ZBIRKE
RUDEŽEVA ZBIRKA SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI
Zmaga Kumer
Ime Rudež omenja med zapisovalci pesmi že Vraz,^ srečamo ga v Ko-
rytkovih SPKN^ ter pozneje pri Streklju in Glonarju,^ nanj se sklicujeta
Prijatelj v opisu Vrazovih potovanj* in Grafenauer v razpravi o Lepi
Vidi,^ pa Kidrič, ko piše o Korytku» — in vendar vse to ne zadostuje, da
bi si mogli ustvariti predstavo, kolikšna je bila Rudeževa zbirka, katere
pesmi je vsebovala in kakšna je bila njena usoda do danes. Niti to ni prav
jasno, kateri Rudež je zbiral ljudske pesmi, Jožef ali Anton, če ne morda
oba.
Ribniški graščaki Rudeži' so po rodu Kraševci. Anton Rudež st.
(1757—1829) je bil doma iz Kobje glave in je od ondod prišel leta 1789 v
Ribnico za oskrbnika graščine in zemljiške posesti grofa Kobencla. Leta
1793 je vzel graščino v najem in leta 1810 jo je kupil. Tako je postal ute-
meljitelj zadnjega grajskega rodu v Ribnici.
Bil je sošolec in prijatelj Valentina Vodnika, ki je v letih 1788—1793
služboval v Ribnici in vsak dan prihajal v Rudeževo hišo. Prerodnih idej
se je bil Rudež navzel najbrž v študentovskih letih v Ljubljani, med mla-
dino iz Pohlinovega kroga.* Med slovenskimi preroditelji je veljal za izku-
.šenega slavista; nanj so se obračali tudi s kočljivimi jezikoslovnimi vpra-
šanji." Po Vodnikovi smrti leta 1819 pa je izgubil prejšnje živo zanimanje
za slavistiko. Kot Zoisov prijatelj je dobro poznal Jerneja Kopitarja, mu
za eno leto izročil sina Jožefa in obema omogočil potovanje po Nemčiji.
1 NPI = Stanko Vraz, Narodne pesni ilirske. Zagreb 1839.
ä SPKN = (Emil Korytko), Slovenske pesmi krajinskega naroda. I—V. Ljub-
ljana 1839—1840, 1844.
" S = Karel Strekelj, Slovenske narodne pesmi. I—IV. Ljubljana 1895—1923;
S2 = Joža Glonar, Stare žalostne. Ljubljana 1939.
* Prijatelj, Potovanja = Iv. Prijatelj, Vrazova potovanja po Slovenskem.
CZN VII (1910).
° Grafenauer, LV = Iv. Grafenauer, Lepa Vida. Studija o izvoru, razvoju in
razkroju narodne balade o Lepi Vidi. Ljubljana 1943.
* Kidrič, Paberki = Fr. Kidrič, Paberki o Korytku dn dobi njegovega delo-
vanja v Ljubljani. Pos. odtis iz LZ XXX (1910), Ljubljana 1910.
' Gl. SBL; Kidrič, Dobrovsky, 227 op. 267 = Fr. Kidrič, Dobrovsky in slo-
venski preporod njegove dobe. Ljubljana 1930.
' Kidrič, Zgodovina, 177 = Fr. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva. Od
začetkov do Zoisove smrti. Ljubljana 1929—1938.
' Kidrič, Zgodovina, 567.
9 — Slovenski etnograf
129
Zmaga Kumer
Jožef Rudež se je rodil očetu Antonu leta 1793. Prijateljstvo s Kopi-
tarjem, stiki z Vodnikom, Primcem in očetovo zanimanje za slavistiku'"
— vse to je moglo mladega Jožefa navdušiti, da se je »zavzemal z vsem
žarom za vse narodne stvari« in seveda tudi za narodne pesmi. Verjetno
je prav na Kopitarjevo pobudo sestavil in leta 1811 anonimno objavil opis
kraške svetbe." Ko mu je leta 1814 na porodu prvega sina umrla žena, ga
je to tako potrlo, da se je za nekaj časa ogibal družbi.Leta 1827 pa ga
srečamo na svatbi Antona Copa v Šmarju na Dolenjskem; udeležil se jo
je kot ženinova priča, medtem ko je bil nevestin drug Andrej Smole."
Jožef Rudež in Smole sta bila bržčas tudi sicer dobra znanca, ki ju ni zbli-
ževal samo isti družabni položaj, temveč hkrati še zanimanje za ljudske
pesmi. Rudež se je poznal tudi s Prešernom^'' ter mogoče od njega in Smo-
leta zvedel za Korytka in njegove etnografske načrte. Poleti 1838 je smel
Korytko na Rudeževo priporočilo in poroštvo priti v Ribnico.Istega leta
se je bil Jožefov sin Anton seznanil v Gradcu z Vrazom, in oče je vzdrže-
val to zvezo še po sinovi smrti.*'
Kot etnograf se je Jožef Rudež živo zanimal tudi za sosednje Koče-
varje, raziskoval njih govorico, običaje, nošo in pesmi. Svoja dognanja je
objavil in so se nanje opirali vsi poznejši etnografi, ki so pisali o Koče-
varjih.*'
Bil je dober gospodar, do podložnikov razumevajoč, prijateljem vdan
in je vsako delo za domačo stvar podpiral velikopotezno kot pravi mecen.
Po Kidriču je »ena najsimpatičnejših osebnosti slovenskega preporoda«.
Umrl je leta 1846, komaj 53 let star, sedem let za sinom Antonom (1818—
1839), čigar zgodnje smrti ni mogel preboleti.
Z Rudeževim imenom je v Strekljevi zbirki označenih le majhno šte-
vilo pesemskih besedil. Od pripovednih so to S 1/4—6 (Kralj Matjaž reši
svojo nevesto), S 1/79 (Svoji ženi nezvesti gospod) in S 1/119 (Rejenka), od
ljubezenskih S 11/1773 (Ljubi pride k čakajoči ljubici), potem pa še
S III/5165 (Zagovor zoper kačji pik) in S IV/7815 (Kako prosijo za vreme)
— vsega 8 primerov. Jožef Rudež naj bi bil zapisal S 11/1773 in S III/5165,
Anton vse druge razen S 1/4 in 6, ki so označene le s priimkom. Ko je Clo-
nar za svoje SZ pregledoval Korytkovo zapuščino, ki je medtem postala
dostopna v NUK, je prisodil Antonu še pesem o Rošlinu in Verjanku iz
ms. 479 (gl. SZ, 23 in op. na str. 238), tako da naj bi bilo vseh zapisov
'» Kidrič, Zgodovina, 503, 557.
