^P*P«


ji

mmu



Benziger i Sp.

Depos. Einsiedeln (Szwnjcary.)

DUŠA SPOKORNA,

ali

Prigovori in zgledi

za dušo hrepenečo po spokornosti,

ali

za zdrave in bolne grešnike in pravične.

Dušne pomoči tretje bukve.

Na svetlo dal

Janez Zupančič,
župnik.

Z dovoljenjem vis. čast. Ljubi), knesoškofijstva.

V LJUBLJANI,  1890.

Založila »Družba sv. Vincencija«. — Tiskala
»Katoliška Tiskarna«.

Dobiva sc v ..KATOLIŠKI BUKVARNI" v Ljubljani.

Vse k veči časti
Trojno Edinega Boga,
Marije, Pribežališča grešnikov,
Sv.Jožefa,varhain rednikajezusovega,
In k zveličanju duš!

Amen.

£26  ' 4*1

PRVI DEL.

Prigovori in zgledi o deseterih Božjih
zapovedih.

Prva zapoved Božja.

Prvi prigovor.

O znamenjih ljubezni Božje.

Predragi prijatelj! želiš zvedeti, ali
ljubiš Boga čez vse, ali ne? So nekatera
znamenja, iz katerih prav gotovo spoznati
zarnoreš, če Boga čez vse ljubiš.

1. Prvo prav gotovo znamenje lju¬
bezni Božje imaš, če greh sovražiš iz
strahu pekla in zlasti iz ljubezni do Boga.

Boj se tedaj, ljubi kristijan! če želiš
zveličan biti, pravičnega Boga, kateri bo
vse grešnike po smrti v peklensko brezno

1 *

4

pahnil, kjer bodo neizrečeno velike in
večne muke trpeli, in iz strahu pred
njim varuj se slehrnega greha. Ali to
si zapomni, ljubi moj kristijan! da, če
želiš Boga iz vsega srca ljubiti, moraš
se ogibati greha bolj iz hvaležne lju¬
bezni do njega, kot iz strahu, da bi te
po smrti v pekel ne pahnil.

Zvesta služabnica Božja je želela, da bi
vsi ljudje Boga ljubili in greha se varovali ne
iz strahu pred mukami v peklu in tudi ne za¬
voljo plačila v nebesih, temveč le zavoljo njega
samega. Ta služabnica Božja je vzela posodo
vode v desno roko in gorečo baklo v levo, in
je tako po mestu hodila in na ves glas k Bogu
klicala: O Bog! o Bog! ko bi bilo mogoče! —
In kadar je bila vprašana, kaj hoče storiti, je
odgovorila: »Želim, ko bi bila Božja volja, s to
vodo ogenj pekla pogasiti in s to baklo nebesa
požgati zato, da bi ljudje Boga ljubili in se
greha varovali ne iz strahu pred mukami v
peklu, in tudi ne zavoljo plačila v nebesih, am¬
pak le iz ljubezni do njega.«

O, da bi tudi ti, bogoljubni kristijan!
Boga ljubil in greha se varoval ne toli-

5

kanj zavoljo strahu pekla in upanja ne¬
bes, ampak veliko več iz hvaležne lju¬
bezni do njega; ker to bi bilo prvo
veselo znamenje, da v resnici ljubiš Boga.

2 .  Drugo znamenje ljubezni Božje
imaš, dragi prijatelj! če si prizadevaš
natanko, zvesto in stanovitno Božjo voljo
spolnovati; kakor Kristus pravi: „Kdor
moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti
je, ki mene ljubi." (Jan. 14, 21 .)  Saj
tudi stariši iz tega spoznajo, da jih otroci
ljubijo, če z veseljem njih voljo spolnujejo.
Če Božjo voljo spolnuješ, imaš najgoto-
vejše znamenje ljubezni Božje. V sedanjem
življenji tisti Boga najbolj ljubi, kateri
najbolj zvesto Božjo voljo spolnuje; zato
je imel naš Izveličar največo ljubezen do
svojega nebeškega Očeta, ker je rekel:
„Moja jed je, da storim voljo tega, ka¬
teri me je poslal, in da dopolnim nje¬
govo delo." (Jan. 4, 84.) Da tedaj tudi
ti v resnici Boga ljubiš, ne stori tega,

6

kar ti hočeš, ampak stori vselej tisto,
kar Bog hoče. Mnogokrat se motiš, in
misliš, da Boga ljubiš, in mu najdopad-
Ijivejše delo storiš; ali vendar tvoje dobro
delo Bogu ne dopade zato, ker ne storiš,
kar Bog hoče, ampak le, kar ti hočeš.
Pobožna mati! ti po več ur v cerkvi mo¬
liš ; ali ker nisi doma, zato tvoje hčere
ali dekle vasujejo, zaveze pregrešne lju¬
bezni delajo, ali pa plešejo. Usmiljeni oče!
ti rad bolnike obiskuješ, ali si v branje
lepih bukev ves zamišljen, na svoje otroke
ali družino pa pozabiš in jih razuzdanosti
prepustiš. Dobrotljivi mož! ti prav obilno
miloščino deliš, ali svojih dolgov ne po¬
plačaš , ptujega blaga ne povrneš in
storjene škode ne poravnaš. Vprašam
te: Ali misliš ti, kateri tako delaš, da
resnično Boga ljubiš? Ne ljubiš ga ne,
ker Božje volje ne spolnuješ; Božja volja
pa je: Na otroke in posle paziti, ter
vsako krivico poravnati, Krščanski posel!

7

ti greš tudi ob delavnikih v cerkev, ob
nedeljah se predolgo časa v cerkvi mudiš,
doma pa tvoja opravila zastanejo, in
tvoji vikši so zavoljo tega na tebe ne¬
voljni. Povej, ali misliš, da resnično
Boga ljubiš? Ne ljubiš ga no, ker storiš,
kar tebi dopade, in opustiš zavoljo tega
storiti, kar je tvoja dolžnost, kar je tudi
volja Božja, Če hočeš, bogoljubni kri-
stijan! Boga v resnici ljubiti, dopolni
vse dolžnosti svojega stanu; nadomesti s
pogostnim povzdigovanjem svojega srca
k Bogu, kar z dolgo molitvijo v cerkvi
ali doma storiti ne moreš; to je volja
Božja, in to se pravi Boga v resnici
ljubiti.

3. Tretjo znamenje ljubezni Božje
imaš, o prijatelj! če vse težave in zoper-
nosti voljno prenašaš, katere ti ljubi Bog
pošilja. Če vse želiš in storiš, kar Bog
hoče, imaš znamenje ljubezni Božje; ali
če si po vrh tega tudi voljan vse pre-

8

našati, kar ti Bog pošilja: imej to za
najgotovejše znamenje največje ljubezni
Božje. Sv. apostelj Pavel si je ime ve¬
likega aposteljna zaslužil bolj s potr¬
pežljivostjo v prenašanji vseh svojih
bridkosti, kot s svojim čudapolnim apo¬
stolskim opravilom. Ljubi kristijan! če
Bog hoče, da si bolan , da preganjanje
ali uboštvo trpiš, zakaj ti tega nočeš?
Vsak dan Bogu rečeš: „Zgodi se tvoja
volja", dovoli tedaj, da se zgodi presveta
volja Božja s teboj. Ti želiš zdravje, da
bi zamogel marsikaj dobrega storiti, in
da bi drugim ljudem zavoljo bolezni
nadležen ne bil. Bog pa hoče, da si
bolan. Ali vedi, da Boga bolj ljubiš z
izročenjem v njegovo sveto voljo v bo¬
lezni , kakor z najimenitnišimi dobrimi
deli v zdravji. Če si bolan, prizadevaj
si s primernimi pripomočki po pameti
zdravje zadobiti. Ostanejo ti pomočki
brez vspeha, potem Bog nobene druge

9

službe od tebe noče, kakor to, da iz
ljubezni do njega trpiš.

Moli v bolezni, kakor je molila sv. Jedert.
Ona je bila hudo bolna; in ko je svetnica v
bolezni očenaš molila, je besede tretje prošnje
večkrat ponavljala, rekoč: »Tvoja volja se zgodi!
tvoja volja se zgodi! tvoja volja se zgodi!« In
Izveličar Jezus Kristus se ji je prikazal, v desni
roki je držal zdravje, v levi pa še večji trp¬
ljenje, in ji je rekel: »Izvoli si, ljuba hči! kar
hočeš.« In kaj si je izvolila? Nič, ampak rekla
je: »Gospod! daj mi, kar je tvoja sv. volja!«

Dragi prijatelj! ti želiš obogateti zato,
da bi revežem pomagati zamogel, ali
Bog ti ne da bogastva. Bodi tedaj z
uboštvom zadovoljen; on želi, da uboštvo
ljubiš; revežem bo že brez tvoje pomoči
po drugih ljudeh pomagal. Skrbni oče!
ti želiš svoje premoženje pomnožiti, da
bi svojo družino preskrbel. Prav imaš,
le prizadevaj si, ga s pripuščenimi pri¬
pomočki pridobiti in pomnožiti, toda
brez krivice in skoposti; če ostane tvoje
prizadevanje brez vspeha, izroči se Bogu,

10

kateri časne dobrote deli in zopet vzame,
komur hoče. Bog ti kak križ ali trp¬
ljenje pošlje, sprejmi ga voljno, da se
ž njim izveličaš. Bog previdi, da bi bilo
nevarno za zveličanje tvoje duše, ako bi
tebi dobrote delil; ker te ljubi, zato te
s trpljenjem obklada. O koliko izvoljenih
hvali sedaj v nebesih Božjo previdnost,
ker jim je trpljenje pošiljala, ker so z
uboštvom in trpljenjem si večno zveli¬
čanje zaslužili! O koliko pogubljenih pre¬
klinja sedaj v peklu bogastvo in slad-
nosti pozemeljske, ki so bile vzrok njih
večne nesreče! Veseli se tedaj, ljubi
kristijan ! ki imaš mnogo zaničevanja in
krivic trpeti; če vse voljno trpiš, imaš
znamenje najbolj popolne ljubezni Božje.

Pobožnemu kmetu je sovražnik na polju
veliko škodo naredil; ali pobožni kmet ne ža¬
luje zaradi sebi storjene škode, ampak zaradi
tega, ker je hudobnež z grehom Boga razžalil.

Oe tebi, ljubi kristijan! hudobni člo¬
vek škodo naredi, in ti v nesreči s pra-

11

vičnim Jobom govoriš: „Bog je dal, Bog
je vzel, kakor je njemu dopadlo, tako se
je zgodilo, naj bo češčeno njegovo ime
imaš znamenje naj večje ljubezni Božje.

Tako veliko ljubezen Božjo je imel pobožni
kmet, ki je tako-le govoril: Veseli me, da je
toča moje polje pobila, ker me na tem svetu
nič ne veseli, kakor volja Božja. Božja volja
se je zgodila, ko je bilo moje žito pokončano.
Zgodilo se je to k izveličanju moje duše in k
časti Božji; češčeno bodi torej njegovo presveto
ime na vekomaj!

4. Še nekaterih reči te moram opom¬
niti, katere kažejo, da imaš v svojem
srcu pravo ljubezen do Boga. In ta
znamenja so: če pogostoma na Boga
misliš; če se rad ž njim pogovarjaš in
za njegovo čast poteguješ; če z veseljem
govor o njem poslušaš; če se z gorečimi
željami pogostoma pri sv. obhajilu ž njim
združiš; ga rad v najsvetejšem zakra¬
mentu pričujočega obiskuješ in poslednjič,
če vsa svoja dela njemu k časti izvršuješ.

12

a)  Vprvič rečem: Ti, dragi prijatelj!
Boga ljubiš, če pogostoma nanj misliš;
saj tudi dober otrok pogostoma na svojega
očeta misli, katerega ljubi. Lepo znamenje
ljubezni Božje imaš tedaj, če imaš po¬
božno navado vsak dan večkrat k Bogu
zdihovati, rekoč: O moj Bog, ljubim te
čez vse! O ko bi te zamogel prav lju¬
biti! Naj bo vse tebi k časti, o moj Bog!
Daj mi voljno potrpljenje, o Gospod!
h)  Boga tudi ljubiš, če se pogostoma ž
njim pogovarjaš ali moliš; zakaj kakor
dober otrok rad s svojim očetom govori,
tako tudi ti, bogoljubna duša! rada z
Bogom govoriš ali moliš. In kakor dober
otrok se nikdar ne naveliča poslušati,
če mu kdo kaj lepega od njegovega očeta
pripoveduje; tako se tudi ti, bogoljubni
kristijan! ne naveličaš poslušati, kadar
ti Božji služabnik od ljubega Očeta ne¬
beškega govori ali Božjo besedo oznanuje.
In kakor dober otrok, če sliši, da kak lin-

13

dobnež hudo besedo čez njegovega ljubega
očeta reče, ne molči, ampak se za njegovo
čast poteguje; ravno tako tudi ti, bogo-
Ijubni kristijan! ne molčiš takrat, kadar
slišiš grešnike tvojega ljubega Boga za¬
ničevati, ampak se srčno oglasiš za njegovo
čast, če ravno je tisti grešnik imenitnega
ali bogatega stanu, c)  Če imaš prav go¬
reče želje pogostoma v zakramentu sv.
rešnjega Telesa se s svojim Izveličarjem
Jezusom Kristusom zediniti, bodi raz¬
veseljen, zakaj lepo znamenje Božje lju¬
bezni imaš. Ker ti je pa dobro znano,
da tudi pravični sedemkrat pade, zato
se ti, bogoljubni kristijan! vselej pred
sv. obhajilom z veliko žalostjo in brit-
kostjo v zakramentu sv. pokore svojih
grehov očistiš, č)  Kakor ima dober pri¬
jatelj lepo navado večkrat svojega ljub¬
ljenega prijatelja obiskati, ter se po cele
ure ž njim pogovarjati: tako tudi ti,
bogoljubna duša! pogostoma, če le uteg-

14

neš, svojega najboljšega prijatelja in
Boga v zakramentu sv. rešnjega Telesa
pričujočega obiščeš, in se kakor ljubeznjiv
prijatelj s svojim ljubljenim prijateljem
pogovarjaš, ga kakor svojega mogočnega,
častitljivega in milostljivega Boga častiš,
se mu zahvaljuješ, mu svojo nasprotno
ljubezen zatrjuješ, mu svojo lastno rev¬
ščino in grehe spoznavaš, ter ga prav
ponižno odpuščanja grehov in vsega na
duši in na telesu potrebnega prosiš, pa
mu tudi trdno obetaš se v prihodnjič v
vseh rečeh po njegovi sveti volji ravnati.
d)  Poslednjič daruj Bogu s svetim na¬
menom vsa svoja tudi najmanjša dobra
dela, zlasti tista, katera zaradi dolžnosti
svojega stanu opravljaš, in vedi, da mu
z vsakim takim darovanjem svojo lju¬
bezen pokažeš, sebi pa lepo zasluženje
in plačilo za nebesa pridobivaš.

Vse te naštete pobožne vaje kažejo,
da v tvojem srcu prebiva goreča ljubezen

15

Božja. Življenje svetnikov Božjih nam
spričuje, da na te načine se je razode¬
vala ljubezen Božja v njih.

Izmed vseh izgledov svetnikov dobro pre-
vdari in kolikor zamoreš pobožno nasledovaj
zgled sv. Armele, priproste kmečke dekle. O
kako lepo se je razodevala v vsi njeni obnaši
njena goreča ljubezen do Boga! Kako se je pa
ljubezen Božja v njej razodevala? Tako-le: Ko
se je zjutraj zbudila, njena prva misel je bila
pri Bogu, njene prve besede so bile: Jezus,
Marija! in precej se je izročila v Jezusove pre¬
svete rane. Kadar je molila, je tako goreče z
Bogom govorila, kakor da bi ga bila s teles¬
nimi očmi pred sabo pričujočega gledala. Ko
je bila zdrava, je bilo njeno veselje vsaka, tudi
prav sitna, nizka in zaničljiva dela iz ljubezni
do Jezusa opravljati, zato ker je tudi Jezus
taka dela delal. Ce je bilo delo tako, da je
mogla vse misli vanj obračati, je imela vendar
svoje srce pri Jezusu, in po končanem delu se
je urno k njemu vrnila, kakor je človek vedno
saj v mislih pri njem, katerega prisrčno ljubi.
Kolikorkrat se ji je kaj neprijetnega zgodilo, jo
je kako obrekovanje bolelo, se je v duhu k

16

Jezusu obrnila, ki je v duhu svoje roke proti
njej stegoval, ji svoje rane kazal, da naj se v
njih skrije. Ako je krivico trpela, je rekla:
»Hvaljen bodi Jezus!« in nikomur ni mogla
sovražna biti; tiste je še najraje imela, ki so
jo žalili, za-nje je najbolj molila. Ako je botla
neutegoma v jezo in nepotrpežljivost priti, je
urno rekla: Kako bi zamogla taka biti pred
očmi in vpričo Jezusa! Ako je iz prenagljenja
kako nepotrebno besedo izrekla, ji je Jezus
znotraj rekel: Tvoj jezik je posvečen. Ako je
kak pregrešek storila, ga je Jezusu pravila, ka¬
kor da bi ga ne bil vedel, in ni jenjala prositi,
dokler ji ga ni odpustil, kar je vselej storil, in
ljubezen med njima je bila trdnejša, kakor po-
pred. Pri sv. maši je bila tako žive vere, ka¬
kor da bi Jezusa s telesnimi očmi gledala, tudi
ni bila za trenutek časa med molitvijo raz¬
tresena, ako bi se bilo tudi vse okrog nje po¬
diralo. Tako je ta svetnica v resnici Boga
ljubila.

5. Poslednje veselo znamenje ljubezni
Božje posedeš, bogoljubni kristijan! če
svojega bližnjega zavoljo Boga ravno
tako močno ljubiš, kakor samega sebe.

