gioielli - dragulji 4l?malalan VRŠR DRRGUURRNA z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com Muzejska zbirka v Števerjanu hrani drobce nekdanjega življenja Projekti Interreg se poslavljajo, zdaj je čas za program Cilj 3 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 4. DECEMBRA 2007 Št. 286 (19.069) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Po Putinu zopet Putin Dušan Udovič Po nedeljskem triumfu Puti-nove stranke na ruskih parlamentarnih volitvah si je tudi največjim naivnežem težko predstavljati, da gre za demokratično doseženi konsenz. Dogodki so znani. Deli opozicije so bili deležni trde in pogosto nasilne represije oblasti, medijski aparat je že dolgo časa z gangsterskimi metodami skoraj v celoti podrejen predsedniku. Preživela je tista opozicija, o kateri je Putinova oblast presodila, da je vendarle ne more utišati, je pa njej tako ali drugače tudi funkcionalna, ker jo navsezadnje legitimira kot (psevdo)demokratično. O kakšni realni demokraciji seveda ni govora, kar so potrdili tudi mednarodni opazovalci. Sicer pa, kako je mogoče učinkovito nadzorovati volitve na teritoriju, ki sega do Kam-čatke, je nerešljiva uganka. Ob vsem tem je treba ugotoviti, daje dobršen del konsenza Putinu realen, kajti dejstvo je, da je močno dvignil vpliv države zlasti na mednarodni ravni, z vsem, kar pri vzpostvaljanju novih svetovnih ravnovesij to pomeni. Putin je na teh volitvah dejansko postavil hipoteko na predsedniške, ki bodo marca prihodnje leto, ko sam formalno ne bo več predsedniški kandidat, ima pa ves namen še naprej pogojevati rusko politiko in dobršen del svetovne. Ko je pred leti kot nekdanji šef KGB prišel na oblast, je Montanelli o njem dejal, da je kanalja, a je hkrati pristavil, da samo človek takšnega kova lahko drži skupaj državo, kakršna je Rusija. Toda takrat je bila ruska demokracija še v vzponu, danes pa je v zatonu. Država je v rokah maloštevilnih oligarhov, ki so svoja neizmerna bogastva in oblast utrdili ravno pod Putinovim vodstvom. špeter - Tridesetletnica prisotnosti Glasbene matice v Benečiji Na slovesnosti glavna beseda glasbi Z novo CD ploščo proslavili tudi desetletnico harmonikarskega orkestra Corecom pripravil posvet o zapletenem odnosu med politiko in mediji Na 3. strani Prosek: šoli Černigoj in Levstik sta potrebni nujnih popravil Na 7. strani Kopica Nobelovcev na mitingu ekonomistov Na 8. strani Od včeraj do petka v Gledališču Miela Projekt Danilo Dolci Na 8. strani Dvojezične osebne izkaznice dobili tudi Doberdobci in Sovodenjci ŠPETER - Glasbena matica je v nedeljo praznovala 30 let aktivne prisotnosti v Benečiji s slavnostnim koncertom. V nabito polni dvorani večnamenskega središča v Špetru so sedeli učenci, starši, prijatelji, gostje, predstavniki oblasti, a tudi nekateri od prvih vzgojiteljev, ki so spremljali prve korake šole v težkem obdobju, ko so vsestranske težave pogojevale njeno delovanje. Lep praznik v večnamenskem centru je bil namenjen trem dogodkom: obletnici šole, harmonikarskega orkestra in izidu njegove druge CD plošče z naslovom »10 liet kupe«, ki je nastala s podporo Inštituta za slovensko kultu ro v Špe tru. Ob okrogli obletnici so predstavniki šole predstavili izreden obračun delovanja, na slovesnosti pa je imela, kot je tudi logično, glavno besedo glasba. Glas be ni spo red se je pri čel z nas - moskva - Parlamentarne volitve Po Putinovi zmagi očitki o kršenju pravil topom ene od stalnih komornih skupin šole, malega orkestra Pivramavra (na posnetku) pod vodstvom prof. Fabia Devetaka, nato pa so sledili nastopi ostalih glasbenih poustvarjalcev iz špeter-ske šole, ki so dokazali, da s svojim kakovostnim izvajanjem bogatijo beneški glas be ni pro stor, is to čas no pa s svo -jim delovanjem presegajo ozke krajevne okvire. Na 3. strani notsapplng.com Na 23. strani V Štandrežu izročili Klas domačinu za predanost rojstni vasi Na 24. strani Novogoriški brezdomci se otepajo pomoči, grozi pa jim surova zima Na 25. strani MOSKVA - Po veliki nedeljski zmagi Putinove stranke Enotna Rusija na parlamentarnih volitvah (dosegla je kar 64,1 odstotka glasov), so ta ko med na rod ni opa zo val ci kot stranke ruske opozicije opozorile na številne kršitve volilne zakonodaje. Ruski predsednik takšne trditve zavrača in ocenjuje, da je razultat znak zaupanja v njegovo politiko in jamstvo za stabilnost v državi. Opazovalci Sveta Evrope in OVSE so ocenili, da volitve niso bile poštene in niso bile izvedene po demokratičnih standardih. Na 29. strani X ! OY «äs* I Zaprto ponedeljek in s rt d j icitolr Baljunec - m Trgu tel, (14tmsn92 Trst: Kako doseči naše virtualne deska rje Reklama na trieste.si Priprava kvalitetnih dinamičnih portalov po kitajskih cenah Hard site discount Evroregija: dnevne novice v 3 jezikih Netzapping press agency Za ostale spletkarije... kontaktiraj nas na info@netzapping.com 2 Torek, 4. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT V evroregiji je še praznina Miro Kocjan_ Obravnava Hrvaške in njenih volitev je domala nujna tudi glede na perspektive in možnosti, ki se odpirajo v tem delu Evrope. Ta država je in bo pomemben politični dejavnik (kakor tudi Slovenija) v naporih združene celine za ustvarjanje novih, iskrenejših smeri sodelovanja. Na oblasti bo morda zdaj socialna demokracija, čeprav ne z veliko prednostjo pred desno sredino Hrvaške demokratične skupnosti. Nekatere ocene pa se le dajo že oblikovati. Tako na primer, da vidnih otipljivih sprememb ni pričakovati, zlasti ne v zunanji politiki. Vsa Hrvaške je v bistvu naklonjena vključitvi v Evropsko unijo, in bo zavoljo razmer tako ali drugače prisiljena odpravljati notranje ovire (zakonodaja, gospodarski razvoj povezan deloma s preteklostjo, še bolj pa s problemom »tajkunov«, večje priznanje re-gionalizaciji, še boljši odnos do manjšin in drugo), tudi in zlasti tiste, ki se tičejo meje. Problematika s Slovenijo je prvenstvena. Na dlani je namreč, da morska in ponekod kopenska meja ni nerešljivo vprašanje, je pa žal povezano z nekaterimi notranjimi prozorno nacionalističnimi nagibi, ki so žal še zmerja ukoreninjeni. To kar se dogaja z ekološko-ribo-lovno cono je nazoren primer z ene strani recimo staromodne prebrisane diplomacije, ki vključitev v Evropo razume po svoje, z druge, logične in politično edino sprejemljive, pa neizbežne rešitve v duhu ne več samo bilateralnega, marveč resnega in resničnega evropskega mednarodnega sodelovanja. Celinska smer je sinonim širine, ne pa ozkosti. Hrvaška grožnja z ekološko-ri-bolovno cono na Jadranu nima dolgega življenja. Spodbudno znamenje je izjava vodstva hrvaške socialne demokracije, da so pogovori o tem še možni. Vemo, da so še pred dnevi zastopniki Hrvaške demokratične skupnosti zatrjevali (nekateri nadaljujejo s tem), da velja zgolj sklep hrvaškega parlamenta, daje ta cona hrvaška in amen. Bomo videli. Predvsem seveda v upanju, da bodo odnosi med Hrvaško in Slovenijo končno zaživeli drugače, saj bi lahko bili vzorni v tem delu srednje in južne Evrope. Socialni demokrat Mi-lanovic se kakor Sanader pripravlja na prevzem mesta predsednika vlade. Nekatera notranja strankarska trenja je brž odpravil. Ivan Jakovčic, predsednik istrske vlade, je že sporočil, da je in da so na strani socialne demokracije. Furio Radin, ki predstavlja italijansko manjšino, je sporočil podobno, na pogovorih z Mesicem pa je vnovič zahteval popolnejše spoštovanje dvojezičnosti (povsod tam, kjer živijo Italijani, dasirav-no v nekaterih primerih v občinah, ki niso deležne manjšinskega statuta), zlasti pa se je zavzel za pravico manjšine do dvojnega glasovanja, se pravi za stranko in za manjšinsko volilno listo. Kakor je to v Sloveniji. Tudi krajevne istrske oblasti so enotno za podporo vladi leve sredine, domala soglasno njihovi predstavniki poudarjajo, da je sodelovanje s Hrvaško demokratično skupnostjo »iluzija«. Sklep manjšin (Istrski demokratski zbor bo imel v parlamentu tri poslance) je bil tokrat bistven, o njem pa v zvezi z italijansko manjšino Milan Ra-kovac poudarja, da je ta nekako vodilna manjšina na Hrvaškem ne samo po utrjeni organizaciji, marveč tudi po odkritem pozitivnem odnosu, ki ga ima do evropskega združevanja. Ob tem zasluži omembo samokritično stališče Da-mira Kajina, da Istrski demokratski zbor ni dosegel rezultata, kakršnega je pričakoval, preprosto ker so naivno zaupali v njegovo trdnost, tudi nekako ležerno pristali na bilateralno relacijo (Hrvatska demokratična skupnost in socialna demokracija), ki pa ne vodi stvarne perspektivne politike, marveč enostransko, za katero je žal kapital. Podpora socialno-demokratski vladi pa je nesporna. Takšni vladi zagotavljajo zdaj stabilnost tudi stranke kot so Kmečka stranka in socialno-liberal-na, ki je bila igla na volilni tehtnici. Na volitvah pa se ni ravno izkazala kvarner-ska regija (okrog 20 odstotkov glasov manj kot zadnjič), rezultat pa je, da je že odstopil njen predsednik Nikola Iva-niš. Skratka, to so drobci po volitvah. Socialna demokracija zagotavlja določen napredek, manjšine so v bistvu zadovoljne, regije so nekoliko nazadovale (kar je značilno v »bilateralnih« usmeritvah), toda hrvaško politično nebo ima manj oblakov kakor prej. Kljub volitvam in rezultatom pa istrska in kvarnerska pozornost na dogajanja v Sloveniji ni popustila. Tako časniki kar poudarjajo marežganski sklep južno-primorskih županov, da odločno podpirajo »primorsko« regijo, grajajoč imensko packarijo, ki si jo je domislila vlada s povsem deplasiranimi nazivi in nepojimljivo negacijo obstoja Primorske. V Istri pa se pripravljajo na dve važni mednarodni srečanji, ki bosta ta mesec v Benetkah (gre za operativni program Jadranske evroregije). Govor bo o turizmu, kulturi, prometu, infrastrukturi in varstvu okolja. Nenazadnje nameravajo obravnavati tudi problematiko ekološko-ribolovne cone na Jadranu, pri čemer j e že očitno, da ne bodo podprli hrvaške zahteve. Oziano Oto-čan je v imenu istrske osrednje oblasti sporočil, da se Jadranska evroregija spodbudno razvija (v njej je že kar 23 regij) in da si je ustvarila že tak renome, da bo v prihodnjih petih letih lahko sodelovala pri črpanju 220 milijonov evrov, ki jih je že namenila Evropska unija za čezmejne programe. Tudi tokrat pa si bo Istra prizadevala za kar največji poudarek na turizmu, češ, da na naši celini še zmeraj poznajo Jadran kot pomorsko domovino Benetk in Dubrovnika, o ostalih turističnih središčih pa vedo bolj malo. V Rovinju pa je bil sestanek med-regionalnega sindikalnega sveta (italijanskega in hrvaškega), na katerem so razpravljali o neugodnem položaju, v katerem delajo osebe ene regije v drugi. Upravno, sindikalno, pa še pri marsičem nimajo zagotovljenih prepotreb-nih pravic in zaščite. To čezmejno delo, dasiravno je koristno in se bo razvijalo, je povsem zapostavljeno. Dogovorili so se o pogodbah in listinah, ki jih bo treba urediti, na prihodnjem srečanju pa se bodo ubadali konkretno že z ustreznimi problemi čezmejnih delavcev v Trstu, Tržiču, Benetkah, Pulju in na Reki. Na kratko istrski in kvarnerski tisk poroča o koprskem slovesnem zaključku dela Videmske komisije za obmejni promet, kije zavoljo schengna sklenila svojo zgodovino. Nekoliko več pa je poročanja o trojnem srečanju v Trstu (Illy, Haider in Galan) glede razvoja evroregije. Dogovorili so se, kakor je znano, da bo glavno mesto regije Trst, obenem pa menili, da bo treba v kratkem doseči pripravo »državnih« listin, ki naj priznajo to inštitucijo. Kakorkoli, aktivnost je že stekla, je pestra in obeta dobro. O hrvaški Istri in Kvarneru so se zmenili, da bosta kot regiji vključeni, potem ko bo zakonsko ustanovljena regijska skupina Furlanija Julijska krajina, Veneto in Koroška. Glede Slovenije pa je v glavnem znano Ruplovo stališče, daje zainteresirana za evrore-gijo, da pa se bodo dokončno odločili potem, ko bodo regije končno ustanovljene tudi v tej državi. Žal jih še ni. So pa zmeraj bolj, je slišati, »pekoča« tema. Reka pa je, kakor vsako leto, mrzlično pripravljena na Miklavževo praznovanje. Sv. Miklavž, trdi legenda, je zaščitnik pomorcev, hkrati pa tudi otrok. Letošnji Pomorski dan bodo imeli na Sušaku v prisotnosti več ministrov. Tudi tokrat bodo marsikje na tržnicah rib na pretek. Padlih pomorščakov pa se bosta laična in verska oblast spomnila z venci, ki jih bodo odsvrgli v modro morje. BOGATIMO SVOJ JEZIK Skorajda ne mine dan, da bi se ne srečala z dvema glagoloma, ki ju uporabljamo predvsem tukaj pri nas, medtem ko ju v ostalih slovenskih medijih lahko z lučjo iščemo že vsaj nekaj desetletij. To sta zadobi-ti in zadobivati. Ni še dolgo, odkar sem brala, da je dogajanje v Rimu za-dobilo razsežnosti prave gverile. Zelo pogosto si zabeležim ali iz medijev izpišem stavke, v katerih pisec poroča, o zadobljenih ranah, poškodbah, pa tudi, da je kdo zado-bil moč, ugled ali kaj podobnega. Raba glagola zadobiti in zadobivati je pešala, že dosti preden je izginila iz SP. Opustil ju je šele zadnji, ki je izšel l.2001. Še vedno pa ju navaja SSKJ, katerega V. knjiga je deset let starejša (l.1991). Oba, tako dovršnik kot nedovršnik, pa imata v SSKJ kvalifikator star., kar pomeni, da sta starinska. Že pred časom sta ju zamenjala glagola dobiti in dobivati, ki pomenita natanko isto, kadar gre za pridobitev česa neprijetnega. Zgledi: Ob eksploziji je dobil hude opekline. Pri padcu je dobil pretres možganov. Pri tej povedi ne smemo pozabiti, da so možgani moškega spola, zaradi česar imajo v rodil-niku množine končnico -ov. Zelo pogosto namreč berem napačni ro-dilnik možgan. SSKJ navaja dva zgleda, kjer za- dobiti ne moremo zamenjati z dobiti. Namesto težko je zadobiti popolno enotnost, moramo reči, da je težko doseči enotnost. Zadobil si je veliko premoženje, pa je pravilneje, da si je veliko premoženje pridobil. Pri obeh glagolih, tako zadobiti kot zadobivati v SSKJ ni nobene razlage o njunem pomenu, urednik nas namreč takoj opozori, da je to starinska oblika za dobiti in dobivati. Ko poiščemo v SSKJ glagola dobiti in dobivati, bomo naleteli tudi na pomensko razlago obeh glagolov z zelo številnimi zgledi, ob katerih je tudi mnogo v ležečem tisku navedenih sopomenk, ki nam, če so brez oklepaja, ponujajo nevtralno ali na-vadnejšo možnost. Mačka je dobila mlade, bi lepše povedali, da jih je povrgla ali skotila. Namesto po starših je dobil kmetijo, bi tudi pri nas vsak zapisal, da je po starših podedoval. Dobiti sive lase ima boljšo sopomenko osiveti. Dobiti pogum je opogumiti se, dobiti prehlad pa prehladiti se. Poglejmo si še nekaj podobnih sopomenk. Dobiti nagrado pomeni biti nagrajen, dobiti oceno pa biti ocenjen. V SSKJ imamo kar osem različnih pomenskih razlag za glagol dobiti in šest za dobivati. Na splošno lahko rečem, da uporabljamo pri nas oba glagola v pravilnih zvezah, edi- na izjema sta zadobiti in zadobi-vati, ki bi ju morali opustiti in pozabiti kot ju je opustil že Šlenc v svojem slovarju. Kljub temu pa priporočam vsem našim pišočim ljudem, posebno tistim, ki si s tem služijo svoj kruh, da posvetijo geslom od dobiti do dobivati v SSKJ nekaj svojega prostega časa, ker nam ti ponujajo celo vrsto zgledov, s katerimi bomo obogatili svoj besedni zaklad, oz. preprosteje povedano, svoje besedišče. Spoznali bodo tudi veliko govornih ter tudi ekspresivnih in žargonskih izrazov. Šele široka paleta izraznih možnosti in variant omogoča tako piscu kot govorcu njihovo suvereno rabo pri poklicnem delu. Nekaj zgledov najdemo tudi v SP, kjer ima dobiti na čem (npr. na teži) celo krožec, kar pomeni, da je zveza nepravilna. Pravilno je torej postati težji. Isto velja v vseh podobnih primerih. Pridobiti na ugledu je torej pravilno pridobiti ugled. Lelja Rehar Sancin UPRAVNO OKENCE Kdo mora skrbeti za varnost občanov ? POSEGI ŽUPANOV Proti koncu letošnjega avgusta je preko vsedržavnih sredstev javnega obveščanja odmevala živahna razprava glede upravičenosti in zakonitosti odredbe (it.: »ordinanza«), s katero je župan občine Firence prepovedal dejavnost pranja avtomobilskih stekel (it.: »lavavetri«) na celotnem občinskem ozemlju. Z omenjeno in uradno nepooblaščeno dejavnostjo so se ob cestnih križiščih ukvarjale številne brezposelne osebe, v glavnem priseljenci. V utemeljitvi odredbe je šel poudarek na vsiljiv način pranja avtomobilskih šip, ki naj bi ogrožal varnost voznikov in pešcev, oviral tekoči potek prometa in škodil javni čistoči. Za kršilce prepovedi je bila predpisana, na osnovi 650. člena kazenskega zakonika, visoka denarna kazen in - v hujših primerih - celo zaporna kazen do največ treh mesecev. Poleg tega je bila v odredbi predvidena zaplemba vseh pripomočkov za opravljanje dejavnosti. Korenite posege županov na področju zagotavljanja javnega reda beležimo sicer v zadnjem času v številnih, zlasti severnoitalijanskih mestih. S primerom županove odredbe, ki je prepovedovala pripadnicam muslimanske skupnosti uporabo tradicionalnega pokrivala za obraz v javnosti (tako imenovana burka ali šador) se je ukvarjalo tudi Upravno sodišče iz Furlanije Julijske krajine. Župan je dotično odredbo sprejel na podlagi državnega zakona št. 152 iz leta 1975, ki v petem členu vsebuje prepoved nošenja čelad ali drugih pokrival v javnosti. Prekomerno zakrivanje obraza preprečuje namreč razpoznavanje identitete določene osebe. »DVOJNA VLOGA« ŽUPANA Toda poudariti moramo, da zagotavljanje javnega reda in varnosti (it.: »ordine pubblico e sicu-rezza«) ne sodi med pristojnosti krajevnih uprav, ampak med funkcije, ki na osnovi 117. člena republiške Ustave ostajajo v izključni pristojnosti osrednje državne oblasti. Marsikdaj sicer pozabljamo, da odigrava župan nekakšno »dvojno vlogo«: po eni strani je predstavnik krajevne skupnosti, a po drugi strani mora opravljati tudi nekatere naloge, ki so v pristojnosti državnih organov. V ta sklop sodi vodenje anagrafskega in matičnega urada, volilne in statistične službe in tudi sprejemanje odredb na področju javnega reda in varnosti občanov. Pri opravljanju teh funkcij nastopa župan v hierarhično podrejenem položaju v odnosu do notranjega ministra in prefekta, to je državnega predstavnika na krajevni ravni. Zadevni položaj je prišel v naših krajih na primer do izraza ob prepovedi izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic. Ukazu so se morali župani na koncu podrediti, saj gre za opravljanje državne službe (anagrafski urad). Tako izrazita nadvlada državnih organov je težko dojemljiva v obdobju uvajanja »federalistične« reforme oziroma prenosa glavnine upravnih funkcij v korist krajevnih uprav. Gre za pravo nasprotje z ozi-rom na široko upravno avtonomijo, ki je županu priznana pri obče poznani vlogi predstavnika krajevne skupnosti. Kot tak nastopa župan v vlogi glavnega spodbujevalca vseh upravnih dejavnosti v korist občinskega ozemlja in prebivalstva, na področjih prostorskega načrtovanja, ekonomskega razvoja in nudenja raznovrstnih uslug. Prav na teh področjih je občinskim upravam omogočeno, da udejanjajo na osnovi Statutarnih določil izrazite oblike upravne avtonomije, v katero ne morejo posegati državni in deželni organi. ODREDBE ZA ZAGOTOVITEV JAVNE VARNOSTI Sicer je tudi ukrepanje županov v obliki izdajanja odredb za zagotovitev javne varnosti povsem upravičeno, a v okviru pogojev, ki jih določa 54. člen enotnega zakonskega besedila o delovanju krajevnih uprav (Z.O. št. 267/2000). Vsekakor moramo upoštevati, da deluje pri izdajanju tovrstnih odredb župan v vlogi državnega predstavnika in torej z omejeno avtonomijo. Prefekt je na primer - na osnovi mnenja, ki ga je izdalo notranje ministrstvo - razveljavil županovo odredbo o prepovedi nošenja tipičnih muslimanskih pokrival, katero smo uvodoma omenili. Deželno upravno sodišče iz naše dežele je s tem v zvezi v razsodbi št. 645 z dne 16. oktobra 2006 poudarilo, da je samovoljno tolmačenje zakonskih določil nedopustno in to zlasti na področjih, ki so v državni pristojnosti: v vlogi državnega organa mora župan zadevna določila le strogo izvajati! Pri sestavi sicer legitimne odredbe o prepovedi pranja avtomobilskih šip pa je pretiraval tudi župan iz Firenc. Prijave proti »pral-cem šip«, ki so jih predložili pripadniki občinske policije niso privedle do izreka predvidenih strogih kazni. Kazensko sodišče je namreč prijave v celoti zavrnilo. Po mnenju sodnikov bi lahko za morebitne kršitve zadevne odredbe župan kvečjemu predpisal mnogo milejšo upravno kazen (v znesku od 10 € do največ 258 €). ZAKLJUČEK »Dvojna vloga«, ki jo veljavna zakonodaja nalaga županu lahko torej privede tudi do težko premostljivih zapletov, v slučajih ko sta si funkciji predstavnika državne oblasti in predstavnika krajevne skupnosti v protislovju. Sicer menimo, da se vloga župana kot predstavnika krajevne skupnosti ne more povsem izničiti niti na področjih, ki ostajajo v izključni pristojnosti državnih organov. Ne moremo namreč mimo dejstva, da se je med županom in volilci oziroma občani že po sprejetju zakona o neposredni izvolitvi iz leta 1993 vzpostavila močna in neposredna vez. Skrb za varnost občanov in za zagotavljanje javnega reda je povsem upravičena in potrebna, saj mora vendarle župan v vlogi predstavnika krajevne skupnosti poiskati ustrezne rešitve za problematiko, ki je med občani posebno občutena. Župan bo potemtakem pravilno ravnal, če bo o zgoraj navedenih ali drugih primerih, ki ogrožajo javno varnost (na primer: razširitev pojava tatvin v stanovanjih), čimprej obvestil pristojne državne organe, od prefekta do orožnikov, in zahteval poostritev nadzora na določenem območju. Ob morebitnem bodočem prenosu večjih pristojnosti in sredstev za zagotavljanje javne varnosti v korist posameznih občin, pa se postavlja tudi potreba po reorganizaciji in okrepitvi službe občinske policije. Dr. Walter Coren / ALPE-JADRAN Torek, 4. decembra 2007 3 špeter - Trideset let prisotnosti Glasbene matice v Benečiji in desetletnica harmonikarskega orkestra šole Na prijetni slovesnosti je imela glasba z vso pravico glavno besedo Harmonikarji predstavili novo CD ploščo - Stalna rast šole - Koncertni spored potrdil kakovost in vitalnost ŠPETER - Glasbena matica je v nedeljo praznovala 30 let aktivne prisotnosti v Benečiji s slavnostnim koncertom, na katerem je harmonikarski orkester šole obeležil svojo desetletnico delovanja in predstavil novo CD ploščo. V nabito polni dvorani večnamenskega središča v Špe-tru so sedeli učenci, starši, prijatelji, gostje, predstavniki oblasti, a tudi nekateri od prvih vzgojiteljev, ki so spremljali prve korake šole v težkem obdobju, ko so vsestranske težave pogojevale njeno delovanje. Beneška sekcija Glasbene matice je bila z vztrajnim delom kos izzivu: v treh desetletjih je širila svojo dejavnost in se uveljavila z vedno kakovostnejšim delom vedno večjim številom učencev, ki zastopajo beneško stvarnost, utrjujejo in plemenitijo njeno izrazito in čisto posebno kulturno identiteto. Okrogla obletnica s takim obračunom je bila vredna bogate slovesnosti, kjer je imela glasba glavno besedo in so govori in povezovanja potekali dvojezično, ob prisotnosti špetrskega župana Manzi-nija, vodstva šole in predstavnikov beneškega kulturnega življenja. Glas be ni spo red se je pri čel z nas -topom ene od stalnih komornih skupin šole, malega orkestra »Pivramavra« (Mavrica), ki je za začetek izvedel priredbo znanega Piovanijevega motiva iz filma »Življenje je lepo«. Tema je že postala simbol optimizma v temnih trenutkih in je zato pomenljivo zazvenela tudi v spomin na trdo pot, ki je pripeljala do lepih rezulta- tov. Kot je povedal koordinator šole GM v Špetru Davide Clodig, sega prvi zametek delovanja v čas obnovee po potresu v Furlaniji. Skupnost je iskala nove možnosti, da bi lahko nudila otrokom svetlejši pogled na bodočnost. S pomočjo oseb, kot sta Pavel Petricig in arhitekt Valentino Si-moniti, se je dejavnost šole začela najprej v Petjagu. V teh letih sta bili dobra volja in plemenita motivacija dovolj, z leti pa je šola postala zanimiva tudi iz kakovostnega vidika. Nino Špehonja jo je vodil preko dvajset let in je bil prvi, ki se je lotil bolj ambicioznega umetniškega načrtovanja. Danes je šola, poleg pouka iz rednih predmetov, obogatila ponudbo s koncerti, delavnicami, otroškim zborom Mali lujer-ji, orkestrom, izrednim razredom diato-nične harmonike in harmonikarskim orkestrom. V raznih oddelkih šole že študirajo otroci prvih učencev, kar pomeni, da se je glasbena kultura globoko zasidrala v beneški stvarnosti. Clodig se je zahvalil ljudem, ki so bili ključnega pomena za usta no vi tev šo le in vsem do se da -njim in sedanjim profesorjem in sodelavcem. Njim je s prisrčnim govorom čestitala tudi predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, ki je poudarila dosežke šole, a je tudi pohvalila Benečane za »etično samozavest«, ki jih uči prisluhniti jeziku srca in spodbuja k iskanju dialoga s sosedom, saj sta dogovarjanje in vztrajanje od nekdaj gonilni sili razvoja šole in celotne narodnostne skupnosti. Harmonikarski orkester (desno) pod vodstvom prof. Aleksandra Ipavca je še enkrat dokazal svojo kakovost, prisotnim pa so se predstavili tudi profesorji na špetrski šoli skupaj z vodstvom GM Število učencev in njihova vedno bolj pogosta prisotnost na kulturnih prireditvah in tekmovanjih je zrcalo obogatitve delovanja Glasbene matice v videmski pokrajini; o tem so zgovorno pričali tudi dobri nastopi vseh učencev, ki so bili izbrani za oblikovanje koncertnega sporeda jubilejne slovesnosti. Nežni zvoki drobnih pesmic najmlajših, ki so z zadovoljstvom zaigrali ob pomembni priliki, so olepšali začetek koncerta s spontanostjo predstavnikov mlajše generacije, pianistk Emme in Sofie Masut ter violinistke Anne Banelli. Starejši in bolj izkušeni pianisti Noemi Vogrig, Matteo Cudrig, Pietro Sittaro in Elena Nadalutti so se lotili bolj zahtevnih glasbenih točk v različnih tonih Debussyjevega ragtima, Bar-tokovih priredb ljudskih motivov in glasbe velikanov romantike Schumanna in Chopina. Harmonikar Gabriele Gosgnach je bil protagonist poetičnega glasbenega trenutka, flavtistka Orsola Banelli pa se je prepričljivo odrezala ob spremljavi pianista Davida Tomasetiga. V Špetru deluje tudi oddelek za solo petje, ki ga je zastopala letos ustanovljena skupina, medtem ko so kitaristi sklenili prvi del programa. Lep praznik v večnamenskem centru je bil namenjen trem dogodkom: obletnici šole, harmonikarskega orkestra in izidu njegove druge CD plošče z naslovom »10 liet kupe«, ki je nastala s podporo Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. Ob njeni predstavitvi je spregovoril ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki je poudaril, kako sta kreativnost in želja po originalnosti vodila v teh letih orkester na poti vedno bolj zahtevnih programskih izbir in načrtovanj, tudi z uspešno preizkušnjo na tekmovanjih. Leta 2005 je izšel prvi CD skupine, ki je ob letošnji obletnici posnela nov program, s katerim prikazuje delovanje v zadnjih dveh letih. Pozornost do Benečije in njene specifike je tudi tokrat prisotna v avtorskem delu deželnih avtorjev, ki bogati vsebino programa s skladbami Aleksandra Ipavca in Goričana Iva Špacapana. Harmonikarskemu orkestru je bil v celoti zaupan drugi del dvourne prireditve. Ustanovitelj in dirigent skupine Aleksander Ipavec je izbral raznolik koncertni program, ki se je pričel z Bachom in je skozi priredbe dalmatinskih plesov popeljal pozorne poslušalce do Gallianojevega Tanga. Lepo uigrana, mladostno razigrana skupina samozavestnih, angažiranih članov različne starosti je prevzela publiko s pristno energijo in duhovitim pristopom, na primer, ko je dirigent pri skladbi »Muha i komarac« nadomestil taktirko z loparčkom in je vključil v skladbo ritmični utrip spreja za zatiranje muh. Koncert je sklenila skladba »Piškice«, ki jo je dirigent napisal z mislijo na živahno vedenje svojih simpatičnih učencev. Pred koncem prireditve so predstavniki vodstva Glasbene matice ponovno stopili na oder za sklepno zahvalo vsem profesorjem in upravnemu osebju. Tudi Ipavec se je vidno ganjen želel zahvaliti ob tej priliki vsem članom orkestra in njihovim družinam za vloženi trud. Tudi njegova prizadevnost je padla na plodna tla, saj je vredno občudovanja, kako je skupina zaživela in s kakšno motivacijo in veseljem nadaljuje in razvija svojo dejavnost znotraj beneškega prostora, a s povečano vidnostjo tudi izven njega. Rossana Paliaga corecom - Posvet o zapletenem odnosu med politiko in novinarstvom Mediji in politiki: nujna so nova pravila Minister Gentiloni: Treba je rešiti problem pretiranega nadzora in koncentracije v televizijskem sistemu - Del Campo: Politični in medijski prostor se vse tesneje prepletata TRST - Mediji se morajo bolj ukvarjati z informacijo, politika pa mora posvečati več časa reševanju težav občanov in biti pozornejša do njihovih potreb namesto stalnega iskanja protagonizma na televizijskih ekranih oz. v časopisju. V obdobju »medijske bulimije«, v kateri hočejo nekateri politiki za vsako silo na mali ekran, obstaja drugače tveganje, da se informacija prelevi v propagando in dajo ljudje izenačijo z informiranjem. Politika, politična komunikacija in informacija se namreč čes-to pretirano in nevarno prepletajo. Politična komunikacija, ki ne bi smela odgovarjati tržni logiki, pa vendar odgovarja mehanizmu ponudbe in povpraševanja, in to seveda škodi vsebini. Zato je nujna prozornost in v prvi vrsti nova pravila, še zlasti v vročem obdobju, ki ga zaznamuje (oz. je v zadnjih letih zaznamovalo) dogajanje v televizijskih hišah RAI in Mediaset. To so glavne ugotovitve celodnevnega posveta Mediji in politika, ki ga je priredil deželni odbor za komunikacije Core-com v sodelovanju s Tržaško univerzo. Zasedanje je bilo včeraj v glavni dvorani Tr- žaške trgovinske zbornice in se ga je udeležila vrsta izvedencev na tem področju, sklenil pa ga je minister za komunikacije Paolo Gentiloni. Žal je marsikateri ugleden gost prisotnost odpovedal: med temi so bili novinar Giovanni Floris, predsednik zavoda Ipsos Nando Pagnoncelli, predsednik parlamentarne nadzorne komisije Mario Landolfi in direktorica deželne novinarske redakcije RAI Angela Buttiglione. V polni dvorani so bili tudi podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloš Budin, predsednik SKGZ Rudi Pavšič in deželna svetnica Demokratske stranke (DS) Tamara Blažina. Slednja je ob robu srečanja opozorila, da ni bilo z izjemo Buttiglionejeve med povabljenimi nobene ženske, pa tudi ni bilo govora o tem, da je ženskam zelo otežkočen dostop tako do politike kot do medijev. Kdo je za to odgovoren, je vprašala. Posvet je uvedel predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini, po mnenju katerega so zaželeni časopisi oz. televizijski dnevniki, ki poročajo o resničnem dogajanju. Predsednik Corecoma Franco Del O prepletanju med politiko in mediji je spregovoril tudi minister za komunikacije Paolo Gentiloni KROMA Campo je naglasil, da je prepletanje političnega in medijskega sistema vse bolj tesno in daje cilj politikov podaljšati vidnost skorajda v nedogled. Komentator dnevnika La Stampa Andrea Romano je poglobil odnos med komunikacijo in politiko v Veliki Britaniji, medtem ko so na okrogli mizi posegli predsednik družbe za javno- mnenjske raziskave SWG Roberto Weber, senator stranke Forza Italia Roberto Anto-nione in poslanca DS Gianni Cuperlo in NZ Roberto Menia. Da doživlja danes politika kritično fazo, niso krivi novinarji, so povedali. Dejstvo je vsekakor, da mora vsak prevzeti odgovornost. Če je politični sistem po eni strani v zadnjih 10 letih podrla ko- rupcija, pa imajo mediji zelo pomembno vlogo pri politični rasti državljanov. Kot je ugotovil Cuperlo, ko politika nima več lastne vizije o sodobnih problemih, se opre na komunikacijo. In ko se zmaga na volitvah, je to zasluga liderja, medtem ko je za poraz odgovorna komunikacija. Minister Gentiloni vsekakor ne verjame v prekinitev odnosov med politiki in televizijo. Zato so na tem področju nujna pravila, kot je tudi nujno treba rešiti problem pretirane kontrole in koncentracije v televizijskem sistemu. Po eni strani mora torej organ za varstvo konkurence (antitrust) izdelati nove normative, po drugi potrebuje RAI večjo avtonomijo. Nova pravila že predvidevajo nekateri zakonski osnutki, glede katerih minister pričakuje tesno in plodno soočanje v parlamentu. Kar pa zadeva morebitno ukinitev TV naročnine zaradi nedavnih vesti o domnevnem sporazumu med RAI in Mediasetom v obdobju Berlusconijeve vlade, je Gentiloni povedal, da ukinitev, ki sicer »ni na dnevnem redu«, ni verjetna. Aljoša Gašperlin 4 Torek, 4. decembra 2007 GOSPODARSTVO / javne finance - Visok rating mednarodne agencije Fitch Dežela FJK že drugo leto zapored s kreditno oceno AA Med razlogi za potrditev ocene dinamično gospodarstvo in davčna avtonomija TRST - Mednarodna agencija za ocenjevanje kreditne zanesljivosti Fitch Ratings je Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini že drugič za po red po tr di la oce no AA, ki je si -cer višja od ocene kreditne zanesljivosti države, pa tudi pomembnih dežel, kot sta na primer Lombardija in Piemont. Kot je pojasnila deželna od-bornica FJK za finance Michela Del Piero, je naša dežela med 20 italijanskimi deželami na drugem mestu po sposobnosti izpolnjevanja svojih finančnih obvez, takoj za Tridentin-sko-Juž no Ti rol sko in za ob či na ma Trento in Bocen. Primerja pa se lahko tu di z dru gi mi po memb ni mi ev -ropskimi in svetovnimi regijami, kot npr. s špansko Katalonijo, avstrijsko Tirolsko, z londonsko regijo (Great Londoj Authority), s Strasbourgom, Ma dri dom in Stock hol mom, z av -stralskim Queenslandom (regija Bris-ba ne) in ameriš kim Mi chi ga nom, je navedel pooblaščeni upravitelj Fitch Italie Marco Cecchi de Rossi. Ocena AA za leto 2007 bi se utegnila prihodnje leto še izboljšati, je prepričana odbornica Del Pierova, in to predvsem zaradi novega finančnega zakona, ki je trenutno v razpravi deželnega sveta in v katerem je predvideno znižanje zadolžitve od 295 na 149 milijonov evrov. V številko je všteto tudi posojilo, ki ga namerava Dežela najeti za potrebe civilne zaščite oziroma za odpravo posledic poplav, ki so avgusta leta 2003 opusto-šile Kanalsko dolino. Prednosti, s katerimi si je naša deželna institucija zaslužila rating AA, so za Fitch njen status avtonomije, dejstvo, da razpolaga s trdnimi operativnimi mejami, da ima nizko raven srednje- in dolgoročne zadolžitve, da je sposobna povečati proračunske prihodke in omejiti porabo, nasploh pa našo deželo odlikuje ugodna druž-beno-gospodarska situacija glede na mednarodne standarde. Izzivi, ki jih je navedla Fitch in ki ne veljajo samo za Furlanijo-Julij- sko krajino, pa so postopno staranje prebivalstva in potencialni negativni učinek procesa devolucije. Del Piero-va je ob tem si cer pri po mni la, da ta proces ne bi smel v večji meri zadeva ti na še de že le, saj bo ta s pri hod -njim januarjem začela neposredno črpati iz državnih skladov, pri katerih je so u de le že na. Med razlogi, zaradi katerih se je agencija Fitch odločila podeliti Deželi Furlaniji-Julijski krajini višjo oceno od državne, je Cecchi de Rossi navedel stabilnost odnosov z rim sko vla do, de žel no odob ri tev državnih predlogov za spremembo ključnih zakonov (tudi fiskalne narave), neodvisnost od državnih finančnih transferjev, zanesljivost sistema izterjevanja davkov, fiskalno flek si bil nost ( ki po ma ga pri ab sor -biranju morebitnih finančnih stresov) in dejstvo, da ima Furlanija-Julijska krajina gospodarstvo, ki ga lahko opredelimo kot »cvetoče in di- na mič no«. prometnice Slovesnost ob 40-letnici proge Koper-Prešnica Nova proga Koper-Divača bo dokončana šele leta 2015 V Sloveniji od polnoči •v« i • cenejši bencin LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči spremenile cene naftnih derivatov v Sloveniji. Cena za liter 95-ok-tanskega bencina se je znižala za 0,011 evra na 1,048 evra. Za prav toliko se je pocenil tudi liter 98-oktanskega bencina, za katerega je po novem treba odšteti 1,064 evra. Dizelsko gorivo se je podražilo za 0,006 evra na 1,086 evra za liter. Od danes je dražje tudi kurilno olje, in sicer za 0,003 evra, tako da je treba za liter odšteti 0,734 evra, so sporočili iz Petrola. (STA) Ministra Di Petro in Žerjav kmalu v Trstu TRST - Minister za infrastrukture Antonio Di Pietro in slovenski prometni minister Radovan Žerjav se bosta 19. decembra udeležila prve medvladne konference, za katero sta se Italija in Slovenija svojčas odločili z namenom, da bo projektirala, realizirala in upravljala čezmejni odsek hitre železnice na petem koridorju. Med prvimi cilji medvladne konference je sklenitev bilateralnega traktata, ki bo discipliniral področje projektiranja, gradnje in upravljanja železnice. Medvladne konference v Trstu se bosta za Deželo FJK udeležila predsednik Illy in odbornik Sonego, predvideno pa je tudi sodelovanje evropskega koordinatorja za prednostni projekt št. 6 Laurensa Brinkhosta. Predstavitev monografije o družini Dukcevich TRST - Založba Il Sole 24 Ore je s sodelovanjem Dežele FJK pripravila nekaj monografij o znanih podjetniških družinah, ki so jih napisali deželni avtorji. Prva monografija, izpod peresa Paola Maurensiga, je bila posvečena družini Snaidero, drugo pa je napisal Gian Mario Villalta o zgodovini rodbine Cimolai. Tretjo je avtor Pino Roveredo posvetil tržaški podjetniški družini Dukcevich, komaj natiskano delo pa bodo predstavili v četrtek, 6. decembra ob 18. uri v konferenčni dvorani Friulie (Ul. Locchi 21/b). Sodelovala bosta avtor in predsednik Dežele FJK Illy. DIVAČA - Železniška povezava Koper-Prešnica ima 40 let (na posnetku prihod prvega vlaka v Koper). »Gre za progo, ki je v štirih desetletjih povsem upravičila svoj obstoj, saj je pospešila razvoj Slovenske Istre in omogočila, da imamo danes veliko mednarodno pristanišče z visokim ugledom in najboljšimi perspektivami,« je na priložnostni slovesnosti dejal minister za promet Radovan Žerjav. Po njegovih besedah je trenutna prepustnost proge kljub posodobitvam daleč premajhna za potrebe pristanišča, zato je napovedal graditev nove proge, ki naj bi jo dokončali do leta 2015. Glede drugega tira je Žerjav dejal, da so na ministrstvu v zadnjem času zelo pospešili izvajanje projektov, vezanih na vzpostavitev proge Koper-Divača. Povedal je, da naj bi obstoječo progo (staro povezavo) posodobili do leta 2010, nova dvotirna proga pa naj bi bila dokončana do leta 2015. Dejal je, da je trenutno v pripravi študija o izvedljivosti poteka predvidene trase in napovedal, da bo gradnja proge zahtevna, zlasti težak pa bo investicijski zalogaj. Pričakovanih 94 milijonov evrov evropskih sredstev je namreč le manjši del vsote, ki jo bodo morali zagotoviti, je pojasnil. Finančno konstrukcijo za celotni projekt bo po njegovih besedah potrebno zgraditi po načelu jav-no-zasebnega partnerstva. (STA) enologija - Pretekli konec tedna v tržaškem Malabaru Predstavitev izjemnega Terčičevega merlota Seme 2003 TRST - Če bi ga poskušali z zaprtimi očmi, ne da bi vedeli, kaj pijemo, bi ga lahko zamenjali s Pomerolom (francoski bordeau), je na petkovi predstavitvi merlota Seme 2003 števerjan-skega vinarja Matjaža Terčiča ocenil upravitelj Malabara Walter Cusmich. Merlota Seme tega letnika je bilo pridelano samo 1500 steklenic, ki so že zdavnaj pošle, tako da so mu nadeli naziv »vino fantasma«. Nekaj kapljic pa ga je vendarle ostalo, da so ga lahko poskusili udeleženci predstavitve v Malabaru, med katerimi naj omenimo Pavleta Merkúja, vinarja Edija Kanteta in si-rarja Daria Zidariča. Toda v čem je pravzaprav razlika med Terčičevim in ostalimi merloti? Po Cusmichevem mnenju odlikuje merlo-te v zadnjih dvajsetih letih izrazit, močan okus, medtem ko je Terčičevo Seme eno izmed tistih vin, ki ga poznavalci označujejo kot »elegantno vino«. Na posnetku Kroma Matjaž Terčič (desno) in upravitelj Malabara Walter Cusmich s sodelavkama. Evropska centralna banka 03. decembra 2007 evro valute povprečni tečaj 03.12 30.11 ameriški dolar 1,4666 1,4761 japonski jen 161,82 162,26 kitajski juan 10,8565 10,9231 ruski rubel 35,9000 36,0060 danska krona 7,4566 7,4575 britanski funt 0,71070 0,71455 švedska krona 9,3775 9,3715 norveška krona 8,1020 8,1140 češka krona 26,242 26,261 švicarski frank 1,6568 1,6541 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,16 253,00 poljski zlot 3,6176 3,6133 kanadski dolar 1,4682 1,4605 avstralski dolar 1,6612 1,6643 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5106 3,4861 slovaška krona 33,241 33,161 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7006 0,7005 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,11 90,02 turška lira 1,7340 1,7340 hrvaška kuna 7,3340 7,3240 Zadružna Kraška banka 03. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4952 1,4645 britanski funt 0,7234 0,7068 švicarski frank 1,6772 1,6364 japonski jen 169,1174 158,8703 švedska krona 9,6011 9,1418 avstralski dolar 1,7042 1,6323 kanadski dolar 1,4977 1,4406 danska krona 7,6006 7,3143 norveška krona 8,2998 7,9281 madžarski florint 303,6 237,82 češka krona 30,2001 23,6349 slovaška krona 38,1351 29,8449 hrvaška kuna 7,8440 6,9944 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 03. decembra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,4892 1,4525 0,7238 7,569 1,4887 164,79 1,6786 8,230 9,497 1,6919 7,57 0,7060 7,383 1,4520 160,73 1,6373 8,027 9,263 1,6502 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 03. decembra 2007 Indeks MIB 30: -0,42 delnica cena € var. % AEM 2,8825 +0,44 ALLEANZA 9,035 +0,22 ATLANTIA 26,09 +0,46 BANCA ITALEASE 9,93 -1,11 BANCO POPOLARE 15,24 -0,85 BPMS 3,8 -0,65 BPM 9,895 -0,10 EDISON 2,255 +0,58 ENEL 8,13 -0,73 ENI 24,17 -0,82 FIAT 18,6 -0,78 FINMECCANICA 20,3 -0,49 FONDIARIA-SAI 29,77 -0,60 GENERALI 31,46 +0,35 IFIL 7,01 -0,71 INTESA 5,415 -0,46 LOTTOMATICA 23,12 -0,60 LUXOTTICA 22,14 -2,89 MEDIASET 6,64 -0,52 MEDIBANCA 15,5 +0,71 PARMALAT 2,61 -0,95 PIRELLI 0,8245 +1,35 SAIPEM 26,9 -2,18 SNAM 4,32 -0,46 STMICROELEC 10,47 +0,29 TELECOM ITA 2,1675 -0,25 TENARIS 15,92 -0,64 TERNA 2,7225 +0,07 UBI BANCA 19,24 -1,23 UNICREDITO 5,83 +0,14 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN bovec, trbiž - 20. decembra od 19. ure dalje Slovesnosti na mejnih prehodih Učeja in Predel Padec schengenske meje bodo pozdravili prebivalci in župani obmejnih občin BOVEC - Ob vstopu Slovenije v schengensko območje z dejansko ukinitvijo obstoječih mejnih prehodov na severnem delu naše dežele je občinska uprava Bovca s županom Danijelom Krivcem in podžupanom Robertom Trampužom predlagala sosednjim občinam na italijanski strani program, s katerim bi obeležili zgodovinski dogodek. Celotna prireditev se bo pričela v četrtek, 20. decembra, ob 19.00 uri na mejnem prehodu Učeja, kjer bodo z manjšo simbolično slovesnostjo še zadnjič zaprli zapornice. To dejanje bodo izvedli ob 20. uri. Program bo najprej potekal na italijanski strani, v programu pa naj bi sodelovali udeleženci iz občin Rezija, Bardo in Čen-ta, nakar se bo dogajanje preselilo na slovensko stran, kjer bodo ob prehodu v Slovenijo za sabo še zadnjič zaprli zapornico. Tu se jim bodo pridružili tudi pevci iz Žage. Prvega dela prireditve naj bi se poleg predstavnikov bovške občine ter njenih prebivalcev udeležili še župani Čente, Rezije in Barda z sodelavci. Dogajanje se bo nato preselilo v Bo- vec, kjer bo občina priredila zabavo in praznovanje s prigrizkom. Ob 23. uri bodo na Predelu organizirali okrepčilo v obliki pečenega kostanja in kuhanega vina. Na Predelu naj bi se udeležencem predvidoma pridružili tudi župani iz Trbiža, Kluž in Kranjske Gore s sodelavci. Ob 23.30 uri bodo pričeli s programom, ki ga bodo oblikovale skupine vseh mejnih občin, pozdravne posege pa bodo imeli vsi obmejni župani. Slovesnost bo na prostoru med obema prehodoma. Združeni zbori Bovškega bodo točno ob polnoči zapeli evropsko himno, župani pa bodo vsak na svoji strani odprli zapornice. Nato bodo nazdravili s penečim vinom ter zaključili slovesnost. V nedeljo, 23. decembra naj bi se župani s sodelavci ter visokimi predstavniki obeh držav (napovedana sta predsednik slovenske vlade Janša ter predsednik naše dežele Illy) odpravili na Kanin in v primeru ugodnih snežnih razmer neformalno odprli še mejni prehod Prevala, tako da bi odsmučali do koče Gilberti in nato do spodnje postaje žičnice Na Žlebeh. R.B. Na mejnem prehodu Učeja bodo 20. decembra ob 20. uri še zadnjič zaprli zapornice fjk - Senator FI bo sicer podprl Tonda, vodstvo stranke pa se po njegovem ni izkazalo Antonione zelo kritičen do deželnega vodstva FI zaradi načina izbiranja predsedniškega kandidata TRST - Delovanje deželnega vodstva stranke Forza Italia je pravi polom na področju vzgoje, spoštovanja pravil in sploh zdrave pame ti. To je v zve zi s po li tič nem do -gajanjem v naši deželi in v luči prihodnjih deželnih volitev poudaril senator Forza Italia Roberto Antoni o ne, ki se je ob ro bu po sve ta o me -dijih in politiki pomudil na krajšem pogovoru z novinarji. Antonione se je nanašal na dogodke na Videmski pokrajini oz. na zaplete v zvezi s predsednikom Pokrajine Marziom Strassoldom, na spodletelo kandidaturo Edija Snaidera na prihodnjih deželnih volitvah in na nedavna strankina kongresa v Trstu in v Gorici, ki ju je ocenil kot naravnost absurd na. To so pri me ri, ki jas no do -kazujejo nesposobnost upravljanja stranke, je poudaril Antonione. Vendar je senatorja še najbolj zbod la vest, da naj bi vod stvo stran -ke do lo či lo Ren za Ton da za pred - Roberto Antonione sedniškega kandidata desne sredine kar na neki večerji, ne da bi pri določanju predsedniškega kandidata sledilo običajni notranji poti, ki je predvidena za take primere. Antonione je, kot je povedal, namreč prek tiska izvedel o prijateljski večerji, na kateri so se odločili za Tonda. To je vse ka kor naj bolj ši kan di -dat, je povedal in dodal, da ga namerava zato tudi podpirati, pa čeprav - je poudaril - njegova kandidatura ni uradna in ni informacij, ali z njo RenzoTondo soglašajo tudi drugi zavezniki iz vrst desnosredinske koalicije. Toda stranka mora spoštovati pravila, pa čeprav je v stečaju, je dodal Antonio ne, in mo ra gle de ime na de žel ne -ga kandidata sklicati pristojne organe. Ko bo to storjeno, bo mogoče o tem razpravljati. Da je des no sre din ska opo zi ci -ja glede imena lastnega predsedniškega kandidata na deželnih volitvah v zamudi, je v imenu Nacionalnega zavezništva poudaril poslanec Ro- berto Menia. Sprva je kazalo, da bo to Snaidero, zdaj kaže, da bo to Ton-do. Vendar ostaja dejstvo, da je govor le o večerji v neki pivnici. Ko pa bi Forza Italia potrdila Tondovo kandidaturo, je NZ pripravljeno na soočanje, ker je treba ime kandidata izbrati čimprej, je dejal Menia. Zadeva vsekakor ne bo lahka, vsaj sodeč po Menievih izjavah o Berlus-conijevem prizadevanju za nastanek novega gibanja. »Stranke ne ustanoviš v enem po pold ne vu s stre he av -tomobila v prepričanju, da ti bodo vsi sledili,« je dejal Menia. Za nastanek enotne stranke so namreč potreb ni sku pen pro jekt, skup ne ide -je in skupen program. Javnomnenj-ske raziskave pa medtem pravijo, da je za volilce novo gibanje le »predelava« stranke Forza Italia. Jasno je, da enot na stran ka na takš nih te me -ljih ne more sloneti, je še povedal poslanec NZ. A.G. ljubljana - Nagrade za modno in vizualno ustvarjalnost Mikiju Mustru Trendova nagrada za življenjsko delo LJUBLJANA - V Narodnem muzeju bodo danes podelili slovenske nagrade za modno in vizualno ustvarjalnost Trend 2007. Trendovo priznanje za življenjsko delo bo prejel akademski kipar, ilustrator in animator Miki Muster. Strokovna žirija pa je izbrala še pet nagrajencev, ki so v zadnjem letu najbolj izstopali z vrhunskimi dosežki na področju modne in vizualne ustvarjalnosti. Poleg Mikija Mustra so Trendovi nagrajenci oblikovalka nakita in modnih dodatkov Lara Bohinc in modna znamka Cliche oblikovalke Jelene Leskovar - za dosežke na področju mode, za vizualno ustvarjalnost pa industrijska oblikovalka Ni-ka Zupanc, sodobni umetnik Tadej Pogačar ter arhitekturna biroja Ofis arhitekti in Multiplan arhitekti, ki si bosta nagrado razdelila, je v imenu podeljevalcev sporočila Barbara Režek. Miki Muster (1925) je pionir in klasik slovenskega stripa in animiranih filmov, ki je globoko zaznamoval in soustvarjal slovensko popularno kulturo zadnjega pol stoletja. Legendarne prigode Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, ki so najbolj brani in prodajani strip na Slovenskem vseh časov, prav letos praznujejo svojo 35-letnico. V letih od 1973 do 1990 je deloval v Nemčiji, kjer je ustvarjal animirane filme za mnoge na- ročnike, še zlasti pa je bilo plodno sodelovanje z znamenitim francoskim karikaturistom argentinskega rodu Guillermom Mordillom, za katerega je ustvaril okrog štiristo risanih filmov na osnovi Mor-dillovih likov. Poleg več kot pet tisoč tabel stripov in več kot deset ur risanih filmov je ustvaril številne slikanice po motivih domače in svetovne mladinske literature, knjižne ilustracije in karikature. Njegova televizijska grafika in animacija na čelu s cik-cak zajčki se je zapisala v mnoge slovenske generacije, prav tako kot ponarodeli animirani oglasi, kakršni so bili za Jelovico, Šumijeve bonbone Visoki C ter mnogi drugi, je v utemeljitvi zapisala žirija. Trendove nagrade bodo letos pod taktirko Jožice Brodarič, ustanoviteljice in avtorice projekta Trend, podelili sedmič zapored. Nastale so leta 2001 z namenom vrednotenja slovenske modne produkcije in vizualne kreativnosti v najširšem pomenu besede, od oblikovanja in fotografije do arhitekture in sodobne umetnosti. Doslej je Trendove nagrade prejelo 49 ustvarjalcev. Nagrado za življenjsko delo so doslej prejeli Majna Sevnik (2001), Bernarda Jeklin (2002), Vesna Gaberščik (2003), Niko Kralj (2004), Saša J. Mächtig (2005) in Matjaž Vipotnik (2006). (STA) bruselj - Tudi DVD-ji s filmi V knjižnici sveta EU na voljo več kot 500 knjig v slovenščini BRUSELJ - V Svetu EU v Bruslju so včeraj odprli prenovljeno knjižnico, kjer so na voljo tudi knjige v slovenskem jeziku. Na voljo je že več kot 500 knjig v slovenščini, je za STA povedala knjižničarka Margot Johansson. Bralci si lahko izposodijo knjige slovenskih pisateljev in pesnikov, na voljo so prevodi znanih tujih avtorjev, poleg tega pa tudi DVD-ji s slovenskimi filmi, med njimi Kekec. V slovenskem jeziku je na voljo veliko romanov, kratkih zgodb in poezije. Izposoditi si je mogoče tudi razne priročnike, ne manjka pa niti slovenskih DVD-jev. Knjižnica knjige nabavi na osnovi dodeljenih sredstev za posamezni jezik, doslej je bilo tudi veliko donacij, je pojasnila Johanssonova. Za letošnje leto je bilo za knjige v slovenskem jeziku na voljo 1196 evrov, ki so bili tudi porabljeni. Iz preostanka sredstev so v knjižnici želeli kupiti še za dodatnih 500 evrov novih knjig v slovenščini, vendar bi to pomenilo, da bi bil proračun za prihodnje leto primerno nižji. Iz tega razloga dodatnih nakupov ni bilo, je povedala Johanssonova. V knjižnici so zaenkrat na voljo knjige v 20 jezikih EU, kmalu pa bodo ponudbo nadgradili še s tremi jeziki: romunščino, bolgarščino in irskim jezikom galščino. Knjižnica je odprta ob ponedeljkih, torkih in petkih od 9.30 do 16.30, v četrtek od 9.30 do 19.00, ob sredah pa je zaprta. Hkrati sije mogoče izposoditi šest knjig za en mesec oziroma tri DVD-je za teden dni. Literaturo si lahko izposodijo vsi, ki so akreditirani pri institucijah EU, in tudi diplomati s stalnih predstavništev pri EU. (STA) Enotna lista zbrala 17.000 evrov za pomoč žrtvam ujme v Sloveniji CELOVEC/ŽELEZNIKI - Enotna lista (EL), zbirna stranka Slovencev na Koroškem, je konec preteklega tedna v občinah Železniki in Škofja loka predala zbrana finančna sredstva za pomoč žrtvam ujme, ki je sredi septembra prizadela več območij Slovenije. EL je predala županom obeh občin skupaj 17.000 evrov. Kot je znano, je 18. septembra letos Slovenijo prizadela ujma. Enotna lista je takoj po naravni katastrofi odprla poseben bančni račun za pomoč žrtvam poplav. Skupno s prispevki, ki so bili zbrani na dveh dobrodelnih koncertih v Borovljah in Pli-berku, se je zbralo 17.000 evrov - 12.000 za občino Železniki, 5.000 pa za Škofjo Loko. Županoma občin Železniki Mihaelu Prevcu in Škofje Loke Igorju Drakslerju je ček izročil predsednik Enotne list Vladimir Smrtnik. »Ganjeni smo nad pomočjo,« je ob predaji dejal župan Mihael Prevc, njegov kolega Igor Draksler pa je pristavil: »Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga«. (I.L.) Italijani in Slovenci preplavili nakupovalne centre na Koroškem CELOVEC/BELJAK - Po prvi nakupovalni soboti na Koroškem so trgovci zelo zadovoljni in optimistični. Še posebej trgovci v Beljaku in Celovcu, ki so bili v soboto soočeni s pravim navalom kupcev iz sosednje Italije in Slovenije. Nekateri nakupovalni centri, mdr. novi center City-Arkaden v Celovcu, so morali začasno regulirati število gostov, ker so bili že preveč napolnjeni. Trgovci za božič pričakujejo dva odstotka večji prometa oz. skupno nad 130 milijonov evrov.(I.L.) Nova vinjeta za avstrijske avtoceste že v prodaji CELOVEC/DUNAJ - Na bencinskih črpalkah, v trafikah ter pri avtomobilskih klubih ÖAMTC in ARBÖ je od 1. decembra v prodaji nova vinjeta za vožnjo po avstrijskih avtocestah in hitrih cestah. Letna vinjeta je živordeča, za zasebna vozila pa stane 73,80 evrov. Veljavna je od 1. decembra 2007 do 31. januarja 2009. Mogoče pa je kupiti tudi mesečne in tedenske vinjete. Kazen za vožnjo brez vinjete znaša po novem 120 evrov, kdor pa ne plača takoj, prejme kazen v višini do 400 evrov. Kazen se plača tudi, če vinjeta ni pravilno lepljena! (I.L.) 6 Torek, 4. decembra 2007 APrimorski r dnevnik frsr Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it čezmejno sodelovanje - Rezultati projektov Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 Po pomembni izkušnji je čas za širše načrtovanje Od 477 projektov jih je bilo doslej zaključenih 247 - Novosti programa Cilj 3 2007-2013 m Če so čezmejni projekti v okviru evropskega programa Interreg IIIA Italija-Slo-venija med letoma 2000 in 2006, se pravi v obdobju približevanja in vstopa Slovenije v Evropsko unijo, predstavljali pomembno izkušnjo, so se po drugi strani dotikali le posameznih področij oz. območij, z nastopom novega programa Cilj 3 za obdobje 2007-2013 pa bo treba preiti k širšemu načrtovanju in močni ozemeljski integraciji ter enotni viziji strategije in teritorija. To je bilo sporočilo včerajšnjega popoldanskega zasedanja v kongresni dvorani devin-skega gradu, ki ga je skupni tehnični sekretariat programa priredil z namenom predstaviti rezultate obdobja 2000-2006. Bila pa je to tudi priložnost, da se navzoči seznanijo z glavnimi obrisi osnutka operativnega programa za šestletje 2007-2013. Osnovni cilj programov Interreg IIIA Italija-Slovenija za obdobje 2000-2006 je bila promocija trajnostnega razvoja teritorija, da se premosti izoliranost obmejnih območij, je dejala vodja skupnega tehničnega sekretariata Barbara Repetto (pred njo sta prisotne pozdravila devinsko-nabre- Predstavnice tehničnega sekretariata in organa upravljanja programa (levo) in občinstvo, ki je prisluhnilo njihovim izvajanjem in predstavitvi posameznih projektov (desno) KROMA žinski župan Giorgio Ret in odbornica Tja-ša Švara). Območje je zaobjemalo ozemlje pokrajin Trst, Gorica in Videm (pogojno tudi Pordenon) za Furlanijo-Julijsko krajino, pokrajine Benetke (pogojno tudi pokrajine Rovigo, a samo za projekt parka ob izlivu Pada) za Veneto, na slovenski strani pa obalno-kraško in goriško statistično regijo ter območje Kranjske gore za gorenjsko statistično regijo. Vseh projektov je bilo 477 (samo za Tržaško 114), od teh je trenutno 247 zaključenih, pri čemer je sodelovalo oz. sodeluje približno tisoč oseb, ki so se posvetili vprašanjem trajnostnega in gospodarskega razvoja, promociji tipičnih kmetijskih pridelkov, premoščanju fizičnih pregrad in izoliranosti ter pregrad zgodovinskega in kulturnega značaja, človeškim virom, zdravstvu, sociali in znanstvenim raziskavam ter strategiji komuniciranja programov. Dežela Veneto, je dejala članica skupnega tehničnega sekretariata za to deželo Silvia Bianchet, je predstavila 171 projektov, od katerih je bilo odobrenih 126, 98 pa jih je že zaključenih. Osrednji del srečanja so zaobjemale predstavitve nekaterih projektov, pri čemer velja omeniti tiste, ki jih vodi Občina Zgo-nik na področju povezovanja kraškega teritorija Spoznavaj Kras, Ogenj brez meja in Kraški okraj ter projekte slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji (vloga manjšin je bila na posvetu posebej poudarjena), kot so npr. Agromin, Min-Tour in Tempo v izvedbi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Kmečke zveze in Italijanske unije. Zanimiv je tudi projekt C3IS, usmerjen v krepitev sodelovanja med podjetji v FJK in Sloveniji, pri čemer pa so bile na slovenski strani vključene le obalno-kraška in goriška regija ter Kranjska gora, medtem ko so se podjetniki iz naše dežele zanimali zlasti tudi za razvoj podjetništva na območju Ljubljane in Celja. Na področju medkulturnih odnosov pa velja omeniti projekt, ki ga je vodil Zavod združenega sveta iz Devina in ki je bil namenjen izboljšanju medsebojnega poznavanja učiteljev in dijakov na obmejnem območju. Vse te pomembne, a le sektorialne izkušnje, je ob zaključku dejal deželni odbor- nik za mednarodne odnose Franco Iacop, morajo zdaj preiti v širše načrtovanje, doseženo znanje, je dodala Tatjana Rener iz Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pa bo treba porabiti za boljše in strateško fo-kusirane projekte za uresničitev idej, ki so občutene v danih okoljih. Čezmejni sklop, je še dejala, je sicer največji, vendar tu ne gre zanemariti niti transnacionalnega in medregionalnega sklopa. Prihodnje šestletje, je opozorila Chi-ara Vecchiato iz organa upravljanja programa, bo potekalo ne več pod imenom In-terreg, ampak pod imenom Cilj 3 in bo vsebovalo več novosti, od enotnih razpisov in budgeta do enotnega organa upravljanja in privilegiranja tistih projektov, ki bodo imeli pomenljiv učinek. Območje izvajanja pa se bo razširilo. V Italiji se bosta pridružili še pokrajini Padova in Treviso za deželo Veneto ter pokrajini Ferrara in Ravenna za deželo Emilijo-Romagno, v Sloveniji pa še celotno območje Gorenjske, Ljubljane in notranjsko-kraška regija. Ivan Žerjal miramarski drevored - Zgrešen manever Vlačilec izgubil prikolico Šofer je zgrešil pot in se je hotel vrniti proti mestu, a je preostro zavil in prikolica se je odklopila - Zelo hude težave v prometu Gasilci so se dalj časa mučili, predno so odstranili pokvarjeno prikolico, naloženo z avtomobili KROMA Zaradi nesreče tovornjaka, kije prevažal avtomobile, je včeraj pod večer na Miramarskem drevoredu zavladal pravi kaos. Prav v času, ko je promet najbolj gost, ker se ljudje vračajo z dela, so namreč pot zaprli in tisti, ki so se znašli v koloni, dejansko niso imeli nobene možnosti, da se izognejo dolgemu čakanju. Nesreča se je pripetila takoj po se-maforu na križišču za Rojan. Šofer tovornjaka se je zavedel, da je zgrešil pot, poleg tega je zaradi višine tudi vprašljivo, kaj bi se zgodilo pod bližnjim železniškim mostom. Začel je obračati, prostora ni imel veliko, naredil je zelo oster zavoj, pri čemer se je pokvaril mehanizem, s katerim je bila pritrjena prikolica, ki se je odklopila, prednji del je zdrknil na tla. Poklicali so gasilce, ki so sprednji del prikolice privzdignili, mehanizem pa je bil tako poškodovan, da je niso mogli več pripeti za vlačilec. Del ceste, in sicer v smeri proti Barkovljam, so razmeroma kmalu odprli, v nasprotni strani pa so promet preusmerjali že po Ul. Perarolo, kjer se je ustvarila velika gneča. od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 ■ Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Samotna smrt v bivšem skladišču vina V bivšem skladišču vina na Nabrežju so včeraj zjutraj odkrili truplo 38-letnega hrvaškega državljana, Dražena Zinica, ki je verjetno umrl zaradi izčrpanosti. Poleg policije in gasilcev je prišel tudi sodni zdravnik Fulvio Costantinides. Nesrečneža je opazil paznik, ki mu je lastnik nepremičnine, fundacija CRTrieste, poveril nalogo, da vsak dan opravi ogled že dolga leta zapuščenega in dotrajanega poslopja, v katerem iščejo zavetje ljudje, ki nimajo strehe nad galvo. Poleg policije in gasilcev je prišel tudi sodni zdravnik Ful-vio Costantinides. Kot so ugotovili, je bil tujec brez doma, nihče ni vedel za njegovo prisotnost, saj tudi nikogar naj ne bi bil zaprosil za pomoč, v Italiji pa naj bi živel ilegalno. Dolina in Milje glede rejništva Enotni okenci za mladoletnike v okviru socialnega skrbstva iz Milj in Doline sta se v sodelovanju s prostovoljnim društvom »Aiko per la famiglia« lotili res hvalevredne pobude, področnega načrta 2007/2008 o rejništvu. Na podlagi sodelovanja z zasebnim socialnim sektorjem je bila tako oblikovana in izvedena kampanja za osveščan-je na območju Milj in Doline, ki želi promovirati to obliko uresničljive solidarnosti. Projekt bodo uradno predstavili na tiskovni konferenci danes ob 17.30 v miljski dvorani Millo. Kot cilj si je projekt zastavil določitev in promoviranje različnih oblik rejništva ob upoštevanju potreb otroka seveda in njegove družine s ponujanjem alternativnih možnosti v korist mladoletnikov. Pobudniki projekta so uredili prikupno brošuro, pravi vodnik, ki bralcu ponuja široko paleto osnovnih informacij o oblikah in pogojih rejništva. Seveda se brošurica najprej loteva pojma družinskega rejništva, ki ne pomeni posino-vljenje otroka, ampak njegovo začasno sprejetje v družino. Gre za obliko solidarnosti in zaščite v korist mladoletnika (do 17. leta starosti) in njegove družine, ki se navadno nahaja v stanju trenutne stiske. Povečini gre v teh primerih za mlade osebke, ki s težavo upravljajo vsakdanja opravila in ne zmorejo zadovoljiti potreb lastnih otrok. S svojimi naravnimi starši otrok ne prekine stikov in k izvorni družini se povrne, ko je stiska mimo. Kdo pa lahko postane rejnik? Pravzaprav kdorkoli, se pravi pari z ali brez otrok, poročeni ali v skupnem bivanju, samske osebe, brez posebnih omejitev v zvezi s starostjo. Kakor je zapisano v brošuri pa je potrebno razpolagati s prostorom tako v življenju kot seveda na svojem domu za sprejetje novega »člana«. Poleg tega pa sta poglavitnega pomena tudi čustvena razpoložljivost in volja do spremljanja otroka po življenjski poti, mu pomagati in ovrednotiti njegove sposobnosti; sicer pa je predvidena tudi selekcija. Obstaja več oblik rejništva, tako da se vsakdo lahko odloči za tisto, ki mu najbolj odgovarja. To so na primer celodnevno rejništvo, rejništvo za obdobje počitnic, za nekaj ur dnevno ali za konec tedna, lahko pa je le pomoč pri otrokovih dejavnostih in pa opora. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. decembra 2007 7 prosek - Ogled svetnikov dveh občinskih komisij gasilci Šoli Černigoj in Levstik Danes počastitev potrebni nujnih popravil zavetnice Černigoj: Učilnice skoraj pol stoletja niso bile prepleskane - Levstik: Okna gre zamenjati sv. Barbare V učilnici 4. razreda osnovne šole Avgusta Černigoja, v drugem nadstropju šolskega poslopja na Proseku, se na zidu nad tablo stopničasto širi dolga razpoka. Na istem zidu, le na drugi strani, v razredu, namenjenem zbornici, se nahaja podobna razpokana črta. Pred več kot desetimi leti je didaktična ravnateljica poklicala gasilce, da bi preverili, kaj storiti. Ugotovili so, da bo razpokan zid zdržal. In še drži. Ampak: ali je prav, da v prostorih s tako popokanim zidom potekajo šolske dejavnosti? In še: vsi grelci v šoli niso zavarovani. Pred leti je prišlo v enem od razredov do nesreče in učitelji so bili zaradi tega poklicani na sodišče, kot je zabeleženo v dopisu z dne 16. junija letos o stanju prostorov na šoli, ki ga je opensko didaktično ravnateljstvo priložilo pismu tržaški občini z zahtevo po urgentnem posegu na šoli Avgusta Černigoja. V dokumentu je bilo zabeleženih še nekaj »pomanjkljivosti«. Prvič: parketni pod ima velike špranje, v katerih se nabira umazanija: podobna tla so za otroke, ki se stalno valjajo in igrajo na tleh iz higienskega vidika neprimerna. Drugič: skrajni čas bi bil, ko bi učne prostore v prvem in drugem nadstropju prepleskali (saj so jih zadnjih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja!). Včeraj so si prostore slovenske in italijanske osnovne šole na Proseku ogledali člani tržaške občinske komisije za javna dela in za šolstvo. Povod za obisk je bila nedavna avdicija predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla na seji komisije za javna dela. Takrat je opozoril na slabo stanje na proseških šolah, osnovni in srednji. Predsednik komisije Lorenzo Giorgi je ocenil, da bi bilo najbolje, ko bi si čla ni ogle da li pro sto re, ta ko bi na lastne oči ugotovili, kaj bi morala občina postoriti, da bi poslopji primerno uredila. Že sama dobrodošlica na dvorišču osnovne šole Avgusta Černigoja ni bila nič spodbudna. Del dvorišča je zaradi nedokončanih del še vedno nedostopen, dvorišče je posuto z gramozom, ki se zlahka praši; otrok se pri naj -manjšem padcu poškoduje, zato je prostor neprimeren za odmor na prostem. Številne svetnike sta tudi »zbodli« razcefrani italijanska in evropska zastava na drogih nad vhodom... Pred nekaj meseci popolnoma prenovljeno pritličje z jedilnico in drugimi lepo urejenimi in prepleskanimi prostori je nakazalo, kakšni bi morali biti šolski prostori v razviti državi tretjega tisočletja. Ogled prvega in drugega nadstropja v 200-letni stavbi je svetnike (prisotni so bili vsi trije slovenski predstavniki: Stefano Ukmar, Igor Švab in Iztok Furlanič) popeljal (dobesedno) v preteklo stoletje. Namestnik didaktične ravnateljice David Pupulin je naštel, kaj bi bilo treba popraviti, zamenjati, obnoviti. Sivina skoraj pol stoletja ne-prepleskanih zidov je bila dokaj zgovorna. Kot tudi sanitarije v drugem nadstropju: »I bagni sono una tristezza« (Stranišča so prava žalost), je ocenil Giorgi. Pronicanje vode v straniščih je opozarjalo, da tudi s streho ni vse v najboljšem redu. Razpoke, špranje, okrušen in oluščen zid so nemo povedali svoje. Svetnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi se je zapičila v parketni pod. Zanjo so parketi »come nuovi« (kot da bi bili novi)... Celotno poslopje pa je le ...»potrebno malo osvežitve« (»una piccola rinfrescata«). Za Salvatoreja Porra (KD) je bilo najbolj pomembno, da je v vsaki učilnici viselo razpelo. Obisk v bližnjem, 40 l et starem poslopju slovenske nižje srednje šole Frana Levstika in italijanskih osnovne in nižje srednje šole je bil le za spoznanje manj posut s pomanjkljivostmi. Ravnatelj Zvonko Legiša je opozoril na vprašanje, ki se vleče že leta: okna bi bilo treba zamenjati, saj se Desno: Učitelj David Pupulin (prvi desno) je spregovoril članom občinskih komisij o položaju na proseški osnovni šoli; spodaj: detajl KROMA nekatere rolete več ne dvigujejo, druge ostajajo na pol odprte, skozi špranje pa pronica pozimi mraz, kar se pozna pri povečanih stroških za ogrevanje. Tudi stranišča niso primerna času, na italijanski strani pa ob deževju močno pronica voda v notranjost, kot je opozorila ravnateljica Rita Manzara. Na slovenski strani je v napušču zob časa odrl več kot meter dolgo luknjo... Preurediti bi bilo treba tudi dvorišče, odstraniti nevarnosti in predvsem urediti nov vhod na šolo s Kamenc, za sedežem Sklada Mitje Čuka, da bi zagotovili šolarjem iz Naselja S. Nazario varnejšo pot v šolo. Z obiskov v obeh šolskih poslopjih je mogoče izluščiti preprosto ugotovitev: več desetletij sta bili zanemarjeni, brez potrebnega vzdrževanja. Openska didaktična ravnateljica Stanka Čuk je 5. julija 2005, 3. julija 2006 in 9. julija 2007 opozorila občinske urade na vse bolj problematično stanje v prvem in drugem nadstropju na šoli Avgusta Černigoja, a pozivi so bili zaman. V mnogo boljšem stanju se - po skoraj popolni obnovi - nahaja bližnje poslopje slovenskega in italijanskega otroškega vrtca. Zamenjati bo treba le zarjavela velika vhodna vrata in urediti dohod, pa bo vrtec res kot se šika. A že tako, lepo urejen in prebarvan, je popolno nasprotje obeh šolskih poslopij na drugi strani ceste. M.K. Na sedežu gasilcev v Ul. D'Alviano bo danes tradicionalna slovesnost ob praznovanju zavetnice, sv. Barbare, kar bodo izkoristili tudi za obračun opravljenega dela in težav, s katerimi se srečujejo. Obenem bodo občani imeli možnost, da se ogledajo bodisi zgodovinsko razstavo vozil kot tudi fotografsko razstavo, saj bo sedež podprt od 9. do 18. ure. V programu je najprej maša (ob 10.30), nakar bo poveljnik Loris Muna-ro pozdravil goste in in osebje, sledili bosta podelitev priznanj zaslužnemu osebju in položitev venca pred obeležje, ki so ga postavili v spomin na gasilce, ki so izgubili življenje med opravljanjem svojih dolžnosti. Na koncu pa bodo z zakusko počastili udeležence. O dejavnosti gasilcev so najbolj zgovorne številke: od začetka leta so opravili skupno preko 4.500 posegov, pri čemer beležijo rahel porast števila požarov v stanovanjih in reševanja oseb. Poleg tega so proučili 1.103 prošnje za preventivo pred požari, pri čemer dejansko ni bilo čakalnih vrst. Opazili pa so znaten padec zahtev za izdajo prošenj o ustreznosti bodisi glede novih dejavnosti kot sprememb pri dosedanjih dejavnostih, in tudi ta podatek naj bi pričal o zastoju pri podjetniških pobudah. Veliko pozornost so posvetili usposabljanju. O potrebi po nenehnem usposabljanju, kije pogoj za preprečevanje poškodb pri opravljanju tega težavnega in zahtevnega poklica, najbolj zgovorno priča podatek, da se je v zadnjem letu zelo povišalo število odsotnosti zaradi poškodb, česar po mnenju poveljnika Munarija ne gre pripisati samo slučaju. Munari je glede tega že javno izrazil zaskrbljenost in opozoril na privajenost tveganju, na podcenjevanje nevarnosti, na nesistematičen pristop pri posameznih posegih. V Devinu sinoči zabodli žensko V neki hiši v Devinu, v bližini igrišča za bowling, so morali sinoči poseči karabinjerji in osebje službe 118. Po dokaj skopih vesteh je neki moški z nožem zabodel prijateljico ali znanko, ki so jo morali odpeljati v bolnišnico. Na srečo zgleda, da rana ni bila huda in da sploh ni v življenjski nevarnosti. drevored xx. septembra - Tradicionalne stojnice Odprli Miklavžev sejem V četrtek bo Miklavž obdaril otroke - V soboto sprevod od Trga Volontari Giuliani do Drevoreda XX. septembra Včeraj so na Drevoredu XX. septembra odprli tradicionalni Miklavžev sejem, kateremu tokrat vreme žal ni bilo preveč naklonjeno, kislo je bilo in deževno, vendar meteorologi napovedujejo, da se bo že danes izboljšalo. Založene stojnice vabijo tako otro ke kot od ra sle, še po se bej pa bo živahno v četrtek, 6. t.m., ko bo sejem obiskal sam Miklavž ob spremstvu »vi te zov in dam«, ki bo do ob da -rili otroke. Najmlajše opozarjajo, naj nikar ne pozabijo na nogavico, ki jo bo Miklavž napolnil z darili, mandarini in tradicionalnimi tržaškimi spe-cialitetami. Prav