" Kidrič, Zgodovina, 545 ;gl. Vaterländische Bläter für den österr. Kaiser-
Staat. Wien 1811 (gl. SBL).
1- Kidrič, Zgodovina, 567.
" Grafenauer, LV, 34 opb. 27.
" NUK, ms. 1008, št. 1, 1. 46/47: Prijateljev prepis Rudeževega pisma Vrazu
11. 3. 1842.
"5 Kidrič, Paberki, 40.
Prijatelj, Po(potovanja, 157; gl. tudi oip. 14.
" Prim. Kidrič, Korytkova smrt, 36 = Fr. Kidrič, Korytkova smrt in osta-
lina. Ljubljana 1947 (SAZU, Poročila 1); Kidrič, Paberki, 4 si.
130
Rudeževa zbirka
Rudeževe zbirke 9. Zagovor (Š III/5165) je objavil že Fr. Leveč v LZ
VI/1886, 315, in prošnjo za vreme (Š IV/7815) Korytko v SPKN I, 19. Vse
druge primere je našel Strekelj v Vrazovi zapuščini (VO. II in VIII ter IV).
Vraz je kot Rudežev zapis objavil Rejenko (NPI, 151 si.) in izrecno pove-
dal, da jo ima »Iz Ribnice od g. Ant. Rudeža«. Ta Anton kajpak ni mogel
biti Jožefov oče, ker je umrl že leta 1829 in ga Vraz sploh ni mogel pozna-
ti, bil je njegov sin Anton ml. Prav ta pa je dal najbolj trden dokaz, da
moremo Rudeževo zbirko imeti za delo Jožefa. Anton ml. je v Gradcu,
kjer se je bil seznanil z Vrazom, najbrž govoril z njim tudi o pesmih, zakaj
3. aprila 1838 mu je pisal pismo, v katerem pravi: »Takoj, ko sem prišel
sem (= v Ribnico), sem prosil svojega očeta, da bi mi pokazal zbirko
kranjskih pesmi, o kateri sem domneval, da jo ima. Zagotavljal mi je, da
pesmi res ima; bile pa so založene in jih je šele zdaj spet našel.« Nato po-
roča o nekaterih pesmih iz zbirke ter se opravičuje, da mu bo nekaj od-
lomkov prepisal, kakor so v rokopisu, češ da se na slovansko literaturo in
pravopis nič ne razume. Pismo je pisano nemško in ga je v celoti objavil
Prijatelj (Popotovanja, 157—160), v slovenskem prevodu pa deloma Gra-
fenauer (LV, 34 si.). Jožef Rudež nemara ni vsega sam zapisal, temveč je
zbiral tudi zapise drugih; kajti Anton ml. piše Vrazu, da je oče dobil ro-
kopise pesmi od raznih ljudi. Druga priča za Jožefovo zbirateljsko delo je
Korytko. V oglasu, ki ga je objavil v listu Illyrisches Blatt št. 30 in ga
datiral s 26. julijem 1838, omenja, da mu je Jožef Rudež že izročil pesmi,
ter nadaljuje: »Zbral jih je bil že pred daljšim časom, ko se je še v dobi
za Kranjsko neumrljivega Vodnika zavzemal z vsem žarom za vse narodne
stvari«.'S Podatek je mogel dobiti Korytko le od Jožefa samega, in če pra-
vi, da je pesmi zbral, pomeni to lahko, da jih je zapisal ali dal zapisati.
Vsekakor so tudi vsi tisti primeri, ki sta jih Strekelj in Glonar pripisala
Antonu Rudežu, v resnici Jožefovi in je bil Anton le posrednik, pa še to
samo za Vraza.
Kolikšna je bila zbirka slovenskih pesmi Jožefa Rudeža, bo težko
kdaj natanko dognati, ker se rokopis ni ohranil v celoti. Prav gotovo se
med tistimi, ki so pri Streklju zaznamovane kot »kranjske«, skriva še kak-
šna Rudeževa, zapis ali prepis, ki je doslej ni bilo mogoče identificirati.
Zapisovalcem tistega časa se ni zdelo pomembno navajati ob pesmi ime
kraja, kjer so jo dobili, zato je mogel Strekelj večkrat samo ugibati in je
sklepal po rojstnem kraju zapisovalca, če ni vedel za okoliš, kjer je ta
zbiral. Včasih si je pomagal iz zadrege s splošno oznako »kranjska«. Tako
je storil pri večini pesmi iz SPKN, če ni imel drugega vira.
Po tem, kar se je dalo doslej neposredno dognati, je obsegala zbirka
Jožefa Rudeža najmanj 24 slovenskih pesmi. Za 18 primerov se moremo
sklicevati kar na Rudeža samega; pisane so namreč z njegovo roko na li-
stih 80 in 91—95, ki so sestavni del ms. 479 v NUK. Drugih 6 navaja Anton
ml. v omenjenem pismu Vrazu. Strekelj ms. 479 ni poznal, saj ga je Avg.
Zigon šele leta 1922 pridobil za NUK hkrati z ms. 433, ms. 478 in ms. 480.»»
Grafenauer, LV, 37 navaja napačne datume; zmotil se je Prijatelj na
katerega se sklicuje.