17

Te resnice te prepriča sveto pismo, ki
pravi: „Kdor pravi, da ljubi Boga, pa
sovraži svojega bližnjega, je lažnjivec,
in pri njem ni resnice. Zakaj kdor svojega
brata ne ljubi, katerega vidi, kako more
Boga ljubiti, katerega ne vidi? In to za¬
poved imamo od Boga, da, kdor Boga
ljubi, mora tudi svojega brata ljubiti."
(Jan. I. list, 4, 20. 21.) Vsi Božji slu¬
žabniki, kateri so Boga v resnici ljubili,
so ljubili tudi svojega bližnjega zavoljo
Boga kakor sami sebe, in so mu na
duši in na telesu toliko dobrega storili,
kolikor so zamogli. Po lepih zgledih svet¬
nikov Božjih ljubi tudi ti, dragi prijatelj!
svojega bližnjega ne le z besedo, ampak
tudi v dejanji in resnici, to je, stori mu
toliko dobrega, kolikor zamoreš. In če to
zapoved Božjo zvesto spolnuješ, imaš po¬
slednje lepo znamenje ljubezni Božje.

O preljubi prijatelj! spolnuj zvesto
najimenitnejšo in najprvo zapoved Je-

2

18

zusove postave: Ljubi svojega bližnjega,
kakor samega sebe in Boga čez vse, in
pokaži mu svojo gorečo ljubezen do njega
s tem, da se vsega greha skrbno varu¬
ješ; se v vseh okolščinah svojega živ¬
ljenja popolnoma v njegovo presveto voljo
izročuješ; vse križe in težave, katere iz
njegove dobrotljive roke pridejo, voljno
prenašaš; rad moliš in Božjo besedo
vselej zvesto poslušaš; pogostoma prav
skrbno pripravljen sv. zakramente pre¬
jemaš; Jezusa v cerkvi v presvetem za¬
kramentu pričujočega rad obiskuješ, in
se z veseljem ž njim pogovarjaš. Blagor
tebi, če se prizadevaš Boga tako ljubiti;
zakaj Jezusova obljuba se bo nad taboj
spolnila, kateri pravi: „Ako me kdo ljubi,
bo moje besede spolnoval; in moj Oče
ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in
pri njem prebivala!“ (Jan. 14, 23.)

19

Drugi prigovor.

0 pobožni molitvi.

I. Jezus Kristus pravi: »Resnično,
resnično vam povem: Ako bote Očeta
kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.“
(Jan. 16, 23.) Da boš pa resnično uslišan,
dragi prijatelj! kadar moliš, moraš vselej
pobožno moliti. Da boš pobožno moliti
zamogel, se vselej k molitvi dobro pri¬
pravljaj ; kakor te opominja sveti Duh,
ki pravi: »Preden moliš, pripravljaj se
k temu, in ne bodi kakor človek, kateri
Boga skuša." (Ekl. 18, 23.) Boga bi
skušal, ko bi brez pripravljanja moliti
začel. Kako se pa k molitvi pripravljaj ?
Pred vsem drugim odpravi od sebe vse
posvetne misli in skrbi, in vse svoje
misli k Bogu obrni.

Tako udi sv. Luitgarda, ki pravi: »Če ho¬
čemo pobožno moliti, moramo se po zgledu
očaka Abrahama ravnati. Ko je on svojega sina
Izaka na gori Moriji Bogu darovati mislil, je

2 *

20

osla, dva hlapca in vse druge k daritvi nepo¬
trebne reči pod goro pustil, rekoč: Ostanita
tukaj, ko odmolim, se hočem k vama vrniti.«

Vedi, dragi kristijan! da si zaradi
tega tako pogostoma razmišljen, ker večji-
del brez vsega pripravljanja moliti začneš;
zakaj kako je mogoče, da bi te posvetne
misli in skrbi med molitvijo ne motile,
ker jih pred molitvijo resno od sebe ne
odpraviš? Sv. Gregorij pravi, da so po¬
svetne misli kakor prav težka peza, ka¬
tera na molitvi visi, ter ji ne pusti se
na kviško k Bogu v nebesa povzdigniti;
zavoljo tega opominja, naj slehrni, pre¬
den v cerkev stopi ali moliti začne,
vse posvetne misli in skrbi od sebe
odloži.

Tako so delali svetniki Božji, postavim
sv. Štefan, opat, je vselej vrata trdo za saboj
zaprl, ko je v cerkev stopil, in rekel: »Posvetne
misli in skrbi ostanite zvunaj pred vratmi tako
dolgo, da se k vam nazaj vrnem; zakaj veliko
potrebnejše in imenitnejše opravilo imam sedaj,

21

namreč: s samim živim Bogom se bom po¬
govarjal.« Ravnaj se tudi ti, ljubi kristjan! po
tem prelepem zgledu, ter vse posvetne misli
in skrbi od sebe odpravi, preden moliti
začneš.

Ker pa veš, da je pobožna molitev
naj večji dar Božji, prav pogostoma Boga
daru pobožne molitve prosi, ter zdihni
iz tega namena tudi k Jezusu, Mariji in
svojemu zvestemu angelju varuhu. Sveti
Bazilij te pa uči, da ni boljšega pripo¬
močka pobožno moliti, kakor je ta:
Prav živo se spominjaj vsegapričujočega
Boga, kateri te gleda in posluša, kadar
moliš; zakaj kakor z največjim spošto¬
vanjem pred mogočnim gospodom stojiš
in vsako besedo poprej dobro premisliš,
preden jo izrečeš: ravno s takim spošto¬
vanjem pred najvišjim Gospodom in
Bogom stoj ali kleči, in vsako besedo
dobro premisli, katero mu rečeš. Mogočen
posveten gospod bi bil hudo razžaljen,
ko bi se pred njegovim obličjem nespo-

22

dobilo obnašal ali se od njega takrat
proč obračal, ko ž njim govoriš; ali,
glej, ljubi kristijan! kadar se med mo¬
litvijo nespodobno obnašaš, ali kaj po¬
svetnega premišljuješ, takrat pred oblič¬
jem Božjim ravno tako ostudno ravnaš.
Da boš pri molitvi vselej s svetim strahom
napolnjen in pobožno molil, po nauku
sv. Janeza Zlatousta naslednjo resnico
premišljuj: Kadar moliš, takrat pred

tabo, na svojem nebeškem prestolu Bog
sedi od velike množice angeljev in svet¬
nikov obdan, ter svoje oči na tebe obrača
in te posluša. Veliko bolj pobožno boš
tudi molil, če si med molitvijo proti
cerkvi obrnen, kjer je sv. rešnje Telo
shranjeno, in z očmi žive vere Jezusa
Kristusa v svetem zakramentu pričujočega
gledaš. Po slehrni, zlasti daljši molitvi
pa nikdar ne pozabi Boga odpuščenja
med molitvijo storjenih pregreškov prav
ponižno prositi, ter zdihni s temi ali

23

enakimi besedami: „0 dobrotljivi Jezus!
bodi milostljiv meni ubogemu grešniku!
V tvoje sladko in usmiljeno srce izročim
svojo mlačno in slabo molitev, ter te
prav ponižno prosim, zboljšaj jo. Svojo
nepopolno molitev sklenem s tisto po¬
polno molitvijo, s katero si ti na zemlji
nebeškega Očeta častil. Ponižno te pro¬
sim, nadomesti vse moje pomanjkljivosti.

II. Potem, ko si se, dragi prijatelj!
tako lepo k molitvi pripravil, začni v
Božjem imenu svojo molitev ter moli,
kolikor zamoreš, prav pobožno. Gotovo
bi rad vedel, katera molitev je pobožna,
torej dobra. Da se tvoja molitev resnično
pobožna imenovati more, je potrebno
prvič, da pazno, in drugič, da goreče
moliš.

1. Česa je pa treba, da se more
od tvoje molitve reči, da je pazna?
Paziti moraš na besede, katere izrekuješ ;
na pomen besedi in na zapopadek cele

24

molitve; paziti moraš poslednjič pa tudi
na Boga, s katerim med molitvijo go¬
voriš. Sedaj premisli, kdaj imaš vsako
teli treh pazljivosti.

a)  Prvo pazljivost pri molitvi imaš
takrat, kadar na vsako besedo paziš,
katero med molitvijo izgovoriš. Znano mi
je, dragi prijatelj! da tudi ti, ki si prav
močno mlačen in len za delo svojega
večnega zveličanja, vendar le včasih moliš.
Ali kakošna je tvoja molitev, če si tako
hudo mlačen? Taka je, da se Bogu
usmili! Ti želiš prav v kratkem času svojo
molitev dokončati, zato ker ti je vsaka
nekoliko daljša molitev vselej zoprna, in
tudi zato, da bi ž njo mnogo dragega
časa ne zgubljal, ter več časa imel za
posvetna opravila. Kako tedaj moliš večji-
del, o mlačni kristijan? Besede pri mo¬
litvi tako naglo izrekuješ, da ti skoro
sape zmanjkuje; zato pa tudi nekaterih
besedi med molitvijo ne izrekuješ, ampak

25

jih izpuščaš, druge pa le na polovico iz-
rekuješ. Kako sodbo izrečeš čez tako
svojo hitro molitev, o mlačni kristijan!
Da boš ložej pravo sodbo čez njo izreči
zamogel, te vprašam: Kaj bi ti storil s
človekom, kateri te je kake reči prosit
prišel, pa svojo prošnjo s toliko naglostjo
izgovarja, da nekaterih besedi celo ne
izreče, druge pa le na polovico, tako,
da ga ti še razumeti ne moreš, kaj od
tebe želi? Ali bi uslišal tako nesramnega
človeka, in mu dal, česar te prosi? Od¬
govoriš: Kako mu hočem dati, ker se
tako nespodobno obnaša, in tako hitro
govori, da ga še ne razumem, kaj go¬
vori ? Glej, ravno tako nespodobno ti z
Bogom govoriš, kadar tako hitro moliš!
Tudi Bog se bo z nejevoljo od tebe
obrnil, in ti ne bo dal, česar ga prosiš.
Moli tedaj, ljubi kristijan ! raje bolj počasi,
da vse besede popolnem izgovoriti moreš.
Boljšo in Bogu prijetnejšo molitev opraviš,

26

če en očenaš lepo počasi in pobožno ob-
moliš, kakor ko bi ves rožni venec z naj¬
večjo hitrostjo in brez pazljivosti obmolil.

b)  Paziti moraš, dragi kristijan! dru¬
gič na pomen besedi ali cele molitve,
katero izgovarjaš. Paznost na pomen be¬
sede ali molitve je veliko večje vrednosti
pred Bogom, kakor pazljivost, da vsako
besedo popolnoma izgovoriš. Poleg besedi
sv. Brnarda so besede pri molitvi tisto,
kar je satovje, in pomen besedi tisto,
kar je sladki med v satovji. \ 7 endar pa
ta paznost ne tirja, da bi mogel ravno
na pomen vsake besede posebej misliti,
dovolj je, da misliš, kaj z vso molitvijo
Bogu rečeš. Kakor takrat, kadar s kakim
človekom govoriš, ne misliš, kaj z vsako
besedo rečeš, ampak le misliš, kaj mu z
vsem govorom poveš: ravno tako tudi
takrat, kadar z Bogom govoriš, ali moliš,
ni potrebno na vsako besedo posebej
misliti; dovolj je, da misliš, kaj z vso

27

molitvijo Bogu rečeš. Utegne se ti celo
prigoditi, zlasti kadar iz kakih bukvic
moliš, da vsake besede ne razumeš; ali
ne misli takrat, da zaradi tega ni tvoja
molitev dobra; če le tisto razumeš, kar
z vso molitvijo Bogu rečeš, je tvoja
molitev ravno tako dobra, kakor ko bi
tudi slehrno besedo dobro razumel. Ko
bi mogel na pomen vsake besede posebej
paziti, bi mogel pri vsaki besedi pre¬
molkniti, in njen pomen premišljevati,
kar bi pa tvojo molitev močno zdaljšalo.
Taka podaljšana molitev bila bi za-te
težavna, bila bi trpinčenje; česar pa
Bog od tebe ne terja. Le na pomen vse
molitve pazi, in dobra ter pazljiva je
tvoja molitev.

c)  Tretjo paznost imaš, kadar med
molitvijo na Boga misliš, s katerim go¬
voriš. Ta pazljivost je najboljša. Da to
pazljivost imaš, ni ravno treba, da bi
zapopadek vsake besede ali tudi vse mo-

28

litve popolnoma dobro razumel; dovolj
je, da imaš svoje misli pri Bogu, da ga
želiš častiti, prositi ali se mu zahvaliti.
Tako, na primero, majhen otrok Bogu
prijetno moli, če besede očenaša izgovarja,
dasiravno ne razume zapopadka ne po¬
sameznih besedi, ne vse molitve. Otrok
ima svoje srce pri Bogu, in ga želi
častiti, in zato je njegova molitev Bogu
dopadljiva, ker Bog le na voljo človekovo
gleda. Ta paznost je pri molitvi bistveno
potrebna, ker molitev je govor z Bogom.
Kakor moraš med govorom s človekom
na človeka paziti, s katerim govoriš, ravno
tako moraš med molitvijo na Boga pa¬
ziti, s katerim govoriš. Kateri ima pa med
molitvijo svoje misli radovoljno pri kaki
drugi reči, in ne pri Bogu, on v resnici
ne moli; zakaj on ne govori z Bogom,
ampak s tisto rečjo, na katero misli. Če
se pa zoper tvojo voljo med molitvijo
tvoje misli od Boga proč, in na kako

29

drugo reč obračajo in ti jih siliš, se
zopet od tiste reči proč, in k Bogu nazaj
obračati: tvoja molitev svoje vrednosti
pred Bogom ne zgubi. Če te torej med
molitvijo skušnjavec s posvetnimi mislimi
nadleguje zato, da bi ti sad dobre molitve
zgubil ali celo moliti nehal, nikar se
mu ne daj zbegati, da bi malosrčen
postal in molitev opuščal. Le zaupljivo
k Bogu zdihni, potoži mu svoj revni
dušni stan, ter ga prosi potrebne pomoči.
Mirno dalje moli, ravno tako, kakor ko
bi nobenih skušnjav med molitvijo ne
imel; tudi ne ponavljaj tistega dela mo¬
litve, pri katerem so te posvetne misli
motile; zakaj skušnjava in neradovoljno
razmišljenje molitvi nič ne škoduje. Bog
na tvojo dobro voljo gleda, ima usmiljenje
s tvojo slabostjo in tebi zavoljo Jezuso¬
vega zasluženja vse razmišljenosti med
molitvijo rad odpusti. Bog obvaruj, da
bi zavoljo razmišljenosti kdaj svojo mo-

30

litev opustil. Neka svetnica pravi: „Če
ne moreš s srcem moliti, pa z ustmi
moli; zakaj besede, katere usta izgovar¬
jajo, tudi srce ogrevajo."

2 .  Do sedaj si premišljeval, dragi
prijatelj! prvo lastnost pobožne molitve,
to je paznost; sedaj premišljuj še ne¬
katere nauke o njeni drugi lastnosti,
to je o gorečnosti pri molitvi. Ta last¬
nost je k pobožni molitvi tako bistveno
potrebna, da brez nje sama pazljivost
pri molitvi nič ne velja. Ker je tedaj go¬
rečnost pri molitvi bistveno potrebna:
gotovo želiš zvedeti, kaj ti je storiti, da
boš prav goreče molil. Da se bo to zgo¬
dilo, premišljuj od ene strani Božje po¬
polnosti ; od druge strani pa svojo ve¬
liko revščino in hudobijo. To premišlje¬
vanje bo storilo, da boš imel največje
spoštovanje, ljubezen in zaupanje do
Boga, in največjo žalost zaradi storjenih
grehov, sklenjeno s trdnim sklepom, Boga

31

nikdar več ne razžaliti. Pred Bogom se
boš najglobokejše poniževal in ga zaup¬
ljivo milosti prosil; in ravno ta dejanja
poniževanja, žalovanja in zaupanja bodo
storila tvojo molitev gorečo, torej pobožno
in dobro. Nikar ne misli, da le takrat
prav goreče moliš, kadar pri molitvi solze
točiš; dobro je sicer to, in take solze so
dar Božji, za katerega se Bogu zahvali,
ce ti ga da, ali potrebne niso solze go¬
reči molitvi; dovolj je, da pravo goreč¬
nost imeti želiš, za-njo Boga prosiš in
se pred Bogom ponižuješ, ker je nimaš.
Moreš celo takrat prav goreče moliti,
kadar si poln znotranje mrzlote in suhote.
Nikar ne žaluj torej, da pogostoma go¬
rečnosti pri molitvi ne občutiš, ampak
da se čutiš med molitvijo vsega mrzlega
in suhega; saj so mogli pogostoma tudi
največji svetniki Božji med molitvijo
mrzloto in suhoto srca občutiti; ali za¬
radi tega ni bila njih molitev nič slabejša,

32

ampak Bogu še veliko prijetnejša, kakor
takrat, ko so med molitvijo najveejo go¬
rečnost in tolažbo v srcu občutili. Sveta
Terezija uči, da je najboljša tista molitev,
katero kristijan takrat opravlja, ko se v
največji dušni suboti in mrzloti znajde.
Rekla je, da taka molitev dušo v čednosti
najbolj pokrepča, ker jo pred Bogom naj¬
bolj ponižuje. Boljše je pa, poleg njenih
besedi se pred Bogom poniževati, se v
njegovo sv. voljo izročevati, in mu svoje
trpljenje darovati, kakor pa zaradi no¬
tranjega veselja ali tolažbe med molitvijo
solze pretakati. Bog obvaruj, da bi ti,
dragi prijatelj! kedaj zaradi dušne suhote
molitev opustil. Kadar se ti bo prigodilo,
da ne boš med molitvijo nobenega no¬
tranjega veselja, nobene tolažbe imel,
nasproti pa boš veliko mrzloto in suhoto
občutil, ali da te bodo celo ostudne
skušnjave zoper Boga in njegove svet¬
nike med molitvijo nadlegovale: ravno

33

tako veselo in mirno molitev podaljšaj;
kakor ko bi največi tolažbo v srcu ob¬
čutil; in Bog, kateri tvojo resnično
dobro voljo vidi, bo nad tvojo molitvijo
največe dopadajenje imel, ter ti jo z
obilnimi milostmi poplačal. To resnico
si dobro zapomni: Kdor prisrčno želi
goreče moliti, in se zaradi tega pred
Bogom ponižuje, ker ne more tako goreče
moliti, kakor je dolžan in kakor bi rad,
on Bogu prijetno, čeravno od skušnjav
nadlegovan moli. Če je volja resnično
dobra, je potem tudi molitev resnično
dobra in Bogu prijetna.

