo je poglavitno mesto Sirmium. sedanji Srem blizo DemeTrovic v Serbii; ondašnji škofje so sc tudi šteli za nadškofe ali metropolite vse Panonije; po takim je njih višji oblast tudi del sedanje Slovenske zemlje zadevala. Pervi ondašnji škof je bil An-dronik. apostoljsk učenec, kakor je omenjeno v življenji sv. Klemena papeža (llesvchius in vita s. Clementis pri Farlati lllvricum saerum toni. II. str. 83). Potem je sv. Ire*nej oh času cesarja Dioklecijana; on jc krog I. 300 častilo smert za Gospoda prestal. (Martvrol. rom. 25. mart.) Kot i n v času cesarja Konšlancja je hil sicer s krivover-sko zmoto navdan, zato tudi v Sirniskim zboru I. 351 obsojen; Germ i ni tudi ni bil vsiga kriviga
nauka prost, toraj je bil v Ariminskim zboru 1. 359 v začetku obsojen, pa k koncu je arijanska silovitost zmagala. Poln katoliškiga duha pa je bil škof A n e m i, izvoljen po prizadevan ji sv. Ambroža; on se je krepko poganjal za pravo resnico v Akvilejskim zboru I. 381, s sv. Ambrožem in sv. Va-lerijanam vred, potem še v rimskim zboru tega leta. Za njim pa ni noben škof več v Sirmii znan, desiravno se je po razdelitvi rimskiga cesarstva I. 395 to mesto tudi v cerkvenih rečeh za središč zahodniga Iliri k a, to je Norika, Panonije in Dalmacije štelo; razun, ko bi bil panonski škof Dom ni v Nicejskim zboru I. 325 prav za pravSirmski ne pa Stridonski. Krog I. 44<£ pa so divji IIuni v Pa-nonijo priderli, in Sirmsko mesto razdjali; takrat je tmli ondašnja škofija nehala biti, pastirji drugih panonskih ški-fij pa so prišli pod druge nadškofe ali metropolite, nekaj namreč pod Lavreak, nekaj pod Akvilejo, nekaj pa pod Salono v Dalmacii, kar se lahko spoznava iz podpisov Salonskih zborov I. 5UO iu 532, in Akvilejskiga zbora I. 579. Panonske škofije pa, ktere so v sedanjo Slovensko zemljo segale, so bile sledeče:
Pet o v ion. sedanji Ptuj, kjer je pred drugimi škoti znan sv. Viktorin. od kteriga piše sv, llieronim (De viris illustr. liber), de sicer v besedi ni bil izurjen, bolj dobro pa v vednosti, de imajo toraj njegovi spisi visoke misli v sebi, dcsiravno je beseda slabrji, ker je namreč izdelal razlaganje mnogih bukev sv. pisma, tudi bukve zoper vse kri-voverstva: v poslednje je miičensko krono zadohil krog I. 303. Dalje je bil škof Aprijan, imenovan v Sardiškim zboru I. 347: Marka, kteri se je mogel umakniti posiljencu Julijami Valentu, je bil pa v Akvilejskim zboru I. 3*1 za praviga Ptuj-skiga škofa spoznan. V poslednje se šteje še Vir-gili. podpisan v Akvilejskim zboru I. 579, med Ptujske škofe: to namreč sc spričuje po tem, de je v podpisu le majhna pomota zastran Patavia ali IVtovia. ker so v Padovi tisti čas škofje vse drugih imen znani. (Ilansiz (icrmania sacr. tom. I. Sehoenleben Annales str. 320.) Iz te poslednje okolisine se tudi sodi, de je Petovion takrat pod Akvilejski patriarhat spadal. (D. si.)
Ogled po SioeensKtm.
Iz Ljubljane. Včeraj zjutraj ob osmih bo naš preia^titi fuopnd prošt pri sv. Krišti fu novo p oko palice slovesno blagoslovili, ki ima v obsegu skorej tretjino stariga pokopališa. — Davi ob namili je bil pa s p omili e k nu grobu ranjena gospoda Janeza Kersnik-a vpričo obilniga števila prijatlov uepozabljiviga učenika slovesno blagoslovljen. — Latinske ino rečne šole se bodo letaš 1. vel. serpana končale. — Očitno spraševanje učeneov v začetnih šolah bo letaš od 28. mal. serpana do 1. vel. serpana. — 2 Tintam ergo (7. i:i 8). zložil t*r. Kihar. sta na svitlo prišla. Cena je na\adna. Tu<1 i se tiska ..maša" (kirje, gloria, grad., kredo, offert.. sanktu«, bened., agnus. kouec) sostav no (za 4 moške ali pa 4 ženske) in razstavno (za 2 ženski m 2 moška) čvetemglasno postavil (Jr. Rihar. (Utegne pa „razstavnou tadi orguno namestovati. Tej maši jc pridjaiia druga maša in pa rO kropljeuji med letamu ( „A-«pergesu ). Velja 4» kraje. — Hentiniscenze ili Lubiana o.ssia scene tlella rila religiosa (spomeniki iz Ljubljane ali prihodki pobožniga življenja) deli' Abbate tiregori« Ha;eev ieh. ( Kstr. deli* (isservat. Tr est.)
