Amerik anski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in 'glasilo K. S. K. Jednote
......................................— -	"	......■' ' —	'	............—j---j-................---------------:-• .........;.......:r!M?
39 števili«* JToliet, Illinois. 4. septembra 1908	I .etnilf XVII
t:'	■	..................1'mij'i iil-i.......................... .	m________| J_ __,■ __
r
TAFT iN FORAKER I SPET PRIJATELJA.
Republikanska tekmeca za predsedni-i; ško nominacijo se spravila v Toledo, O.
bryan tudi nič ne počiva
Hudo napadel republikansko stranko glede vprašanja o trustih.
Toledo, O., 2. sept.— Povodom konvencije veteranov "velike armade" se je doigral tudi važen političen dogodi dek. Prvaka republikancev v državi •-Ohio, sodnik Taft in senator Foraker, oba kandidata za republikansko predsedniško nominacijo pred chicaško konvencijo, sta se namreč spravila. Senator je bil kot star vojak in slavnostni govornik pri odkritju spominka v Fort Meigsu časten gost pri konvenciji, in Taft kot ljubljenec države Ohio in morebitni naslednik predsednikov je bil posebej povabljen, da pregleda parado veteranov. I Sprava je prišla popolnoma nenadno. Ko je Taft na odru zavzel prostor in so veterani mimo korakali, se je kmalu približal voz, v katerem je sedel Foraker poleg svojega tovariša Dicka, guvernerja ohioskega Harrisa in župana toledskega Whitlocka. Med glasnim vzklikanjem je Foraker izstopil in koraka! do Tafta; podala sta si roke in se najprijazneje pozdravila.
Ko je pozneje Lincoln-klub v nekem gledališču priredil sprejem v čast Taf-tu, je prišel tudi Foraker in s?" usedel Poleg svojega prejšnjega nasprotnika. Tudi tu so se spet prirejale radostne demonstracije nad to hipno spravo. Taft je potem imel nagovor, v katerem ; je najprijazneje kazal na Forakerja, kateremu se ima zahvaliti za svoje prvo imenovanje sodnikom v cincin-naškem višjem sodišču. Nato je o-fcomnil, da bodo vsi republikanci v sedanjem volitvenem boju stali ramo ob :rami. V svojem govoru na politična .j-ašanja ptesedši, je ponovi! svojp . -jšnjo trditev, da je pravo geslo vprašanje, ali naj se politika Roose-.elt'ttva nadaljuje, ali če ima ljudstvo lajši, da pride na krmilo demokratska ""traiika s svojimi obljubami, ki se niso nikdar izpolnile.
Za njim sta govorila metodiški škof Fallows in senator Foraker, ki je proglasil Tafta najsposobnejšim možem za predsedništvo in dostavil, da bo ' izvoljen. Če potem ne bo opravičil ; vanj stavljenega zaupanja ljudskega, I Potem bo to njegova lastna krivda. : Naslednji govornik je bil senator - XKck, ki je zahteval zopetno izvolitev senatorja Forakerja in guvernerja Harrisa, in konečno je govoril guverner Harris. Taft se je potem vrnil na Middle Bass Island.
Bryan proti trustom.
| Sioux City, 2. -sept. — Ob njego-vcm dohodu v to mesto, kakor na I;Vsem potovanju jjcmkaj, so Wm. J. Bryana navdušeno pozdravljali tiso-eerniki, ki so ga prišli gledat. V svo-jem današnjem govoru je predvsem razpravljal vprašanje o reformah in pustih. Pri tem je trdil, da se od Republikancev v obeh ozirih ne more pričakovati nobene zboljšave obstoječih razmer, ker so mnogi njihovi ' Voditelji fiaravnost nasprotniki takih zboljšav. Imenoval je pri tem Du-ponta iz Delavvara, zastopnika njegove države v republikanskem odseku, in senatorja Penrose-a iz Pennsylvanije. Od tu odpotuje Bryan domov.
Rudnike zaprli v Wyo.
Butte, Mont., 31. avg. — Če ne bodo zastopniki rudarskih unij še v zadnjem hipu pokazali malo več prijaznosti do združbe rudniških posestnikov, hočejo ti noooj ustaviti poslovanje po vseh rudnikih v državi Wyoming in vzeti delo okoli 7000 delavcem. Predsednik združbe rudniških posestnikov, John J. Hart, se je brzojavno pritožil pri predsedniku rudarske zveze "United Mineworkers of America", Tomažu L. Lewis v Indianapolisu, čez zapo-vedljivo postopanje uradnikov krajevnih unij in ga prosil za njegovo posredovanje.
Butte, Mont., 31. avg. — Ko so imeli z zastopniki svojih zaposlencev več brezuspešnih razgovorov, so rudniški posestniki v državi Wyoming zaprli vse rudnike za nedoločen čas. Vsled tega je 8000 moških ob delo in zaslužek.
GOZDNI POŽARI VJALIFORNIJI.
Že več tednov pustošijo hosto in doslej se ni posrečilo omejiti plamene.
Delavcu svobodo.
Indianapolis, 31. avg. — Bivši predsednik Parry od deželne zaveze tovarnarjev se je v pismu na demokratskega podpredsedniškega kandidata Kern izrekel proti temu, da se v tovarnah nabijajo takozvani 'prosperitetni plakati", ki pozivajo delavce, glasovati za Tafta, ter da se umetne obrtne panike izrabljajo v politične svrhe: Parry se odločno izreka proti temu, da se delodajalec trudi vzbuditi pri svojih delavcih vtis, da je možnost za' te delavce, služiti si svoj kruh, odvisna od tega, za katerega kandidata glasujejo.
Časi se počasi boljšajo.
Sedalia, M o., 1. sept. — Šeststo zaposlencev v delavnicah Missouri Pa-cific-železnice, ki so bili izza panike zadnjo jesen le deloma vposleni, bodo od jutri naprej delali polni čas.
Zaštrajkali.
New Orleans, 1. sept. — Okoli 500 hišnih barvarjev je zaštrajkalo, ker se .jim ni hotelo i>ri«i;elhi 1.5 odstotno zvišanje plače pod sedanjimi finančnimi razmerami. Plače znašajo začasno $3.-50 na dan.
Delavski praznik.
Springfield, 111., 1. sept. — (guverner Deneen je danes izdal proglas, s katerim določa ponedeljek, dan 7. sep tembra, kot Delavski praznik.
Debs na vojni stezi.
Davenport. 31. avg. —- Ko je na svoji vožnji semkaj ime! kratke nagovore v Jolietu, Ottawi in Spring Valley, je Eugene V. Debs, predsedniški kandidat socialistov, nastopil tukaj v Tur-,.: nt>r-operi s svojim prvim važnim vo-: litvenim govorom. V istem je trdil, ' da sta obe veliki stranki pustili vnemar najbolj pereče vprašanje, kaj bi ^ »e namreč moralo storiti za delavce, jfciki so prišli po krizi zadnjega leta ob *deio; potem je primerjal krizo z leta 1893., ki je napočila pod demokratsko I: vlado, in krizo z leta 1907., ki je izbruh nila pod republikansko vlado; potem I je primerja! prvoborilce za osvobodi-, tev sužnjev in svoje pristaše, ki so I baje postavili kot program osvobodi-' tev delavskih slojev iz obrtne sužno-Mi. V njegovem spremstvu se naha-l jajo sociališki kandidat za guvernerja ' države Illinois, J. H. Brower, in mrio-I gi drugi prvaki stranke.
[S	Deset torpedorušilcev.
New York, 31. avg. — Jutri se otvo-rijp ponudbe za gradnjo deset novih torpedorušilcev, katerih vsak ima stati . $800,000. Te ladje morajo imeti naj-lltnanj 4 vozle večjo hitrost, nego "Lu-• sitania" ter priprave za kurjavo tako s S premogom kakor z oljem.
Štrajk končan.
Birmingham, Ala., 31. avg. — Predsednik Lewis, podpredsednik White in tajnik-blagajnik Ryan od zveze "Unit ed Mine Workers of America" so podpisali povelje, s katerim se 18,000 štraj kujočih rudarjev v Alabami poziva, da spet začno z delom. Kakor znano, so štrajkarji zakrivili več izgredov in mo rala je priti celo državna milica vzdr žavat red v okolišu štrajka.
Pobotati se hočejo.
Scranton, Pa., 31. avg. — Razpor med Delaware, Lackawanna & West-ern-žčleznico ter njenimi zaposlenci na ogibališčih bo bržkone v četrtek poravnan. Po razgovoru med zastopniki obeh strank, ki se je vršil v ponedeljek, je videti verjetno, da bodo vslužbenci stavljene zahteve opustili Samo kako naj se to zgodi, še ni popolnoma jasno.
Strmoglavil v smrt.
New York, 31. avg. Z visečega odra na starem mitninskem poslopju ob Wall streetu so strmoglavili trije tam zaposleni tesarji osemdeset čevljev v globočino, ko se je utrgala oder držeča žična vrv. Andrew O'Malley 27 let star, je bil na mestu mrtev, tri leta starejši Charles Clark je umrl nekaj minut po padcu in James Gra ham, tudi 30 let star, je bil umirajoč prepeljan v bolnišnico.
slaven gaj v nevarnosti.
Gozdna mati" velikanskih dreves posula žrtev pogubnega ognja.
Stockton, Cal., 2. sept. — "Indepeh-dent" je davi prejel iz mesta Murphy brzojavko, da so tamkaj že več tednov besneči gozdni požari vkljub neumornemu gašenju konečno prodrli v gozdno reservacijo Calaveras, ki je slavno*-znana zaradi svojih velikih dreves. Če konečno ne pride vmes dež, 'Zgubljen krasni gaj, ki se v njem nahajajo drevesa od 200 do 300 čevljev visoka in 78 čevljev široka.
Stockton, 2. sept. — Zadnja poročila vzbujajo nado, da se je veter obrnil in da spet odganja plamene od sku pine ogromnih dreves. Upati je, da bo do jutri ogenj omejen. Izguba 'gozdne matere" je pa videti gotova.
Sonora, Cal., 2. sept. — Proti poldnevu je prišlo poročilo, da se je posrečilo, plamene omejiti. In sicer je to uspelo, preden je ogenj dosegel mesto, kjer stoje slavni gozdni velikani. Sicer trde, da je eno mogočnih dreves, katero nazivajo "gozdno mater", a je že usahnilo, zdaj zgorelo, vendar se ta vest ne potrjuje.
Sonora, Cal., 2. sept. — Prejšnja u-godna poročila so se zvečer preklicala. Nastopil je namreč veter, ki podi plamene ravno na skupine mogočnih dreves, in če tudi ta doslej še ne gore, se je vendar bati, da vsaj usahnelih velikanov ne bo več možno rešiti, čeprav se vsi prebivalci iz okolice na vse kri-plje trudijo, požrešne plamene ustaviti. "Gozdna mati" je res že v plamenih. Dolga je 327 Čevljev, njeno deblo meri v obsegu 78 čevljev, in bržkone bo trajalo več tednov, preden bodo plameni v stanu, ležeče velikansko drevo popolnoma uničiti.
"The Grand Army of the Republic".
Toledo. Ohio, 31. avg. — Jutri se tu otvori letni tabor Zveze G. A. R., m pricak'nj; se na tisoče gostov. Mesto se je že odelo v pražnjo opravo in povsod je videti prapore in izveske z napisom H>|$?ro došli, G. A. R."
Predsthtw®eteranov je dospela že danes. DVainSirideseti tabor se bo raz ločeval od! prejšnjih v tem. da topot veterani ne bodo Stanovali v šotorih, t»efeo-' v poslopjih, kjer jim bodo na razpolago udobne postelje. Ta nared-ba je takprekoč £e potrebna, ker postajajo še živi veterani državljanske vojne čirfidalje starejši in betežnejši in je nevarno, izpostavljati jih v šotorih vremenskim' neprjiikam.
Za
ana.
New Yftrh burni raiij^r";!
polnoči, j I: osredni,; or, sprejel.-, (fej
31. avg. — Po dolgi i:j trajala skoro Ao ral Federated Uvj< >n", ■zacija tukajšnji« unij, po katerem se Vepubli-kansfci sf^siiki napoveduje vojna za-ničli«sov:-«Snega stališča nasproti z|jftev.W! organiziranih delavcev, a p|dpira pa kandidatura Bryan-
ova. m • f f
NEMŠKI CESAR ZOPET SPLETKAR!.
Naduto govoril o nemški miroljubnosti in zagotavljal Evropi začasen mir.
nato pa kuj izziva francijo
V Maroku hoče igrati prvo vlogo. Atapak Viljem se utegne urezati.
Novi "emergency"-bankovci.
Washington, D. C., 31. avg. — V za-veznem oddelku za tiskarska in graverska dela je zavladala mrzlična delavnost. Do dne 1. januarja 1909 morajo biti gotovi novi takozvani "emer-gency"-bankovci v skupnem znesku $500,000,000 za oddajo narodnim bankam. Doslej se je zavezni zakladnici izročilo šele $95,000,000 in na dan se izgotavlja okoli $2,500,000. P0 finančni predlogi, sprejeti v kongresu, se morajo stari bankovci najkasneje do dne 1. februarja 1909 nadomestiti s temi novimi bankovci.
Pacifiško brodovje.
San Francisco, : Cal., 29. avg, — Z ladijo "West Virginia" kot praporno ladijo na čelrt je odplulo Pacifiško bro dovje, obstoječe iz 7 križark in 7 torpedorušilcev. jiz tukajšnje Iuke na poti v "awaii. Poveljnik brodovja je pod-admiral SwiiJburii. Po vožnjčm n:jer'-tu dopluje brodovje dne 2. septembra v Honolulu, kjer ostane osem dni, na' kar se odpelje v Pago-Pago, Samoa, kamor itpajo ladye dospeti dne 2. oktobra.
Mastna pogodba.
Washington, D. C., 28. avg. — " Atlas Portland Cement "-kimipanij i iz Northampton;., Pa., je včeraj ?ve«in» vlada prisodib; pogodbo za dobavo 4,-500,000 sodo 'cementa v zgradbo Pa-
rWTn>''fi>a ' It "'Do^ovWrjena cena
je $5.000,Qt.lt) Izvedba pogodbe bo1 zahtevala skoro 3 leta.
Ženske obstreljene ob štrajku,
Scranton, Pa., 2, sept. — Ob nekem malem štrajkarskem izgredu v kraju Dunmore sta bili gospa Adam Ka-valko in gospa Ana Cordlack, ženi rudarjev, od policajev baje po pomoti obstreljeni, ko sta stali na verandi v hiši prve. Poprej so se vršili napadi na superintendenta v rudniku, čegar zaposlenci štrajkajo, ter na neunijce od str.'i ni štraj ka r j e v.
Bombaževa letina manjša.
New Orleans, La., 1. sept. — Tajnik tukajšnje bombaževe borze, Hcr-zer, poroča, da znaša bombaževa letina v letošnji sezorfi, končani z dnem 31. avgusta, skupaj 11,571,966 bal (butar), proti 13,510,380 v lanskem letu. To pomenja zmanjšek za skoro 2,-000,000 bal.
Zasledili razbojnika.
Los Angeles, Cal., 1. sept. — Višji čuvaj divjačine W. B. Morgan je prejel včeraj od zaveznega čuvaja divjačine T. S. Palmerja poročilo, da je razbojnik, ki je prošli teden oropal zaporedoma 126 oseb, katere so se peljale v 12 kočijah v Yellowstone park, po njegovih mislih neki William Binkley, ki je novembra meseca lani utekel iz zavezne ječe v Yellowstone parku. Binkley je bil zaradi prepovedanega streljanja losov v parku obsojen v 3Vi. letno jetništvo.
Proti Suezu.
Aden, Arabija, 1. sept. — Ameriški bojni ladiji "Maine" in "Alabama", ki tvorita predstražo okoli sveta plujo-čega ameriškega bojnega brodovja, sta danes odrinili proti Suezu,
"Fighting Bob".
Los Angeles," Cal, 29. avg. — Vpo-kojenemu podadmiralu Robley D. Evansu jena ponudbo jako dobro plačana služba predsednika ravnateljstva "Los. Angeles Harbor ,Railroad"-koin-panije, katera nadzira lttki l.os Ange-■les in San Pedro. Doslej F.vans še ni odgovoril.
Argentinija se pripravlja.
Washington, D. C., 1. sept. — Državni department je bil po ameriškem državnem konzulu v Buenos Ayres, Altonu Snyder, obveščen, da je argentinski kongres dovolil $55,000,000 za gradnjo 5 novih bojnih ladij najnovejše vrste in sprejel nov program za mornarico, po katerem se bo argentinsko brodovje v prihodnjih 10 letih znatno pomnožilo. Ker je Argentinija zaradi mej vsak hip v prepiru z Brazilijo in Chile, zato mislijo v državnem department!!, da se Argentinija v najglobljem miru pripravlja za spopad z eno ali obema sosednima deželama.
Vihar na morju.
Žalostne razmere v Braziliji.
New York, 30. avg. — S parnikoiu "Gutrune" je semkaj dospel Gottlieb Bohmann, doma iz Laleskena na Pruskem. Odpotoval je pred sedmimi meseci iz kraja Leslie, South Dakota, kjer je bil naseljen 20 let, v Rio Grande de Soul, da poseti tamkaj brata in sestro, ki se pečata s poljedelstvom. Bohmann je rekel, da stanuje tam mnogo Nemcev v revnih razmerah, mnogi iz Rusije in iz Prusije. ki imajo okoli 30 oralov zemlje. Zemlja je slaba, mnogo peška, ponajveč dva palca jemlje, tudi je tamkaj Velika suša. Mrčes požira mlado setev in zelenjavo. I Nekaterniki bivajo že 18 let tamkaj, | pa še niso prišli do svojega konja ali j svoje krave. Drugi imajo po 2 konja in 1 ali 2 kravi. Mnogi bi radi prodali svoja posestva, da bi se le mogli spet vrniti v domovino. Kupil bi bil lahko mnogo lastnine poceni. Dežela je povečini hribovita in samo z motiko jo moreš obdelovati. Pšenica in rž sta zato pičla in zelo draga, tudi nedo-Staje trga. Trgovci s kolonijalnim blagom tržijo na meno s farmarji. Bohmann vsem farmarjem nujno odsvetuje hoditi v Brazilijo. Rad bi bil dovedel svoje sorodnike na sever, ko bi bili mogli prodati svojo lastnino količkaj primerno. Semensko žito je samo za tri leta dobro, potem se.mora spet naročiti novo seme. Brazilski a-genti so delavni posebno na Ruskem in Pruskem ter mnogo obljubljajo, pa obljube se izkazujejo kot milna pena. Bohmann se vrne v Južno Dakoto, da se tam naseli.
London, 1. sept. — Vihar, ki divja že 24 ur v kanalu, je kazal zvečer malo nagnjenja, da se poleže. Doslej dospela poročila naznanjajo, da je bila na mokrem in suhem napravljena velika škoda. Veter je imel tupatam hitrost 70 milj na uro, kar je ob tej letni dobi redka prikazen. Vsepolno brodov in la-jij je bilo vrženih na breg, cločim so se druge še mogle rešiti v pristan. Na srečo ni obžalovati mnogo človeških žrtev, izimši moštvo v Chile namenjene, britanske ladij e "A-mazon". Od 32 mornarjev na tej ladiji so rešili samo 5, ko se je ladja po-greznila.
Stra^burg, Nertičija, 31. avg.-^Med nekim K.nketom je cesar Viljem v svoji/lapHnici rekel danes:
"Vcst-li tac, izraziti Vam moje naj-j^Ioblje prepričanje, dft mir evropski ni v nevarnosti Na pfetrdni podlagi Sloni, da bi se tnogel lahkomiselno ni" šiti s hujskanjem in lamini odstrani zavistnih in škodoželjnih oseb.
"V prvi vrsti jamči zk mir vest cv< romskih knezov nt državnikov, ki vedo in čutijo, da so Bogu odgovorni za življenji- in lastnino zaup;£Ujh jim narodov. Z druge strapi je volja in želja narodov $amih, s^ koristne izkazati s tem, da mitmo razvijajo krasne .uspehe napredne pro&vcte'in svojo moč pokažejo v mirnem tekmovanju,
"Iu konečno. Mir je tudi zagotovljen po naši sili na stfheiji in mokrem po nemškem njtrodu v Orožju, Ponosna lia svojo, moško :di$.cipJ,ijio in ljubezen zy čast svoje oborožene sile je 'Nemčija odločna, vzdržati jo nil visoki stop nji, ne da bi drugim pretila, ter jo' razvijati, kot zahteva lastna korist, nikomur na ljuba v in nikomur v škodo."
Pariz, 2.; sept. —' Naglica Nemčije, s katero je ta ptipozuala Mujai Hafida sultanom maroškim, je Francijo tako razburila, da je prišlo med obema deželama do vojne nevarnosti.
Nemški predlog, naj se brat Abd-( El-Ažiza pnpozna kot njegov naslednik na prestolu, še predno je dal kako zadovoljivi) poroštvo, je bil bridko grajan v tukajšnjih uradnih krogih.
"Dr Je eliitija* -pvislakc • \ <jji JSort-zula v l angeru, dr. Vassela, \ l*ez, s tem je pokazala, da liace postati prva in gospodovalna sila v Maroku, kjer so ena izmed pri hodnih vrat v Sredozemsko morje. Da je Nemčija že davno mislila na kaj tacega in bila zavistna Franciji, je bilo dobroznano v
mednarodnih krogih.
Že enkrat je Nemčija povzročila krizo, ko je.cesar Viljem nepričakovano obiskal Tanger in razglasil, da bo Nemčija zahtevala neodvisnost sulta-nata maroškega od inozemskega nadzorstva. Anglija je pripbznala Francijo kot odločevalno silo v maroških zadevah, ampak cesar Viljem je fran-cosko-angleški program zaustavil in povzročil dolgotrajno bitko med diplomati, ki je vodila do večkratne govorice o vojni. Francija in Nemčija sta se pripravljali na vojno.
Pa sklicana je bila konferenca v Algeciras. in resen spopad je bil preprečen. Abd-El-Aziz jc bil pripoznan kot'sultan in obljubil je, čuvati koristi vnanjih-narodov in svojih podanikov.
Sedaj pa je Nemčija napravila korak, ki je po misli Francije namenjen razveljaviti uspeh konference v Alge-cirasii.
