Književnost in umetnost. Prlmerno učilo. Na nobeni slovenski šoli bi ne smelo manjkati pokrajinskih slik naše lepe domovine, bodisi da so razobešene v razredih ali pa — kar se meni zdi primerno — po hodnikih, in to v ličnih okvirjih. Tako razpostavljene slike nehote privabljajo otroke, da si jih ogledujejo. One bude v mladini ne samo čuta za lepoto, temveč tudi ljubezen do domovine.*) Večjih takih slik imamo malo. Omenjam Blejsko jezero, Klanška jezera, Ljubijaao, Trst, Kamniško sedlo itd. Večinoma se moramo zadovoljiti z razglednicami. Tudi te, ako so lepo izdelane, nam pridejo prav, če nimamo večjih slik. Danes mi je namen opozoriti tovarise in tovarišice na ^rasno izdelauo panoramo z Ojstrice. Otroku, ki še ni bil na višji gori, je težko pri opisovanju gorskih vršacev dopovedati, kakšen obširen razgled nam ti nudijo. On si ne more tega predstavljati. Če mu pa kažemo sliko, češ, stojiš na visoki gori, okolo sebe vidiš to in še več, kar ti nudi ta-le slika, potem se bo otrok začudil in pojmil bo *) Tako je na primer na I. deški ljudski ioli v Ljubljani. U r e d n. lažje obširen razgled. Občudoval bo panoramo in vedno in vedno jo hodil gledat. Panoraraa z Ojstriee je kakor nalašč za naše razmere. Savinjska podružniea S. P. D. je sk!enila z neko večjo trrdko, izdelovalnico umetnih razgleduic, trgovsko zvezo zaradi razglednic. Tvrdka je poslala letošujo jesen lastnega gorskega fotografa z izbornim aparatom v Savinjske planine, kjer je fotograf posnel čez 40 najlepših točk. Večina razglednie je še v dtlu, pač pa je že dožla panorama z Ojstrice. Na vrhu Ojstnce je postavil fotograf svoj aparat — dan je bil najlepši, razgled fiist — ter je šest velikih slik tik drugo ob drugi napravil, tako da je posnel ves krog, razen malega dela proti Eogatcu in Ljubljaui, kjer je ravuo takrat stalo soluce. Teh šest slik je združil v eno samo veliko in dobil ono panoramo. Tovariš Kocbek je določil imena glavnejšira točkam, ki jih je čez petdeset. Tako imamo sedaj pred seboj deset razgledoic dolgo enotno sliko z imeni vršacev, doliu itd. Nezložena taka dolga karta v okvirju se iraenitno reprezeutuje in je lahko v okras vsakemu salouu. Ker tudi ni draga — stane 1 K — si jo paž lahko vsakdo omisli. Posebno bi jo priporožali šolam kot primerno u č i 1 o. Naročuje se pri založaištvu : BSavinjska podružnica Slov. planinskega društva v Gornjem gradu". Odpošlje se skrbno zvita, tako da se na pošti ne more poškodovati. Priporočati je, da si učitel.jstvo naroča skupno več izvodov za sebe in za šolo. —ij— Navajalna rojna. Mislili smo, da bo pravda med tov. A. Lebanom in med tržaškimi tovariši glede citatoy že končana; pa smo dobili zopet dva dopisa: enega od tov. Lebana, drugega od tov. pl. Kleinmayra iz Trsta, ki je sedaj stopil z odprtim vizirjem na dan, da tako ustreže želji Lebanovi in sam z njirn dožene pravdo. Oba tovariša sta naša zvesta sotrudnika, torej jima gre prostor v listu, da se pošteno domenita med seboj. Upamo pa, da bo pravde kmalu konec in da se naposled tudi pobotamo! Tov. A. Leban odgovarja trž. tovarišem to-le: V rUčit. Tovarišu" z dne 20. jan. t. I. sera omenil dopisniku, da ne odgovarjam več, ako nima on toliko moštva, da se podpiše. — Iq glej v odgovoru v3. štev. BU. Tov." od dne 3. febr. se dopisnik ni podpisal, pač se jeskril zapodpisom BTrž. tovariši". — Torej