tako veselo in živahno bo v soboto, 8. decembra, ko je predviden tradicionalni Miklavžev sprevod. S Trga Volontari Giuliani bo krenil ob 16. uri in se podal proti Drevoredu XX. septembra. V začetku drevoreda jih bo sprejela skupina »Musici e sbandieratori della Contrada della Cerva di Noale«. Stojnice na Miklavževem sejmu so tudi letos dobro založene in ob pestri ponudbi bo lahko vsakdo naše kaj koristnega ali tudi okusnega za pod zob KROMA B Torek, 4. decembra 2007 TRST / pomorska postaja - Posvet v priredbi družbe Promostudio in Dežele FJK Šest nobelovcev razpravlja o gospodarstvu Včeraj in danes govor o posledicah globalizacije - Od Solowa (1987) do Maskina (2007) Robert Solow, Robert Mundell, Robert Engle, Edward Prescott, Edmund Phelps in Eric Maskin, dobitniki Nobelove nagrade za ekonomijo med letoma 1987 in 2007, so včeraj sedeli za mizo kongresne dvorane na Pomorski postaji in govorili o globalizaciji ter o njenih socialnih posledicah. Ob tem so se dotaknili še drugih aktualnih zadev: monetarnih politik, trga dela, kulture dela itd. Smetana ekonomskih ved se bo mudila v Trstu še danes, saj se bo posvet Nobels Colloquia nadaljeval z dopoldanskim skupnim zasedanjem (od 10.15 do 13. ure), debate se bodo udeležili tudi podjetniki ter profesorji in študenti iz Trsta, Vidma in drugih univerz. Še nikoli doslej ni obiskalo Trsta šest Nobelovih nagrajencev na en mah (sedmi, Indijec Amartya Sen, je moral odpovedati obisk v zadnjem trenutku). Na veselje navdušencev ekonomije se to dogaja, in sicer po zaslugi družbe za mednarodno svetovanje Promostudio, ki že sedmič prireja posvet Nobels Colloquia, in Dežele FJK oz. Ric-carda Illyja, ki je prepričal Giovannija Bat-tista Vescova (predsednika Promostudio), da je letošnjo izvedbo preselil iz Benetk v Trst. Promostudio, ki ima sedež v Benetkah, je majhna družba mednarodnega kova, ki deluje na področju podjetniškega svetovanja in izobraževanja. Glavni sponzor dogodka je zavarovalnica Generali. Med občinstvom so poleg Illyja sedeli predstavniki krajevnih oblasti, pa tudi podtajnik Miloš Budin. Družba Promostudio je tudi podelila že tradicionalno nagrado za »voditelja v poslovnem in ekonomskem mišljenju«, ki si jo je letos zagotovil Jonas Ridderstrâle. Šved bo odprl današnji program s svojo lectio ma-gistralis (ob 9.30). Poleg nobelovcev se posveta udeležujejo še drugi strokovnjaki, kot so Sarkozyjev svetovalec Jean-Paul Fitous-si, Edward De Bono in Isaac Getz. Nobelovci so se, kot omenjeno, dotaknili različnih tem, vezna nit pa je bila glo-balizacija. Robert Solow (nagrajen leta 1987) je spregovoril o okoljskih politikah, o Kjotskem sporazumu (»ki ni najboljša rešitev«) in o bogatejših državah, »ki skušajo vsiljevati svoje potrebe glede varstva okolja tudi revnim državam. Edmund Phelps (nagrajen lani) je govoril o ekonomskem dinamizmu, ki je v Evropi še preskromen, ob tem pa je še navedel svojo študijo, katere zaključki kažejo, da je zadovoljstvo v življenju odvisno od zadovoljstva na delu (baje pa tudi od števila delovnih ur: kdor več dela je srečnejši). Eric Muskin (letošnji nagrajenec) je dokazoval, da je glo-balizacija povzročila večanje socialnih razlik v revnejših državah. Edward Prescott (2004) je predstavil prednosti svobodnega trga, Robert Engle (2003) je predaval o menjalnih tečajih, »oče evra« Robert Mun-dell (nagrajen leta 1999, s svojimi študijami je pripravil teren za uvedbo evropske valute) pa o monetarnih politikah. (af) Z leve proti desni nobelovci Eric Maskin, Edward Prescott in Robert Solow KROMA intervju - Švedski poslovni guru Jonas Ridderstrale Menedžerji iščejo red in gotovost, uspeh pa terja ustvarjalno radovednost Včeraj prejel nagrado za poslovno in ekonomsko mišljenje -»Drugačen svet so enake možnosti za vse« Med tolikimi dobitniki Nobelovih nagrad smo se na tržaškem posvetu pogovorili z enim redkih gostov, ki ga Švedska kraljeva akademija znanosti še ni nagradila. Še sreča, da nas je eden izmed dekanov ekonomskih ved, kljub posredovanju soproge, ošabno zavrnil, tako da smo naposled naleteli na mlajšega in »alternativnega« Jonasa Ridderstráleja, švedskega avtorja uspešnic Karaoke Capitalism, Funky Business in Management for Mankind, ki slovi kot največji evropski poslovni guru. Včeraj so mu izročili nagrado za poslovno in ekonomsko mišljenje. V knjigi Karaoke Capitalism obravnavate lik menedžerja. Kakšen bo menedžer prihodnosti? Danes se podjetja osredotočajo na učinkovitost in produktivnost, enako pomembna pa je inovativnost. Da se razumemo: vedno bomo potrebovali učinkovit menedžment, a na vrsti so novi voditelji. Že sto let velja pravilo, da je treba pri poslovanju izbrisati vsako deviantnost, s tem pa žrtvujemo pozitivne alternativne elemente in vse tisto, kar se ne ujema s standardnimi kalupi. Red je privlačen za Jonas RidderstrAle tiste, ki so že na vrhu, nered oz. vprašlji-vost trenutne stvarnosti pa ustreza ostalim. Menedžerji navadno iščejo le gotovost, uspeh pa terja določeno mero ustvarjalne radovednosti. Kakšna se vam zdi trenutna slika na evropskem trgu dela? Glede evra imam nekaj pomislekov. Skupno monetarno območje potrebuje ljudi, ki so se pripravljeni seliti. Na Portugalskem je brezposelnost dokaj visoka, na Finskem je nizka: Portugalci naj bi šli delat na Finsko. Ker do tega ne pride, začnejo države pritiskati na Bruselj in zahtevajo več sredstev. Ta rešitev iz gospodarskega vidika ni dobra. Koristno je uve- sti obvezen pouk angleščine za vse državljane EU, saj brez komunikacije ne bo mobilnosti, ne bo »evropske sanje« in nemogoče bo tekmovati z ZDA, Kitajsko in Indijo. Ali poznate slovensko gospodarstvo? Nisem strokovnjak za Slovenijo, a vem, da se naglo razvija in da je bila vedno »blizu Zahoda«. Države nekdanjega vzhodnega bloka (npr. Češka in Madžarska) pa imajo težko industrijsko dediščino, ki ovira inovacijo; obenem imajo vse te države odličen vzgojni sistem, ki dobro vpliva na ekonomski razvoj. Znani ste kot alternativni poslovni guru. Ali ste tudi kritični do kapitalizma? Mnogi aktivisti mislijo, da je kapitalizem ideologija, medtem ko je to le stroj, ki proizvaja produktivnost. Drugačnega sveta ne bomo dosegli z znižanjem ekonomske učinkovitosti, temveč s promocijo enakih možnosti za vse. Celo Marx je baje pravil, da si boljši čevljar zasluži višjo plačo: razlika pa ne sme biti 40 tisoč proti 1. Aljoša Fonda Pino Roveredo drevi v Slovenskem klubu Po novembrskem premoru, ki so mu botrovale težave pri usklajevanju datumov načrtovanih večerov, se dejavnost v Slovenskem klubu decembra nadaljuje s polnim ritmom. Drevi bo Slovenski klub obiskal pisatelj Pino Roveredo, naslednji teden, 11. t.m., bo v ospredju gospodarstvo z novinarko Vla-sto Bernard in predsednikom SDGZ Edijem Krausom, pred-božični torek (18. decembra) pa bo ob prisotnosti predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja posvečen problematiki vidne dvo-jezičnosti in zaščite v tržaškem in goriškem mestnem središču. Toda vrnimo se k srečanju s Pinom Roveredom. Slednji bi moral biti gost Slovenskega kluba že pred približno mesecem dni, a je tedaj zaradi nesporazuma obisk moral preložiti. S Pinom Roveredom se bo drvi pogovarjala Cristina Benussi, docentka sodobne italijanske književnosti na tržaški univerzi. Večer bo dodatno popestrilo branje nekaj odlomkov iz Roveredovih del, ki jih bo podal Jure Kopušar, gojenec 2. letnika gledališke šole Studio Art. Srečanje v Gregorčičevi dvorani se bo pričelo ob 20.30. Na Opčinah razstava o centru RS za konserviranje Mesec december je iz leta v leto krajši, saj je prireditev, ki se zvrstijo v njem, vedno več. Letos bo v tem predprazničnem času na ogled zanimiva, lahko rečemo tudi nevsakdanja razstava, ki nas bo seznanila z delom Centra za konser-viranje in restavriranje Arhiva R Slovenije. Pred letom dni je namreč preteklo pol stoletja, odkar je bil ustanovljen konservatorsko-re-stavratorski oddelek, ki je bil leta 1980 priključen Arhivu SR Slovenije. Danes deluje Center za kon-serviranje in restavriranje v okviru Arhiva RS, ki je organ v sestavi ministrstva za kulturo in predvsem skrbi za slovensko pisno, grafično in likovno dediščino na papirju in pergamentu. Razstava bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, in sicer bo uradna otvoritev v ponedeljek, 10. decembra, ob 18.30. Na njej bo predstavila delo centra dr. Jedert Vodopivec in spregovorila o restavriranju pisne dediščine, v katero bo vključila tudi konserviranje urbarjev in drugih arhivskih dokumentov iz župnije Repentabor, ki so jih oz. nekatere še vedno konservirajo-restavrirajo. Razstava je namenjena vsem, ki imajo radi knjigo, sicer tokrat malo drugače. Ogledali si jo bodo lahko dijaki slovenskih srednjih šol v jutranjih urah po dogovoru na tel. številko 040-569747, ostali obiskovalci pa tudi v popoldanskih urah, in sicer od torka, 11. do vključno sobote, 15. decembra, od 16. do 19. ure. v gledališču miela - Od včeraj do petka Projekt Danilo Dolci Predvidene so predstave in zasedanja - Sodeluje tudi nižja srednja šola Simona Gregorčiča Na tržaški pokrajini so včeraj predstavili projekt Danilo Dolci, katerega si je zamislila in omogočila tržaška pokrajina. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedal pokrajinski odbornik Dennis Visio-li, projekt (potekal bo pod pokroviteljstvom italijanskega parlamenta ter s prispevkom deželnega odborništva za kulturo ob sodelovanju centra za volonter-sko delo v FJK in v organizaciji Skupine '85 ter Bonawenture - Gledališča Miela) predvideva bodisi predstave kot zasedanja in je sad večmesečnega dela na nekaterih šolah. Obenem želi spet obuditi spomin na »velikega sinu teh krajev« in na njegove zasluge. Dolci je namreč rojen v Sežani, njegova mati je bila Slovenka, kasneje, v južni Italiji, pa je postal glasnik in zagovornik tamkajšnjih ljudi, ki so živeli v zaostalosti in revščini, pri svojih števil- Danilo Dolci nih pobudah pa je bil vnet zagovornik nenasilnih metod. »Svetnik dvajsetega stoletja bo lahko učinkovit, damo če se bo okoristil z najboljšim, kar lahko prevzame iz sveta razuma in iz sveta srca. Danilo Dolci je eden od teh novodobnih frančiškanov.« Tako je o v predgovoru k angleškemu prevodu dela »Inchiesta a Palermo« (Preiskava v Palermu, iz leta 1959) zapisal romanopisec in nobelovec Aldous Huxley. Knjiga je bila uperjena proti mafiji in Dolci si je z njo nakopal ovadbo zaradi nemo-ralnosti. Včeraj so v prostorih gledališča Miela odprli potujočo razstavo o Dolciju, danes ob 17. uri bo po pozdravu pokrajinske odbornice Adele Pino srečanje z Giuseppom Baronejem, avtorjem knjige Danilo Dolci - una rivoluzione nonvio-lenta (Danilo Dolci - nenasilna revolucija). Ob 18. uri bo predstavitev delavnic Dolcijeva šola. Pri delavnicah je med drugimi sodelovala tudi nižja srednja šola Simona Gregorčiča iz Doline, ob 21. uri bo predstava »Gladovna stavka na plaži prepovedana«. Teden, posvečen Dolciju, se bo nadaljeval vključno do petka. 0 Prireditve SKLAD MITJA ČUK IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita danes, 4. decembra 2007, ob 17. uri v dvorano Zadružne Kraške banke na Opčinah na predstavitev knjig »Vas na jasi in druge čudne zgodbe«, avtorice Marjanke Rebula, in »Dragi Srečko... Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu«, ki jih je zbrala in uredila Tatjana Rojc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 8. decembra 2007 ob 17. uri na glasbeni popoldan z naslovom »Bil je čas«. Ob 40-letnici Finžgar-jevega doma nastopajo člani bivših ansamblov Taims, Galebi in Zvezde. Posebno vabilo gre vsem bivšim članom, ki so kakorkoli sodelovali pri katerih od openskih ansamblov. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Na razpolago je slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobučevina in še marsikaj. Razstava je odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Jacubus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempo-laj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo danes, 4. in sredo, 5. decembra od 15.30 do 18. ure Miklavžev sejem ročnih del in knjig; v osnovni šoli v sredo, 5. decembra, ob 18. uri Miklavževanje z nastopom OPS Vigred in ODS Jaka Štoka z igrico »Babica Marmelada«; v Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 15.30 do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. decembra 2007 9 SLOVENCI ZA ZDRUZENO LEVICO DANES, 4. DECEMBRA OB 18.30, V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU O pomenu združevanja levih sil bodo spregovorili FABRIZIO DORBOLO' (Demokratična levica) IGOR KOCIJANČIČ (SKP) MARKO MARINČIČ (Zeleni) STOJANSPETIČ (SIK) Razpravo o političnem trenutku in vlogi Slovencev v nastajajoči Združeni levici pred Glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec istega tedna, bo uvedel MARIO LAVRENČIČ Vse slovenske levičarje, ne glede na to, ali so člani kake stranke, vabimo, da se shoda udeležijo in povedo svoje mnenje. Včeraj danes Danes, TOREK, 4. decembra 2007 BARBARA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.54. Luna vzide ob 3.18 in zatone ob 13.43. Jutri, SREDA, 5. decembra 2007 SAVO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1010 mb pada, veter 10 km na uro jug, vlaga 76-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 3. decembra, do petka, 7. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Sobota, 8. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« Zadružna 9 CA kraška banka 20359 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje /UU240 Banca di Cividale A/\AO£./\ Kmečka banka 4U4o0U Antonveneta m ««A^Af (agencija 8 - Ul. Filzi) 129/ US Slovenski klub vabi danes, 4. decembra, na SREČANJE S PINOM ROVEREDOM Pisatelja in njegov zadnji roman Caracreatura bo predstavila prof. Cristina Benussi, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Kopušar. VEČER BO POTEKAL V GREGORČIČEVI DVORANI, UL. S. FRANCESCO 20, PRIČETEK OB 20.30. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino M Izleti UH Osmice ALCIONE - 14.45, 17.00, 19.15, 21.30 »Un'altra giovinezza«. AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«. ARISTON - 16.00, 20.00 »Il vento fa il suo giro«; 18.00, 22.00 »Elisabeth -The golden age«. CINECITY - 10.50, 12.45, 14.55, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 11.00, 13.05, 14.50, 18.30 »The Nightmare before Christmas«; 15.15, 17.40, 20.00 »La musica nel cuore«; 10.45, 17.20, 19.45, 22.05 »Nella valle di Elah«; 10.56, 13.00, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »The Kingdom«; 16.20, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 10.50, 15.15, 19.55, 22.00 »1408«; 11.00, 12.50, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Matrimonio alle Bahamas«; 17.40, 22.00 »Lezioni di cioccolato«; 10.45, 13.00, 15.00 »Ratatouille«; 13.00 »Lo Spaccacuori«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nel-la valle di Elah«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »Ai confini del paradiso«. FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 14.45 »Shrek terzo«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Lezioni di cioccolato«. GIOTTO MULTISALA 2 - 14.45 »Il ri-sveglio delle tenebre«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La musica del cuore«. KOPER - KO LOSE J - 16.00, 18.30, 21.00 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 16.20, 17.20, 18.20 »3D manija«; 15.50, 20.00, 22.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20 »Ko žogice pobesnijo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.40, 20.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 22.15 »La leg-genda di Beowulf«; Dvorana 2: 18.15, 20.15, 22.15 »Milano Palermo - Il ri-torno«; 16.30, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 11.00, 14.15, 15.50, 17.25, 20.40 »Il diario di una tata«; 19.00, 22.20 »Factory girl«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.20 »Fred Claus - Un fratello sotto l'albero«; 18.15 »Come tu mi vuoi«. SUPER - 11.00, 14.30, 16.00 »Ratatouille«; 17.50, 21.00 »Matrimonio alle Bahamas«; 19.25, 22.30 »Mein Fuhrer - La veramente vera verita su A. Hitler«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Winx - Il segreto del regno perduto«; Dvorana 2: 16.00 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.00, 20.00, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 15.50, 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioccolato«; Dvorana 5: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel cuore«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od četrtka, 29. novembra, na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30). S Mali oglasi 55-LETNA GOSPA iz Slovenije išče službo pri družini za varovanje otrok ali starejših oseb, celodnevno ali po urah. Tel. št. 040-200159. DIPLOMIRAN v matematiki nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel.: 347-9534644. KMEČKI TURIZEM SKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 16. decembra, tel. 040 - 229253. NUJNO IŠČEMO štiri izkušene cve-tličarke. Poklicati na tel. št.: 3409676901. PO UGODNI CENI prodam avto Fiat 600 Hobby, letnik 2000 s prevoženimi 155.000 km. Telefon: 3485289453. PRODAM avtodom VW LT 28, letnik 1989. Tel: 333-6727601. PRODAM hišo v Dolini z dvoriščem in vrtom. Tel. št. 040-228390. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 3385313529. PRODAM vespo 150 staro 10 let v dobrem stanju. Tel. 348-4487003. PRODAM VW Passat Variant 1.9 tdi highline, 130 konjev, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. v večernih urah na št. 334-3174852. PRODAM AV TODOM tip ford transit, letnik 1993, 65.000 prevoženih km, cena 11.600 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-225369. V DOLINSKI OBČINI dajem v najem opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom in delom vrta. Pred vhodom je avtobusna postaja. Tel. št. 3394484840. ZA SVOJE DRAGE, ki so doma bolni ali onemogli, izkušena bolničarka nudi pomoč na dom v dopoldanskih urah. Tel.: 040-3478895. Prispevki ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v Prebenegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57. Odprta bo do 5. decembra 2007. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! S Poslovni oglasi DRVA MEŠANA metrska prodam. Tel. 00386-41870716. UPOKOJENA SLOVENKA z večletnimi izkušnjami nudi 24. urno nego-varovanje otrok ali starejših v Gorici (Italija) in za nekaj urno čiščenje - likanje na dan. Ponudbe na tel. 0038631539150. V spomin na brata Antona Ražma darujeta Zora in Silko 25,00 evrov za AŠD Zarja in 25,00 evrov za Mepz Lipa. Namesto cvetja na grob svoje prve učiteljice Silve Žejn daruje Marko Feri 30,00 evrov Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Antona Ražma darujeta Carlo in Magda Gabrielli 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Antona Ražma daruje Marija Milič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na očeta Šervota Zobca darujeta Igor in Nadja z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Boljuncu in 50,00 evrov za tamburaški ansambel KD F. Prešeren. V spomin na Šervota Zobca darujeta Stana in Franka 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Boljuncu in 30,00 evrov za tamburaški ansambel KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Šervota Zobca darujeta Meri in Pino Salvi 20,00 za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Boljuncu. V spomin na Angelo Sancin vd. Žerjal darujeta Zobec Igor in Nadja z družino 50,00 evrov za Hospice - Pineta del Carso. V spomin na Ivana Kneza daruje Mara 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Lidijo Ferfolja, Maria Puriča in Pepita Miliča daruje Mara 25,00 evrov za AŠK Kras in 25,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda iz Devina. V spomin na Pepita Miliča darujeta družini Rebula in Regent 50,00 evrov za NTO AŠK Kras. Ob 30. obletnici mature darujejo bivši maturantje 4. a razreda učiteljišča A. M. Slomška 60,00 evrov za Sklad Otona Ber-ceta. Popravek: V spomin na Maria Puriča in Pe-pija Miliča daruje družina Rebula Danilo 40,00 evrov za VZS Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Antona Pečarja in Antona Ražma darujeta Ema in Marija (Petračevi) 10,00 evrov za SKD Lipa in 10,00 evrov za bazovsko cerkev. Člani KD Ivan Grbec iz Škednja so zbrali med Martinovanjem 260,00 evrov za pomoč poplavljenim v Železnikih. V spomin na Antona Razma daruje Doro Čač 30,00 evrov za ŠD Zarja. V spomin na Angelo Sancin daruje prijateljica Tončka Lovriha 20,00 evrov za Združenje za raziskavo redkih bolezni Azzurra. V spomin na Šerva Zobca darujeta Vanja in Sandra z družinama 50,00 evrov za Združenje za raziskavo redkih bolezni Azzurra. Pogreb Cvetke Ravbar v vd. Škabar bo danes, 4. decembra. Žara bo v domači hiši na Colu od 11.30 dalje, ob 13.30 bo krenil pogreb na domače pokopališče na Repenta- bor. Svojci Sežana, Col-Repentabor, 4. decembra 2007 4.12.1987 4.12.2007 Riolino Mario Z ljubeznijo se te spominjamo. Vedno živiš v naših srcih. Žena Darka in vsi tvoji najdražji Zgonik, 04. decembra 2007 Dragemu Benediktu v trajen spomin! Prijatelji iz Prebenega Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasiGptmedia.it > Faks št. 0481 32844 m Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 Torek, 4. decembra 2007 □ Čestitke Danes bo naš mali NIKI uganil svojo prvo svečko! Vse najboljše ti iz srca želijo stric Matteo, nona Oriet-ta in pranona Danica. NIKI, pred letom dni si se rodil, mamico Denise in očka Andreja s srečo in ljubeznijo obogatil. Vse najlepše naj se ti v življenju godi in tvoj nasmeh naj ostane tak vse dni! En ogromen koš poljubčkov in vse najboljše ti pošiljata mama in tata! Naš dolgoletni član ALBERTO CAMPANA praznuje okroglo obletnico. Da bi živel še mnogo let zdrav in zadovoljen v krogu svojih dragih, mu želijo vsi v KD in ŽPS Ivan Grbec. Hip hip hurra! SANDY je uspešno zaključila svoj študij na tržaški univerzi. Iz srca ji čestita Zmaga z družino. NIKI! Tvoj razgled na svet, ki te obdaja se je povečal, od danes ga lahko gledaš in odkrivaš s prve stopničke, zraven tega pa te čaka še torta in prva svečka na njej. Ugasni jo in mi ti bomo zaploskali! »Teta Erika«, Rebulovi vsi, še posebno Josette in Marisol. Ü3 Obvestila KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072. KRUT NATURA sporoča, da je v teku vpisovanje za tečaj reiki-ja 2.stopnje, ki se bo odvijal 19. in 20. januarja 2008. Predavateljica Reiki Master bo na razpolago 12. decembra za predhodni obvezni razgovor. Za uro sestanka in vse dodatne informacije tel. 040-3720062, Krut, ul. Cicerone 8. SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO prirejajo danes, 4. decembra 2007 ob 18.30, v goriškem Kulturnem domu (ul.Brass) razpravo o vlogi Slovencev v nastajajoči združeni levici pred Glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec naslednjega tedna. Uvedel bo Mario Lavrenčič; zaključne misli bodo podali Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK). Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu združevanje levice. ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fo-togr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pellegrino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) prireja danes, 4. decembra 2007 ob 19.30 prijetno srečanje s sv. Miklavžem. Radodarni mož, ki vsega sam ne zmore, naproša vaščane, naj ob priliki darujejo čimveč živeža za reveže za katere skrbijo patri frančiškani na Montuci, da bi bolje preživeli božične praznike. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi vse otroke na »Pravljični popoldan« danes, 4. decembra 2007, ob 15. uri. Otroke čaka majhno presenečenje. SKD SLAVEC prireja danes, 4.decembra, ob 20.00 v društvenih prostorih v Ric-manjih 3. Večer spominov. Na tretjem srečanju bo o svoji mladosti v Ric-manjih v vojnih in povojnih letih spregovorila gospa Zmagica Lorenzi Blažina. Z domačinko, ki je aktivno sodelovala pri rekonstrukciji vasi, se bo pogovarjala Mairim Cheber; primerna pozornost pa bo seveda namenjena vprašanjem s strani prisotnih. Izkupiček večera bodo odborniki tudi tokrat nakazali na račun za obnovo bolnice Franje. Toplo vabljeni. SLOVENSKI KLUB vabi danes, ^decembra 2007, s pričetkom ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, na srečanje s Pinom Roveredom. Pisatelja bo predstavila prof. Cristina Be-nussi, docentka sodobne italijanske književnosti na tržaški univerzi, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Kopušar. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 4. decembra 2007, ob 20.45 na sedežu v Padričah redna pevska vaja. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu vabi v sredo, 5. decembra, ob 16.30 na lutkovno predstavo »Pinka Polonca«,v izvedbi skupine »Tipitapi« iz liceja A.M. Slomšek. Toplo vabljeni! OPZ A. M. SLOMŠEK iz Bazovice bo v sredo, 5. decembra 2007, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici priredil Mi-klavževanje. Mali pevci bodo uprizorili Hudobina in Potepina. Sodelovali bodo tudi otroci otroškega vrtca Vrabec in OŠ Trubar-Kajuh iz Bazovice. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi v sredo, 5. decembra 2007, od 15. ure do 18.30 na »Sladki popoldan«. Na vrsti bo razstava, pokušnja in prodaja domačih sladic. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail: in-fo@sddsk.org). ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje v sredo, 5. decembra, ob 17.30 na trgu v Mavhinjah. Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah še danes, 4. decembra, od 19. do 20. ure. Vljudno vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali Miklavža. ODBOR FEŠTE ANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pečini. Priskrbljeno bo za točeno pivo in jedi na žaru. Vabljeni vsi! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v četrtek, 6. decembra ob prazniku sv. Miklavža bo inženir Pino Rudež vrtel svoje filme. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! SKD V.VO DNIK: začeli bomo s tečajem slovenščine. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 6. decembra, ob 19.30 v društvenih prostorih. Za informacije klicati od 13.00 do 14.00 na tel. št.: 338 5722967. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 - Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanjem, izkaznic FISI in pripravo smuči. Društvo še sporoča, da se na urad, samo še do torka, lahko zglasijo tudi tisti, ki nameravajo nabaviti sezonske smučarske karte v predprodaji in za katere rok zapade 7. decembra. Za informacije lahko kličete na št. 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org. JUSARJI PRAPROT - TRNOVCA vabijo na občni zbor, ki bo v petek, 7. decembra ob 20.30 na sedežu društva vaške skupnosti. TRST SKGZ v sodelovanju s SKD Lonjer-Kat-nara vljudno vabi v petek, 7. decembra 2007, ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Lonjerju na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«. TABORNIKI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zi-najda Kodrič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Dolina-Občinska telovadnica ob sobotah od 15.-16. ure (Malina Tedeschi, 349-4328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Mad-dalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479). SKD J. RAPOTEC - Prebeneg prireja v soboto, 8. decembra »Popoldan v pričakovanju Miklavža«. Od 17.30 dalje ustvarjalna delavnica-priprava risbic za Miklavža, ob 18.30 glasbena pravljica v izvedbi igralca Danijela Malalana nato pa obisk Miklavža. Miklavževi pomočniki bodo darilca zbirali istega dne od 14.30 do 15.30 v društvenih prostorih. Vabljeni. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) vabi v petek, 7. decembra ob 20.30 na koncert »V pričakovanju božiča«. Nastopata: ZPS »Dekleta s Škofij« in ZPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski. Po koncertu se odpre razstava »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta še v soboto, 8. decembra 2007 od 16. do 19.ure in v nedeljo, 9. decembra 2007 od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja od 5. do 9. decembra 2007 BOZIČNI SEJEM na trgu v Boljuncu. Prisotni bodo prodajalci predmetov za prosti čas, krajevni proizvajalci in proizvajalci območja Alpe Jadran. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure. Od 16.30 dalje se bodo odvijale prireditve na prostem (glasba, ples, animacija za otroke). Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA - Odborništvo za socialno skrbstvo, v sodelovanju z občinsko skupino civilne zaščito in občinskim združenjem prostovolnih gasilcev Breg, bo priredila zbiralno središče hrane in pijače v okviru Božičnega sejma, od 5. do 9. decembra, na trgu v Bol-juncu. Prostovoljci in člani občinske uprave bodo zbirali igrače (v dobrem stanju, brez okvare in po možnosti v škatlah); hrano za dolgotrajno uporabo (pakirane malice, riž, testenine in ostala hrana, ki se ne kvari); izdelke za hijienske namene (milo, zobna pa-sta/ščetka, spužva za telo, razna čistila); oblačila in čevlje za otroke (0-14 let) in odrasle (čista in v dobrem stanju); šolske potrebščine (tudi še delujoče računalnike); zdravila. Vse, kar bodo zbrali, bodo prostovolci predali skladu »Fondazione Lucchetta-Ota- Dangelo-Hrovatin« in združenju »No bombe, ma solo caramelle - ONLUS«. Akcija se nadaljuje še ves januar, in sicer vsako sredo med 19. in 21. uro na sedežu občinskega združenja prosto-volnjih gasilcev BREG v Boljuncu (info. 040 8329210). SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.-17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina vi-dea pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostavi- ti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja »Otroške urice« v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 11. decembra 2007, ob 16.30 v otroškem kotičku. Pravljico »Čarobne sani« bo pripovedovala Ivana Terčon. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.de-cembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 vse predšolske otroke v otroški vrtec v Devin, da se udeležijo božičnega praznika. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Vabljeni! ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Grilanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob 16.uri predvajanje filma »Trst 1945«. SKD TABOR v decembru vabi še danes, 4. in jutri, 5. decembra 2007, med 16. in 19. uro na prodajno-razstavni miklavžev sejem v Prosvetnem domu na Opčinah z nastopom šolskega zbora osnovne šole »F.Bevk« z Opčin; v petek, 7. decembra 2007, od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na obletnico ustanovnega občnega zbora »Bil je 7. december 1967... - Skok v preteklost z misijo na prihodnost« z družabnostjo, glasbo v živo in veliko presenečenj; v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu -/ na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P.To-mažiča in tovarišev. AŠD SK BRDINA organizira zimovan-je v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. Saša Pavček AL EN AL DVA Monokomedija Režija in izvedba: ALEŠ VALIČ "Al' en al' dva? je veseloigra o človeku, ki na svojstven način doživlja krizo identitete." v četrtek, 6. decembra 20.30 KD F.Prešeren, Boljunec ■muwiii.^Muminm.M Sylvia Plath ZASLEDOVANJE avtorski projekt: Damir Zlatar Frey izvaja: Sonja Polanc "življenje in literarni opus ene najznamenitejših pesnic dvajsetega stoletja" v petek, 7. decembra 21.00 - SSG Trst ■mi www i ia'm tum wn« Pier Paolo Pasolini SVINJAK Režija: IVICABULJAN "...predstava, kije bila proglašena za eno izmed desetih slovenskih najboljših predstav v lanski sezoni" v nedeljo, 9. decembra 16.00 - SSG Trst (predstava z Hal. nadnapisi) __info brezplačna telit. 800 214302 AURORA Izbirajte iz naše pestre ponudbe izletov in potovanj: Advent v LINZU i i 8.-9.12. Advent v LJUBLJANI 16. in 23.12. Advent v GORNJEM POADIŽJU i « 16. -17.12. iftvfcc Božič, Novo leto in sv. Trije kralji ROGAŠKA SLATINA 23.-27.12. BLED 23.-26.12. OPATIJA 24.-26.12. ROGAŠKA SLATINA 27.12.-03.01. BERLIN H i 29.12.