Da bo Francija prav odločno protestirala proti nemški nameri, je umevno samoposebi, in pričakuje se, da bodo druge evropske velesile Francijo podpirale, vsaj diplomatičnim potom. Španija je istotako ogorčena na Nemčijo.
Nesramnež Castro.
Caracas, Venezuela, 2. sept, — Da Castro noče dovoliti brazilskemu po-slaniškemu namestniku, da zastopa francoske koristi, je najnovejši čin predsednikov, pač pripraven, da še zviša splošno ogorčenje velesil proti njemu. Kaj porečeta Brazilija In Francija k tej razžalitvi, se tu pričakuje z največjo napetostjo.
Caracas, 2. sept. Britanski poslanik se je po daljšem razgovoru s Ca-strom takoj vkrcal za odhod v Trinidad, kjer se namerava brzojavno zve-zati s svojo vlado Temu koraku sff pripisuje največji pomen.
Nemška rahločutnost.
Berolin, 30. avg. — Pri nekem ka-valerijskem polku se je ustrelil desetnik. Polkovnik je prišel s svojim ad-jutantom mrtveca ogledat. Pri tej priliki sta se dogovorila, da je treba desetnikov t stanše na rahločuten in obziren način obvestiti Adjutant je, sestavil brzojavko: "Sin se smrtno ponesrečil Pogreb jutri." Polkovnik: Jv še prerobato, treba je napraviti, ob-zirneje Pišite tnafekiije):: "Sin hudo padel Ozdravljenje, dvomljivo. Pogreb jutri,"
Kansas.
Topeka. Kans., 31. avg. — p0 uradnih sestavah odstrani poljedelskega tajnika Coburna šteje prebivalstvo države Kansas zdaj 1,656,799 glav, nara-stek za 6639 proti lanskemu letu.
Povodenj v Kanadi.
Winnipeg. .Man., 1. sept. \'ič manj-nego 15 osebnih, kaka dva tucata tovornih in živinskih vlakov "Canadian Pacific"-železnice leži med Win-nipegom in Fort VVilliamoni ter ne more naprej, ker je povodenj izpod-prala progo. Nijeden vlak ni od sobote dospel od vzhoda v Winnipeg in več nego 10,000 oseb, ki so na kolodvorih ob progi čakale vlakov za odhod, se je moralo vrniti domov. Med zadržanimi se nahaja tudi generalni guverner kanadski, grof Grey.
' Na veselico v Chicago 1
Chicago, 111., 3. sept. — V slovenski cerkveni dvorani sv. Štefana se bo prihodnji pondeljek, n.i Delavski praznik, oh polastili h zvečer vršila vesel ica, na katero so vabljeni vsi Slovenci v Ch.icagi in okolici. Na programu bo med, drugim: Pn.-dMava veseloigre Vsc-.ial in ,»još->v sIur:i ?ti|>k.i" Potem bode Rev. Ivan Kranjec iz So. Chicage predava! o svojem potovanju po stari domovini, odkoder je pravkar dOŠel. Zatorej, v ponedeljek zvc5er • na svidenje!
Rojak aretiran.
Chicago, III., 28. avg. --r- Anton Cok je bil danes v jutro v Milwaukee aretiran pod obtožbo, tla je ukradel $250, katere je kolektoval za svojega delodajalca. Detektiva Loftis in McGrath, ki sta ga zasledila, ga odvedeta nazaj V South Chicago. Oškodovanec je F. BenVk. tiskar na «)02 Green Bay avenue.
Poštar poštenjakovič.
Havana. Kuba, 1, sept. — Generalni poštar Hernandez je davi dokončal preiskavo poneverjenja v uradu za znamka m druge poštne potrebščine. Ricardb Rodriguez, načelnik toga u-rada, je poneveril ne $10,000, marveč $53,135. "Senor" Rodriguez je v petek zapustil 11 avano in doslej ga niso mogli najti.
Smrt vsled strahu.
Pariz; 31. avg. — Iz strahu je nutria služkinja Terezija Heamer. Ostala je sama douta. kčf sta šla, gospodar in gospodinja v posete. Ko -ta se' vrnila domov in trkala, je služkinja mislila, da prihajajo tatje iti je kričala na pomoč, it nakrat je vtihni'a. Vrdreti so morali v stanovanje s silo, kjer >o našli služkinjo ležečo mrtvo na tleli.
Parnik se pogreznil.
Bergen, Norveško, 30. avg. Norveški parnik "Folge Foutlen". \i;t poti iz Bergena v I laugesuiul, je zadel ob pečino na zapadni brežini norveški in se čez tri minute pogreznil. Parnik je imel 70 potnikov na krovu, od katerih je 40 bržkone utonilo. Doslej so našli 15 trupel.
Kerkovič & Co.
Cleveland, O, 31 avg. — Alojzij Drcmelj je bil zadnjo sredo aretiran v svojem lastnem salunu, 2507 Canal Road S. K. in sicer zato, ker je skušal podkupiti zaveznega komisarja Wal-the.rja. Ta je prisegel, da je Dremelj prišel k njemu in mu dejal, ako oprosti Kerkoviča, da bodeta oba, tako Walther, kakor tudi Dremelj zaslužila lepo svoto denarja. Ko so Dremelja odvedli k pokrajinskemu pravniku Davu, je izjavil,- da sta.m.« druga dva moža sklenila nabrati nekoliko denarja, da se oprosti Kerkoviča. katerega je treba oprostiti, pa naj že velja kolikor hoče. Oba omenjena moža bodo naravno tudi zaprli, in kakor se zatrjuje, jih baje že imajo na varnem. Kerkovič je preje stanoval v hiši 5920 na St. Clair Avenue N.. E. Že leta 1905 je bil obdoižeti ponarejanja avstrijskih dvajsetkroijskih bnnkovtev in je radi tega odsedel dve leti Kmalu potem je avstrijska vlada miprpsila našo, naj pošlji Kerkoviča v Avstrijo, da prejme tudi tam kazen radi ponarejanja denarja, toda naša vlada dose-daj še ni sklenila poslati Kerkoviča, nazaj v Avstrijo, kajti Kerkovič se je dobro branil Minolo sredo je pa komisar Walther sklenil, dii Se Kerkoviča pošlje nazaj v Avstrijo. Pri obravnavi je bil navzoč tudi avstrijski poil-konzul iz Pittsburga:, Pa, kateri je izjavil, da določa avstrijski zakon za |{tfc zločin ječo 10 let, oziroma v najhujšem slučaju tudi dosmrtno ječo,. Ko se je -pri sodišču čjikulo na končni izrek, je prišel v. dvorano tudi Louis Dremel in komisar Walthpr.jc takoj; dejal, da je ta oni človek, ki ga je skušal.pred par dnevi podkupiti, da .'bi 'Oprostil Kerkoviča. Dremelja so iiaravno takoj prijeli in izročili pr;n nikti.Medtei.ii ko so dosedaj nameravali Kerkoviia poslati takoj Avstrijo, bode moral se.daj čakati tukaj na obravnavo proti Dremelju, ker bode v tem slučaju zaslišan kot glavna priča. Po GI N,
-...... Vimvtkan-ki Slovenec sta ne na
leto le, $X.0Q; za Kv ntpo $2.00.
Severov želodčni grenčec
HmJtth"« fHrr*«b.
»)AM«fAP<CMi.tOVVA.
"price one dollar.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Jolie,t, 111., 2. sept. — Včeraj se je začelo novo leto za nadepolno mladež »aše župnijske šole. Praznično opravljeni dečki in deklice so se kmalu po sedmih zjutraj jeli zbirati v svojih razredih, odkoder so veselih lic odkorakali v našo cerkev k slovesni službi božji, da prosijo Boga obilnega blagoslova in začno v Njegovem imenu novo šolsko leto. Sv. mašo je daroval č. g. župnik. Nato so se šolarji v najlepšem redu povrnili v svoje razrede. Šokke mladeži imamo toliko, da sko-ro primanjkuje prostora v naši dokaj veliki šoli, pač najboljše znamenje, da je naša slovenska naselbina v najlepšem razvoju.
—	Monsignor J. F. Buh nam je poslal iz Lurda na Francoskem sledeče vrstice: "Odpotoval 6. avg. iz New Yorka, dospel 14. avg. v Havre in Pariš. Pri barki 'Savoie' se je bilo eno kolo pri mašini zlomilo, zato. smo dva dni zakasneli. Dne 17. avg. prišel v Lurd. Velika pobožnost in neštevilno ljudi. J. F. B." — In ljubljanski "Slovenec" z dne 18. avgusta pa poroča: Zlatomašnik č. g. Jožef Buh, naš odlični ameriški rojak, je prišel na obisk v staro domovino, kjer ostane preko zime pri svojih sorodnikih in znancih."
—	G. Geo. Lopartz, naš dobroznani »rgovec, je kupil krasno hišo na 309 Hickory St. za $8,000.00.
—	Iz New Yorka sta dospeli v Jo-iiet za nekaj tednov na obisk gospa Marija Rems, soproga znanega slovenskega veljaka, in njena dražestna hči, (data. Mary. Nastanili sta se pri g. Jankotu in gospej Ivanki Ogulin. Želimo jima prav mnogo zabavnih uric ▼ naši naselbini ter kličemo: Dobrodošli!
—	G. Josip Kompare, maršal Vitezov sv. Florijana v South Chicagi, je danes prišel s svojo go. soprogo 11a •bsisk prijateljev in znancev v Joliet.
—	Dva ljuba gosta iz Calumeta, Mich., sta bila v nedeljo in ponedeljek v naši sredi, namreč gg. John Ilenič in Frank Radej, tamošnji organist. Izrazila sta se jako povoljno o našem mestu in posebej o naši napredni naselbini.
.....- Umrl j<• /adn«o sffeto v bc.Irciš-
xt«j tv. Ji^žffap-oj.ik J9W1 Urbas, star okoli 45 let, doma iz Š! Vida pri Temenici; bolehal je na Hromoti. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopolu-4kc. Črno sv. mašo je daroval domači g. župnik, Rev. F. S. Šusteršič. Pokojnik je bival v Ameriki okoli 9 (po drugem poročilu 14) let, Žena mu je umrla lani. Sorodnikov ne zapušča tukaj nič. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. Pogrebnih spremljevalcev je bilo več pričakovati, in pokojnikovi ožji prijatelji so se bridko pritoževali, da človek tako malo velja, če jc revež. Ampak to je stara pesem. Naj pokojni John počiva v miru!
—	Ogenj je izbruhnil v ponedeljek popoludne pod h. št 206 11a Ohio ce-se*i. Pa gasilci so tako hitro pridr-drali na lice mesta in pogasili preteče plamene, da znaša napravljena škoda le okoli $100. Lastnik hiše je g. John Pleše.
—	Okrajna razstava, zvana "Will County Fair", je bila otvorjena včeraj (V torek) v Ingalls Parku, Pozornost vzbujajo zlasti lepi konji.
—	Molitvenike najlepše vrste dobite v knjigarni "A. S.". Nobena knjiga »i dražja kot $1.00. ,
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Sopar Jurij, Šenk Valentin, Tamljanovič Marko in Vidovic Mirko.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih alt ameriških postav—: obrnite se na t»e, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Dr. H. Rosenblith, zdravnik in ranocelnik, je otvoril svoj urad na 619 Cass Street, kjer je bival poprej dr. Kelly. Dr. Rosenblith govori slovenski, slovaški, češki, poljski, nemški in a»g*eški.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. 111.
porajta dosti za mraz, rajši ima toploto. Rojaki, ne poslušajte, kaj bo kedo hvalil; prepričajte se sami, in potem šele kupite. Res je težko potrošiti za popotovanje težko zaslužene denarje; pa lahko si poiščete moža, na katerega se zauesete, lažje boste potrpeli vsak nekaj, kakor vse jeden. Kar se pa rodovitnosti tiče, je pa vse res tako, kakor je g. Gajšek že parkrat opisal, kar pa seveda tudi jaz nisem poprej verjel, dokler nisem sam videl. Res je tako lepo po polju, da ni zapovg-dati in sadni vrtovi okoli hiš, da ko človek vidi $i misli, da tudi v raji ne more lepši biti. Moj namen ni dalje opisovati, ker je g. Gajšek že prej vse parkrat opisal, in kar je vse res. Gospodje dopisniki pa le naj še pišejo kaj podučljivega, to je potrebno za naš narod, da bi se že saj enkrat malo zdramil iz spanja.
Pozdrav vsem rojakom po širni A-meriki, A. S. pa obilo uspeha.
John Zemljak, Box 352.
jo hotel prodati, pa je ne dam tudi po $20 ne, sploh je nimam qa prodaj. In tako, rojaki, vam pa jaz pravico povem, da človek prične delati kmetijo, mora imeti gotovo 500 ali 600 dol. za nakup živine in oro'dja. To sem jaz vse sam previdcl in vprašal.
F. Suhadolnik, 818—10 St.
Chisholm, 31. avg. — Prihodnjo nedeljo 6. septembra, ponedeljek 7. sep.-tembra in torek 8. septembra se bo obhajala tu na Chisholm v cerkvi sv. Jožefa 40urna molitev. Sv. Rešnje Telo se izpostavi precej po prvi sv. maši okoli 9'/i. Pridige bodo v slovenskem jeziku v nedeljo zvečer ob 7yi, v ponedeljek zjutraj ob 8yi zopet zvečer ob 7}4 in v torek zjutraj ob 8^4. Rev. Father Bilban iz Eveletha in Rev. Father Šaloven iz Biwabika bo sta pridigovala. Ker bo v ponedeljek Labor Day, amerikanski praznik, torej se vsak lahko udeleži 40 urne pobožnosti, in se pričakuje, da farani številno prejmejo sv. zakramente. Priložnost za spoved bo ves čas ocl jutra do večera. Pobožnost se konča z drugo sv. mašo v torek ob 10J4.
Rev. John Tscholl.
Conemaugh, Pa., 25. avg. — Cenj. uredništvo Am. SI., prosim, da mi te-le vrstice natisnete v našem časopisu, katerega že vsak Slovenec dobro pozna in ga rad prebira. Zatorej, cenjeni' bralci, sicer vam nimam veliko poročati, vendar to vam povem, kako se še tukaj obnašamo. Delamo pomalo, le tako, •it lahko plačamo stan in hrano, m za kakšen "pir'" moramo tudi'
v' v^ijkn su
šii, da '>c bi kmalu votle muli; pa vendar se je Bog usmilil, da nam je dal malo dežja dne 22, t. m., Ki smo ga bili željno potrebni. Tukaj smo večinoma sami Kranjci in Smo zmeraj še pri korajži. Zbiramo se v hladni senci in si kozarec polnimo tako dolgo, da se tudi kakšno zmislimo po stari navadi in jo zapojemo. Vse rojake pozdravljam in našemu listu A. S. želim veliko novih naročnikov in predplat-nikov.	Matija Černetič.
Chisholm, Minn.,. 22. avg. — Cenjeni g. urednik! Nisem se mislil oglasiti več, kar smo zadnjič poročali še iz potovanja o Jackson Co. Sedaj pa vidim, da je potrebno rojakom resnico poročati, ker vedno berem v farmarjih dopisih, da naj ne hodijo na jug, rajši na sever. Vprašam vas: ako je človek bolehen, kam naj sfc, gre zdravit, na jug ali na sever? V Jackson Co. ni nobene bolezni, kakor se vedno dopisuje, o tem smo se sami prepričali, Sli smo pogledat ta kraj 21. jul. toraj v največji vročini, pa nikakor ni prevroče za naš narod. Sploh pa, če ni Cehom in Nemcem tamkaj prevroče, kako pa bo Jugoslovanu, ko je vendar fciolj toplemu podnebju vajeti, ka-kprpa ym; pa >e, i>o:>t:t)tio iJjfjl.cnji.'C,i.uf
Waukegan, 111., 31. avg. — Pretečem mesec, dne 5. avg. bil sem z mojim tovarišem v Missouri, da pregledam še enkrat vse, predno se naselim na novo posestvo. Posestvo sem jaz kupil lafisko leto, kakor tudi 5 druzih do sedaj iz Waukegana in v tem letu se naselim. Ker so me pa ljudje tako strašili, da Missouri ni dober kraj, vzel sem si en teden časa, da si sem natanko vse ogledal, ali bi bilo prav, da se naselim ali pa da bi moje posestvo naprej prodal. Jaz sem se ustavil s svojim tovarišem v, Naylor: Obiskal sem nekaj rojakov in prosil Grama, ako bi šel 2 dni z menoj. Takoj je preskrbel konje in omenil sem mu: saj tako od mene ne boš več zaslužil, in šli smo najprvo v Naylor, iz Naylora Fardeling, kjer je veliko posestvo že v slovenskih rokah; iz Fardeling v Ganburg, tam je blizo moje posestvo. Zvečer smo ostali pri nekem kmetu in nam je napravil dobro večerjo in bilo jc vse domače. I11 videl sem povsod vse zadovoljne ljudi in ničesar jim ne manjka, vsega imajo dovolj. Vprašal sem več kot 50 kmetov in vsaki mi je dobro pohvalil, da so zdravi in zadovoljni, ker so sami svoji gospodarji, da ni "mus", kedaj morajo prijeti za delo; kadar jim je ljubo; in take nevarnosti nam ne stojijo pred očmi kakor so 11am nekaj let nazaj, ko smo trdo de lali po tovarnah ali po fabrikah. Kadar nam je vroče, se žihr doli usedemo v senco, in ko postane hladno, lahko primemo zopet za svojo delo. In ni sem dobil človeka, ki bi se kaj pritožil; le edino neki Slovak je tožil, ki so mu zgoreli pretečeni teden 3 konji, drugače se pa vsak pohvali. Govoril sem gotovo z 10 Slovaki 111 vsi so zadovoljni, kateri so 3 leta doli naseljeni, In sadja je silno dosti vsake vrste, ki ga vidimo tukaj na prodaj, in jedel sem tudi novo grozdje in videl sem, kako raste pa vola in tobak, tako da se nisem mogel načuditi, da je vse tako lepo in prijazno, tako čc človek sam ne vidi, da res ne more vrjeti, a sedaj pa vse Vem iti veliko veselje imam in radost do vše te prijazne dežele. In videl sem silno dosti prašičev in konj in krav in vsake vrste živine, vse lepe j in debele, a živina se vse sama živi, I nimajo nikakega dela. Vode so jako dobre in zdrave; čez moje posestvo teče potok in večinoma vsi Slovenci j imajo tekoče vode. In lansko leto sem jaz plačal zemljo po 11 dol. aker. sedaj sem imel na ponudbo po 13, če bi
Willard, Wis., 31. avg. — Cenjeno uredništvo Ani. SI., prosjm malo prostora, da poročam malo o napredku naše slovenske farmarske naselbine. G. Ignac Česnik je izvoljen šolskim dire'ktorjem za naš novi šolski distrikt za tri leta. Rojak Česnik je izvoljen po samih Amerikancih in Nemcih, ker on je edini Slovenec tukaj, da ima pravico do volitve. Anton Trunkel je kupil lepega konja zadnji teden v Greenwood. Česnik je tudi kupil še enega konja. Sedaj ima dva konja enake barve. Vsak dan opoldne nam zazvoni Česnikov farmarski zvon, katerega je slišati več maji naokrog. Jožef Pestar si je dogotovil hišico na svoji zemlji in se je preselil iz Česni-kove kempe na svojo zemljo zadnji četrtek. Tu naši rojaki si še sedaj kosijo travo, da si je uže precej suha. Ker so eni se sem naselili zadnjih par tednov, niso s košnjo mogli začeti ob času. Tu kjer je kak prostorček, da ni drevja, -raste visoka "timeti" ali "bltid žaju" trava. Tu je velik pripomoček novemu nas-. Ijencu, da ima 1'že prvo leto rr.n,'krmljenje par <živwc. Na Will a, ;o začeli zidati m^siO.,"Farmers Mutual Trading Co.", katera ima velikansko prodajalno v Fairchildu, v kateri je vposlenih nad trideset klerke . bode zgrabila tu na Willardu prodajalno. Omenjena kom-panijska prodajalna kupuje vse pridelke in pošilja v različne krajc~V Greenwood je tudi ena taka prodajalna, se imenuje "Farmers Co operative Supply Co." Fairchild- Northeastern železnica je tu 11a Willardu razložila tri polne kare orodja, ker prične vkrat-kem z gradnjo nove železniškfe postaje. Tu v bližino naše .naselbine je prišlo zadnja dva tedna če., dvajset ljudi z vozom pobirat "blekberi", katerih je stiašansko dostv Atnerikanci imajo jako radi "blckberi''. Eni so rekli, da so 58 milj daleč prišli iz Lublin Tayler County. Tu nam je jako kratek čas ob prostih urah. Imamo park okrog naših domovanj. Različne ptice in druge živali skakat' o drevju, katere otroci kaj paz.no ospegujejo. Mi odrasli pa pregledujemo različno po čevljev visoko ravno drevje in pa zasledujemo vsak dan kaj novega. Jakob Blut je našel malo žilo cinaste rude na Josip Jord^i :-oven» posestvu. Okrajni zeraljernereSJe rekjel, da , tu se mora najti več rnjle Ko to pišem, kaže toplomer 93 stopinj uad ničlo. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje Am. SI.; tebi, Am. SI., pa želim obilo uspeha.
Joseph Tomšič.
v Prater, kjer smo se tudi nastanili za dobo našega bivanja pri veliki slav-nosti.