Ljubi kristjan! ravnaj se, kolikor
moreš, pri vseh svojih molitvah po na¬
vedenih vodilih, da boš vselej pobožno
molil, s svojo pobožno molitvijo Boga
častil, sebi pa vse potrebne milosti od
njega sprosil. Ker je pa pobožna molitev
največji dar Božji, obrni se vselej pred
molitvijo k Bogu ter reci: Ponižno te

Duša spok. 3

34

prosim, milostljivi Oče nebeški! daj mi
dar pobožne molitve, da bom mogel tako
moliti, da boš ti po svoji neskončni mi¬
losti mojo molitev vselej uslišal, ter mi
dal vsega, cesar za dušo in telo, za se¬
danje in prihodnje življenje potrebujem,
in me rešil greha, in vsega zlega na
duši in na telesu po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Druga zapoved Božja.

Prvi prigovor.

O ostudnosti smrtnega greha.

Dragi prijatelj! ali veš, kedaj da
smrtno grešiš? Takrat, kadar Božjo za¬
poved v veliki reči vedoma in radovoljno
prelomiš. Ali pa tudi kedaj prav dobro
premišljuješ, kako predrzno z Bogom
takrat ravnaš, ko mu pokorščino odrečeš?
Ne govore sicer tvoja usta, ampak tvoja

35

dela vselej tako-le govore, kadar grešiš:
Kdo je tisti Bog, da bi mu jaz služil;
jaz sem sam svoj Gospod? Meni nima
nihče nič zapovedovati; jaz mu ne bom
služil! Strašno ti je, dragi prijatelj! po¬
slušati take bogokletske besede; ali vedi,
da nič drugače tvoja dela ne govore
takrat, kadar grešiš. Dalje govoriš, ne¬
srečni grešnik! Bogu tako-le: Ti mi za¬
poveduješ rekoč: Verovaj v enega samega
Boga, jaz pa verujem raji, kar me laž-
njivi preroki in zapeljivci uče. Ti zapo¬
veduješ: Ne imenuj po nemarnem Božjega
imena! jaz pa tolikokrat tvoje sveto ime
brez potrebe izgovarjam, ali pa še celo
preklinjam. Ti zapoveduješ: Posvečuj
praznik! jaz pa ob nedeljah in praznikih
največ grehov storim. Ti zapoveduješ:
Spoštuj očeta in mater! jaz jih pa jezim
in zaničujem vsak dan. Ti zapoveduješ:
Ne ubijaj! jaz pa sebe in bližnjega
oškodujem na duši in na telesu s pija-

3 *

36

nostjo, nezmernostjo, z jezo in sovraštvom.
Ti zapoveduješ: Ne prešestvaj! in vendar
jaz nečistujem. Ti zapoveduješ: Ne kradi!
jaz pa drugim krivico delam, kradem,
ali jih prekanim, če le morem. Ti za¬
poveduješ: Ne govori krive priče! in
vendar se mnogokrat lažem, opravljam
in obrekujem svojega bližnjega. Ti za¬
poveduješ: Ne želi svojega bližnjega žene;
ne želi svojega bližnjega blaga! in vendar
je moje srce napolnjeno z nečistimi že¬
ljami in nevoščljivostjo. K srcu si vzemi
o grešnik! kako v vseh zapovedih Bogu
ravno nasproti delaš. Kar on hoče, nočeš
ti; kar on noče, hočeš ti. Ali morebiti
v svojih grehih ne praviš: Jaz nočem
Bogu služiti; jaz mu ne bom pokoren!
— Jaz ne maram za Boga, meni je greh
ljubši in meseno poželenje, kot Bog; jaz
se ne bojim njegovega pekla! Jaz šene
zmenim za njegove zapovedi; jaz se
smejam njegovi jezi; jaz ne maram za

37

ujegovo ljubezen; jaz zaničujem njegovo
sovraštvo; jaz ne potrebujem njegovega
plačila; jaz se ne tresem pred njegovo
šibo!! Strašne besede, kdo jih bo po¬
slušal ? Ali ni to grozovito ? Ali ni to
čez vse pretresljivo? Pa mi boš odgo¬
voril : Saj nikoli taeih besedi ne govorim!
Pes je, prav imaš, da nikoli nisi tako
bogokletsko govoril; ali tvoja dela, o
grešnik ali grešnica! kadar vedoma kako
Božjo zapoved prelomiš, vselej tako pre¬
drzno in bogokletsko govore. Ali ni tedaj
tvoj greh najhujša nepokorščina, naj-
ostudnejša nehvaležnost do Boga? Da boš
to resnico še bolj spoznal, premisli sedaj
nekoliko bolj natančno, kdo je ta,
katerega z grehom žališ, in kdo
si ti, ki ga žališ.

1. Kdo je ta,  katerega z grehom
žališ? On je tvoj najmogočnejši Gospod.
Če je pa on tvoj najmogočnejši Gospod,
si dolžan ga častiti. Bog sicer ne po-

38

trebuje tvojega češčenja, o človek! k svoji
večni sreči, ker sam v sebi in zavoljo
samega sebe največo čast ima; ali dolžan
si tudi ti njegovo velikost, njegovo po¬
polnost in druge njegove najlepše last¬
nosti poveličevati; in ravno zato te je
Bog vstvaril, in če to svojo najimenit¬
nejšo dolžnost vselej zvesto spolnuješ,
si večno veselje in zveličanje v nebesih
zaslužiš. Ce pa te svoje dolžnosti, o
kristjan! ne spolnuješ, ampak Bogu čast
in pokorščino odrečeš: tako zaničuješ
njegovo vsegamogočnost, ker bi ji rad
nasprotoval; njegovo vsegavidijočnost, ker
bi se ji rad skril; njegovo pravico, ker
bi se ji rad odtegnil; ti zaničuješ sploh
vse njegove popolnosti, ker bi jih rad
tajil. In če vse Božje popolnosti zaničuješ,
le premisli, ali ne zaslužiš večnega po¬
gubljenja? Ti, o kristjan! si dolžan Bogu
tudi s tem svoje češčenje pokazati, da
ga čez vse ljubiš, da ga bolj čislaš,

39

kakor vse stvari Božje, bolj kakor vse tebi
najljubše in najprijetnejše reci. Ti, o
grešnik! pa pregrešno veselje, malopridni
dobiček bolj čislaš, kakor Božjo prijaznost
in ljubezen. Judež Iškarjot je velikim du¬
hovnom rekel: Kaj mi hočete dati, in jaz
vam izdam svojega Učenika? in izdal gaje
za trideset srebrnikov. Grešnik! ti si pa
Boga, ti si Jezusa Kristusa za veliko ma-
nji ceno izdal; prodal si ga samo za nasi-
tenje svojega hudega poželenja. Ko je Pilat
judom z nedolžnim Jezusom vred predstavil
tudi malopridnega tolovaja Barabo, mislil
je, da bodo za nedolžnega Jezusa pro¬
sili. Ali j udje so vpili: Daj nam Baraba;
in ko jih je dalje vprašal: Kaj naj pa z
Jezusom storim? so vsi z grozovitnim
glasom kričali: Križaj ga, križaj ga!
Gotovo si ti, o grešnik! v svojem srcu
ves nevoljen nad vpitjem judovskim, ker
so razbojnika Barabo višje, kot nedolž¬
nega Jezusa cenili, pa ne pomisliš, da

40

je tvoje dejanje v nekem pomenu ostud-
nejše, kakor vpitje judovsko; zakaj tisto,
kar ti višje ceniš, kakor Jezusa, ni kak
človek, marveč je veliko manjše cene,
je namreč tvoje meseno poželenje, tvoj
napuh, tvoja lakomnost, ali sicer kako
hudo nagnenje. Judje tudi niso Jezusa
prav dobro za Boga spoznali; ti ga pa
spoznaš prav dobro za svojega Boga
in za svojega Zveličarja; in vendar
ga z grehom v svojem srcu vnovič kri¬
žaš! S čem boš tedaj mogel njemu stor¬
jeno zaničevanje izgovarjati? Ali boš
kedaj mogel dovolj solz pretočiti zavoljo
tolikega greha, zavoljo tolikega zaniče¬
vanja Božjega? Ali pa morebiti misliš,
da bo pravični Bog to zaničevanje svojega
neskončnega veličastva brez kazni pustil?
Da boš svojo predrznost še bolj spoznal,
premisli naslednje vprašanje: Kaj bi ti
rekel, ko bi videl podložnika pred svojega
mogočnega kralja stopiti in ga kar je

41

mogoče ostudno zaničevati in žaliti? In
kaj misliš, da bi kralj s takim predrznim
svojim podložnikom storil? Ali misliš,
da bi se hudo nad njim ne maščeval, in
ga ostro ne kaznoval? Gotovo bi pre-
drznežu svojo srditost občutiti dal. In
premisli, tako ravnaš ti, o grešnik! s
svojim Bogom; ti ga vpričo in pred
njegovim obličjem zaničuješ! In kaj je
najmogočnejši cesar v primeri z Bogom?
Le slaba stvar Božja je. Kolika je tedaj
tvoja predrznost, o grešnik! če se ne
bojiš Boga žaliti in zaničevati.

2. Premisli še dalje, o grešnik!
kdo je tisti, katerega z grehom žališ. On
je tvoj največi dobrotnik. Ali je pa res¬
nično Bog tvoj največi dobrotnik? Kaj
dobrega ti je že dal? Vse, kar si, in
kar imaš. On ti je dal močno in zdravo
telo, On tudi vedno čuje nad njim, in
ga obvaruje toliko nevarnosti, v katerih
bi se lahko poškodovalo; On zapoveduje

42

zemlji, da rodi svoj sad in ti daje po¬
trebni živež. On ti je dal dušo ozaljšano
z umom in prosto voljo in podobno njemu
samemu; On pošilja dobre ljudi, kateri
za tvoje zveličanje skrbe; še več: On je
poslal iz nebes na zemljo in ti dal svo¬
jega edinorojenega Sina; in ta Sin Božji
ti je dal svojo sveto rešnjo Kri in svoje
zasluženje. Za vse te dobrote pa Bog od
tebe nič druzega ne terja, kakor da nje¬
govo sveto voljo spolnuješ, in vse svoje
dušne in telesne moči v Njegovo čast
in v svoje zveličanje obračaš. Kaj pa
storiš ti, o nehvaležni kristjan! z močmi
tebi od Boga podarjenimi? Ti svoje
zdravje in življenje, vse svoje dušne in
telesne moči v razžaljenje njega obračaš,
ki ti jih daje; ti se njegovih darov, ka¬
kor orožja zoper njega poslužuješ. Bog
Oče ti je dal svojega Sina, in Sin Božji
ti je dal svojo sveto rešnjo Kri, svoje
zasluženje. Ti pa Sina Božjega in nje-

43

govo sveto rešnjo Kri zaničuješ in z no¬
gami teptaš! Ti delaš ravno to, kar je
bilo vzrok njegove smrti, in ker ga v
resnici več križati in umoriti ne moreš,
ga v svojem srcu križaš in moriš, kakor
sv. Pavel piše: „V svojih srcih si sami
križajo Sina Božjega." O grešnik! ali je
tvoj Bog to od tebe zaslužil? Ali te je
kdaj razžalil, ti kaj hudega storil? O,
nikoli te ni razžalil, nikoli ti ni nič hu¬
dega storil: le dobro ti želi, le dobrote
ti deli. Zakaj tedaj tako grdo s svojim
Bogom ravnaš? Ali ne ravnaš z Bogom,
ki te ljubi, veliko ostudnejše, kakor s
svojim sovražnikom? Ali ni to nehvalež¬
nost, katera zasluži, da bi jo vedno ob¬
jokoval? Po pravici toži Jezus Kristus
sam čez tvojo nehvaležnost z besedami
svete cerkve: „Moje ljudstvo! kaj sem
ti storil? ali s čem sem te žalil? odgo-
v ori mi! Rešil sem te iz egiptovske
(satanove) sužnosti; ti mi pa (s svojimi

44

grehi) težki križ nakladaš; z mano (svo¬
jim mesom in svojo krvjo) sem te na-
sitoval, ti mi pa (z grehi) žolča daješ;
kraljevo ljudstvo (otroka Božjega) sem
te storil, ti me s trnjem (z grehi v no¬
vic) kronaš ; življenje sem ti dal, ti me pa
križaš!

Ti nehvaležni grešnik! ravno tako ostudno
z Bogom ravnaš, kakor je Bazilij, strašni cesar
v jutrovi deželi, z rešiteljem svojega življenja
ravnal. Ta neusmiljeni cesar zagleda nekega
dne na lovu srno čudne velikosti, teče proti
njej, in jo hoče prebosti. Ali krepka zver ga na
roge natakne, visoko vzdigne, ter misli z vso
močjo ob tla treščiti. V veliko srečo cesarjevo
se pripeti, da plemenitaš še o pravem času na
mesto pride, zapazi največjo nevarnost, v ka¬
teri se znajde cesarjevo življenje, hitro priskoči,
srno z mečem umori in cesarja gotove smrti
reši. Kdo ne bi mislil, da bo cesar rešitelja
svojega življenja prav bogato poplačal? Ali
kako ga je poplačal? Tako, da je ukazal glavo
mu odsekati. Prevzetnež ni hotel nikogar na
svetu trpeti, kateremu bi moral hvaležen biti;
torej si je zmislil, da je plemenitaš hotel takrat

45

cesarja samega umoriti, ko je divjo zver z me¬
ta mahnil in umoril. Komu se ne gnjusi nad
grdo nehvaležnostjo tega cesarja? Ali glej, o
grešnik! že veliko bolj ostudno in nehvaležno
ravnaš ti s svojim Bogom.

Tvoj Bog te je s svojo smrtjo na
križu večne smrti rešil, in ti ponavljaš
ravno taka dela, zaradi katerih je moral
on umreti, ti ga s svojimi grehi vnovič
križaš. Jenjaj, o grešnik! tako nehva¬
ležno s svojim Bogom ravnati.

3. Še bolj razvidno se pokaže pre¬
drznost tvoja, o grešnik! če premisliš,
kdo da si ti, ki se predrzneš Boga ža¬
liti ! Ti si goli nič proti Bogu; za vsak
trenotek svojega življenja imaš le Bogu se
zahvaliti, ker vedi, da tisti hip, ko bi ti
on odtegnil svojo roko, razpadel bi v
tvoj nič, iz katerega si izšel. Ti si tedaj
vedno ves v Božjih rokah, popolnoma v
Božji oblasti. Bog te drži in nosi v svo¬
jem naročji; on, kateri z močjo svoje
besede vse ohranuje, te drži na tanki

46

niti življenja nad peklenskim breznom;
on te more vsak čas pokončati in pogu¬
biti, on te more vsak čas v peklensko
brezno pahniti. Kolika je tedaj tvoja
predrznost in neumnost, ko se ne bojiš
njega žaliti in zaničevati! Kaj bi ti,
dragi prijatelj! rekel, ko bi videl kakega
človeka, da zaničuje tistega, kateri ga s
svojo močno roko nad kakim breznom
drži, in ima njegovo življenje popolnem
v svoji oblasti? Kekel bi, da je ob pa¬
met prišel, in ne smilil bi se ti, ko bi
ga zaničevani sovražnik iz svoje roke iz¬
pustil in v brezno treščil. Premisli, o
grešnik! to je tvoja podoba; tako ti
ravnaš s svojim Bogom! Če si tedaj
njega z žaljenjem in zaničevanjem sebi
sovražnika storil, kako moreš še mirno
in brez skrbi v svojih grehih živeti; se
ne bati, da bi te v peklensko brezno
treščil; in še dalje odlašati, se s svojim
razžaljenim Bogom spraviti?

47

Da boš še bolj dobro spoznal, o
kristjan! kako ostuden, pa tudi kako
nevaren je tvoj stan, če v smrtnem
grehu živiš, pojdi z menoj v duhu tje
v jeruzalemsko mesto, tje na oljsko
goro, in glej, kaj se tam godi! Silno
žalosten klice Sin Božji: „Moja duša je
žalostna do smrtives  slab na zemljo
pade, in ko moli, mu krvave kaplje iz
života na zemljo teko. Kaj je Sina Bož¬
jega s smrtno žalostjo napolnilo, in sto¬
rilo, da je krvav pot potil? Morebiti,
ker je videlo njegovo Božje oko že v
tej uri vse grozovite bolečine, njemu
namenjene in strašno smrt na križu, se
je pri tem pogledu njegova človeška na-
tora zgrozila in čudno prestrašila? Ta
ni najimenitnejši vzrok njegove žalosti.
Najimenitnejši vzrok njegove neizrek¬
ljivo velike žalosti so po besedah pre¬
roka Izaija, grehi vseh ljudi, torej tudi
tvoji grehi, katere mu je njegov raz-

48

žaljeni nebeški Oče naložil, in poleg be¬
sedi sv. Brnardina je zlasti ta najime¬
nitnejši vzrok njegove žalosti, ker je
videlo njegovo Božje oko, da premno¬
gim ljudem tudi po njegovi smrti ne bo
mar, se greha varovati; da nesrečni
grešniki ostudnosti greha in svoje naj¬
večje predrznosti ne bodo spoznali in se
ga ne varovali; in da pri vsem njego¬
vem trpljenji bo vendar veliko duš po¬
gubljenih. O, kako trdovratno je tedaj
tvoje srce, o grešnik! če hočeš še greh
ljubiti, še dalje v grehu živeti in Boga
žaliti! Uči se saj iz žalosti, katero greh
Bogu stori, kako veliko žalost in bolečino
bi imel tudi ti nad svojim grehom v
srcu občutiti; uči se pa tudi, kako ne¬
varno je odlašati z razžaljenim Bogom
se spraviti!