-03.01 BUDIMPEŠTA i. i 29.12. - 01.01. VELI LOŠINJ 3 Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasiGptmedia.it > Faks št. 0481 32844 m Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 Kdo bi si mislil! V uglajenem upokojenem uradniku ZSŠDI-ja Viliju Prinčiču se skriva neslute-na strast do »hard« glasbe. Take, ki »ima nekaj popra«, kot sam pravi Prinčič, ki je bil pred leti celo na koncertu Airon Maidenov v Ljubljani, ni si pa nikoli ogledal v živo svojo največjo ljubezen: skupino Rolling Stones. Poznali smo vas kot kulturnega delavca in ljubitelja športa, a odkrili smo, da ste tudi glasbenik z zanimivo kariero ... Ma kje pa kariera! Bolj je nekaj ljubiteljskega v tem. Recimo, da sem izučeni glasbeni samouk. Še v mladih letih sem se naučil igrati kitaro in sredi šestdestih let, takrat ko je bil val navdušenja za Beatlese in Rolling Stonese, ustanovil ansambel. Takrat je bilo veliko tega, v Gorici je bilo toliko sku- pin, da so jo imenovali Mali Liverpool. Z mojo skupino je bilo tako, da je najprej kar dolgo trajala, potem kup let ni bilo nič, med letoma 1990 in 1995 pa smo se stari prijatelji spet združili in znova kar resno poprijeli. Danes pa igramo le od časa do časa na kakšnem revivalu, jaz pa recimo kaj zaigram na kakšnem prazniku, planinskem srečanju ... Kako je bilo ime vaši skupini? Pantere. Kar meni ni bilo všeč, ampak dobro, bili smo Pantere. Dva Slovenca, dva Italijana in eden »na pol«. Kaj ste igrali? Skoraj izključno Rolling Stonese. Čeprav smo imeli tudi nekaj svojih, angleških v glavnem. Jaz sem bil kitara in glas. Torej vi ste Mick Jagger skupine ... Ja. No, kaj je najraje zapel »Mick« Prinčič? He he ... Moj hit je bil Lady Jane. Tudi precej posnetkov je o nas, ki igramo to slavno pesem. Bili smo še kar mojstri, čeprav glasbeno bolj malo izučeni. Danes mi to manjka, saj, imam dobro uho, a samo z igranjem kitare ne prideš daleč. Če bi znal vsaj še na klaviature, bi bilo drugače. Kateri je bil vaš največji uspeh? Ah, ne, ni bilo uspehov. No, nastopili smo na nekaj festivalih, in če govorimo o uspehu, smo leta '67 igrali v Dancing Paradiso. To je bilo tam v Trstu, pri Sveti Soboti. Neke vrste zapuščeno skladišče, vedno glasba v živo ... Spomnim se, da smo igrali dve nedelji. To so bila tista šestdeseta leta: ali Beatles ali Rolling Stones. Kot Milan-Inter. Razlika je bila v tem, da so Beatlesi imeli bolj obdelano glasbo, medtem ko so Rolling Sto-nesi veljali za poredne. Imeli so tudi bolj ljudsko glasbo. In vi ste izbrali poredne Stonese?! Seks, droga in r'n'r? Saj, v redu je bilo. Ste bili med tistimi, ki so si letos šli ogledat Stonese v Črno Goro? Eh, ne, predaleč zame. Ste si jih sploh kdaj ogledali? Ne nikoli. Bi si pa jih seveda zelo rad. Čeprav tudi oni ... Ostali so samo trije, Richards, Jagger in Watts, eden - Wyman - je že umrl ... Veste, meni so Stonesi zelo všeč, ker so bluesu dali nekaj tistega britanskega popra. Nekaj popra mora vedno biti. (Perče) 14 Torek, 4. decembra 2007 KOŠARKA / c1-liga - Bor Radenska v Roncadah Preobrata v drugi četrtini niso uspeli zasukati v pravo smer V prvi četrtini s slabo obrambo prejeli 32 točk - V končnici odpovedal napad Roncade - Bor Radenska 89:80 (32:17, 45:39, 62:51) BOR: Bole, Krizman 6, Visciano 6, Crevatin 5, Babich 15, Bruni 8, Samec 22, Madonia 5, Kralj 13, Zeriali. TRENER: Mura. SON: 25. PON: Krizman (36), Samec (39), Kralj (39). Borovci se iz Roncad vračajo brez točk, čeprav so od druge četrtine dalje zaigrali dovolj prepričljivo, da bi lahko iztržili kaj več. Roncade so utrdile tretje mesto na lestvici, Bor Radenska pa ostaja z Marghero in Spi-limbergom na predzadnjem mestu, čeprav je tudi tokrat dokazal, da se lahko tudi z ekipami z vrha lestvice kosa povsem enakovredno. Varovanci trenerja Mure so začeli srečanje slabo: predvsem zaradi slabe obrambe so prejeli kar 32 točk. Kljub visokemu zaostanku pa se gostitelji niso vdali in v nadaljevanju postregli s prepričljivejšo igro. Pri izidu 40:21 so borovci prešli na consko obrambo, ki je obrodila zaželene sadove - nasprotniki so s težavo nizali točke, borovci pa so s hitrimi protinapadi polnili koše, tako da je bil delni izid 18:5. Zaostanek šestih točk so v prvih minutah tretje četrtine borovci skoraj izničili, saj so se gostiteljem približali na dve točki (46:48). »Delna« izenačenost pa se je razblinila v zadnjih petih minutah tretje četrtine, ko je odpovedal predvsem napad, tako pod košem kot tudi iz zunanjih položajev, kjer so Samec in soigralci metali iz neizdelanih položajev in prenaglo. Roncade so tako prešle v rahlo prednost in vodstvo 5-7 točk ohranile do konca srečanja. Naj mož: Štefan Samec je zbral 22 točk (2:2 za tri točke) in 12 skokov. Najstatistika: 7:7 v metih za tri točke pri nasprotnikih samo v prvi četrtini, ko so popolnoma prevladali Izjava tekme: » Če je naša conska obramba obrodila zaželene sadove v drugi četrtini, se to v nadaljevanju ni ponovilo, saj so se ji nasprotniki prilagodili in bili tudi temu kos. Pod košem smo si bili enakovredni, Samca in Visciana pa bi lahko še bolje izkoristili. Škoda, da smo se nasprotnikom večkrat približali, nikoli pa ni prišlo do preobrata. Roncade so do končnice diktirale svoj ritem, mi pa našega nismo uspeli vzpostaviti,« je svoj komentar o tekmi podal trener Mura. Stefano Babich je bil s 15 točkami drugi najboljši strelec. Trikrat je bil uspešen za šestmetrsko črto, ob njem pa so bili pri metih za tri točke uspešni tudi dvakrat Burni in Samec, enkrat pa Crevatin, Krizman in Madonia KROMA naš pogovor - Andrej Šušteršič Pri Jadranu nisem dobil priložnosti, ne vem pa še, ali bom ostal tu do konca Andrej Šušteršič je letošnjo sezono začel pri Jadranu, po devetih krogih pa se odločil, da bo člansko ekipo, ki nastopa v deželni C2-ligi, zapustil. V soboto je nastopil prvič z združeno ekipo Kontovel Sokol in z novimi soigralci pričakal prvo letošnjo zmago. Si ekipi prinesel srečo? (smeh) Mislim, da sem res prinesel malo sreče. Važno je to, da smo končno prebili led. Kaj je bilo odločilno za sobotno prvo letošnjo zmago? Srce, dobra volja in še moški atributi! Po devetih krogih si zapustil Jadran. Zakaj si se tako odločil? V C2-ligi nisem dobil priložnosti. Trener mi je to tudi jasno pove- moška d-liga - Za nami tretjina prvenstva Breg z zmago več kot lani Kontovel Sokol: po Šušteršiču morda tudi Hmeljak, čakajo pa na Švaba... Po desetih krogih - tretjini prvenstva - in prvi zmagi združene ekipe Kontovela in Sokola lahko končno primerjamo letošnje rezultate z lanskimi. Lani je Vremčev Sokol v prvih devetih tekmah dosegel 6 zmag, Kontovel pa le eno, pri tem pa sta oba že enkrat počivala. Ogrodje združene ekipe trenutno sestavljajo skoraj izključno lanski Kon-tovelci. Zaradi poškodb je namreč od bivših sokolovcev le Budin odigral večino te- peterka tedna ŠtefanSamec \ (Bor Radenska) I kem, medtem ko Doglia in Emili že dalj časa mirujeta zaradi poškodb. Zato pa je treba letošnjo ekipo primerjati z lanskim Kon-tovelom in seveda upati, da bodo tudi letos Šušteršičevi fantje z dobro igro v naslednjih mesecih dosegli obstanek v ligi. Okrevanje Švaba in morebitni prihod Hmeljaka, ki je sicer že začel občasno trenirati, bi seveda olajšali pot Paoletiču in soigralcem. Breža-ni so v primerjavi z lansko sezono dosegli zmago več (8 proti lanskim sedmim), kljub temu da so letos že enkrat počivali, tako da je obračun doslej gotovo pozitiven. Goriziana, San Vito in Breg kot prvi triumvirat? Po zanesljivi petkovi zmagi Don Bo-sca sredi Tržiča so na »vrhu« začasne lestvice ostale le tri ekipe, ki sestavljajo nekakšen D-ligaški triumvirat. Še nepremagana Goriziana je verjetno najbolj podobna rimskemu bogatašu Marku Liciniju Krasu - najstarejšemu izmed prvih treh triumvirov. Predsednik Rosso je v goriškem košarkarskem prostoru znan po tem, da vsako leto odšteva mastne denarce za starejše igralce, ki so prenehali z igranjem na višji ravni. Goriški podjetnik pa gotovo ne bi bil vesel, če bi se sezona Goriziane predčasno zaključila kot Krasova življenjska pot. Težje je opredeliti ostali dve ekipi, ki sta doslej izgubili le po en neposredni spopad. San Vito je sicer zmagal proti Bregu, proti ostalim nasprotnikom iz zgornje polovice lestvice pa ni dosegel tako zanesljivih zmag kot Pregarčevi varovanci. Obe postavi sta »žlahtnega rodu«, saj že nekaj let igrata vidno vlogo v deželni D-ligi, San Vito pa je v sezoni 2002/03 celo nastopal v C2. Med Brežani je pa več igralcev nastopalo v (še) višjih ligah. Prvi spopad je - tako kot Pompej - zmagal San Vito. Pri Farzalu (oz. v Dolini) bo Breg moral dokazati, da je lahko pravi »Cezar« letošnje D-lige... 22. december: pomembna prelomnica Združeno D-ligaško ekipo čaka v naslednjih treh krogih prav toliko neposrednih spopadov z ekipami s spodnje polovice lestvice. V novem sončnem letu pa so na sporedu le tekme z vsemi doslej najuspešnejšimi ekipami, tako da morajo Paoletič in soigralci zmagati čim več tekem do tega datuma. Pregarčevi fantje morajo zmagati kar vse tekme, ki so sicer na papirju (sorazmerno) lahke. 22. decembra pa jih čaka prvi izmed treh pomembnih dvobojev (v zaporedju) proti Tržiču, Perteolam in Goriziani. Mitja Oblak dal, ker se je on odločil za drugačno postavitev. Ker menim, da mora igralec pri dvajsetih letih igrati, da lahko napreduje, sem se odločil, da zapustim ekipo in poiščem tako, kjer bom dobil več priložnosti. Sicer ima Jadran v zadnjih krogih nedorasle nasprotnike, tako da bi najbrž dobil več priložnosti ... Morda res, saj so sedaj tudi okrnjeni. Kljub temu pa je igranje proti nedoraslim tekmecem popolnoma drugačno kot proti enakovrednim, zato so tudi priložnosti igranja drugačnega pomena. Po odločitvi si hotel pristopiti k drugemu društvu ... Tako. Ko so pri Bregu izvedeli, da je tako, so me tudi povabili, da se jim pridružim. Ker do prestopnega roka v januarju ne bi mogel nastopiti, sem se naposled odločil, da grem k združeni ekipi Kontovel Sokol, kjer lahko igram. Boš tam tudi ostal? Do januarja bom tu, potem pa ne vem. Kako so te sprejeli novi soigralci? Enkratno. Vse sem že poznal, tako da ni bilo težav. Če sem pri Jadranu zapustil krasno »klapo«, sem jo tu spet dobil. Pri mladincih U21 in D-ligi imaš za trenerja svojega starejšega brata Danijela. Kako usklajujeta vaš bratski odnos na igrišču? Odnos, ki ga imam do Danijela, je enak tistemu, ki bi ga gojil do kateregakoli trenerja. Tudi on z mano ravna kot z drugimi, tako da sva si enakopravna. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO C1-liga IZIDI 11 . KROGA Pool Veneyia - Eraclea 77:73; Vicenza - Caorle 98:76; Virtus PD - Spilimbergo 74:S7; Virtus UD - San Daniele 78:68; Roncade - Bor Radenska 8 9:80; Corno Rosazzo - Montebelluna 84:64; Cordenons - Marghera 74:70; Codroipese - Limena 90:80. Vicenza 11 9 2 889:830 18 C. Rosazzo 11 8 3 810:721 16 Virtus PD 11 8 3 823:7S8 16 Virtus UD 11 8 3 931:873 16 Roncade 11 7 4 93S:880 14 Cordenons 11 6 S 74S:72S 12 Eraclea 11 6 S 841:828 12 Caorle 11 S 6 834:837 10 Montebelluna 11 S 6 76S:783 10 Codroipese 11 S 6 828:8S1 10 Pool Venezia 11 S 6 760:78S 10 San Daniele 11 S 6 730:766 10 Marghera 11 3 8 778:803 6 Bor Radenska 11 3 S S0S:S49 6 Spilimbergo 11 3 S 6S0:795 6 Limena 11 2 9 813:887 4 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Pool Venezia (8.12. ob 18.00 v Tsrtu na 1 .maju) C2-liga IZIDI 10. KROGA Portogruaro - San Vito 8S:81 ; Aviano - Muggia 68:89; Ronchi - Ardita 88:78; Tricesimo - Jadran Mark 64:93; Cormons - CBU 82:76; Basket UD - Cervignano 70:72; Latisana - ACLI 94:86; Santos - CUS Videm 69:82. Jadran Mark 10 9 1 S23:644 1S Ronchi 10 9 1 839:728 18 Santos TS 10 8 2 847:646 16 Muggia 10 8 2 763:719 16 Cormons 10 7 3 698:700 14 CBU 10 6 4 891:818 12 Cervignano 10 6 4 7S6:69S 12 Ardita 10 6 4 740:737 12 CUS Videm 10 S S 776:718 10 Basket UD 10 4 6 738:749 8 Portogruaro 10 4 6 728:741 8 Latisana 10 4 6 641:7SS 8 ACLI Fanin 10 2 8 794:8S9 4 Aviano 10 1 9 669:81S 2 Tricesimo 10 1 9 608:790 2 San Vito 10 0 10 709:843 0 PRIHODNJI KROG Jadran Mark - Latisana 9.12. ob 18.00 v Briščikih) D-liga vzhod izidi 10. KROGA Kontove - Romans 77:70; Breg - Drago 78:71; San Vito Isontina 62:48; Perteole - NAB 67:63; Goriziana - Athletismo 90:S0; Monfalcone - Don Bosco 63 :77; Fogliano - Poggi bo v sredo. Goriziana 9 9 0 767:S83 18 San Vito 10 9 1 688:630 18 Breg 9 S 1 745:627 16 Monfalcone 9 7 2 6S3:S60 14 Perteole 9 7 2 609:S49 14 NAB 9 6 3 674:610 12 Poggi 8 S 3 S66:S3S 10 Don Bosco 9 4 S S98:S97 8 Romans 10 4 6 661:710 8 Athletismo 10 3 7 67S:702 6 Drago B 9 2 7 622:68S 4 Dinamo 9 2 7 603:678 4 Isontina 9 1 8 S90:693 2 Fogliano 9 1 8 S61:734 2 Kontovel Sokol 10 1 9 641:760 2 PRIHODNJI KROGKontovel - Dinamo (8.12. ob 20.00 v Briščikih); Romans - Breg (8.12. ob 18.30 v Romansu) 1 zmaga združe- ne ekipe Kontovel Sokol, ki je po desetih kro-^^ gih osvojila prvi točki. Obenem je bil to tudi prvi letošnji nastop Andreja Šušteršiča v D-ligi in nasploh njegov prvi nastop v novonastali članski ekipi Kontovel Sokol. Enak izkupiček zmag je lani po desetih krogih dosegel Kontovel: boljši je bil le proti Poggiju 2000 v petem krogu. naj dosežki Skupno: Slavec (Jadran) 23, Samec (Bor) in Paoletič (Kon/Sok) 22, Jevnikar (Breg) in Sila (Breg) 19 Prosti meti: Oberdan (Jadran), Slavec (Jadran), Godnič (Kon/Sok) in Paoletič (Kon/Sok) 4:4 (100%) Za 2T: Slavec (Jadran) in Malalan (Jadran) 5:5 (100%) Za 3T: Franco (Jadran) in Slavec (Jadran) 3:5 (100%) Statistika flop: Laudano (Breg) 1:6 (16%) za 3T. Ocenjuje Andrej šušteršič najboljši strelci 8/9 združeni ekipi Kontovel Sokol, ki je končno zmagala 8/9 Jadranu Mark, ki še naprej melje nasprotnike 6+ ekipi U21 Kontovel Sokol, ki je v zadnjih krogih igrala bolj prepričljivo tudi proti močnejšim nasprotnikom 8/9 številni publiki v nabrežin-ski telovadnici, ki je v soboto glasno navijala C-LIGA po 11. krogu: Kralj 170, Babich 162, Burni 114, Krizman 103, Madonia 78. C2-LIGA po 10. krogu: S. Ferfoglia 147, Slavec 135, Oberdan 122, K. Ferfoglia 98, Marusic 83, D-LIGA po 10. krogu: Sila (B) 169, Paoletič (K/S) 166, Lisjak (K/S) 107, Jevnikar (K/S) 106, Križman (B) 97. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. decembra 2007 15 namizni tenis - Moška C2-liga Vodilni Kras je hkrati že rešen Tokrat premagali CUS Udine B, zdaj pa jih čakajo težke tekme Kras - CUS Udine B 5:2 Bole - Melandri 3-1 (12:10, 10:12, 11:9, 11:8); Simoneta - Bianchi 3-0 (11:5, 11:7, 11:7); Rotella - Bernardini 2-3 (6:11, 7:11, 12:10, 11:6, 7:11); Simoneta - Melandri 3-0 (11:7, 11:7, 11:4); Bole - Bernardini 1-3 (9:11, 6:11, 11:4, 8:11); Rotella - Bianchi 31 (11:7, 11:8, 7:11, 11:7); Simoneta -Bernardini 3-0 (11:5, 13:11, 11:6) Z zmago v 7. kolu prvenstva C1 lige so si krasovci v bistvu zagotovili obstanek v ligi, saj imajo kar 10 točk prednosti od osmega mesta, ki predstavlja nazadovanje v deželno C2 ligo. Tokrat so fantje premagali soliden Cus Udine B, ki je pred začetkom prvenstva sodil med glavne favorite za napredovanje, a zaseda zaradi poškodb in odsotnosti najboljših igralcev mesto na polovici lestvice. Videmčani so nastopili brez boljšega igralca Saltarinija, tako so se za zeleno mizo postavili tretjekategornik Bernardini in na lestvici visokopo-stavljena četrtokategornika Bianchi in Michele Rotella Melandri. Zelo dobro je na sobotnem srečanju igral Boja Simoneta, ki je gladko premagal vse tri nasprotnike. Igral je zelo aktivno, a hkrati tudi sproščeno: hitre in globoke žogice so večkrat presenetilenasprotnike. Odločilno točko je osvojil Bole proti favoriziranemu Melandriju; Edi je dobro blokiral top spine in nato s kontra igro rešetal nasprotnika. Najbolj izenačena tekma večera je bil dvoboj med Michelejem in Bernar-dijem. Krasovec je dokazal, da predvaja boljšo igro od Videmčana, kljub temu pa je zaradi taktične nezrelosti izgubil v petem nizu. Že v četrtek čaka zgoniške fante naporno gostovanje v Padovi. Ekipa Q4 ima v svojih vrstah več branilcev, ki povzročajo težave predvsem Bojanu in Micheleju. z novima točkama bi krasovci utrdili prvo mesto in povečali prednost pred zasledovalci v pričakovanju na božično srečanje proti najboljši ekipi S. Bartolomeo Salzano. (Si.B.) Ostali izidi: Latisana Salzano 5:4, Vicenza - Q4 Padova 4:5, Valeggio - Cus Ud A 5:2, Sarmeola - Adria: 2:5 Vrstni red: Kras GS Market 14, Salzano 12, Libertas Latisana 10, Adria in Q4 Padova 8, Cus Ud B 6, Vicenza in Sarmeola 4, Cus Ud A in Va-leggio: 2. Moška C2 liga - Rangers UD -Kras: 2:5. Moška D1 liga - S.Giorgio Porcia - Kras: 2:5. Moška D2 liga -Kras - DAronco Gemona: 4:0, S.Giorgio Porcia - Kras: 0:4. 360 STOPINJ Marko Ci Kolesar in gostinec, včasih tudi dober lokostrelec Osemintridesetletni Marko Ciuch iz Bazovice je začel kolesariti pred osemnajstimi leti. Pred tem se je ukvarjal z lokostrelstvom pri bazov-ski Zarji. Na tarče je streljal vsaj sedem let in - kot je sam dejal - je dosegal dobre rezultate. Vedno dobro razpoložen in nasmejan se Marko ukvarja z gostinstvom. Na Padričah vodi gostinski obrat in hkrati peče pice. Njegova specialiteta je pica Dolina. Najboljši športni dosežek: zmaga na kronometru na Lovcu pri Trstu Datum rojstva: 14. 10. 1969 Društvo: Team Ep-pinger Saab Bivališče: Bazovica Stan: X Zaposlen/študent: picopek Ostali športi: lokostrelstvo Moj trener: sem samouk Ostale dejavnosti in konjički: old-timerji, fotografiranje Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Ekipa, Primorski dnevnik, Gazzetta dello Sport; Bicisport; deželni Rai3; športne oddaje na Eurosport Knjiga na nočni omarici: nimam nočne omarice Najljubša glasba: rave Najljubši film: serija od tajnega agenta 007 V sobotah grem najraje... spat ali kaj spit Najljubša jed: odo-jek (v Kranjski gori) in pašta na vse načine Najljubša pijača: teran Navijam za: Zarjo Gajo Najljubši zamejski športnik: Christian Leghissa in Robert Vidoni Najljubša zamejska osebnost: / Moja zastava: evropska Najljubše počitnice: Škotska 2007, s Chri-stianom, ki je vozil avto Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... motociklist Zgled v športu: Grega Bole (kolesar Save Kranj) in Riccardo Ricco Skrita želja: zadeti superenalotto košarka - Državno prvenstvo U17 Jadran ZKB izgubil v zadnji sekundi Napaka pri izvajanju outa omogočila gostom, da so izsilili podaljšek - U15: Ubc pretrd oreh za jadranovce Jadran Zadružna kraška banka - Millesoli Portogruaro po enem podaljšku 69:70 (25:15, 41:25, 46:43, 62:62) JADRAN ZKB: Sossi 16, Dellisanti 3, Regent 9, Ban 12, Rizzo 7, Sacher 6, Hro-vatin 7, Bernetič 9. TRENER: Mario Gerjevic. SON:28; PON: Ban in Rizzo. 3T: Rizzo 1, Sacher 1, Ban 1. »Izgubili smo srečanje, ki smo ga v bistvu že petkrat spravili pod streho. Še dolgo ne bom pozabil tega poraza,« so bile besede trenerja Gerjevica po pekočem nedeljskem porazu proti peterki, ki je na lestvici imela enako število točk in je bila povsem v dometu naših košarkarjev. V prvem polčasu je Jadran igral zelo dobro in zasluženo tudi vodil za celih 16 točk. Od tretje četrtine pa se je slika spremenila. Gostje so strnili vrste v obrambi in pričeli igrati na meji prekrška (v določenih trenutkih so to mejo celo prekoračili, toda na srečanju je bil le en sodnik, ki ni videl vseh prekrškov) in se z delnim izidom 18:5 znova vmešali v boj za končno zmago. Srečanje pa se je odločilo v zadnjih petih sekundah. Jadran je še vodil za 4 točke, toda nepazljivost v obrambi je najboljšemu strelcu gostov omogočila prosto pot do koša in nato še slabo izvedena podaja iz outa je v zadnji sekundi Portogruaru omogočila, da izsili podaljšek, ki se je prav tako odločil v zadnji sekundi. Pri izenačenem stanju 68:68 je Bernetič imel na razpolago dva prosta meta. Prvega je zadel, drugega pa je zgrešil in žoge so se polastili gostje, ki so tako začeli graditi še zadnji napad, žal pa so jadranovci dve sekundi pred iztekom storili naivni prekršek, ki je gostom omogočil, da so z uspešno izvedenima prostima metoma zapečatili zmago. Za poraz so tokrat jadranovci sami krivi, saj je bilo preveč napak, predvsem Niko Sossi (Jadran ZKB) je bil s 16 točkami najboljši strelec srečanja, toda žal to ni bilo dovolj za zmago KROMA pa preveč zgrešenih prostih metov (skoraj 80% napak). Ostali izidi 12. kroga: Lux S. Giorgio - Casarsa 92:49, Libertas Ts - Snaide-ro 66:81, Ubc - Don Bosco 84:56, Cbu -Ardita 80:87, Fanin Ts - Azzurra Ts 73:68, Aviano - Falconstar 83:80, Mgm Pn je bil prost. Vrstni red: Snaidero* 22, Fanin* 20, Mgm* 18, Ubc* in Azzurra* 16, Cbu in Ardita* 14, Libertas 12, Don Bosco* in Por-togruaro* 8, Jadran ZKB* 6, Aviano* 5, Lux* in Falconstar* 4, Casarsa 0 (* s tekmo manj). DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Latte Carso UBC - Jadran Zadružna kraška banka 89:52 (23:9, 35:24, 62:39) JADRAN ZKB: Pegan, Dellisanti 15, Zudek, Longo, Frandolič 10, Sacher 23, DellAnno, Valič 2, Malalan 2. TRENERJA: Mario Gerjevic in David Ambrosi. SON: 16 3T: Frandolič 2. Varovanci trenerske dvojice Gerje-vic - Ambrosi so se proti visoki peterki, ki ima v svojih vrstah 10 enakovrednih igralcev, borili le v prevm delu. V nadaljevanju so jim namreč pošle moči in zaradi tega je bila tudi razlika ob sodnikovem žvižgu tako visoka. Treba je tudi priznati, da Ubc predvaja igro, ki je bolj podobna članski peterki, kot pa mladinski. Predvajali so kar dve različni vrsti conskega »pressinga«, v obrambi pa dve različici conske postavitve, kar je seveda za to kategorijo res neobičajno in je naše košarkarje spravilo v težave. Poleg tega pa se je na igrišču še kako poznala odsotnost poškodovanega Tadjana Škerla. Svojo nalogo so zelo dobro opravili mlajši igralci. Izkazala sta se predvsem Erik Malalan in Igor Valič . Veronika Danev KROMA ženska c-liga - 1. krog Tesen poraz poletovk v Gorici Ekipa nastopa letos okrepljena, vodi pa jo Andrej Vremec Gorizia 2002 - Polet 54:53 (12:12, 20:24, 40:34) POLET: Raja Peric, Veronika Danev 12, Iva Pertot 4, Darma Milič 16, Cristina Sustersich, Nika Nadlišek 9, Veronica Abrami 5, Karin Malalan 5, Fa-nika Di Lenardo, Katarina Budin 2. TRENERJA: Andrej Vremec in Erik Piccini. PON: Malalan in Milič; 3T: Nadlišek 2, Malalan 1. Poletove košarkarice so začele prvenstvo C lige s tesnim porazom na nedeljskem gostovanju v Gorici. Open-ke, ki jih letos spet vodi Andrej Vremec v družbi pomočnika Erika Piccinija, nastopajo v ligi okrepljene z nadarjenima Darmo Milič in Niko Nadlišek. Postavo bodo izmenično dopolnjevale nekatere perspektivne naraščajnice, v teku sezone pa bi se morala soigralkam po poškodbi pridružiti še rekonvalescentka Mateja Piccini. Prvi nastop se je ponesrečil tudi zaradi smole, ki so jo imele oranžne v končnici srečanja. Nekaj časa so pole-tovke tudi vodile, nato pa zmogle z dobro obrambo nadoknaditi osem točk zaostanka. Svoje je prispevala tudi trema, ki je privedla do naivnih napak v protinapadu. Sicer pa je videti, da je trener Vremec doslej veliko delal na individualni tehniki in torej proti postavljeni obrambi ter posebej proti coni dekleta še niso najbolje organizirana. Uvodni poraz mora punce hkrati spodbuditi, da na treningih poprimejo še bolj intenzivno. V prvenstvu nastopa šest ekip, poleg Poleta in Goričank še Codroipese, Pordenone '90, Scoglietto in Servolana. Domače tekme bo Polet igral ob sobotah ob 17.30 pri Briščikih in že v drugem krogu bo tu gostoval tržaški Scoglietto. Ostala izida 1. kroga: Codroi-po - Servolana 40:38, Scoglietto - Por-denone '90 49:54. UNDER15 ŽENSKE PN Team 90 - POLET 115:36 (31:10, 58:12, 89:22) POLET: Croselli 15, Grisoni 2, Tavčar, Bogatec 2, Slobec 2, Di Lenar-do 13, Sustersich 2, Šmid. TRENER: Andrej Vremec Totalno pomanjkanje borbenosti in samozavesti, ogromno število po neumnem izgubljenih žog v napadu, brezbrižno vračanje v obrambo in pomanjkljiva skupinska igra. Ti so bili žal glavni faktorji, ki so pripeljali poletovke do zasluženega, a nepotrebno visokega poraza proti sicer zelo solidni ekipi iz Pordenona. Škoda, saj bi naša dekleta s kančkom več požrtvovalnosti lahko vsaj omejile poraz na bolj dostojno razliko v koših. Tokrat žal ne moremo pohvaliti prav nobene, če morda izvzamemo Jano Croselli, ki je nosila breme svoje ekipe skozi vseh štirideset minut. (LoTa) UNDER 13 MOŠKI Breg - San Vito 68:43 (22:6, 42:14, 62:22) BREG: Visintin, Matiassich 8, Sternad 24, Berdon 2, Coretti, Grill, Zonta, Bachi 6, Viduli 4, De Luisa 2, Bole 18, Matarrese 4. TRENER: Kristjan Briščik. SON:16. Združena ekipa Brega in Bora si je zmago zagotovila že v drugi četrtini, ko si je z dobrimi napadi in predvsem dobrim skokom (izkazal se je Sternad) priigrala 28 točk prednosti. Trener Briščik se je seveda veselil zmage, ampak predvsem dejstva, da so mladi igralci pokazali lep napredek, saj so v lanski sezoni proti isti ekipi izgubili za celih 20 točk. Pohvalo zato zaslužijo prav vsi igralci. košarka - U1 7 Derbi osvojil Jadran ZKB Bor Cok - Jadran Zadružna kraška banka 53:57 (17:19, 36:34, 40:52) BOR ČOK: Nadlišek 2, Švara 15, Montalto 13, Kukic 2, Tanasijevic 6, Milič 3, Manta, Peretti, Pertot 9, Sancin 1, Bat-tigelli. TRENER: Lucio Martini. SON: 18; 3T: Švara 1, Milič 1. JADRAN ZKB: Pegan, Semolič 14, Košuta 10, Starec, Rauber 7, Zaccaria 12, Longo, Iosini 2, bembi 2, Žužek 8. TRENER: David Ambrosi. SON:16; 3T: Rauber 1. Jadran ZKB je povsem upravičeno osvojil slovenski derbi 7. kroga deželnega prvenstva U17. Prvi dve četrtini sta bili zelo izenačeni, kot zgovorno potrjujeta tudi končna izida. Srečanje na Stadionu 1. maja pa se je dejansko odločilo v tretji četrtini, ko so varovanci trenerja Ambrosija strnili vrste v obrambi in s hitrimi protinapadi spravili v hude težave gostitelje. Z izidom 18:4 so tako praktično zapečatili zmago. Obe ekipi sta igrali živčno, pri Boru pa se je poznala predvsem odsotnost Diega Celina (minuli teden si je huje poškodoval koleno na tekmi prvenstva U15). Peterko Bora Čok je tokrat namesto Robija Jakomina, ki je bil zaseden z deželno reprezentanco letnikov 93, vodil Lucio Martini, ki je po srečanju povedal naslednje: »Jadran je povsem zasluženo zmagal. Mi smo izgubili namreč preveč žog.« Trener Jadrana ZKB David Ambrosi pa je derbi ocenil takole: »Srečanje je bilo izenačeno vse do tretje četrtine, ko smo prevzeli pobudo in si priigrali 13 točk prednosti. Na igrišču se je na obeh straneh poznala določena živčnost, tako da je bilo kar precej izgubljenih žog na eni in drugi strani. Pohvalo zaslužita tokrat predvsem Jan Zaccaria in Ivan Semolič« Ostali izidi 7. kroga: Alba - Npg 68:72, Falconstar - Santos 42:64, Don Bosco - Isontina 56:42. Danes: Goriziana -Barcolana, Ronchi - Pallacanetsro TS. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Jadran - Alba 72:53 (28:18, 35:29, 49:41) JADRAN: Ugrin 6, Gregori 15, Che-melli 4, pertot 13, Tofolutti 2, Valentinuz, Kraus 6, Daneu 20, Valič 6, Satrec, Zhok, Žerjal. TRENERJA: Danijel Šušteršič in Mario Gerjevic. SON:14. Košarkarji združene ekipe so prišli do druge zaporedne zmage brez večjih težav, saj so vajeti igre imeli stalno trdno v svojih rokah. Pokazali so nekaj lepih akciji v napadu, izkazali pa so se tudi na skoku, kjer je blestel Niko Daneu, ki je bil z 18 skoki in 20 točkami najboljši mož na igrišču. Oja last Strategija Iz težkega položaja Veselje in potrtost Torek, 4. decembra 2007 Predmet poželenja 1B Torek, 4. decembra 2007 NOGOMET / elitna in promocijska liga - Pozitivna nedelja Juventina: dobra ocena mladim Kras ne igra dobro, ampak zmaguje Ekipa štandreškega društva plava v mirnih vodah - Repenski »rdeči« sedaj drugi 1. amaterska liga - Po derbiju pri Briščikih Točka mogoče bolj koristi Primorcu Doslej najslabši nastop Sovodenj PRIMORJE INTERLAND - PRIMOREC - Neodločen izid ne koristi nikomur? Primorju Interland (posnetek z nedeljskega derbija, prve od leve Alexander Kante, v skoku pa Peter Carli), ki je zadnji na lestvici, prav gotovo ne. Mogoče nekoliko bolj Primorcu, za katerega bi bil poraz že prava katastrofa, saj bi jih »rdeče-rumeni« celo prehiteli na lestvici. »Zadnje mesto bi bil za nas še dodatni psihološki udarec,« meni trener Primorca Roberto Sorrentino, ki je bil vsekakor delno zadovoljen z nastopom svojih va- rovancev. »Ustvarili smo številne priložnosti za gol, a ta čas nam je sreča res obrnila hrbet.« V taboru Primorja so po vodstvu resnično verjeli v zmago. »Ponudila se nam je lepa priložnost, a zatem je sodnik dosodil 11-metrovko še Primorcu,« je povedal branilec in eden od stebrov Primorja Edvin Brajnik »Doslej nismo imeli sreče, saj nismo še igrali v popolni postavi. Poškodbe in izključitve so že od začetka prvenstva na dnevnem redu. Zadnje mesto? Prvenstvo 1. AL je letos zelo kakovostno, mi pa nimamo napadalca, ki bi nam zagotovil določeno število zadetkov.« SOVODNJE - Nogometaš Eros Kogoj in predsednik Zdravko Kuštrin sta si bila enotna: »Čimprej je treba pozabiti na nedeljski nastop. Igrali smo slabo. Mogoče je bila to najslabša tekma v letošnji sezoni. Po golu Gradeseja smo popustili na celotni črti.« Sovodenjci so imeli le dve priložnosti za zadetek (Calligaris je v prvem polčasu zgrešil 100% priložnost). Še dobro, da je vratar Denis Pavio odlično branil, drugače bi bil poraz še hujši. (jng) 2. amaterska liga - Popoln izkupiček Na delu je pravi Breg Zarja Gaja petič zapored Trener Vitulič rešil težave s poškodbami - Zarja Gaja v nedeljo proti vodilnim BREG - »Dobro smo vedeli, da bo pela povsem druga muzika, ko bomo igrali v popolni postavi,« je komentiral načelnik nogometne sekcije Brega Giu-Iiano Prašelj. Trener Davor Vitulič je tokrat imel na razpolago skoraj vse svoje varovance. Breg je tako slavil kar v gosteh proti Chiarboli, ki je solidna ekipa. »Igrali smo dobro, čeprav - po našem vodstvu - so domačini dobesedno oblegali naša vrata. Na srečo jim ni uspelo zadeti, nasprotno pa smo mi še enkrat zatresli mrežo Chiarbole,« je še dodal Prašelj, ki je pohvalil nastop Mitje Laurice. »V obrambi igra res fe-nomenalno.« ZARJA GAJA - »Zmaga bi morala biti bolj izdatna,« je uvodoma povedal nogometaš Zarje Gaje Marko Ka-riš. »Satti bi lahko kar trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Dve lepi priložnosti je imel še Fratnik. Igrali smo dobro in prepričljivo. V obrambi smo zelo malo tvegali. Domio je solidna ekipa. So mladi, se borijo in so čvrsti. Mi pa se nismo pustili presenetiti. V nedeljo nas čaka nadvse težka tekma proti Piedimonteju, ki nekoliko presenetljivo vodi. Igrati moramo koncentrirano in predvsem v napadu moramo biti bolj natančni.« Pri Zarji Gaji je na sredini igrišča dobro igral Vili Bečaj. postave ekip naših društev ELITNA LIGA Tolmezzo - Juventina 1:1 (0:0) STRELEC: v 80. min. Giarrusso. JUVENTINA: Furios, Terpin, Morsut, Ballaminut, Degrassi, Giarrusso, Contin, Pantuso, Pe-teani, Gordini, Kogoj (Gaggioli). TRENER: Dante Portelli. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Sangiorgina 1:0 (0:0) STRELEC: v 48. min. Botta. KRAS: Carli, Nonis (Radovini), Vi-sintin, Centazzo, Ventrice, Botta, Metullio (Stabile), Batti, Kneževič, Giorgi, Orlando. TRENER: Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Primorje Interland - Primorec 1:1 (0:0) STRELCA: v 75. Dagri iz 11-m, in v 79. Micor iz 11-m. PRIMORJE: Percich, Ferro, Braj-nik, Davide Ravalico, Scarpa, Da-gri, Alan Ravalico, Kante (D'Oron-zio), Pipan, Pauletič (Colasuonno), Siccardi. TRENER: Nevio Bidussi. PRIMOREC: Trevisan, Santi, Emili, Dibenedetto, Farra, Laghezza (Lanza), Carli, Mercandel, Kreva-tin, Braini, Micor. TRENER: Roberto Sorrentino. Sovodnje - Gradese 0:2 (0:1) SOVODNJE: Pavio, Pacor, Robert Figelj (Bregant), Kogoj (Matija Fi-gelj), Feri, Tomšič, Trampus, Cal-ligaris, Portelli, Assi (Colapinto), Reščič. TRENER: Claudio Sari. 2. AMATERSKA LIGA Chiarbola - Breg 0:2 (0:1) STRELCA: v 20. Degrassi, v 80. min. Bernobi. BREG: Barbato, Legovich, De-grassi, Laurica, Gargiuolo, Sovič, Coppola, Zidarich (Gustini), Ber-nobi, Pernorio, German (Pedarra). TRENER: Davor Vitulič. Zarja Gaja - Domio 1:0 (1:0) STRELEC: v 34. min. Satti iz 11-m. ZARJA GAJA: Carmeli, Bernetič, Martin Grgič, Mihelčič, G. Križmančič, V. Križmančič, Kariš, Satti (Asselti), Fratnik (Ghezzo), Bečaj, Palmisano (Clarich). TRENER: Moreno Nonis. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Montebello Don Bosco 1:1 (1:0) STRELEC ZA MLADOST: Ferlez v 30. min. MLADOST: Kuštrin, Zorzin, Ba-tistič, Škabar, Padovan (Bensa), Jarc, Pellegrino, Bressan, Terpin, Ferlez, Radetič. TRENER: Fabio Sambo. JUVENTINA - Po seriji hujših spodrsljajev (4:0 proti Palmanovi in Azzaneseju) se je Juventina lepo pobrala. V nedeljo so v Tolmeču (1:1) zabeležili peti zaporedni pozitivni izid, kar v zahtevni elitni ligi ni od muh. Trener Dante Portelli je poslal na igrišče zelo mlado postavo. Odsotni so bili vsi veliki kalibri, v prvi vrsti poškodovani Cristian Devetak in bolni (gripa) Dario Kovic. »Kljub temu smo vsi dali vse od sebe,« je uvodoma povedal napadalec ManueI Pe-teani. »Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Tolmezzo je povedel, zatem pa smo pritisnili na plin. V obrambi smo nekoliko tvegali, a na koncu je bil ves trud poplačan. Giarrusso je s kančkom sreče premagal nasprotnikovega vratarja. Neodločen izid pa je povsem pravičen,« je še dodal Peteani. KRAS KOIMPEX - Repenski »rdeči« so še tretjič zapored zmagali in se tako povzpeli na drugo mesto na lestvici. Za vodilnim San Luigijem, ki ne kaže znakov popuščanja, zaostajajo le eno točko. V vratih je tokrat (po sedmih tekmah) znova igral Edvin Carli. »Vsi vratarji (Jaš Grgič je poškodovan in bo okreval šele čez nekaj mesecev op. ur.) smo zelo kakovostni, tako da se trener Alejnikov poslužuje tako imenovanega 'turn-overjaj« nam je obrazložil Edvin, ki je nedeljski nastop ocenil le z zadostno oceno. »Nismo igrali dobro in na koncu je bilo pomembno le, da smo zmagali. Po našem zadetku so gostje bili večkrat nevarni. Vsekakor je bila naša obramba vedno na svojem mestu. Sedaj nas čaka serija vsaj na papirju lažjih tekem, tako da moramo pred božično-novoletnim premorom nujno nanizati še nekaj zmag.« DRŽAVNI POKAL - Kras bo jutri ob 20. uri v Tržiču igral polfinalno tekmo državnega pokala proti ekipi Manzanese, ki vodi v elitni ligi. V primeru neodločenega izida bo finalist znan šele po enajstmetrovkah. (jng) 3. al Pri Mladosti so pozabili, kako se zmaga Pri doberdobski Mladosti si grizejo nohte. »Ne vem kaj se dogaja, ampak letos nam res ne uspe zmagati,« je povedal spremljevalec »rde-če-plavih« Ezio Bressan. »Tržaški nasprotnik je igral brez petih di-skvalificiranih nogometašev. Prepričan sem bil, da bodo v težavah, toda ni bilo tako, čeprav smo prvi po-vedli in gostje so zaradi izključitve igrali celo z desetimi igralci. Znova je bil kriv padec koncentracije, tako da je Montebello izenačil.« Za Mladost, ki bo v nedeljo prosta, je edini zadetek dosegel Daniel Ferlez. 22 let je bila približno srednja starost nedeljske postave Juventine v Tolmeču. Lahko bi bila še nižja, če je ne bi dvignil 26-letni vratar Giulio Furios. Najmlajši nogometaš je bil 17-letni Raffaele Contin (letnik 1990). 4 zadetki v zadnjih štirih krogih so izkupiček 29-letnega Krasovega napadalca Danieleja Botte, ki je bil odločilen v zadnjih treh krogih (tri zmage, proti San Luigiju, Centro Se-dii in Sangiorgini). Botta je doslej igral na vseh enajstih tekmah, zbral pa je sedem zadetkov. ENAJSTERICA TEDNA 1 Ed vin CarJi—Denis PavioH (Kr as Koimpex) (Sovodnje) I Mitja LauVyica^y I (Breg) Goran Križmančič Marko ( (Zarja Gaja) Milenkovic Vesna) Sandi Kogoj Vincen (j ">J.uventina) zo.Giarrusso\ uventina) jMatteo Pipan y TPrimorjellnterland) \ Vili Bečai / Max (Zarja Gaja) Micor (Pri morec) Daniel Ferlez (Mladost) | Elitna liga izidi 11. kroga Manzanese - Fincantieri 5:0; Monfalcone - Torviscosa 0:0; Muggia - Vesna 2:2; Pordenone - Palmanova 2:2; Sevegliano - Casarsa 1:1; Tolmezzo - Juventina 1:1; Tricesimo - Gonars 0:2; Union 91 - Azzanese 2:3. Manzanese 11 B 2 1 21:5 26 Monfalcone 11 5 4 2 12:7 19 Torviscosa 11 5 4 2 11:7 19 Pordenone 11 5 3 3 13:13 1B Fincantieri 11 6 0 5 14:16 1B Azzanese 11 4 4 3 14:12 16 Tricesimo 11 4 3 4 14:14 15 Juventina 11 4 3 4 9:18 1S Palmanova 11 4 2 5 20:20 14 Muggia 11 4 1 6 19:17 13 Gonars 11 3 4 4 9:10 13 Vesna 11 1 S 2 13:14 11 Tolmezzo 11 2 5 4 B:12 11 Union 91 11 3 2 6 11:16 11 Sevegliano 11 1 6 4 9:11 9 Casarsa 11 1 5 5 11:15 B PRIHODNJI KROG Juventina - Monfalcone; Vesna - Union 91. Promocijska liga IZIDI 11. KROGA Isonzo Lignano - Staranzano Santamaria 0:1; Kras -Cervignano - Capriva 1:2; Corno 1:3; San Lorenzo -Luigi - Pertegada 3:0. - Centro Sedia 2:1; 2:2; Mariano -Sangiorgina 1:0; Pro Romans - Virtus Pro Gorizia 1:1, San San Luigi 11 7 2 2 22:12 23 Kras Koimpex 11 e 4 1 1S:10 22 Lignano 11 6 3 2 19:10 21 Centro Sedia 11 6 2 3 12:7 20 Pro Gorizia 11 5 3 3 11:B 1B Pro Cervignano 11 4 5 2 14:13 17 Pro Romans 11 4 4 3 10:9 16 Sangiorgina 11 3 5 3 12:11 14 Staranzano 11 2 B 1 10:9 14 Capriva 11 3 5 3 7:9 14 Santamaria 11 3 3 5 9:12 12 Virtus Corno 11 2 5 4 9:13 11 San Lorenzo 11 2 4 5 9:14 10 Mariano 11 1 5 5 4:9 B Pertegada 11 2 2 7 7:13 B Isonzo 11 1 2 B B:19 5 PRIHODNJI KROG Isonzo - Kras 1. amaterska liga IZIDI 11. KROGA Azzurra - San Sergio 0:2; Gallery - San Canzian 3:1; Pieris - Villesse 2:1; Primorje - Primorec 1:1; Ruda . Aquileia 1:3; San Giovanni - Ponziana 2:2; Sovodnje - Gradese 0:2; Turriaco - Medea 2:1. San Giovanni 11 7 3 1 22:12 24 Aquileia 11 6 4 1 1B:9 22 Turriaco 11 5 6 0 16:11 21 Gallery 11 5 3 3 19:14 1B Gradese 11 6 0 5 1B:16 1B Villesse 11 5 2 4 14:14 17 Ponziana 11 3 7 1 19:13 16 Pieris 11 3 6 2 13:11 15 San Sergio 11 4 2 5 17:16 14 San Canzian 11 4 2 5 1B:19 14 Medea 11 3 4 4 15:17 13 Ruda 11 3 3 5 15:1B 12 Sovodnje 11 2 S 4 13:16 11 Azzurra 11 2 3 6 11:19 9 Primorec 11 1 4 e 19:27 7 Primorje 11 1 2 S 11:26 S PRIHODNJI KROG: Ponziana - Primorje; Primorec - Gallery; Ruda - Sovodnje. 