Svet ni tistega, ki je doma, ampak tistega, ki gre po svetu. To sem slišal večkrat pripovedovati in prišlo mi je na misel, ko smo se pripeljali na Dunaj v Prater. Zopet bom videl nekaj, kar mi je bilo do sedaj neznano. Nogo sem postavil na čisto tujo zemljo. V Praterju smo izstopili iz prostornega omnibusa, v. katerega sta bila upreže-na dva» močna konja. Težki voz je imel kake tri vrste sedežev, kateri so bili skozi napolnjeni se Slovenci, posebno Bclckranjci. In neki dunajski slovenski visokošolec, rodom Vipavec, nam je med vožnjo razkazoval javna velika dunajska poslopja in lepe tribune. Svojo prtljago razpožimo po zelenem travniku zraven "Rotunde". Na moje veliko začudenje nas je v Praterju pričakovalo ogromno dunajsko občinstvo, veselo pozdravljajoč nove goste. Na mojo opomnjo,1 da ne vem, kje dobimo dobro gostiše, se javi rojak in pravi, da od vseh narodnosti so Kranjci najbolj preskrbljeni. Precej časa smo hodili po drevoredu, v debeli senci zapadne strani "Rotunde", in po bolj razsvetljeni cesti navzdol. Slednjič smo se ustavili v ravni široki ulici. V sijajni luči se leskeče napis nad hišnim vhodom "Hotel Swoboda". Nasproti prihitita postrežnika z vljudnim poklonom. Hotel je prav lep, lahko rečem eleganten. To se je popolnoma dopadlo našim belokranjskim dekletom, ki dosedaj niso videle take sijajnosti. Obed v hotelu in potem skušnja na vrtu. Pri tej skušnji smo se vljudno in vsestransko lepo obnesli. To je takoj prineslo dunajsko časopisje. Jaz sam in drugi so se čudili, da so se Kranjci tako lepo in hitro skušnje navadili; ni jih bilo treba 8 dni vežbati, zlasti Belokrajnci, tako čilega pa prostega običaja pa tako vljudni in zapopadljivi. Po skušnji odmor, potem večerja, pri kateri se nam je naročilo, da se imamo vsi zbrati zjutraj, to je dne 12. junija ob 5ih, da z drugimi skupinami odkorakamo v slav nostni sprevod, da vidimo mili stari obraz presvitlega cesarja Franjo Josipa Prvega. Rečeno, storjeno.
Se pred 5. uro bili so vrli Kranjci in Kranjice že na nogah, vsi v najboljšem redu. In tako krepka kranjska korenina in živa kri korakala je ne-ustrašljivo in neumorno brez opehe 20 kilometrov. Pri tem je uživala izredno veliko čast in slavo od strani milijon in več števila narodnosti. Tu si videl lepe zlasti belokranjske noše: polanska svatba z zastavnikom mladim mladičem, viniški starešina v beli sukneni obleki, preloški svat, adlešič-:k« t>i«dice, . • Kni Juri. metliške bale, skrinje ir, čemomaljske okolice, de-
Metlika, 10. avg. — Ko je šel Peter Straus v hosto obsekavat prodano hrastovje, se je obesil na neko grabro-vo drevo. Iz, doma idoč ni nič povedal, da gre v hosto. Ko so ga našli, so videli, da si je pripravil 1 meter visoko podlago, katero je z nogami zrušil, da se je obesil.
Pet. Straus je bil dobroznan posestnik iz Giršič. Pri sebi je imel neko pismo, v katerem je pisal, da se je obesil radi sosednih prepirov.
Sedaj smo dobili lep dež. Orje se lahko in kmetje pridno sejejo poznejše pridelke.
Pozdravi	Naročnik.
Preloka, Belokranjina, 16. avg. — (Dalje.) Cenjeni čitalci Am. SI. naj mi oproste, da sem tako zaostal s pi šarijo, no, vzrok je ta, ker sem bil na izletu tudi drugo polovico julija. Se daj pa nadaljujmo! ^ Ko smo v St. Mihelu na Gorenjem Štirskem okrasili vlak z zelenjem, smo odrinili naprej na Semernik, ki je znan po svoji krasoti. Čez noč smo se vozili skozi predor, za katerega se nisem nič dosti brigal. Poleg moje Vinišfee deputacije, ki se je držala zelo uljud-no, sem imel tako dolgočasnega tovariša, da ni bilo ničesar početi ž njim Privlekel se jč ravno med našo skupino samo za čez noč, in to nadlogo sem hitro prestal. Začelo se je daniti Ne morem si skoro misliti na svetu večje lepote, kakor jasno višnjevo nebo, raz katerega sije žareča luč zla-teg'a solnca. Najlepše je seveda jutro takega dneva. N^le človek, temveč vsa narava se veseli mlade zore. Poglej ravnino ali gore, ozri se po polju ali gozdu, vse izgleda praznično, vse se raduje novega življenja. Tako kra sno jutro sem imel, ko smo se peljali na Dunaj k veliki jubilejni slavnosti. Se bolj me je veselilo petje milih tam-buric Metliških tamburašev in pevske ga mešanega zbora Metliškega z načelnikom gosp. vodjo A. Mihelčičem Skozi lepa polja, zelene travnike, lepe. kmetije vleče nas vlak ponosno na Dunaj. Solnce na čistem nebu Se vedno povzdiguje. Jaz še skozi odprto okno opazujem oni svet, kar se začtije "Wien, Wien!"
Tu smo zdaj, na Dunaju! Izstopimo iz vlaka, nakar nas z lepim nagovorom pozdravi deželni kranjski glavar gosp. Fran Suklje in drugi gospodje v slovenskem jeziku. Pripeljemo se na za-padni kolodvor, kjer so nas pričakovali omnibusi. Na prsa so nam dunajske Slovenke pripele sveže šopke v znak, da se toliko Slovencev sedaj nahaja n;t Dunaju. Lični omnibusi nas vozijo skozi Mariabilfcrstrasse naprej
kleta, stari čuturaši, coklje, opanke i kopiči in torbice. Tu si videl, kar še nisi in tudi ne bodeš, ker si zamudil tako lepo priložnost. Pozdravljala nas je množica iz stajališta in tribun. Da smo imeli tudi večji pogum in veselje, svirali so nam Metliški tamburaši sko-zinskozi celo pot. Čast takim truda-polnim rojakom in častitim pevkam. Dajalo pa nam je krepkost metliško vino. Naši obrazi, ko pridemo iz tako sijajnega sprevoda, bili so rudeči in lepi, kakor nobeni drugi. Kranjcem in Kratijicam čudili so se vsi navzoči narodi. Gospodje in dame prišli so celo v Prater občudovat lepi, zlasti belokranjski obraz. Nadkriljevali so nas Poljaki. Da smo tako končali sijajni ' sprevod 601etnice vlade cesarja, zaključili smo ob J-^4. uri pop., vrnivši se v Prater. Dan 12. junija 1908. ostane v trajnem spominu krajnskim skupinam.
Pri večerji se nam je naročalo, da se nam naslednje jutro razkažejo največje dunajske znamenitosti. Tega bil sem zelo vesel, da še vidim, kar nikoli nisem; še bolj pa moja tovaršija. To je istina, ki ne vidi grada, da se peči čudi. Tudi prec pri zajtrku so hvalili Schoenbrunn. Jaz sem pa že videl isto mesto in nisem veselja imel tja iti. Raje sem šel v I. okraj. Zelo sem nagovarjal dekleta, da naj z mano grejo, in res so mi zaupale. Jaz sem bil vedno oblečen v belo narodno nošo, katero so mi oni krojači još na Vinici tako elegantno po starem običaju zme rili in potem sešili; samo to je bila razlika, da so stari krojači merili s koncem, ti so pa z metrom. No, naj velja.
Sedaj v mesto! Dekleta bile bi rade vedele to in ono. Ako me kdo česa prosi, mu rad spolnim željo, če mi je le mogoče, celo vesel sem, ako morem storiti kaj dobrega, saj je bolje dati nego vzeti. Nerad pa prosim druge, da mi izkažejo kako dobroto. Toda na svetu smo navezani na medsebojno pomoč. Večkrat že tako nanese, da moraš potrkati na tuja vrata in delati poklone. Skozi Prater strasse podam se najprej proti cerkvi sv. Štefana. Ta mi je vedno pred očmi in največ sem se podal iz Belo-krajine, da si saj malo ogledam to imenitno starodavno stavbo. Ko se podam od Hotela Swoboda, opazim veliki stolp, ali ko prihajam vedno bliže, izginil mi je izpred oči, zakrile so ga velike prodajalne in krasne palače ob dunajskem kanalu. In radi tega bil sem prisiljen vprašati redarja za pravo pot. Ko sem prestopil oni breg kanala, najprej zopet sem korakal iz ulice v ulico. Umevno je, da nisem bil posebno dobre volje, ker so
mi povsod kazali dalje. Vkljub K se mi ni zdelo škoda za trud, sem vsaj več videl.
(Dalje sledi.)
Troje nenadnosti.
Vsakdo mora skrbeti za troj« *fl nadne slučaje, brezdelje, boleze« # smrt, kakor je rekel Samuel Smile* Nihče ne more uteči zadnjemu, a kdo bi moral biti pripravljen za osi«' la dva. Brezdelje ne bo nadlegoval tistega, ki si jc prištedil nekaj de in bolezen ne bo prizadevala groter' stemu, ki živi preprosto in ki ve;jl> mu je storiti, če ga bolezen presen«*'-Našim čitalcem se je mnogokrat s,e' tovalo, naj pazijo na navadne P^ znake bolezni, izgubo slasti in Če imaš pri roki Trinerjevo amerišk° zdravilno grensko vino, si dobro i>| pravljen za ta znak. Pri vseh oboi«' njih želodca in čreves, ki so med »f | mi boleznimi najnavadnejše, je to vi"' cc popolnoma varno in zanesU''? zdravilo. Podeli ti slast, telesno «<*' krepke mišice in živce, čisto kri ^ prežene glavobol in čemernost i lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So«,'l Ashland Ave., Chicago, 111;
■i »e, k k
h
*ii
K
./Jf
DENARJE V STARO DOMOVIN0
pošiljamo:	'f
za $ 10.35 ............................50 kr""'
za 20.45 ............................100
za 40.90 ............................200 kr«ft
ža 102.25 ............................500 kro"'
za 204.00 ............................1000 k«^'
za $1018.00 ..........................500O k*0"
Poštarina je všteta pri teh svotf11 Doma se nakazane vsote popolno"1' Vc izplačajo brez vinarja odbitka. W
Naše denarne pošiljatve izpla&f! c. kr. poštni hranilni urad v 11 * 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpri^ neje do $25.00 v gotovini v pripof0" čenem ali registrovanem pismu, vcč|! zneske po Domestic Postal Oder aH pa New York Jank Draft FRANK SAKSER CO„ 109 Greenwich St., New York.
0104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
POZOR, ROJAKI t
urejeno
Moderno goetiM
National Buffet v katerej bodem točil najboljše po'1! ■ terjevo pivo, izvrstno žganje, doffl* f vino in prodajal dišeče smodke Prodajam premog,
ANTON T. TERDICH, 303 Ruby St. N. W. Phone 835.	Joliet
"Ker sem bil obveščen o Severovih Zdravilio, za to sem jih poskusil ter sem se prepričal, da izvrstno delujejo." Kazimierz Laszkiewicz,
1306 18tli Place, Chicago.
ZASPANOST
Ali trpite na zaspanosti in obenem na glavobolu, nerednem spanju, izgubi okusa, riganju ali bljuvanju? To so pravi znaki NEPREBAVNOSTI.
bode kmalu uredil prebavne organe, ako se rabi po navodilu. Vsi znaki neredov bodejo kmalu izginili. Cena 50 centov in $1.00.
"Bil sem tako bolan, da radi slabosti mi ni bilo mogoče stati na nogah. Izgubil sem okus. Po rabljenju treh steklenic Vašega Želodčnega grenčeca se mi je povrnil okus, ki je veliko pomagal, da se-mi je povrnilo zdravje."
Anton Bryksi, Stamford, Tex.
ONI, KI TRPIJO
na glavobolu, ki je najhujša bolezen, najdejo hitro pomoč pri rabljenju
Severovih Praškov zoper glavobol in nevralgijo
kakor hitro se bolezen počuti. Prav hitro se bolezen odstrani, ako se iz-leči pravi vzrok iste. Cena 25 centov.
na bolečinah povzročenih po neredih obiste in jeter, morajo biti pozorni in v takem slučaju rabiti
Severovo zdravilo za obi-sti in jetra.
To zdravilo je izdelano in pripravljeno iz najboljših zelišč ter je brez kake škodljive lastnosti. Cena 75c in $1.25.
Yaš lekarnar prodaje Severova Zdravila. Pazite vedno, da dobite pristna "SEVER0YA." Me jemljite podelkov.
• Zdravilni nasvet
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA
na Štajerskem večja posestva, a še več jih namerava iti tja.
—	Veliki nalivi na Vipavskem. De-žavje je bila dne 8. avg. na Vipavskem tako silno, da je bila vipavska dolina pod vodo. Škoda na poljih in travnikih je ogromna. Utonila sta dva moža.
—	Slovenska knjižnica se je otvori-la v Kočevjil dne 9. avg. Je to zopet korak slovenstva v Kočevju naprej.
—	1004 tujcev je prenočevalo pretekli mesec v hotelu "Union", — število, kakoi^šnega ni dosegel še noben ljubr ljanski hotel.
—	Značilna obsodba. Dežela, kjer se gode neverjetne stvari, je Bela Krajina. T4]ka neverjetnost je na primer, da se pri nas obsodi toženca tudi, ne da bi se ga povabilo k obravnavi. Tako je bil dne 3. julija obsojen v Metliki fijakar Al. Nemanič, ker je prehitro vozil po mestu, ne da bi prej vedel kaj o ovadbi, ne da bi dobil kako povabilo k obravnavi, ne da bi bil zaslišan. Da je bil ovaden, je zvedel šele, ko je dobil plačilni nalog.
—	Poizkušen samoumor pobeglega raznašalca denarnih pisem. Karol Šir-celj, raznašalec denarnih pisem, je v Spodnji Šiški defravdiral 700 K in je zbežal v Kanal na Goriškem, kjer je 6. avg. si izkušal končati življenje s tem, da je petkrat streljal na-se. Dve. krogli sta ga občutno ranili. Prepeljali so ga k usmiljenim bratom v Qorico.
—	Redek slučaj. V Dolenjem Vrh-polju pri Šentjerneju na Dolenjskem Živt zakonska dvojica Gorenc, po domače Miloskovič, že 54 let v sfectietit zakonu sred! svojih otrok, vnukov in pravnukov. Žena je stara 73 let, mož pa 78 let, oba sta še čvrsta in čila. Dogodilo se je pa pred kratkim, da Je žena praznovala svoj god skromno in priprosto, kakor je že to navada, sredi svojih dragih. Tedaj pa se pripelje pred hišo postarna ženska, skoči z voza in odhiti v hišo k — svoji hčeri, praznujoči svoj god. 93-letna starka se je pripeljala iz dve uri oddaljenega Rateža, kjer še vedno sama gospodari; sicer se je težko odtrgala od doma, toda ob "njenem" godu si ni mogla kaj, da ne bi prebila nekaj ur pri svojem "otroku",
—	Na Bled je V letošnji sezoni do 20. julija došlo 1450 tujcev,
—	Slovenski izletniki na Češkem so bili v Taboru, kjer so si ogledali češko kmetijsko akademijo, sijajno sprejeti. Istotako jih je sijajno sprejel razstavni odbor v Pragi.
Največja slovenska na selbina v najlepših krajih Amerike.
njih dneh tam razsajala grozna nevihta. Mnogo hiš je poškodovanih, ne-broj dreves izruvanih, vinogradi večinoma uričeni, tisoče komadov živine pokončanih, polja in travniki s šuto pokriti. Po hišah in hlevih stoji voda še po 1Y, m visoko.
—	Trta v tržaški okolici ni še nobeno leto talco obilno zarodila, nego letos. Človek bi skoro rekel, da je več grozdja nego perja na trtah.
—	Goriški glavar je postal dr. Pa-jer, namestnik pa dr'. Gregorčič.
—	Slovensko gledališče v Trstu. Za predstoječo sezono prevzame "Dramatično društvo" v Trstu od "Tržaške posojilnice in hranilnice" gledališko dvorano v ":Narodneni domu" v izključni najem, tako da bo "Dramatično društvo" v bodoče svobodno razpolagalo z gledališkimi prostori, kar bo gotovo važen faktor za nadaljni razvoj slovenskega gledališča v Trstu. Intendanca je angažovala za prihodnjo sezono doslej 14 moči, 8 igrakev in 6 igralk, ki so večinoma izšli iz domače gledališke šole. Z ljubljanskega gledališča sta angažovana samo Verov-šek in Danilova.
—	Qoriska "Zveza nar. društev" zelo lepo napreduje. Omislila si bode sedaj v Gorici lastno pisarna
—	Za vedno se je naplesala, Dne 11. avgusta so pokopali v Trstu 55 let staro Josipino Petrič, ki je v gostilni "Al gobbo" tako strastno plesala, da sfi Je sredi plesa zgrudila in kmalu nato umrla.
—	Uljirl; je poduradnik Južne železnice v Trst« g- Ivan Selan, star 37 let,
HRVATSKO
IZ STARE DOMOVINE
—	Da bi se vzdržal na banskem stolu, iznašel je baron Rauch srbsko ve-leizdajstvo, s katerim upa koalicijo di-skreditirati in razbiti. Wekerle in Madžari sploh so tekom zadnjih let jasno spoznali, da bi s Hrvatsko ne mogli več tako pometati, ako bi se. ideja edinosti med Srbi in Hrvati v političnem in kulturnem življenju vživela Kdor hoče Hrvatsko ukloAiti zopet pod madžarski jarem, mora na novo zanetiti staro sovraštvo med Srbi in Hrvati in treščiti to nesrečno deželo v oni kvas, is katerega jo je bila rešila pametna, politika koalicije. Koalicija pomeni ne samo v političnem, ampak tudi v kultprncm in gospodarskem ozi-ru napredek.
—	150 oralov mladega hrastovega gozda je zgorelo blizu Vinkovca na Hrvaškem.
—	V smrt za prijateljem. Pred nekoliko dnevi se jc v Spljetu ustrelil stari penzionist Biankini. Zdaj mu je sledil v smrt njegov nerazdružljivi prijatelj in spremljevalec sodni oficijal Anton Roje.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj* varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varata« valo Chicago, St Louis.
Pošljem vsakomu urove naSih pti. delkov.
—	Utonil je v mlaki v Baču bi. Postojne 7 letni fant Pavel Kirn.
—	Nesreča v kamnolomu. Dne 11. avgusta je v kamnolomu g. Birolla v Zagorju padel okrog 40 m globoko lfiletni delavec Ivan Božjak. Strlo mu /e kost v levem boku in levo roko zlomilo na dveh krajih, blizu komolca in za pestjo. Vendar je ostal čisto pri zavesti. Lahko bi se bil privezal, imel je vrvi poleg sebe, pa je bil preveč predrzen. Vse se čudi, da ni bil obležal takoj mrtev. Imel je prav posebno srečo, da je med tolikim kamenjem vendar padel na mehko prst. Upanje je, da ozdravi. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano.
—	Otrok pod mlinskim kolesom. Matevž Poljanšek, mlinar in tega žena Ivana v Predosljih sta dne 26. junija t. 1. nosila iz voza proso v mlin, svojega triletnega sinčka Nandeta pa pustila samega brez nadzorstva skakati o-kolu. Ko sta bila z delom gotova, pogrešila sta takoj otroka, iskala ga dalj časa, končno ga pa našla pod mlinskim kolesom utopljenega. Matevž Poljanšek je bil obsojen na tri dni zapora, njegova žena pa je bila eprošes-na,
—	Nesreča. Jakob Hrastar, gostilničar in strojar v Selu pri Zagorju ob Savi je 9. avg. zjutraj kakih 300 korakov od svoje hiše drevje klestil. Nesreča je hotela, da je padel koj s prvega drevesa precej visoko. Priletel je z glavo ob kamen in obležal takoj mrtev. Hrastar je bil star 42 let. Zapustil je vdovo in šest sinov, izmed katerih je najstarejši 18 let star. Hrastar, čigar brat je dekan v Konjicah, je bil zelo priljubljen in ugleden mož.
—	Nesrečen padec. SOletni posestnik Andrej Skvarča iz Zakriža v cerkljanskem županstvu se je peljal po državni cesti na svojem vozu, padel pri tem iz voza in se ranil na kopici kamenja tako v desno stegno, da ni mogel vstati in da sta ga komaj dva popotnika spravila na voz ter ga odpeljala domov. Ker so bile poškodbe vedno slabše, so ga pripeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so dognali, da je desno stegno zmečkano in da ima bolnik tudi precejšnjih poškodb na glavi.
—Smrtno nevarno so ranili neki pretepači z nožem posestnika Kovšeta iz Skomer blizu Zreč.
—	Letošnja lovska sezona obeta biti zelo živahna. Ugodne vremenske razmere so povzročile, da se je divjačina vseh vrst in panog dobro zarodila in razplodila. Zlasti veliko je letos divjih rac, golobov in jerebic, medtem, ko je prepelic od leta do leta manj vsled brezobzirnega lova v južnih deželah, zlasti na Grškem in Laškem, kjer so to vrsto poljskih kur maloda-ne popolnoma zatrli in uničili. Tudi zajcev in srn je letos mnogo, kar velja zlasti o kočevskih krajih, kjer so se na zadnji dražbi lova dosegle najemnine, kakoršnih še ni bilo nikdar. Vse torej kaže, da bodo imeli kranjski lovci letos nenavadno mnogo prijetne zabave.
—	Kmečka zveza je imela shod v Šmartnem pri Kranju. Sprejela se je resolucija za odpis vseh državnih davkov za letošnje leto. Shod je imela K. Z. v Šalkovi vasi pri Kočevju.
—	V proslavo 601etnega vladanja presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. so notranjska gasilna društva priredila dne 9. avg. v Postojni veliko slav-nost s sodelovanjem domače in vojaške godbe bosanskega pešpolka št. 4, ki je na vajah pri Divači.
—	Ogenj. Iz Stoprc se piše: Matevžu Kodrič, p. d. Lončarju, zgorela je dne 11. avgusta hiša in vsa gospodarska poslopja. Goreti je začelo ob 7. uri zvečer. Ljudi je prišlo veliko, 'pa ni bilo nobenih gasilnih priprav. Zgorelo je vse, obleka, živež, pohištvo, krma, vozovi in vse orodje; le živino so rešili in ogenj omejili, da ni začelo goreti pri gostilničarju Cretniku. Za-žgal je štiriletni fantek, ki si je na šu-pi zakuril. Škode je 4000 K, zavarovalnina pri banki "Slaviji" pa znaša 1200 kron.
—	Na ljubljanski realki je bilo koncem šolskega leta 277 Slovencev in 200 Nemcev.