Nesrečni grešnik! če je tvoje srce tako trdo¬
vratno, da se ne da k pokori omečiti, poslušaj
še naslednjo povest:

49

Živel je pred davnimi časi tudi tako
trdovraten grešnik, da ga nobena resnica svete
vere ni zamogla k pokori pripeljati, in ta je bil
Bulgarski kralj Bogoris. Ko je sv. Metod, slo¬
vanski apostelj, to zvedel, je sklenil mu s sli¬
karijo k spreobrnjenju pomagati. Kralj mu ukaže
prav strašne reči slikati ali malati. Ne da bi
mu bil lov in prav strašne divje zverine na¬
slikal, kakor je bil kralj ukazal, naslikal je ve¬
liko in strašno podobo poslednje sodbe. Vse,
kar je bilo na tej podobi videti, je bilo strašno
in grozovitno. Nebo je bilo prevlečeno s črnimi
oblaki, zemlja vsa v ognji, in morje rudeče,
kakor kri; sodnji stol večnega Sodnika v ob¬
lakih med bliski, na katerem je sedel srditi
ostri Sodnik, in angelji brez števila okrog njega,
pripravljeni na njegovo povelje dobre od hu¬
dobnih ločiti. Videti je bila planjava, na kateri
so stali ljudje v strahu čakajoči, na katero stran
jih bodo angelji postavili. Videti je bilo peklensko
brezno kakor ognjeno morje in v njem so ča¬
kali hudobni duhovi nesrečnih zavrženih duš,
katere bodo vekomaj trpinčili v peklu. Kralj se
Pri premišljevanji teh strašnih reči spreobrne,
se da v sv. veri podučiti in krstiti, ter zvesto
Po sv. veri živi.

Duša spot.

4

50

Boj se tudi ti, o grešnik, sodbe Božje;
zakaj strašna bo za-te, če se ne spre¬
obrneš! Ker se pa iz svoje moči spre¬
obrniti ne zamoreš, torej zdihni k Jezusu,
rekoč: O ljubi Jezus! kateri si pri pogledu
ostudnosti smrtnega greha na oljski gori
kervav pot potil, ter smrtne bridkosti in
žalosti občutil, odpri meni ubogemu greš¬
niku moje dušne oči, da bom ostudnost
smrtnega greha prav spoznal; dodeli mi
tudi svojo mogočno pomoč, da vse, tudi
smrt raji pretrpim, kakor še kedaj tebe
svojega Boga, svojega naj večjega do¬
brotnika z enim samim smrtnim grehom
razžalim.

Drugi prigovor.

O prelclinjevanju.

Kletev je splošna pregreha; ona se
sliši povsod, po polji in po cestah, po
hišah in hlevih. Kolnejo mladi in stari,

51

moški in ženske, celo otroci, ki se še
prekrižati ne znajo, kolnejo, da človeka
groza in strah spreleta. Dragi prijatelj!
morebiti kolneš tudi ti? Da boš ostud¬
nost in škodljivost kletve bolj spoznal,
dobro premisli, da ona žali Boga, po-
hujša bližnjega in škoduje tudi prekli-
njanemu in preklinjevalcu na duši in na
telesu.

I. Naj poprej premisli, kdaj da se z
grdo kletvinjo pregrešiš? Takrat kolneš,
kadar v nejevolji, jezi, togoti, v norčiji
ali iz navade svete besede, na primero
zakrament, krst; ali pa ostudne besede,
na primero hudič, vrag, zlodej, škratelj
izgovarjaš. Kolneš tudi, kadar v jezi
sebi ali bližnjemu z besedo kaj slabega
voščiš, na primero „hudič te vzemi",
»strela naj te ubije". Boga pa še po¬
sebno preklinjaš, kadar rečeš: „Bog ni
pravičen, ker to in uno pripušča; Bog
ni usmiljen, ker mi ne dsl, česar ga

4 *

52

prosim." Boga tudi preklinjaš, kadar
preklinjevaje Jezusovo Božje ime, ali
sv. zakramente izgovarjaš; pa tudi ta¬
krat, kadar človeka, živali ali kako drugo
Božjo stvar, postavim: vreme, letino kol-
neš, in grajaš Božjo modrost, katera vse
prav stori. Še strašnejša je tvoja kletev,
kadar v nesreči kolneš, kadar se ti kaj
po volji ne zgodi; zakaj vedi, da brez
Božje volje tudi las z naše glave ne
pade.

Sedaj pa premisli, o kristjan! kako
močno s kletvijo Boga žališ. Če ti s pre-
klinjevanjem tudi Boga kolneš, je tvoja
kletev vselej velik ali smrten greh; zakaj
premisli, kaka predrznost je, če se ti,
ki si prah ali črv zemlje, zoper naj mo¬
gočnejšega Gospoda nebes in zemlje
vzdigneš in ga zaničuješ. Premisli, ali
se dobi tak predrzen hudodelnik, da bi
si upal svojega sodnika takrat v obraz
zaničevati, ko on ravno čez njega sodbo

53

sklepa? Ali dobro si zapomni, da si ti
preklinjevalec tak predrzen kudodelnik,
ko veruješ, da je pri tebi Bog pričujoč,
ki te vidi in sliši, in ima oblast, te pri
tej priči v pekel pahniti, in ti se vendar
ne bojiš ga v obraz zasramovati in za¬
ničevati. Kadar se čez vreme togotiš in
kolneš, ker zoper tvojo voljo dež gre;
ker ti je toča žito potolkla, ali ga slana
posmodila; takrat začneš vsegamogočnega
Boga naravnost iz njegovega sedeža pe¬
hati in ga sem ter tje suvati, rekoč:
Tvoje gospodarstvo, o Bog, ni nič vredno!
zakaj vendar tako ne gospodariš, da bi
deževalo, solnce sijalo, kadar ravno jaz
hočem? Kdo pa se sme predrznih pre¬
klinjati, kar Bog stori? Zatorej premisli,
kako naglo in hudo je pravični Bog ta¬
kega grešnika kaznoval!

Kmet je o času košnje v krčmi deževno
vreme grajal, in hudo zoper Boga godrnjal, da
sena ni mogel sušiti. Ko domu pride, omolkne,
oslepi in v malih dneh umrje.

54

Kadar pa preklinjaš svojega bližnjega in
se nad njim ne moreš zmaščevati, kakor
želiš, pa sklicuješ sedaj Boga, sedaj pe¬
klenske pošasti, da bi se zmaščevale ne
le nad premoženjem, ampak celo nad
dušo in telesom tvojega bližnjega! Pre¬
misli, ali ni to strašna hudobija, če člo¬
veka, katerega je vendar Bog po svoji
podobi vstvaril, preklinjaš, vragu izdajaš
in ga s hudičem obkladaš? Kadar svo¬
jega bližnjega ali kako žival preklinjaš,
hočeš, da bi dobrotljivi Bog bil tvoj
berič, trinog in rabelj. Sveti Avguštin
pravi: „Gotovo je, da noben sodnik hu-
dodelnikov nikoli sam ob glavo ne devlje,
da le obsodi, kako in kdaj naj se umori,
in se zgodi. Le beriči in rabelj ni se mo¬
rajo s takimi ljudmi pečati; preklinje-
valec pa vse to od svojega Boga terja,
ter mu tako zapoveduje: Tega tukaj s
s strelo pokončaj, unega po hudiči od¬
pelji. Oh, kristjan! kaj si zamoreš še

55

strašnejšega misliti, kot tako predrzno
govorjenje? In vendar kako pogostoma
se sliši! V peklu se sliši, da zavrženi
Boga vekomaj preklinjajo; če tedaj sedaj
v življenji tako govoriš, kakor pogubljeni
v peklu, boš tudi po smrti v njih večno
tovarišijo prišel, kakor priča sv. apostelj
Pavel, ki pravi: „PreklinjevaIci ne bodo ni¬
koli nebeškega kraljestva posedli." I. Kor.
6 , 9 . 10 .

II. Premisli dragi prijatelj: zakaj da
je kletev še posebno velik greh? Zato,
ker ž njo svojega bližnjega pohujšaš. Od
kod izvira, da ni skorej greha na svetu,
kateri bi bil tako pogostoma razširjen po
širokem svetu, kakor kletvinja? Od tod,
ker se preklinjevalci ne varujejo prekli¬
njati vpričo nedolžnih otrok. Le en pre-
klinjavni hlapec naj bo pri hiši, ali pa
sosed v vasi, hitro bo vsa mladina po
vasi klela. Ničesar se človek tako lahko
ne nauči kakor kletve; in če ravno v

56

tujem jeziku kaj druzega ne znaš, po
madjarsko ali nemško kleti le vendar
znaš. Gorje pa svetu zavoljo pohujšanja !
Ne trpi tedaj, o krščanski gospodar! da
bi družina vpričo otrok klela; če se kateri
preklinjalni posel na tvoje svarjenje precej
ne poboljša, brez usmiljenja ga od svoje
hiše odpravi; ravno tako posvari vsacega,
kteri se predrzne vpričo tebe preklinjati;
svoje otroke pa ojstro strahuj, kadar za-
kolnejo. Naj strašnejši pa je slišati, kadar
starši svoje otroke kolnejo. Krščanski oče,
mati! ali tudi pomisliš, kaj s tem delaš,
ko svoje otroke kolneš? Ne grešiš samo
za-se, ampak zapeljuješ in pohujšuješ
tudi svoje otroke. Otroci te slišijo, in
kolnejo v vsaki jezi ravno tako, kot ti,
ker so se od tebe kleti naučili. Tvoje
kosti bodo že vtretjič v grobu prekopane,
in še bodo tvoji otroci od tebe pohuj¬
šanj kleli, in zopet svoje otroke kleti
učili.

57

III. V tretjič premisli, da kletev ško¬
duje na duši in na telesu tistemu, kate¬
rega kolneš, in tebi, ki kolneš.

1. Vprvič kletev škoduje njemu, kate¬
rega kolneš. Ti, o togotni mož, kolneš
svojo ženo, in jo zdajaš smrti in hu¬
demu, in Bog ti jo bo vzel, ko jo boš
najbolj potreboval. Naj večkrat in naj
strašnejše se pa spolnuje kletev in ro¬
tenje staršev nad otroci. Zatorej te lepo
prosim : 0 krščanski oče ali mati! nikdar
ne kolni svojih otrok, ker kaj lahko bi
se zgodilo, da bi se kletev v tvojo in
tvojih otrok strašno nesrečo dopolnila; kar
ti spriča naslednji žalostni in strašni zgled:

Mlada, pridna deklica v vesprimski stolici
na Ogerskem je že več let na neki ondotni
grajščini pri nekakem vrtivnem stroju ali mašini
delala in preživela je svojo staro mater, hudo-
voljno, prepirljivo žensko z delom svojih rok.
Neko jutro odpravi le-ta nečloveška mati svojo
hčer za neki nič s strašno kletvinjo: »Naj ti že
enkrat roko stare!« In res se naslednje dni to

58

strašno zakletje spolni. Ubogo dekle se namreč
spodtakne na skladnem podu, seže z desnico v
kolesa, in ko bi trenil, zgubi roko do zgornjega
člena. Nezdušna mati pečenje svoje vesti z obup-
ljivim izdajanjem zadušuje, pridna hči pa svojo
mater s tem tolaži, da ji tudi le s samo levo
roko zamore kruh služiti.

0 krščanski oče ali mati! lepo in v
imenu Jezusovem te prosim: Ne bodi

vendar tako neusmiljen do svojih lastnih
otrok, kakor je bila ta nenaravna mati;
ako se otroci v čem pregreše, nikar ne
kolni, ampak posvari jih z lepo, ako to
ne zda, z ostro, ako še to ne zda, strahuj
jih; zmeraj pa za nje moli, ker to je
modro, tebi in otrokom v zveličanje. Saj
pravi sv. Duh: „Očetov blagoslov otrokom
hiše utrjuje, materna kletev pa jih do
tal podira." Sir. 3, 11. O dragi otrok!
kako močno se mi torej smiliš, ki take
starše imaš, da te preklinjajo. Pomisli
naslednjo prigodbo, kako nesrečen po¬
staneš lahko zarad kletve svojih staršev :

59

K sv. Frančišku Salezijanu so svoje dni
hudobnega sina pripeljali, da hi ga kaj po¬
svaril. Sv. mož mladenča prav lepo uči; ko pa
zve, da je hudobneža lastna mati zaklela, milo
zajoka ter reče: Oh to je hudo, ter ga je kar
spred sebe spustil. Sin je potem nesrečne smrti
umrl, in tudi mati je zarad žalosti umrla.

Premisli, krščanski oče ali mati! da
je naš Odrešenik vso svojo drago kri
prelil zato, da bi bili tvoji otroci večno
zveličani. Premisli, da jim je Bog an-
gelje varhe dal, kateri so jih dosedaj že
mnogo nesreč in nevarnost na duši in
telesu rešili; zakaj hočeš ti njih duše iz
Jezusovega naročja vzeti, iz njegovih
svetih ran hudobno iztrgati, jih satanu
izročiti, in v peklensko brezno pahniti,
da bi nebeškega petja nikoli ne slišali,
in se med angelji tam gori v nebesih
nikoli ne veselili? Zakaj jim hočeš s
svojo kletvijo pa tudi vso časno srečo
odvzeti, in jih v časno nesrečo pahniti?
O krščanski oče ali mati! če si imel do-

60

sedaj to nesrečno navado, svoje otroke
kleti, opusti jo, in moli v prihodnje za
vse svoje, dobre in hudobne otroke, da
se bodo hudobni poboljšali in tako vsi
blagoslovljeni zavoljo tvoje molitve tukaj
na zemlji srečni in po smrti se vekomaj
v nebesih veselili.

2 .  Kletev škoduje tudi tebi, o pre-
klinjevalec! in sicer na duši in na te¬
lesu. 0 tej resnici se lahko prepričaš iz
besedi sv. pisma, ki pravi: „Kadar hu¬
dobnež hudiča preklinja, sam svojo dušo
preklinja. 1 * Sir. 21 ,  80. Dalje pravi sveto
pismo: „Ljubil je kletev, in ga bo za¬
dela : blagoslova ni hotel, torej se od
njega odmika. Oblekel je kletvinjo kakor
oblačilo, in šla je kakor voda v njegovo
osrčje, in kakor oglje v njegove kosti.
Bodi mu torej (prekletstvo) kakor obla¬
čilo, s katerim je odet; in kakor pas, ki
je zmeraj ž njim opasan.“ Ps. 108,
18. 19. Iz teh besedi lahko spoznaš, o

ei

preklinjevalec! da si od zvunaj in od
znotraj ves podvržen maševalnim šibam
Božjim, katere ne bodo prizanesle ne tvoji
duši, ne tvojemu telesu. Ce ti na pri¬
mero kolneš svete zakramente, v katerih
si od Boga že obilno milost prejel, ali
se ti ni bati, da boš v kazen svoje kletve
enkrat brez svetih zakramentov umrl?
Ce ti precej zjutraj, ko vstaneš, kleti
začneš, in potem ves ljubi dan prekli¬
njaš, ali se smeš čuditi, da ves tvoj trud
in vse tvoje trpljenje, vsa tvoja pridnost
in delavnost tebi nobene koristi, nobe¬
nega dobička ne prinese; da ti, predno
kaj pridobiš, zopet iz svoje roke zgubiš,
da ti nekako uide in zgine, kakor sneg
na solncu, ali kakor vosek na ognju? To
pride vse od tod, ker ni blagoslova Bož¬
jega pri tvojem trpljenji. To resnico po¬
trdi sv. Alfonz Ligvorijan, ki pravi: „Pre-
klinjevalec, nikar se ne pritožuj, da pri
vsi svoji pridnosti in delavnosti vendar

62

le pomanjkanje in revščino trpiš; nikar
se ne huduj, da ti nesreča povsod za
petami stoji. Kako ti zamore in sme
vsegamogočni Bog tvoje delo in tvoje
njive blagoslavljati, ker je vse s prekli-
njevanjem pognojeno ? Ali zamore usmi¬
ljeni Bog tvojo molitev uslišati takrat,
ko ga ž njo blagoslova prosiš, ko sedaj
moliš, in kmalo potem zopet kolneš?“
Ze nejeverniki so verovali, da zavoljo
preklinjevanja pridejo vse šibe Božje čez
vesoljni svet, posebno pridejo te šibe
Božje čez svet: bolezni, kuga, lakota,
potresi in druge bridkosti. Oe je tudi le
en sam preklinjevalec pri hiši, ki vse
satanu izdaje, je dovolj, da Božjega duha
od hiše odpodi, in da se zavoljo njegove
kletve čez celo vas, sosesko ali duhov-
nijo šiba Božja steguje. Če jih pa v
kakem kraji mnogo ljudi kolne, lepo te
prosim, dragi prijatelj! sam sodi, ali more
pač v takem kraji blagoslov Božji in

sv. Duh prebivati? Ali si pa morebiti
zamore preklinjevalee s kletvijo svoj križ
polajšati? Ali ga zavoljo kletve njegova
rana kaj manj boli? Ali zavoljo nje
svojo nesrečo kaj ložej prenaša? Kakor
levemu razbojniku, tako tudi njemu kletev
trpljenja kar za trohico ne zmanjša in
ne polajša, ampak ga iz časnega križa,
iz majhnih bolečin v večne peklenske
muke pahne. O kako slep in neumen si
torej preklinjevalee, ker ne vidiš, v kako
veliko časno in večno nesrečo te kletev
spravlja!

Ali ti preklinjevalee! hočeš svojo
ostudno pregreho zlepšati, in se s takimi
besedami izgovarjaš: Ne morem drugače,
kakor kleti, ker sem nagle in hude jeze.
Da boš spoznal, da je ta izgovor prazen,
premisli, ali bi ubijalec pri sodniku kaj
opravil z izgovorom: Zato sem človeka
umoril, ker sem prenagle in prehude
jeze? Gotovo bi mu ta izgovor nič ne

64

pomagal. Dalje praviš: Imam tako na¬
vado, da kolnem. Vprašam, ali bi tat
kaj opravil pri sodniku z izgovorom:
Imam tako navado, da kradem. Zopet se
izgovarjaš: Otroci in posli drugače ne
ubogajo, kakor če kolnem. Prestrašijo se
resnično tvojih kletvinjskih besedi, ne
spoštujejo te pa ne, ampak v srcu te
zaničujejo; ko bi jih ne klel, ampak jim
z lepo ali ostro besedo ukazoval, bi te
spoštovali, se te bali, in te veliko raje
ubogali. Tudi se s temi besedami izgo¬
varjaš: Saj mi je precej žal, kakor hitro
zakolnem. Vprašam te: Ali bi ti hotel
ta izgovor dobrotljivo sprejeti, ko bi te
kateri za uho vdaril, in bi ti precej potem
rekel: Mi je žal, da sem te vdaril? Go¬
tovo bi ne bil s tem izgovorom zado¬
voljen in potolažen.