131
Zmaga Kumer
Ob izidu S I Štrekelj tudi še ni poznal pisma Antona ml. Vrazu. Pač pa ga
je lahko bral Glonar, ki je imel tudi ms. 479 v rokah, saj je zajemal iz nje-
ga za S2. Kljub temu navaja, da je Rošlina in Verjanka zapisal Anton Ru-
dež za Korytka (gl. S2, 235 si.), in celo Grafenauerju se je v LV nekajkrat
zapisalo Anton namesto Jožef (prim. str. 29, op. 18, str. 33. si. in str. 34,
op. 27). Da je ms. 479, 1. 80, 91—95 res pisal Jožef Rudež, se lahko prepri-
čamo, če primerjamo ta rokopis npr. z zvezkom v »Korytkovem zborni-
ku I« (ms. 455 I, str. 193—239), ki ga je nedvomno pisal Jožef Rudež in na-
slovil »Allerhand abergläubische Meynungen und Gebräuche der Reifnit-
zer«,^" ali pa z njegovimi rokopisi iz arhiva ribniške graščine, ki je shra-
njen v Državnem arhivu SRS v Ljubljani.
Ms. 479 je zbirka pesmi, ki jih je zapisal deloma Korytko sam, veči-
noma pa jih je dobil od drugih zapisovalcev. Rudežev rokopis obsega šest
listov velikega pisarniškega formata in vsebuje tele pesmi:
/1. 80/ božično z melodijo in naslovom Alter ReifnitzerWeih-
n ach t slied (gl. SPKN III, 113, od koder je bila sprejeta v S III/4788
kot Oznanilo Jezusovega rojstva z opombo »Neznanega zapisovalca«);
/1. 91/ Pejsim od hčirke z bratcam noseče (Strekelj jo je dobil v VO.
XX. 52, pa jo je moral izločiti iz S I, ker se je zdela odbornikom založnice
Slovenske Matice spotikljiva; objavil jo je šele Glonar v Dodatku k S I,
št. 3, ki ga je natisnil v Etnologu X/XI leta 1938, ni pa vedel, da je Rude-
ževa, marveč jo je imel za gorenjsko);
/1. 91/ Spela, ljubica brez srca (gl. S. 1/79, ki se sklicuje na VO. 11, 13
in jo pripisuje Ant. Rudežu, ker je Vraz navedel, da je iz Ribnice; SŽ, 33
jo objavlja po ms. 479, pravi pa, da jo je A. Rudež zapisal leta 1838 za
Korytka);
/1. 91/ Od Rimske Grafine (gl. SPKN I, 100, od koder je vzeta za S
1/121 z opombo, da je kranjska, neznanega zapisovalca; tudi Glonar, ki jo
je objavil v SZ, 25 natanko po ms. 479 — medtem ko je v SPKN »poprav-
ljena« — je menil na str. 238 SZ, da jo je za Korytka zapisal neznanec);
/1 92/ zazibalka iz Loškega potoka z začetkom T u t a j n i n a j (gl.
VO. I, 120, kjer jo je dobil Strekelj in jo objavil v S IV/8176 z oznako
kraja in opombo »Zps. neznanec«;
/1. 92/ dve izštevalnici za igre z začetkom Perva lina, druga
lina oz. En duj ter ta nuj in pripombo: Auf nachstehende
Reime zählen sich die R e if n i t z e r K i n d e r b e y m S p i e-
le nur um jenen zu bestimmen, der irgend etwas an-
fangen soll;
/1.92/ otroška prošnja za lepo vreme s pripombo: Tako ribniški
otroci vedro vreme prosijo (gl. SPKN I, 19, od koder jo ima
S IV/7815, ki navaja hkrati kot »redakcijo I« Vrazov prepis iz VO. IV, 9,
Grafenauer LV, 29, op. 18: ms. 433 je revizijski cenzurni rkp. Korytkove
zbirke za SPKN, ms. 478 je pripravljaini zvezek »Plesni ludu krajnskiego«, ms.
480 tiskarsko cenzurni rkp. SPKN.
2» Kidrič, Paberki, 4.
2' Za pomoč pri iskanju ustreznega gradiva se zahvaljujem arhivarki Majdi
Smoletovi.
132
Rudeževa zbirka
zapis pa napačno pripisuje Antonu Rudežu; besedilo ima v Š IV krajevno
oznako »Iz Ribnice«);
/1. 92/ Od desetnice (gl. SPKN II, 86, od koder je objavljena v Š 1/311
z opombo »Kranjska. Neznanega zapisovalca«; SZ, 41 jo je vzel iz ms. 478,
8.9, ki se ujema z ms. 479, pisala pa jo je neznana roka in svojeročno po-
pravljal Prešeren);
/1. 93/ Od Majerce s pripombo Wi e g e n 1 i e d (gl. SPKN I, 103 in
NPI, 160; Š 1/123 — z opombo »Gorenjska. Neznanega zapisovalca, najbrž
za Smoletovo zbirko« — jo ima iz VO. XX, 23; opozarja, da se besedilo uje-
ma z objavo v SPKN in NPI ter da je melodijo iz Ribnice objavil Kuhač
kot št. 1530 v IV. knj. svoje zbirke;-
/1. 93/ Od desetnice (gl. SPKN 1/82, od koder je v Š 1/310 z opombo
»Kranjska. Neznanega zapisovalca«);
/1. 94/ Od Marjetke (gl. SPKN I, 109; Š 1/129 jo ima iz VO. XX, 29, jo
označuje za »kranjsko« in domneva, da jo je nekdo pisal za Smoleta; v
VO. XXI. B št. 7 je druga redakcija, ki jo je pisal Kastelic, Prešeren pa
popravil in potem izročil Vrazu; to redakcijo je našel Glonar še v ms. 478,
72 in jo objavil v SZ, 27);
/1. 94/ Od Markica (gl. Š 1/42, po VO. XX, 19 označena kot »Kranjska.