—	Strela in toča. V Bojanjavasi pri Metliki je udarila strela v zvonik, ko je cerkovnik ravno zvonil. Strela je prodrla skozi zid v zakristijo in cerkev, kjer je napravila nekaj škode. Med nevihto se je vsula toča in napravila po vinogradih mnogo škode. Nekaj vinogradov je docela uničenih.
—	Za železnico Sv. Lucija-Idrija se je vršilo 8. avg. posvetovanje vlade z župani in drugimi interesenti y Gorici.
—	Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobila kuharica Marija Košak v Ljubljani.
—	Podjetni kmetje. "Notranjec" poroča: Šest posestnikov iz Koč pri Pre-stranku je kupilo posestvo in graščino Bežigrad pri Celju na Štajesrskem za 440,000 K. Vsi se preselijo z družinami tja. Tudi 1 poosestnik iz Orehka in dva iz Rakitnika sta kupila nekje
KRANJSKO
' — Kongres slovanskih časnikarjev alP vrši 8. in 9. septembra v Ljubljani.
■f" r
(ti! p-v-Sadje bode letos večinoma po slo-'i *««6kih deželah izredno veliko, le po * I. '•ribih je odpadlo zaradi suše. Jablane, ^llfttške, češplje se ponekod kar šibe in $ |fW morajo podpirati, da se ne polo-ikc *>ijo. Izredno polni so orehi. Neka-)F?j «®ri trdijo, da se ne spominjajo take •K- kttae za ta sad.
riM
alf?"- O letošnji žetvi na Avstrijskem .j (poroča z Dunaja z dne 14. avg.: Rž 'j |).e »plošno dobro obrodila, pšenica celo I ko lani. Ječmen je obrodil sred-| dobro; ovsa bo precej, razun na .j, i Štajerskem in na Kranjskem, kjer ' k bil zelo slab. Koruza je lepa na I [V Štajerskem (povsod pač ne), Ko-HfcfoSketn, Kranjskem, na Primorskem 10 le zelo slaba. Lan dobro stoji isto-'. *ko krompir. Le na Štajerskem bo | |Mo krompirja istotako na Primor-fi. »fcem in r Dalmaciji. Sladkorna pesa j& °beita lepo letino, zelje je slabo. Vi-jiij pogradi so povsod obrodili, tudi sadja 5» §8 oliv bo mnogo,
J i; •— Letina medu na Kranjskem bo J, fetos tuintam bolj pičla, a po kako-^ti je med izboren. Sicer je pa kon-}j( rezultat odvisen od ajde. Ho
fs f — Kranjska vina SO dosegla na ju-
jJ i bflejni razstavi v Pragi velik uspeh in
H plošno priznanje. rC
5j(i _ Davčna moč Nemcev na Kranj-it? tem. "Slovenski Branik" poroča: Iz '"'».dne statistike je razvidno, da so i Plačali 1. 1904. Nemci od 3,843,256 kron Neh direktnih davkov le 107,406 K, torej komaj 3 odstot., od indirektnih '»»»kov 9,110,380 kron pa tudi komaj •ff 3 odstot, tako, da ne plačajo Nemci Kranjskem niti pol milijona, Slo-^aci pa okoli 12 milijonov kron dav-W. Če pa primerjamo pravice, ki uživata obe narodnosti na Kranj-J|*em na podlagi teh dolžnosti, pridejo io podatkov, ki so naravnost sra-''' *otilni za Slovence in se dajo razložiti fi's Z veliko potrpežljivostjo slovenske-** naroda.
—	200,000 kron. Podpora, ki jo je * Icr. vlada namenila za Kranjsko, je
[It neznatna, da je skromna svota ^ 1»di kar presenetila. Menda se noče ttr»deti, da nobena toča, noben požar, -ii!)!***«. i"J»u<icnj, '"urila tudi ne zad-| potres, ni v toliki'meri oškodoval K Ittdskega premoženja, kakor letošnja .»*!>». Škoda se ceni lahko samo lpri ■ *rvi na 20 milijonov kron. In kar | | J* vredni ostali pridelki, fižol krom-; .!*•' po nekaterih krajih, to je čezl Si-| kmet čudovito potrpežljivo prena-udarec letošnje suše, a grdo bi bilo, I ®6 bi vlada, ki dobi denar za toliko i Bliih reči, prezrla kmeta v stiski in
Potrebi.
—	Slovenskih profesorjev je bilo, "»kor poroča "Omladina" lansko leto: '»dzornikov 5, ravnateljev 13, profe-
I »orjev (v VII. razr. 26, v VIII. razr. !>|p6 in y IX. razr. 61), skupaj 103, su-gWentov 52, poskusnih kandidatov 6, j *upaj 179. K temu še pride 22 pro-3 , oriuv za verouk in 5 učnih moči na f^ofovih zavodih r št. Vidu.
1 — Splošna stavka kranjskega papirji *«ga delavstva. Sedanja stavka je največja, kar jih je dozdaj na Kranjskem \<i »fto, štrajka namreč 1200 delavcev in |felavk. Z ozirom na draginjo in na K»motno mezdo, ki jo ima papirniško I Melavstvo in z ozirom na to, da dru-| tačnim potom izboljšanja ni doseči, S ;1® stavka čisto opravičena. Kako se ; ^ore dandanes delavka s 35 krajcarji j;1** dan preživeti? Marsikateri gospo-pes porabi na dan dvakrat toliko, »sti v vevški tovarni so imeli vpe-« tako zvit akord, rrhtega pa hote-pri malem številu delavstva veliko rediti ter to delo brez odškodnine Ugali delavstvu, da so oškodovali lavstvo in mu mezdo pritrgovali, sr so le mogli. Več kot na 1 K na n ni prišla v nobeni papirnici delav-1 Podjetniki trosijo po kapitalistov-ih listih frazo, da so "hujskači" na-avili štrajk, kar pa je čisto izmiš-no.
—	O "domišljavosti" Slovencev gori graška tetka "Tagespost", ker za-evajo Dolenjci, naj bodo napisi na vi železnici št. Janž-Trebnjc na prtu mestu slovenski. Ta zahteva zna-
po mnenju graškega lista "nizko Ituro" tamošnjih Slovencev. Da se Ulturni" Nemci morejo tako zelo tešiti, je res skorp neverjetno!
—	Pokopali so 13. avg. popoldne »»vsega brivskega mojstra	g. Frana ^opčiča in nadsprevodnika	južne že-'«znice g. Jožefa Zenko.
I ;» — Obesila se je na Mrtvicah pri Le-"kovcu 50 let stara Ana Katič. Omra-; se ji je um.
| — Žrtev poklica. Na kliniki na Du-I *ai<! je umrla za operacijo gdč. Marija f Sever, babica iz Ljubljane. Pozimi se i J*, hiteč k neki porodnici, prehladila in
?L®olezen se ji je vedno hujšala. Sever-lleva je bila klicana večinoma vsem ? boljšim rodbinam ljubljanskim in bila j *t>lošno priljubljena.
Naylor, Mo
Glavobol.
Da preženeš glayobol vsled bolezni, nervoznosti, zabasanosti in nevraljjjij^;, poskusi Severove Praške ?qp,e': giavp-bol, ki so neškodljivi i^ zdat^i vseh slučajih glavoboli;	25c. V le-
ka.rnab, W- J?: geyera pq., ppdar Rapids, la,
RUST
— Kdor hoče citati skoro vse zani-fflhre novice iz slovenskih naselbin se mora naročiti na "A. S.", ker le tu jih dobite. Samo $1.00 na leto; za inozemstvo $2.00.
KOROŠKO
—	Velikovec, 14. avg. Abitufijentski sestanek je dovoljen« Občinski zastop velikovški Je proti dovoljenju brez-vspešno protestiral. Nemci so se pri^ pravili, a tudi orožniki. Tudi moralna zmaga je na naši strani.
—	Šmohor. (Laški ogleduhi in njihova nesramnost.) Pet laških lovcev v laški uniformi so prijeli pazljivi žan-darji pri volajskem jezeru ob laški me-ji. Predrznost lahonov je neznosna. Pred dvema letoma so hoteli napasti Rabelj. V šmohor se je priplazila nekega dne cela laška kompanija. Izzivajo dan na dan. Zbirajo se očividno temni oblaki ob laški meji.
POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ, 572 Blue Island Ave. Chicago, 111.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue. Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od» znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh po« trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. K*, tolog na zahte.anje zastoni.
ŠTAJARSKO
—• Ekscelenca knezoškof lavantinski se je pripeljal 22. avgusta v Fram, kjer je naslednji dan posvetil, oziroma blagoslovil zvonove, pokopališče, kip sv. Družine (delo slovenskega u-metnika) in zastavo mladeniške druž-
—	Hotel Terschek v Celju prevzame g. Trontelj, doslej gostilničar pri Auerju v Ljubljani.
—	Zopet povečanje slovenske posesti v Celju. V Studenčnih ulicah je kupil enonadstropno hišo železniški u-radnik g. Papst v Celju.
—	Smrtna kosa. Dne 8. avgusta je v Celju umrl blag. gospod Anton K ti-J kovič, c. kr. naddavkar v pokoju. Rajiv I ki je bil obče znan, ker je služboval v' Celju, na Laškem it} v Ptuju. Zaradi svojega zlatega značaja, čudovitega humorja in dobrosrčnosti je bil vseskozi spoštovan in priljubljen. Posebno ga je dičila ljubezen do narave, katero je od svoje mladosti do svoje visoke starosti (79. letu) proučeval. On se lahko šteje med najboljše ornitologe it) botanike slovenske domovine. Za časa svojega službovanja v Celju okoli leta 1860 in na Laškem je okrog sebe zbiral naravoslovce, ki so kaj radi njega in njegove nazore poslušali. Pri Erjavčevem delu je dokaj sodeloval.
—' Umrl je na Bukovem žlaku pri Celju lastnik opekarne v Ljubečni Štefan Koželj, star 44 let.
—	Ustrelil se je na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani zasebni uradnik g. Jože Soič, rojen 8. jan. 1881 v Šmartinu v Rožni dol. pri Celju, zadnji čas v službi pri P. Majdiču v Spodnji Hudinji pri Celju. Zapušča vdovo, ki je babica v Gaberju in majhnega sina. Ljubosumnost med soprogom je gnala mladega moža, kakor se da soditi iz zadnjega njegovega pisma ženi, v smrt. Ustrelil se je v srce in bil na mestu mrtev. Nesrečneža so ljubili zaradi njegovega tihega in mirnega značaja vsi, kateri so ga poznali.
—	Podoknico ste priredili o priliki 80 tega rojstnega dneva, kateri je bil 13. okt. baronici Beckovi, materi ministrskega predsednika, na Plevni pri 2alcu žalska požarna bramba in pevsko društvo "Edinost".
—	Pogorela je posestniku Kodriču po dom. Lončarju v Stoprcah hiša in vsa gospodarska poslopja z vsemi polj skimi pridelki. Zažgal je štirileten fantek, kateri si je pri gospodarskih poslopjih zakuril.	,
PRIMORSKO,
— Nevihta na G6riškem. Iz Gorice se poroča z dne 14. avg., da je v zad-
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St	NEW YORK, N. Y.
6104 St Clair c^ve., N. E. CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
PIT denarje v staro domovino
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
Vsaka denarna pošiljate v pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar »e še ni fiulo, da bi denaiji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaj*
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potujoči rojak naj nam piše ali braojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teh ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
♦Po je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet evedofii za solidaost te tvrdke.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek y
otemo-am. tiskovna družba.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo aaročnike, da nam natančno aaznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday." by the
JLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
6. sept. Nedelja			Hermogen, muč.
r:	n	Pondeljek Albin, škof.	
8.	■. tt ■ ■	Torek	Rojstvo Mar. D.
9.	a	Sreda	Korbinijan, škof.
10.		Četrtek	Imenov. Marijino.
11.	"	Petek	Prot. in Ilijacint.
12.		Sobota	Macedonij, škof.
NALOGA ŠOLE.
cerkvene šole katoličanov, luteranov in episkopalcev se nezaupno ozirajo, dasi iste prihranijo mestu New York na leto uekaj milijonov, in žele jim skorajšnje smrti. Trde namreč, da se ljudstvo spet pogrezne v srednjeveško temo, ako ga ne bo učila država, ko bi vendar pred svojimi očmi lahko videli, kako katoličani in luterani v svojih cerkvenih šolah bolje vzgajajo svoje otroke, nego država v svojih javnih šolali. Kar pa premorejo katoličani in luterani, ki pripadajo gotovo nižjim slojem družbe, to zmorejo tudi ostali razkoli, In ko bi jim država spet prepustila šolstvo, potem bi lahko vsako od velikih mest v deželi prihranilo na leto milijone dolarjev, tako da bi bilo marsikatero izmed njih rešeno finančne stiske.
Pa namesto priti do tega pametnega zaključka; iščejo raznih pripomočkov, da bi naše napačno šolstvo zboljšali in zlečili. Eni hočejo sv. pismo spet vpeljati v javno šolo; ampak ne gre, ker večina noče; in ko bi večina tudi hotela, pa se s s a m i m sv. pismom otroci ne morejo učiti nobene vere. Drugi hočejo docela krivo javno šolstvo neprestano zboljšavati in više privijati. S tem pa se prav nič ne doseže, ker to šolstvo ni po kolikosti, nego je po kakovosti n a o p a č n o. Naj se pouk
drugi luči.
Bolje bi pač bilo za oba, za Angleža in Nemca, ako bi se denar, sedaj rabljen za pomorsko tekmovanje, posvečal v plodonosne svrhe. Pa tega se ni nadjati. Evropa še ni pripravljena, da odvrže jarem militarizriia, in dokler tega ne stori, je vojna vedno možna. Ampak nemški cesar pravi, da začasno ni nobene nevarnosti. Torej se ni treba nikomur vznemirjati.
VODNE SILE NA SVETU.
Po vsem svetu na razpolago stoječe vodne sile se v "Revue Electrique" naštevajo takole:
V Združenih državah je na razpolaganje za izkoriščanje 1,500,000 konjskih sil. Med evropskimi deželami ima Francija razpoložne vodne sile 4,-500,000 konjskih sil, od katerih se izkorišča 800,000. Francija se ima zahvaliti za to veliko množino planinam zva nim Alpe. Za Italijo razpoložna množica je baje istotolika, ampak izkorišča pa samo 300,000 konjskih sil. Glede Švice niso zbrane številke o razpo-ložni vodni množini, izkorišča se pa 300,000 konjskih sil. Nemčija ima vodne množine na razpolago do 700,000 konjskih sil, od katerih se > izkorišča
1100,000. Na Norveškem imajo 900,000, še tako visoko privija, vzgoje ne more ' na Švedskem 760,000 konjskih sil na
tako da je morala večina v bolnišnico.
Proti raku, znani hudi bolezni, je baje znašel nek angleški zdravnik dr. Robert Bell zanesljivo sredstvo in je z njim dosegel že lepe uspehe. Zdravljenje obstoji največ v tem, da se dajejo bolnikom nekuhana jedila kakor salata, jajca, mleko in različna zelenjava ter se rabi zdravilo, ki obstoji iz mravljinčeve kisline.
Napredek v Sib'riji. Kmetijstvo v zadnjem času v Sibiriji zelo napreduje. Skoraj se zdi, da to ni več Sibirija, ampak Amerika. Sibirski prebivalci orjejo, sejejo, kosijo, žanjejo, mlatijo itd. z gospodarskimi stroji. V vsaki sibirski vasi, v vsaki kmečki hiši vidiš kak nov stroj. Brez strojev sibirski prebivavec ne more več biti. Kakšen napredek! Še pred nekoliko leti se je v Sibiriji gospodarilo na primitiven način. Tako na primer niso imeli niti cepcev za mlatenje žita; žito so mlatili z nogami živine. Sedaj pa imajo povsod mlatilne stroje. Omeniti tudi treba, da sibirski prebivavci so zelo premožni. Na vasi ne nosijo več starodavne obleke, ampak po najnovejši modi ukrojene "kostjume". Sibirija se hitro izpreminja v najbolj kulturni kraj Rusije.
nikdar nadomestiti. Javna šola je bila in je nesposobna za vzgojo. Še drugi še drže zastarelega naziranja, da se vzgoja otrok in pouk istih lahko ločita. Staršem in cerkvam odkazujejo versko vzgojo in državi pouk v vedah. Ta ločitev je pa nemogoča, kajti kdor ima v rokah pouk mladine, tisti tudi odločilno vpliva na njihovo vzgojo, in ker je ta pouk neogibno brezverski, more biti njegov vpliv samo poguben.
Edino pravično in naravno šolstvo je potemtakem katoliško. Šola pripada istotako kakor cerkev cerkveni občini, ne pa državi ali civilni občini. V šoli, kakor v cerkvi, pripada vrhovno vodstvo župniku. Tako zahteva državljanska in duševna svoboda staršev in svoboda cerkva.
S tem pa državi ni zabranjeno, delo vzgoje in ljudske izobrazbe pospeševati S svojimi pripomočki, kakor pač tudi pospešuje obrt, kupčijo in poljedelstvo, ampak ljudske vzgoje naj ne jemlje v svojo roko, nego naj jo prepušča staršem in cerkvam, kakor prepušča tudi službo božjo posameznim razkolom.
razpolaganje, od kojih se velik del že izkorišča. Prvo mesto zavzema glede razpoložne vodne sile Rusija z 11,000,-000 konjskih sil, vendar se od teli izkorišča šele 85,000 konjskih sil. Velika Britanija in Španija izkoriščata vsaka šele 70,000 konjskih sil. Japo-nija ima baje 1,000,000 konjskih sil na razpolaganje, ampak izkorišča pa šele 7 odstotkov.	-
Cenitve za vodno silo v Združenih državah so brez dvoma prenizke. Iz dobrega vira se poroča, da se že 4,500,-000 konjskih sil izkorišča, in kakor kaže vladna statistika, je v tej deželi deset milijonov konjskih sil na razpolaganje. Samo v Novi Angliji izkoriščajo že 1,000,000 konjskih sil, in gotovo jih je tam še pol milijona na razpolago.
V Turčiji je po odpravi cenzure nastalo 265 novih časnikov.
POZOR, SLOVENCI
Rojakom priporočam s vojo
Edino SLOVENSKO BBTYNICO V JOLIET, ILL.
Delo •jamčim.
1005 N. Chicago St
(J. W. Ur>wa, pro ta Siot. dtomr p xtpra W. G. Wilcox, kasir.
J
Z naravnega stališča in s krščanskega stališča moramo katoličani in sploh vsi kristjani, ki zaslužijo to ime, državi odrekati pravico in dolžnost mladinske vzgoje. Pamet uči. da je družini glavni namen, porajati in vzgajati otroke. Krščanstvo ni »a tej nalogi družine ničesar izpreme-»1I0, nego jo je potrdilo in po zakramentu sv. zakona posvetilo. Staršem je Bog dal otroke s pravico in dolžnostjo, da jih odgajajo za kraljestvo božje. To uči katoliška cerkev.
Odkar je pa Kristus ustanovil cerkev, da se vsi ljudje vzgajajo po njenem uku in njenih zapovedih, je dobila tudi pravico in dolžnost do vzgoje otrok, kakor odraslih. Zato vidimo, da je ve vseh krščanskih časih in deželah bila mladinska vzgoja pod vodstvom cerkvenim.
To je pravšno in pravično razmerje javnih šol. Pripadale so cerkveni občini in bile pod vodstvom cerkvenim. Država nima pravice in ne poklica za vzgojo. Njena naloga je vladati, ne pa vzgajati mladino. Nikjer, niti v svetem pismu, niti v ustnem sporočilu se ne nahaja tudi najkrajša omemba, da ima država pravico ali dolžnost, odgajati mladino. Država ne zna pa »e zna vzgajati, in kjer vendarle poskuša, tam spodletajo njeni trudi, ker se loteva stvari, katera ji ne pristoji.
Tukaj v Združenih državah se je država izza kacih 50—60 let po nespa-tneti in krivici vrinila v odgojstvo, in ker je uvidela svojo nesposobnost, dajati otrokom pravo vzgojo, je poskušala, dajati jim vsaj pouk. To je bila gomilo van j'a vredna pomota; kajti po-tik in odgoja se ne dasta ločiti drug od drugega. Vzgoja je mogoča samo na verskem temelju; brezverski pouk, kot ga goji država, vzgojo samo ovira, ker izpodkopava vero. To je veliko zlo naših javnih šol. Mladine ne morejo vzgajati, ker država nima pravice, učiti vero, in bf-ez vere je nravstvena odgoja človekova dejansko nemogoča. Da, še več. Te brezverske šole so nele negativno zlo, marveč tudi pozitivno zlo, ker ali vedoma ali neve-doina razširjajo naziranje, da je vera nepotrebna stvar, katerej izobraženec tie pripisuje nikake vrednosti.
Takisto tožijo zoper naše javne šole nele katoličani, marveč tudi p r o t e s t a n t j e. Profesor Elliott od "Harvard University" je nedavno pred veliko skupščino učiteljev pripisoval na šemu sedanjemu šolstvu skoro vse ne prilike, pod katerimi imamo trpeti: ve« liku število umorov, sleparstev, razpo Čok, satnoumorov, krivih priseg, lin-čanj, štrajkov, socializem itd. In pred-(eratkim je 'N. Y. Freeman's Journal objavil izreke 17 protestantovskih ve-Sčakov, "škofov", profesorjev, srednje $otskih predsednikov, časnikarjev itd. jtt naše državno šolstVo obsojajo,"
Človek bi mislil, di morajo ti učeni gospodje priti do zaključka, da je država v področju mladinske vzgoje nesposobna, ker so vsa njena prizadevanja izza 50 let spodletavala. Ampak pred tem zaključkom se ti gospodje plašijo, iz bojazni, da pripade odgoja mladine cerkvenim občinam, bržko jo država; izpusti iž svoje roke. To pa hočejo vsekakor preprečiti. Celo na
ŠKOF STARIHA MED KATOLIŠKIMI INDIJANCI.