2. amaterska liga IZIDI 11. KROGA Audax - Lucinico 1:1; Begliano - Muglia 2:1; Chiarbola - Breg 0:2; Costalunga - Ronchi 0:0; Mossa - Piedimonte 0:1; Opicina -Esperia 1:3; Zarja Gaja - Domjo 1:3; Zaule - Moraro 1:1. Piedimonte 11 9 1 1 20:6 2B Costalunga 11 B 3 0 24:5 27 Zarja Gaja 11 e 3 2 17:10 21 Ronchi 11 5 6 0 15:9 21 Zaule 11 6 1 4 23:1B 19 Esperia 11 5 3 3 15:11 1B Breg 11 S 2 4 11:14 17 Chiarbola 11 4 3 4 12:13 15 Domio 11 4 2 5 14:13 14 Audax 11 3 3 5 12:17 12 Opicina 11 3 2 6 1B:20 11 Moraro 11 1 6 4 10:15 9 Begliano 11 3 0 B B:16 9 Lucinico 11 2 3 6 12:23 9 Muglia 11 2 2 7 9:17 B Mossa 11 1 2 B 7:20 5 PRIHODNJI KROG: Breg - Opicina Piedimonte - Zarja Gaja. 3. amaterska liga IZIDI 11. KROGA Aiello - S.Andrea 0:1; Aurisina - Union 2:1; Campanelle - Malisana 2:0; Castions - Romana 3:0; Fiumicello - Terzo 0:1; Mladost - Montebello 1:1; Torre - Cgs 5:3; Strassoldo je bil prost. Castions 10 9 0 1 23:2 27 S.Andrea 10 B 1 1 20:2 25 Romana 11 7 3 1 1B:5 24 Torre 10 7 1 2 27:13 22 Terzo 10 6 3 1 13:4 21 Fiumicello 10 4 3 3 15:11 15 Malisana 10 4 3 3 11:14 15 Aurisina 11 4 0 7 11:14 12 Cgs 11 3 1 7 20:25 10 Mladost 11 2 4 S 9:16 10 Union 10 2 2 6 12:15 B Strassoldo 10 1 5 4 13:23 B Montebello 10 1 4 5 7:17 7 Campanelle 10 2 1 7 10:30 7 Aiello 10 1 1 B 5:23 4 PRIHODNJI KROG: Mladost bo prosta / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. decembra 2007 19 alpsko smučanje - Poleg Gadov bodo tekmovali tudi drugi SK Devin, SPDG in SK Brdina • t ^ • • I «Vi f manj intenzivno z najmlajšimi Pri ŠD Mladina in SK Devin bodo občasno tekmovali tudi člani in veterani SK Devin je pretekli petek v Nabrežini predstavil svojo dejavnost SLOSPORT Ob ekipi Ski pool Gadi bodo tekmovalno dejavnost v letošnji sezoni gojili tudi SK Brdina, SPDG in SK Devin, ki sicer sodeluje v združeni ekipi Gadov, a bo ločeno vodil delo najmlajših. »Zaradi povpraševanja po tekmovalni dejavnosti smo letos sestavili ekipo desetih babyjev/cicibanov in dečkov/naraščaj-nikov. Celotno delo pa ne bo zastavljeno tako intenzivno,« je pojasnil predsednik SK Brdina Rado Šuber. Tudi pri goriškem društvu bo tekmovalna dejavnost potekala na la-godnejši način: otrokom bodo društveni trenerji ponujali dodatne dni na snegu, poleg smučarskih tekem v organizaciji zamejskih klubov pa se bosta obe ekipi udeležili nekaterih deželnih FISI-tekem. Openski smučarski klub je že začel z vadbo: novembrske praznike so smučarji izkoristili za prve treninge. Skupino desetih tekmovalcev vodijo Aljoša Gojanc, Meta Lavrič in Renato Ogrizek. Z vadbo bodo nadaljevali že ta vikend (če bodo snežne razmere primerne), pred prvimi nastopi pa bodo trenirali tudi na zimovanju v kraju For-ni di Sopra. mladinski nogomet - Deželni naraščajniki Pomlad v začaranem krogu Najmlajši 1994 s porazom zaključili prvi del prvenstva - Neobičajen 0:0 začetnikov B ekipe Palmanova - Pomlad 2:1 (1:0) STRELEC ZA POMLAD: Martin Jarc v 50. min. POMLAD: Bandi, Petrovački, Jev-nikar, Candotti, Kovacic, Dolliani, Jan Čok, Aljoša Čok, Martini, Kuret (Zerjal), Kerpan (Jarc). TRENER: Marino Kragelj. IZKLJUČEN: Kovacic. Še en soliden nastop deželnih na-raščajnikov Pomladi, ki pa na žalost ni obrodil sadov. »Fantje so dokazali, da sploh ne nameravajo vreči pušk v koruzo. Zadovoljen sem z njihovim nastopom, negativno oceno pa bi dal sodniku, ki je spregledal dva nedovoljena položaja, s pomočjo katerih so gostitelji dosegli oba zadetka,« je dejal trener Marino Kragelj. »Dejansko smo držali vajeti igre v svojih rokah. Nasprotnik se je v glavnem branil in malokrat bil nevaren v našem kazenskem prostoru. Mi pa smo dvakrat zadeli prečko (enkrat z Jarom Martinijem in z Matteom Dollianijem) in zgrešili še vsaj tri dobre priložnosti.« Kljub temu so gostje v prvem polčasu povedli. V drugem polčasu je trener Kragelj poslal na igrišče skriti orožji, Jarca in Zer-jala. Martin Jarc je po desetih minutah izenačil. Nasprotnikovega vratarja je premagal z lepim strelom z glavo. Zatem je kmalu sledila še ena hladna prha za Pomlad. Sodnik je spregledal off-side in nasprotnikov napadalec je poslal žogo za Bandijev hrbet. Pomlad je tako še enkrat ostala praznih rok. »To je že pravi začaran krog, čeprav sem optimist in prej ali slej se bo obrnilo na bolje. Razen na dveh ali treh tekmah smo bili vselej enakovredni ali boljši nasprotnik. Epizode in napake pa so nam bile vsakič usodne,« meni Kragelj. V nedeljo se je lažje poškodoval Alex Kuret. Kovacic pa je bil izključen in ga v nedeljo proti Donatellu zanesljivo ne bo. Martin Jarc je v Palmanovi dosegel izenačujoči zadetek, kar pa v nadaljevanju ni bilo v veliko pomoč. Gostitelji so pred koncem tekme še enkrat premagali vratarja Bandija KROMA DANES - Deželni najmlajši: Pomlad - Donatello ob 18.30 v Križu. NAJMLAJŠI 1994 San Luigi A - Pomlad 4:0 (2:0) POMLAD: Butul, Skupek, Paolet-ti, Bonetta, Guidone, Porro, Kerpan, Bolognani, D'Oronzio (Daneu), Krasni-qui (Vidoni), Marussi. TRENER: Maki-vič. Najmlajši Pomladi so v poskusnem prvenstvu za letnike 1994 zaključili prvi del prvenstva z visokim porazom. »Razlika na igrišču ni bila tako velika. Rezultat je prav gotovo nekoliko prehuda kazen, čeprav smo sami krivi, saj smo naredili celo vrsto neumnih napak,« je ocenil po- Naraščajniki IZIDI 1 2. Najmlajši IZIDI 12. KROGA KROGACormor Manzanese 0:4; Donatello - Extra - Gemonese 3:0; Fut. Giovan - Ponziana Monfalcone 3:2 Palmanova - Pomlad 2:1; 1:2; Pomlad Donatello je bila preložena; Pordenone - Pro Romans 3:0; San Giovanni - Ronchi - Lignano 7:1; Tolmezzo - Pordenone Fut. Giovani 2:0. 1:4. Donatello 12 10 2 0 30:7 32 Pordenone 12 12 0 0 s0:8 3e S.Giovanni 12 9 2 2 31:17 2e Donatello 11 10 0 1 s0:3 30 Pordenone 12 7 3 2 2s:12 24 Fut. Giovani 11 7 1 4 20:1e 22 Monfalcone 12 e 2 3 1e:9 20 Tolmezzo 12 7 0 s 23:1e 21 Manzanese 12 e 0 e 21:14 18 Extra 12 e 0 e 24:12 18 Palmanova 11 s 1 s 11:20 1e Ponziana 12 s 1 e 17:20 1e Pro Romans 12 s 1 e 18:22 1s Pomlad 11 4 0 7 15:28 12 Cormor 12 2 2 s 13:31 10 Ronchi 12 3 2 7 17:19 11 Fut. Giovani 12 2 3 7 9:17 9 Lignano 12 2 0 10 9:42 e Pomlad 12 2 0 10 10:28 e Gemonese 12 1 0 11 s:e3 3 PRIHODNJI KROG Pomlad - Donatello PRIHODNJI KROG Lignano - Pomlad Pri goriškem društvu pa še niso začeli s treningi. 15 mladincev bo treniralo pod vodstvom Natalina Culot, Dušan Carli pa bo kot lani vodil predtekmovalno skupino najmlajših. SK Devin pa uvaja najmlajše v smučarsko sezono na plastični progi v Nabrežini. Društveni učitelji Marko Presl, Alessio Sibilla in Janja Del Linz vodijo enkrat tedenske tečaje od oktobra. »Predvsem pri začetnikih, ki še osvajajo elementarne spremembe smeri, je plastična steza zelo primerna. Tu dobijo tisto sigurnost, ki jim omogoča, da na snegu premagajo strah,« je pojasnil Presl. Tečaj na plastični progi se je zaključil prejšnji vikend, že ta konec tedna pa se bo karavna mladih smučarjev preselila na snežno podlago. Marko Presl in Alessio Sibilla bosta vodila skupino 14 predtekmoval-cev: »Skupino bomo razdelili v dve manjši homogeni ekipi, da bo delo bolj kakovostno,« je predsta vil Presl in do dal, da se bo ta skupina udeležila tudi deželnih FISI-tekem. Ostali najmlajši smučarji pa se bodo udeležili neuradnih tekem, ki jih organizirajo zamejska društva, mogoče tudi trofeje Bibe- ron. Novoletne praznike bodo Devinovi smučarji preživeli na Oklinih, kjer bodo opravili tudi prve treninge med koli. Pri ŠD Mladini in SK Devinu bodo tekmovali tudi člani, masterji in veterani, ki se bodo udeležili nekaterih deželnih tekem in tekem, ki jih organizirajo zamejski klubi. Devinovi masterji in člani so teden dni trenirali na ledeniku, nekateri pa se redno udeležujejo kondicijskih priprav v sklopu projekta Ski pool Gadi. Ü] Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v sredo 5. decembra ob 20.30 na sedežu SK Brdina. OOZUS obvešča učitelje 1. 2. in 3. stopnje, ki jih ne zanima seminar ISIA, da se vpišejo v uradu ZSŠDI na pred-sezonski seminar, ki bo v nedeljo 16. decembra 2007 na smučiščih FJK. Kotizacija seminarja bo izračunana glede na število prijavljenih. Vpise sprejemamo do petka 7. decembra 2007. možni trener Valter Ridolfi. Pomlad je nastopila v precej okrnjeni postavi, povrh tega se je poškodoval še Krasniqui, ki si je zlomil ključnico. »Kako bi ocenil prvi del prvenstva? Mogoče s 5+, saj se nismo bog-ve-kako izkazali. Začetek prvenstva ni bil najboljši, zatem pa smo se reorganizirali in zbrali nekaj zmag. Res pa je, da smo večkrat nastopili z okrnjeno postavo,« o prvem delu meni Ridolfi. Ostali izidi: Itala San Marco - Mug-gia 5:1, Ponziana - San Luigi B 4:1, San Giovanni - Monfalcone 2:1, , San Sergio je bil prost. Vrstni red: Ponziana 21, Itala, San Sergio 19, San Luigi A 14, San Luigi B, San Giovanni, Pomlad 9, Monfalcone 3, Muggoa 0. Prihodnji krog (24.2.2008): Ponziana - Pomlad. ZAČETNIKI 7:7 Cgs B - Pomlad B 0:0 POMLAD: Carli, Racman, Stojko-vič, Ferluga, Sancin, Kovačič, Caselli, Guštin, Laschizza, Esposito. Neodločen izid brez zadetkov je nekoliko neobičajen za to mladinsko prvenstvo. Vsekakor tekma je bila vseskozi zanimiva in pestra. Obe ekipi sta imeli številne priložnosti za zadetek, ki pa jih niso znali izkoristiti. Ostali izidi: S. Andrea C - Roiane-se 2:5, Fani - Ponziana C 5:4, San Luigi B - Ponziana B 3:2, Altura - Domio 1:4, Cgs A - Esperia 10:0, Trifoglio - Gallery 3:10. šah - Šolsko pokrajinsko prvenstvo Odlične uvrstitve naših osnovnošolcev 1. Andraž De Luisa (Bevk) pred Liamom Visintinom (Sirk)! V organizaciji zavoda Žige Zois in tržaškega šahovskega društva SST 1904 je bilo v soboto v osnovni šoli »Sacro Cuore« pri Sv.Justu osnovnošolsko prvenstvo v šahu za posameznike. Udeležilo se ga j e 31 mladih šahistov, ki so zastopali pet šol: gostitelje Sacro Cuore, Bevk z Opčin, Sirk s Križa, Finžgar z Barkovelj in Ribičič od Sv.Jakoba. Kar 22 tekmovalcev je zasto palo šole s slo ven skim uč nim jezikom, us peh pa je bil soraz me -ren udeležbi. Na absolutno prvo mes to se je na mreč uvrs til predstavnik šole Bevk Andraž De Luisa, ki je zma gal vseh sedem dvo bojev. V zadnjem kolu je premagal tudi glavnega favorita Alberta Juris-sevicha (Sacro Cuore), ki je pred nedavnim uspešno nastopil na absolutnem državnem mladinskem prvenstvu. Takoj za njim sledi z enim samim porazom Liam Visin-tin ( Sirk), ki je bil tudi naj bolj ši let -nika 1998. Od 3. do 6.mesta so štirje tekmovalci: že omenjeni Jurisse-vich, Devan Štoka, Luca Ghira in Jana Prašelj (vsi Sirk). Slednja je prejela pokal kot najboljša v ženski konkurenci pred Urško Petaros Bevk (4 točke) in Ksenijo Kosmač (Sirk, 3,5 točk). Nagrajeni so bili še Rickard Košuta (Bevk, najboljši letnika 1999) ter Mojca Petaros (Bevk) in Ne ža Zobec (Ri bi čič) kot naj bolj ši let ni kov 1998 in 1999 v ženski konkurenci. Na splošno pa gre poh vali ti prav vse tek mo val ce, ki so se hrabro in pošteno borili do konca. Bolj izkušeni so pokazali že zelo dobro šahovsko znanje, novinci pa, da so že veliko napredovali. Izhodišče za ekipno prvenstvo pa je predvsem za šole openskega didaktičnega ravnateljstva res dobro, saj bi lahko z združenimi močmi lahko ciljali celo na uvrstitev na državno prvenstvo, ki bo maja prihodnjega leta v Jesolu. Končna lestvica: 1. Andraž De Luisa (Bevk) 7/7, 2. Liam Visentin (Sirk) 6/7, 3. - 6. Alberto Ju-rissevich (Sacro Cuore), Devan Štoka, Luca Ghira in Jana Prašelj (vsi Sirk) 5/7, 7.-8.Gabrijel Žetko (Finžgar) in Lorenzo Zubin (Sacro Cuore) 4,5/7, 9.-14.mesto Christian Zurini (Finžgar), Jan Košuta (Sirk), Urška Petaros, Jakob Jazbec ( oba Bevk), Nicola Giuliani in Simone Diomede (oba Sacro Cuore) 4/7, 15.-17.mesto Ksenija Kosmač (Sirk), Andrea Cernettich in Marco Del Monte (oba Sacro Cuore) 3,5/7, 16.-23.mesto Kiljan Babuder (Bevk), Max Zuliani (Finžgar), Rickard Košuta (Bevk), Alex Bole /Finžgar) Lorenzo Obersnel (Ribičič) in Aurora Apone (Sacro Cuore) 3/7, 24.-27.mesto Ksenija Vremec, Mojca Petaros (obe Bevk), Filippo Apone (Sacro Cuore) in Anja Struna (Ribičič) 2,5/7, 28.-30.mesto Monica Camerini (Sacro Cuore) Neža Zobec in Valeria Carmignano (obe Ribičič) 2/7, 31. Giorgia Carmignano (Ribičič) 1,5/7. Marko Oblak 2 0 Torek, 4. decembra 2007 ODBOJKA / DEŽELNA PRVENSTVA - Konstanta v letošnji sezoni Porazov je bilo tudi tokrat več kot zmag Drugi zaporedni uspeh Vala Imse - Sloga List bo lahko zadihala nase številke Tudi ta teden smo zabeležili več porazov kot zmag, kar se bo očitno v letošnji sezoni redno dogajalo, med uspehi pa bi ta teden izpostavili drugo zaporedno zmago Valovih odbojkarjev, ki so v gosteh premagali Basiliano. Mladi Valovi odboj -karji so tokrat igrali svojo doslej najboljšo tekmo in tako zasluženo prepričljivo slavili. Z novo zmago se je položaj Jeronči-čevih varovancev nekoliko izboljšal (Val Imsa deli zdaj 9. mesto s Cusom), drugi zaporedni uspeh pa je gotovo vlil našim od-bojkarjem dodatnega elana in samozaves- Na moškem derbiju D-lige v Gorici je bilo tudi precej napak, na koncu pa je zmagala Olympia Tmedia PRINCIC ti, tako da lahko pričakujemo, da bodo odslej igrali vedno boljše. Predzadnje mesto, ki vodi v D ligo, pa po sobotnem krogu zaseda Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje, ki tudi letos očitno nima sreče. Po dobri igri v prvem krogu Sočanom ni več uspelo zmagati. Na nekaterih tekmah se jim je poznalo, da niso bili v pravi formi, na drugih pa so morali zaradi odsotnosti nekaterih odbojkarjev igrati s spremenjeno postavo. Tako je bilo tudi v soboto, ko so po samih treh setih (vsi izidi so bili sicer zelo tesni) izgubili proti Buii, za kate- ro igra tudi bivši slogaš Ambrož Peterlin, ki je bil med boljšimi na igrišču. Liga je vsekakor letos izredno izenačena, tako da se da med prvenstvom še marsikaj nadoknaditi, varovanci trenerja Battistija pa morajo paziti, da jih ne zajame malodušje, saj imajo za sabo že eno negativno izkušnjo v tem prvenstvu. Praznih rok je tokrat ostala Sloga Tabor Televita, ki je morala v gosteh priznati premoč Prate. Slogaši so uspešno napadali preko centrov, to pa ni bilo dovolj za novo zmago naše ekipe, ki vsekakor ostaja v zgornji polovici lestvice. V ženski C ligi j e Sloga List s pomembno zmago proti Virtusu na lestvici prehitela dve ekipi, tretjo pa dohitela, tako da lahko igra naslednje tekme nekoliko bolj sproščeno. Na svoji prvi pravi tekmi v boju za obstanek naše igralke niso odpovedale in zasluženo zmagale. Zanimivo je, da so se Maverjeve varovanke z Vir-tusom letos pomerile že tretjič, v pokalu pa so obakrat izgubile, zmaga v prvenstvu pa je gotovo veliko pomembnejša. Cioc-chijeva in soigralke pa morajo samozavestno igrati tudi na ostalih tekmah, saj lahko presenetijo marsikaterega nasprotnika, kar so že dokazale na tekmi z Libertasom, ki je na papirju precej boljši. V tej ligi se zdijo trenutno Porcia, Lucinico/Farra, Martignacco in Biesse Triveneto nekoliko boljši od ostalih, tako da se bodo verjetno prav te štiri ekipe potegovale za napredovanje (Porcia je edina še nepremagana). V ženski D ligi je združena ekipa Bora in Brega po razburljivi tekmi, ki pa ni bila na zelo visoki ravni, saj je bilo napak na obeh straneh mreže preveč, ohranila četrto mesto na lestvici. Vedno slabši pa je položaj Kontovela in Govolleya Kmečke banke, ki sta spet izgubila. Kontovelke so sicer tekmo dobro začele, tako da je zgledalo, da bodo končno spet prišle do zmage, v nadaljevanju pa so na žalost popustile in se morale tako sprijazniti z novim porazom, čeprav je bil nasprotnik v njihovem dometu. Goričankam se je na tekmi proti Pasianu poznala odsotnost centra Maniajeve, poleg tega so spet slabo igrale v obrambi. Dva seta pa so Pete-janove varovanke izgubile na razliko. Če bi v ključnih trenutkih ohranile mirno kri, bi se lahko gotovo veselile zmage. V moški D ligi je Olympia Tmedia presenetljivo gladko osvojila derbi s Slogo. Obe ekipi sta igrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi domačini pa so manj grešili in na koncu povsem zasluženo slavili. Goričani so se z novimi tremi točkami povzpeli na peto mesto, v zgornjem delu lestvice pa ostaja tudi Sloga. Kot kaže, so Porcia, Rigutti in Fincantieri nekoliko boljši od ostalih ekip v ligi, sledi pa jim pet ekip, ki se vse lahko potegujejo za zadnji dve mesti v play-offu. TOPSCORERTEDNA Ženske: Paula Uršič (Govolley Kmečka Banka) 26. Moški: Michele Ombrato (Val Imsa) in Igor Valentinčič (Soča ZBDS) 15. TOP SCORERJI Ženska C-liga: C. Fazarinc 85, S. Cvelbar 62, I. Pertot 59, I. Gantar 51. Moška C-liga: M. Ombrato 97, V. Kante 74, D. Riolino 62, S. Černic 61, G. Testen 59, L. Lavrenčič 56, I. Valentinčič 54, N. Pantič 46, D. Slavec 40. Ženska D-liga: I. Černic 139, P. Uršič 105, S. Bukavec 97, I. Flego 90, M. Starc 84, , K. Spetič 78, I. Mania in K. Vodopivec 76, A. Verša 71, M. Zavadlav 60, A. Žužič 59, A. Colsani 53, M. Della Mea 58. Moška D-liga: D. Faganel 102, T. Lango 83, S. Rožac 72, D. Iozza 66, M. Romano 54, L. Terčič in D. Dor-nik 45, D. Cettolo 42. ZANIMIVOST - Nenavaden razplet v Trstu Po banalni napaki sodnika so pri Buii iz muhe naredili slona in nerodno izgubili tekmo Združena ekipa Bora in Brega je v soboto igrala precej slabše kot na zadnjih tekmah. Plave so bile na splošno premalo učinkovite v napadu in so bile že na pragu poraza, a so imele v končnici tekme precej sreče, saj je nasprotnice in njihovega trenerja povsem zmedel sodnik. Slednji je namreč v tie-breaku pri rezultatu 14:12 za Buio narobe pokazal, čigava je točka. Odbojkarice Buie so se tako že veselile zmage, nato pa opazile, da je sodnik (povsem pravilno) točko v resnici prisodil domači ekipi, saj se je napad Buie končal v mreži. Buia je povsem neupravičeno dolgo časa protestirala in zahtevala od sodnika ponovitev akcije, še po- sebno živčen pa je bil trener, ki mu je zato sodnik povsem upravičeno pokazal še rumeni karton. Po kazenski točki je bil rezultat tako 14:14. Odbojkarice Buie so bile nato povsem zmedene in potrte, bolj izkušene domače igralke pa so to spretno izkoristile. Petnajsto točko je dosegla Vodopivčeva z asom, kije s servisom spravila v težave nasprotnice tudi v zadnji akciji. Združena ekipa je tako brez težav prestregla šibek napad Buie, protinapad pa je uspešno zaključila Spetičeva. Buia in njena zelo nešportna publika (tako neolikanih gledalcev na Stadionu 1. maja v zadnjih letih še ni bilo) sta dolgo protestirali še po koncu srečanja. INTERVJU - Paola Uršič, igralka pri Govolleyju, trener pri Soči »Pokazati moramo več« Članska ekipa premalo borbena - D-liga se je zdi kakovostna - Pogreša sodelovanje med društvi Po nekaj sezonah na državni ravni in v C ligi, se lani Govolley ni vpisal v nobeno člansko prvenstvo. Letos pa so se pri goriškem društvu odločili za nastop v deželni D ligi z nekaterimi izkušenimi igralkami in z vrsto še zelo mladih odbojka-ric. Trener Rajko Petejan je bil pred prvenstvom prepričan, da bo lahko njegova ekipa v prvenstvu odigrala vidno vlogo, doslej pa so Goričanke v glavnem razočarale, saj so zmagale le enkrat, igrale pa so pod svojimi sposobnostimi, kot nam je potrdila tudi Paola Uršič, ki je ena izmed bolj izkušenih igralk Govolleya: »Začele smo slabo. V polju nismo dovolj agresivne, premalo natančen pa je tudi sprejem, tako da igramo zaradi tega zelo malo s centra in je igra predvidljiva. V glavnem napadava samo Ilaria Černic in jaz, tako da imajo nasprotnice v bloku in obrambi lažjo nalogo. Pogrešam pa tudi borbenost in odločnost. Res je, da smo v glavnem neizkušena ekipa, vseeno pa bi morale biti bolj borbene. Boljše bi morale tudi trenirati.« V soboto ste dva seta izgubile na razliko, kar pomeni, da bi bil lahko končni rezultat tudi drugačen. »Res je. V drugem setu smo igrale dobro in nasprotnice nadigrale, v prvem in tretjem pa smo v končnici odpovedale. To se nam pogosto dogaja. Na koncu se zmede-mo in ne damo žoge na tla.« V D ligi igraš prvič. Kakšno se ti zdi prvenstvo? »Nisem pričakovala, da bo tako zahtevno. Je kar izenačeno in po mojem ni bistveno slabše od C lige. V C ligi je sicer nekaj ekip res boljših, ostale pa so po mojem približno na isti ravni kot večina ekip v D ligi.« Že dve leti treniraš mladinsko eki- po Soče. Si zadovoljna s svojo trenersko izkušnjo? »Letos precej bolj kot lani. Lani je bilo deklet malo in niso vedno resno trenirala. Letos opažam napredek. Deklet je več in so vsa zelo motivirana, tako da je res lepo delati z njimi. Nekatere so tudi perspektivne, škoda pa je, da nima Soča nobene članske ekipe na višji ravni, saj bi to dekleta še dodatno motiviralo. Smo pa zato njih vpisali tudi v 1. divizijo, da bi čim več igrale.« Se pri treniranju zgleduješ po ka- kem svojem bivšem trenerju? »Po Svetlani Safronovi, ki me je trenirala, ko sem bila na višku svoje kariere.« ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Paola Uršič 10 Lorisu in Mateju, ki sta zmagala na turnirju v Catanii. Oba sta zelo dobro opravila svojo nalogo. 8 svojim varovankam, ki so po porazu v prvenstvu U18 takoj reagirale in že naslednji dan pokazale, da znajo igrati dobro in borbeno. Za reakcijo zaslužijo pohvalo. 5 našim prvim nastopom v D ligi. Mislim, da bi lahko dosegle več in upam, da bomo tako mi kot društvo v nadaljevanju pokazali večjo borbenost in motivacijo. 2 odnosom med goriškimi društvi na ženskem mladinskem področju. Deklet je malo in mislim, da je res škoda, da društva ne sodelujejo, saj bi bilo za mlade igralke boljše, če bi igrale skupaj. (T.G.) sesterka tedna David Mucci (Val Imsa) O V70 aOia lovolley Kmečka a >u O 63 O. C O m Moška C-liga IZIDI 6. KROGA Basiliano -Val Imsa 0:3 (30:32; 19:25; 21:25); VBU - San Vito 3:0 (25:14; 25:16; 25:22); Buia - Soča 3:0 (25:21; 29:27; 25:23); Natisonia - Cus 3:1 (27:29; 25:18; 25:17; 25:16); Prata -Sloga 3:1 (21:25; 25:18; 25:21; 25:23); Valpanera - Faedis 0:3 (15:25; 22:25; 21:25). VBU Videm 6 6 0 18:4 17 Prata PN 6 5 1 15:7 14 San Vito 6 5 1 15:7 13 Pav Natisonia 6 4 2 13:10 11 Buia 6 3 3 13:11 11 Sloga Tabor Televita 6 3 3 12:9 10 Faedis 6 2 4 12:13 8 Basiliano 6 3 3 9:13 7 Cus 6 2 4 8:13 6 Val Imsa 6 2 4 7:13 6 Soča ZBDS 6 1 5 7:15 4 Valpanera UD 6 0 6 4:18 1 PRIHODNJI KROG Val Imsa - VBU (8.12. ob 20.30 v Gorici); Sloga - Basiliano (8.12. ob 20.30 na Opčinah); Soča ZBDS - Valpanera (8.12. ob 20.00 v Sovodnjah). Ženska D-liga IZIDI 8. KROGA Pasiano - Govolley 3:1 (28:26; 14:25; 27:25; 25:19); Bor/Breg - Buia 3:2 (25:19; 16:25; 25:15; 21:25; 16:14); Manzano -Roveredo 3:1 (17:25; 25:7; 25:20; 25:14); Kontovel - Paluzza 1:3 (25:23; 19:25; 22:25; 23:25); Cordenons - Fiume Veneto 3:2 (25:15; 25:16; 10:25; 23:25; 15:13); Reana - Pradamano 3:1 (24:26; 25:21; 25:22; 25:13); Cervignano -Tarcento 0:3 (20:25; 18:25; 13:25). Tarcento 8 Cervignano 8 Cordenons 8 Bor/Breg Kmečka B 8 Reana 8 Roveredo 8 Pradamano 8 Paluzza 8 Manzano 8 Buia 8 Fiume Veneto 8 Pasiano PN 8 Govolley Kmečka B 8 Kontovel 8 0 24:3 24 1 21:9 20 2 19:11 16 3 17:12 14 4 16:15 13 4 17:17 12 4 17:18 12 4 15:17 11 4 15:18 11 5 16:19 5 15:20 6 12:19 7 11:21 7 7:23 10 9 8 5 3 PRIHODNJI KROG Roveredo - Bor/Breg (8.12. ob 20.30 v Roveredu); Govolley - Kontovel (8.12. ob 20.30 v Gorici). v Ženska C-liga izidi 8. KROGAMartignacco - Rivignano 3:0 (25:14; 25:17; 25:20); Talmassons - Libertas 2:3 (25:6; 25:20; 23:25; 24:26; 7:15); Volleybas - Villa Vicentina 3:0 (25:12; 26:24; 25:8); Triveneto - Palazzolo 3:0 (25:19; 25:10; 25:9); Porcia - Chions 3:0 (25:22; 25:22; 25:19); Isonzo - Cormons 3:1 (25:15; 23:25; 25:18; 25:21); Sloga - Virtus 3:1 (25:21; 25:23; 23:25; 27:25). Porcia 8 8 0 24:4 23 Lucinico 8 7 1 23:8 21 Triveneto PN 8 7 1 22:5 20 Martignacco 8 6 2 22:9 20 Palazzolo 8 5 3 17:12 16 Libertas TS 8 5 3 16:16 12 Volleybas UD 8 4 4 16:16 12 Talmassons 8 3 5 14:16 10 Chions 8 3 5 12:18 9 Cormons 8 2 6 10:18 7 Sloga List 8 2 6 9:19 7 Rivignano 8 2 6 9:18 6 Virtus TS 8 2 6 9:20 5 Villa Vicentina 8 0 8 0:24 0 PRIHODNJI KROG Cormons - Sloga (8.12. ob 20.30 v Cormonsu) Moška D-liga izidi 6. KROGA Volley UD - Porcia 1:3 (21:25; 19:25; 25:17; 17:25); Altura - Fincantieri 1:3 (25:19; 19:25; 21:25; 22:25); Pallavolo Ts - Cordenons 0:3 (16:25; 22:25; 26:28); Rigutti - San Quirino 3:1 (25:19; 19:25; 25:21 ; 25:20); Olympia - Sloga 3:0 (25:23; 25:16; 25:16); Cervignano - Broker 2:3 (22:25; 25:14; 15:25; 25:22; 11:15). Porcia 6 6 0 18:3 18 Fincantieri 6 6 0 18:5 17 Rigutti 6 5 1 16:4 15 Olympia Tmedia 6 3 3 13:10 10 San Quirino PN 6 3 3 14:12 10 Club Altura 6 3 3 11:10 9 Sloga 6 3 3 11:11 9 Pallavolo TS 6 3 3 9:12 8 Broker TS 6 2 4 8:15 5 Cervignano 6 1 5 6:16 4 Cordenons 6 1 5 4:15 3 Volley UD 6 0 6 3:18 0 PRIHODNJI KROG Olympia - Rigutti (8.12. ob 18.00 v Gorici); Sloga - Volley UD (8.12. ob 17.30 na Opčinah). / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. decembra 2007 21 2. ženska divizija - Na Opčinah Po borbeni igri obeh ekip tesna zmaga Brega/Bor Na Tržaškem Sloga - Breg/Bor Zadružna kraška banka 2:3 (22:25, 25:21, 25:23, 19:25, 14:16) SLOGA: Cernich 2, Goruppi 4, Jarc 4, Kralj 3, A. Malalan 17, T. Malalan, Mau-rovich 14, Milkovič 1, Slavec (libero), M. Spangaro 13, Teresa Spangaro 2, Valič. TRENER: Martin Maver BREG/BOR ZKB: Boz, Carciotti, Colarich, Cossutta, A. Koren, K. Koren, Marchesi, Richiardi, Starec, Venier, Vir-giglio, Žerjal. TRENER: Saša Smotlak Ta konec tedna se je začelo prvenstvo druge divizije in že v prvem kolu je bil na Opčinah na sporedu derbi. Po dolgi (preko dve uri) in razburljivi tekmi je tesno, a tudi zasluženo, zmagala združena ekipa Brega in Bora, ki se je predstavila kot homogena celota, ki je delovala zelo organizirano in je manj grešila. Slo-gašicam se pozna, da so v takem sestavu prvič nastopile skupaj, saj so igralke iz različnih skupin, tako da se jim je poznala predvsem neuigranost, ki jo bodo med samim prvenstvom prav gotovo premostile. V prvem setu so veliko prisebnejše gostje presenetile domačinke, ki se nikakor niso mogle sprostiti in zaigrati, kot znajo. V drugem nizu se je situacija spremenila, slogašice so bile mnogo bolj učinkovite na servisu, kar je spravljalo v težave gradnjo igre Brega/Bora. Naslednja dva seta sta bila zelo izenačena, gostje pa so se izkazale predvsem z zelo dobro in požrtvovalno igro v obrambi, ki jo je Slo-gin napad le s težavo premagoval. Tretji set je pripadel slogašicam, ki pa so nato rahlo popustile in dovolile nasprotnicam, da so izenačile. V petem so najprej pove-dle domačinke, ki so z rahlo prednostjo vodile tudi ob zamenjavi igrišča, v ogorčenem boju za vsako žogo pa so bile na koncu boljše igralke Brega in Bora. (Inka) Ostali izidi: Roiano/Gretta/Barco-la - Oma 3:1, S. Andrea - Altura 0:3, Kil- ljoy - Kontovel bo v petek ob 19.15 v Ul. S. Pasquale, Prevenire ni igral. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Val Dom Imsa - Villesse 1:3 VAL DOM IMSA: Braini, Degano, Costariol, Lavrenčič, Terpin, Nardin, Piras (L), Povšič, Plesničar, Chiarion. TRENER: Rado Lavrenčič. Na petkovem srečanju je bil viden rahel napredek, kar daje upati, da se bodo srečanja v prihodnjih krogih zaključila na drugačen način. V ekipo se je tudi vrnila Jana Plesničar, ki bo ekipi v veliko pomoč. Škoda le, da so varovanke trenerja Lavrenčiča v ključnih trenutkih popustile. Tako se je zgodilo v prvem nizu, ko so že vodile s 23:18, nato pa je prišlo do pravega »black-outa« ter v četrtem nizu, ko je porazu botrovala tudi zmeda na zapi-snikarski mizi. Fincantieri - Soča 0:3 (23:25, 17:25, 22:25) SOČA: Bevčar, Brumat, Černic, Gabbana, Gallizia, Gergolet, Kogoj, Ma-russi, Moro, Nanut, Visintin. TRENER: Paola Uršič. Mlade Sočanke so zasluženo premagale Staranzano, ki ga prav tako sestavljajo mlajše odbojkarice. Tekma je bila napeta, saj sta si bili ekipi enakovredni, naše igralke pa so v končnicah igrale zelo samozavestno in zagrizeno. Med celo tekmo so tudi zelo dobro servirale. Odločilen za zmago je bil verjetno uspeh v zelo izenačenem uvodnem nizu. Za dober nastop zaslužijo pohvalo vse igralke Ostali izid: Mossa - Grado 3:0, Az-zurra - Lucinico, Pro Romans - Staran-zano 3:0, Capriva - Pieris 0:3, Ronchi -Morarese bo 17.12. Vrstni red: Pieris 24, Morarese 20, Mossa, Ronchi in Pro Romans 17, Villesse 16, Lucinico 15, Azzurra 12, Soča in Capriva 7, Staranzano 5, Val/Dom 4, Fin-cantieri 1, Grado 0. under 16 ženske - Na Tržaškem Pva zmaga Sokola Kontovelu derbi s Slogo Bor Kinemax moral priznati premoč Virtusa - Izgubil tudi Govolley Kinemax Na Tržaškem Skupina A Sokol - Oma B 3:0 (25:16, 25:21, 25:22) SOKOL: Bembi, Bogatec, Cesari, Cibic, Collovati, Ghezzo, Krebel, Škerla-vaj, Von Egitz. Trener: Lajris Žerjal Sokolovke so končno prebile led in zasluženo premagale Omo B. Ekipi sta si bili v glavnem enakovredni, domačinke pa so bile boljše v obrambi in na servisu. Kontovel - Sloga 3:0 (25:10, 25:9, 25:21) KONTOVEL: Antognolli, J. in M. Briščik, Ferluga, Gregori, Ravbar, Starc, Turco, Zavadlal. Trener: Tanja Cerne SLOGA: Barbieri, Malalan, Pertot, Porro, Slavec, Smotlak, Spangaro, Sternad, Štrajn, Valič. Trener: Franko Drassich Kontovelke so v prvih dveh setih povsem nadigrale slogašice, ki se razigranim domačinkam niso mogle uspešno upirati. V zadnjem setu pa je Sloga vendarle uredila svoje vrste in osvojila več točk, zmaga domače ekipe pa pravzaprav tudi v tem setu ni bila nikoli v dvomu. Ostala izida: Virtus A - Libertas 0:3, Killjoy - Altura B 0:3. Vrstni red: Kontovel 9, Libertas 8, Altura B 7, Virtus A, Sloga, Sokol in Killjoy 3, Oma B 0. Skupina B Bor Kinemax - Virtus B 1:3 (13:25, 14:25, 25:23, 9:25) BOR KINEMAX: Pučnik, Žerjal, Kneipp, Bruss, Hauschild, Nadlišek, Cel-la, Steinbach, Rabak, Gleria Sossi, Visin-tini, Viviani. Trener: Betty Nacinovi Plave so se tokrat pomerile z objektivno boljšimi nasprotnicami. Na žalost so igrale preveč boječe, da bi se jim lahko upirale. Bolj agresivno so igrale samo v tretjem setu. Altura A - Breg 3:2 (25:18, 18:25, 16:25, 25:21, 15:11) BREG: Colsani, Giacomini, Ereiz, Milič, Palcich, Zobec, Smotlak, Cenzon, Bocciai, Vodopivec, Jankovski. Trener: Mitja Gombač. Kontovelke osvojile derbi proti Slogi na Proseku KROMA Gombačeve varovanke so po dolgem boju izgubile proti Alturi B. Na splošno je bil napad premalo učinkovit, poleg tega pa so Colsanijeva in soigralke zgrešile kar 20 servisov. Po slabem prvem setu so naše igralke z Nino Vodopivec in Valentino Zobec na čelu uredile svoje vrste in povedle v setih z 2:1. Tedaj pa je morala na žalost Vodopivčeva z igrišča, to pa je Breg povsem zmedlo, tako da je Altura na koncu vendarle slavila. Ostali izid: Oma A - Volley 3000 3:1, S. Andrea - Brunner 3:1. Vrstni red: Virtus B 9, Bor Kinemax 6, Volley 3000, S. Andrea 4, Breg in Oma A 3, Altura A 2, Brunner 0. Na Goriškem Lucinico - Govolley Kinemax3:2 (25:23, 14:25, 21:25, 25:22, 15:11) GOVOLLEY KINEMAX: M. in G. Zavadlav, Petejan, Bressan, Černic, Turus, Valentinsig, Antonič, Komjanc, De Palma, Giuntoli. Trener: Rajko Petejan Goričanke so v tretjem krogu po- ražene zapustile igrišče. Lucinico sodi med boljše ekipe v tem prvenstvu, naše igralke pa so mu pot do zmage olajšale s svojimi napakami. Z bolj konstantno igro bi naše igralke gotovo slavile. Vrstni red: Govolley Kinemax 7, Villesse/Torriana in Lucinico 6, Pieris 5, Fincantieri 3, Farra 1, Ronchi in Staran-zano 0 (Govolley in Staranzano s tekmo več). U14ŽENSKE Na Tržaškem Skupina A Libertas B - Bor Kinemax A 0:3 (7:25, 11:25, 2:25) BOR KINEMAX: Pučnik, Žerjal, Kneipp, Bruss, Hauschild, Nadlišek, Cel-la, Steinbach, Rabak, Gleria Sossi, Visin-tini, Macor. Trener: Betty Nacinovi Plave so z lahkoto prišle do prve zmage v tem prvenstvu. Nasprotnice so bile zelo šibke, tako da je trenerka Naci-novijeva več možnosti dala rezervnim igralkam. under 18 ženske O 2. mestu bo odločal derbi Kontovel-Sloga Na Tržaškem - Skupina A Sloga Dvigala Barich - Altura B 3:0 (25:12, 25:19, 25:14) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich, Goruppi, Kralj, Malalan, Maurovich, Milkovič, Slavec (libero), Spangaro, Valič. TRENER: Franko Drasič Tudi v povratni tekmi so igralke Sloge Dvigala Barich brez težav odpravile Al-turo. Nasprotnice naši ekipi niso bile dorasle, tako da je trener Drasič tekmo izkoristil kot trening pred veliko pomembnejšim nastopom proti Kontovelu, ki bo odločilen za mesto v play offu. (Inka) Kontovel - Libertas 0:3 (13:25, 21:25, 14:25) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Ferluga, Milič, Per-narcich, Ravbar, Starc, Turco. TRENER: Tanja Cerne. Kontovelke so pokazale premalo, da bi lahko močnejšim nasprotnicam iztrgale vsaj set ali točko, vtis pa je, da bi lahko bila tekma dosti bolj izenačena, če bi igrale bolj ambiciozno in borbeno kot v zanimivem osrednjem delu drugega seta, ko so bile Libertasu enakovredne. Ostali izid: Oma A - Killjoy 0:3. Vrstni red: Libertas 24, Sloga Dvigala Barich 19, Kontovel 17, Altura B 6, Oma A in Killjoy 3. Na Goriškem Soča - Torriana 1:3 (25:20, 27:29, 20:25, 8:25) SOČA: Bevčar, Brumat, Gabbana, Gallizia, Gergolet, Kogoj, Moro, Nanut, Visintin. TRENER: Paola Uršič. Sočanke so tekmo proti Torriani (ekipo sestavljajo igralke več društev) začele zelo dobro in zasluženo osvojile prvi niz. Na pragu zmage so bile tudi v drugem setu, saj so že vodile 22:18. Tedaj se je v njihovi igri zataknilo. Torriana je to izkoristila in je tako izenačila stanje v nizih, nato pa osvojila še tretji in četrti set. moška mladinska prvenstva Soči goriški derbi under 18 Slogaši po petih setih proti Riguttiju osvojili drugo prvenstveno zmago UNDER 18 MOŠKI Sloga Multinvest - Rigutti 3:2 (12:25, 29:27, 25:18, 18:25, 18:16) SLOGA MULTINVEST: Cettolo 16, Dussich 2, Guštin 2, Ilič 12, Košuta 2, Slavec 0, Šček 15, Škerlavaj 0. TRENER: Ivan Peterlin V tretjem krogu deželnega mladinskega prvenstva je Sloga Multinvest osvojila drugo prvenstveno zmago. Začetek tekme res ni obetal takega razpleta, saj so slogaši začeli res porazno in gostom niso nudili praktično nobenega odpora. Res je sicer, da so zaigrali v drugačni postavi kot običajno, saj je bolnega podajača Den-nisa Rioso zamenjal Dean Škerlavaj (običajno igra kot libero, vendar je svojo vlogo režiserja opravil nadvse pozitivno), kot korektor pa je zaigral Dussich, vendar to ne more biti opravičilo za tako slab nastop. Slaba igra slogašev se je nadaljevala tudi v drugem setu, v katerem je Ri-gutti že visoko povedel, ko so se naši igralci vendarle zbrali in zaigrali, kot znajo. Začeli so nižati razliko in s serijo uspešnik blokov Davida Cettola obrnili izid v svojo korist. Naši odbojkarji so z učinkovito igro nadaljevali v tretjem setu, v četrtem so v odločilnih trenutkih spet popustili, nakar se je v petem vnel ogorčen boj, saj sta si obe ekipi srčno želeli zmage. Učinkovitejši so bili slogaši, ki so, pa čeprav z minimalno razliko, set zaključili v svojo korist. (Inka) Soča Gostilna Devetak - Olympia Terpin 3:0 (25:21, 25:18, 25:23) SOČA GOSTILNA DEVETAK: J. in G. Černic, M. in E. Juren, Visintin, Butko-vič, R. in M. Devetak. TRENER: Boris Jela-vič. OLYMPIA TERPIN: Komjanc, Terčič, Capparelli, Blasig, L. in P. Brotto, Caprara, Izidi posameznih setov so bili tesni, a zmaga Soče v derbiju z Olympio je bila precej gladka PRINČIČ Culot, Gatta (L), Pavlovič, Gabrielcig, Go-miscech. TRENER: Alain Mauri Prvi goriški mladinski derbi je zasluženo osvojila Soča, ki je bila v vseh elementih boljša od Olympie in je znala uveljaviti svoje večje izkušnje. Tekma je bila tako v bistvu enosmerna, saj ni bila zmaga domače ekipe nikoli pod vprašajem. Pri mlajših igralcih Olympie se sicer že pozna določen napredek v igri, vseeno pa so pokazali premalo, da bi lahko dosegli kaj več. Ostali izid: Cordenons - Vbu 3:0, Co-droipo - Prata 0:3, Fincantieri ni igral. Vrstni red: Cordenons 8, Soča Gostilna Devetak 7, Fincantieri, Prata in Sloga Multinvest 6, Rigutti 3, Codroipo, Vbu in Olympia Ter-pin 0 (Fincantieri, Olympia Terpin in Co-droipo s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Coselli - Soča 3:0 (25:20, 25:21, 25:21) SOČA: Fiorelli, A. in Š. Čaudek, Ul-jan, Debianchi, Marušič, Kovič. TRENER: Štefan Cotič. Kljub porazu je bil trener Cotič, ki je na klopi zamenjal Jelaviča (bil je na tekmi U18), z nastopom zelo zadovoljen. Na igrišču so namreč pokazali veliko borbenost in predvsem veliko željo po zmagi. V vseh treh setih so na začetku vodili, žal pa so v končnici napravili nekatere nepotrebne napake, kar so seveda takoj izkoristili gostitelji. Glede na prikazano igri bi si zaslužili, da bi osvojili vsaj set. Sloga - Volley Ball Gemona 0:3 (15:25, 20:25, 18:25) SLOGA: Antoni 0, Guštin 1, Kerpan 0, Milkovič 0, Pečar 9,Riosa 0, Rupel 1, Taučer 6, Trento 0, Valič 12. TRENER: Ivan Peterlin V nedeljo se je začelo deželno prvenstvo Under 14, v katerem nastopajo slogaši s kombinirano ekipo »starejših« odbojkar-jev in mlajših, ki so še skoraj začetniki in bodo nastopili tudi v pokrajinskem prvenstvu Under 13. Prvi nasprotnik slogašev je bil Volley ball Gemona, ki odkrito cilja na osvojitev deželnega naslova. V ekipi je nekaj izrazitih visokih tolkačev, sploh pa se pozna, da so vsi že navajeni igrati, saj redno nastopajo na mnogih turnirjih, tudi v Venetu in Sloveniji. Proti tako močnemu nasprotniku je bila seveda Sloga brez vsake možnosti, da bi zmagala, vendar moramo takoj poudariti, da so naši mladi odbojkarji zaigrali res dobro. V obrambi so bili zelo požrtvovalni in so rešili celo vrsto res težkih žog, dobro so ser-virali, na mreži pa so se izkazali zlasti Luka Pečar, Denis Taučer in Igor Valič. Objektivno boljšega nasprotnika sicer slogaši niso mogli ogroziti, z uvodnim nastopom svojih varovancev pa je bil trener Peterlin na koncu tekme res zadovoljen. (Inka) Prata - Olympia Ferstyle0:3 (11:25, 13:25, 13:25) OLYMPIA FERSTYLE: Vogrič, Škerk, Hlede, Vizin, Terpin, Winkler, Montrone, Co-bello, Persolja, Corsi. TRENER: Diego Poletto Goričani so brez težav osvojili prve tri točke, saj so bili v vseh elementih boljši od svojih nasprotnikov. Na igrišču so se zvrstili vsi igralci in vsi zaslužijo pohvalo za dober nastop. Ostali izid: Il Pozzo - Cervignano 3:0, Cordenons ne igra. Vrstni red: Olympia Fer-style, Gemona, Il Pozzo in Coselli 3, Soča, Sloga, Cervignano, Prata in Cordenons 0 (Cordenons s tekmo manj). 