na moj preprosti odgovor se je dopisnik tako oplašil, da išče zavetja za hrbtom BTrž. tovarišev". — No, Bneka bude", bi rekel Hrvat- in zalo nekaj odgovora. Ad I. Vsak stan ima svoje Bšarže". Vojakl Bfrajtarja", nkorpcrala" itd. Duhovniki: kaplana, vikarja, župnika, dekana itd. — Baš tako c. kr. uraduiki iu učitelji. — Tako so tudi učiteljske Bšarže": Podutitelj (teh je malo več), učitelj, učitelj-voditelj, nadučitelj-voditelj. Torej naj velja vsakemu, kar mu gre. — BNaglica" ni izgovor, ker se vidi, da se je to ostentativno zgodilo ! U č i t e I j i smo vsi. Baš tako duhovniki, uradniki itd. Kaplan pa ne bode nazival dekana: g. duhovnik ali tovariš, ampak z uradaim značajem, ki mu gre, t. j. g. dekan. To velja za vse stanove. Tako kakor je pisal dopisnik, se res pravi Bprezirati". — Bes je, da smo učltelji vsi: tudi duhovniki in uradniki so vsi, a v nazivanju naj vsakemu velja — uradni značaj. Ad II. Učitelj ne le Bmoreu, ampak tudi Bmora" znati neraški, saj se je učil skoraj vse iz nemškib knjig in še sedaj črpamo skoraj vso stanovsko omiko iz nemških knjig. — Ako vam — BTrž. tovarišem" — prihaja slabo pri uemških nocvirkih", je to vaša občutljivost kriva, saj bi morali vedeti, da znanstveniki zmerom citirajo v originalu. — Kolikor jezikoy znaš, za toliko mož veljaš. — Vedi pa Bog, če vam — BTrž. tovarišera" — tudi pri italijanskih, latinskih in drugih Bocvirkib" pribaja slabo ? Ad III. Ess je, da dobivajo BU. Tov." tudi drud ljudje v roke, a vendar je list večinoma pisan za učiteljstvo. To se je naobraževalo izveeine iz nemških knjig in potreba nemščine se natn je naglaševala že na učiteIjišču iz razloga, da bi učitelji lahko ia s pridom čitali nemške pedag. knjige. Ad IV. Z besedo BLebanizem" je dopisnik gotovo mislil tudi na mojo rodovino, osobito na brata Janka, ki je izdal nemško knjigo o slovenskem juuaku čehovinu. Že 40 let s"m sotrudnik raznih Iistov, a še nihče mi ni očital tega, kar vi — BTrž. tovariši". — To je res kolegialno. — Vedite pa, da ste se oglasili prekasuo. Ad V. Da bi bil naš slovenski jezik Bnajkrasnejši" ia kar najbolj Bblagodoneč", je tudi bosa, zakaj splošno je znano, da gre ? tem oziru prveastvo italijanščini in srbo-hrvaščini! Ad VI. BKIic na korajžo, naj se podpišemo, ni na mestu" — pišete BTrž. tovariši". — Seveda to mislite vi. — Ako je pa dopisnik možak, se je imel podpisati, da vem komu odgovarjam. Strahopetnik, ki je vrgel name kamen, se seda.j skriva med mnogobrojne BTrž. tovariše".— To je res Bkorajžno"! Vaša kritika ni bila poštena. Glede nemških Bocvirkov" bi bili napadli lahko pred raenoj že na stotine dopisnikov, ne da bi vam bilo čakati šele name! No, morda pa velja pri vas: BSi duo faciunt idem, nou est idem." To bi bilo pa pristransko. V 1. štev. letošnjpga BPopotnika" nahajamo več uemških citatov. Sploh pa čitajte BLjublj. Zvon", BSlovana" in druge liste in našli bodete, da se citati omenjajo v originalu. — Vaše trditve slone torej na ktivi podlagi fn jih ue sprejmem za pravične iu resnične. — Da se je vrinil tožilnik v negativuem stavku namesto pravilnega genetiva Bzakaj pa to ne uvažcje" (naraesto Btega"), je maleukost, zakaj jaz ne odpisujem svojih konceptov^ ampak pošiljam kar take v tisk — in glede tpga se tu in tam malenkostue napake prezrejo. Povedal bi vam še*inarsikaj glede nemščine, a