Predkratkim se je vršil shod članov društva sv. Jožefa in društva sv. Marije, kateri društvi tvorijo katoliški Indijanci iz škofije Lead, S. D.; in shod je vrlo uspel. Vsi udeleženci shoda so bili presenečeni ttad globoko versko gorečnostjo Indijancev in nad dejstvom, kako spretno se je shod vršil. Škof Stariha, naš velečastiti rojak, je bil navzoč in je v svojem nagovoru pozval Indijance, naj store obljubo, zdrževati se upijanljivih pijač. Ko je svoj govor zaključil, je neki Indijanec vstal in rekel "itannin", kar pomenja "g. predsednik". Predsednik je odgovoril "hav", kar se pravi po angleško "all right" ali po naše: vse v redu, naprej ali dobro. Indijanec je potem rekel, da bodo vsi njegdvi sorodniki storili obljubo do smrti. Drug Indijanec je vstal in rekel "awakiyayelo", kar znači približno "jaz mu pomagam". Predlog je bil stavljen, naj vsi člani store obljubo, in sprejet je bil enoglasno. Potem je vstal še tretji Indijanec in predlagal, naj se člani zdržujejo kaje, ampak ta predlog je med smehom propadel.
Tretjega dne je škof Stariha birmal 119 Indijancev, ki so skoro vsi člani agentur Rosebud in Pine Ridge, in vse so spreobrnili patri jezuvitje. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil prihodnji shod dne 15., 16. in 17. julija 1909. Med zborovanjem je bilo dvanajst od-rastlih krščenih.
Francoskega predsednika Pa 11 i era hči je bila poročena civilno in cerkveno. Fallieres sam je bil navzoč pri cerkveni poroki.
Vseslovansko učiteljsko zvezo so u-stanOviii na vseslovanskem učiteljskem kongresu v Pragi. Zveza šteje 25,000 članov.
Zrakoplovni bataljon s Štirimi stot-nijami ustanovi avstrijsko vojno ministrstvo iz dosedanjega aeronavtičnega zavoda.	" • ^ j ' ■'
EVROPA MIROLJUBNA.
Kmetijski pouk bodo prihodnje leto vpeljali poskusno v pruski vojski. Ta pouk je v Italiji že vpeljan in rodi dobre sadove. Kedajse bodo Avstrijci do tega povspeli?
Debela toča. Madžarki listi poročajo, da je padala v okraju Hunyadi na južnem Ogrskem dne 10. avgusta tako debela toča, da je ubila 2 pastirja in mnogo živine.	'■': &f
Okrožnico vsej duhovščini je priobčil papež Pij X. povodom svojega jubileja (Exhortatio ad elerum catholi-cum), v kateri opominja duhovščino pa njeno vzvišeno nalogo, med drugim pa jo tudi opozarja, da mladino zbira, poučuje in jo varuje pred zapeljivci. To je res času primeren opomin, ki bo gotovo našel odmeva povsoxl,
Muhe trgovski pred,met, O trgo vini posebne vrste: o uvozu posušenih muh iz Južne Amerike v Evropo, po ročajo časopisi. Na Angleško so že pripeljali več ton tega "blaga". Posušene muhe rabijo za hrano tičev in za rabo pri lovu rib. Sanitarna oblast je pričela sedaj napravljati tej trgovini sitnosti, češ, da bi ta trgovina lahko zanesla kako epidemijo. .
Avstrijskega cesarja prva vožnja z avtomobilom. Ob priliki bivanja angleškega kralja v Išlu se je cesar prvikrat peljal z avtomobilom. Do sedaj ga ni bilo mogoče spraviti na avtomobil, ko mu je pa angleški kralj pri dineju rekel, da bi bila po obedu prijetna vožnja z avtomobilom in ga povabil na tako vožnjo, dejal je cesar: "Če Ti veselje napravim, se peljem." Po vožnji je cesar rekel, da se z avtomobilom ne bo več peljal. Cesar ni samo nasprotnik avtomobilov, ampak tudi liftov. Nikdar se še ni peljal v liftu. Ko je obiskal nekoč barona Gautscha, ki stanuje v četrtem nadstropju, šel je peš v Gautschevo stanovanje; tudi v vče-trtem nadstropju ležeči atelier slikarja pride cesar vedno peš, dasi bi se lahko peljal.	■_
Revna Francoska,
kakor je povzeto iz časnika "Chicago American" v nedeljo 30. avg. 1908. Ljudje v tej deželi,, posebno bogatini in od višjega stanu, so pozabili na svojega Stvarnika in namesto njega si predstavljajo podobo hudiča in njega molijo, ker mislijo, da od njega le dobivajo sladko posvetno življenje. Za večnost jim ni mar, to lahko previdimo sami, kar se je tam godilo zadnjih deset let. Ali "Chicago American" jih graja, da grejo nazaj že deset stoletij in sedaj so prišli skoraj do vrhunca. Na primer, postavili so si podobo hudiča na stolp ene najlepših katoliških cerkva na svetu. Molijo ga ne le v Parizu, tudi v Londonu in že tudi tukaj New Yorku. O ti revni bogatini, kaj bodo rekli, kedar pridejo pred pravega Sodnika, ki je rekel: "Poberi se, satan! Pisano je 'enega samega Boga moli in njemu služi'." In satan jo je seveda popihal.	John Videtich.
- Skoro vsi člani K. S. K. Jednote so že naročeni na "A. S.", sedaj se že menda čita v skoro vsaki slov. katoliški hiši v Ameriki. Samo $1 na leto.
Nemški cesar pravi, da evropski mir ni v nevarnosti; o tem je Viljem baje popolnoma prepričan. Pravi, da vojne ne žele niti knezi in državniki, niti ljudstvo. Te besede je nameril na tiste Angleže, ki premišljajo in pisarijo o možnostih nemškega napada in o sredstvih, kako ga zavrniti. Sestanek nemškega cesarja in angleškega kralja v Kronbergu je že pokazal miroljubnost obeh vladarjev, in sedaj prihaja zagotovitev prvega, da vrjame v mir.
Zaključek njegovega nagovora pa se je glasil kakor daljno trobeutanje in bobnenje. Rekel je, da mir tudi "zagotavlja in jamči naša sila na suhem in mokrem, nemško ljudstvo v orožju". Namig na nemško silo na mokrem utegne neprijetno zazveneti na nekatera britanska ušesa, kajti baš povečanje te sile na mokrem (nemške mornarice) najbolj vznemirja Angleže Kajti poslednji žele, da ostane njihova dežela gospodarica čez oceane in morja, in zato so vedno pripravljeni, žrtvo vati milijone za bojne ladije.
Še odločneje se bodo držali te poli tike, ako slišijo cesarjevo besedo, da je Nemčija namenjena vzdržati svojo vojno silo na svoji visoki stopnji in jo še bolj razviti po časovnih zahtevah. Nemčija potemtakem ni prav nič voljna omejiti oboroževanje, dasi to britanski vojni minister iskreno želi. Cesar je bil skrben v izreku, da "ni nikake grožnje proti drugim" v množitvi nemške vojne sile, ampak skrajno plašni Britanec utegne videti' to reč v
Ženske kot borilke z biki. Na Špan skem, kjer so nevarne igre z biki že dolgo v navadi, so nekaj časa sem začele nastopati v borbi z biki tudi ženske, ki nočejo v nobeni zadevi zaosta jati za moškimi. Javnost se je pa nad to razvoda zgražala, in ko so hotele pred kratkim junaške Španjolke pri rediti v Madridu na velikem javnem prostoru borbo z biki, je vsled obče nevolje prepovedala policija to Čudno igro, in ministrstvo je nato prepove dalo ženskam po celi državi, nastopati kot borilke z biki.
Proti etiketi se je hudo pregrešil predsednik francoske republike, gosp. Fallieres, ko je nedavno obiskal carja Fallieres je namreč debelušen in dobrodušen gospod, ki se malo meni za komplimente, in ko mu je car v Re valu predstavljal različne dvorjane, je Fallieres zdaj temu mesto desne roke dal levo, drugega potipal po ramah tretjemu povedal kako smešno, kar je vse ruske dvorjane spravilo v veliko razburjenost zaradi tolike "neolika-n6sti".
Vlak skoz goreč gozd. Dne 11. avgusta se je vnel vsled neznosne vročice in suše ob železnični progi Lisabon Oporto gozd. Ko je bilo vse na obeh straneh v plamenu, pridrdra v največji naglici brzovlakl Vkljub temu, da je švigal brzovlak kot blisk naprej, so bili vozovi vsi opečeni in ožgani, in popotniki so dobili skoro vsi opekline
Kapital «100,000.00.
BA.RBGR atLOlNa. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjen* pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, k> je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petimi dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure z ju t raj, pa do 4. ure pop.
Gostilno,
ROJ-A-ICCCM
priporoCamsvojo
Phoenix * Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phoiie 6oy 113» K. Hickory St..	Joliet
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, iti N. Broadway, Joliet, III-ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenco« šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NAPRODAJ PRODAJALNA Likerjev na debelo in drobno, v lepi okolici blizu železnice, fina trgovina, tudi lahko kupi posestvo, ako se želi. Vzrok prodaje, bolezen. Fink A Waldrogel, 5439 Butler St., Pitts-burg, Pa.	36-5t :j
KJE JE GEORGE NOVAKOVIČ, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku n» bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora« Minn., Box 252.	38—St.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lthko govorite v slovenskem jeziku. Ia to je? Dr, Struzinsky. N, Chicago St.
Tie Joliet national Bail:.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $ 1 o c , o o 0.00
T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasi
DRNULC A BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
JOHN GRAHEK
GOSTI LHIČAE.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in trži** najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
101a N. Broadway.....JOLIET. ILL
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati na« v naiej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phoue 4531. N. W. Phone 1113
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino "Elk Brand" pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384. MAHKOVEC & BOŽICH
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sto., Joliet
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
"Hill Girt Vineyard"
Dobro vino od B5edo 45o gal., staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam prir.ten drožnik in fino slivov k o. Fino muškatel vino poSOo galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnlj po sel« znižani ceni.
Pelika zaloga vsakovrstnih barv, olje* tn ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah
Alexander fhras,*?
Chicago telet. 2794 JL/telet.N g2T..
Ant. Kirinčič
Oor. Columbia in Chicago Sta.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
lt
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, XXp.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET-
Stephen Jakše,
-Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Ca?
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih po pravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James S traka & Co. 620-6M Cass St. JOLIET. ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
1 1
Citajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanski« kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisofc čislani, ter ohranijo in širijo narodno«* svojo. Čas je tudi za nas Slovenc«i da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo km*" ti je in zemljo, in imamo izvrstni sva* za naselbine, kjer je zdravo podnebje> dobra voda, in blizu velikih mest, kje* se vse lahko in dobro proda, kjer j' industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot n» jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. 10th St., Minneapolis, Minn.
■
Očistite jetra Flexer's Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in «a* basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarn' 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANtf
LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET, ILL.
a
H
priporočata rojakom fino "Elk Brand" pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče ssiodke Rojakom se priporočava ▼ poeet. K. W. Phone 4M.
RojakiJ Pijte
"Elk Brand" pivo
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio k State Sta. N. W. Phone 809. Joliet, IJHnoia.
Filip HiTol©*
Northwestern Phone 1422. IQI4 N. Chicago St., Joliet. IIL
priporoča rojako® svojo
Dobro delo jamči. D«lof# urno, kor at» dri brirca dno pri roki*
K« S. K.
-e,
JEDNOTA
i)
Organizevana v Joliet-u, 111. dne a. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808.
Predsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, III.
II. podpredsednik:..........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL tajnik ................Jori- Jarc, 1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaičenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:............Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago St., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Joeip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
!	IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PROŠNJA ZA VSPREJEM. Novovstanovljeno društvo sv. Petra in Pavla v Oglesby, III. prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev. Franc Kranjčič, roj 1890, Jožef Šenica, roj 1889, Vide Kamnikar, roj 1889, Janez Frankovič, roj 1887, i Mihael Černe, roj 1885, Janez Vintar, roj 1885, Janez Lustig, roj 1885, ' Franc Drobnič, roj 1884, Janez Bukovec, roj 1883, Janez Komatar, roj 1882, Franc Kamnikar, roj 1882, Janez Šenica, roj 1879, Anton Weber, roj 18?9, Janez Mauser, roj 1875, Hubert Dular, roj 1873, Jožef Jurman, roj 1870, Mihael Halick, roj 1870, Janez Skubec, roj 1868, Franc Rutar, roj 1864, Franc Donat, roj 1864.	Dr. št. 20 članov.
PRISTOPILI ČLANI. K. društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 13200 Feliks Novinc, roj 1868, spr. 3.
sept. 1908.	„	Dr. št. 333 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13201 Janez Šuster, roj 1877, spr.
3. sept. 1908.	Dr. št. 127 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13202 Viktor Jakovac, roj 1890, 13203 Matija Gregurič, roj 1890, 13204 Janez Maduse, roj 1884, 13205 Mihael Mukavec, roj 1875, spr. 3. sept. 1908.	Dr: št. 367 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 13206 Vid Kupros, roj 1889, 13207 Stefan Tomaškovič, roj 1887, 13208 Janez Kupros, roj 1887, 13209 Janko Matavšič, roj 1885, spr. 3. sept. <908.	Dr. št. 64 članov.
K. društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13210 Gabrijel Tassotti, roj 1882, 13211 Janez Fugina, roj 1881, 13212 Jožef Pleše, roj 1879, 13213 Štefan Ivans, roj 1866, spr. 3. sept. 1908.	Dr. št. 11 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 13214 Anton Žlogar, roj 1885, 13215 Jožef J. Peshell, roj 1879, spr. 3. sept. 1908.	Dr. št. 87 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark„ 3084 Franc Bregar, 2. sept.
1908.	Dr. št. 29 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 10819 Janez Žulič, 31. avg. 1908.
Dr. št. 332 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 5557 Janez Vlašič, 10651 Alojzij Koletič, 17. avg. 1908.	Dr. št. 54 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 9958 Janez Kapla, 31. avg. 1908.
Dr. št. 51 članov.
8USPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 12680 Anton Ivec, 239 Jožef Kezerle, 195 Janez Širola, 29. avg. 1908.	Dr. št. 246 članov.
Od društva sv. Crila in Metoda 8, Joliet, 111., 12087 Anton Prodan, 7187 Anton Benčič, 782 Gregor Jakša, 31. avg. 1908.	Dr. št. 89 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 5795 Martin Pucel, 8650 Janez Mevžel, 28. avg. 1908.	Dr. št. 28 članov.
Od druftva ?v. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6047 Jagez Stno.lej, 31. avg. 1908.
:	• ' ..........Dr. št. 331 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6228 Math Princ, 12753 Peter Černič, 6641 Anton Majerle, 10850 Peter M. Mihelič, 27. avg. 1908. Dr. št. 363 čl. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1904 Janez Muc, 29. avg. 1908.
Dr. št. 73 članov.
Od društva vt. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 6085 Anton Jaklevič, 10993 Jurij Režek, 7404 Martin Nemanič, 26. avg. 1908. Dr. št. 51 članov. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8214 Alojzij Železnik, 11269 Jožef Može, 11827 Janez Franetič, 28. avg. 1908.	Dr. št. 63 članov.
ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7935 Frank Matko, 24. avg. 1908	Dr. št. 52 članov.
IZLOČENI ČLANL
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6431 Janez Smrekar, 28.
avg. 1908.	Dr. št. 175 članov.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 10403 Janez Sajatovič, 27. avg. 1908.	Dr. št. 50 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3760 Marija Deutschman, roj 1884, spr. 3. sept. 1908.	Dr. št. 56 članic.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3761 Ivana Šmalž, roj 1890, spr.
3. sept. 1908.	Dr. št. 26 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 3762 Ana Gorišek, roj 1873, spr. 3. sept. 1908.	Dr. št. 14 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3763 Ana Denovič, roj 1880, 3764 Barbara Vitunjac, roj 1867, spr. 3. sept. 1908. Dr. št. 72 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3765 Kristina Jakše, roj 1886, spr.
3. sept. 1908.	Dr. št. 17 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 3766 Barbara Juvanič, roj 1866, spr. 3. sept. 1908.	Dr. št. 27 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 122 Terezija Širola, 29. avg. 1908.
Dr. št. 109 članic.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1986 Marija Muc, 29. avg. 1908.
'	Dr. št. 26 članic.
Od društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 2031 Katarina Ko-lenc, 2. sept. 1908.	„	Dr. št. 61 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 2668 Marija Matko, 24. avg. 1908.	Dr. št. 8 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV. 637 Matija Plut, star 37 tet, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 18. maja 1908. Vzrok smrti: srčna in splošna vodenica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. januarja 1895. W67 Jožef Kobe, star 32 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 14. julija 1908. Vzrok smrti: vbit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. februarja 1905. 8653 Alojzij Medic, star 51 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrl 24. julija 1908. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. aprila 1901. 6800 Jakob Matešič, star 31 let, član društva sv. Jožefa 43,, Anaconda, Mont., umrl 9. avgusta 1908. Vzrok smrti: Septicaemia and Erysipelas. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. maja 1904.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA PREDSEDNIKA.
Gospodom uradnikom in delegatom K. S. K. Jednote se da na znanje, da bo Zastava K. S. K. Jednote blagoslovljena dne 4. oktobra (v nedeljo) popo-ludne ob 1. uri; v svrho česar so povabljeni njih prezvišenost milost, škof Jakob Trobec iz St. Cloud, Minn., da izvedejo obrede pri blagoslovljenju ,, nove zastave.
Uradniki in delegati naj blagovolijo se pravočasno zbrati v dvorani Vor-waerts Singing Hall, 5137 Holmes St., Pittsburg, Pa., da se skupno vdeleže te redke in velike slavnosti.
Dne 5. oktobra zjutraj ob 8. uri naj se zopet gospodi uradniki in delegati K. S. K. Jednote snidejo v omenjeni dvorani, da od iste skupno korakamo v slov. cerkev, da se udeležimo službe božje, in potem zopet nazaj v dvorano, •akar se prične I. seja X. glavnega zborovanja.
Iskreni pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Vi gg. uradniki in delegati: "Zdravi" na veselo svidenje.
JOHN R. STERBENZ, preda. K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 1. sept. — Slavno uredništvo! Prosim, da priobčite par vrstic v vaše cenjene predale.
Tem potom vljudno vabi društvo sv. Jožefa vse ude, da se v polnem številu vdeleže prihodnje seje točno ob 1. uri popoldne, ker je veliko Važnih reči na dnevnem redu. Tudi se bode sklenilo, po kaj bode naše društvo poslalo naše delegate na X. glavno zborovanj^. Tukaj ima vsaki ud pravico in dolžnost povedati svoje mišljenje v korist naši slavni K. S. K. Jednoti oziroma društvu sv. Jožefa, da bodejo potem vedeli naši delegatje, kaj imajo za predlagati 11a glavnem zborovanju. Dolžnost torej je vsakega uda, da se vde-leži prihodnje seje, da ne bode potem imel nikdo izven seje in po zborovanju oporekati, da to ali 0110 bi moralo biti drugače. Zato torej požurite se takrat, kadar imaste priliko in pa dolžnost.
Nadalje tudi opozarjam vse tiste ude, kateri zaostajajo v izplačevanju društvenih oziroma Jednotinih prispevkov, da poravnajo ali se pa vsaj zglasijo, da se ve, kaj nameravajo, Kajti veliko je udov, ko gredo v stari kraj, pa vejo udje, da so pri društvu, pa nobeden ne pove, kaj ali kako da je, in društvo mora plačevati po več mesecev zanje. In tako pridejo ob zaupanje še tisti udje, kateri so dobri plač niki, ako ne plačajo ob pravem času. Zaradi tega se bo od sedaj naprej, tudi bolj strogo pazilo na izplačevanje prispevkov, kajti društvo pri tem dosti trpi.
Proti koncu pa srčno pozdravljam vse ude društva sv. Jožefa ter vsa so-bratska društva, kakor tudi vse delegate, kateri pojdejo na 10. glavno zborovanje; kličem vam vsem: Dober vspeh vsem ter dober vspeh naši slavni K. S. K. J.!
Mihael Urshich, tajnik.
Nasveti posameznih udov * za X. zborovanje " i i	K. S. K. J,
RAZMOTRIVANJA O PRILIKI X. GL. ZBOROVANJA K. S. K. J.
Allegheny, Pa., 26. avg. — Cenjeni g. urednik, prosim malo prostora v cenjenem listu Am. Slov., da se malo oglasim. Tukaj pri nas so še zmirom slabi časi in se nič bolj ne kaže.
Naznanjam članom društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote, da se vsi sobrati udeleže zborovanja dne 13. septembra ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani na 57. ulici v Pittsburgh da se pregledajo Jednotina pravila in vsaki lahko opomni, kaj se ima predstaviti na X. glavni konvenciji K. S. K. J. In vsi oni člani, ki dolžujejo društvu pa ne morejo plačati tekom ove krize, naj prosijo na seji ustmeno ali pismeno. Kdor tega ne stori, se suspenduje po pravilih. Vsi oni člani, ki so bolni, naznanijo naj se na drugega tajnika F. Mravinz, 1039 Perry St., Allegheny, Pa. In vsi oni, ki imajo potne liste, naj istotako store, zakaj I. tajnik se je odmufal ven iz mesta.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Mihael Husich, predsednik.
Conemaugh, Pa., 31. avg. — Cenjeno mi uredništvo A. Slovenca! Prosim, da vzamete par mojih vrstic v naš preljubljeni list. Nimam veliko za povedati iz naših krajev. Kar se tiče delavskih razmer, smo še zadovoljni. Dosedaj se ni slišalo še za nobeno društvo tukaj v Johnstown-okolici. Sedaj se pa ustanavlja društvo sv. Jožefa, katero bo pripadalo h K. S. K. Jednoti, katera je najstareja ■Jednota v Ameriki. Novemu društvu sv. Jožefa želimo veliko uspeha in napredka. In tudi tebi, A. Slovenec, želimo veliko novih naročnikov in predplatnikov.
Martin Černetič.