2 2 Torek, 4. decembra 2007 ŠPORT / naš pogovor - Miha Zupan, edini gluhi košarkar s profesionalno pogodbo »Dokazal sem, da smo lahko gluhi enakovredni slišečim« Zanimiva življenjska in športna pot člana Uniona Olimpije - »Brumen je vročekrven med tekmo a dober psiholog« Pravo odkritje letošnje sezone v košarkarski evroligi je v vrstah ljubljanskega Uniona Olimpije krilni košarkar Miha Zupan, 206cm visok svetlolasi igralec iz Kranjske Gore, ki je septembra dopolnil 25 let. O njem smo že pisali v preteklosti v povezavi s trenerjem Petrom Brumnom, ki ga je več let vodil v državni reprezentanci gluhih (skupaj sta med drugim osvojila tudi dve srebrni kolajni na Olimpijskih igrah gluhih in zlato na evropskem prvenstvu v Ljubljani). Mihova življenjska zgodba je čisto posebna, saj se je z vztrajnim delom priučil pravilnega govorjenja in s pomočjo aparatov v tolikšni meri izboljšal sluh, da danes igra čisto normalno (in še kako uspešno, na zadnji tekmi evrolige v Bologni je dosegel 19 točk) v konkurenci slišečih. In to na najvišji ravni. Pred nekaj dnevi je ob predstavitvi evroligaške tekme v Bologni širši članek o njegovem edinstvenem primeru v današnjem vrhunskem športu objavil tudi športni dnevnik La Gazzetta dello sport. O Mihi je treba vedeti, da je sin slušečih staršev, ki se v domačih gorah ukvarjajo s turizmom. S košarko se je začel ubadati šele pri petnajstem letu, ko je v Ljubljani obiskoval Zavod za gluhe in naglušne ter se vključil v njegov športni klub. Igral je v najnižji tretji ligi, kmalu pa so njegove prirojene sposobnosti opazili pri Slovanu, kamor se je preselil z osemnajstim letom. Tuje z delom v profesionalnem okolju iz leta v leta napredoval, tako daje že stalno vširšem izboru državne reprezentance in lani je prestopil k Olimpiji. Sezono 2006/2007 je (ob stalnem treniranju z Zmaji) sicer presedel na tribuni zaradi birokratskega zapleta in spora na njegov račun med Olimpijo in Slovanom, ki ni hotel dati mestnim tekmecem njegove izpisnice. Okoli tvojega prestopa k Olimpiji se je lani vnela prava afera. Kako si doživljal te dogodke? To je bilo najtežje obdobje v mojem življenju, najbolj sem si želel, da bi se čim prej končala agonija in da bi zopet igral. Imel sem zelo mešane občutke, bil sem jezen, žalosten, prizadet. Hvala bogu, da se zadeva ni zavlekla več let. Kakšni pa so letos občutki ob igranju prvič v evroligi? Že lani sem bil blizu, da bi izpolnil svojo največjo željo. Letos sem jo le dočakal in, čeprav nisem igral kakor znam, sm bilio občutki prekrasni. Bil sem zelo vesel, presrečen. Še zdaj se veselim vsake evroligaške tekme. Trudim se, da bi igral, kot znam, in tako prispeval k uspehu svojega kluba. Nazaj v študentska leta. Kaj bi bil po poklicu, če ne bi bil košarkar? Bi se tudi ti ukvarjal s turizmom? Na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani sem obiskoval smer mizarstvo. Takrat, ko še nisem bil poklicni košarkar, so mi starši ponudili, da bi po končanem šolanju v domači garaži odprl mizarsko obrt. Ne vem, kam bi me peljala pot, če ne bi igral košarke, ampak zdaj zagotovo ne bi bil mizar, ker nimam veselja oziroma ročnih spretnosti za mizarstvo, priznam. Rajši bi se preživljal s turizmom. Mogoče bom nekoč zgradil kakšne apartmaje ali penzion. Tudi delo na računalniku, na primer oblikovanje spletnih strani itd., me nadvse veseli. Si pred košarko gojil kako drugo športno panogo? Mogoče smučanje v domačih krajih? Z vrstniki sem rad igral nogomet in odbojko. Smučal sem vsakič, ko sem se med šolanjem v Ljubljani za vikend vračal domov v zasneženo Kranjsko Goro. Še zdaj zelo rad smučam, igram odbojko na mivki in bowling, čeprav ne tako pogosto, kot bi si želel. Misliš, da ti je šport kaj pomagal v tvoji posebni življenjski zgodbi? Okolje, v katerem treniram in igram košarko, je močno vplivalo na moj osebnostni razvoj, kar se tiče moje gluhote. Včasih sem zelo slabo govoril in nisem znal dobro razločiti zvokov. Ko sem prvo leto treniral pri Slovanu, sem bil prisiljen se prilagoditi okolju. Ves čas sem bil v družbi slišečih in moral sem se potruditi, da sem V dosedanjih 6 nastopih v letošnji evroligi je Miha prispeval povprečno 9 točk, igra pa po skoraj 20 minut na tekmo. V polnih dvoranah ga v igri malce motijo različni zvoki in šumi, posebno tisti bolj glasni, ki prihajajo s tribune. Rutica, ki vedno ovija njegove dolge kodraste lase, hkrati drži pritrjen slušni aparat. Zupan na vsakoletni tekmi zvezd državnega prvenstva izstopa kot eksploziven in iznajdljiv zabijalec. Je prvi gluh košarkar s pogodbo v velikem evropskem klubu. ANSA se sporazumeval in pogovarjal z njimi. Sčasoma se je moj govor izboljšal, postal sem samozavestnejši in tudi s pomočjo slušnih aparatov sem vedno bolje razločil zvoke okrog mene. Še vedno se učim na tem področju, predvsem pa pri slovenskem jeziku. Moja žena Maja me zadnje čase večkrat pohvali, češ da je moja slovenščina, glede pravilnega vrstnega reda stavkov in besednega zaklada, vedno boljša. Poleg tega se mi zdi, da sem tudi s svojo prisotnostjo kot profesionalni košarkar v medijskem svetu veliko prispeval k promociji gluhih. Dokazal sem, da gluhota ne sme biti ovira in da lahko gluhi enakovredno konkuriramo s slišečimi na nekaterih področjih. So s tabo zaradi tega kdaj (v šoli, v družbi, soigralci, trenerji) ravnali krivično? Zelo slabih izkušenj doslej nisem imel, vendar sem imel nekajkrat slabe trenutke in sem bil malo prizadet - zaradi čudnega, negativnega pristopa nekaterih trenerjev do mene in zaradi tega sem se počutil manjvrednega. A kljub temu sem se vedno znova prepričal, da zelo rad igram košarko, da bom dokazal vsem, kaj znam, in da želim uspeti. V večji družbi slišečih soigralcev se včasih počutim prikrajšanega, a ni tako hudo kot takrat, ko imam občutek manjvrednosti, ker se zapletem v pogovor z enim ali dvema soigralcema. Če pa gre za kakšno posebno priložnost, povabim ženo Majo zraven in skupaj uživava v družbi slušečih. Žal pa mi je, da veliko novinarjev in drugih ljudi kljub našemu opozorilu še vedno napačno zapiše ali razlaga, da smo mi gluhi »gluhonemi«. To je zastarela beseda oziroma ta izraz velja za ljudi, ki so gluhi in ne morejo govoriti. Večina gluhih govori, čeprav slabo ali zelo slabo, a vseeno so gluhi. Užaljeni smo, če nas označujete za gluhoneme. Danes čisto normalno komuniciraš s soigralci na parketu? Ja, nimam težav z rojaki in srbsko ali hrvaško govorečimi soigralci. Tudi s tujimi soigralci ni problemov, če se tudi oni potrudijo uporabljati geste, ker sam ne znam angleško prav dobro, razen angleških izrazov za košarko. Moja Maja mi je zadnjič dala dobro idejo, kako se naučiti angleško. V stanovanju bova na različne predmete nalepila listke z besedami, z njimi kakšne stavke in pravilno izgovarjavo v angleščini. Tako se bom naučil in komunikacija bo potem lažja. Kdo so tvoji največji prijatelji v košarkarskem svetu? Nimam veliko prijateljev iz košar- karskega sveta, eno obdobje sem se družil z Urošem Slokarjem, drugo obdobje z Dra-gišo Drobnjakom itd. Trenutno se pri Olimpiji dobro razumem z Milkotom (Marko Milič), Donkom (Sašo Dončič) in Borisom Gorencem. Moj velik prijatelj iz košarkarskega sveta je Dami Šebjan, sicer moj soigralec v košarkarski reprezentanci gluhih, poročna priča, krstni boter moji hčerki in družinski prijatelj. Čeprav njega poznam že dolgo, smo se zbližali pred štirimi leti, odkar Dami, njegova izvoljenka in moja žena tesno sodelujejo na gledališkem področju. Kakšne cilje si postavljaš letos z Olimpijo v evroligi, v ligi NLB in v državnem prvenstvu? Čimvišjo uvrstitev seveda. Ravno letos imamo dobro ekipo, tudi vzdušje je prijetno, le kolektivnosti in motivacije nam še manjka. Ponosen bi bil, če bi uspeli priti med prvih šestnajst v evroligi in med prvih osem v ligi NLB ter osvojiti naslova državnega prvaka. Zase pa, da bi dobro igral, imel več minutaže in dobro statistiko. Več časa si že v širšem krogu reprezentance. Pričakuješ v kratkem več pozornosti s strani selektorja Pipana, na primer stalno mesto v dvanajsterici? ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SVEČANI MIMOHOD VOJAŠKIH ENOT ZANOS, VNEMA PRI DELU EDEN OD BEATLOV (RINGO) PRAOČE ČLOVEŠTVA TIP FRANC. AVTOMOBILA ZNAMKE CITROEN MOŠKI, KI SE ZELO LEPO OBLAČI NEKD. TR2AŠ. KOŠARKAR KRAJ PRI TA-RANTU, TORRE BERI ŠPORTNO PRILOGO PD SL PISATELJ (JANEZ) JAMES IVORY NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS VALENTIN ANGELILLO SLOVENSKI KOLESAR (VALTER) ZAPOR SPODNJI DEL POSODE TELESNA POŠKODBA KOKOŠ BREZ REPA VODITELJ ŠPORTELA MALALAN ŠP. SPOLNIK ŠPANSKA BALERINA (CAROUNA) MORSKI ORJAK ANT. GRŠKA KOLONIJA REKA NA MEJI MED NEMČIJO IN POLJSKO TAZIO NUVOLARI HRV. KOŠAR. (ANDRO) KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL ISTOST, ISTOVETNOST, ENAKOST LEPOTNA POSO-DOVKA KONICA, VRH Igrati za slovensko reprezentanco je moja druga največja želja. Pridobil bom Pi-panovo zaupanje, če bom dobro igral in se dokazal v letošnji sezoni. V Sloveniji imamo veliko dobrih igralcev, zato se moram potruditi. To je moja letošnja ambicija. Kako ti je rojstvo hčerke spremenilo življenje? Ne bi znal opisati svojih občutkov. Nekoč majhna pikica v ženinem trebuhu je zdaj pri osmih mesecih velika, lepa punčka z velikimi, radovednimi očmi, veliko se smeji, pleše, čeblja v svojem jeziku, uporablja geste in stoji brez pomoči rok. Sem zelo ponosen očka, ki zelo uživa v sicer redkih skupnih trenutkih radosti v troje. Preprosto se imam zelo lepo, da sem pozabil, kakšno je bilo življenje pred njenim rojstvom. Sem zelo hvaležen moji Maji, ker tako lepo skrbi za najino punčko, kadar sem odsoten ali utrujen, najbolj pa mi je hudo, ko se vrnem domov in me hčerka ne prepozna. Vem, da je še premajhna, a vseeno me zelo stisne pri srcu, ko jo želim po-crkljati pred spanjem, a ona se zjoče in želi mamico. Skratka vse je podrejeno njej, a kljub temu se z Majo trudiva, da imava kakšen dan ali večer zase. Takrat jo pazijo babice in dedki. Vsekakor ne bo edinka. Peter Brumen je pri nas v zamejstvu znana košarkarska osebnost. Kaj bi povedal o njem in kakšen odnos imaš z njim? Poznam ga že deset let, odkar igram za košarkarsko reprezentanco gluhih, katero vodi že od leta 1996, ko je z reprezentanco prvič sodeloval na EP na Poljskem. Zelo ga spoštujem, ker je dober, profesionalen trener. Ima avtoriteto in znanje, ki zelo koristi gluhim košarkarjem. Z njim smo osvojili veliko medalj - dve srebrni na Olimpijadi, bronasto na SP in EP ter najžlahtnejši naslov evropskega prvaka doma v Sloveniji. Je sicer vročekrven med tekmo, je pa tudi dober psiholog. Kot trener in človek mi je do zdaj dosti pomagal, za kar sem mu hvaležen. (nš) Davisov pokal 32. v ZDA Ameriška moška teniška reprezentanca (na sliki kapetan John McEnroe) je zmagovalka Davisove-ga pokala v letošnji sezoni. Američani so v finalu na domačem terenu v Por-tlandu že po dveh dneh in igri dvojic premagali Rusijo. Za odločilnih 3:0 sta poskrbela ameriška specialista za igro dvojic, brata Bob in Mike Bryan, ki sta Nikolaja Davidenka in Igorja Andrejeva ugnala s 7:6 (4), 6:4, 6:2. Za ZDA je letošnja zmaga prva po letu 1995, skupno pa so se prestižne lovorike Američani veselili že 32. v zgodovini. V posamičnih dvobojih prvega dne je Andy Roddick premagal Dmitrija Tursunova s 6:4, 6:4 in 6:2, James Blake pa je bil boljši od Mihaila Južnija 6:3, 7:6 (4), 6:7 (3) in 7:6 (3). Loeb še 4. prvak Z relijem po Wa-lesu se je končala letošnja sezona svetovnega prvenstva v tem športu. Zadnjo posamično zmago sezone si je privozil Finec Mikko Hirvonen (Ford - na sliki) pred moštvenim sotekmovalcem in rojakom Marcusom Groenhol-mom. Tretje mesto je osvojil Francoz Sebastien Loeb (Citroen), ki je s tem tudi ubranil naslov svetovnega prvaka in se že četrtič zapored okitil z naslovom najboljšega na svetu v reliju. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it / ALPE-JADRAN Četrtek, 6. decembra 2007 APrimorski ~ dnevnik 23 sovodnje-doberdob - Matična urada začela izdajati dvojezične papirnate osebne izkaznice Po dolgem pričakovanju uveljavili uzakonjeno pravico Včeraj so skupno izdali pet slovensko-italijanskih dokumentov - V Ronkah dodajajo slovenske napise s pisalnim strojem Po števerjanski občini sta papirnate dvojezične osebne izkaznice včeraj začela izdajati še matična urada v Doberdobu in Sovodnjah. Trem slovenskim občinam je torej po neskončnih birokratskih in tehničnih zapletih končno le uspelo uveljaviti uzakonjeno pravico, ki jo občina Gorica izvaja od januarja 2006. Včeraj je v Sovodnjah in Doberdobu dvignilo svoj slovensko-italijanski osebni dokument pet občanov: dve osebni izkaznici z nazivi »Repubblica italiana - Republika Italija«, »Carta didentita - Osebna izkaznica« in »Comune di - Občina« je izdal sovo-denjski matični urad, tri pa doberdobski. »Na dvojezično izkaznico sem čakal poldrugo leto. Zdelo se mi je nepravično, da je Goričanom zagotovljena ta pravica, občanom sovodenjske občine pa ne. Zato sem se odločil, da se bom do uvedbe dvojezičnih izkaznic posluževal potnega lista in prepustnice,« je povedal Albert Kovic iz Rupe, ki je včeraj prvi dobil slovensko-italijanski dokument: »Menim, daje pravica do dvojezičnega dokumenta pomembna pridobitev. Je znamenje, da Slovenci tu obstajamo.« V Doberdobu so dvojezično izkaznico vprašali trije občani. »Po dveletnem naporu in birokratskih zapletih smo končno dobili dvojezične izkaznice, ki so pokazatelj naše kulture in jezikovne identitete. Zahvala gre tudi goriški prefektu-ri, predvsem prefektu Robertu De Loren-zu in viceprefektu Riti Ildi Riccio, ki sta si za to pridobitev prizadevala,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin. Pod vprašajem pa ostaja možnost, da bi obči- Prijazna uslužbenka matičnega urada sovodenjske občine razkazuje novi dvojezični dokument BUMBACA ne izdajale dvojezične dokumente tudi občanom, ki jim osebna izkaznica ni zapadla ali je niso izgubili. »Prefektura je poslala pismo notranjemu ministrstvu, da bi dobila pojasnila v zvezi z interpretacijo norme. Zakon namreč ne predvideva izrecno možnosti, da bi izkaznico lahko zamenjali tudi tisti, ki imajo še veljaven osebni dokument,« sta povedala Vizintin in so-vodenjski župan Igor Petejan. Dvojezične izkaznice izdaja tudi občina Ronke. »Naš računalniški sistem sicer še ni usposobljen. Po navodilih, ki smo jih prejeli, pa lahko slovenske napise dodamo s pisalnim strojem, če občani to zahtevajo,« je povedal funkcionar občine Ronke. Pri matičnem uradu občine Tržič pa še ni novosti glede izdajanja slovensko-italijanskih dokumentov. (Ale) gorica - Nocoj v Kulturnem domu javna razprava o povezovanju levičarskih strank »Združevanje levice nujno potrebno« Okroglo mizo bo vodil Mario Lavrenčič, govorili bodo Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK) gorica - Kramarji odšli, ostajajo atrakcije in vrtiljaki Gneča med stojnicami Gentile:»Nova razporeditev se je obnesla«- Kramarji v ulici Roma nezadovoljni Andrejev sejem je tudi letos privabil v Gorico na tisoče obiskovalcev tudi iz širše okolice. Naval so - tako kot vsako leto - zabeležili zlasti v soboto in v nedeljo popoldne, ko so se »reke« ljudi pomikale med stojnicami in vrtiljaki na ulicah in trgih goriškega centra. »Nova razporeditev stojnic in atrakcij se je v glavnem obnesla. Deležni smo bili več aplavzov kot pa žvižgov,« je povedal občinski odbornik Fabio Gentile, ki je v sodelovanju z mestnimi redarji in v dogovarjanju s predstavniki kramarjev poiskal alternativno rešitev, zato daje priljubljeni sejem kljub gradbišču na Travniku ostal v mestnem središču. Veliko je bilo gostov s Tržaškega, iz Furlanije in obmejnih krajev v Sloveniji. To so očitno pričakovali tudi nekateri izmed vsako leto številnejših kitajskih kramarjev, ki so se s slovenskimi kupci tekoče pogovarjali v slovenščini. »Letos se ne moremo pritoževati. Obiskovalcev je bilo v soboto in nedeljo zelo veliko, medtem ko je bil ponedeljek, kot običajno, manj dobičkonosen. Tudi vreme nam ni bilo naklonjeno,« je povedal kramar z Verdijevega korza. Po besedah občinskega odbornika Gentileja so bili nekoliko manj zadovoljni le kramarji na ulici Roma, ki so jih obiskovalci zaradi gradbenih del na Travniku nekoliko zanemarjali. »Zelo pozitiven pa je bil odziv na razširitev tržnice na predel korza Italia in Travnik,« je poudaril odbornik in dodal: »Velik uspeh so imeli tudi vrtiljaki, ki smo jih letos prvič namestili v ulici Cadorna, manj vabljive pa so bile atrakcije v ulici Boccaccio.« Naval obiskovalcev je vnovič izpostavil problem nezadostnih parkirišč v Gorici. Mestni redarji, ki so imeli zaradi pomanjkanja osebja naporen vikend, so večkrat zamižali na eno oko. »Z globo smo kaznovali le tiste, ki so res "divje" parkirali,« je povedal podporočnik goriških mestnih redarjev Zotti. Andrejev sejem se je sinoči, kar zadeva kramarje, končal, do nedelje pa ostajajo atrakcije in vrtiljaki na Battistijevem trgu, v ljudskem vrtu ter v ulicah Cadorna in Boccaccio. (Ale) Združevanju levice in vlogi, ki jo pri tem lahko odigravajo Slovenci, bo posvečeno javno srečanje, ki bo danes z začetkom ob 18.30 potekalo v Kulturnem domu v Gorici. Okroglo mizo z naslovom Slovenci za združeno levico bo uvedel Mario Lavrenčič, spregovorili pa bodo Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Mar- Mario Lavrenčič BUMBACA ko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK). »Združevanje med levičarskimi strankami in Zelenimi podpiram z veliko vnemo. Imam pa občutek, da strankarski aparati niso dovolj prepričani, da bi to stvar speljali naprej. Zaradi tega upam, da se bo srečanje glavnih stanov levice, ki bo v Rimu 8. in 9. decembra, zaključilo s pozitivnimi rezultati, ki bi v prihodnosti omogočili ustanovitev enotne levičarske stranke,« poudarja Lavrenčič in pojasnjuje, da si po njegovem mnenju volivci levice želijo močne levičarske stranke. »Drugače tvegamo, da se bomo izgubili in da ne bomo šli po poti, ki jo zahtevajo volivci in organizacije levice,« meni Lavrenčič in ugotavlja, da si tudi slovenski levičarji želijo enotnosti. »Slovenci smo del italijanske družbe in se delimo enako kot ostali, ne glede na to pa je v slovenski levici prisotna močna želja, da bi prišlo do enotnega političnega subjekta,« meni Lavrenčič. Po njegovih besedah bi se med Slovenci brez večjih težav vzpostavilo sodelovanje v zvezi z narodnostnimi vprašanji. »Glede tega v levici, Demokratski stranki in SSk ni velikih razlik, saj se brez večjih težav angažiramo v skupni zahtevi po zaščiti. Kar se tiče svetovnonazorskih pogledov, pa so prisotne razlike, ki vplivajo na opredelitev Slovencev znotraj levice in leve sredine,« ugotavlja Lavrenčič in pojasnjuje, da je današnje srečanje odprto vsem članom levičarskih strank, še posebno pa tistim, ki nimajo strankarske izkaznice. »Želimo slišati mnenja ljudi; kaj si želijo in kaj pričakujejo od slovenske levice,« zaključuje Lavrenčič. Zagovornik povezovanja med levičarskimi strankami in Zelenimi je tudi Marko Marinčič, goriški občinski svetnik in pokrajinski odbornik. »V trenutku, ko se na italijanskem političnem prizorišču marsikaj Marko Marinčič BUMBACA premika, postaja povezovanje levičarskih strank nujnost, saj drugače levica ne bo odigrala vidnejše politične vloge,« meni Marinčič in nadaljuje: »Opažamo, da se Demokratska stranka ozira vse bolj proti centru in išče dogovarjanje z zmernejšimi komponentami desnega bloka, po drugi strani pa opušča pomembne politične vsebine, ki so značilne za levico. Povezovanje levičarskih strank je zaradi tega še toliko bolj pomembno, saj v družbi narašča pričakovanje po drugačnih prijemih, ki bi ponudili ljudem večjo socialno varnost spričo neoliberističnega toka, ki je zajel Italijo. Danes je na razdrobljenih komponentah levice odgovornost, da zastopajo ta stališča in da uravnovesijo os italijanske politike, ki se nevarno nagiba proti desni.« Po Marinčičevih besedah imajo zaradi razdrobljenosti stranke levice od 10 do 15 odstotkov volivcev, če bi se združile in v svojo sredo vključile razna družbena, okoljevar-stvena in mirovniška gibanja pa bi se njihova moč pomnožila. Po Marinčičevih besedah je povezovanje potrebno tudi med Slovenci. »Vtis imam, da bo povezovanje med Slovenci potekalo še lažje kot med italijanskimi strankami, saj so med nami levičarske vsebine tradicionalno prisotne. Slovenska manjšina je bolj napredno orientirana kot ostala italijanska družba, zato pa je pri nas toliko večji manevrski prostor za levico,« meni Marinčič. Po njegovih besedah je bila izkušnja Združene levice izpred nekaj let precej drugačna, saj so bili takrat zraven tudi Levi demokrati, ki so zdaj ubrali drugačno pot. »Levi demokrati pljujejo proti zmernemu centru; na levici se zato odpira nov prostor, v katerem mnogi volivci zaenkrat še ne najdejo primernega političnega predstavništva,« meni Marinčič. Po njegovih besedah mora biti srednjeročni cilj levih sil ustanovitev stranke, ki ne sme biti zgolj seštevek SIK, SKP, Zelenih in Demokratične levice, pač pa mora biti povsem nov politični subjekt. »V novo stranko levice bi polnopravno spadala manjšinska vprašanja, saj ima levica tradicionalno vizijo sožitja, ki gre preko etničnega ločevanja, v katero vodi delovanja na osnovi etničnih strank,« zaključuje Marinčič. (dr) 2 4 Torek, 4. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Na Bukovju odprli muzej Brincelj s predmeti iz kmečke kulture V muzejskem prikazu drobec nekdanjega življenja Množična udeležba, praznično razpoloženje in lepa prireditev poplačali večletni trud Dvorana kulturnega doma na Bukovju je bila v soboto pretesna, da bi sprejela vse, ki so se odzvali vabilu kulturnega društva Briški grič in se udeležili slovesnosti ob odprtju muzeja kmečke kulture Brincelj. Z obrazov odbornikov in članov domačega društva je bilo moč razbrati neizmerno zadovoljstvo in navdušenje, da je bil njihov večletni trud poplačan z uspehom. Znamenje tega uspeha je udeležba na sobotni prireditvi, ki je dokaz, da se ljudje zanimajo za svojo preteklost. Uspeh pa je povezan predvsem z zadoščenjem, da se bodo mlajše generacije s pomočjo stalne razstave seznanili z življenjem prednikov in izvedeli, s katerim orodjem, priborom ali pripomočki so si dedje in babice pomagali pri delu na polju in v hišah. Kulturno društvo Briški grič je skrbno pripravilo sobotno svečanost in jo razdelilo na dva dela. Prvi del je bil namenjen govorom in pozdravom gostom, v drugem delu pa so mlajši člani društva pripravili lepo predstavo s prizori iz nekdanjega kmečkega življenja. V večer je uvedla članica domačega društva Maja Humar in izrekla dobrodošlico številnim gostom, nato pa sta pozdravila štever-janski župan Hadrijan Corsi in deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz; pokrajinsko upravo je zastopal odbornik Marko Marinčič. Corsi in Antonaz sta čestitala društvu za uresničitev pomembne pobude, ki je prišla ob pravem času, ko se meja končno umika novim pojmovanjem evropske enotnosti. Z odpravo mejnih pregrad bo Uprizoritev drobcev kmečkega življenja (levo), množična udeležba na odprtju (desno) FOTO VIP, BUMBACA tudi ta edinstvena deželica, ki ji pravimo Brda, zopet pridobila enoten značaj in kulturni prostor, sta še povedala predstavnika krajevnih uprav. O zamisli, zasnovi, nastajanju in uresničitvi stalne razstave sta podrobno spregovorila Maja Humar in Vili Prinčič. Oba sta podčrtala etnografske in kulturne razsežnosti zbirke, ki ima kot glavni namen željo, da bi se vsaj drobec nekdanjega življenja na vasi ohranil, pa čeprav le v muzejskem prikazu. Obenem razstavljeni predmeti in fotografije izpričujejo naše družbeno, kulturno in narodnostno izročilo. Poleg bogastva v izrazoslovju, ki je nedvoumno slovensko, to izročilo izkazuje tudi bistrost in iznajdljivost našega človeka, ki je imel izostreno izumiteljsko žilico, saj si je moral dobršen del kmečkega orodja, pripomočkov in vsakodnevnih predmetov izdelovati kar sam oz. je njihovo izdelavo zaupal domačim obrtnikom. Govornika sta tudi obrazložila, daje priprava zbirke naletela na zanimanje Goriškega muzeja iz Nove Gorice in v etnografskih krogih v Ljubljani. Iz teh povezav je na posredovanje Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pred dvema letoma obiskala Števerjan mlada študentka etnologije Alja Kotar iz Ljubljane, ki je s strokovnim pristopom razvrstila in popisala vse zbrane predmete. Med tem časom se je porodila tudi pobuda s pomenljivim nazivom Prepletanja - »Intrecci«, ki sloni na projektih Interreg, v katerih sta vključeni italijanska manjšina v Sloveniji in slovenska v Italiji. K pobudi je pristopil tudi Študijski center Nediža iz Čedada, sta še povedala govornika in se zahvalila vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k uresničitvi zahtevnega projekta. Čestitala sta tudi društvu Briški grič za posrečeno ime, s katerim so poimenovali stalno razstavo. Mlajša generacija bržkone ne ve, kaj je »brincelj«. Z obiskom muzeja na Bukovju bodo mladi spoznali orodje s tem imenom, spoznali pa bodo tudi imena in nazive nekaj stotin predmetov, ki so postali del briške kulturne in zgodovinske zapuščine. V pripravi sta tudi dokumentarec in katalog razstave, ki bosta nared prihodnje leto. Drugi del večera so oblikovali mladi člani društva Briški grič, ki so po zamisli in režiji mlade domačinke Jasmin Kovic pripravili lepo in učinkovito uprizoritev drobcev iz kmečkega sveta. Deloma v knjižni slovenščini in deloma v briško-števerjanskem narečju ter ob posrečeni sceni, ki jo je predstavljal latnik, je skupina prikazala splet pesmi, dovtipov, rekov, vinskih resnic in modrosti, izštevank in otroških iger, ki so bogatile življenje na vasi. Jasmin Kovic in Daniela Štekar sta prispevali niz Zorzutovih in Grad-nikovih poezij, Joško Leban si je dal duška s »frajtonerco«, moški pevski zbor Srečko Kumar s Kojskega pa je pod vodstvom Aleksandra Sluge odpel celo »rešto« narodnih in po-narodelih pesmi. Muzejska zbirka zaseda ves zgornji prostor doma na Bukovju, njen ogled pa je možen po predhodnem dogovoru z društvom Briški grič oz. med prireditvami. (vip) Brancatijev portret Na goriški občini bodo danes ob 16. uri odkrili portret Vittoria Brancatija, ki ga je naslikal Giovanni Cavazzon. Slikar je bivšega župana upodobil na trgu obeh Goric; za to priložnost se bodo ob Bran-catiju zbrali vsi ostali še živeči nekdanji župani Gorice. Gergoletov Luna park V goriškem Kinemaxu bodo danes ob 18.30 vrteli dokumentarec doberdob-skega režiserja Ivana Gergoleta Luna park, ki je posvečen nasilju med mladostniki. Predvajanje sodi v Mesec miru, ki ga prireja goriška pokrajina. Gasilci častijo zavetnico Gasilci bodo danes praznovali svojo za-vetnico sv. Barbaro. V goriški kasarni bo ob 10. uri maša, nakar bodo podelili priznanja zaslužnim gasilcem. Okrogla miza o Spinelliju Altieru Spinelliju in prihodnosti Evrope bo danes ob 15. uri posvečena okrogla miza, ki jo v palači Alvarez v Gorici prirejata Videmska univerza in Evro-peistična akademija. Turizem FJK tema posveta Turizem v FJK bo tema posveta, ki bo potekal danes z začetkom ob 12. uri na goriškem sedežu Tržaške univerze; predaval bo Josep Ejarque. Ascolijevo jezikoslovje Inštitut ICM bo danes ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici predstavil knjigo z izbranimi zapisi Graziadia Isaie Ascolija s področja italijanskega in furlanskega jezikoslovja. V Krminu o razvoju Brd Državljani za predsednika prirejajo danes ob 17.30 v palači Locatelli v Krmi-nu okroglo mizo o razvoju Brd; med govorniki bodo deželna svetnika Mauri-zio Paselli in Bruno Malattia, župan iz Medeje Alberto Bergamin in Flavio Ga-brielcig, vodja pokrajinske direkcije za teritorij in okolje. Spomin na Marneluta Spominu na pesnika Maria Marneluta, ki je umrl pred petimi leti, bo danes ob 20.30 posvečeno srečanje, ki bo potekalo v središču Incontro v goriškem Podturnu. Govorili bodo Pierluigi Pintar, Mariolina De Feo in Silvio Cumpe-ta, za glasbeno spremljavo bo skrbel Mauro Radigna. Neprofitne organizacije V pokrajinski sejni dvorani v Gorici se bodo danes ob 18. uri zbrale neprofit-ne organizacije, da bi ugotovile, katere so resnične potrebe teritorija. štandrež - Ob prisotnosti župana Romolija so v nedeljo podelili priznanje domačinu Budalu Klas za predanost rojstni vasi Bivši partizan in interniranec v koncentracijskem taborišču je med zadnjimi Štandrežci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom - V petek so odkrili fresko na župnišču Prejemnik Klasa Rudi Budal z ženo Otilijo, ob njiju Marjan Brescia in goriški župan Ettore Romoli BUMBACA V Štandrežu so v nedeljo podelili domačinu Rudiju Budalu nagrado Klas. Na krajši slovesnosti, ki je zaradi muhastega vremena potekala v cerkvi in ne na trgu, je spregovoril predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, prisoten pa je bil tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je čestital nagrajencu in nagovoril številne prisotne. »Prav je, da se oddolžimo in zahvalimo tistim, ki so veliko naredili za svojo skupnost in ki so v življenju preživeli številne težke trenutke,« je med drugim poudaril župan. Nagrajenčevo življenjsko pot je pred podelitvijo priznanja obnovil Brescia, prebral pa je tekst, ki ga je na podlagi pogovora z Buda-lom pripravil Damijan Paulin. Po Bresciovih besedah je Budal od mladih nog izredno navezan na domačo vas. Osemdesetletni nagrajenec je še eden redkih Štan-drežcev, ki se preživlja z obdelovanjem zemlje, njegova pomoč pa je nepogrešljiva ob zahvalni nedelji, ko skupaj z ostalimi vaščani pripelje na štandrežki trg s sadjem in zelenjavo okrašen kmečki voz. Budal se je rodil januarja leta 1927. Po kapitulaciji fašistične Italije septembra triinštiridesetega leta se je, kot so storili številni drugi vaščani, tudi on vključil v narodnoosvobodilni boj in se boril v vrstah Kosovelove brigade. Leta 1944 je obolel za plevritisom in se zato vrnil v domačo vas. Januarja leta 1945 so po umoru nemškega vojaka Nem- ci obkolili Štandrež in Budala skupaj z drugimi osumljenci sodelovanja z odporniškim gibanjem odpeljali v goriški zapor. Kasneje so aretirance premestili v Tabljo in jih od tam z vlakom odpeljali v Dachau. Tam je v nečloveških razmerah ostal interniran do osvoboditve taborišča s strani ameriških vojakov 29. aprila 1945. Po vrnitvi domov in dolgem okrevanju zaradi tifusa se je Budal posvetil delu na družinski kmetiji, ki ga še danes z zadovoljstvom opravlja. Poleg Brescie so bili v imenu rajonskega sveta na svečanosti prisotni tudi svetniki Miriam Paulin, Mario Mucci in Nataša Paulin, ki je prebrala utemeljitev nagrade. Budal je bil ob prejemu priznanja vidno ganjen, sicer pa so rajonski svetniki s šopom rož obdarili tudi njegovo ženo Otilijo. Podelitev nagrade Klas, ki je v nedeljo sledila praznični maši z msgr. Jurijem Bizjakom, prireja štandreški rajonski svet že peto leto zapored, vključena pa je v niz praznovanj vaškega zavetnika sv. Andreja, v okviru katerih so v petek odkrili fresko, ki krasi župnišče. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom v naročju, ob njej stojijo otroci, za njo pa štan-dreška cerkev in njiva vržotov. Fresko, ki krasi mrtvo okno, je naslikala podgorska umetnica Albina Pintar, v petek pa jo je blagoslovil domači župnik Karel Bolči-na. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. decembra 2007 25 nova gorica - V mestu se zadržuje od pet do deset oseb brez stalnega bivališča Zima bo za brezdomce mila le v dnevnem centru Na razpolago imajo objekt, ki je namenjen odvisnikom - A se pomoči otepajo gorica - Truplo Antonie Bulli Smrt zaradi poškodbe hrbtenice in zadušitve Smrt 81-letne Antonie Bulli vsrhlji-vih okoliščinah je bila skoraj takojšnja. Tako je ocenil sodni zdravnik Lucio Furlan, ki je včeraj opravil ogled njenega trupla v mrtvašnici goriške splošne bolnišnice. Furlan je potrdil to, kar je že izjavil v soboto, ko je prišel na kraj nesreče v ulici Brigata Lambro 34, na goriškem mestnem robu. Ženska je bila sede naslonjena ob steno svojega doma, imela je razkorače-ne noge, v roki palico, s katero si je pomagala pri hoji, njena glava pa je bila naslonjena na težko kovinski pokrov, ki se ji je zapičil v vrat. »Bila je kot obglavljena,« je povedal sosed W.K., na katerega se je obrnil šokirani mizar Giuseppe Persoglia takoj potem, ko je v soboto okrog 16. ure odkril truplo; prišel je, da bi na ženskino prošnjo popravil ključavnico hišnih vrat. Skupaj sta sprožila alarm. W.K. je zadnji opazil sosedo pri življenju, okrog 13. ure, ob 16. uri pa je bila že nekaj ur mrtva, je presodil zdravnik. Furlan je namreč pojasnil, da je smrt nastopila zaradi hkratnega učinka dveh vzrokov: po padcu je zadobila po- škodbo hrbtenice, istočasno pa je nanjo padel težki kovinski pokrov, ki jo je zadušil. Le takojšnja pomoč bi jo morebiti rešila, vendar živela je sama, udarec in pokrov v vratu pa sta ji preprečila, da bi oddala od sebe glas in poklicala na pomoč. Datum pogreba še ni znan. Goriška namestnica državnega tožilca Alessandra Borra je sicer že izdala dovoljenje za pokop, ki pa ga včeraj niso prejeli v občinskem pogrebnem uradu. Ko ga bodo dobili - predvidoma danes -, bodo sporočili okoliščine pogreba. Antonia Bulli se je smrtno ponesrečila, ko je v soboto skušala dvigniti težak kovinski pokrov; pokrival je jašek na domačem dvorišču, v katerem so bili števci in pipe za vodo. Izgubila je ravnotežje, z zadnjim delom telesa pad la v ja mo, tež ki po krov pa jo je za -davil. V kratkem naj bi odšla v dom za ostarele, zato se je lotila opravil v hiši, da bi jo zapustila urejeno. Sedaj pa se hiše št. 34 v ulici Brigata Lambro drži »prekletstvo« dveh tragičnih smrti. ronke - Požar Voznica avta • • • VI in njena psička brez posledic Ko je prispela na križišče med ulicama Volontari della Liberta in IV Novembre v Ronkah, so njen avtomobil tipa fiat panda naenkrat zajeli plameni. Zaradi svoje hladnokrvnosti, pa tudi zaradi takojšnje pomoči mladega voznika tovornjaka, ki se je ustavil za njo, je rešila sebe in tudi psičko, ki jo je prevažala v avtu. Prigoda je včeraj okrog 17. ure doletela 65-letno B.B. z bivališčem v ulici Dobbia v Ronkah. Ko je opazila ogenj, ni takoj zapustila avta, a je skušala rešiti še zavezano psičko. Ker se je obotavljala, je avtoprevoznik s silo potegnil iz pande tako žensko kot pasjo spremljevalko. Brez posledic za nikogar. Park ob novogoriški avtobusni postaji, kjer se največkrat zadržujejo brezdomci FOTO K. M. Po podatkih Centra za socialno delo se v Novi Gorici zadržuje 5 do 10 brezdomcev, med njimi naj bi bili le trije »pravi«, torej tisti, ki nimajo stalnega bivališča in strehe nad glavo. »Nekateri brezdomci na našem območju imajo tudi domove. Ker pa so se odločili za takšen način življenja, se ne vračajo vanje in tudi odklanjajo ustrezno pomoč,« ugotavljajo na občinskem oddelku za družbene dejavnosti. V zimskem času se njihovo število včasih celo poveča, saj se na Goriško, kjer je topleje kot drugod in zato tudi ugodneje za preživljanje zimskih dni na prostem, »preseli« tudi kakšen brezdomec iz notranjosti Slovenije. Na novogoriški mestni občini ugotavljajo, da se s problematiko brezdomcev srečujejo že več let in na tem področju sodelujejo s Centrom za socialno delo. Ta jih spremlja, jim pomaga pri reševanju težav in skupaj z občinsko upravo skuša blažiti posledice, ki spremljajo njihov način življenja. Vendar pomoči niso vsi pripravljeni sprejeti. Lansko leto sta bili občina in Center za socialno delo pripravljena organizirati brezdomcem en topel obrok dnevno v zimskem času, a se vsi s tem niso strinjali. »V letu 2006 je bilo spomladi za pet brezdomcev zagotovljenih za vsakega 10 kosil, v zimskem času decembra med prazniki 2006 do januarja letos, pa za osem brezdomcev po 12 kosil. Večina ni izkoristila toplega obroka,« ugotavljajo na občinskem oddelku za družbene dejavnosti. Letošnja zima bo tudi za brezdomce vsaj v dnevnem času nekoliko bolj mila: tu- di njim je namreč na voljo uporaba prostorov Dnevnega centra za odvisnike, ki je z delovanjem začel letošnjega junija. Sedem bivalnih zabojnikov se nahaja v neposredni bližini novogoriške policijske uprave, kar nekatere tudi moti in bo zato potreben čas, da bodo vanj z zaupanjem zahajali tako odvisniki kot brezdomci. Vendar je pomembno že dejstvo, da si lahko v dnevnem centru skuhajo topel obrok, na voljo jim je kruh, tam lahko operejo in posušijo svoja oblačila in podobno. V Centru so sicer tudi štiri ležišča, a kaj, ko le-ta v nočnem času samevajo in ne nudijo toplega zavetja za tiste, ki nimajo svoje strehe nad glavo. Center za odvisnike namreč deluje le osem ur dnevno, od 7.30 do 15.30. Na občini, centru za socialno delo in ŠENT-u, ki izvaja program v Dnevnem centru za odvisnike, se zavedajo, da urnik, ki pokrije le tretjino dneva, ne zadostuje potrebam uporabnikov, prenočišča pa ne bi potrebovali le brezdomci, ampak tudi odvisniki, še zlasti tisti, ki prihajajo na metadonsko terapijo iz oddaljenih krajev. Zato seje novogoriški župan Mirko Brulc obvezal, da bo skušal od države izpogajati več sredstev za sofinanciranje programa v centru, kar bi omogočalo tudi njegovo odprtje v nočnem času. Časa sicer ni več veliko, ker je zima takore-koč že pred vrati. Na občinskem oddelku za družbene dejavnosti še dodajajo, da bodo v obdobju hudega mraza v sodelovanju s Centrom za socialno delo kot pretekla leta zagotavljali finančna sredstva za en topel obrok na dan. (km) pokrajine - Beltram »Škodljivo poigravanje s čustvi Primorcev« Vsi se ne strinjajo z vladnim predlogom o delitvi Primorske na Goriško, Notranjsko in Istrsko-kraško pokrajino. Prav tako se še vedno krešejo mnenja o poimenovanju Goriške pokrajine, nasprotniki se ne strinjajo z izbrisom imena Primorska; to so nedavno izrazili tudi v Zvezi za Primorsko. Na polemike in očitke odgovarja član izvršnega odbora Foruma za Goriško, Tomaž Beltram, ki v javnem pismu zatrjuje, da Primorska ni nikoli obstajala kot upravnopolitična enota in je zato ni mogoče ukiniti. »Primorska je bila, je in bo ostala zato, ker je Primorska mnogo, mnogo več kot zgolj ime. S poniževanjem konstitutivnih delov Primorske in poigravanjem s primorskimi čustvi, pa je mogoče povzročiti veliko škode,« meni Beltram. Zmedo o obsegu Primorske in Primorcih Beltram pojasnjuje: »Pojma Primorska in Primorci sta med Slovenci v Kraljevini Jugoslaviji pomenila ozemlje, naseljeno s Slovenci, ki je po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji. To v večji meri verjetno velja še danes. Sami sebe pa smo Slovenci v Italiji imeli za Kraševce, Is-trane, Notranjce, Vipavce, Tolmince, Brice itd. Pokrajinsko smo bili razdeljeni na več pokrajin, o tem lepo pričajo kratice narodne organizacije TIGR (Tržaška, Istra, Goriška, Reka).« V nadaljevanju razlaga, da "primorskos-ti" ne določa pokrajina in njeno ime, ampak je intimno občutje vsakega posameznika, pokrajine pa so upravne enote lokalne samouprave in nič več. »Uvajanje vmesne stopnje lokalne samouprave med državo in občinami je pomemben projekt. Tudi imena igrajo pomembno vlogo. Predvsem bi bilo pomembno, da bi se dogovorili, po katerih kriterijih naj se pokrajine poimenujejo. Stroka je predlagala imena po sedežih pokrajin. Po tem predlogu bi imeli na Primorskem: Novogoriško, Postojnsko in Koprsko pokrajino. Vlada je za imena predlagala več rešitev. Predzadnja je bila Severna Primorska, Primorska in Notranjska. S tem nesmiselnim predlogom se v Forumu za Goriško nismo strinjali, ker menimo, da je ime Severna Primorska navadno politično skrpucalo. Poimenovanje samo ene, Istrsko-Kraš-ke pokrajine kot Primorske, je zgodovinsko netočno. Primorska je mnogo več, je tudi tisti del s Slovenci poseljenega ozemlja, ki je v Italiji. Sedaj, ko se ukinjajo meje in bomo Primorci lahko zaživeli enoten kulturni prostor, bi nas nekateri politikanti radi z enotnim imenom pokrajine razdelili na Primorce in zamejske Primorce ter Primorsko tako skrčili le na tisti del (brez Notranjske), ki je sedaj v Sloveniji. Na naše rojake, ki se kot zavedni Slovenci in Primorci štejejo za Trža-čane in Goričane, pa bi pozabili,« zaključuje Beltram. (km) nova gorica - Ta veseli dan kulture Obdarili bralce in Škrabčevo knjižnico Na »Ta veseli dan kulture«, ki v Sloveniji vsako leto poteka 3. decembra, na obletnico Prešernovega rojstva, kulturne ustanove odprejo vrata javnosti. Tega dne so ogledi muzejev, razstav in podobnega brezplačni, veliko ustanov pa pripravi tudi poseben program, s katerim želijo kulturo približati najširši množici. Poudarka je vredno včerajšnje dogajanje v Goriški knjižnici Franceta Bevka. V popoldanskem času so pripravili voden ogled po knjižnici, z namenom, da tako redni obiskovalci kot tudi tisti, ki to niso, bolje spoznajo njihovo ustanovo. Poleg tega si je vsak bralec na polici z odpisanimi knjigami lahko zbral do tri knjige, v knjižnici so postregli z izborom knjig, za katere je bilo nekoč veliko zanimanja. Vsakdo, ki se je včeraj prvič vpisal med izposo-jevalce knjig, je dobil podarjeno enoletno članarino. V knjižnici pa so poleg bralcev obdarili tudi knjižnico p. Stanislava Škrab-ca v frančiškanskem samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico. Podarili so jim svojo publikacijo, in sicer Furlansko-slovenski slovar avtorja Marijana Breclja. (km) gorica - Kulturni dom izročil Jošku Vetrihu plaketo Hvaležni za sodelovanje Goriški likovni kritik predstavil preko 250 razstav v galeriji Kulturnega doma Joško Vetrih s priznanjem goriškega Kulturnega doma BUMBACA Joško Vetrih, priznani slovenski likovni kritik iz Gorice, je letos poleti slavil okroglo obletnico, 70 let. Upravni odbor goriškega Kulturnega doma je izkoristil priložnost obeleževanja 26. obletnice odprtja doma ter 30. obletnice postavitve temeljnega kamna, da se je goriškemu kritiku na primeren način oddolžil za dolgoletno in tvorno sodelovanje. Na odprtju Spacalove razstave, ki je potekala na začetku minulega tedna, je namreč ravnatelj slovenskega hrama Igor Komel izročil Vetrihu posebno plaketo s simbolom goriškega Kulturnega doma. Joško Vetrih sodeluje s Kulturnim domom od vsega začetka. V vsem tem času je tam predstavil preko 250 likovnih razstav. Če k temu prištejemo še predstavitve ob odprtjih razstav v drugih galerijah tako na Goriškem kot v Sloveniji in po Italiji, se število prav gotovo podvoji in utemelji v nas prepričanje, da sodi Vetrih med najboljše poznavalce umetnosti na Goriškem. 2 4 Torek, 4. decembra 2007_GORIŠKI PROSTOR / podgora - Na sedežu društva Paglavec Črnovojniki, kraljeva vojska in general Borojevic Kot vsaka vojna se tudi prva svetovna ni, žal, omejila na premike manjših in večjih enot, na zgolj velike ofenzive. Kot v običajnem mirnodobskem življenju, je tudi med vojno na stotine dogodkov in se odvija na tisoče zgodb, le da so skoraj po pravilu okrutnejše in usodnej še. O tem drugem vidiku prve svetovne vojne je na sedežu društva Andrej Paglavec v Podgori govoril v četrtek prejšnjega tedna Novogoričan Rudi Šimac, sicer rojen v Breginju. Doslej je napisal dve zajetni knjigi na temo »Kako se je začelo na Soči leta 1915«, pripravlja pa tretjo. Knjigi sta oprem- Rudi Šimac na podgorskem večeru BUMBACA ljeni s številnimi slikami raznih avtorjev in nekaj posnetki. Vse ima predavatelj posnete na zgoščenki in v smiselnem zaporedju so si jih udeleženci večera ogledali ob razlagi dogajanj evropskih razsežnosti do krajevno zanimivih dogodkov. Osnovno sporočilo je bilo, da so se na začetku na frontni črti pred prodirajočo italijansko kraljevo vojsko znašli le domači črnovojniki, nekakšna teritorialna obramba ali zaščita, medtem ko je feldmaršal Borojevic razpolagal le z nekaj enotami. Omeniti gre, da sta knjigi zelo berljivi, ker sta razčlenjeni na spomine vrste še neposrednih udeležencev ali njihovih otrok. (ar) na goriškem V goste prihaja Miklavž Stekla so miklavževanja. Včeraj so ga priredili romjanski starši v tr-žiškem Kinemaxu, danes ob 19.30 pa ga prireja društvo Danica v večnamenskem centru Danica na Vrhu; nastopili bodo mladinska in otroška skupina Danica z igrico Vžigalnik ter otroški zbor Vrh sv. Mihaela. Tradicionalno miklavževanje v organizaciji ZSKD Gorica, Kulturnega doma in ŠZ Dom bo jutri ob 17. uri v goriškem Kulturnem domu. Tudi tokrat so Miklavžu priskrbeli družbo. Povabili so gledališče Unikat iz Ljubljane, ki bo uprizorilo igrico »Halo, Rdeča kapica?«. Sodobna predstava ohranja izvirno zgodbo, a jo prestavlja v igro različnih gledaliških žanrov in stilov; rezultat je tri-desetminutna zabavna zmešnjava že znanega in novega... Miklavževanje društva Kre-menjak bo jutri ob 18. uri v večnamenskem središču v Jamljah; otroke bo zabaval čarodej Saturno. Jutri ob 18.30 bo miklavževanje, ki ga prireja KD Sovodnje za otroke sovoden-jskega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje; dobri svetnik jih bo obiskal v kulturnem domu v Sovodnjah, za to priložnost pa bo prvič nastopil otroški pevski zbor KD Sovodnje. Miklavževanje v organizaciji SKD Hrast bo jutri ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu; na sporedu bo otroška igrica Pet Pepelk avtorja Žarka Petana. Miklavževanje PD Podgora bo jutri ob 18. uri v podgorskem župnišču. Na pobudo PD Rupa-Peč bo Miklavž prišel jutri ob 20. uri v Rupo. Otroke v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa bo obiskal ravno tako jutri ob 17. uri. Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasiGptmedia.it > Faks št. 0481 32844 Í] Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. & Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v nedeljo, 9. decembra, na izlet na elegantno piramido Amariano nad Tolmečem v Karniji, ki se dviga kar 1600 m nad obsežnimi prodišči reke Tilment. Sestanek v četrtek, 6. decembra, na društvu. Vodi Miranda Čotar. Podrobnosti na spletni strani www.pla-ninsko-drustvo-ng.si. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.40 »Winx - II segreto del regno per-duto«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Seta«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Lascia perdere Johnny«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »The Kingdom«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00; »Matrimonio alle Bahamas«; 22.15 »1408«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.00 -21.00 »Winx - Il segreto del regno per-duto«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.15 »1408«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Ma-trimonio alle Bahamas«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Le-zioni di cioccolato«. Dvorana 5: niz »Cinema d'Autore «17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'altra gio-vinezza«. Razstave DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro. PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo med 6. in 23. decembrom v dvorani Italia na drevoredu Friuli 28 v Krminu ob četrtkih in petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. V GALERIJI FRNAŽA se do 7. decembra predstavlja likovni ustvarjalec Romeo Stubelj z razstavo Pop flirt 2. Galerija se nahaja v stavbi novogoriške krajevne skupnosti na Erjavčevi 4. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava del Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva; od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V PALAČI LANTIERI v Gorici bo do 5. decembra od ponedeljka do petka med 17. in 18.30 na ogled razstava kreativnih plakatov; informacije na tel. 0481-533284. M Koncerti KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 uri v sejni dvorani županstva v Šlovrencu. Nastopila bosta mezzosopran Barbara Jernejcic Furst in Trieste Guitar Trio. Vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 8. decembra, ob 17.30 v palači Attems-Petzenstein v Gorici koncert Giorgia Samarja (flavta) in Fabia Ca-detta (klavičembalo). Vstop prost. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Šolskega doma v Novi Gorici. Novoletno prijetno srečanje bo ob primernem vzdušju popestrila glasba prijatelja Silva. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih na tel. 0481-882024 (Ivo), 0481390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481-882302 (Veronika) in 048178061 (Ana K.). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108. PRIJAVE VINA 2007: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra Prosijo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Ru-bijski grad in Francet. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je na spletu pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, www.spa-capan.com na razpolago link, na katerem kdor želi lahko zapiše svojo misel ali spomin. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA vabi na dan odprtih vrat v soboto, 8. decembra, in nedeljo, 9. decembra, (9.30-12.30 in 15.30-18.30) na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele. ZVEZA UPOKOJENCEV CISL prireja tradicionalno božično srečanje v soboto, 15. decembra; informacije in vpisovanja na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici med 9. in 11. uro ob delavnikih ali na tel. 0481-533321 do zasedbe razpoložljivih mest. ŠTANDREŠKI 40-LETNIKI so vabljeni, da se udeležijo praznovanja obletnice v soboto, 15. decembra. Zbirališče na »placu« v Štandrežu ob 18.30, ob 19. uri bo maša, nato bo sledila družabnost v gostilni Turri. Obvezna je predhodna prijava do 7. decembra na tel. 348-5856977 (Marko), 3290738424 (Marijan) in 333-1581015 (Dino). KMEČKA ZVEZA obvešča, da rok za prijavo grozdja in vina zapade 10. decembra. Tisti, ki tega še ni opravil, naj se čim prej oglasi v uradu zveze. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU prireja v nedeljo, 23. decembra, med 10. in 17. uro božično tržnico z naravnimi pridelki; informacije na tel. 333-4056800 ali na »inforogos@gmail.com«. H Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIM DRUŠTEV GORICA, Kulturni dom Gorica in ŠZ Dom pripravljajo že tradicionalno Miklavževanje, ki bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. MIKLAVŽEVANJE PD Podgora bo v sredo, 5. decembra, ob 18. uri v žup-nijšču v Podgori. Nastopil bo otroški pevski zbor. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra 85 v Gorici bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri obiskal sv. Miklavž. KD SOVODNJE vabi vse otroke sovo-denjskega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska sv. Miklavža v kulturnem domu v So-vodnjah v sredo, 5. decembra, ob 18.30. Ob tej priložnosti bodo lahko tudi prisluhnili prvemu nastopu otroškega pevskega zbora Kulturnega društva Sovodnje. SKD HRAST prireja tradicionalno mi-klavževanje v sredo, 5. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Na sporedu bo otroška dramska igrica Pet Pepelk avtorja Žarka Petana. Miklavžev urad bo odprt od 18. dalje. Vabljeni! BLAGOR ŽENSKAM - zadnja knjižna uspešnica Alenke Rebula, bo goriški publiki ob prisotnosti avtorice predstavljena v torek, 11. decembra, ob 17.30 v čitalnici knjižnice Damir Feigel v KB centru. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 6. decembra »Yasamin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. KD DANICA vabi na Miklavževanje danes, 4. decembra, ob 19.30 v ŠKC Danica na Vrhu. Nastopajo mladinska in otroška skupina Danica z igrico Vžigalnik in OPZ Vrh sv. Mihaela. PD RUPA-PEČ prireja Miklavževanje v sredo, 5. decembra, ob 20. uri; informacije Ivo Kovic (0481-882285). 0 Mali oglasi PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. V PODTURNU V GORICI ODDAM V NAJEM popolnoma novo opremljeno stanovanje s parkirnih prostorom in avtonomnih ogrevanjem. Tel. 3495252201. Pogrebi DANES V GORICI: 8.55, Amabile Me-deot vd. Valent v kapeli doma za starejše občane san Vincenzo de' Paoli (ul. della Bona) in na glavnem pokopališču; 10.30, Virgilio Ciani iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.55, Anacleto (Uccio) Rosa v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Luigi Visintin v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Luciana Padovan por. Calligaris (iz tržiške bolnišnice ob 10.10) v cerkvi sv. Lovrenca in v Spineo za upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.30, Anna Cau-zer por. Vittori v cerkvi in na pokopališču. Zapustila nas je naša draga Augusta Trevisan por. Frandolič Žalostno vest sporočajo mož Karlo, hči Egle in sin Vittorio z družinama Pogreb bo v sredo, 5. decembra, ob 14.30 v cerkvi sv. Martina v Doberdobu, kamor bo krsta prispela iz mrliške vežice tržiške bolnišnice. Doberdob, 4. decembra 2007 Predsednik, člani upravnega in nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbencu Vittoriu Fran-dolič iskreno sožalje ob izgubi drage mame. / KULTURA Torek, 4. decembra 2007 2 7 ljubljana Janez Gradišnik in Miljenko Licul dobitnika tokratne Prešernove nagrade Književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik je dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju književnosti, književnega prevajanja, pisateljevanja in jezi-koslovstva, oblikovalec Miljenko Licul pa Prešernovo nagrado prejme za življenjsko delo za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Dušan Jovanovic je na ministrstvu za kulturo sporočil tudi imena desetih nominirancev za nagrado Prešernovega sklada. Razglasitve sta se udeležila tudi oba Prešernova nagrajenca za leto 2007. Za skladovo nagrado so nominirani slikar Sandi Červek, vizualni umetnik Tadej Pogačar, intermedijska umetnica Ema Kugler, pisatelj Dušan Merc, pisatelj in pesnik Aleš Šteger, pesnik Primož Čučnik, rogist Boštjan Lipovšek, skladatelj in zvokovni umet nik Bor Turel, gle da liš ke režiser Sebastijan Horvat in igralec Uroš Smolej. Dobitniki skladove nagrade, teh je lahko največ šest, bodo znani 7. februarja na tradicionalni proslavi ob obletnici smrti Franeta Prešerna. Proslava ne bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, kot vsa leta doslej, temveč v SNG Maribor. Jovanovic je pojasnil, da je Cankarjev dom v funkciji predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Sicer pa je »čisto smiselno, da se proslava zgodi v Mariboru« kot drugem močnem centru in prihodnji Evropski prestolnici kulture (EPK). Prešernova proslava 2008 bo torej »uvod« v EPK 2012. Slavje bo režiral Drago Ivanuša. V imenu nagrajenega Gradišnika, ki slabo vidi in težko govori, je besede zahvale ob podelitvi najvišjega državnega priznanja za dosežke v umetnosti prebrala prevajalče-va soproga. V zahvalni besedi je la-vre at med dru gim pouda ril, da je prevajanje njegov »pravi poklic«. Izpostavil je tudi, da je prvič po več desetletjih to priznanje spet namenjeno prevajalskemu delu. Predsednik UO Prešernovega sklada je pohvalil neprecenljiv prispevek Gradišnika in njegove velikanske zasluge tudi za graditev zavesti, da je prevajalstvo bistveni del knjige in celega kompleksa, vezanega na kulturo. »Prijetno pre sene čeni« ob li -kovalec Miljenko Licul, ki se z obli- kovanjem ukvarja štiri desetletja, nagrado, kot je dejal, razume tudi kot nagrado mladi stroki - oblikovanju. Ta stroka, vpeta v življenje, se je že dodobra vzpostavila, dobila je svojo visoko šolo, ima kritiko, zgodovino. Licul se je s hvaležnostjo spomnil učiteljev in vzornikov. Omenil je arhitekta Edvarda Ravnikarja in Gregorja Košaka, oblikovalca, zlasti knjig, Jožeta Brumna, oblikovalski studio MSSV (Mächtig, Suhadolc, Skalar, Vipotnik) in podjetje Iskra, ki je omogočal stik z vrhunskim designom. Sandi Červek je nominiran za skladovo nagrado za razstavi v Umetnostni galeriji Maribor in galeriji Equrna, Tadej Pogačar za projekt CODE:RED v Braziliji, Ema Kugler za film »Le grand macabre« in performans Introitus, Dušan Merc za kratko prozo Akacijev drevored, Aleš Šteger za zbirko kratke proze Ber lin, Pri mož Čuč nik za pes niš ko zbirko Delo in dom, Boštjan Lipovšek za glasbene dosežke zadnjih dveh let, Bor Turel za glas bene do -sežke zadnjih dveh let, Sebastijan Horvat za gledališke režije v zadnjih dveh letih in Uroš Smolej za vlogo Konferansjeja v Kabaretu MGL. Jovanovic je poudaril, da je upravni odbor Prešernovega sklada Prešernova nagrajenca izbral z »velikim soglasjem«. Odločali so: poleg predsednika Dušana Jovanovica še člani Matjaž Barbo, Matej Bogataj, Boris Cavazza, Matjaž Farič, Marina Gržinic, Maja Haderlap, Aleš Jan, Matjaž Klopčič, Tomaž Lorenz, Ran-ko Novak, Andrej Smrekar, Petra Vi-dali, Vojko Vidmar, Aleš Vodopivec. UO in strokovnim komisijam sicer teče zadnje leto štiriletnega mandata. Jovanovic je ob tem poudaril, da so odločevalci v tej sestavi naredili prodor v smeri nagrajevanja novih, modernih umetniških praks, ki so bile, kar se tiče priznanj, bolj »nevidne«. Dali so svoj prispevek k modernizaciji. Prešernova nagrada znaša neto 20.864,63 evra in nagrada Prešernovega sklada 7093,97 evra. Prešernove nagrade podeljujejo od leta 1947. Od takrat do leta 2007 je bilo podeljenih 314 Prešernovih nagrad in 453 nagrad Prešernovega sklada. Skladove nagrade podeljujejo od leta 1962. (STA) ljubljana - Koncert v Hali Tivoli Pankrti priklicali in navdušili tisočglavo množico mladih gledalcev »Stari« Pankrti so bili mladostno razigrani »Nikoli si ne bi mislil, da bom lahko gledal v živo koncert Pankrtov!« To je bila izjava enega izmed približno osemtisoč navdušenih oboževalcev zgodovinske slovenske punk-rock skupine, ki je trideset let po nastanku oziroma dvajset let po razpadu znova nastopila v živo v ljubljanski Hali Tivoli. Tudi velika ledena dvorana je bila pretesna za nepozaben dogodek. Pankrti namreč niso navadna skupina, pač pa pravi mejnik v slovenski glasbi, saj so bili prav oni pobudniki tistega glasbenega novega vala, ki je zelo pomembno vplival ne samo na svet glasbe v bivši Jugoslaviji. Šlo je za kulturno, skorajda totalno revolucijo, kot je naslov ene izmed najbolj znanih pesmi skupine. In med osemtisočglavo množico je bila večina obrazov tako mladostniških, da so bili ob upokojitvi Pankrtov še kratkohlačniki in za rock glasbo sploh še niso vedeli. Spoznali so jih šele po-stumno in jih takoj vzljubili. Kar ni težko, saj so pesmi Pankrtov zelo direktne, s takimi sporočili, ki imajo takojšen prijem. In tudi z glasbenega vidika so dokaj kakovostne, s stilom, ki vsekakor spominja na Sex Pistolse, ki so bili pravi zgled za Pera Lovšina in ostale. Po nastopu dveh predskupin, Carina in Elektrika, ter popolnoma nepotrebnem dj trenutku, so približno ob 21.15 na oder ljubljanske Hale Tivoli stopili Boris Kramberger (bas), Slavc Colnarič (bobni), Bogo Pretnar (kitara), »nov nakup« Ivan Kral (na kitaro je igral že s Patti Smith in Iggyjem Popom) in nato še frontmen skupine Pero Lovšin. Vsi z nekaj leti več, nekdo tudi z nekoliko bolj poudarjenim trebuhom, a vsi prepolni energije in željani, da podarijo starim in novim zvestim poslušalcem vrhunski glasbeni trenutek. Pero Lovšin je na odru spominjal na Johna Beluschija iz filma Blues Brothers, v črno oblečen, s temnimi očali na nosu in nadvse aktiven na odru, na katerem je med koncertom naredil celo preval... Leta se vidijo, a mladostna energija in pro-vokativni pogled na seks (koncert je poklonil vsem svojim »bivšim in bodočim ženskam«) sta enaka kot pred tridesetimi leti. Koncert so Pankrti začeli s pesmijo Počitnice na morju, bolje znana po refrenu Nč se ne premakne, sledili sta še znani Lepi in prazni ter Jest sem na liniji, nato so si do prve pavze sledile bolj ali manj znane uspešnice (med drugim Sedemnajst, Živ spomenik neumnosti, Gospodar, Punca ne še umret, Umazane igre, Adijo Ljubljana, s katero se je zaključil ta del koncerta). Nato je sledila prekinitev, ki jo je napolnil novi član skupine, Čeh Ivan Kralj. In seveda Čehi so pred tridesetimi leti živeli »Za železno zaveso«, tako da je po povratku na oder Lovšin takoj udaril z eno izmed najbolj razpoznavnih pesmi, ki opisuje, kako »za železno zaveso stare babe pulijo rdečo peso«. A bili smo že v drugi polovici koncerta, tako da so si začele slediti vse najbolj znane uspešnice. Želez- ni zavesi je sledila Totalna revolucija, potem pa nov poklon slovenski prestolnici s pesmijo Lublana je bulana, Zvečer v mestu in Osmi dan. Ob izvajanju te pesmi je bila Hala Tivoli na tem, da se podere. Parter je postal ena velika ploščad, na kateri je tisočero mladih s »pogom« ustvarilo neverjetno koreografijo in bila je le potrditev, da je Bog osmi dan res ustvaril rock! Lovšin je bil že vidno fizično izčrpan, tako da je bila nova pavza nujna. Po prekinitvi pa znova na oder za skladbe Zadnja ljubezenska pesem, Anarhist, Metka in, dulcis in fundo, Bandiera rossa. A po prvi kitici je Pero Lovšin poklical k sebi stare prijatelje, »filozofa« Laibachove države NSK (Neue Slowenische Kunst) Petra Mlakarja, Lovšinovega sopobudnika skupine Pankrti Gregorja Tomca ter Igorja Vidmarja, ki je bil glavni akter izdaje prve plošče Pankrtov in tudi promotor te skupine. In nato znova od začetka z Bandie-ro rosso, ki je zaščitni znak skupine. S to pesmijo je bil idejni konec koncerta, nato pa je Lovšin gledalcem poklonil še eno pesem, ZK Pank, s katero je bilo koncerta tudi uradno konec. Kot tudi je bilo konec viskija v steklenici, ki jo je Lovšin nosil s sabo ves čas. Šlo je vsekakor za koncert, na katerem je prevladovala nostalgija: nostalgija po prejšnjem sistemu, a tudi nostalgija po punku. Pankrti bodo sedaj nadaljevali turnejo po državah bivše Jugoslavije. Iztok Furlanič ljubljana - 23. slovenski knjižni sejem Obračun v splošnem pozitiven, čeprav je bilo obiskovalcev manj od nadejanega Dan po tem, ko se je sklenil 23. slovenski knjižni sejem, so organizatorji sporočili, da se je dogodka v petih dneh udeležilo 27.856 obiskovalcev. Med njimi je bilo veliko družin, pre cej več kot pre tekla le ta. Sejem je bil le tos brezplačen, lani si ga je ogledalo približno 25.000 obiskovalcev, letos so organizatorji upali na številko 40.000. Sekretarka Združenja za tisk in medije GZS Irena Brglez je v nedeljo popoldne izročila predstavnici Varnih hiš 200 izvodov knjig, ki jih je Bralnici odstopilo 38 založnikov. Ob predaji knjig je Tanja Hrovat Svetičič, vodja Varne hiše za ženske in otroke, žrtve nasilja, povedala: »Knjige so pomemb na dob rina, ki si jo v tež kih tre nut -kih le s težavo privoščimo, nam pa lahko pomagajo lažje prestati osebne stiske. Zato se v imenu vseh žensk in otrok zahvaljujem za podarjene knjige in za misel.« Sicer pa je bila novost tokratnega sejma - Bralnica, izredno dobro sprejeta in obiskana, tako med starejšo publiko kot tudi med naj mlajšo. Ti so se dva krat dnev no nav du še-vali ob poslušanju branih pravljic. Kot je povedala Brglezova, organizatorji zato že razmišljajo, da bodo Bralnico v prihodnje razširili, ji dodali igralnico za otroke in obogatili knjižno ponudbo. Nad pričakovanji pa so bile obiskane tudi vse druge, že ustaljene spremljajoče prireditve. Kot je povedal Luka Novak, vodja Debat nih kavarn, so bi le vse »de bate« do bro obiskane, udeležilo se jih je tudi do 100 ljudi. Pritegnile so zelo širok krog publike, ne le strokovnjakov. Nekatere izmed debatnih kavarn so bi le pre cej pole mič ne, kar kaže na to, da si Slovenci želimo tovrstnih javnih razprav-ljalnih prostorov. Kot je še poudaril Novak, so Debatne kavarne dosegle svoj osnovni namen, da predstavijo bilanco stanja slovenske kulture. Tudi forumi obiskovalcev so bili po besedah Rika Rižnarja obiskani občutno bolje kot lani. »Delno je k temu prispevala drugače zastavlje na pot ogle da na sejmu, del no pa bolj intenzivno oglaševanje in medijska pokritost do god kov. V petih dneh se je zvrs ti lo 38 pri redi tev, do pold ne za otro ke, popold ne za odrasle, med katerimi so bile najbolj odmevne glasbene.« Kot je še dodal Rižnar, za naslednje leto že načrtujejo večje število glasbenih prireditev. Po besedah Mihe Kovača je Založniška akademija beležila dober obisk predavanj, obisk je celo pre segel pri čako vanja. Tuji pre -davatelji so odprli pomembna vprašanja, zlasti glede lastništva založb in kulturne vloge, ki jo imajo slednje. Spregovorili so o trendih knjigarništva in založništva v tujini, ki počasi prihajajo tudi v Slovenijo. Po besedah predsednika Upravnega odbora knjižnega sejma Rudija Zamana so organizatorji in razstavljavci zadovoljni z obiskom sejma, tako s številom obiskovalcev kot glede števila prodanih knjig. Čeprav je bilo na sejmu nekoliko manj šolskih skupin, v treh sejemskih dneh je sejem obiskalo 2500 šolarjev in dijakov, pa se je občutno povečal družinski obisk. Verjetno je k temu prispeval tudi brez plač ni obisk, zara di česar si bodo or ga-nizatorji, kot piše v sporočilu za javnost, prizadevali za njegovo ohranitev. Kot je še povedal Zaman, organizatorji zato upajo, da se bodo sponzorji, s pomočjo katerih se nadomesti brezplačna vstopnina, tudi v prihodnje tako dobro odzvali kot letos. Čeprav številka 40 tisoč obiskovalcev ni bila dosežena, pa to ostaja cilj za prihodnje sejme. (STA) ljubljana - Cankarjev dom Dvakrat Pogorelic Zaradi velikega povpraševanja dodali koncert Pianist svetovnega formata Ivo Pogorelic bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko En Shaa zaradi velikega zanimanja nastopil kar na dveh zaporednih koncertih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Razprodanemu koncertu v četrtek, 6. decembra, ob 20. uri so dodali še koncert večer prej, 5. decembra, prav tako ob 20. uri. Za sredin koncert je na voljo še nekaj vstopnic, so sporočili iz Cankarjevega doma. Pianist Ivo Pogorelic buri duhove, že odkar je leta 1980 po spektakularnem sporu med člani žirije ostal brez nagrade na Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi. Ustvaril je bleščečo mednarodno kariero, znan pa je po svojih tehnično dovršenih, a drznih interpretacijah, v katerih dosledno uresničuje svoje notranje in-terpretativne vizije. Izjemno priljubljeni romantični Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu Sergeja Rahmaninova, ki ga bo poustvaril, kar kliče po novi razlagi in Pogorelic jo bo nedvomno predstavil, napovedujejo prireditelji. V drugem delu koncerta bo šef dirigent orkestra En Shao predstavil Simfonijo št. 2 v e-molu istega skladatelja, poznoromantično delo, ki pomeni zaradi skrivnostne zapletene strukture preizkusni kamen tako za dirigente kot za orkestre. Pogorelic je v Gallusu nastopil pred petimi leti, maja 2005 pa je imel ekskluzivni recital v Novi Gorici ob 25-let-nici tamkajšnjega Kulturnega doma; igral je dela Chopina, Skr-jabina in Rahmaninova. (STA) 28 Torek, 4. decembra 2007 SVET / volilna reforma - Razburjenje med malimi strankami vladne koalicije Zahteva po takojšnjem sklicu vrha vladne večine Prodi: Vrh najkasneje prihodnji teden - Grožnje Udeur v zvezi s finančnim zakonom RIM - Volilni zakon je dvignil temperaturo v vrstah vladne do vrelišča, po nedeljskem vrhu Demokratske stranke (DS) pa so male stranke leve sredine zagnale vik in krik »zaradi nedopustnega dogovarjanja velikih strank izven parlamenta na škodo malih.« Zato grozijo, da ne bodo glasovale za finančni zakon. Med včerajšnjim zasedanjem vladne večine v zvezi s finančnim zakonom se je govorilo predvsem o volilnem zakonu, je povedal načelnik poslanske skupine Udeur Mauro Fabris. Na srečanju naj bi izvedeli, pravi Farbris, da je Veltroni Violanteju in Biancu že izročil besedilo reforme volilnega zakona. »Radi bi vedeli, kdo se je o tem dogovoril. Ne mislimo se več pogovarjati o finančnem zakonu, medtem ko se drugi z opozicijo dogovarjajo o volilni reformi,« se je razburjal Fabris. Ze dopoldne je glas dvignil predsednik Zelenih Alfonso Pecoraro Scanio: »Veltroni igra Berlusconijevo igro.