Neznanega zapisovalca«; Vraz da jo je dobil najbrž od Smoleta);
/1. 94/ svatovska z začetkom Le preč, le preč od hiše z njo
in uvodno opombo Reifnitzer Hochzeitslied, welches bey
Abführung der Braut ausdem väterlichen Hause in
jenes des Bräutigams gesungen wird (gl. SPKN I, 2; S
III/5432 jo ima iz VO, XX. 37a in jo pripisuje A. Smoletu; čeprav omenja,
da ima Kuhač IV/1265 melodijo iz Ribnice, je v S III označena le kot
»kranjska«);
II. 94/ svatovska z začetkom Lesem lesem hišni oča in pri-
pombo Beym Sammeln der Brautgeschenke wird fol-
gendes Lied gesungen; popravki v besedilu so pisani s Prešer-
novo roko (gl. SPKN I, 3; S III/5389 jo ima iz VO. XX, 37b, jo označuje za
»kranjsko« in domneva, da je iz zbirke Andreja Smoleta; opozarja tudi na
melodijo pri Kuhaču IV/1238, ki se glede besedila sklicuje na SPKN);
/1. 95/ Od Verjankota (gl. SPKN I, 91, od koder je v Š 1/139 kot
»Kranjska. Neznanega zapisovalca«; poleg tega je še ena redakcija v
SPKN II, 82, ki se ujema z NPI, 172 in KC III, 102, od koder je ponatis v
S 1/140 kot »Kranjska. Iz zbirke Andr. Smoleta«.);
/1. 95/ Novoletna z naslovom Neujahrslied, welches bey
Gelengenheit des sogenanntenKoledvanjegesungen
zu werden pflegt (gl. SPKN, I, 14, od koder je objavljena v S
III/4933 kot »Kranjska. Neznanega zapisovalca«);
Fr. S. Kuhač, Južnoslovensfce narodne popievke. I—V. Zagreb 1878—1881,
1941.
133
Zmaga Kumer
/1. 95/ Od ščinkovke (gl. SPKN I, 47 in ponatis v Š 1/801 kot »Kranj-
ska. Neznanega zapisovalca«).
Teh 18 pesmi mora biti tista zbirka, o kateri je pisal Korytko v svo-
jem oglasu, da jo je dobil od Rudeža (gl. spredaj). Ne samo, da so nekate-
ra besedila prečrtana z rdečim svinčnikom in je zraven pripisano »abge-
schrieben«, nekatera so popravljena, in roka, ki je pisala popravke s svinč-
nikom, je bila Prešernova. Pesmi so s tem res izgubile nekaj germaniz-
mov in nemških popačenk, hkrati pa so pretrpele škodo, bolj v besednem
ritmu kot po pristnosti. Najbolj prizadeta je bila vsekakor novoletna ko-
lednica. Treba je samo primerjati izvirni Rudežev zapis z objavo v S III!^^
Anton ml. je v pismu Vrazu omenil 8 pesmi iz očetove zbirke, od teh
4 o kralju Matjažu (»In 4 von diesen Gedichten wird der, in unseren Ge-
genden berühmte Kral Matiash besungen«). Po začetkih, ki jih navaja,
spoznamo, da so to besedila pesmi Kralj Matjaž v turški ječi (gl. Š I/IO,
kjer je označena kot »Gorenjska«), Kralj Matjaž reši svojo nevesto (gl.
5 1/4 z opombo »pela baba z Broda«, Š 1/5 »iz sela Gerovo« in Š 1/6 »Po-
ljanska v Belih Kranjcih«; Anton ml. je poljansko označil kot »Ilirsko«,
za eno je napisal, da je v narečju, kot ga govorijo na meji med ribniškim
in hrvaškem ozemljem — mislil je nemara Brod na Kolpi — medtem ko naj
bi bila tretja v »navadnem kranjskem narečju«). Za Matjaževimi je prepi-
sal melodijo in prvo kitico božične, ki smo jo našli že v ms. 479. Pravi, da
je »stara ribniška božična pesem« in da je »zaradi njene lepe narodne me-
lodije ne sme preiti«. »Pesem Od Vide«, nadaljuje potem, »je bila vzeta že
v Cbelico«. Nazadnje našteva še pesem Od Kreisa, ki da vsebuje »več
nemških besed« (po začetnih verzih sodimo, da je to varianta k Š 1/299
Kresnice) in »staro pesem« Od rejenke (gl. S 1/119, ki jo je Strekelj povzel
po Vrazovem prepisu v VO. VIII, 42 in pripisal Ant. Rudežu, ker je pač
tudi v NPI on imenovan kot zapisovalec).
Poleg naštetih 25 pesmi je zelo verjetno Rudeževa še ljubezenska
S 11/1773 Ljubi pride k čakajoči ljubici, znana iz Vrazovega prepisa (VO.
II, 16), zanesljivo njegov pa zagovor zoper kačji pik. Kot rečeno je tega
23 Rudež (ms. 479)
Prešeren (S III/4933)
Mi smo nocoj k vam prišli,
novo leto vam delit.
Al je sveto leto novo!
Kaj čmo pa ženam deliti?
Jim rudečo hočmo rožico.
Kaj čmo pa deklicam deliti'.
Prav lep venec rožnati.
Kaj čmo pa duhovnim dati?
Jim béliga čmo golobica.
To ni noben golobic bel;
to je sam tolažnik sveti Duh
134
Rudeževa zbirka
objavil že Fr. Leveč v LZ VI (1886) in ponatisnil Strekelj (Š III/5185). Po-
zneje je prišel v evidenco še prepis, ki se je ohranil v »Korytkovem zbor-
niku I« (ms. 455 I), na str. 98, pisan z roko Jožefa Rudeža.
Nekatere teh pesmi iz Rudeževe zbirke so se ohranile tudi v prepisih
Andreja Smoleta, ki so del Vrazove zapuščine (VO. XX). Smole je tudi
sam zbiral pesmi in Grafenauer LV, 28 misli, da si je Smole napravil zbir-
ko v letih ok. 1821—1824. Njegovi prepisi iz Rudeževe zbirke dokazujejo,
da je le-ta morala nastati prej; torej je imel Korytko prav, ko je zapisal,
da je Rudež zbiral v času Vodnika t. j. pred letom 1819. Ko se je Smole
leta 1831 vrnil iz tujine, kamor je bil zbežal leta 1827 pred konkurzom,
je izročil svojo zbirko Kastelcu za objavo v KC.^* Vsaj del zbirke mu je
moral Kastelic vrniti, ker je nekaj pesmi dal leta 1840 Vrazu;^' to so ver-
jetno prav tiste, ki so pisane s Smoletovo roko na enakih listih močnega
pisarniškega papirja v VO. XX. Strekelj Smoletove pisave ni spoznal, kot
se vidi iz njegovih pripomb o »precej okorni roki«, ki da je ta besedila pi-
sala najbrž za Smoleta. Ce primerjamo izvirnike Smoletovih pisem Copu
(ms. 489 v NUK) pa se lahko prepričamo, da je pisava obakrat ista —
Smoletova. Od Rudeževih primerov so v Smoletovem prepisu VO. XX. pe-
sem o kralju Matjažu v turški ječi (Š I/IO) Od Markca (S 1/42), Od majerce
(S 1/123), Od Marjetke (S 1/129), obe svatovski (S III/5432 in 5389) in Od
hčerke z bratom noseče. Ker je Strekelj domneval, da je te pesmi nekdo
pisal za Smoleta,^' jih je imel za gorenjske (S I/IO, 123) ali kranjske (S
1/42, 129, III/5389, 5432).