La Salle, 111., 30. avg. -— Društvo sv. Družine štev. 5. K. S. K. J. je obhaja-lo'dne 16. avgusta petnajstletnico svojega obstanka. Zjutraj ob 8. uri se je društvo korporativno udeležilo svoje sv. maše. Župnik, č. g. Alojzij Ka-stigar, je imel jedrnat govor o pomenu petnajstletnice društva, za kar se mu najiskreneje zahvaljujem. Popoldne ob poldveh se jc pa vršila parada po mestu in na določeni prostor, kjer se je priredil piknik. Parade so se udeležila društva: Društvo Vit. sv. Martina štev. 75. K. S. K. J.; društvo sv. Barbare štev. 3. J. S. K. J.; društvo Triglav štev. 2. S. N. P. J.; društvo Krištofa Kolumba. Dasiravno je soln ce že skoraj preveč pripekalo, se slavna društva niso tega ustrašila in se udeležila naše slavnosti polnoštevilno in nam pripomogla do nepričakovanega vspeha. Zatoraj vsem društvom, ki so se udeležila naše veselice, izrekam najsrčnejo zahvalo in jim kličem: Bog Vas ohrani na mnoga leta, da bi še zanaprej s tako bratsko složnostjo delovala v korist slovenskega naroda 1 Zahvaljujem se tudi slov. občinstvu, ki se je obilnoštevilno udeležilo piknika. Dobiček na pikniku je znašal 157 dol. 33c„ pač lepa svota v teh časih.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice in tebi, vrli naš list, želim obilo vspeha,
Jožef Brglez, tajnik.
Slovencem v pogled.
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:—
Vam naznanjam, da sem posljana zdravila porabil ter popolnoma ozdravil po njih, da nobenih znakov bolezni več ne čutim. Srčno lepo se Vam toraj zahvalim za Vaš trud, Bog Vam stotero poplačaj! §e enkrat Vas za hvaljujem in vsakemu priporočam ter ostanem hvaležni,
Iw Kogoj, Mulberry, Kans.
V. Mladostni ali junijorni oddelek naše Jednote. 1
Odkar je sprožil naš vrli Jednotyi predsednik misel, da naj se v glasilu razni člani in posamezniki oglašajo in izražajo o priliki 10. bližajoče se konvencije, čitali smo že več točk in tozadevnih nasvetov. Ne vem pa, če bodo imeli isti kaj vspeha ali ne.
V zadnjih štev. A. S. opazil sem tudi nasvete o vstanpvitvi "Mladeniških" društev ali oddelkov. Ta stvar je zares pomenljiva in dobra, — a zelo kočljiva, ter potrebuje resnega prevdarka. Sploh pa ni dotičnik povedal formalne vplačevalne lestvice ali pristojbine. Dobro! Ako bi imeli vže mladeniči svoj posebni zavarovalni oddelek ali menda tudi bolniški, ne vem kako misli, naj bi se pa še za naša dekleta kaj slične-ga vpeljalo. Saj imamo tudi vrla slovenska dekleta tukaj.
Z današnjim podajem c. članom mojo idejo, ki bi se takorekoč po nekoliko strinjtila z vstanovitvijo mladeniških oddelkov. — Jaz pa mislim, da bi bilo dobro, ako bi naša Jednota organizirala čisto posebni mladostni ali junijorni oddelek, vsled česar bi se potem delili skupni člani v dve vrsti: a) v starostni ali senijorni in b) mladostni ali junijorni (novi) oddelek. Za prvooznačenega naj bi ostala stara glavna pravila izvzemši starosti za no-vopristoplega člana namreč že z dovršenim 17. letom in ne 18., če je to po zavarovalnih postavah države Illinois dovoljeno ali mogoče. Za novi mladostni oddelek naj bi se pa naredila sledeča pravila:
Vsak otrok Jednotinega člana ali članice, bodisi moškega ali ženskega spola, postane lahko ud naše Jednote, ko doseže 1 leto do inkluzive 17. even-tuelno 18. leta, ter se zavaruje samo za slučaj smrti. Pristopnina za Jednoto naj bi znašala z rezervnim skladom vred $1 do $1.50, kakor bi se določilo; a vsaki mesec naj bi se pa plačevalo po 15c udnine v Jednoto. Za slučaj smrti izplačala naj bi Jednota starišem $100. za pogrebne in druge stroške, ako je bil ta mladi član že 6 mesecev pri Jednoti zavarovan. Ta asesment lahko Jednota po okoliščinah zniža ali zvikša. So pa pri tem še druge točke, slične našim umeri škiin zavarovalnim družbam; ako bi se za te člane pobiralo ali vplačevalo po 10c na teden. Po preteku 6 mesecev izplačala bi Jednota za slučaj smrti $250 ali $300. Vsak tak član podvreči bi se inoral seveda zdravniški preiskavi. Redar bi taki člani dosegli 17, leto — prestopijo potem lahko v starostni oddelek brez kakih prispevkov za rezervni sklad ali drugi pristop v Jed noto, kajti vplačal je že lepo svoto v Jednotino blagajno.
Izjema bi bile dekleta, ako se že z dovoljenjem starišev ali rednikov med tem časom omože; da lahko preje prestopijo v starostni oddelek.
Upam, da bi ta novi mladostni oddelek lepo vspeval članom in Jednoti v korist.
Ako bi bili pa stariši teh članov, suspendovani ali izločeni, lahko ti o troci še ostanejo za naprej udje Jed note, ako redno vplačujejo svoje mesečne ali tedenske cJoneske. Seveda bolniška podpora bi naj bila pri tem popolnoma izključena zanje.
Iz jasnih dokazov lahko torej izpre vidite, da imamo pri našej Jednoti n pr. tega ali onega očeta ali mater ka ke družine zavarovanega. Otroci so pa pri družini tudi važen faktor; kako hudo je, če potrka nepričakovano nemila smrt na vrata in Vam vgrabi dra zega sinkota ali hčerko! Stroški za po greb in drugo so naravno zelo občutni, Kako lepo bi bilo, ako ukrene naša si. Jednota pri prih. konvenciji toza devne korake, da bode potem lahko cela družina pri njej zavarovana, bodisi že za slučaj bolezni ali britke smrti.
Upam, da se bode kmalu oglasilo veliko članov ali članic, ki bodo dali raje svojo deco zavarovati pri naši Jednoti kakor pa plačevati visoke za varovalnine pri ameriških ali judov skill podjetjih.
Od našega društva mi je že precej članov obljubilo, da se bodo v tem slu čaju raje oklenili naše Jednote in za varovali pri nji vso njihovo deco; rav no tacega mišljenja bodo menda tudi drugi člani.
Premislite torej, cenj. člani in čla nice, ta moj nasvet, ter sporočite kaj kmalu v našem glasilu, ali je moj predlog umesten ali morda izpeljiv • ali ne?	Cert. St. 7265 iz N. Y.
pa misliš pisatelj, ko bi K. S. K. Jednota prevzela onemogle ude, da bi jih podpirala kakor piše pisec iz Chicago, da ako je ud bolan več mesecev, pol leta ali leto in 2 leti, da mu naj Jednota plača 250,000 dolarjev in še svetuje, da naj gre se zdravit v kak spring—kaj si misliš o tem, pisec? Ko bi to Jednota sprejela, koliko takih o-nemoglih udov bi dobila Jednota vsaki mesec? Misliš le enega ali dva? Jaz mislim, da tudi 10. In ko bi Jednota asesala vsaki mesec za onemogle po 20—30—50c, kaj bi udi rekli na to? Odstopili bi od društva in Jednote. Ali bi bil to napredek Jednoti? Ne! Premisli si, pisatelj, kako obstoji eno ali drugo društvo se svojimi bolniki, ki sa
mo društvo dvomi nad njegovo boleznijo in nerado mu plača bolniške podpore, ker je več bolan kot zdrav. Kaj si misliš, ko bi Jednota to prevzela, koliko bi jih imela in celo mogla jim plačati onemoglost, kadar bi dobila spričevalo od doktorjev? Ali misliš, da se spričevalo težko dobi? Ne! Pokaži par tolarjev doktorju in ti naredi onemoglo spričevalo. I11 koliko bi takovih udov bilo? Mislim, preveč za tako mlado Jednoto. Kaj si misliš, ko bi mladi udi plačali po $2.00 na mesec, ali bi pristopili h K. S. K. Jednoti? Ne. Ali bi se nova društva vstanavljala v takem slučaju? Ne. Kaj si misliš, kakov napredek bi imela K. S. K. Jednota s (Nadaljevanje lja 8. strani.)
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
VSAKDO "V"E?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDA* PRI
910 N. Chicago St ret JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v t« stroh ipadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Ako kupujete pri nas si prihranite denar,
RojhKi, o priliki ofei&Cit«
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen ^oset se vam priporoča.
133 P»ne Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite? našem mesto se nadejum naše vašega poseta
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem došeče 'Union-Made' smodke. ltoj»honi se priporočam.
PITJIDOL.F
Washington St., blizc lOth Ave.,	GARY, INI>.
Prodni »m parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posreknjMu pri kupovanju zemljišč in lot.
VA'.V.V.V,V.W.V.V.W.W.\
& sr™*
Sobe S01 In «02 Barbw Mdg. JOL1BT, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljiiia v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drag. poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko »uoke spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleCko. >tfWUV\MJVWVWUWVWWW\Ai
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost bo naše
"The D. S" 10c. in -MBerscbaimi" 5c.
Na d; bno se prodajajo povsod, □a debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, HL
Na prodaj farme
v Wisconsin*
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Proti onemoglosti.
Joliet, 111., 1. sept. —- Berem v gl. K. S. K. Jednote, ko piše pisec iz N št. 7265, drugi g. Steblaj iz Chicage, III., tretji A. Hočevar iz Bridgeport, O., kateri se strinjajo s pisateljem iz N. Y. Jaz se popolnoma ne strinjam s tem nobenim dopisom, ker to ni korist Jednoti in tudi ne napredek Jed. Malo tem pisateljem pojasnila.
1) Premisli si, pisatelj, v kakovem stanu obstoji K. S. K. Jednota zdaj, kako lepo cvete po širni Ameriki, kako lepe korenine je razširila po širni Ameriki, da more podpirati svoj sad v smrtnih slučajih in ob onemoglostih. Oglej se nazaj kakih par let, kako napreduje z udi in s premoženjem. Kaj
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim«
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo <nw-
ej postregli z najnižjimi trinimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovm-oeg* lesa., i Za stavbo hiš in poslopij mehki i« n trdi les, late, cederae stebre, desk« \n šinulne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines uliti bVsu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogkai s« pri nas m oglej si našo zalogo I Mi t» Homo zadovoljili in ti prihrinili demar.
ML
13*. H^hiister
Young Building
W. J. LYONS,
Maš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON CTft,
Ustanovljena 1S71.
TUB WillGonnty National Banfc
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezeu bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zaha okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči dober svet in se začne rabiti
sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zase lahko pripeti kaj bolj nevarnega; brez posebne sitnosti, ako se posluša
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
wromtow*	__	_
i	Daie zdrav okus,
BCANj^j^	»tori prebavnost,
pospeši sladko spani©,
stafi^Sgt, *	krep6a živo© in mišice,
čisti kri,
<laje zdlravo barvo obraza., ^of^ ^	krepča energiio,
^fiR	okraui zdra vje.
Ohranilo bode vso družiao v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zldrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pni-vo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niškilt nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačna
ttpite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah In dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
620-622 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
TAHKO, MLADI MISIJONAR.
Spisal A. od B. Prevel M. B.
(Dalje.)
Ko je že prav zunaj na prostem Z¥mi na širni planjavi, ko mu izgine za hrbtom še zadnja sled nortonskega zaliva, takrat začuti v srcu novo vese Ijc. 1 znova čuti, da je prost, prost pod širnim nebom. Rad bi ostal sicer še pri očetu Oroncevu, toda ladja mu je vendar pretesna. Bil je pač Indijanec iu navajen že izza mlada širnega sveta, navajen prehoditi po več sto ur čez gore in doline, črez drn in strn in stre Ijati brhko divjačino. Vsledtega mu ne more zadoščati ozka ladja, kjer je lahko šel komaj deset korakov, da se ac bi kam zadej, ladja ga ne more osre čiti, ker mu tudi ne more dati prostega gibanja. Sedaj je pa prost...
Ponosno in samozavestno ogleduj novo puško, ki mu visi preko rame, in prav rad bi jo poskusil na kaki živali, a nobenega zajca, nobene lisice ni za paziti v snegu. Srce mu kar poskoči veselja, če se spomni, kaj vse ima na Mneh, ki jih vlečejo psi več sto kora ior pred njim: še nekaj drugih pušk, 'patron, celo steklo, porcelan in kdove &aj vse mu je dal oče Oroncev. - Tahko misli, da je najbogatejši mož
•	cele Alaske. Med Indijanci bo pa gotovo vsaj eden najbogatejših. Marsikateri glavar ga bo zavidal radi njegovih dobrih pušk, ker sam ima navadno le po eno, pa še to slabo. In Tahko misli le u& tO, kako bo razveselil svojega očeta in mater z vsemi temi stvarmi. In 'Srečnega, zadovoljnega se začuti Tahko. Toda kali mu srečo misel: ali pa sploh najdeš še očeta in mater, ali Sploh prideš srečno v domovino? In zamisli se, obraz se mu nabere v gube in molče drsa naprej, naprej po belem snegu.
Kar ga vždrami nekaj neprijetnega, Na glavo ga zadene velik kamen s tako močjo, da se zvrne po tleh. Dasi malo zbegan zgrabi brž za puško, skoči pokohci in gleda, odkod je priletel Udarec. Kar Zagleda na robu gozda sa drevesom komaj 30 korakov oddaljenega Inoita, ki je stopil zopet izza drevesa in vihtel znova veliko sulico, da jo zažene na Ta lika. Ta pa nameri puško ravno v prsa hudobnežu, ki ga čaka tu že več dni, da bi ga oropal. Tahko bi ga: zadel gotovo v srce, ker se je bil v streljanju zelo izuri! na morju ria lovu morskih psov, a v hipu se spomni nečesa. Če moža usmrti, ' pride ,v .gOreče-jezero hudobnega duha, odkoder ni več rešitve. Nočem ga u-streliti, si misli, ne ga usmrtiti, le toliko ga zadenem, da mi ne bo mogel "več škoditi. Pomeri v roko, strel poči i h Inoit obleži s prestreljeno roko. Taliko ga- hoče. kar pustiti in iti za !»»>, ki so 'že daleč spredaj. Toda spo-jotti se, da bi ranjenec v snegu'lahko zmrznit; zato zažvižga psom, da se h-stavijo, in se bliža zelo oprezno ranje-icmu Iiioitu.
Ko ga ta zapazi, stegne ranjeno ror kp proti njemu in ga prosi:
"Nikar me ne usmrti, prosim te, sa-sno umori me nikar!" Tahko pa odvrne:
"'Ne hoj se! Moj nebeški Bog mi prepoveduje ropati in moriti svoje brate- Vrzi proč orožje, da ti obve-žetu rano!"
Inoit se silno začudi dečkovi velikodušnosti iti vrže daleč proč sulico in • Jbodalo, ki ga jc imel za pasom.
"Inatici so pač veliko boljši in ple-tiujuitcjši kot mi Inoiti," de nekako osrtmOčen..'.	;	'v'"
Tahko pa odvrne:
"Tudi Inanci so divji, surovr in ropajo svoje brate; toda jaz sem se učil moliti pravega Boga; ki pa strogo jire-poveduje rop in umor."
"Jaz sem pa do danes zasramoval bele duhovnike," vzdiliue bolestno Inoit. "Toda še danes hočem iti k HJim in se pri njih učiti."
TAJikj »elo razveseli ta trden sklep iiit v I'ci^ii! besede. Brž steče k satjem lin priue.se v mali steklenici mazila za rane, ki tnu jo je dal oče Oroncev, in skrbno obveže rano. Nato ga vpraša, aii more sam hoditi; in ko mu potrdi ranjenec vprašanje, mu da še nekaj požirkbv močnega vina, ki mu ga je tudi dal za pot oče Oroncev. Inoit pa se dvigne, gleda ves začuden dečka in reče;
•	"Jaz sein hotel tebi slabo storiti, ti pa. mi povračuješ z dobrim. Tega pač ne pozabim nikdar."
Nato odide in izgine v gozdu, Tahko pa tiadaljuje svojo pot. Zopet se čuti srečnega in veselega kot še nikdar ■ prej in vedno misli le na očeta in mater in se spominja očeta Orouceva, ki mu je pravil slično zgodbico o usmiljenem Samarijanu. A odslej mora biti ' 'to I j pazljiv, bolj previden. Dasi je M prej kot Indijanec navajen, da mu ni ušel niti najmanjši sum, vendar je sedaj drugačen. Na ladji se mu ni bilo treba bati nobene nevarnosti, nobenega napada, zato se je navadil že nekake brezskrbosti. Sedaj pa mora že bolj paziti'na vse strani.
Približal se je večer.' Psi so bili že utrujeiii in upehani, vozili so vedno počasneje. Tahko se ustavi in sklene prenočiti med dvema velikima skalama v gozdu blizu pota, ki sta mu slu-rili za varno zavetje. Izpreže pse in jih priveze v krogu vsacega na eno drevo, v sredo pa postavi sani, kamor se
hih rib in poklekne, da opravi po navadi svojo večerno molitev. Spoštljivo vzame iz nedrij lepo podobico Matere Božje in moli:
"O velika nebeška gospa, varuj me! Blagoslovi očeta Orouceva in kaži mi pot k očetu in materi!" Nato se zavije v gorko volneno odejo in sladko zaspi.
Ponoči sanja, da je na veliki ladji z očetom Oroncevom. Izvlekla sta iz morja velikega kita. Ko ga imata na krovu in ga ogledujeta, postane kar naenkrat velika mrtvaška krsta. Odpreta ./jo in notri najdeta Tahkovega očeta in mater. Tahko se hudo prestraši, onadva pa odpreta oči in mu rečeta s sladkim nasmehom : "Tahko, na svidenje v nebesih!" Te besede ga zbodejo kot živ meč v srce in v tem strahu se prebudi... Pogleda okrog; psi so še vsi pod snegom iu sladko spe. Premišlja, kaj neki pomenijo te— čudne sanje. In vedno iu vedno se mu vsiljuje misel in strah, da se je ljubljenim staršem morda kaj zgodilo. Skoči pokonci, poklekne in moli zopet pred podobico Matere Božje kot prejšnji večer. Po molitvi da psom še vsakemu košček ribe, malo zavžije i sam, nato jih pa upreže in požene dalje, dalje...
Ves dopoldan se nič ne ustavi, nepretrgoma nadaljuje težavno pot, do lder ne pride v malo trdnjavo Naluto, poleg katere je stala majhna indijanska vasica.
Tu je dospel torej do reke Jukon, ob kateri se. vleče pot še kakih sto ur. Predno pa gre naprej, se ustavi malo v vasi, kjer hoče poizvedeti, ni-li videl kdo iti tod mimo njegovega očeta. Morda izve vsaj odkod je prišel ali kam jc šel? Pot drži tod mimo, morala sta iti torej na'vsak način mimo Nalute.
Skrbno povprašuje vsakogar, ki ga sreča, a vprašuje zastonj. Nihče,mu ne ve ničesar povedati. Že hoče zapustiti /as žalosten, da se mu je podrla tako lepa nada, žalosten, da morda izgreši pravo pot, kar plane iz sosedne koče velik peš proti njemu, ga voha in maja prijazno z repom ter se spenja dobri-kaje se ob njem kvišku. Začuden gleda Tahko prijaznega psa in ugiba, odkod ga neki pozna.
"Vaško!" vsklikne naenkrat, "Vaško, ali ši ti? Kje je pa moj oče Tako-lag, Vaško? Išči, Vaško, išči l"
Vselej je ubogal pes na tako povelje in stekel za Takolagom, danes pa ne uboga, marveč nekam bolestno zatuli in obstoji pred Tahkom.
Medtem pa Tahko ni zapazil, da je stopil iz koče velik častitljiv mož ž dolgo brado in opazoval ves prizor. Zavit je bil v gorak kožuh in ko je slišal, da kliče Tahko psa s pravim imenom, stopi k njemu in ga vpraša: "Ali poznaš psa?" "Seveda ga poznam," odvrne Tahko, "saj je naš pes; toda kje je pa moj oče? Če kaj veš o njem, prosim te, povej mi, ker ga iščem že tako dolgo."
"Ali si njegov sin? Kako je pa to mogoče? Pravil mi je vendar, da mu je utonil, edini ljubljenec v morju."
"To je res mislil, toda vsi smo se srečno rešili. Sedaj mi pa povej, kje je moj oče, jili je tukaj?"
"Ne, tukaj ga ni več," odvrne beli mož. "Lansko leto, ko se je vračal domov, je prenočil pri meni. Takrat sem kupil od njega tegale Vaška, ker sem tabir dobrega psa, da se morem voziti tod okoli in obiskovati Indijance po vaseh."
"Torej kupčuješ s kožuhovino?" vpraša Tahko.
"Ne, nisem kožuhar," odvrne smeje se misijonar — bil je namreč katoliški duhovnik — "marveč iščem duš, misijonar sem, doma sem na daljnem vzhodu."
Tahko kar ostrini in stopi korak nazaj. Čez nekaj časa vpraša: "Ali misijonar s križem?" "Gotovo s križem! Glej ga, tule ga imam," odvrne misijonar prijazno in pokaže na križec, ki mu visi okrog vratu. Že ga hoče Tahko poljubiti, a vendar si še ne upa, ker dvomi,.jeli res pravi duhovnik ali ne. Zato vpraša dalje:
"Ali ljubiš tudi veliko nebeško Mater s Sinom v naročju?"
"Hočeš najbrže reči preblaženo Devico Marijo. Da, ljubim jo prisrčno in častim iz vsega srca. V sobi imam tudi njeno krasno podobo. Pa zakaj to vprašuješ?"
"Ker me je oče OronceV svaril, naj se varujem krivih misijonarjev, ki nimajo križa in ne ljubijo Marije. Oče Oroncev je dejal, da ne poznajo pravega pota v nebesa. Ti pa si pravi misijonar in tebi zaupam."
"Stopi malo v aobo in odpočij se do jutri; veliko bi še rad s tabo govoril; vidim namreč, da te je Bog poslal k meni."
"Vsak dan sem molil in prosil Boga, naj. me pripelje k očetu," odvrne deček, "in sedaj mi je uslišal vročo prošnjo, ker sem našel sled za ljubljenimi starši."