« Zato male stranke zahtevajo koalicijski vrh, načelnik poslancev Demokratske stranke Antonello Soro pa je zadolžen, da z nezadovoljstvom »malih« seznani Prodija in Veltronija. Vzdušje je bilo ves dan skrajno napeto, predstavniki DS pa so se trudili, da bi zaveznikom dokazali, »da ni nikakršnega besedila reforme, ki bi bil naperjen proti majhnim strankam«. Zvečer j e Prodi končno sporočil, da vrh bo, in sicer takoj ko bo mogoče, kar je delno zmanjšalo nape tost. Prodi se je oglasil iz Tirane, kjer je bil na obisku, do vrha pa naj bi prišlo najkasneje prihodnji teden. »Jaz prav gotovo ne bom odlagal pogovora, ki je potreben in že predviden,« je dejal predsednik vlade. Njegove besede so naletele na odobravanje majhnih strank, Clemente Mastella pa je hitel zagotavljati, da so njegovi odnosi s Prodijem izvrstni in da mu popolnoma zaupa. Toda na koncu ni pozabil dodati, da če kdo razmišlja o uničenju malih strank, se te lahko umaknejo takoj in z njimi izgine tudi celotna vlada. Po drugi strani pa Stranka italijanskih komunistov ne popušča in Oliviero Diliberto zahteva pogovor o »pravih stvareh, to je o socialnih vprašanjih«. Tudi tajnik SKP Franco Giordano poudarja, da so za januar zahtevali preverjanje v vladi, vzporedno s tem pa tudi pogovor o volilnem zakonu. Danes se bo Veltroni sestal z načelniki skupin v komisijah za ustavna vprašanja v poslanski zbornici in senatu Luci-anom Violantejem in Enzom Biancom, s katerima se bo pogovarjal o ustavnih reformah in spremembi volilnega zakona. sodišče Obsodili Dinijevo soprogo RIM - Rimsko sodišče je Donatello Pasquali Zingone, soprogo senatorja Lamberta Dini-ja, na pro ce su o »gru pi Ze ta« ob -sodilo na dve leti in štiri mesece zapora zaradi lažnega stečaja, ki naj bi ga povzročili s ponarejeno bi lan co. Proces se je pričel po krahu za 40 mil ij ard lir, kar j e povzročilo stečaj družbe Sidema, 13. marca 2002. Na enako kazen j e bil obsojen tudi Italo Mari, član upravnega sveta in poverjeni upravitelj. Zaradi nedavne pomilostitve pa sta bila oba oproščena. Javni tožilec je za oba zahteval štiri leta zapora. Njegovo zahtevo je Donatella Dini komentirala z besedami, češ da vse izhaja iz politične mahinacije, ki traja že več let. Za tretjega obtoženca, Enrica Pozza, upravitelja Si de me, se je pro ces kon čal z do -govorno kaznijo dveh let. Predsednik vlade Romano Prodi pred nedeljskim vrhom Demokratske stranke ANSA evropski dan invalidov - Napolitano na slovesnosti na Kvirinalu Uveljaviti vlogo invalidov je priložnost za vso družbo Predsednik republike Giorgio Napolitano med gosti ob praznovanju Evropskega dneva invalidov na Kviranalu ANSA Tudi v letu 2008 prispevki za razgradnjo avtomobilov RIM - Zgleda, da bodo v finančni zakon vključili popravek, ki bo podaljšal ugodnosti pri nakupu avtomobilov, in sicer za razgradnjo odsluženih vozil. Zaenkrat pa niso določili raznih podrobnosti, ker morajo uskladiti zahteve po varstvu okolja in ekonomske vidike. Po eni od hipotez naj bi ugodnosti razširili tudi na avtomobile euro 2, ki so bile registrirani do decembra 1999, vendar pod pogojem, da se lastnik odloči za nakup modela, ki ne onesnažuje. Sodnico Forleo čaka premestitev MILAN - Višji sodni svet naj bi se nagibal k odprtju postopka za premestitev po uradni dolžnosti proti sodnici Clementini Forleo, in sicer zaradi nekompatibilnosti. Odločitev naj bi formalno sprejeli danes v prvi komisiji, v kateri je prišlo skoraj soglasno do izraza stališče, da izjave Clementine Forleo o domnevni zaroti in ustrahovanju na njen račun nimajo nobene podlage. Izjave so povzročile nela-godje in zaskrbljenost v milanskih sodnih uradih. Verjetno nova družinska tragedija ALESSANDRIA - Morda se za umorom 54-letne Carmele Ballaro, matere dveh otrok, ki jo je nekdo z nožem zabodel na njenem domu v Alessandrii, skriva nova družinska tragedija. Agenti so ustavili enega od sinov, ki ima psihične probleme, in ga odpeljali v bolnišnico, kjer ga stražijo. Mladeniča so namreč opazili na cesti, bil je brez čevljev, na sebi je imel samo majico, ki je bila vsa okrvavljena. Mladenič na vprašanja preiskovalcev ni odgovarjal in zgleda, da tudi ni bil v stanju, da bi lahko karkoli povedal. Izvedelo se je, da so ga zjutraj pospremili na zdravniški pregled in da naj bi sodniki svetovali sprejem v bolnišnico, kar pa naj bi bil zavrnil. Po odvzemu vozniškega dovoljenja naredil samomor CUNEO - S prijateljem inženirjem je večer prebil v nekem lokalu, pri povratku proti domu ju je ustavila policija, ugotovila je, da je v krvi imel previsoko količino alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in ko se je vrnil domov, se je odločil za usodni korak, vzel je pištolo in se ustrelil. Bal se je, da izgubi delovno mesto, bil je šofer fur-gonov za prevoz dragocenosti. RIM - »Če ne uporabljamo potencialnega prispevka in človeških re-surzov invalidnih oseb, pomeni, da izgubljamo priložnost tudi kot družba,« je poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je včeraj dopoldne na Kvirinalu gostil obeleževanje Evropskega dneva invalidov. Po Napolitanovih besedah morajo invalidi poleg materialnih in praktičnih ovir presegati tudi pregrade brezbrižnosti in ignorance, povrhu pa se soočajo še z eksplicitnimi žalitvami in celo fizičnimi napadi. »Pomembno je, da se na ta dan zavzamemo za podrt-je vseh ma te ri al nih in ne ma te ri al nih ovir pri tej diskriminaciji,« je dejal predsednik republike. Ob tem je šef države pozval k premisleku: posebni pogoji, v katerih se nahajajo invalidi, kot je npr. nezmožnost gibanja, govora, videnja, enako kot psihično prizadete osebe, ne predstavljajo samo pohabljenosti in pomanjkanja, ampak »služijo za razvoj drugih sposobnosti, drugih pozornosti in občutljivosti«. Prav zato je za Napolitana prava družbena škoda, če ne uporabljamo človeške re-sur ze, ki jih te dru gač ne spo sob nos -ti proizvajajo. Ni namreč naključje, da je letos evropski dan invalidov postavil poudarek prav na potrebo, da se tem ljudem omogoči dostojna zaposli tev. Šef države seveda ni pozabil na probleme, ki jih invalidnost povzroča invalidom samim in njihovim družinam. Zato je treba družine, ki skrbijo za invalide, spremljati in podpirati, tudi z ustrezno gmotno pomočjo. »Svojcem invalidov je v naši državi v veliki meri poverjena naloga konkretnega upravljanja zapletene in težke situacije. Da bodo lahko družine sodelovale in svojim invalidnim sorodnikom zagotavljale dobro kakovost življenja, morajo tudi same prejemati pomoč, podporo in pozornost. Pri tem je treba upoštevati neenakopravnosti, ki imajo veliko težo, začenši z dohodkom, in še posebej breme, ki ga v pretežni meri nosijo ženske,« je opozoril predsednik republike. Ob koncu svojega nagovora je Napolitano podelil priznanja ljudem, ki so se posebno odlikovali po tem, kako živijo svojo invalidnost, in drugim, ki so se odlikovali pri pomoči invalidnim osebam. Slovesnosti se je skupaj z drugimi člani vlade udeležil tu di mi nis ter za so ci al no so li dar nost Paolo Ferrero, ki je ob tej priložnosti izpostavil pomen Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidnih oseb, ki jo je talija podpisala marca letos, a je še ni ratificirala. Zato je izrazil upanje, da bo ministrski svet to storil na prihodnji seji 13. decembra. sodišče - Pomembna odločitev Preiskava o dvojnem umoru se nadaljuje RIM - »Iz celovite analize indicev, ki so jih doslej zbrali preiskovalci, je najbolj verjetna in razumna razlaga ta, daje bil umor naročen.« Tako je svoj sklep utemeljil rimski sodnik za predhodne preiskave Emanuele Cersosimo, ki je zavrnil zahtevo po arhiviranju preiskave o umoru Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Zahtevo po arhiviranju je vložil tožilec Ionta, ki se je ukvarjal s tistim delom preiskave, ki se je nadaljevala, potem ko je bil zaradi umora Alpijeve in Hrovatina na 26 let zapora obsojen Somalec Has-hi Omar. Odločitev sodnika Cersosima je velikega pomena, saj naposled osvaja stališče, po katerem sta bila Alpijeva in Hrovatin umorjena, ker sta odkrila trgovino z orožjem in strupenimi odpadki. / SVET Torek, 4. decembra 2007 2 9 moskva - Na parlamentarnih volitvah predsednikova stranka dosegla preko 64% Putinov nedeljski triumf zasenčile kritike Mednarodni opazovalci SE in OVSE o številnih kršenjih volilne zakonodaje MOSKVA - Dan po prepričljivi zmagi stranke Enotna Rusija predsednika Vladimirja Putina na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Rusiji so zasenčili predvsem očitki - tako s strani ruske opozicije kot tudi mednarodnih opazovalcev in drugih držav - o številnih nepravilnostih in očitnih kršitvah volilne zakonodaje. Po preštetju 98 odstotkov glasov je sicer Enotni Rusiji pripadlo 64,1 odstotka glasov, predsednik Putin pa je zmago stranke v ponedeljek označil za glas zaupanja javnosti vanj .V parlament se je v nedeljo uspelo prebiti še komunistom Genadija Zjugano-va, ki so dobili 11,6 odstotka glasov, li-beralno-demokratski stranki Vladimirja Žirinovskega z 8,2 odstotka glasov in prokremeljski Pravični Rusiji z 7,8 odstotka. Ostalim strankam, večinoma opozicijskim, ni uspelo preseči 7-odstotnega volilnega praga. Kot še kažejo rezultati volilne komisije, je bila volilna udeležba več kot 60-odstot-na, torej višja kot na zadnjih volitvah leta 2003. »Seveda, gre za znak zaupanja,« je v ponedeljek ocenil Putin, ki je bil nosilec liste Enotne Rusije. Kot je dejal, je nedeljsko glasovanje pokazalo, da »Rusi ne bodo nikoli dovolili, da bi država stopila na uničevalno pot, kot se je zgodilo v nekaterih državah na prostoru nekdanje Sovjetske zveze«. »To je dober znak povečane politične stabilnosti,« je dodal. Volitve so zasenčile številne trditve o nepravilnostih, drugouvrščeni komunisti pa so napovedali, da bodo zaradi številnih kršitev spodbijali volilne izide. Vodja ruske opozicijske stranke Dru ga Rusija in šahovska legenda Ga-ri Kasparov je volitve označil kot »najbolj nepoštene in najbolj umazane v so-dob ni rus ki zgo do vi ni«. Rus ko no tra -nje ministrstvo je sicer zagotovilo, da na nacionalni ravni ni zabeležilo resnejših incidentov ali kršitev reda in miru. Tudi mednarodni opazovalci iz vrst parlamentarcev Sveta Evrope (SE) in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so v ponedeljkovem sporočilu za javnost zapisali, da nedeljske volitve v Rusiji niso bile poštene in niso izpolnile več zavez in standardov de mo kra tič nih vo li tev, ki jih ima ta SE in Ovse. V opazovalni misiji je sodelovalo več kot 70 poslancev iz parlamentarnih skupščin obeh organizacij, njihovim ugotovitvam pa se je pridružil tudi Nordijski svet. Kot so zapisali v sporočilu, so bi- Ruski predsednik zavrača kritike o nedemokratičnosti volitev in rezultat ocenjuje kot znak zaupanja v svojo politiko in želje po stabilnosti v državi ANSA le volitve na splošno dobro organizirane in je bilo opaziti znatne tehnične izboljšave. Vendar pa so volitve potekale v ozračju, v katerem je bila politična konkurenca resno omejena, administrativni viri so bili pogosto izrabljeni, medijsko pokrivanje je bilo močno v prid vladajoči stranki, nova volilna pravila pa so omejila politični pluralizem. Med posebej zaskrbljujočimi področji so opazovalci navedli povezovanje države in politične stranke, kar je zlo ra ba po ob las til in jas na kr ši tev mednarodnih zavez in standardov. Prav tako so opozorili, da so bili mediji izredno pristranski v korist predsedniku Putinu in vladajoči Enotni Ru- siji. Nova volilna pravila so izredno otežila ustanovitev in konkurenco novih in manjših strank. Opazovalci so opozorili tudi na poročila o nadlegovanju opo zi cij skih strank. Odzivi na volitve v dumo so prihajali tudi iz drugih držav. ZDA so Moskvo v ponedeljek pozvale, naj razišče očitke o volilnih poneverbah, že v nedeljo zvečer pa je Washington izrazil zaskrbljenost zaradi zastraševanja opozicije med predvolilno kampanjo, nekorektnega poročanja v medijih in državne pomoči Putinovi stranki. Iz Bele hiše so kasneje sporočili, da ameriški predsednik George Bush svojega ruskega kolega po zmagi njegove stran- ke ne namerava poklicati. »Jasno je, da predsednik Putin ni kandidiral, zato ga ne bo poklical,« je na vprašanje novinarjev odgovorila tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino. Tudi Velika Britanija je izrazila zaskrbljenost nad navedbami o nepravilnostih na volitvah, Nemčija pa je izrazila prepričanje, da volitve niso bile svobodne in poštene. Francija je Rusijo pozvala, naj osvetli trditve o nepravilnostih na volitvah, generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer pa je izrazil zaskrbljenost nad potekom volitev, še posebej »glede svobode združevanja in svobode izražanja«. (STA) beograd - Tožilka na zadnjem obisku v srbski prestolnici pred zaključkom mandata Nezadovoljstvo Carle Del Ponte, ker Srbija še vedno ni prijela haaških obtožencev BEOGRAD - Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte se je včeraj mudila na svojem še zadnjem obis ku v Be o gra du pred iz te kom nje ne ga man da ta ki se bo za klju čil 31. de cem bra. Ob obis ku je Del Pontejeva izrazila nezadovoljstvo, ker Srbija še vedno ni prijela preostalih haaških obtožencev, ki so še na begu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Del Pontejeva se je v Beogradu med drugim sestala z vodjo državnega sveta za sodelovanje s haaš kim so diš čem Ra si mom Ljajicem, ki je povedal, da je bila tožilka sicer več kot zadovoljna s stopnjo sodelovanja Srbije pri izročanju dokumentacije, ki jo od nje zahteva haaško sodišče, medtem ko je nezadovoljna nad pomanjkanjem rezultatov pri iskanju in aretaciji preostalih ubežnikov, navaja dpa. Kot je še dejal Ljajic, ostaja še nekaj časa, da Srbija prepriča haaš-ko so diš če in med na rod no skup nost v njena prizadevanja ter dejavnosti, ki bi mo ra le da ti nek kon kre ten rez -ultat, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Kljub vztrajanju Del Pon-tejeve pa je malo verjetno, da bo Beograd aretiral in izročil preostale ubežnike v času njenega mandata, ki se po os mih le tih iz te če 31. de cem -bra, nato pa jo bo s 1. januarjem nasledil Belgijec Serge Brammertz. Na begu pred pravico so sicer še general Ratko Mladic, vodja Srbov v Bosni in Heercegovini Radovan Ka-radžic, Stojan Župljanin in Goran Had žic. Švicarska tožilka, ki bo svoje zadnje poročilo Varnostnemu svetu Združenih narodov o srbskem sodelovanju s haaškim sodiščem predstavila 10. decembra, je imela na pro-gra mu še lo če ni sre ča nji s srb skim pred sed ni kom Bo ri som Ta di cem in premierom Vojislavom Koštunico. Slednji je na srečanju zatrdil, da Srbija izpolnjuje svoje mednarodne ob vez nos ti. Po nje go vih be se dah je predvsem v interesu Srbije, da se za-klju či so de lo va nje s haaš kim so diš -čem. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, bo poročilo Del Ponte-jeve vključevalo oceno o sodelovanju Srbije s Haagom. Njene ugotovitve pa bi lahko vplivale na nadaljnje približevanje Srbije Evropski uniji, potem ko sta Srbija in EU 6. novembra parafirali sporazum o stabilizaciji in približevanju.Evropski komisar Olli Rehn je po parafiranju 7. novembra si cer po uda ril, da je to po mem ben korak za Srbijo, ki ji odpira vrata za pri do bi tev sta tu sa kan di dat ke za član stvo v EU. Prav ta ko je do dal, da nujni pogoj za podpis sporazuma ostaja »popolno sodelovanje« s haaškim sodiščem, ki bi moralo privesti do prijetja in predaje vseh preostalih ob to žen cev. ( STA) d. rupel Pričakuje, da Hrvaška ne bo uvedla ERC LJUBLJANA - Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj izrazil pričakovanje, da Hrvaška s 1. januarjem 2008 ne bo uvedla zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) tudi za članice Evropske unije. »Pričakujemo, da Hrvaška ne bo uvedla ERC,« je dejal Rupel in izrazil upanje, da se bo še dalo dogovoriti z novo vlado v Zagrebu. Kot je pojasnil, Slovenija ERC nasprotuje predvsem zaradi spornih zemljevidov te cone, ki bi lahko prejudicirali mejo, ne pa zaradi nasprotovanja zaščiti Jadranskega morja. Kot je dejal Rupel ob predstavitvi pregleda dela zunanjega ministrstva v letu 2007, se je s problemom ERC ministrstvo ukvarjalo celo leto, tako v stikih z Brusljem kot Rimom, pa tudi drugimi. Pri tem je izrazil upanje, da Hrvaška ERC z novim letom ne bo uvedla tudi za države EU, kar bi bilo po Ruplovih besedah »zelo dobra odločitev«. Pri tem je sicer še poudaril, da Slovenija podpira Hrvaško na njeni poti v EU, a mora tudi Hrvaška za to izpolnjevati določene pogoje. Poudaril je še, da ne želi kakorkoli pretiti glede ERC in da bo Slovenija pač počakala, kako se bo Hrvaška odločila glede svojega zakona o ERC, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem. Bi pa po njegovem mnenju »moralo priti do sprememb hrvaške politike, sicer bo Hrvaška v težavah«. Če bo Hrvaška uresničila napovedi o uvedbi ERC tudi za članice EU, potem taka odločitev »ne bi bila produktivna ne za Hrvaško ne za slovensko-hr-vaške odnose«, je dejal Rupel. Na novinarsko vprašanje je Rupel še pojasnil, da Slovenijo motijo predvsem zemljevidi ERC, ki bi lahko prejudicirali mejo med državama, ne pa zaščita morja. »Dokler ne bo popravkov teh zemljevidov, ne moremo pristati na uveljavitev te cone,« je poudaril minister, pri tem pa menil, da je dogovor še vedno mogoč. Glede reševanja vprašanja meje med državama je sicer še pojasnil, da naj bi se ob koncu leta oz. v začetku prihodnjega leta sestala tudi skupina mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravna izhodišča v zvezi z reševanjem vprašanja meje. To naj bi se po Ruplovih besedah zgodilo takoj po oblikovanju hrvaške vlade po volitvah na Hrvaškem pred dobrim tednom. »Ne gre pa s tem hiteti,« je dejal Rupel in poudaril, daje za Slovenijo za zdaj prioriteta reševanje vprašanja ERC. Kljub temu pa bi morala biti vprašanja meje s Hrvaško rešena še pred njenim vstopom v EU, je še dodal zunanji minister. Dotaknil se je tudi zadnjega incidenta, do katerega naj bi prišlo zaradi hrvaških načrtov prestavitve mejnega prehoda pri Razkrižju. Kot je dejal, so mu v Zagrebu zagotovili, da prestavljanja mejnega prehoda ne bo. Je pa ob tem še okaral hrvaško stran, da z »izzivanjem incidentov ne koristijo nikomur«, ampak zgolj razburjajo ljudi. (STA) 30 Torek, 4. decembra 2007 PRIREDITVE videm - Giovanni da Udine Radio and Juliet Balet SNG Maribor bo drevi ob 20.45 predstavil znano koreografijo Edwarda Cluga Baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo danes s predstavo Radio and Juliet gostoval v videmskem gledališču Giovanni da Udine. Nastopili bodo Edward Clug, Matjaž Marin, Tibe-riu Marta, Eugen Dobrescu in Gaj Žmavc in gostujoča balerina Bojana Nenadovič Otrin. Radio and Juli et - tretji celo ve čer ni ples ni pro -jekt Edwarda Cluga za SNG Maribor - je na stal po glas beni predlo -gi slo vite bri tan ske sku pi ne Radio -head. Izhodišče za projekt je prepletanje glasbe in giba. Glasba omenjene sku pi ne je zvočni odsev sodob -nega časa, njihova besedila pa so odraz prob le ma tič ne ga sve ta, obe -nem pa pomembno sporočilo za vse, ki si zatiskajo oči pred resnico. Clug in njegovi plesalci se v predstavi spopadajo z vprašanjem, kako najti bistvo moškega in ženske v sodobnem času. Predstava Radio and Juliet je doslej obredla velik del Evrope, lan sko le to je balet SNG Maribor z njo gostoval na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Izraelu. (STA) Prizor iz plesne predstave Radio and Juliet GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Saša Pavček: »Al'en al'dva« / režija in igra: Aleš Valič. Jutri, 5. in v četrtek, 6. decembra, ob 20.30. Sylvia Plath: »Zasledovanje« / avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, igra: Sonja Polanc. V petek, 7. decembra, ob 21.00. Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. V petek, 14. dedembra, ob 20.30 združeni abonmaji (reda A in F) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 15. decembra, ob 20.30 (red B); v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadnapisi. La contrada »Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. V petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 16. in v torek, 18. decembra, ob 16.30, od srede, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 7. decembra, ob 20.45 / Nuo- vi percorsi scenici: »R60 - Ballata ope-raia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Bizzarri. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. Pierre Augustin de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro« / igra: Tullio So-lenghi, režija: Matteo Tarasco. Od četrtka, 13., do nedelje, 16. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V petek, 7. in v soboto, 8. decembra ob 20.00 / Noël Coward: »Intimna komedija«. Gostuje Drama SNG Maribor. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V petek, 7. decembra, ob 17.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« - kopro-dukcija z Gledališčem Koper. V nedeljo, 9. decembra, ob 17.00 / Ludvig Holdberg: »Jeppe s hriba« - gostovanje AGD Kontrada Kanal. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V ponedeljek, 10. decembra, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V torek, 11. decembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V sredo, 12. decembra, ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 13. decembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 4. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Od jutri, 5., do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V sredo, 12. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V četrtek, 13. decembra, ob 20.00 / Conor Mc Pherson: »Jez«. V petek, 14. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 4. decembra, ob 16.00 in ob 19.30 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. Jutri, 5. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 6. decembra, ob 19.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V petek, 7. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V soboto, 8. decembra, ob 19.30 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V nedeljo, 9. decembra, ob 19.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V ponedeljek, 10. decembra ob 15.00 in 18.00 / »Ozri se v gnevu«. Mala scena Danes, 4. decembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Jutri, 5. decembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 10. decembra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 13. decembra, ob 20.30 / »Glasbeni spleti« - klavirski recital Aleksandra Rojca. V ponedeljek, 17. decembra, ob 21.00 / v sklopu »Mediterraneo Folk Club« nastopa Arabsko andaluzijski orkester. V sredo, 21. decembra, ob 20.30 / Ne- da R. Bric: »Aleksandrinke«. Gledališče G. Verdi Edvard Grieg: »Peer Gynt« / premiera danes, 4. decembra, ob 20.30, ponovitve: jutri, 5. decembra, ob 16.00 in ob 21.00, v četrtek, 6. decembra, ob 20.30, v petek, 7. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 9 . decembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti Od danes, 4., do četrtka, 6. decembra, ob 20.30 / Dein Perry in Nigel Triffit: »Tap Dogs«, glasba: Andrew Wilkie. »Scooby-doo live on stage« / izvirna glasba Fabia Serria, režija: Salvatore Vi-vinetto, koreografija: Alberta Palmisa-no. V petek, 7. decembra, ob 20.30, v soboto, 8. decembra, ob 16.00 in v nedeljo, 9. decembra, ob 11.00 in ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / Enrico in Andrea Dindo - violončelo in klavir. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 9. decembra / nastopa Nuo-va Orchestra Ferruccio Busoni, dirigent: Massimo Belli. BOLJUNEC Gledališče F. Prešerna V nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopata: OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. BRIŠČIKI V soboto, 8. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupinama Karma in Aki Rahimovski Band. SAMATORCA V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. MAVHINJE V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 12.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. Gledališče Verdi V petek, 14. decembra, ob 20.45 / nastopa pianistka Lura Mikkola. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 4. decembra, ob 20.45 / koncert: Quintetto Bibiena. Župnijska dvorana sv. Nikolaja V nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. LAZE, PODBONESEC Cerkev v Lazah V petek, 14. decembra, ob 20.30 / »Božični koncert« - nastopajo: Mali lu-jerji iz Špetra (UD), Solopevci Glasbene matice iz Špetra (UD), MePZ Fran Venturini od Domja. VIDEM Teatro nuovo Giovanni da Udine Jutri, 5. decembra, ob 20.45 / Amster- dam Baroque Orchestra & Choir, dirigent: Ton Koopman. V sredo, 12. decembra, ob 20.45 / Quartetto di Tokyo - Martin Beaver -violina, Kikuei Ikeda - violina, Kazu-hide Isomura - viola in Clive Green-smith - violončelo. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 15. decembra, ob 20.15 / Terri Mc Connell Quintet (gospel -ZDA). V ponedeljek, 17. decembra, ob 20.15 / koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« - zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht. V četrtek, 6. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert Iva Pogo-relica. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula. V petek, 7. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Filharmonični orkester iz Monte Carla; dirigent: Emmanuel Krivine; solist: Nikolaj Luganski. V soboto, 8. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru »Glasbe sveta 07« koncert skupin Antonio'O Lione in Tammurritata di Scafati (Italia) in Marzoug (Alžirija). V četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Vlado Kreslin - predstavitev nove plošče (poleg dobrih starih pesmi). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče / do 12. decembra je na ogled razstava: »Ženske v CGIL: stoletna zgodovina«. V galeriji Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine, 55), bo na ogled do 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: med tednom od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Dvorana ex Albo Pretorio / do 6. decembra bo na ogled razstava »Il ferro di Benito Simonetti«. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Palača Gopčevich / do 9. decembra bo na ogled na ogled razstava »I suoni del-la memoria - 75 anni della Societa dei concerti di Trieste«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 19. ure. Villa Revoltella / v sredah bo do 15. decembra, na ogled razstava »Che bello nascere«. Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Galerija Rettori Tribbio 2 / do 7. decembra razstavlja Giuliana Pazienza Spagnoli. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ V dvorani SDK Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bo v petek, 7. decembra, po koncertu odprtje razstave »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta v soboto, 8. decembra, od 16. do 19. ure in v nedeljo, 9. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled raztava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. -/ GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. V Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. a tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Klemenčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. decembra 2007 BI Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Ans. Mladi Kraški Muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.45 10.40 11.00 11.25 12,00 13.30 14.00 14.10 16.15 15.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 Jutranja oddaja: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Aktualno: Deset minut... Aktualno: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pietro) Vremenska napoved in Dnevnik Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana (vodi Cate-rina Balivo) Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) Dnevnik - Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita (vodi Carlo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) Film: La tigre e la neve (kom., It., '04, r.-i. R. Benigni, i. Nicoletta Bra-schi) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) ^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Non e mai troppo tardi 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik 13.30 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Roswell 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Tutti odiano Chris 20.00 Kviz: Pyramid 20.25 Žreb lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer - Inquie-tudine 21.50 Nan.: Desperate Housewives 23.25 Rai šport: Torkova Liga prvakov ^ Rai Tre 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo 15.00 Dnevnik - Neapolis 15.10 Dnevnik 15.15 Variete: Trebisonda - Le avventu-re di Hocus e Lotus - Ricordi di una valigia - The Saddle Club 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione - Dalla padella alla brace 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & geo 18.15 Vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (vodi Giovanni Floris) 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Aktualno: Blu notte - Misteri ita-liani - Il velo della Madonna (vodi Carlo Lucarelli) 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 6.15 6.20 6.25 7.40 8.40 9.40 10.40 11.30 11.40 13.30 15.00 16.00 16.30 17.50 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.30 Dnevnik - pregled tiska Aktualno: Secondo voi Aktualno: Peste e corna e gocce di storia Nan.: Quincy - Epidemia di dena-ro Nan.: Hunter - Un ragazzo perico-loso Nan.: Nash Bridges - Cattivi so-spetti Nad.: Bella e la vita Nad.: Febbre d'amore Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Forum Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Detective Monk - Il sig. Monk e la medium Nad.: Sentieri Film: Hombre (western, ZDA, '66, r. Martin Ritt, i. Paul Newman) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik - vremenska napoved Aktualno: Sipario Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger - Gri-do di guerra Nan.: Siska - Colpo al cuore - L'arma vincente Dok.: Vite straordinarie - Le stelle del cinema - Ugo, nessuno, cento-mila (Tognazzi) Canale S 7.55 Dnevnik - promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.45 Dnevnik - Insieme 9.00 Aktualno: Panorama del giorno 9.10 Aktualno: Secondo voi 9.20 TV film: Villa Ada (kom., It., '99, r. P. F. Pingitore, i. Gabriel Garko) 11.25 Nan.: Providence - Conta su di me 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) 16.55 Dnevnik 5 minut 17.05 TV film: Suor Camilla (kom., Nem., '06, r. Hajo Gies, i. A. K. Kramer) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Jerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.20 Nan.: Caterina e le sue figlie (i. Vir- na Lisi, Dimitri Hamlin) 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 10.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.10 Nan.: A-Team - Processo per alto tradimento 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Ris.: Le avventure di Lupin III 14.05 Ris.: Hunter x Hunter 14.30 Ris.: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Veronica Mars - La rockstar 15.55 Nan.: Malcolm - Una giornata al ranch - Il danno e la beffa 16.50 Ris.: Heidi 17.15 Ris.: Hamtaro piccoli criceti, grandi avventure 17.30 Ris.: Spongebob 17.45 Ris.: Pokémon Diamante e Perla 18.00 Ris.: Occhi di gatto 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at home - Chattare che passione! 19.40 Ris.: I Simpson 20.05 Ris.: Futurama 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Variete: Scappati con la cassa (vodi Sabrina Nobile) 23.50 Glasbena oddaja: Genesis Live dal Circo Massimo ^ Tele 4 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.30 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 9.30 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.35 Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 13.30 Aktualno: oddaja v živo 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja 21.05 Aktualno: Včeraj in danes 22.40 Aktualno: Automobilissima 2007 23.45 Košarka: Siviglia Wear Teramo-Snaidero Udine La 7 LA ^ 9.15 Aktualno - Punto Tg - Due minuti un libro 9.30 Nan.: Cuore e batticuore - La droga uccide tre volte 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Le inchieste di Padre Dowling - Un fratello furbo 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali - Poli- ziotto d'aprile 14.00 Nan.: Alla conquista del West 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Stargate SG-1 - Fedelta 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Or- fani di guerra 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.30 Film: White Sands - Tracce nella sabbia (krim., ZDA, '92, r. Donaldson, i. W. Dafoe) 23.30 Variete: Bombay (T Slovenija 1 9.00 Poročila 10.05 Otr. nan.: Sejalci svetlobe: govoreča tišina (pon.) 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Poljudnoznanstvena odd.: Rojeni za svetlobo - Šimpanci iz Conkuatija 11.55 Intervju: dr. Andrej Bajuk (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak: Kanape - Kana-pé 15.45 Ris.: Trojčice 16.10 Otr. dok. nan.: Medvedki: novi dom 16.15 Ris. nan.: Hotel Obmorček 16.30 Knjiga mene briga - Paul Karisik in David Mazzucchelli: Stekleno mesto 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Pogled na... Srednjeveški rokopisi iz Žičke Kartuzije; Ivan Grohar: Sejalec; Božidar Jakac: koncert 18.00 Resnična resničnost 18.35 Animirana ser.: Adventni dnevi - 4. december 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 21.00 Dok. oddaja: X v znanosti 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Dok.: Za zlatimi vrati (T Slovenija 2 9.00 12.20 15.50 TV prodaja 11.00 Otroški infokanal 12.50 Tedenski izbor: Dober dan, Koroška 13.20 Z glavo na zabavo 13.45 Glas(be)ni večeri na drugem: Aritmija in frekvenca 16.55 Rokomet: Slovenija - Švica 18.30 Človek potrošnik 18.55 Film: Žena z otoka 20.00 Igrano-izobraž. mlad. nan.: Muzi- kajeto (Slo, '07, r. Brane Bitenc) 20.35 Globus 21.05 Gala koncert ob 90-letnici Sama Hubada 21.55 Film: Videvanja Van Gogha 23.20 Nad.: Jasnovidka 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Mladinska odd.: Fanzine 15.00 Nanizanka 15.55 Sredozemlje 16.25 Kulturni magazin: Artevisione 16.55 Meridiani 18.00 Program v slovenskem jeziku: Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Alpe-Jadran 20.00 Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) 20.40 Nautilus 21.10 Q - trendovska oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Potopisi 22.45 Biker Esplorer 23.15 Istra in... 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Videostrani 17.00 Polka in Majolka 17.55 Video spot meseca 18.00 Mladi@-a+e 18.45 Spoznajmo jih (pon.) 19.40 Kulturni utrinek 19.50 Avto za vas 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Koper, Izola, Piran 21.30 Turizem in mi 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 23.25 Avto za vas 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (2. nad.); 11.00 Studio D (11.15 Radijska posvetovalnica: na vprašanja o vzgojnih zadregah odgovarja psiholog Bogdan Žorž; 12.00 Tema tedna); Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Leteči nahrbtnik - Naše šole se predstavljajo: SS Igo Gruden iz Nabrežine; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbori; 18.00 Istrska srečanja: Kristina Gorišek; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna: Alessandro Stra-della; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 15.30 DIO; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 4. decembra 2007 VREME DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.54. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 3.18 in zatone ob 13.43. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh in kroničnih bolnikih se bodo še pojavljale z vremenom povezane težave. Priporočamo večjo previdnost in dosledno upoštevane morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil. PLIMOVANJE Danes: ob 6.36 najvišje 43 cm, ob 13.36 najnižje -42 cm, ob 19.12 najvišje 17 cm, ob 19.40 najnižje 14 cm. Jutri: ob 0.40 najnižje -16 cm, ob 7.03 najvišje 45 cm, ob 14.03 najnižje -50 cm, ob 20.14 najnižje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 7 2000 m...........-1 1000 m ........... 7 2500 m ...........-3 1500 m............2 2864 m...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. 6 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo spremenljivo, čez dan se bo vreme izboljšalo. Ob morju bo pihal zmeren severovzhodni veter. V sredo in četrtek bo deloma jasno in povečini suho. Razmeroma toplo bo, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Last Minute Center" NOVA GORICA SEŽANA KOPER Ul. Gradnikove b. 7 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia V Provincia di Gorizia Ministero dell'ambiente e del territorio RS ICRA d.o.o. TRANSLAND 2007 T R A JSI S SVILUPPO SOSTENIBILE DEL TERRITORIO TRANSFRONTALIERO l a n d TRAJNOSTNI RAZVOJ ČEZMEJNEGA PROSTORA CONVEGNO FINALE / ZAKLJUČNI SIMPOZIJ Castello di Spessa / Grad Spessa Capriva del Friuli / Koprivno 6 dicembre 2007 / 6. december 2007 PROGRAMMA/PROGRAM 9.45 Caffè di benvenuto / Dobrodošlica ob kavi 10.00 Saiuto del Sindaco di Capriva del Friuli / Uvodni pozdrav župana iz Koprivnega 10.10 Saiuto del Presidente della Provincia di Gorizia / Pozdrav Predsednika Pokrajine Gorica 10.20 Saiuto del rappresentante politico sloveno / Pozdrav slovenskega političnega predstavnika 10.30 Marketing territoriale / Prostorski marketing - dr. Miro Klinè 10.40 Presentazione del progetto Transland 2007 / Predstavitev načrta Transland 2007 arch. Daniel Jarc, dott.ssa Andreja Trojar Lapanja, arch. Aleksandra Torbica 11.00 Tavola rotonda / Okrogla miza partecipanti/udeleženci: ing. Duilio Cosatto, arch. William Stare, ing. Flavio Gabrielcig, arch. Niko Jurca, mag. Roman Medved, Mirjam Božič e rappresentanti politici locali / in lokalni politični predstavniki 13.00 Pranzo / Kosilo □ H H PROGETTO COFINANZIATO DALL'UNIONE EUROPEA CON IL FESR NELUAMBITO DI INTERREGIIIAITALIA-SLOVENIA NAČRT JE SOFINANCIRALA EU IZ SKLADA ESRR V OKVIRU PROGRAMA INTERREG IIIA ITALIJA- SLOVENIJA ICRA d.o.o. Idrija Mestni trg 1 -5280 Idrija (SI) (00386) 05 372 01 80 www.icra.si Provincia di Gorizia Corso Italia 55 - Gorizia (IT) (0039) 0481 3851 www.provincia.gorizia.it www.transland.it