Pod tem naslovam smo dobili te dni knjižico v roke. v kteri g. kaplan prečast. vikšiga Goriškima škofa z iivo besedo popisuje Ljubljano od duhovne strani in zlasti tudi slovesno posvečevanje nj. Milosti prečastitiga vik-šiga škofa g. Andreja Gollm»yr-ja. Ljubljansko ljudstvo lepo pohvali: „Popolo di Lubiana sei par c»ro perche religioao" (drago si mi, ljudstvo Ljubljansko, ker si pobožno!) — De bi le res te hvale vsi vredni bili! — Teržačani se, kakor v vsih nad ogah, tako tadi zdaj o koleri lepo obnašajo; premožni mnoge darove dajo, odbor 10 zlasti spoštovanih in veljava h mož pa skerbi za pravno razdelitev. V tem odboru so tudi Ijudomili, za občni blagor vsi uneti gosp. prošt M. Verne.
Iz Dolenje rasi pri liibnici. J. — Precej čez most iz Dolenje vasi proti Ribnici je vas po imenu P er-gorica s cerkvijo sv. Petra, ki v Dolenjsko faro spada. Ta cerkvica je bila zavoljo silne starosti že tako slaba, de je ni bilo moč več popraviti, temuč je bilo treba novo napraviti. In z veseljem morem nazuati, de lepa, nova. za sežinj od stare \iši cerkev že stoji. — Akoravno so slabe letine, akoravim je pretečeno leto Dolenjo vas strašna nesreča ognja zadela, v kteri so Per-goričaui pogorelcam z vožnjo vedno pomagali, se jo vender majhna vas Pergorica vlani v Božjim imenu skoraj le na svoje stroške zidanja nove cerkve lotila, ktero jim je zidar Janez Terdau kaj umetno eozidal. Napravili so Pergoričani tudi tri nove altarje, tri podobe: sv. Petra za veliki altar. Matere Božje in sv. Martina škofa, za stranska aitarja (te podobe jim jc slavni ma-lar K ti h n 1 prav lepo znialal), nove svečnike za vso altarje, in iiov svetilnjak; ob kratkim: vse je novo iu tako olepšano, de se človeku veselja serce topi, ko v cerkvico stopi, posebno ako pomisli, de je vse to skoraj v enim letu majhna in revna soseska storila. — Novo cerkcv so pa naš visokočastiti gospod dekan (*. nedeljo po binkoštih blagoslovili in med peto sv. mašo od dolžnosti, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri očitni Božji službi biti. tako lep govor imeli, de je sle-hernimu poslušavcu g' tovo globoko v serce segel. Tadi petje gospod Kaktel-na, Ribniškiga ucenika, med duhovnim opravilam jc bilo kaj lepo, in pokanje možnarjev pri imenitniših delih sv. maše je deleč okrog veseli dan oznauovalo, kteriga za Božjo čast tolikanj uneti Pergo-ričani nikdar ne bodo pozabili.
Na Dunaji so imeli preteklo nedeljo ob štirih popoldne slovesno procesijo, ki je šla iz cerkve sv. Štefana k znamnju pr< čiste Device Marije na tergu nlInf-<. Pri ti proce«ii so bili tudi naš presvitli cesar in cesarica. Bila je pa ta procesija v veselo spoznanje resnice, de je sveta Devica Marija brez madeža izvirniga greha spočeta.
JMM tiarori.
Za afriUanski mision.
Iz Begen 32 goldinar jev, --
Prfineiiifte ituhorsine.
V Ljubljanski škofii. tiospod K. Vclkaverh. protokoli*! in škofov kaplan, so nu mesto ranjeiga gospoda Jožefa keka za kanclerja postavljeni. — tinerla sla: 15. mal. serpana sosp. Sim. P1 cifer. fajmošter v pokoji. v 03. letu svoje starosti. '£). mal. serpana pa gosp. Ant. Repulus. duho\ni pastir Podvelbam. v 52. letu svoje starosti. Naj v miru počivata!
\ S e k o v s k i škofii. IMerviška fara je podeljena gosp. >|art. Ne o man u. lokalija v Šentozhaldii pa gosp. Jož. \ d a-„,iču. — laospod Jož. Kandak so 'iT. rožnika umerli. Naj v miru počivajo!