"Bog blagoslovi tvoj prihod v mojo hišo," de duhovnik in poda dečku prijazno roko. Nato odpre široka vrata majhne lope, ki je prizidana pri hiši, in pomaga dečku spraviti sani pod streho. Tudi pse spravi v gorak hlev in jim da suhih rib. Tahko se zelo irteže sam. še prej pa vrže psom su- čudi vsemu temu, ker pri njih si mo-
na potu, jim dajo malo jesti in to le en-potu, jim dajo malo jesti in to le enkrat na dan. Prenočiti morajo kar na prostem v snegu. Še bolj pa se začudi Tahko, ko stopi v sobo. Zložena je kot vse indijanske le iz neotesiniR debel in luknje so zamašene z mahom in brezovim lubjem, pokrita pa je ž kožuhovino. A vendar je izredno o-kusna, snažna in svetla. Ima namreč na vseh stenah razven stene prOti severu polno malih okenc, ki so prepre-žena vsa s skoro prozornimi oluščenimi ribjimi kožicami. Tega drugi Indijanci niso imeli.
In še nekaj dečka zelo preseneči: na steni visi velika podoba Matere božje z Jezuščkom v naročji. Tahko jo takoj spozna in vzklikne:
"Ta je pa prav podobna moji, ki mi jo je dal oče Oroncev."
In veselo pokaže misijonarju malo porcelanasto podobico. Duhovnik pa jo nekaj časa ogleduje ter reče nato: "Ti si torej že kristjan, ker ti je dal ruski duhovnik tole podobico!"
"Da, sem otrok nebeškega očeta," odvrne Tahko, "toda oče Oroncev ni , duhovnik, mar.več lastnik velike ladje," I In tedaj začne Tahko pripovedovati smehljajočemu se duhovniku, kako ga je poučeval oče Oroncev, ko so bili v ledenem morju na mrzlem severu v nevarnosti, da se ue vrnejo več domov; med drugim ga je tudi vprašal, ali ljubi Jezusa in ali hoče priti v nebesa, če bi moral umreti. In pove tudi, da ga je oče Oroncev, ker mu je potrdil vsa vprašanja, z vodo krstil. Potem mu je pa pravil veliko o nebeškem očetu in njegovem Sinu Jezusu Kristusu. In začutil je v sebi novo nepopisno Veselje in novo moč, izginil mu je hipoma ves strah pred smrtjo. Veliko mu je vedel pripovedovati oče Oroncev tudi iz sv. pisma in učil ga je lepih molitvic.
Tiho in mirno posluša duhovnik dečka in občuduje, božjo previdnost, ki je podelila temu dečku na tako čuden način milosti sv. krsta in obložila njegovo mlado srce, da je bilo sprejem Ijivo za vse dobro.
Oi'onceva pouk nikakor nt bil povsem natančen in popolen, toda slabega ga tudi ni naučil, ni mu vcepil v srce nikakih predsodkov do krščanstva in njegova mlada duša je bila še popolnoma nepokvarjena. In dobri Bog ga je pripeljal sedaj še k misijonarju, da ga vspopolni in pripravi morda za posebno orodje božje vsemogočne roke. Martin — tako je bilo misijonarju ime — ;je že dolgo želel dobiti mladega Indijanca, ki bi ga spremljal na njegOvih misijonskih potovanjih in mu pomagal pri težavnem delu. In ravno Tahko se mu je zdel sedaj zelo pripraven Za to veliko delo. In premišljal je toinono dobri duhovnik in stremel sVojemu novemu gostu z jedjo in pijačo.'
Čez nekaj časa prisede k njemu in mit začne prav prijazno govoriti:
"Poslušaj me, dobri moj prijatelj! Odslej mi reci le oče Martin, kajti tako se imenujem ko,t duhovnik in hočem biti tudi tebi res oče kot ti je bil oče Oroncev. Tvoje ime sem pa od lani, ko mi ga je povedal tvoj oče, že popolnoma pozabil. ICako ti je pa ime?"
"Tahko", odvrne kratko deček. "Kaj? Tahko? Ali nisi dobil druzega imena, imena kakega svetnika pri krstu?"
"Ne; oče Oroncev je dejal, da naj ostanem Indijanec, da bom mogel živeti med svojimi rojaki."
"Torej ti hočeš poiskati svoje starše ob reki Inani?" nadaljuje duhovnik. "Gotovo, oče Martin!" "In če bi te hote} jaz tja spremiti, ali bi me hotel vzeti sabo?"
"Z mano, da bi šel?" se začudi Tahko, "kaj hočeš pa tam početi z mojimi rojaki? Saj so vendar tako revni,"
"Obogatiti jih hočem z milostjo božjo in jih učiti lepih molitvic."
"O oče"^ vsklikne deček veselo, "oče tvoje besede so me srčno razveselile; kajti oče Oroncev mi je obljubil, da nam Bog pošlje svojega duhovnika in sedaj vidim, da je govoril resnico."
"Res, prijatelj moj, oče Oroncev je bil zate in zame pravi angelj varih."
"Misliš, da je bil res ajigelj? Pa je imel vendar dolgo brado kot ti, ognjenih peruti pa ni imeli"
Nato mu razloži misijonar malo zmoto in de s prijaznim nasmehom:
"Že dolgo sem želel obiskati tvoje rojake doli ob reki Inani in ker sem dobil v tebi dobrega spremljevalca, odpotujeva jutri skupaj."
Sedaj se je bilo treba hitro pripraviti na pot. S težavo naložita oba zaboj s potrebnimi stvarmi za sv. mašo na sani. Vrhutega pa vzame oče Martin še veliko lepih daril za tamošnje Indijance. Naloži tudi več zabojev suhih rib, suhega, dvakrat pečenega kruha in nekaj čaja, malo moke, mesa in vina ter veliko ruho, ki mu je služila hkrati tudi za šotor. Tudi volnene odeje ne pozabi, ker bosta morala prenočevati večinoma na prostem v snegu.
K6 je vse gotovo za odhod, gre oče Martin še k tamošnjemu a m erikanske-mu poveljniku v trdnjavi in mu javi, da odpotuje v notranjo deželo za več mesecev. Potem priporoči Indijancem, ki so bili že kristijani, naj se vsak dan zbero v njegovi hiši, ki jim je služila za kapelo, in naj opravijo skupno običajne molitve.
Medtem se je zmračilo. Martin in Tahko se vležeta na klop k počitku, še prej pa poklekneta pred podobo Matere božje in oprayita sv°i° večerno molitev. Goreče jo prosita za pomoč in varstvo na dolgi poti. In Tahko še pristavi: "Oče nebeški, blagoslovi očeta 0-
ronceva in pripelji me k mojim staršem!"
In se vleže 'ter sladko zaspi.
4. Velika izguba in velik dobiček.
V sredi mirne noči je bilo. Kar prebudi Tahka iz sladkega spanja velika svetloba, ki je razsvetljevala prijazno sobico. Lahno privzdigne glavo in se ozre radovedno okrog. In zagleda be-lopregrnjen oltar z dvema gorečima svečama in misijonarja, ki moli s po-Vzdignjenimi rokami. Tahka obide pri tem prizoru nek čuden notranji strah, tiho zleze s klopi, kjer je spal, in spoštljivo poklekne. Kleče mirno gleda in opazuje, dokler misijonar ne konča sv. maše in odloži mašne obleke.
Ko se končno misijonar obrne in pogleda po sobi, zapazi Tahka in reče:
"No Tahko, ali si že pokonci? Ali si videl, kaj sem sedajle delal?"
"Da, oče, videl sem," odvrne spoštljivo deček.
"Ali pa tudi j veš, kaj to pomeni?" vpraša nadalje misijonar.
In oče Martin mu razlaga:
"To je služba božja belih duhovnikov in sveti dar, ki ga darujejo vsak dan nebeškemu Očetu."
"Kaj ne, oče, tega ne sme nihče gledati in nisem storil prav, da sem gledal?" vpraša Tahko.
"O ne l" odvrne misijonar, "vedno si lahko navzoč, če darujem; pozneje boš že razumel, kaj vse to pomeni, in mi pri sv. maši stregel. In ko prideva enkrat v tvojo domovino, bom daroval isti dar pred tvojimi rojaki."
"Oče, ko bodo videli Indijanci to božje opravilo, bodo imeli globoko spoštovanje do tebe."
Medtem postavi oče Martin na mizo zajtrk in v dobri uri sta pripravljena za pot. Bilo je 8. kimovca, na praznik Marijinega rojstva, ko zapustita naša dva popotnika Nulato, najsevernejšo evropsko naselbino, in gresta navzgor, ob reki Inani. Tahko hodi spredaj kot vodnik, za njim pa vsi psi, ki ubirajo njegoVe. stopnje kot so bili vajeni, ko vidijo njegov sled. Vsa okolica, vsa narava je mirna in ni slišati drugega kot hropenje psov in škripanje suhega snega pod sanmi in noga* mi.
Proti večeru dospeta v malo indijansko vasico, kjer ju obstopi takoj množica radovednih vaščanov. Tahko jim razloži, da je njegov tovariš duhovnik belih ljudi in da je prišel, da jim pokaže pot v nebesa in do sreče. Misijonar pa še dostavi, da ne mara kupiti od njih rib ne kožuhovine, marveč da jim je prinesel še darov sabo, in jim jih bo dal, če ga bodo poslušali.
(Konec prih.)
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
J®HnOll?ar Co.
318 E- 89th ,St., Ney York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa,
JOLIET CITIZENS BREWIUGr
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo "Elk Brand" pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a se., kupil
SALOON
<. i
kjer točim dobro pivo in prodajata izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. ft Lincoln. CHICAGO. ILL-
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodoSlil
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliei, Ili
(Dalje prih.)
IZa kfatek čas.Ž
S040*0>04 ♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦OO
Priporoča s« Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone
imsm
mošnjo ter pravim, da v vsem svetu niti krajcarja niinam, in ako potrebujem denarja, moram tudi jaz iti k nekomu, da mi ga da. Glejte, tako delam jaz in nikoli se ne zlažem, pa si
tako ohranim denarje in prijatelje." ■ *
Skopuh in hlapec.
Skopuh zapreti svojemu hlapcu, da ga da zapreti, ako mu ne povrne neke male škode, katero mu je storil.
"Zgodi se po vaši volji," reče hlapec žalostno, "samo to vas prosim, da me ne zaprete v svojo železno 'kaso', zakaj iz te bi me nikoli več ne bilo na dan."
*
Ni pretiral.
"Jaz popijein čez leto in dan več žganja nego kaki sod," reče šaljivec, ki ni nikoli pil mnogo žganja.
"Oj ti lažnik, ti!" reče mu jeden sosedov, "še bokal ga ne popiješ vse leto."
"In vendar sem govoril resnico, zakaj sod ga niti bokala ne popije," odreže se šaljivec.
Kje pa je sin?
Ubožen kmet prosi domačega župnika, da bi mu pomagal iz potrebe. "Prosim lepo" — pravi kmet, "ker nam je pošel kruh!"
Župnik mu reče: "Dam ti nekoliko mernikov žita, ako se prekrižaš."
Kmet poskusi pa se žal, prepriča, da se je že pozabil prekrižati. Župnik je radi tega zelo nejevoljen ter ga odpravi, rekoč: "Idi, pa ko se naučiš prekrižati, pridi zopet po žito!"
Drugi dan na vse zgodaj pride zopet kmet ter se prekriža, rekoč: "V imeni Boga Očeta in svetega Duha— amen."
"Kje pa je Sin?" zavpije župnik.
"Doli čaka z vrečo," odgovori kmet, misleč, da ga vpraša gospod po njegovem sinu',
*
Pogovor.
"Dober dan, kum!"
"Bog ga daj!"
"Od kod prihajate, kum?"
"Kravo ženem na semenj."
"A koliko cenite, kravo?"
"Ravno izpod Turna prihajam."
"Kum, vi ste gluh!"
"Zato pa grem tukaj po ccsti, kjer ni muh!"
"Vi, kum, nist«; drugega vredni, kakor da bi vam jih 25 nabrisal."
"Že so mi jih doma dajali 26, pa je nisem hotel dati."
Rokopis z nogami.
Pred nekaterimi leti je razkazoval na Dunaji mož brez rok razne umetnosti z nogami. Bril se je, pisal itd: in vse to z nogami.
Nedavno je pokazal nekdo tujcu, ki se je mudil na Dunaju, pisavo tega moža, rekoč: "Vidite, tukaj-le je rokopis onega moža, ki je pisal z nogami!" ' * '
Priporočilno pismo.
Arabec pošlje prijatelju lepega konja, da bi ga rabil pri posebni slovesnosti. "Tukaj Ti pošiljam" — tako mu je pisal — "zahtevanega konja in Te prosim, ravnaj ž njim tako, kakor želiš, da bi drugi ravnali s Teboj, ako bi bil Ti sam konj!"
Vesten kažipot.
Na deski, ob stezi na drogu nabiti, čitali smo ia-Ie napis: "Ta steza je bližnjica v vas, a kdor ne zna citati, hodi naj rajši po vozni cesti, da ne Zaide!
NASLOVNIK MwmwwmMwwMMwmwmwmM
Anton Nemanich & Son
205-307 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebrtiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2373-	Northwestern Phone 416.
Uljuden strežnik.
"Kaj ne, da sem že zelo star?" reče gospod svojemu slugi, ko ga ta zjutraj oblači.
— "Kaj si hočemo," odgovori sluga mirno, "jaz senVse starejši osel, nego vaša milost!"
Krasite svoj obraz doma.
Vsakdo lahko izboljša svojo obrazno barvo po petdeset do sto odstotkov ako rabi Severovo Zdravilno milo z;i kožo. To milo lastuje veliko dobrih lastnosti, ker je narejeno iz najboljše tvarine. Čisti kožo in krasi obrazno barvo, odstrani prišče in črnilce ter prepreči gube na koži. To je pravo zdravo antiseptično milo, ki se sme rabiti na naj nežnejši koži. Izvrstno milo za može, žene in otroke. Cena kolačku 25 cetov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Odprto pismo Slovencem.
Slavni direktor Collins N. Y. Medical Instituta:—
Prosim dprostite mi, da Vam toliko časa nisem sporočil o uspehu Vaših zdravil. Rabil sem zdravila natanko po predpisanih navodilih, katera so mi tudi pomagala do popolnega zdravja: Bodite uverjeni, da Vam bodem hvaležen za skrb in trud, katerega ste imeji z menoj, dokler me ne bode krila mati žemljica. Tudi mojim rojakom Vas bodem priporočal, ker sedaj vem, da ste zdravnik v pravem pomenu besede. Toraj še enkrat najsrčnejša hvala za izvrstna Zdravila in iskreni po-zd rav, Vaš iskreni prijatelj
Albin Strnad, Box 757, Black Diamond, Wash,
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo racs-1 nico.
BAMBICH FR„ 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago St., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St, Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvoran«
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana
St, Mesnica.
S HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
Oompagnije ^ Generale Transalantique
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 32,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicatf« Frank Medosh, agent, 9*78 Ewing A. C. Jankovick, agent, 2127 Are D«iul Starič, agent, ijo South 17th
likerji na debelo
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v«eh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jack son St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St
Grocerijska prodajalna. PETRIC IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200'/» Ruby St. Krojača moških 111 ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bieke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec m popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Grecnbay Ave. galun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
HOTEL REIN HOLD, 5400 Butler St., R, Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
— Naročajte se na Amerikanskega Slovenca; le $1.00 na leto.
na svetu je trdno zdravja. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v pofifetku srleda, da se poveri izkušenemu zdravniku terse precej prične zdraviti, .ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenj«-. Na kak'Wga zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y, MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataretnu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo "ZDRAVJE", katero dobi ZASTOJ, ako
pisniu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov: TUB
Collins NY. Medical Institute (Inc.)
140 West 34tli St„	NEW YORK.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. £
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge hi jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem let« KJ07. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa j:
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
b Si ^s e d e m	^^^
£
l^vyvvwv^^
p—.- '
Kmetijstvo v Zjedinjenih Piše viijem k. bmnšmid.
drža> tih. 1 ■■" ■ -*--—--
3
(Dalje.)
Zemlja v istih krajih danes ni več tako vredna; celina se dobi težko izpod $15.00 aker. A kedor misli postati srečen kmet, ne sme se ozirati preveč na nizko ceno zemlje, in drugo vse prezreti. Na jugovzhodu dobi se neobdelan svet celo po $1.00 aker, ceneje kot v Canadi; in farma, ki se je obdelovala že po 20 let in več, kjer jc hiša, hlev, in Bog si ga vedi kaj še vse, dobi se po $12.00 aker. A tam ni poeebnega napredka, zato se ljudje znebijo kmetije če le morejo, in se izselujejo v boljše kraje, kjer plačajo malo več za svet, a vživajo več ugodnosti, potrebne za vspešne kmetijstvo.
Kje je napredek kmetijstva, razvidi se že iz dviganja cene zemlje zadnja leta. V Iowi poskočil je aker obdelane zemlje v zadnjih 5 letih za 38 odstot.; v Missouri za 27 odstot.; v Arkansas za 16 odstot.; v Louisiani za 9 odstot. Te države so južno od Iowe, ter so že precej dolgo naseljene. Mlajše so države severno od Iowe, in zato se je v zadnjih 5 letih na severu zemlja bolj ppdražila. V Minnesoti je poskočila za 51 odstot., več ko za polovico; v North' Dakoti za 46 odstot.; v South Dakoti za 41 odstot.; na zapadu, v državi Washington za 56 odstot., in v Texas, na jugozahodu republike, za 40 odstot.
Razvidno je tudi iz tega, da so države, ki priskrbljujejo kruli najbolj napredovale, in najmanj one, ki ,so gosto obljudene s črnokožnim ljudstvom.
Res je, da dobijo južni kraji, razun za bombaž in riž in tobak, precej, denarja za rano dozorelo sadje, a sadja pride vedno več na trg iz planinskih krajev severnega dela Texas, iz Okla-home, Californije, in posebno iz Wash ingtoua, ki obeta prekositi znane Ozarks, in postati sadni vrt Zedinjenih držav. Ne sme se pa pozabiti, da založijo severnejše države njih mesta s sadjem takrat, ko južnega sadja zmanj kuje, in je cena tudi visoka. Wisconsin, Minnesota, Dakote in Montana se ■e pečajo mnogo s breskvami, češnjami, hruškami, grozdjem in takimi stvarmi, ki ne obrodijo posebno v teh krajih, vendar pa imajo mnogo jabolk, vsakovrstnih jagod, in vse vrtne rastline, ki se potrebujejo za človeški živež. Okoli Minneapolis^ se nabere precej grozdja, po največ izabele, ki se dobro proda za napravo "jelly-ja", in če bi ljudje vinsko trto radi vina vzrejali, imeli bi Minnesotčani vino podobno kranjskemu cvičku. Vendar se pa to ne izplača, ker Anglež ne mara kislih pijač; vrhu tega so pa "teuiperenclarji" preveč zoper vž i vali je alkohola, če ga je sploh kaj v takem vinu kot je povprečni cviček. Kakor rečeno, je glavni pridelek severnih držav žito, Takozvane "spring wheat" (jare pšenice), najboljše pšenice v Ameriki, pridelajo severozahodni kmetje ogromne množine. Orjaški mlini v Minneapolis jo zmeljejo do 400,000 bušlov na dan; mnogo se je amelje drugod; mnogo se je pošlje v Evropo; celo na Rusko. Vse drugo žito se prideluje v obilici, kakor tudi lan. krompir, zelje, fižol itd. Imenitna panoga kinetovalstva je tudi vzrejanje vsakojakih domačih živali. Opomnim naj še, da je Minnesota več ali manj pogozdena, a South Dakota večinoma krezdrevna prerija; North Dakota je premrzla za naše ljudi, kakor so tudi kraji v Minnesoti, severno od mesta Duluth na vzhodu, in Moorhead na zahodu. South Dakoto obiščejo včasih pre<tej hudi vetrovi; tudi toča je ne pozabi. Minnesota je radi gojzdov v teta oziru na boljem. Se ve, da ni brez toče, a to se pripeti povsod kamor gre no. Kmetje v obeh teh državah so jako premožni, kakor so tudi v North Dašcoti. Ljudje, po večini Amerikari-«, Nemci, Skaudinavčfi^IMrici; Nizozemci, Irci, Čehi, Poljaki, Jilovaki in nekaj Slovencev so .iMmJ Ua,' zdravi, vzlic tem«, da imajo .pjfCQej pjstro zimo, ki traja do 4 meseefe. Poletje je toplo; jesen do začetka decembra, celo iočiča, lepa. Industrija je posebno v Minnesoti jako razvita; in kjer je in-duatrija doma. tam je mnogo denarja pri delavcu in kmetu. Speča se lahko vse za dobro ceno; Minneapolis, St, Paul, Duluth in mrzla St. Louis County, z najbogatejšimi železnimi zakladi ma svetu, so dobri kupci za vse. Železnic je Ui mnogo, in se šc pridno gradijo. Kdor ima veselje do žita, krompirja, živine, konj, itd., in se ne boji zime, naj pride sem, in zagotovim ta, da bo srečen in zadovoljen ter iiuovit v par letih, če bo pridno delal.