Ker vidiš, dragi prijatelj! da noben
izgovor nič ne velja, skrbi, da se brez
odlašanja poboljšaš, in navado preklinjati

65

opustiš. Da se ložej poboljšaš, ti hočem
še nektere pripomočke svetovati, a) Prvi
pripomoček je ta: Premišljuj pogostoma,
kako ostudna, velika in škodljiva pre¬
greha da je rotenje in preklinjevanje,
kako žalostne nasledke in kako hude
kazni za dušo in za telo za sabo vodi.
b) Vsako jutro trdni sklep in Bogu ob¬
ljubo stori, da hočeš tako dolgo molčati,
dokler se jeza v tebi ne vleže in srce
ne vpokoji. Tisti čas, ko molčiš pa na
tihem k Bogu, k Materi Božji in svo¬
jemu zvestemu angelju varhu za pomoč
kliči, da nejevoljo in jezo hitro v sebi
zadušiti zamoreš. c) Sam si radovoljuo
kako pokoro naloži, postavim kak očenaš
in češčenomarijo moliti, kak sold vbogajme
dati, ali kak dan se postiti. Če te še
kdaj stara pregrešna navada premaga,
kar si za greh pokore storiti obljubil,
vselej zvesto dopolni, d) Kadar te huda
jeza zgrabi, poglej na britko martro ter

Duša spok. 5

66

se spomni, koliko je nedolžni Jezus na
sv. križu trpel, in da on svojih sovraž¬
nikov ni preklinjal, ampak je zanje molil,
prosi tudi ti njega pomoči, da po nje¬
govem prelepem zgledu ravnati zamoreš
e) Prejmi pogostoma vredno svete za¬
kramente; saj vidiš, da tisti ljudje ne
kolnejo, kteri pogostoma sv. zakramente
prejemajo; nasproti so pa tisti najhujši
preklinjevalci, kteri jih ne prejemljejo.

Posluži se, dragi prijatelj! navedenih
pripomočkov, da se poboljšaš; če pa
slišiš v prihodnje katerega človeka pre¬
klinjati, bodi v srcu žalosten, in na tihem
Boga časti, rekoč: Čast bodi Bogu

Očetu itd., ali reci: Hvaljen bodi Jezus
v presvetem zakramentu rešnjega Telesa!
Hvaljena bodi presveta Devica Marija!
Ce boš vedno Božje Ime na zemlji častil,
ga boš tudi v prihodnjem življenji z an¬
geli in svetniki v nebesih vekomaj hvalil
in častil.

67

Tretja zapoved Božja.

Prigovor.

O posvečevanju nedelj in zapovedanih
praznikov.

I. Dragi prijatelj! kaj moraš storiti,
da boš nedelje in zapovedane praznike
prav po volji Božji in svoje matere ka¬
toliške cerkve posvečeval?

1. Da boš Božjo in cerkveno zapo¬
ved zarad posvečevanja nedelj in praz¬
nikov spolnil, moraš dopoldansko in po¬
poldansko očitno Božjo službo pobožno
obiskati, in tudi drugi čas svetih dni v
Božjo čast in zveličanje svoje duše skrbno
obračati. Da boš pobožno pri dopoldanski
službi Božji, vstani zjutraj zarano, opravi
doma pobožno svojo jutranjo molitev;
obleci svojo spodobno nedeljsko obleko
zavoljo časti do Božje hiše; ali varuj se
zlasti ti, mladi kristjan in kristjana!
da se nečimurno in pohujšljivo iz tega

68

pregrešnega namena ne lišpaš, da bi te
nesramežljive osebe druzega spola po
poti, ali v cerkvi ogledovale, in nad
tabo svoje poželjive oči pasle. Kadar
slišiš glas zvoua, ki te k Božji službi
vabi, brž se na pot podaj, da o pravem
času k cerkvi prideš. Preden v hišo
Božjo stopiš, odloži od sebe vse posvetne
misli in skrbi. Premisli tudi, kako močno
bi te skrbelo, ko bi imel pred obličje
svojega svitlega cesarja stopiti: z enakim
ali še z večjim strahom stopi pred obličje
kralja nebes in zemlje, in prav spodobno
se pred njim obnašaj; nikar se okrog
ne oziraj, ne smejaj, in ne pogovarjaj
se. Povej, ali bi ne bil ti, krščanski oče!
po pravici nejevoljen, ko bi se tvoji
otroci in podložni pred tabo nespodobno
obnašali? Glej, ravno tako je tudi ne¬
beški Oče razžaljen, če se ti, o kristjan!
ki si njegov otrok, v cerkvi ostudno ob¬
našaš. Ko mašuik daritev sv. maše da-

69

ruje, misli, da se znajdeš na gori Kalva¬
riji, kjer se pred tvojimi očmi sam Jezus
Kristus nebeškemu Očetu daruje. Ko Je¬
zusov služabnik pridiguje, misli, da on
stoji na prižnici v Božjem imenu, in be¬
sede, katere on govori, bodo še ostale, ko
bota prešla nebo in zemlja, ker so nje¬
gove besede, besede Jezusove, torej be¬
sede večnega življenja. Preden pa začne
pridigovati, prosi sv. Duha za pridigarja
in za se; za pridigarja, da sv. Duh raz¬
svetli naj poprej njega; za se pa, da
tvoje srce pripravno stori, Božjo besedo
sprejeti in ohraniti, da pri tebi obilni
in sicer stoterni sad obrodi.

2. Nahaja se mnogo ljudi, kateri me¬
nijo, da nedelja trpi le tako dolgo, dokler
ne mine sv. maša in pridiga, potem pa
smejo delati ves drugi čas, karkoli ho¬
čejo. Tako pa ti, dragi prijatelj! ne
misli, zakaj ta misel ni resnična; nedelja
namreč trpi tudi še ves popoldan in v

70

noč do dvanajste ure. Pojdi tedaj tudi
popoldan k Božji službi, zakaj združena
molitev je veliko močnejša, kakor tvoja
posamezna doma. Kakor se sveča vname
od sveče, tako se tudi v cerkvi vnema
drugi od druzega, in zato pravi sveti
Ignacij : „Če ima molitev enega ali dveh
še toliko moč, koliko močnejša bo še le
molitev mašnikova združena z njegovo
občino." Popoldan je v cerkvi naj poprej
nauk za odraščene ljudi. Da človek nauka,
ki se ga je v otročjih letih naučil, ne
pozabi, ga duhovni pastir v cerkvi po¬
navlja, in pristavi še marsikak nauk,
katerega bi otroci pri otroškem poduče-
vanji ne razumeli. Z veseljem hodi v
cerkev, krščanski mladeneč in deklica!
da se boš naučil vseh zveličanskih na¬
ukov naše sv. vere, kateri ti bodo kazali
pravo pot v nebeško domačijo. Z vese¬
ljem hodi h krščanskemu nauku tudi ti!
zakonski mož in žena! S tem naj poprej

71

daješ lep zgled mladim ljudem, in vdrugie
se tudi ti sam še marsikaj potrebnega
naučiš; zakaj če si bil tudi v mladih
letih dobro podučen, vendar le nekaterih
resnic sv. vere dobro ne razumeš, ali kaj
pozabiš, torej se še zmeraj kaj koristnega
naučiti zamoreš. Če tudi tvoja glava vsega
ne obdrži, kar slišiš, nekoliko pa vendar
le ohrani, in tvoje srce se zmeraj bolj
za lepe čednosti in pobožno življenje
vnema, od greha pa odvračuje. Kateri
mož ali žena pa začne popoldansko ne¬
deljsko službo Božjo zanemarjati, postane
zmeraj bolj posveten, se v časne skrbi
zmeraj bolj zarije, zgubi polagoma vse
zaumene za večne, nebeške reči, in na¬
sledek tega je večno pogubljenje. Gorje
pa tebi, oče ali mati, gospodar ali go¬
spodinja! kateremu ni še zadosti, da sam
zanemarjaš krščanski nauk, ampak tudi
še svoje otroke, posle in podložne od
cerkve odvračuješ, bodisi zavoljo paše,

72

ali kakega druzega posvetnega opravila.
Oh, nespametni vikši! veseliti bi se mogel,
da se tisti, ki so tvoji skrbi izročeni in
od katerih boš mogel pri sodbi odgovor
dajati, nauče tega, kar je za večno zve¬
ličanje potrebno; toda ves slep na duši
spletaš sebi vrv, na kateri vleče satan na-
prvo tebe in potem tudi tebi izročene
podložne v večno pogubljenje!

3. Eazun očitne Božje službe je še
več drugih dobrih, Gospodu dopadljivih
del in vaj, za nedeljo prav primernih.
Tako na primero zamoreš doma brati
kake dobre bukve, česar v delavnik ne
utegneš, in tvoja duša si zamore prido¬
biti dobrih naukov. Ali pa obišči bolnika,
ki nima postrežbe, prinesi mu mrzle
vode, če druzega ne premoreš, ali mu
posteljo prestelji. Oh, bolniki leže včasih
vsi zapuščeni na bolniški postelji, in zdravi
ljudje se ne zmenijo dosti zanje! Poto¬
laži bolnika, beri mu iz bolniških bukev;

73

nikar pa ne govori o nespametnih, po¬
svetnih rečeh, da ga ne narediš še bolj
posvetnega. Kadar pa od njega greš,
obljubi mu, da boš zanj molil; in kadar
iz bolniške sobe in sopariee prideš pod
milo nebo v zdravo ozračje, zahvali Stvar¬
nika prav iz srca, da ti je dal dragi
dar zdravja. Je tvojemu sosedu dobra
žena umrla, pojdi in vdovca potolaži.
Veš, da se dva soseda sovražita, poskusi,
če upaš ji sprijazniti. Vidiš zapuščene
otroke, ki brez krščanskega nauka žive,
pokliči jih, in kolikor moreš jih poduči.
Ce nimaš priložnosti živim dobro storiti,
stori mrtvim: pojdi na pokopališče v ne¬
deljo popoldne, in moli kake očenaše za
duše ranjcih. Pokopališče je sicer tih in
mil kraj, pa prav spodbuden za tebe, o
človek! ki si prah in pepel.

II. česa se pa varuj, dragi prija¬
telj ! ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih ?

74

1) Varuj se vprvič hlapčevskega, ali
druzega dela. Le trojno delo ti je pri-
puščeno, vprvič iz ljubezni do bližnjega,
postavim: bolnikom pomagati, vdrugič
iz sile, ako se odlagati ne da z dovolje¬
njem duhovske gosposke, in vtretjie iz
ljubezni do Boga, dela, katera se narav¬
nost za povikšanje Božje časti opravljajo.
Vsa druga dela, ki se brez posebne sile
iz same dobičkarije store, so ostro pre¬
povedana in grešna. Greh imaš tedaj, če
ob Gospodovih dnevih po hlapčevsko
delaš ali vozariš, pridelke domu sprav¬
ljaš, sadje treseš. Včasih ob delavnikih
mnogo ur brez dela postavaš, delo pa
nalašč brez potrebe na nedeljo ali praznik
odložiš, ali pa v Gospodovih dnevih novo
delo delati pričneš, z izgovorom: Boljši
je, da delam, kakor postavam, ali greh
doprinašam. Ta izgovor nič ne velja, ker
vse je pregrešno, delati, postavati ali
greh doprinašati. Grešiš tudi, če o Go-

75

spodovih dnevih kupčuješ ali prodajaš.
Tista tvoja lakomnost, ko imaš o svetih
dnevih svojo prodajalnico odprto, je od
hudobe, tisti dobiček je krivica zoper
Boga, in ti ne more prinesti blagoslova
Božjega. Tak dobiček ti bodo črvi požrli,
se bo skazil, kakor se je nekdaj mana v pu¬
ščavi skazila, ki so jo Izraelci ob dnevu Go¬
spodovem nabirali. Prerok govori o takih
tako: „Veliko sejete, pa malo pridelate;
jeste, pa se ne nasitite; se oblačite, pa se
ne ogrejete, in kdor si plačo pridobi, jo v
luknjasto vrečo (Žakelj) vrže.“ Agej. 1, 5, 6.
Šest dni ti je vsak teden od Boga dovo¬
ljenih, da delaš svoje rokodelstvo, da obde¬
luješ zemljo, ter skrbiš za časne potrebe,
sedmi dan pa je Božji dan, je Gospodov
dan. O koliko bolj srečen bi bil ti roko¬
delec ali kmet pri svojih opravilih, ko¬
liko obilniši blagoslov bi od Gospoda
Prejel, ko bi Gospodove dneve posve¬
čeval in Bogu dal, kar je njegovega!

76

Da so te besede gola resnica, nam spriča
naslednji resnični zgled:

Kupec, prav dober kristjan, stopi v delal-
nico čevljarjevo, ki je imel pregrešno navado
o Gospodovih dnevih večidel dopoldne šivati,
ter ga zastran grde oskrumbe svete nedelje lepo
in prijazno posvari. Ali čevljar se izgovarja, da
mora zavoljo siromaštva v nedeljo delati zato,
da sebe in svojo družino pošteno preživi. Kupec
reče čevljarju: Vso škodo, ki jo hote zarad po¬
svečevanja Gospodovih dni imeli, vam hočem
vestno povrniti, če se pol leta o teh svetih
dnevih šivarstva zdržite, in zvesto k Božji
službi hodite. Vam je-li všeč ta pogodba, vpraša
kupec? Prav všeč mi je, odgovori čevljar. Ko
pol leta preteče, kupec spet k čevljarju pride,
rekoč: »Dragi sosed! pošteno ste pri dani be¬
sedi ostali, je tedaj tudi moja dolžnost vam
storjeno škodo povrniti. Povejte mi tedaj, ko¬
liko škodo imate, ko ste o svetih Gospodovih
dnevih delo opuščali, ter k Božji službi hodili,
da jo vam povrnem?« 0 ne, reče čevljar, solda
nimam škode pri tem, da sem se o svetih dnevih
dela zdrževal in k Božjim službam v cerkev
hodil; zato pa tudi vas, dragi moj sosed, ne
veže nobena dolžnost, mi kaj povračevati. Vaš

77

svet mi je mnogo dobička naklonil, ker pri
meni se je nekaj vse na boljše obrnilo, kakor
je poprej bilo; vam sem torej jaz zato srčno
hvalo dolžan.

Tudi ti, dragi prijatelj! vsak teden
šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj in
zvesto k Božji službi hodi, da bo blago¬
slovljeno vse delo tvojih pridnih rok.

2) Še veliko večo nečast delaš, o
kristjan ! Gospodovim dnevom s pre¬
grehami, kakor s hlapčevskimi deli. Z
grehom sicer delaš Bogu vsak čas nečast,
ali ob nedeljah in praznikih še dvakrat
večo. In vendar zlasti ti, delavni ali
kmečki človek, če si tak, da nimaš strahu
Božjega, Boga nikdar hujše in pogostniše
ne žališ, kakor ravno ob nedeljah in
praznikih. O koliko delavnih in kmečkih
ljudi bi ostalo vedno pobožnih in ne¬
dolžnih, ko bi ne bilo nobene nedelje in
praznika, ker ob delavnikih nimajo časa
na greh misliti! Ali o Gospodovih dnevih

78

ko ne delajo, mislijo, da so popolnoma
prosti, da jih ne veže nobena zapoved
Božja, da smejo vse storiti, k čemur jih
hudobni ljudje, satan in lastno hudo
poželenje napeljuje. Tako žalijo Boga
a) pijanci, ki jih o svetih dnevih največ
srečaš, kateri celo mislijo, da bi nedelje
dovolj ne posvečevali, ko bi od vina ali
žganja pijani ne bili. Nekateri že tisti
čas, ko njih pobožni sosedje pri dopol¬
danski ali popoldanski službi Božji Boga
v cerkvi časte, v krčmah posedajo in se
z vpijanljivo pijačo nalivajo; drugi naj¬
bolj zreli pijanci se pa nalivajo do pozne
noči, ne zmenivši se, da doma žena z
otroci vred grižljeja črnega kruha ni¬
majo. Ali pa resnično pijanost o Go¬
spodovih dnevih ni tako hudo pregrešna,
kakor o delavnikih? Bečem: Pijanost je
vsak čas velik greh, ali dvakrat veči je
pa v nedeljo ali praznik. Gorje torej tebi
o kristjan! če tako delaš, potem ne bo

79

tebi nedelja k zveličanju, ampak k po¬
gubljenju služila! Ravno tako močno ža¬
lijo o Gospodovih dnevih Boga b) ne¬
čistniki in nečistnice, kateri pridejo v
Božjo hišo iz prav hudobnega namena,
njega v njegovi hiši in pred njegovim
obličjem s nečistimi mislimi, željami,
pogledi in predrznim nastavljanjem žaliti.
Najhujše ga pa žalijo tisti ostudni vlaču-
garji in vlačugarice, ki se ravno ob Go¬
spodovih dnevih naj pogostniše s svojimi
tovarišicami in tovariši po kakih skritih
kotih, kakih postranskih krčmah ali shodih
in daljnih Božjih potih vlačijo, ter ne¬
čiste grehe doprinašajo, ki se imenovati
ne smejo. Ali ne delajo taki grešniki
tako, kakor da bi ob Gospodovih dnevih
šesta Božja zapoved nič ne veljala? Ali
vedi, o kristjan! daje  nečistost vselej
velik greh, o svetih dnevih je pa še rop
Božji. Tudi c) ponočnjaki kradejo pokoj
sv. dnevu, in žalijo hudo Boga; in kdaj

80

slišiš, dragi prijatelj! več ponočnega vpitja
in rujovenja, kakor ravno o Gospodovih
dnevih ? Yse te in enake pregrehe so
zoper postavo Božjo, in očitno znamenje
odpada od Boga! Kristjan! če Gospodov
dan z žertjem, pijančevanjem, vlaču-
ganjem po dnevi ali po noči, in z razu¬
zdanostjo oskruniš, storiš s tem veliko
večo pregreho, kakor druge dni, in se
vsega satanovi službi vdaš. Zlasti zavoljo
tvojih nedeljskih grehov, o kristjan!
žaluje tvoja skrbna mati sveta katoliška
cerkev; močno pa od veselja poskakuje
tvoj najhujši sovražnik, peklenski satan,
ker on Bogu ne privošči tiste časti, ka¬
tero bi mu ti delal, ko bi Gospodove
dneve lepo posvečeval. Dobro pa tudi
satan ve, da z nedeljskimi grehi krist¬
jani nesrečne nejevernike in krivoverce
najmočnejše od sprejetja svete katoliške
vere odvračujejo; dobro mi je tudi znano,
da zarad nedeljskih grehov se najbolj

81

peklensko brezno z nesrečnimi, ali pa
strašne vice z revnimi dušami polnijo.
Zatorej mislim, da ne bom preveč rekel,
če pravim, da mnogi kristjanje ravno
zato sedaj v peklu večne muke trpe,
ker so ob nedeljah in praznikih službo
Božjo zanemarjali in s pijanostjo, ne¬
čistostjo in drugimi pregrehami še bolj
kot druge dni Boga žalili. In mnogo
vernih duš v vicah, ki ondi strašne muke
trpe, zdihuje sedaj zato v kraji trpljenja,
ker so o Gospodovih dneh preveč zani-
kerne bile pri Božji službi, ker so svete
zakramente preporedkoma prejemale, se
za večno premalo, za časno pa preveč
prizadevale. Dragi prijatelj! čez nekatera
leta, kje boš? bojim se, da v peklu, če
ne boš nedelj in praznikov bolj lepo po¬
svečeval, kakor si jih dosedaj. Ali boš
Pa v strašnih vicah ves skesan ječal, da
svetih dni nisi obrnil dovolj v svoje zve¬
ličanje. Da taki nesreči odideš, spominjaj

Duša spok. 6

82

se pogostoma, kaj te čaka na uni strani
groba.