škoda easa. — Omenim samo to, da Avstrijani potrebujenao zaradi naše geografične leže iu zaradi naših mnogojezičnih narodov. ki v uas žive, znauje jezikov in med terni ima prvenstvo nemščina. —Seveda vi — BTrž. tovariši" — menda ne marate te tujke — nemščine, a vedite, da je že nemški pesnik Goethe pisal, da kdor ne zna tujih jezikov, tudi svojega ne zna. (BWer fremde Sprachen nicht kennt, weifi nichts von seiner eigeneu".) Naj to zadostuje. — Odgovoril sera pa le zaradi tega, ker je dopisnik strahopetno zbežal in se skril raed BTrž. tovariše". — Ako je dopisnik kolegialen, je imel mi pisati zasebno (privatno) pismo in me opozoriti na neljube niu nemške ,,ocvirke" in jaz bi se bil odzval v zasebnem pismu. Napadati svoje tovariše v — politiških listih (nEdinostiu) je nekolegialno in grdo! Vbodoče se pa res ne oglasim več, ako dopisnik ne pride z imenom na dan. — Sploh je pa že odveč lasati se za take lapalije. Kdor ni gluh in slep, ve, kje je resnica. — ,,Turte, mijavkajte, lajajte! mene z moj'ga pota ne spravite!J Diii. Prešeren. A. L e b a n. Tov. pl. Kleinmavr piše: Kaka naj narajamo! (Nasvet g. nadučitelju A. Lebanu.) Sicer je povsem m o j a stvar, kdaj in kje se podpišem, ali Vaš vprvič navadno tiskani, pozneje pa mastno tiskani pozivmeje slednjič v resnici ganil. Evo me tedaj po Vaši želji s polnira podpisom; zdaj pa me ogledujte od vseh straui, če sem Vam namreč res tako povšeč. Prva dva članka (BEd." 1. in 27. januarja t. I.) sem narareč spisal jaz, a I i 1 e, d a ugodim želji velike večine svojih tovrišev. Clanka sta bila tedaj inspirirana, ne povsem moja, zato pod njiju ni spadal « d i n o 1 e moj podpis. Sicer pa, da bi se podpisoval pod vsako malenkost, to mi ne pade na um. Meni je bilo za pravično stvar, Vam za ime. Bogvedi čemu ? Grmeti ste pač hoteli nad Bpredrznim" člankarjem, ali bliski in strele bodo takrat padali le iz mojih oblakov; prepričani bodite že sedaj. Dvakrat ste mi čisto po nepotrebnem tiščali možatost pod nos. Pri tem ste pa pozabili na svojo dvakrat objavljeno obljubo, da ne boste odgovarjali na članke brez podpisa ter ste v BEdin." 31. m. m, res BOdgovarjali". Hm! Ne bom se z Vami prerekal, je li olikan Slovenec ren mora znati nemški jezik. Tržaški tovariši so Vam v tej sporni točki popolnoma zadostno povedali svoje ranenje. (BEd.u 27. m. m.) Dostaviti nimam iz svojega niti besede k temu. Izpodbiti pa Vam hočera k o r e n i t o Vaša nadaljnja izvajanja, v BEd." 31. m. m., y kolikor namreč zanima javnost. Dlakocepstvo in obprsatrkanje z 31 letnim nadučiteljevanjem in goriško-gradiščanskim starostovanjem i. t. d. prepuščam Vam. Vse to namreč ne spada k stvari, kjer ima v prvi vrsti odločati okus in pravičnost, pa ne avtoriteta in slepo eaščenje zastarelih tradicij. V drugo pribijem, da se v svojem zagovoru v BEd." 31. m. m, kaj milo izrazujete, češ, Btuintam sem rabil različne nemške citate ad verbum". Bogatih stopetdeset yrst nemškega besedila v slov. pisanem članku je za vas Btuintam." Hvala! Ne zgražajte se nad besedo Bocyirek", lepo prosim! Je li to res Bcitat", če kdo v časnišniški koloni enostavno prepiše vsebino nemške knjige v nemškem jeziku? Morda bo po Vašem; po mojem pa je Bocvirek", in še najmastnejših eden. ^Nemškutarstva" v politiškem pomenu besede Vam nihče ni očital. Nikari! V življenju našega naroda