Onim Slovencem,, ki se boje zime, akoravno bi se pametni kmet ne smel bati niti zime niti vročine, če je kraj drugače vgoden kjnetijstvu, in ki imajo več veselja s sadjerejo, svetoval bi jaz kraje v velikej državi Texas, ki leže levo od reke Colorado, da celo levo od reke Pecos, in severno od mest Sa« Antonio in Galveston, Zahodni del Texasa, desno od reke PecOs, ni indu-strijelen, in tudi kmetijstvo tam počasi napreduje. Tam primanjkuje moče in treba je umetnega namakanja (irrigation), kakor v ljudovladi Mexico, in v •zemlji New Mexico. V El Pasu, Tex., delal sem nekaj časa. Vročina in suša bila je tam neznosna, in moski-iov mnogo. Vposlen sem bil tudi y Laiceview, Tex., pri gradnji novega mlina, v takozvanem okraju Panhandle, ki feži med Oklahoma, Kansas, Colorado in Nfew Mexico. Kraj je planinska ravan, 2000—3000 čevljev
nad morjem, z zdravim podnebjem, ne soparno vročino, in, kakor so mi pravili, milo, kratko zimo. Mrčesov in bolezni je malo radi visoke lege. Mehka pitna voda je dobrega okusa, in dobi se po 50—200 čevljev globokih pum pali na veternico. Vodo za živino love pa tudi v jame ob deževnih dneh, Dežja pade tam do 25 palcev na leto; največ od maja do konec julija. Južneje pade ga več; okoli mesta San Antonio dO 31 palcev letno. Zemlja je črnoilovnata in je lahko obdelovati s stroji, ker je skoro brez korenin in brez kamenja. Drevja je jako malo razun nekaj zasajenega sadja, ki dobro rodi. Tudi vinska trta vspeva. Panhandle nima povodni ne potopov; hude nevihte in vetrovi so redki. Davek znaša prilično 1 odstot. vrednosti posestva. Nove stavbe gradijo mnogo iz cementa in kamenja; les se uvaža iz vzhodnih pqkrajin in iz New Mexico. Kraj se je še le zadnja leta pričel oživljati, in bo kmalu tako gosto obljuden kot Oklahoma. Mala mesta so'polna ptujcev, po največ vzhodnih farmer-jev, ki hodijo to zemljo gledat. Industrija je tam še v plenicah, vendar hitro napreduje od kar se grade železnice. Izvoz pridelkov je živahen v Colorado; največ pa gre v južni del države, in s parnikom od Galvestona v vzhodna pomorska mesta. Sploh ima Texas lepo bodočnost. Na rudah je baje bogat, in ko se odpre prometu panamski prekop, bo Texas mnogo pri dobil. V Texasu se pasejo velike črede goved, konjev, ovac, svinj; tam se pridela največ bombaža, veliko turši-ce, pšenice, posebno takozvane "Durum wheat", ki ni posebno dobra za moko, mnogo tobaka, sladkornega trsa, ovsa, sena, krompirja, veliko orehov, breskev, jabolk, pomeranč, fig, grozdja, itd. Jugovzhodni Texas prekaša Californijo v pridelku pomeranč. TexaSke pridejo na trg semptembra, californijske še le januvarja. California pa prekaša Texas v grozdju. Aker 5 letnih pomerančnih dreves da do $250 na leto v Texas; a v Californiji da tudi toliko aker 5 letne trte. Vendar je moje mnenje, da Slovenci nismo rojeni pomerančarji, ter je bolje, da ostanemo pri istem kmetijstvu, ki smO ga vajeni že od mladih nog. Take stvari pa izvrstno vspevajo po višjih krajih Texasa, kakor tudi po Okla-homi in Kansasu. Če bi katerega veselilo grozdje, najde najboljšo priliko v Californiji.
Čudim se, da nekateri naši rojaki grajajo državo Washington; gotovo se niso dovolj prepričali o nji. Washington je držrtva; ki rodi v obilici vse. Zemlja so ostanki izmrlili ognjenikov, toraj jako plodovita. Gore "Cascade" delijo državo v dva dela. Zahodni del je gosteje pogozden kot vzhodni del, ki je v krajih popolna prerija. Podnebje je izvanredno zdravo. In tudi dobra pitna voda se lahko dobi po cevih. Bolezni je tam malo, in škodljivi mr-česi so skoro nepoznati. Toča, hude nevihte, viharji in povodni so tam redka prikazen. V zahodnem delu je milejše podnebje; vendar je povsod mila in kratka zima, in ne prevroče poletje Zahodno od Cascade pade na leto okoli 30 palcev dežja, dovolj za vsako rast. \ zhodne pokrajine je treba u-inetno namakati, ker pade le okoli 10 palcev dežja letno. Razne kompanije zgradile so trdne jezove, od koder se ob suši voda spušča na kmetije, na ta način kot sc z reko Nil namaka Egipt. Vspehi so boljši kot z naravno močo— z dežjem. Washington je v zadnjih treh letih jako napredoval. Industrija je oživela, in kmetje postali so bogati ker prodajo mnogo na domačih trgih za visoko ceno; življenje je namreč tam precej, drago. Pridela se tam mnogo ranega in sočnatega sadja, a tudi žita, krompirja, hmelja, sploh vsega je dovolj. Pšenice zraste do 50 bušlov na aker. Washingtonski kmet ima srečno bodočnost. On proda mnogo doma, ker je tam precej delavstva; mnogo razpošlje v vzhodne države in v severno Canado; mnogo v južna mesta; mnogo v Azijo; in vedno več v Alasko, ki bo prej ali slej gosteje obljudena, toraj velik kupec washing-tonskih pridelkov. Vdelana ali umetno močena zemlja je tam draga, in dražja bo vedno bolj. Aker v okraju Wala-Wala stane že danes več stota-kov.
Modro.
Bogat skopuh, ki je izgubil svilnat robec, reče svoji ženi: "Pqjdi in daj oklicati, da sem izgubil robec, a reci, da je bil robec pavolnat, zakaj sicer ga ne vrne, kdor ga je našel."
* .v
Skopuhova prevejanost.
Skopuh pouči soseda, kateri mu v jednomer toži, da mora poscijevati denar, tako-le: "Naredite, dragi prijatelj, tako, kakor delam jaz. Za denarje imam dve mošnji, prvi se pravi 'neki', a drugi 'ves svet'. Vse svoje denarje spravljam v prvo mošnjo, v drugo pa ne denem niti krajcarja. Ako pride kdo k meni in me prosi, naj mu pogodim denarjev, brž mu pokažem prazno
g Ave. So. Chicago, ill. ■■> •cher Ave., Chicago, 111. i St., St. Louis, Mo.
yWWtfWWVWWWW^
;»Kje je najbolj varno naložen denar?
(Nadaljevanje s S. strani.)
tem? Mislim nobenega. Še ta društva, ki so zdaj slaba, bi razpadla. Kaj si misliš o tem? Pisec piše, da ima Jednota preveč denarja, da lahko naredi to ali to, da celo denar ne hasni nič »a kupu. Ta ga gvišno misli podreti, ko drevo, dokler je mlado, širi svoje veje; ko mu kdo podkopa korenine, vsahne ali pa omrtvi, d.i ne more več rasti. Istotako je z našo K. S. K. Jed-noto: lepo cveto in širi svoje veje; ko njen sad ostarne, bo sama se sušila, ako rte bomo skrbeli, da bi mladina in mlada društva prestopljala k nji. Če ji bomo korenine izpodsekali že zdaj, ko je premlada in preslaba, gvišno ne doseže starosti. O tem pa svarim vsa društva K. S. K. Jednote, da naj podpira vsako društvo svoje bolne in onemogle ude: to bo bolje kot da bi podpirali onemogle, ko ne bi bilo koristi nam i" ne K. S. K. Jednoti. To je moje mnenje, ker Jednota je preslaba.
2) Pisec piše iz N. Y„ da naj bi K. S. K. Jednota izdata nove in cenejše znake, da celo udje prigovarjajo tem znakom. Naša navada je tu taka, da kadar ud pristopi k društvu in K. S. K. Jednoti, si kupi tudi znak, in s tem je zadovoljen. Ud K. S. K. Jednote, ki prigovarja njenimi znakom, prigovarja tudi K S. K. Jednoti in o tem konec. "
Prosim pa pisatelja iz New Yorka, da kadar bo dal kak dopis v gl. K. S. K. jednote, naj ga ne bo sram podpisati svojega imena.
S pozdravom članom in članicam K. S. K. Jednote.
Martin Težak, delegat.
tičnik zapustiti S. N. P. J., če hoče ostati član K. S. K. j.
To je najino mnenje. Izrazila sva ga, ker imava pravico za to. Sodijo naj pa delegatje!
John Žefran, predsednik, Avgust Poglajen, zastop.
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron
Za bolniško blagajno K. S. K. J.
Sunnyside, Utah, 25. avg. — Cenj. sobratje in delegati, kateri boste odbrani na gl. zborovanje, da bi sodelovali v prid posameznim društvom in tudi v prid naše nam premile K. S. K. Jednote. Moje mnenje je, da se naj bi predložilo to, kar bi koristilo vsakemu posameznemu udu. Če bi bili vsi delegatje mojih misli, vzeli bi v poštev sledeče, kar naj bi se pridjalo k pravilom, sklenjenim ob času zborovanja; in to je:
Naša slavna Jednota je ena največjih organizacij, katere deblo obstoji že iz mnogih vej, katere se razprostirajo Že skoro po vseh Zdr. državah. Torej obstoji iz miic>go društev, katera imajo podpirati svoje ude oziroma brate v njih bolezni in ponesrečbi. In včasih se zgodi, da ima eno ali drugo društvo večje število bolnikov, da jim skoro ni mogoče izplačati njih podpore. Tako so prisiljeni si iskati pomoči s tem, da nekatera društva kupijo kakšno stvar, dajo izžrebati in mislijo, da si bodo s tem opomogli in zamogli lažje pomagati svojim bolnim sobratom v njih bolezni. S tem imajo društva dosti posla in nazadnje nobenega dobička.
Toraj bratje, ustanovimo mi eno, ta-korekoč, bolniško blagajno, katera bi bila ustanovljena tako: V to blagajno naj bi vsa društva plačala enako vso-tO, to kakor bi se določilo, in potem bi naj društva pošiljala tisti denar, katerega so dozdaj plačali v društveno blagajno, v to bolniško blagajno. Iz te bi se naj plačala podpora vsakemu bolnemu udu, naj bo od tega ali onega društva naše K. S. K. Jednote. In potem nam ne bi bilo treba imeti nobenega strahu, da kje naj dobimo denar za podporo enemu a|i drugemu, ki je podpore deležen; posebno ko jih je naenkrat bolnih v enem društvu toliko, da jih ne more izplačati, in tako morajo čakati več mesecev, da dobijo svoj dertar, katerega so plačali za slučaj bolezni. To naj bi bil toraj denar, kateri ne bi bil za drugo, samo v izplačilo podpore v slučaju bolezni, in se ne bi dotikal nič v to, kar se ima plačati v Jednotino blagajno ali izplačati iz nje. Kakor na primer posmrtnina ali podpora v slučaju onemoglosti. Kateri udje bi naj bili toraj deležni podpore, katera naj se jim izplača iz te že omenjene bolniške blagajne? Tisti udje,' kateri so bili poškodovani po nesreči, ne pa pijanosti in tepežu, in kateri bi imel zdravniško spričevalo, da jc bil od tega do današnjega dne nesposoben za delo, in to društvo svojim pečatom potrdi po svojih, bolniških preglednikih, da je omenjeni resnično deležen podpore. Če se toraj tako ukrene in potrdi ta moj nasvet, bode imela kmalu na§a slavna mati K. S. K. Jednota mnogo več udov in novih društev. Slišal sem že mnogokrat iz ust enega ali druzega, ki sem ga jaz sam nagovarjal, naj stopi v"društvo, pa mi je odgovoril: "Vaše društvo je mla do in če obolim, saj mi ne morete plačati podpore, ker Vas je malo in nimate denarja." Če bodemo pa ustanovili bolniško blagajno in bi stopila vsa društva skupaj, potem pa ne bode mogel nihče reči: "Nečem pristopiti k vam, ker mi v bolezni še podpore ne bi mogli plačati.
Toraj bratje, stopimo na noge, bodimo složni in potrdimo ta naklep. In bodimo složni v naši veliki skupini, ker le v. slogi je moč, in naše geslo naj bode: Vsi za enega, 'eden za vse!
K sklepu želim vsem delegatom na X. konvenciji veliko uspeha v napredek društev in naše K. S. K. Jednote. Tebi pa, dobri list, mnogo zvestih naročnikov in dopisovalcev.
Anton Težak, tajnik.
POZOR!
POZOR!
Pomoč obnemoglim bratom.
Chicago, 31. avgusta 1908. — Kakor je videti iz našega glasila, se bo letos na konvenciji veliko govorilo, kako pomagati onim obnemoglim bratom, ki so od društva že vso podporo prejeli, a so še nesposobni za delo in morda neozdravljivo bolni. Nekateri pravijo: jednota naj jih podpira;.jednota je bogata; čemu bo v jednoti denar na kupu, ki bi bolnim bratom toliko dobrega storil? Jaz sem tega mnenja, da naj se obnemoglim bratom le pomaga, a ne vidi se mi prav, da bi zaradi tega morala jednota kaj trpeti. Res je,, da izmed vseh slovenskih jednot je K. S. K. J. na najbolj močni podlagi. Ali je pa jednotino premoženje res tako velikansko bogastvo? Premoženja jc okrog 90.000 dolarjev; članov nas je nad 10,000. Če bi jednotino premoženje danes hoteli po socialistovsko razdeliti, pride na vsakega člana še ne celih 9 (reci: devet) dolarjev. Umrli bomo vsi, in po smrti bo vsak hotel
Bliža se sezona balov in dotnočih veselic Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloven i c Bottling Co
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480, Obnedeljfch N. W.344
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusa* in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki ih rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj ivcnico. Nadalje izdeluje- ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in drlite gesla:
SVOJI K SVOJIM!

i Sola se je začela.
Mali in veliki dečki potrebujejo obleke za šolo. Pripe- | ljite jih k nkm, ako potrebujejo obleke ali čevljev.
Znižane cene deških oblek. Prihranjenje denaija.
Deške obleke
j: prodajemo sedaj ENO TRETJINO ceneje kakor prej. | Imamo jih raznih barv, O 0C in Višje Ctft 7Q | velikosti in cen, od vPA.ZJ dO vPIV.I O
I	Deške kratke hlače
i so sedaj ENO TRETJINO ceneje kot poprej. Delo fino l in trpežno. Razne vrste in	in višje C t t C
j barv. Cena	dO
S	Deški čevlji
$ Velika zaloga najboljših čevljev za dečke, ki so jam-S Čene, ako se dobro ne nosijo povrnemo denar. $	Poskusite jih!
^ Pridite in oglejte si veliko zalogo pohištva v drugem <	nadstropju.
| Največja zali ga, Najboljše blago. Najnižje cene,
i nptV^ P O /V 1 A Slovenska Prodajalna
A 1 L C J_4 CA Iv 406-8-10 N. Chicago St., Joliet
vwwwvw
J. J. KUKAR
j; 536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL
1>	ZASTOPNIK
i!vseh parobrodnih družb
Po&iljam denar v staro domovino po najnižjem ;;	dnevnem kurzu.
;>	Priporočam »e rojakom.
FRANKMEDOSH
Frontenac, Kans., 1. sept. — Naznanja se tužna vest, da je preminul v Gospodu g. Leopold Krushitz v Frontenac, Kans. danes ob 3. uri zjutraj. Prvo operacijo je srečno prestal, a druga ga je spravila.
G. Leo. Krushitz je bil star SS let; tu zapušča žalujočo soprogo in 4 o-troke. Bil je član treh katoliških podpornih društev, ki so mu priredila lep pogreb. Pokopan jc na Mont Carmel, katoliškem pokopališču. Ker je bil pokojni vnet mož za društva, za to udarec še hujše čutimo.
Saj zopet vidimo se nad zvezdami!
Mih. Koh.
0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Požten a Po st re žb a vsakemu. Telephone 123; South Chicago
KUPUJTE ••HONEST JOHN'S Horse Radish", dobite ga pri mesarjih in grocerjih.	It
NA PRODAJ. KER SE ŽELI MRS. W. L. Stoli, 619 N. Nicholson St.,: preseliti v Californijo radi pomanjkanja zdravja, za to prodaja svojo hišo z 9 sobami in loto 50x129 ft. Cena $2,900.00. Ona sama lahko kupcem pokaže posestvo. Posestvo je res vredno, da se ogleda. Mun-roe Bros. & Co., Joliet, 111.
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
JOUCT.IU.
FINO PIVO V STEKLENICAH
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
imeti izplačanih ne devet, ampak tisoč J dolarjev. Iz tega všakdo lahko sprevidi, da se bo reka jedliotinega bogastva kaj hitro posušila, če ne bodo vedno prihajali novi dotoki, vedno novi člani in sicer v obilnem številu. Ja^ govorim iz skušnje. V Ameriki sem 24 let, pri češki katoliški jednoti sem 23 let. Ta češka jednota ima nekaj nad 10.000 članov. Jednota je stara 30 let. Veste, koliko jih je umrlo v dveh mesecih, v juliju in avgustu? Nič manj kot 50. Ljudje se starajo, umirajo, jednota pa trpi. V dveh mesecih sem moral jaz plačati v jednotino blagajno 9 dolarjev in 50 centov. Ta jednota peša zmerom bolj in bolj. Mladi k njej ne pristopajo, mlajši člani odstopajo, starejši ,pa moramo ostati zraven in šteli velike.snovce vsak mesec. Za-j kaj? Ker se je jednota po ceni začela, ljudje so hoteli tisočake dobiti za nekaj centov, in če so videli nekaj denarja v jednotini blagajni, so hoteli člani še od tistega imeti svoje koristi. Glavni blagajnik češke jednote mi je rekel pred dvema dnevoma tole: Res je, da imamo mi v blagajni 80,000 dolarjev; a ljudje hitro umirajo in če ne pre-meninio asesmentov, bo jednota prej kot v dveh letih počila. Zato pa, bratje delegatje, glejte naprej za deset, dvajset, trideset let, da ne bo naša jednota tako daleč zabredla kot je češka. Jednotino premoženje pa pustimo pri miru, obnemoglim bratom naj se pa drugače pomaga. Kako se danes pomaga? Prošnja pride do društva. Društvo prošnjo včasih zavrže, včasih pa gre eden navzočih članov s klobukom po dvorani in nabira darove. Večina članov fletno doma sedi, mi se pa trudimo na sejo, moramo ph zraven še zbirati darove za obnemogle brate. Človek si včasih na tihem misli: Ne-utnen sem, ker hodim na sejo. Bom pa še jaz doma ostal, pa mi ne bo treba plačati. Zakaj ni danes pri nas jed-naka pravica za vse? Obnemogel član je brat vseli; je brat tistih, ki so na seji in je brat tudi tistih, ki jih ni na seji. Če mu jaz pomagam, ki hodim na sejo, zakaj bi mu ne pomagali še oni, ki jih ni tla sejo. Obnemoglega človeka, ki je naš rojak in naš brat se mora vsak član usmiliti. In če da vsak član jednote za vsakega obnemoglega člana en nikcl, potem se bo /.a njega nabralo 10,000 niklov, to je 500 dolarjev. To bo lepa pomoč za brata in od vseh članov po pravici zložena. Če se na leto oglasi 12 obnemoglih bratov, bo na vsakega člana prišlo 60 centov na leto. Težko jih jc dati, ali pomagati pa tudi moramo. Če bo v tvojo hišo prišel siromak hrom, brez nog, z berglami se vlači okrog žalostno po svetu, žena in otroci sirote — ali "i vsak tak nesrečen rojak, tvoj so-brat, vreden enega niklja podpore?
j Če smo bratje in kristjani — moramo pomagati in pomagamo vsi brez izjeme. Jednota sama naj se ga pa toliko usmili, da mu jednotin asesment odpusti in ga sama zanj plačuje.
Frank Hren, st.,
član dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J.
K. S. K. T. in S. N. P. J.
Chicago, lil., 1. sept. — Brat A. Hočevar predlaga v zadnji številki našega glasila, da naj se zanaprej K, S. K. J. sprijazni s S. N. P. J. Hočevar pravi: 1.) "To pravilo je naši jednoti in našemil narodu veliko škodovalo." Odgovarjamo: Kako more brat Hočevar iz Bridgeporta govoriti za celo Ameriko? Počakajte, kaj bo rekla Chi-' cago, So. Chicago, La Salle, Calumet, Pueblo, New York i. dr. Koliko je to pravilo škodovalo Chicagi, to bo naj-brže prav v kratkem povedalo društvo sv. Štefana, št. 1. K. S. K. J. Koliko je pa to pravilo škodovalo drugim slovenskim naselbinam, to bodo povedali delegatje drugih naselbin, a ne A. Hočevar. — A. Hočevar pravi; 2.) "K. S. K. J. skrbi za telesne in dušne zadeve rojakov; S. N. P. J. skrbi za telesne potrebe rojakov." Na to, on pravi, da so obe jednoti dobri. Odgovarjamo: Pri K. S. K. J. so člani z dušo in telesom, pri S. N. P. J. so člani samo s 'telesom. A. Hočevar! Ali člani S. N. P: J. nimajo nobene duše? A. Hočevar pravi: 3.) "To pravilo je povzročilo veliko prepira in ga še danes povzroča." Odgovarjamo: Slovenci smo se kregali, ko ni bilo ne K. S. K. J. in ne S. N. P. J. In Slovenci se bomo oziroma se bodo kregali, ko ne bo nobene jednote več na svetu. Saj veste, brat Hočevar, kjer sta dva Kranjca, tam so tri stranke. Če se pa kregamo za pošteno reč, to je pa prav. Kdo je pa začel? Ali smo začeli napadati mi katoličani, ali so začeli napadati odpadniki? A. Hočevar, ali ni to čudno, da oni člani, ki so pri obeh teh jednotah, rajše nosijo znake S. N. P. J.? Našo slavno K. S. K. J. imajo pa nekako zaradi koristi, ne iz ljubezni. Ali ni to čudno, da g. Z. iz Bridgeporta ni najprej pristopil k društvu K. S. K. J., ko je vendar vaše društvo že staro in vredno, vsega spoštovanja? Pa temu g. Z. je S, N. P. J. najbolj pri srcu, bolj kot K: S. K. J. in bolj kot J. S,- K. J. Kaj se to pravi?
Po najinem mnenju naj to. pravilo le še zanaprej ostane. Sklenejo naj to stvar delegatje, ki bodo vedeli povedati vsak o svoji naselbini.
Glede prestopa od S. N. P. J. k naši K. S. K. J. sva pa midva tega mnenja: Zaradi bolniške podpore naj K. S. K. J. potrpi s članom S. N. P. J. šest mesecev; po šestih mesecih pa mora do-
FOLFTJE MINULO,
Mestna hranilnica ljubljanska i
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste	j
po vtem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje! hranilnica sama.	<
V mestni hranilnici je najvarneje naloien denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati saklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana s vami! svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- i lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priponavs ' driava s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-! totaBi otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po« 1 jilnlca, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki) Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno) varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.!
Naš zaupnik v Združenih državah CD A N If C A If CCD! je že več let naš rojak	rnAMV O AIV O C IT
i«t GREENWICH 8TREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA «104 ST. CLAIR AVE- N. E. CLEVELAND, O.I
>WWWWWWWAV%'-' flwwwwvwvvvvvvvvvyvtffc
slovenski popi!