Pesem Od Vide, o kateri je pisal Anton ml. Vrazu leta 1838, da je bila
objavljena že v Cbelici, se je ohranila v Korytkovem pripravljalnem zvez-
ku za zbirko, naslovljenem »Plesni ludu kranjnskiego« (ms. 478) na listih
3 in 4." Tam jo je bil našel A. Zigon in objavil v Domu in svetu 1927, za
njim pa v SZ, 48 Glonar, ki je menil, da jo je »Iz Smoletove zbirke za E.
Korytka 1838 prepisal neznanec«; zapis da je bil za predlogo Korytku, ki
jo je objavil v SPKN I, 116—119, od koder je tudi S 1/74, označena kot
»kranjska«. Že Grafenauer, LV, 36 je ugotovil, da je prvotni zapis Rude-
žev; opomba, da izhaja pesem Od Vide »iz Gosp. Smoletovega sbera«**
govori torej le za Smoleta-zbiralca, ne neposrednega zapisovalca. Najmoč-
nejši dokaz za to, da je Lepa Vida Rudeževa in ribniška, pa smo dobili leta
1964, ko je 70-letna Marija Tekavec pd. Skajževa iz Dan pri Ribnici zape-
la prve štiri kitice te pesmi, kolikor si je pač zapomnila v otroških letih
od svoje tete, očetove sestre, ta pa se je bila naučila od svoje matere. Po
" Grafenauer LV, 27, otp. 8.
" gl. NUK ms. 471, št. 52, Vrazovo pismo Smoletu 3. okt. 1840, v katerem
se mu zahvaljuje za poslani pesmi.
^' Ce je za obe svatovski sodil, da sta Smoletovi, kako da ni prepoznal pisave
pri vseh drugih? In kako da Glonar ni opazil Strekljeve nedoslednosti, ko je
imel vse rokopise v rokah in jih je mogel primerjati?
" V S2, str. 239 je naipak navedeno list 2, 3.
28 Gl. Grafenauer LV, 26.
135
Zmaga Kumer
teh pevkah sega tradicija Lepe Vide v Ribniški dolini prav v Rudeževe
čase.2»
Roka, ki je pisala pesem Od Vide v ms. 478, je prepisala za Korytka
del cenzurnega duplikata zbirke, zato je domneval Zigon, da je rokopis
list iz tega duplikata;'" gotovo se je motil, saj je papir le podoben, ne
enak. Neznani pisec pa je prepisal tudi pesem Od kresa, ki je prav tista, o
kateri poroča Anton ml. v pismu Vrazu. V ms. 478, 36 je s to roko pisana
še pesem o poljski kraljici, ki naj bi jo bil po Glonarjevem mnenju v S2,
str. 239 »Za E. Korytka 1838 (iz Smoletove zbirke?) prepisal neznanec« in
je s Prešernovimi popravki izšla v SPKN I, 122 ter kot domnevni zapis
Ravnikar j a-Poženčana v S 1/35. Da je tudi ta pesem iz Rudeževe zbirke,
dokazuje doslej neznani Vrazov prepis v njegovi zapuščini v zagrebški
vseučiliški knjižnici (sgn. R 4031/11, 3),^' kjer je izrecno navedena med rib-
niškimi. Hkrati z njo je Vraz prepisal (na enak papir, kot so ribniške v
VO. II) tudi Desetnico, pesem Od kresa in Šinkovko pa štiri otroške. Tista
o lisici in petelinu je doslej neznan odlomek variante k Š 1/962, ki jo je
zapisal domačin A. Zobec v Ribniški dolini leta 1876, vpraševalnica o koso-
vih čevljih pa je izšla kot »Kranjska. Zapisal St. Vraz« v Š IV/7472, kjer
je ponatisnjena iz Šafafikovega Slowen. nârodopisa, 166.Ostali dve sta
varianti k S IV/7947 in 7950 in zanju doslej nismo vedeli.
Pisec prepisov pesmi Od Vide, Poljska kraljica in Od kresa je moral
biti nekdo ob bližnjih Korytkovih znancev, saj mu je prepisoval ne samo
cenzurni duplikat zbirke, temveč tudi osnutek njegovega oklica za zbira-
nje narodnih pesmi, ki je bil objavljen v 111. Blattu št. 25, 23. jun. 1838.
Kdo bi to bil, se doslej še ni dalo ugotoviti. Mogoče nekdo, ki je poleti
1838 spremljal Korytka v Ribnico? Zdi se namreč, da je Rudež dal Polja-
ku najprej tisti del svoje zbirke, ki se je ohranil v Korytkovi zapuščini v
ms. 479 na listih 80 in 91—95. To se je moralo zgoditi v času od 3. aprila —
ko je Anton ml. pisal Vrazu, da je oče »šele zdaj spet našel« dotlej zalo-
ženo zbirko — in 23, jun. 1838, ko je Korytko v oglasu omenil, da je dobil
pesmi od Rudeža. Avgusta 1838 je bil Korytko sam v Ribnici in je takrat
mogel prepisati Rejenko, njegov znanec pa še Od Vide, Poljsko kraljico in
Od kresa. Ker si je Smole prepisoval iz Rudeževe zbirke že prej (gl. zgo-
raj), pač v času svojega zbirateljskega dela 1821—1824, je Korytko dobil
del Rudeževe zbirke še prek Smoleta. Vraz je zvedel zanjo vsaj v začetku
leta 1838 in mogoče je istega leta tudi že nekaj dobil, saj obsega omot II
z napisom »Narodne pjesmi slovenske. 2. svežčiča, u svakom 4. lista« (gl.
ms. 481, VO. II) prav tiste tri pesmi o kralju Matjažu, o katerih mu je bil
pisal Anton mL, zraven pa še Spelico in ljubezensko (= S 11/1773) ter je na
začetku napisano »u Ribnici« (pozneje še dvakrat). Zakaj teh pesmi ni
Pesem je objavljena v moji zbirki »Ljudska glasba med rešetarji in
lončarji v Ribniški dolini« Ljubljana 1969, kjer so tudi vsi podatld o pevki.