ste, to sam dobro vem, mož na svojem mestu. Ali, roko na srce, malce preveč zaljubljeni ste v to preklicano nemščino. To ste z obilnimi Bocyirki" prečesto dokazali. To Vaše nagnenje so tržaški tovariši y šali krstili z nLebanizem". Te novoskovanke sem se upravičeno poprijel, ko sem govoril v Djihovem imenu. S tem pač ne kratim ne Vaših zaslug, ne zaslug pokojuih in živečih Lebanov. Kdo Vam je pač to mnenje natvezil? K styari! Sklieujete se na druge, ki greše v istem smislu, dasi ne v i s t i meri kakor Vi. Slabo sklicevauje; Iončene noge ima! Oe tainoni posnema Vaš način, ali Vi v dvojni meri >,jegoy, slabo dovolj. ,,Popotnikovi" sotrudoiki bi tudi lahko prevajali svoje nemške ocvirke (tudi Goethejeve — ue BGo!e.jeveu !) v slovenski .]"• zik. Pridobili bi člankarji in ocviriri. Vi ste seveda drugega mnenja. Po Vašem naj bi nemškemu (izyirnemu) o c v i r k u sledil v oklepih in le po urednikovi milosti ponižni slovens k i p r e v o d. Vi ste tedaj zagovornik »Achtung; auf deu Zug! — Pozor na vlak!" teorije. Kaj ,je v resnici naš lepi jpzik še vedoo tako barbarieen ? Mati Slovenija zahteva veudar za svoje sinove slovensko vseučilišče! Kako se strinja to z Vašimi uazori, res ne vem. Svoje stališče podpirate z običajem, ki je v rtavadi v nZvonu", nSlovanu" in drugih nznanstvenib listih". Držinao se poslednjih, ker prva dva sta pač le pretežoo leposlovna lista. Poglejva tedaj v pravkar miauli letnik (1910.) BNaših Zapiskov", kako li tam rokomalhajo z raznimi ocvirki iz tujih logov! P o v s e m drugače negoli trdite Vi! BNaše Zapiske" sem izbral vprvič zato, ker so bili do letos edina uaša strogoznanstvena revija, vdrugič ker so glasilo mednarodne jugoslovanske soc. dem. inteligence, Pri njih je naroden šovinizem popolnoma izključen! Kratek, atemeljit pregled lanskega (1910.) letnika kaže to-le: Zv. I. in II. str. 20 : Abditus navaja dobesedno velikana Tolstega edinole v slovenskem jeziku. Dr. Drag. Lončar prevaja y čl.inku BIz politične korespondencs dr. J. Bleiweisa" razna nemška pisma v slovenski jezik, nedabi pridodal nemškega izvirnika. Vi bi ga seveda s slastjo prepisali in prepustili prevod uredniku. Ali ne? Zr. III.: Dr. D e r m o t a navaja dobesedno Lassalla edinole v slovens k e ra ,j e z i k u (str. 66.). Na str. 67. in 68. zasledujem prej slovenski prevod Lassallovih bosed, potemšele, iatoyoklepih, nemški izvirnik. Na naslednji strani pa so zopet citati iz Lassallovih del povsem v slovenskem jeziku. Zy. IV.: Vlad. Knaflič navaja besede papeža Inocenta edinole v slovenskem jeziku (str. 98 ) Na prihoduji strani pa M a r k s a zopet edinole v slovenskem jeziku. V tem zvezku navaja na str. 118. dr. Fr. Kidrič dolg citat v slovenskem jeziku, pod črto in v mikroskopičnih črkah sledi latinski izvirnik. Zy. V.: Dr. J. Ferfolja navaja Masarvka, Havlička in Dostojevskega dobesedno edinole v slovenskem jeziku. (Str. 136. do 139.) Zy. VI.: F. K. navaja y članku BLiterarna Iastninaures več oevirkov y nemškem jeziku. Ali to stori le, da s primerjavo tozadevnih sloy. citatov nekega sloy Bpisatelja" slednjemu dokaže neoriginalnost. To velja! Tn ni oporekati, kakor bi u. pr. tudi Vam ne oporekal, če bi v kakšni satirični črtici porabili par tujerodnih izrazov, da s tem bičate smešnost mešanice v govoru, kakor so to storili tudi že drugi slovanski