Spominjaj se pogostoma, kaj te čaka
na uni strani groba, ti krščanski oče in
mati! krščanski gospodar in gospodinja!
ter posvečuj sam spodobno Gospodove
dneve, pa tudi za svoje otroke in posle
skrbi, naj zvesto in pridno k službi Božji
hodijo; v slabe tovarišije, na ples in v
krčme pa nikdar ne zahajajo, in Boga
ne žalijo; ampak pogostoma pobožno in
vredno sv. zakramente prejemajo. Spo¬
minjaj se pogostoma, kaj te čaka na uni
strani groba, ti krščanski krčmar! in ne
toči takrat, ko se v cerkvi Božja služba
obhaja; ne dajaj piti njim, ki so že
preveč pili; ne trpi v svoji hiši prekli-
njevalcev, kvantavcev, igralcev in razboj¬
nikov, da ne boš zarad tujih grehov ve¬
komaj pogubljen. Spominjaj se pogo¬
stoma, kaj te čaka na uni strani groba,
ti pridni rokodelec in kmetovalec! in raz-

83

veseluj se sedmega dneva; odpočij se od
težkega dela in vživaj kak nedolžni kratek
čas potem, ko si od Božje službe na
dom prišel. In tako bo čez tebe, tvoje
polje in tvoje delo blagoslov Gospodov
prišel. Spominjaj se pogostoma, kaj te
čaka na uni strani groba, ti pobožna
duša! in bodi stanovitna do konca. Hodi
s sv. veseljem v hišo Božjo! Tam te
čakajo angelji Božji, ki nosijo tvoje mo¬
litve in zdihljeje pred sedež milosti Božje;
vsaka stopinja v cerkev je ena stopinja
hližej sv. nebes, in vsaka nedelja prav
posvečena, je ena stopnica bližej Očetove
hiše. Prelepo te vabijo sedaj zvonovi v
cerkev, skoraj ti bodo zvonili iz tega
sveta v hišo večnosti. Spremljali bodo
tvojo dušo v sveta nebesa, ako si tukaj
v zdravji nedelje in praznike zvesto ob¬
hajala in vredno posvečevala.

6 *

84

Četrta zapoved Božja.

Prvi prigovor.

Krščanski otrok! spoštuj, slušaj, in ljubi
svoje starše.

1) Pravični Bog je nekdaj na gori
Sinajski z gromom in treskom tebi, krščan¬
ski otrok! tako zapoved dal: „ Spoštuj
svojega očeta in svojo mater"; in sveti
apostelj Pavel pravi, da ni Bog nobeni
drugi zapovedi obljube pristavil, kakor
četrti, ko je rekel: „da boš dolgo živel
in da ti bo dobro na zemlji." Spoštuj
tedaj vselej, krščanski otrok 1 svoje starše
zato, da boš Božje obljube deležen po¬
stal. Kadar ž njimi govoriš, govori vselej
z največo častjo, ponižnostjo, krotkostjo
in pohlevnostjo; nikdar pa ne govori ž
njimi s prevzetnostjo ali ošabnostjo. Če
te kdaj tvoji starši ostro posvare, ali pa
strahujejo, misli si, da je to njih dolž¬
nost; če je ne spolnijo, bo pa Bog tebe

85

in tudi uje strahoval in kaznoval; torej
njih svarjenje vselej voljno in molče po¬
slušaj, si ga globoko v svoje srce vtisni,
se ali z besedo ali pa saj v srcu zanj
zahvali, ter se po njem ravnaj; pa tudi
zasluženo kazen voljno pretrpi. Ali ti,
krščanski otrok! se včasih pritožiš, ter
praviš, da si nedolžen, in nisi svarjenja
in strahovanja zaslužil. Toda glej dobro,
ki tako govoriš, da te lastna ljubezen
po krivem ne izgovarja, in te nedolž¬
nega ne dela, ko vendar nisi nedolžen,
in so te starši po pravici svarili. Ko bi
se pa vendar tvoji starši kdaj premotili,
in tebi krivico delali, pa jim s krotko
besedo svojo nedolžnost razkaži; če te
nočejo poslušati, pa molče in voljno krivico
potrpi; vedi, da te bo Bog za to voljno
krivico obilno poplačal. Morebiti želiš
zvedeti, kaj ti je takrat storiti, ko nad
svojimi stariši kake slabosti ali pregrehe
zapaziš. Moli za njih spreobrnjenje; če

86

veš, da ti za zlo ne vzamejo, jih prav
ljubeznjivo in krotko prosi, da se po¬
boljšajo; če pa veš, da bi jih s tako
prošnjo v jezo pripravil, pa raje molči
in moli za nje; zraven se pa s hvalež¬
nostjo spominjaj, koliko tvojih lastnih
slabosti so tvoji starši v tvojih otročjih
letih prenašali s toliko ljubeznjivostjo jn
potrpežljivostjo; in povračuj jim sedaj
svoj stari dolg. Spoštovanje, katero si
staršem dolžan, tudi terja, da se nikdar
ne sramuješ, o krščanski otrok! svojih
staršev, ker si sedaj mlad, zdrav, močan,
in morebiti premožen; tvoji starši so pa
sedaj stari, nadložni, revni in slabotni;
tudi ti boš tak, če kdaj starost učakaš.
Da se boš tega greha bolj skrbno va¬
roval, poslušaj, kako Bog takim hudobnim
otrokom žuga, kateri starše zaničujejo.
On pravi: „Oko, katero svojega očeta za¬
sramuje, in porod svoje matere zaničuje,
naj krokarji pri potokih izkljujejo, in

87

mladi orli požrejo!" Preg. 30, 17. Da
Bog svoje žuganje tudi izpolnuje, nam
spriča naslednja resnična prigodba:

Uboga mati ni smela pri svojih otrocih ži¬
veli, ali hodila je pogostoma memo hiše otrok,
da bi jih vidila ali zvedela, kako se njima godi.
Včasih vidi svojo hčer pri oknu ali pri vratih;
ali hči vpričo ljudi proti materi pljuje, kakor
da bi se ji hotlo pri njenem pogledu gnjusiti
in vzdigniti. Sin Gustav je na brhkem konji
memo matere nalašč tako blizo in hitro jahal,
da ji cestno blato leti v oči in po obleki. Kaj
tacega pa Bog brez kazni ne pusti. Ko nekega
dnč sin po stari preširni navadi divja na konji
memo matere, se neprevidoma konj splaši in
hudodelnika tako močno v blato vrže, da si je
nogo zlomil; vse svoje žive dni je pokveka
ostal in po bergljah hodil. Pa tudi ta očitna
kazen Božja ni otrok poboljšala, še vedno sta
mater žalila in zasramovala. Ko je bila mera
te hudobije polna, zadene obadva nehvaležna
otroka današnje dni zaslužena kazen Božja.
Malopridna hči je moža dobila, kateri je zgoli
spaka in hudoba in je s svojo ženo tako hudo
delal, da bi si živa hudoba ne mogla hujšega
zmisliti. Prisilil jo je celo, da mu je mogla po-

88

magati, da sta pokvečenemu Gustavu, njenemu
bratu, s silo zavdala. Sin, kateri je svojo mater
zasramoval, je bil prisiljen od svojega svaka in
lastne sestre strup piti, in ona, ki je mater za¬
sramovala, je stala kakor bratomorilka s svojim
možem pred krvavo sodbo.

Ako imaš, krščanski otrok! še starše
žive, in si jih dosedaj žalil, pojdi urno
in prosi jih odpuščenja, zakaj z Bogom
se ne da norčevati. Ti pa, bogoljubni
otrok! kateri si dosedaj svoje starše spo¬
štoval, spoštuj jih še v prihodnje čase,
da te Bog poplača že na tem svetu z
dolgim in srečnim življenjem, po smrti
pa z večnim zveličanjem gori v svetih
nebesih.

2) Da boš, krščanski otrok! svoje
starše prav spoštoval, jim moraš tudi v
vsem, kar ni zoper Božje in cerkvene za¬
povedi, pokoren biti, kakor ti ukazuje
sv. Pavel, ki pravi: »Otroci, bodite po¬
korni svojim staršem v vseh rečeh. “
Kološ. 8, 20. Bodi torej pokoren, krščan-

89

ski sin! svojemu očetu, ki ti velevajo: Ne
hodi v slabe druščine, ne v krčmo, k
igri ali plesu; ne delaj znanja z drugim
spolom; bodi o ponočnem času doma,
ali ti kaj druzega enako koristnega ve¬
levajo. Bodi pokorna, krščanska hči; kadar
ti tvoja skrbna mati pravijo: Bodi sra¬
mežljiva in ponižna v obleki; vselej po¬
božno moli, pogostoma sv. zakramente
prejemaj; varuj se zapeljivcev; ne hodi
na plesišča, ali ti kaj enako potrebnega
priporočujejo. Oe hočeš, krščanski otrok!
da bo tvoja pokorščina Bogu dopadla in
stariše razveselila, vbogaj jih vselej hitro
in voljno.  Slušaj svoje starše na prvo
besedo in brez godrnjanja. Če čakaš tako
dolgo, da ti morajo eno reč dvakrat,
trikrat ukazovati, se popred jeziti, ti s
šibo žugati ali celo te preklinjati, preden
kamo greš ali kaj storiš, pa še takrat
vselej z nejevoljo, z jezo in godrnjanjem
delaš; če si zavoljo njihovega ukaza ves

90

ljubi dan na nje nejevoljen in jezen; jih
s prijaznim očesom ne pogledaš, in jim
lepe besede ne privoščiš, ampak še celo
nad njimi revskaš: potem takim tvoja
pokorščina ne dopade Bogu, tudi tvojih
staršev ne razveseli. Hitro in z veseljem
bodi tedaj, krščanski otrok! svojim sta-
rišem vselej pokoren, in ne le takrat,
kadar ti kaj lahkega in prijetnega uka¬
zujejo ; ampak tudi takrat, kadar ti kaj
bolj težavnega in neprijetnega zapovedo.

Da boš, krščanski otrok! svojim staršem
z naglo in voljno pokorščino vselej ve¬
selje delal, spomni se večkrat lepega
zgleda pokorščine otrok do staršev, ka¬
terega ti je naš Zveličar Jezus Kristus
dal. On je pomagal z veseljem svojemu
redniku Jožefu pri tesariji. Prav ljubez-
njivo je pomagal tudi svoji materi, pre¬
čisti Devici Mariji pri njenih opravilih.
Sv. Vincencij Pereri pravi: Sveta Devica
vzame zjutraj vrč, da bi vodo prinesla,

91

nato priteče dete Jezus, vzame vrč in
pravi: Jaz bom šel. Svetnik vpraša: O
Gospod! zakaj opravljaš tako nizko delo?
In Jezus odgovori: Zato da, ko bodo
kdaj mladi kristjanje slišali, kako sem
bil svojim staršem postregel, bodo tudi
oni pripravljeni svojim staršem pomagati,
in se tudi najmanjšega dela sramovali
ne bodo.

3) Kaj si pa še vtretjič dolžan, krščan¬
ski otrok! svojim staršem? Ljubezen, in
sicer ne take ljubezni, kakoršno drugim
ljudem, ampak za Bogom si jim največo
ljubezen dolžan. Da boš tudi to dolžnost
bolj spoznal in v prihodnje bolj voljno
spolnoval ter se trdneje prepričal, kako
močno te veže, ti hočem naslednjo pri-
godbo naznaniti:

Prav reven otrok je ležal v hudem mrazu
v snegu, in noben človek se ga ni usmilil. Ko
hi bil še nekoliko časa v snegu ležal, bi bil
zmrznil. Ali k njegovi veliki sreči je še ravno

92

pravi čas usmiljen človek memo šel, kateri,
kadar ga zagleda, ga iz snega vzdigne, v svojo
gorko hišo nese, mu brž potrebno obleko in
živež da, ter ga toliko let vsak dan z živežem
in obleko preskrbuje, dokler do verha ne do-
raste in si sam vsega potrebnega prislužiti ne
zamore. Usmiljeni mož si celo sam v mnogih
potrebnih rečeh kaj pritrguje, da bi revnemu
otroku pomagati zamogel k poštenemu kruhu
priti. Kaj praviš, krščanski otrok! ali ni bil ta
revni otrok svojega dobrotnika s posebno veliko
ljubeznijo ljubiti dolžan? Praviš: Bil je dolžan
ga ljubiti. Ali premisli, da vse take, pa še ve¬
liko veče dobrote, kakor je ta revni otrok od
svojega velikega dobrotnika prejel, prejemaš ti
kot nezmožen otrok od svojih skrbnih staršev.

Spomni se le nekoliko, krščanski sin!
dobrot, ki si jih od svojega dobrega
očeta prejel. Le premisli! tvoj pridni oče
so od zgodnjega jutra do poznega večera
za te se trudili; so v poletni vročini
mnogo potu prelili, v trdni zimi so pa
večkrat iz ljubezni do tebe od mraza se
tresli; so po noči mnogokrat sladko

93

spanje, včasih celo potrebni živež si od¬
rekli ; le edino zato, da bi tebi enkrat
veče premoženje izročiti zamogli. Povej,
ali bi bili zamogli še kaj več storiti, si
tvojo ljubezen prislužiti? Premisli tudi
ti, krščanska hči! koliko bolečin, koliko
trpljenja in skrbi so tvoja skrbna mati
iz ljubezni do tebe pretrpeli, dokler si
bila majhna; kako ljubeznjivo so te ob¬
jemali, pestovali in zibali, če si bila
zdrava; kako ljubeznjivo so pri tvoji po¬
stelji noč in dan sedeli ter poslušali vsak
tvoj zdihljej in vsako prošnjo, da bi ti
postregli in te potolažili, kadar si bila
bolna. Povej, ali bi bili v stanu še kaj
več storiti, si tvojo ljubezen pridobiti?
Vajina oče in mati sta vama, krščanski
sin in hči! vse mogoče dobrote podelila.
Ali ne zaslužita torej po vsi pravici vajine
največe ljubezni? Da, zaslužita jo. O, tako
ljubita ju torej z največo ljubeznijo! Kako
pa zamoreta njima svojo ljubezen raz-

94

odeti, kako njima ljubezen z ljubeznijo
povračevati? Posebno s tem, da njima
njihove poslednje dni na svetu, kolikor
je vama mogoče, prijetne delata. Ce za¬
pazita, da sta ona zavoljo starosti slaba
ali celo bolehna, spominjajta se svojih
slabosti in bolehnosti v otročjih letih; in
kakor sta ona dva vama ljubeznjivo stregla,
tako ljubeznjivo strezita tudi vidva njima.
Tudi samA sebi pri živežu nekoliko pri-
trgajta, da bota svojemu nadložnemu očetu
in bolehni materi pri živežu kaj zbolj¬
šati zamogla. Ne bodita taka hudobneža,
kakor je dandanes marsikateri sin ali
hči, katera potem, ko so njima stariši
vse posestvo izročili, njim še potrebnega
živeža in obleke ne odrajtujeta, in njim
celo od tistih malih reči, ki jih še po¬
sedejo, ali očitno kaj jemljeta ali pa
skrivaj kradeta. Ne da bi se veselila
redke sreče, svojega očeta ali svoje ma¬
tere do visoke starosti pri sebi živih

95

imeti, bi ji raji mrtve gledala, zato, da
bi jima ne bilo treba še dalje živeža da¬
jati; ali zato, da bi tiste solde podedo¬
vala, katere še pri njima čutita. V svetem
pismu Gospod Bog strašno žuga takim
hudobnim otrokom, rekoč: „Kdor svo¬
jemu očetu in materi krade, je razboj¬
nikov tovariš." Prip. 28, 12. Dalje pravi:
„Kdor svojega očeta ali mater kolne, naj
umrje." Prip. 20, 15, 16. In zopet pravi
sv. pismo tako: „Kdor bo svojega očeta
ali mater udaril, mora umreti." 2. Moz.
21, 15.

Sv. Peter Damijan naznanja strašno prigodbo,
kako je pravični Bog hudobnega sina kaznoval.
Sin udari svojo mater na lice, ker meni, da je
ona kriva, da ni bila jed okusno pripravljena.
Ali glej! hudobnežu precej leva stran obraza
oteče zato, ker je bil mater na levo stran lica
udaril; rak začne obraz razjedati, in od velikih
bolečin znori. Pozneje pa v cerkvi sv. Nazarija
spričevavca na prošnjo svoje matere od Boga
zopet zdravje zadobi.