3» Grafenauer LV, 30.
" Za pomoč pri iskanju se zahvaljujem kolegici Evi Bezič iz Zagreba.
Strekelj pravi, da je v VO. ni našel in da je v njej »marsikaj nekranj-
skega«. Kako neki, ko pa je prav tako povedala pesem Dolenjka iz Gradeža
p. Turjaka, živeča v Gorici vasi p. Ribnici! (Posnetek v arhivu GNI).
136
Rudeževa zbirka
Faksimile rokopisa Jožefa Rudeža
137
Zmaga Kumer
sprejel v NPI, lahko samo ugibamo. Objavil je samo Rejenko, češ da jo je
dobil od Ant. Rudeža. Da mu je moral poslati več, kot je v VO. II, doka-
zuje prav najnovejša najdba.
O Jožefu Rudežu sodimo, da ni zapisoval samo besedil, temveč tudi
melodije pesmi. Dokaz za to bi bila božična in njegov prispevek v časopisu
»Vorzeit und Gegenwart«, kjer je leta 1823 objavil besedilo kočevske va-
riante Majerce in obljubil za pozneje še melodijo. Ker je nad vsemi vrsti-
cami božične označil ritem besedila, lahko vidimo, da je imel posluh za to.
Ce pesmi njegove zbirke v tem pogledu večkrat šepajo, ne bo kriv on sam,
temveč tisti, ki jim je naročil zapisati pesmi, pa so si jih dali narekovati
namesto peti. Rudeževih glasbenih zapisov — izvzemši božične pesmi — ni
ne v Korytkovi ne v Vrazovi zapuščini. Da so pa vendarle morali biti,
domnevamo iz dela, ki je začelo izhajati dobrih 30 let po Rudeževi smrti —
iz Kuhačeve zbirke južnoslovanskih ljudskih pesmi.
Franjo S. Kuhač, hrvaški muzikolog, rojen 1834 v Osijeku, je študiral
učiteljišče in glasbeno šolo v Pešti, potem še zasebno v Weimarju in na
Dunaju, kjer se mu je vzbudilo veselje do raziskovanja ljudske glasbe.
Leta 1859 se je vrnil v Osijek in se posvetil ljudski pesmi. Vse do leta
1871, ko se je za stalno preselil v Zagreb, je neutrudno zbiral in zapisoval;
po njegovi izjavi je njegova zbirka obsegala ok. 4000 primerov.'' Ze kma-
lu mu je dozorel načrt, da pesmi tudi izda. Leta 1878 je izšla prva knjiga
z naslovom Južnoslovjenske narodne popievke. Leta 1879 je bila natisnje-
na druga knjiga, leta 1880 tretja in 1881 četrta. Peta knjiga je ostala v za-
puščini; izdala jo je JAZU leta 1941, za tisk pripravila B. Sirola in VI.
Dukat.
V vseh knjigah svoje zbirke objavlja Kuhač tudi slovenske pesmi. Pri
nekaterih ima opombo »Iz moje sbirke tekstova« (gl. npr. III/990), pri dru-
gih piše »Nastavka tekstu ne imam« (npr. IV/1205), kar naj bi nemara po-
menilo, da je tudi te zapisal sam. Včasih pa se sklicuje na druge zapiso-
valce, npr. M. Majarja Ziljskega. Besedila je ponatiskoval tudi iz Vraza in
drugih zbirk. Iz Kuhačeve korespondence je videti, da je imel stike z ne-
katerimi slovenskimi kulturnimi delavci, razen z Majarjem npr. še s Ce-
rinom, Gerbičem in Hubadom. Majarju se v nekem pismu iz leta 1879 (gl.
koresp. knj. VI, št. 86)'* zahvaljuje za poslane pesmi, naslednje leto (VI,
št. 288) pa mu je sporočil, da je v II. in III. knjigo svoje zbirke uvrstil ne-
katere Majarjeve zapise.
V IV. knjigi (1881) so objavljene tudi melodije k petim pesmim iz Ru-
deževe zbirke: št. 1238 je svatovska z začetkom Lesem, lesem hi-
šni oče, št. 1265 druga svatovska Le preč, le preč, št. 1521
Desetnica, št. 1530 Majerca in št. 1537 Rejenka. Za besedilo se pri prvi sva-
" Enciklopedija Jugoslavije 5 (Jugo-Mrak), Zagreb 1962; Muzička enciklo-
pedija 2 (K—Z), Zagreb 1963.
'* Kuhač je imel navado, da je vsako pismo, ki ga je komu poslal, prej
prepisal v posebno knjigo. Debele knjige teh prepisov so se ohranile in jih je dal
dr. Vinko Žganec prepisati za arhiv JAZU. Kopijo si je obdržal. Lepo se mu
zahvaljujem, da mi je dovolil pregled dn uporaibo!
138
Rudeževa zbirka
tovski sklicuje na SPKN, pri Rejenki in Desetnici na NPI, za Majerco pa
pravi samo, da je »Iz Vrazove zbirke«. Zanimivo je, da mu je prva svatov-
ska samo »kranjska«, pri Rejenki in Desetnici pa pove, da sta iz Ribnice.