pisatelji. Zv. IX. in X.: Dr. S 1 a n c navaja vse polno dolgih citatov, a vsi so prevedeni edinole v slovenskijezik. Semtertja bolj poredko zasledujem v oklepih posamezen nemškiizraz, kije tjakaj postavljen, dasečlankar izogne morebitni dvoumosti. (Olanek: „Nekaj o Bociologiji".) Zy. XII.: I v a n F. navaja y članku BProblem spolue Ijubezni" Tolstega, Fed erna in Carpenterja edinole y slovanskem jeziku (str. 358 do 362 ). Zy. I. letDika 1911.: Dr. H. Tuma navaja dobesedno M a r k s a (str. 18.) e d i n 1 e v slovenskem jeziku. Vam je dovolj? Kaj ne, da znarao tudi mi brati? Ta šopek si povijte v ovenelo listje svojih nemških ocvirkov ter si ga vtaknite v gumbnico na velike praznike. Dokaz sem doprinesel, kako tankovestno čuvajo nad našo slovensko goyorico celo mednarodni rojaki. Ia zakaj bi rodoljubi ne? Tuintam zasledujem tudi v BN. Zapiskih" par izključno eksotičnih ocyirkoy, ali to jako redko. če pa besede velikanov kakor Tolstega, Dostojevskega. Masarjka, HavliČka, Lassalla, Marksa indrugih neizgubena veljavi in razumevanju, četudi jib predstav1jamo edinole v slovenski obleki, in celobrez izvirnika v oklepib ali pod črto, tedaj se tudi ne bo polomilo prav nobeno reberce temu ali onemu večalimanj obskurnemu nemškemu Bpisateljuu ali Bznanstveniku^C??), če ga položite lepo po kranjski navadi na slovens k o k 1 o p. Eekel bi, da dotični možek pri tem še pridobi. Sicer pa — in to si zapišite v svoj zapisnik — ko hitro bodo nemški Člankarji navajali slovenske iu slovanske pisatelje v njihovem maternem jeziku, potem tudiprosto Vam in drugim storiti isto z n e m k š i m i. Te čudoyite prikazni pa dosedaj še nisem zasledil, fietudi časih kaj nemškega bfrem. Tudi so slovanski izvirni eitati vv naših slovenskih člankih res prav bele vrane. Žalibog! Oemu tedaj ta izjema z n e m š k i m i ocvirki ? Škoda za papir, škoda! S praktičnitn izyajanjem so na mesto mene govorili drugi možje, ki naju oba često presegajo v znaDJu, četudi bi si šla jaz in Vi ,,cicebace" (trž. okoliški izraz!). Posnemati jih ne bo nečastno, dasi težavneje, negoli ostati pri teoriji lenobnega prepisovanja. Kako naj tedaj nava.jamo? Iz navedenega bo Vam ia drugim menda vendarle malee jasiio, danaj slovenski člaakar navaja tujerodne citate edinole v slovenskem jeziku. Le če bi prevod mogoče ne podajal iste točnosti, kakor bibiloželeti, naj sledivoklepih, ali pod črto posamezen izraz, posaraeznafrazavtujem j e z i k u. Oapito? Edino to je pravilno, vse drugo je le pridigovanje kraškim vetrovom. Slednjič pridejo vsi na moje, ko Vas in raene ne bo več! — Sklepčno še par besed! V enera prejšnjih člankov ste po 14dnevnem razmišljevanju res zasledili neki barbarizem. Seveda ste pri konstataeiji tega ustrelili pray mastuega slovnikega kozla. Nič ne de; za to se ne greva! Med mano iu Varni je pač ta razloček, da izkušara jaz v peterih živih jezikih, ki jih za silo lornim, napredovati ia to tudi z Vašo pomofjo; Vi pa se držite in se boste držali — uverjen sem — krčevito svojih predpotopnih nazorov glede raznih Bocvirkoy". Toliko sera Vam imel odgovoriti na Vaše drezanje iz svojpga žepa. Ce bi pa imeli na to odgovoriti še kaj stvarnega, priporoča se Vana, da se držite stvarnosti, ter da Vam stopinja ne izpodrsne na brezpomembna stranska pota, Vaš Ferdo pl. Kleinmavr. Škedenj pri Trstu, 2. februarja 1911.