96

Kakor pa pravični Bog že na tem
svetu hudobnega otroka hudo kaznuje,
ravno tako obilno poplača že tudi na tem
svetu dobrega, kar nam naslednji zgled
spričuje:

Mladenič srečno dokonča svojovojaško službo,
ker je pa prav revne starše imel, namesto bo¬
gatega mladenča še enkrat vojaško službo prične,
za denar pa, ki ga je zato dobil, svojim staršem
njivo kupi, na kateri so si živež pridelovali; pa
tudi od svoje vsakdanje pičle plače jim nekoliko
novcev pošilja. Ko so pa stariši tako močno
oslabeli, da niso mogli njive obdelovati, niso
hotli tega svojemu sinu naznaniti zato, da bi
se iz ljubezni do njih še hujše ne zatajeval;
ampak k Badenskemu, to je k svojemu kralju
so šli, ter mu vso sinovsko ljubezen razodeli,
katerega je ljubezen sina do staršev tako raz¬
veselila, da sina obilno poplača, pa tudi nje¬
govim dobrim staršem za lepo izrejo svojega
otroka obilno moč podeli.

Krščanski otrok! če ti ta zgled lju¬
bezni sina do staršev dopada, ravnaj se
po njem, ter tudi ti pokaži svojo ljubezen

97

do svojih starišev v dejanju. Razveseli
jih, kolikor ti je mogoče z podeljenjem
časnih dobrot, in zlajšaj jim, kolikor za-
moreš, posebno njih poslednje dni na
svetu. Ne zapusti jih nikdar, ne v zdravji
ne v bolezni, ter pomagaj jim v dušnih
in telesnih potrebah. Če so bolni, čuj
vedno noč in dan pri bolniški postelji,
usliši sleherni zdihljej, s katerim te po¬
moči prosijo, in spolni njih željo, še
preden ti jo z besedo razodenejo, ako
jim jo na obrazu bereš. Lepo je, če tako
močno za njih bolno telo skrbiš, ali še
veliko lepše je, če imaš enako skrb za
njih neumrljivo dušo. Da boš to dolžnost
prav spolnil, moli za nje v zdravji, še
bolj pa v njih bolezni, pa tudi, ko bo
črna zemlja njih telo že pokrivala, ne
pozabi na nje; ampak dokler na svetu
živiš, vse dni za-nje moli, ter jim tudi
z dobrimi deli, posebno z daritvijo svete
maše pomagaj. Krščanski otrok! priza-

Ousa spolf. 7

98

devaj si pa, da boš svoje stariše vselej
zavoljo Boga, s čeznatorno ljubeznijo
ljubil, to je, ne le zavoljo njih lepe last¬
nost, dobrotljivosti ali prebrisane glave;
temveč, ker Bog to tebi veleva, in za¬
torej tudi, če $ad njimi zapaziš kake
slabosti ali pregreške; ljubi jih zato, ker
si mnogo dobrega iz njih rok prejel;
ljubi jih pa tudi, če nisi prejemal od
njih nobenih dobrot, razun največje do¬
brote življenja. Ker je pa taka čezna-
torna ljubezen do starišev velik dar Božji,
prosi Boga, da ti ga podeli.

Krščanski otrok! če to trojno dolž¬
nost do starišev zvesto spolnuješ, če jih
namreč spoštuješ, v vseh rečeh ubogaš,
in ljubiš s čeznatorno ljubeznijo, blagor
tebi! zakaj poplačal te bo pravični Bog
v sedanjem in prihodnjem življenji. Ko
ti bo nemila smrt očeta ali mater vzela,
boš sicer močno žaloval, ali dobra vest
te bo na tihem tolažila s takimi bese-

99

dami: Saj se sedaj tvoj ljubi ranjki oče
ali mati zarad tebe pri Bogu ne prito¬
žujejo, ampak za te Božjega blagoslova
prosijo. Ti jim nisi nikdar žalosti, ampak
si jim le veselje delal; ti jim nisi dni
življenja nikdar z nepokorščino krajšal,
ali grenil, ampak z bogoljubnim življe¬
njem, kolikor si mogel, si jim jih po¬
daljšal in vesele delal. O srečni tak
otrok! za katerega stariši po smrti pri
sodbi Božji po pravici tako govoriti za-
morejo; zakaj Bog bo gotovo njih prošnje
za takega dobrega otroka uslišal; saj
pravi sv. pismo: „Očetov blagoslov otro¬
kom hiše utrjuje, materna kletev jih pa
do tal podira." Sir. 3, 8—11.

Drugi prigovor.

O dolžnostih starišev do neodraščenih otrolc.

Krščanski oče in mati! to premislita
dobro, da od zvestega spolnovanja vajnih
dolžnosti do otrok je večidel odvisna vsa

7 *

100

vajna in vajnih otrok časna in večna
sreča ali nesreča. Toda, če želita modro
z otroci ravnati, morata nekoliko dru¬
gače ravnati z neodraščenimi in nekoliko
drugače spet z odraščenimi otroci. Sedaj
le premislita, kako morata za svoje male
otroke skrbeti; pa nekoliko veljajo ta
navodila tudi za odraščene. So nekateri
grehi, kateri se radi v srcih še malih
otrok vkoreninijo, katerih jih je torej treba
skrbno varovati; so pa tudi nekatere čed¬
nosti, katerih nikoli prezgodaj v srca malih
otrok vcepljati ne začneta, če želita, da
bi prav globoko v srcih njihovih se vko-
reninile.

I. Kateri so tisti grehi, katerih se radi
mali otroci nalezejo, če stariši skrbno nad
njimi ne čujejo?

a)  Prvi greh je nevoščljivost. Kako
se otroci nevoščljivosti navadijo? Glej,
oče ali mati 1 če do katerega svojih otrok
večjo ljubezen imaš, kakor do druzih in je

101

ne skrivaš, ampak drugim ne tako močno
ljubljenim otrokom razodevaš, bodo po¬
stali oni nejevoljni na tebe, in nevošč¬
ljivi ter sovražni tvojemu ljubljencu. Ne¬
spametno ravnaš tedaj, če svojemu ljub¬
ljenčku kako reč kupiš in mu jo da¬
ruješ, drugim otrokom pa druzega ne
daš, kakor neprijeten pogled. Tvoji drugi
otroci bodo ljubljencu nevoščljivi ali za-
vidni; če on potem kaj napačnega stori,
in se ti zameri, se bodo neljubi otroci
njegovega pregreška veselili in mu tvojo
nemilost iz srca privoščili. Da se ta
ostudna, satanova pregreha nevoščljivost
nikdar v srcih tvojih malih otrok vgnje-
zdila ne bo, zato nobenega, tudi manj
dobrega otroka ne sovraži, ampak vsem
v enaki meri ljubezen skazuj. Pazi tudi
skrbno, da se otroci med sabo nikdar
zarad kake reči ne zavidajo; povej jim,
ako kaj tacega zapaziš, da je nevoščlji¬
vost Bogu močno zoperna in kristijanom,

102

kateri se morajo med sabo ljubiti, silno
nespodobna, prava satanska pregreha. Pa
tudi ti, krščanski oče in mati! čuj, da s
svojim zgledom otrok nevoščljivosti ne
učiš, ter nikdar ne kaži veselja, če se
kateremu tvojih sosedov kaka nesreča pri¬
godi.

b)  Drugi navadni otročji greh je
svojeglavnost ali trmost in prepirljivost.
Da jih trmosti obvaruješ, ne dovoli, da
bi oni tebi ali drugim ljudem ukazovali,
ali da bi se vselej vse po njih željah
zgodilo. Navadi jih, se premagovati,
nekoliko časa na kako reč čakati; tako
naj včasih drugi ljudje popred jesti
dobe, oni naj pa malo časa na jed ča¬
kajo, tudi naj bodo s slehrno jedjo za¬
dovoljni, katero jim daš. Da se prepirlji¬
vosti obvarujejo, nikdar ne trpi, da bi
otroci drug drugemu ukazovali, ampak
ti vsem ukazuj; pa tudi vidva, • oče in
mati! vedno v edinosti med sabo živita,

103

ne pa v kregu in prepiru, da otrok s
svojim zgledom ne pohujšata.

c)  Tretji otrokom navadni greh je
jeza, togota in maščevanje. Teh pre¬
greh sama vidva, oče in mati! svoje
otroke vadita. Kdaj pa to storita? Ta¬
krat, kadar se otrok joka, in vidva,
da bi ga potolažila, se nad kako rečjo
hudujeta, ji z besedo ali roko žugata;
ali otroku obetata, da bota kakega člo¬
veka zapodila, ga tepla, ali mu sicer
kaj hudega storila. Če se otrok ob kako
reč vdari in joka, in vidva tisto reč
zmerjata in tolčeta, tako s tem ravna¬
njem korenino maščevanja v njegovo
ljubeznjivo, nedolžno in dobro srce za-
sajata. Kavno to delata tudi takrat, kadar
njegove bratce ali sestrice zato tepeta,
ker so mu nevedoma kaj žalega storili;
ali pa če sta vidva, oče ali mati! sama
togotna, sovražna ali maščevanja željna.

d)  Četrti otročji ostudni greh je hi¬
navščina. Kako vi, krščanski stariši!
svoje otroke tega greha vadite? Tako¬
le : Če so vaši otroci časti lakomni, če
želijo, da bi jih vi hvalili, pa spoznajo,
da niso hvale vredni. Kaj tedaj store,
da bi bili od vas pohvaljeni? Lažejo
se vam, ter se boljše kažejo, kakor so
v resnici. Da se nikdar kaj tacega pri
vaših otroeih pripetilo ne bo, jih nikdar
ne hvalite, kadar slišijo; velikoveč va¬
dite jih ponižnosti z besedo, zlasti z
zgledom svojim, pa jim tudi povejte,
da je hinavščina prav ostudna in Bogu
močno zoperna pregreha.

e)  Peti otrokom navadni greh je ne¬
usmiljenost, katera ni otrokom prirojena,
ampak se je le navadijo, če stariši ne
čujejo nad njimi. Zakaj, povejte, krščan¬
ski stariši! od kod izvira, da so dan¬
danes vaši odraščeni sinovi tako trdega
in neusmiljenega srca, da se fantje med

105

sabo s kolmi po glavi do smrti bijejo?
Od tod, ker jih v njih nežni starosti
zavoljo pretepanja svojih malih bratcev
ali sestric niste ostro kaznovali, in jih
niste usmiljenosti vadili. Da jih torej
tega greha obvarujete, jim nikdar ne
dovolite, da bi s kakim človekom ali s
kako živalico neusmiljeno ravnali, ali jo
trpinčili; pa tudi vi sami bodite vselej
usmiljenega srca do revnih, nadložnih
'jndi, ali do uboge živali.

II. Dosedaj si premišljeval, krščan¬
ski oče in mati! katerih pregreh moraš
sv °je male otročičke obvarovati; sedaj
P a  še premisli, katerih čeduosti jih moraš
zgodej vaditi.

<*>)  Vadi jih v prvič delavnosti; torej
J'h nikdar ne pusti brez dela postopati;
se  ve, da moraš majhnim otrokom le
n J'hovim močem primerna, nikdar pre-
težka, ampak le bolj lahka dela ukazo-
Va ti, da jim bo delo prijetno, ne pa

106

zoperno postalo. Globoko jim v srce
vtisni besede sv. pisma: „Kdor ne dela,
naj tudi ne je.“ Lepo jih vsakega dela
vadi; če naglo kakega dela ne razumejo,
jih nikdar ne zasramuj, z ostudnimi pri¬
imki ne obkladaj, ne lasaj, ali po glavi
ne tolči, da srčnosti in veselja do dela
ne zgube.

b)  Vadi jih krščanskega zatajevanja
samih sebe. Da jih v tej čednosti vadiš,
ukaži jim tiho biti, kadar so močno ve¬
seli in glasni; ukaži jim, da naj precej
kako igro zapuste in pridno delati začno;
tudi jim zarad zatajevanja včasih kako
prošnjo odreci. Eeci jim, da naj se tudi
sami zatajevanja vadijo; tako na pri¬
mero, da namesto k igri raje v cerkev
gredo, da si kaj malega od tega, kar
jesti dobe, pritrgajo, ter kakemu revežu
podele. Pa vsa ta zatajevanja se morajo
iz ljubezni Božje, ne pa iz hinavščine
zgoditi. Zatajujejo se otroci tudi, če

107

zjutraj zgodaj vstanejo, se z mrzlo vodo
vmijejo, ter mraz in vročino brez neje¬
volje prenašajo. Povejte jim tudi, o sta-
riši! da se bodo mogli večkrat na svetu
zatajevati, ker je naša zemlja dolina solz.

c)  Tudi odkritosrčnost je otrokom po¬
trebna čednost, katera jim je že priro¬
jena, in jih nikdar ne zapusti, ako je
stariši ali drugi odraščeni ljudje v njih
srcih ne zamore. Kako pa ti, krščanski
oče ali mati! to čednost v njih srcih
zatiraš? S tem, če jim kaj dobrega dati
obljubiš, potem jim pa tistega ne daš
in se jim zlažeš; drugikrat jim z ka¬
znijo žugaš, potem jih pa ne kaznuješ,
dasiravno so kazni vredni. Pa tudi takrat
Pokončaš v njih srcih ljubezen do res¬
nice in strah pred lažjo, kadar rečeš,
da ne veruješ njih besedam; ne zaupaš
njih obljubam. Skrbi tudi, krščanski oče
a li mati, da tvoji posli ali drugi odra¬
ščeni ljudje ne bodo tvojih otrok lagati

108

in resnico prikrivati učili; zato ne trpi
lažnjivih poslov nikdar pri hiši.

d)  Najlepša čednost otročja je pa
sramožljivost in pobožnost. Sramožlji-
vost, najboljši varh nedolžnosti, jim je
tudi prirojena; ni je treba učiti, pa
paziti je treba, da se ne zamori; zato
skrbno čuj, krščanski oče in mati! da
otroci nikdar kaj nečistega ne vidijo,
ali ne slišijo; da neoblečeni nikdar po
sobi ne hodijo, in drugih neoblečenih
ljudi nikdar ne gledajo. Ko zapaziš naj¬
manjšo nečistost pri njih, reci z vso res¬
nobo: To je grdo; sram vas bodi! in
rudeči bodo postali, kakor kuhan rak.

Od čednosti pobožnosti pa zasliši naslednji
lep zgled pobožnih starišev in pobožnega otroka,
in nasledovaj ga! Stariši Gotfridovi so vsak
mesec sv. zakramente prejemali in vsako jutro
in vsak večer vpričo otroka pred bridko martro
kleče prav pobožno molili. Majhen otrok Got-
frid je potem tudi večkrat pred ravno tisto
bridko martro pokleknil in s povzdignjenimi ro-

109

kami molil. Pet let star je že znal vse potrebne
resnice in molitve; je tudi vedel, da je pri sveti
maši Jezus Kristus živ pričujoč, in da ga verni
pri sv. obhajilu zavživajo. Ko je videl hudob¬
nega otroka, je vprašal stariše, če je tudi on
Jezusa Kristusa prejel. Stariši so rekli, da ga
je sicer prejel, ali sedaj ga z grehom žali. Po¬
božni otrok reče: Ko bom jaz Jezusa prejel, se
ne bom z nikomur prepiral, vse bom ljubil,
kakor nas Bog vse ljubi. Ko je bil v šoli za¬
voljo pridnosti pohvaljen, je bil silno žalosten,
da niso bili tudi drugi otroci pohvaljeni, ker
je rekel, da so bili tudi pridni in dobri. Enajst
let star prejme prvič sv. obhajilo, ali ves 40danski
post se popred nekoliko posti, in se večkrat
spove. Pred sv. obhajilom je svoje pregreške
tako močno objokoval, kakor bi bil največi
grešnik. Pri prejemanji sv. obhajila se je pa
tako ponižno in pobožno obnašal, da je bil vsak
človek, kateri ga je videl, razveseljen in k do¬
bremu spodbujen. Ves čas življenja je potem prav
sveto živel, in bil lep zgled vseh krščanskih
čednosti.

e)  Naj imenitnejša in otrokom naj
potrebniša čednost je pa pokorščina. Ona
razloči človeka od živali, in ga stori

110

dobrega in srečnega kristijana. Ker je
tedaj pokorščina otrokom naj potrebniša
čednost, skrbi, krščanski oče ali mati!
da jim jo zgodaj prav globoko v njih
mlada srca vtisneš. Ta čednost se pa
pri otrocih k hudemu nagnjenih da ve¬
čidel le s kaznijo v navado spraviti; ker
imajo pa mnogi stariši preveliko, torej
nespametno in pregrešno ljubezen do
svojih otrok, in tako napačno usmiljenje
do njih, da jih ne morejo nikdar kazno¬
vati, dasiravno so kazni vredni: zato se
nekateri otroci nikdar pokorščine ne va¬
dijo, in taki otroci so naj nesrečniši,
sedaj na svetu in potem v večnosti, Tak
pa ne bodi ti, krščanski oče ali mati!
temveč kaznuj jih vselej, kadar kazni
zaslužijo. Ali meniš, da bi bilo tolikanj
hudobnih ljudi na svetu, ko bi jih bili
stariši učili, da mora nepokorščina vselej
ostro in brez usmiljenja kaznovana biti?
Gotovo bi jih ne bilo. Da jih torej po-

111

korščine vadiš, nastane prvo imenitno
vprašanje:

1. Kdaj moraš začeti, krščanski oče
ali mati! svoje otroke kaznovati, če hočeš,
da jih bo kazen poboljšala, in da se
bodo pokorščine navadili? Prav zgodaj,
kakor hitro pri njih nepokorščino za¬
paziš. Nikar se ne tolaži, rekoč: Otrok
bo že dober in pokoren, ko bo nekoliko
odrastel in bolj pameten postal. Rečem,
da se bo ravno nasprotno zgodilo; ko¬
likor bo veči, toliko hudobnejši bo, če
zgodaj hudobije iz njegovega mladega
srca s šibo ne izženeš. To resnico po¬
trdi tudi sv. pismo, ki pravi: ,,Nikar
otroku tepenja ne odtegni, zakaj, če ga
s šibo udariš, ne bo zato umrl. Ti boš
njega s šibo udaril, in njegovo dušo
pekla rešil.“ Prip. 23, 13. 14. Dalje
pravi sv. pismo: „Pripoguj otrokov vrat
v  mladosti, in tepi ga s šibo, dokler je
otrok, da ne postane trdovraten in tebi

112

nepokoren, in da te ne bo srce bolelo."
Sir. 80, 11. In zopet pravi sv. Duh:
„Česar se mladenič navadi, od tega tudi
starec ne odstopi." Prip. 22, 6.