Od kod Kuhaču te melodije? Da bi jih bil zapisal sam, ni verjetno. Ce je
še leta 1868 v nekem pismu tožil, da ima s hrvaščino težave — takrat se
je še podpisoval Koch, ker je bil iz ponemčenega rodu — čeprav je takrat
že devet let zapisoval po Hrvaškem, kako bi se bil znašel med slovenskimi
pevci? In čemu naj bi bil hodil prav v Ribnico? Pa če bi bil že recimo šel
tja, kako da bi bil zapisal le melodijo in ne cele pesmi? Kako bi bil tudi
mogel pesem, ki bi jo bil zapisal sam, objaviti le kot »kranjsko« — tako je
storil s svatovsko Lesem, lesem — namesto da bi bil izrecno nave-
del kraj zapisa kakor drugod? Poleg tega ni iz njegove bogate korespon-
dence nikjer razbrati, da bi bil hodil po Ribniški dolini ali vsaj po Do-
lenjskem. Leta 1870, 24. maja, je pisal dr. Ivanu Dežmanu v Zagreb (ko-
resp. knj. II, št. 16), da ima veliko slovenskih melodij, a največ samo po
prvo kitico; iz Vrazove prve knjige (mislil je NPI) da si je prepisal le 50
besedil, za katere ima melodije; naj bi mu Dežman sporočil, ali namerava
Slovenska Matica izdati Vrazove zapise, ki so ostali v rokopisu, in kdaj;
upa namreč, da bi v drugi knjigi (mislil je nadaljevanje NPI) našel, kar
išče. Kako da je že maja 1870 spraševal o namerah Slovenske Matice, ko
pa je le-ta šele ob koncu 1869 dobila VO. iz Zagreba od Matice Ilirske?*'
Se pravi, da je Vrazovo zapuščino poznal? Nedvomno. Dokaz za to lahko
najdemo prav v njegovi zbirki. Treba je samo primerjati melodije k slo-
venskim pesmim s teksti iz NPI in tiste, ki jih je našel Štrekelj v VO.
XIX. že potem, ko je Kuhačeva zbirka izšla. Ker melodije iz VO.
XIX. dotlej niso bile nikjer objavljene, je očitno, da je Kuhač VO. poznal,
da jo je imel v rokah še pred 1869, ko so jo poslali v Ljubljano.'' Čeprav
se Kuhač le za besedilo sklicuje na Vraza, prav na NPI, in o imenu zapi-
sovalca molči, je neverjetno, da bi bil melodije zapisal sam. Nemogoče je
namreč, da bi bil po približno štiridesetih letih — toliko je minilo od časa
Vrazovega zbiranja — dobil do pičice enake melodije kot Vraz. Izkušnje
kažejo, da pesem tudi v primeru, ko se deduje od matere na hčer, ne
ostane popolnoma enaka. Kuhačeve melodije pa se z Vrazovimi natanko
35 Gl. S IV, str. *7.
3« Prim. Fr. Kidrič, Bibliografija Vrazovih spisov in korespondence. CZN,
1910. 344 si.
Leta 1863 posetl Franjo Kuhač »profesora Mesića, tadanjega podpred-
sednika Ilirske Matice, te nadje u predsoblju njegovom... stare, napol poderane
kajdne spise, koji su razbacani ležali u kotovih toga predsoblja. Buduć je čekati
morao... zapita njegovu slugu, nebi li smio note ove malo pregledati. Sluga mu
odvrati: »Slobodno gospodine, ta mi ih i tako za ništa drugo netrebamo, nego
za zamatanje...« Predstaviv se prof. Mesiću, zamolio ga, da bi on njemu —
kao sabiratelju narodnih popievaka i starih glasbenih rukopisa — rečene spise
kajda poklonio. »Drage volje«, reče Mesić, »saimo se bojim, da se nećete s njim
mnogo okoristiti, jer što je boljega bilo: mise, opere i druge glasbene komade,
raznesoše mi; a da pravo kažem, nisam ni svega dobio, jer iza smrti Vrazove
uzeo je svatko od njegovih nota, što je mogao i htio.« (Kuhač, Vienac XII, 605).
139
Zmaga Kumer
ujemajo, morebitne razlike so očitni »redakcijski popravki«. Prim. Kuhač
IV/1544 in Š 1/104 ali pa Kuhač 11/768 in S I/lll:
Ker sta od naših starejših zapisovalcev — kolikor nam je znano — le
Vraz in Rudež zapisovala melodije in ker se je izkazalo, da je Kuhač jemal
slovenske melodije za svojo zbirko iz VO., potem moremo za tiste, ki jih
locira v Ribnico — čeprav te oznake ni v NPI, na katere se sklicuje za bese-
dilo — domnevati, da jih ni zapisal sam, temveč dobil iz VO., v nekem
zdaj neznanem svežnju. Tam so bili nemara originali za VO. XIX.'' Dru-
gače si ne moremo razlagati Kuhačevih melodij »iz Ribnice« in tudi ne
njegove krajevne oznake pri zapisih.
Ce pa naj bodo melodije k ribniškim pesmim v Kuhačevi zbirki Ru-
deževe, kaj naj si mislimo o pesmih, kot je Smrt kralja Matjaža ali Lah-
koživčeve sanje, ki ju objavlja Kuhač z melodijo v IV/1506 in 11/577 in
domneva Strekelj, da sta iz Smoletove zbirke (gl. op. k S 1/12 in S 1/131)?
Jezik teh dveh pesmi, zlasti v preprostejših, malo popravljenih variantah,
kot sta npr. S I/U in SZ, 178, kaže poteze gorenjščine in zadnja vsebuje
celo podrobnosti (omenja rotovž, lontovž, Friškovec), zaradi katerih bi
bila težko nastala kje drugje kot v Ljubljani ali njeni neposredni okolici.
Da bi jo bil Rudež tu zapisal? Pri Vrazu je ni. Ali naj računamo s kom
drugim, ki je zapisoval za Smoleta? Potem bi moral biti tudi ta vir v VO.
in z njo dostopen Kuhaču, saj do drugih slovenskih zbirk ni mogel.
^' Ko je namreč Vraz sestavljal zvezek z oznako VO. XIX., je pisal teikste
le na levo polovico strani, desno pa prihranil za melodijo; iponekod je ostalo
črtovje prazno, kar je znamenje, da je imel melodije spisane posebej.
140
Rudeževa zbirka
Kdo bi bil mogel Kuhača opozoriti na VO., lahko samo ugibamo.
Utegnil bi biti Ferdo Kočevar, ki je 1868 v Slov. gospodarju obširno poro-
čal o VO., se pri Slov. Matici zavzemal za nabiranje »narodnega blaga«,
jo priganjal, naj prevzame VO. od Matice Ilirske, priobčeval v Novicah
1868 iz nje pesmi in nekaj let kasneje (1873) poročal v Slov. Narodu o svo-
jem zbiranju pesmi v zagrebški okolici.'^
Uganka pa ostaja nazadnje še vedno pesem o kosu, za katero navaja
Kuhač v III/990, da jo ima »Iz Ribniške okoline u Kranjskoj« in pozna
Strekelj le ta primer (gl. S 1/945). Da bi bil prav to edino zapisal Kuhač
sam? Komaj. Da bi jo pripisali Rudežu, pa je tvegano, ker vsaj za zdaj ni-
mamo dokazov.
Po dosedanjih ugotovitvah moremo trdno reči le, da zbirka Jožefa
Rudeža obsega vsaj 33 primerov, da je nastala verjetno v letih 1811—1819
in sodi potemtakem med najstarejše zbirke slovenskih ljudskih pesmi.
Okoliščina, da so v njej najlepše slovenske balade in da ji moremo priso-
diti tudi nekaj melodij, ji daje še posebno ceno.
ZUSAMMENFASSUNG
DIE SAMMLUNG SLOWENISCHER VOLKSLIEDER
VON JOZEF RUDEZ
Den Namen Rudež nannten slowenische Volikskumdler oft unter den Volks-
liedsammlem, doch hatte man bisher ikeine richtige Vorstellung weder vom
Inhalt noch vom Umfang seiner Sammlung und auch über deren Autor war man
sich nicht im klaren. Unter den Liedern publiziert von Strekelj wurden aus-
drücklich nur 8 Beispiele Jožef bzw. Anton Rudež zugeschrieben.
Jožef's Vater, Anton gebürtig vom Karst, nahm 1789 die Stelle des Guts Ver-
walters beim Grafen Kobenzl in Ribnica an, kaufte 1810 das Gut samt Schloss
und gründete den letzten Herrengeschlecht des Tales von Ribnica. Anton Rudež
d. Ä. war Freund des ersten slowenischen Dichters V. Vodnik und des Mäzens
Baron Zois wnd wegen seinen linguistischen Kenntnissen von den Zeitgenossen
geschätzt. Jožef (geb. 1793) wurde zum Teil schon im väterlichen Hause, noch
mehr aber durch seinen Erzieher und Freund J. Kopitar (berühmten sloweni-
schen Philologen) für voLkskundliche Arbeit angespornt. Auf Kopitar's Anlass
verfasste er 1811 und publizierte anonym die Beschreibung der Hochzeitsbräuche
im Karstgebiet. Er interessierte sich auch für idie Gottscheer Nachbarn und
wurde einer der frühesten Forscher ider Gottscheer Mundart, Tracht, des
Brauchtums und der Lieder. Durch den Dichter Fr. Prešem und idessen Freund
A. Smole wurde er 1838 mit dem polnischen Emigranten und Etnographen Emil
Korytko bekannt. Als idieser durch einen Aufruf seine Absichten zur Publikation
aller slowenischer Volkslieder bekannt gab, war Jožef Rudež einer der ersten.
38 S IV, Str. *4—*9 passim.
141
Zmaga Kumer
der seine Aufzeichnungen Korytko aushändigte. Fast zur selben Zeit machte
sein Sohn Anton d. J. die Bekanntschaft miit dem Volksliedsammler Stanko
Vraz und ^berichtete ihm in einem Brief über Vaters Sammlung. Dadurch ent-
stand die falsche Vermutung Anton d. J. sei auch der Aufzeichner.
Die Sammlung von Jožef Rudež hat sich nur zum Teil erhalten. Mit dem
Nachlass von 1839 verstorbenen Korytko kam sie nach Polen und erst 1922
wieder zurück nach Ljubljana. Sie war somit Strelkelj unbekannt und auch
Glonar, Strekeljs Nachfolger beim Sammelwerk slowenischer Volkslieder,
erkannte die Handschrift von Jožef Rudež nicht, als er Korytkos Nachlass kata-
logisierte. Durch ihre Arbeit über das Volkslied in Ribndca-Tal stellte die Ver-
fasserin dieses Artikels erst vor kurzem einwandfrei fest, dass sich im Nachlass
von Korytko 18 han*chriftliche Aufzeichnungen Jožef Rudež's befinden. Im
oben zitierten Brief Anton's an Vraz wurden 8 Lieder mit Anfangsversen ange-
führt. Weiterhin Hessen sich 6 slowenische Volkslieder, die bisher als »kraine-
rische, vom unbekannten Aufzeichner« behandelt wurden, auch als Rudež's
Aufzeichnungen feststellen. Ausserdem fanden sich neuerding im Vraz Nachlass
in Zagreb 3 b^her unbekannte Kinderlieder, Abschriften aus Rudež's Samm-
lung.
Ausser Vraz war Jožef Rudež der einzige von den älteren Volksldedsamm-
lern der auch Melodien aufzeichnete. Leider hat sich unmittelbar nur eine
erhalten, in Abschriften noch deren 5. Diese wurden im Sammelwerk von F. S.
Kuhač veröffentlicht. Kuhač hat nicht Rudež's Namen, wohl aber Ribnica als
Aufzeichnungsort angeführt. Weil es festgestellt wurde, dass er Melodien zu
einer 2^1 slowenischer Volkslieder nur aus Vraz' Nachlass bekommen konnte,
müssen auch Melodien zu den Texten, die als Rudež's Aufzeichnungen erkannt
wurden, durch Vraz' Abschriften (zur Zeit unauffindbar) zu den Händen Ku-
hač's gekommen sein.
Nach bisherigen Forschungsergebnissen kann man die Saimmlrng sloweni-
scher Volkslieder von Jožef Rudež aus Ribnica auf 33 Aufzeichnungen schätzen.
Weil sie anscheinend schon um 1811—1819 entstand, musste sie zu den ältesten
slowenischen gerechnet werden. Die Tatstche, dass ihr einige der schönsten
slowenischen Balladen samt Melodien angehören, macht sie besonders schätzens-
wert.
142