To resnico priča tudi naslednja prigodba:
Mati je imela prav hudobnega sina. Ko ga ne¬
kega dne svari, reče sin: Mati, pojdite z mano!
Pelje jo do stare lipe, ter reče: Pripognite to
lipo. Mati odgovori, da tega ni v stanu, ker je
lipa stara in debela; in sin reče: »Drevo se da
pripogniti, dokler je mlado, in človek se da stra¬
hovati le, dokler je mlad: tudi vi bi me bili
morali v mladosti strahovati, sedaj je prepozno.«

Krščanski oče in mati! rabita pri
malih otrocih šibo, kadar je treba, zakaj
če bota zgodaj šibo rabila, je pozneje ne
bo treba rabiti.

2. Drugo vprašanje je: Kakošna
mora biti kazen? Vselej pravična, nikdar
ne krivična; zakaj le pravična kazen
otroka poboljša, krivična ga pohujša.
Oče in mati! če otroka vselej po zaslu-
ženji kaznujeta, bo spoznal, da je kazni

113

vreden, in zato bo zasluženo kazen z
voljo pretrpel. če sta. pa v kaznovanji
krivična, in danes pregreho kaznujeta,
jutri pa ravno tisto ali enako pregreho
brez kazni pustita; če danes hudobnega
otroka tepeta, jutri pa enako hudobnega
božata: bo otrok spoznal, da je kazen
krivična, da vidva po svoji volji ravnata,
da ni bil kazni vreden; in taka kazen
ga ne bo poboljšala, ampak pohujšala.
Če vidva takrat, kadar sta jezna, tepeta,
kadar sta potolažena pa ne : se bo otroku
kazen krivična zdela, zato ker zmeraj
enako ne ravnata, ampak kakor vaji
prime, tedaj po svoji čmernosti tepeta, ali
božata.

3. Da kazen krivična ne bo, kdaj
morata, krščanski oče in mati! svoje
otroke kaznovati? Ne kaznujta jih takrat,
kadar otroci neradovoljno ali le nevedoma
kakšno majhno reč poškodujejo, kadar
’ z  nezadolžene pozabljivosti kaj storiti

Duša spok. 8

114

opuste. Kdaj pa pri otrocih šibo rabita?
Vselej takrat, kadar kaj ukradejo, naj se
zgodi tatvina doma ali kjedrugej; zakaj
če jih zavoljo tatvine vselej precej ne
kaznujeta, bota kriva, da vama bodo iz
majhnih tatov veliki spodrasli. Ko bi vsi
stariši svoje majhne otroke tudi zavoljo
male tatvine vselej ostro kaznovali, bi ne
bilo toliko tatov na svetu. Nikdar otrokom
tudi takrat ne prizanesita, kadar so trdo¬
vratni, kadar od jeze jokajo, in se branijo
ukazano reč storiti. Naj se vama škoda
ne zdi tudi takrat vselej šibo rabiti, kadar
se zlažejo; zakaj, če mladi lažejo, bodo
starji kradli. Bodita tudi vselej ostra v
kaznovanji, kadar sama slišita, ali od
drugih zvesta, da se med sabo zmer¬
jajo, kolnejo, nespodobno pogovarjajo, ali
kvante prepevajo; če jim te pregrehe pre¬
gledata, se bodo sčasoma v njih popol¬
noma vkoreninile. Prav ostro jih takrat
strahujta, kadar se vama predrzno odgo-

115

varjajo; zakaj, če jim to pregledata, se
bodo v hudobiji vtrdili, torej njim, in
sebi škodujeta. Brez kazni jih nikdar ne
pustita, kadar se v cerkvi ozirajo, pogo¬
varjajo ali sicer nespodobno obnašajo;
zakaj, če že otrok pred Bogom nič strahu
nima, ali ga bo potem odraščen in po¬
staran človek kdaj imel? Kaznujta jih
tudi ostro, če se z drugim spolom pečajo;
zakaj, če jih zavoljo tega ne kaznujeta,
se vseh njih hudobij vdeležavata, bota ž
njimi vred pogubljena, in se bota ž njimi
v peklu vekomaj preklinjevala, kakor se
bere od pogubljenega sina in očeta, od
pogubljene hčere in njene matere. Sin
je očetu očital, da je kriv njegovega po¬
gubljenja, ker ga ni strahoval zato, da bi
se bil poboljšal; in oče je sinu očital, da
zavoljo njega v peklu gori. Pogubljena
hči je pa vpila: Prekleta mati! ti si kriva
mojega pogubljenja. Zmeraj bi bila po
Poti nedolžnosti proti nebesom hodila, ko

8 *

116

bi bila ti za-me skrbela; ali tebi je bilo
dobro znano moje nečisto pečanje, pa si
molčala. Ali si me zato rodila, da te bom
vekomaj preklinjevala? Mati je pa hčeri
očitala, da je zaradi nje pogubljena.

4. Poslednjič še premisli, krščanski
oče in mati! kako morata svoje otroke
kaznovati. Nikoli jih ne smeta kleti,
zmerjati ali v svoji divji togoti pretepati.
Ljubezen, ne pa togota naj vama šibo
v roko dd; nikdar v nagli jezi, ampak
z mirnim srcem vzdignita svojo roko nad
otroke. Le pokažita takrat nejevoljo, kadar
jih kaznujeta, pa ne velike jeze; ne vpijta,
ampak z ostro pa krotko besedo govorita.
Pri kaznovanji hodita po naslednjih sto¬
pinjah: Prvič z lepo besedo povejta, česar
ne trpita, ker je pregrešno. Ce vaju ne
slušajo, recita, da so Boga razžalili in
kazni vredni postali; če se ne poboljšajo,
jim kazen naznanita. Če se poboljšajo,
jim bodita dobra; če so pa s premislikom

117

Božjo in vajno zapoved prelomili, jih
tepita, toda kazen mora vselej pregrehi
primerjena, to je, veča ali manjša biti,
kakor je pregreha veča ali manjša. Preden
jih tepsti začneta, jih podučita, da bodo
spoznali, da so Boga razžalili, in da jih
morata kaznovati zato, da Bog vaju ž
njimi vred ne vdari. Tebe, krščanska
mati! pa prosim, moli takrat za otroke,
kadar jih oče tepe, da bo kazen koristila.

K sklepu pa prosim obadva, tebe
krščanski oče in mati! zapomnita si sli¬
šane nauke in ravnajta se zvesto po njih;
spomnita se tudi ostrega odgovora, ka¬
terega bota zarad svojih otrok po smrti
Sodniku dajala, in izredita jih v strahu
Božjem. Blagor vajnim otrokom in vama,
še vse svoje dolžnosti do otrok zvesto
s Polnujeta; zakaj lahko bota rekla pri
sodbi: Glej, pravični Sodnik! zavoljo
na jne zanikrnosti se ni nobeden najnih
otrok pogubil. Pravični Sodnik vama pa

118

poreče vesele besede: „Prav tako! tebi,
dobri in zvesti oče! tebi dobra in zvesta
mati! ker si bil v malem zvest, te bom
čez veliko postavil, pojdi v veselje svojega
Gospoda. 11  Mat, 25 ,  23. Bog daj vsem
starišem svojo pomoč, da vsak krščanski
oče in mati pri sodbi Božji te vesele
besede zasliši!

Tretji prigovor.

O dolžnostih starišev do odraščenih otrok v
domači in zunaj domače hiše.

I. Krščanski oče ali mati! ti se po-
gostoma čudiš in vprašaš: Od kod je to,
da so moji odraščeni otroci sedaj tako
hudobni, ko sem jih vendar zmeraj lepo
učil? Dalje praviš: Dokler so bili otroci
majhni, so bili radi pri meni, so radi
molili, k Božji službi hodili in svete za¬
kramente prejemali; sedaj jim je pa vse
to zoprno; popred so se ponižno oblačili
in sramožljivo obnašali; sedaj jim pa ni

119

nobena obleka dovolj lepa, in neka pre¬
vzetnost in predrznost se kaže v njih
pogledih, obnašanji in besedah; popred
so bili radi doma, sedaj hočejo le v po¬
svetni druščini biti; pride večer in čas,
da roženvenec molimo, ali posvetne hčere
ni doma; čujern in čakam, da je ura
deset, enajst ali polnoči, gledam skozi
okno na vse strani; ali zgubljen sin se
ne prikaže od nikodar. Od kod izvira ta
žalostna prememba mojih otrok? tako
vprašaš, krščanski oče ali mati. Kdo je
tega kriv? tako vprašam tudi jaz; in
rečem: Večidel si ti, oče ali mati! tega
kriv. Tega morebiti nočeš verovati, in
misliš, da le te moje besede niso resnične.
Ali premisli nekoliko bolj natanko, in se
boš prepričal, da so večidel resnične. Re¬
čem in hočem spričati to resnico: Včasih
jih ti sam pohujšaš; večidel pa ne čuješ
dovolj nad njimi, da bi jih drugi ljudje pod
tvojo streho ali zunaj doma ne pohujšali.

120

a)  Najde se, četudi poredkoma, oče
ali mati, kateri noče svojih otrok, kakor
pravi, preveč pobožnih imeti. Ali tisti,
kateri noče otrok pobožnih imeti, mora
pa otroke imeti, kateri mu sramoto in
žalost delajo.

To resnico spričuje naslednja prigodba:
Mlada kristijana je po Božji milosti in po na¬
peljevanji dušnega pastirja vse posvetno raz¬
veseljevanje zapustivši svoje veselje v molitvi
iskavši o Gospodovih dneh z vidno pobožnostjo
pred najsvetejšim zakramentom molila in ga v
občno spodbudo tudi večkrat prejemala. Tako
je šlo do 17. leta. Tedaj so se mladeniči ondotne
okolice po nji ozirati jeli, ker je bila hči pre¬
možnega kmeta. »Tebi moramo molek iz rok
potegniti,« so se krokarji zadirali. Hudičev na¬
klep se jim je po volji izšel, ker so k temu
tudi njeni stariši pridno pomagali, ker ji niso
hotli tega veselja pustiti, pa tudi te sramote
ne prenašati, da bi bili med svojimi otroci,
kakor so dejali, trcijalko imeli. Z vednim pika¬
njem oplašena je odsihmal svoje pobožne vaje
pred stariši prikrivala, pa kmalo mlačna postala,
se potem spovednika ogibala in se ni zmenila

121

za svarjenje poprejšnjih tovarišic njene nedolž¬
nosti. Ni je bilo več videti pri mizi Gospodovi,
videti pa jo je bilo na plesišču med tistimi,
kateri so se bili zarotili v njeno pogubo; ni
dolgo trpelo, in je pripravila sebe in svojo
družino v resnično sramoto, in zopet — v sra¬
moto, in zopet — v očitno sramoto. Ti stariši
so tako rekoč svojo hčer Jezusu Kristusu ukradli,
in hudiču izdali, potem so pa zavoljo svoje ne¬
sramne hčere osramoteni tožili in rekli: »Nikoli
bi si ne bili mislili kaj tacega nad svojo hčerjo
doživeti! Oh, najin otrok nama srce trga, naji
spravlja pod zemljo!«

b)  Upam, da ti, krščanski oče ali
mati! nisi tem hudobnim starišem po¬
doben; ali vendar trdim: Mogoče je, da
si tudi ti kriv razuzdanosti svojih od-
raščeuih otrok. Ti si jih z besedo lepo
užil, ali tvoj slabi zgled jih je morebiti
sabo v pregreho vlekel. Ti, krščanski oče!
si jih opominjal k molitvi, ali sam nisi
v pričo otrok skorej nikoli pokleknil, ter
s povzdignjenimi rokami in goreče pred
njimi molil; ti si jih svaril zarad nespo-

122

dobnik besedi, ali sam si se dal od jeze
tako hudo premagati, da si vpričo otrok
preklinjal; ti si branil svojemu sinu v
krčmo iti, ali sam si ves vinjen pozno
po noči na dom prirogovilil, ter se z
ženo kregal in prepiral, katera te je za¬
voljo pijanosti svarila. Ti, krščanska mati!
opominjaš svojo hčer, da naj se ponižno
po svojem stanu oblači, sama se pa po¬
svetno oblačiš; ti ji priporočaš se vseh
zapeljivcev varovati, sama se pa morebiti
vpričo svoje hčere od nečiste ljubezni,
pregrešnega znanja in drugih nerodnosti
svojih mladih let pogovarjaš. O, krščanski
oče in mati! če s svojim slabim zgledom
vse podereš, kar z besedo lepega učiš,
povej: ali nisi tudi ti kriv razuzdanosti
svojih odraščenih otrok? Otroci si mislijo:
To ali uno ne more biti tako pregrešno,
ker so naši stariši ravno tako delali, ali
še sedaj tako delajo. Ali zopet upam,
krščanski oče in mati! da ti nisi tak

123

hudobnež; ampak si v resnici pobožen,
kateri vse, kar z besedo otroke lepo učiš,
tudi s spodbudnim zgledom podpiraš; ali
vendar še dalje trdim : Mogoče je, da si ti
kriv razuzdanosti svojih odraščenih otrok.
Kako je to mogoče? vprašam. Odgovorim:
Prav lahko je mogoče, če skrbno ne
čuješ, da bi ne bili nikdar tvoji otroci
v tvoji lastni ali kaki zunanji hiši od
drugih ljudi pohujšani. Kdo jih pa za-
more razun tebe v tvoji hiši pohujšati ?
Tvoji lastni že pohujšani otroci, ali tvoji
Posli in prihajači, pa tudi drugi ljudje,
kateri v tvojo hišo zahajajo, utegnejo
tvoje še nedolžne otroke pohujšati, če
vedno in skrbno nad njimi ne čuješ.

c)  Vprvič trdim: Tvoji lastni otroci
se utegnejo med sabo pohujšati. Da se
ta nesreča nikdar pri tvoji hiši prigodila
ne  bo, ti dam naslednje nauke: Nikdar
ne  trpi, da bi tvoji otroci ne dovolj oble¬
čeni ali celo razgaljeni po hiši hodili;

124

ali da bi se bratje med sabo ali pa svoje
sestre nemarno ogledovali, ker s tem se
vsa sramožljivost, najboljši varil nedolž¬
nosti, zapravi. Nikoli ne dovoli, da bi
po 3 ali 4 leta stara otroka v ravno tisti
postelji skupaj ležala; sleherni naj ima
svoje lastno, če tudi trdo, le. s slamo
nastlano ležišče. Ne dovoli, da bi bratje
in sestre v eni sobi, morebiti celo v eni
postelji skupaj spali; ampak naj bodo v
eni sobi bratje, v drugi pa sestre, in
kakor hitro 3. leto starosti dosežejo, naj
ima sleherni otrok lastno ležišče. Če po
tem nauku ne delaš, bodo otroci čuječi
in na Božjo pričujočnost pozabivši, hu¬
dobije počenjali, katere bi jim morale
do smrti neznane ostati. Pa če so tudi
tvoji otroci po spolu ločeni in posamezni
v posteljah ležijo, vendar niso popolnoma
pohujšanja zavarovani; zato včasih kar
neprevidoma med nje stopi, da se pre¬
pričaš, ali spe, ali kaj nespodobnega go-

125

vore ali počenjajo. Dovoli jim včasih kako
igro, ali vselej na očitnem kraji, da jih
lahko nadzoruješ; nikdar pa naj ne igrajo
sami po šupah, skednjih ali hlevih; tudi
naj bo pri igri spol od spola ločen, da
se vselej sramožljivost ohrani, in da nikdar
pri igri kake ostudne grdobije ne po¬
čenjajo.

d)  Vdrugič trdim, da tvoji otroci,
krščanski oče in mati! utegnejo v tvoji
hiši od tvojih poslov, prihajačev ali druzih
ljudi, kateri v tvojo hišo dohajajo, po-
hujšani biti, če vedno prav skrbno nad
njimi ne čuješ. Zatorej rečem : Ne imej
nikdar hudobnih poslov ali prihajačev
Pri svoji hiši! Kakor hitro posla nespo¬
dobno govoriti slišiš, ali njegovo nesramno
obnašanje zapaziš, precej mu resno povej,
da kaj tacega pri hiši nikdar ne trpiš;
*n če se zarad tvojega svarjenja ne po¬
boljša, brez usmiljenja ga od hiše od¬
pravi. Pa če se tebi tudi kak posel ali

126

prihajač pobožnega kaže, vendar mu nikdar
popolnoma ne zaupaj; mogoče je, da je
hinavec in skriven velik grešnik; pa če
je tudi v resnici pobožen, utegne tako
močno k hudemu nagnjen biti, da za-
more ravno tako, kakor hudoben posel
tvoje nedolžne otroke pohujšati. O ko bi
sedaj tvoj pohujšani otrok govoriti za-
mogel, bi pritrdil, da resnico govorim,
ter bi zarad tebe tako tožil: O ko bi
bili moji stariši nad mano po svoji dolž¬
nosti vedno culi, bi ne bil nikdar pre¬
grešnega znanja z domačim hlapcem ali
deklo delal, s katero sem se potem brez
števila velikokrat pregrešil, kateri grehi
me že sedaj strašno teže, in mi bodo
zadnjo uro še veliko večo težo delali! 0
ko bi bili moji stariši po svoji dolžmosti
nad mano zvesto čuli, bi ne bil zamogel
po noči vstajati, k razuzdani osebi za¬
hajati ter ž njo v nebo vpijoče grehe
delati! O ko bi bili moji stariši bolj

127

skrbno nad mano culi, bi ne bil zamogel
nesramni hlapec ali dekla take nespo¬
dobne reči meni praviti, in me tiste pre¬
grehe učiti, katera se med kristijani, k
svetosti poklicanimi, nikdar še slišati ne
sme! Če ne boš ti krščanski oče in mati!
svoje dolžnosti zvesto spolnoval, bodo tvoji
otroci zarad tvoje zanikrnosti s takimi ali
enakimi besedami govorili, ter tebe tožili
sedaj v življenji in enkrat po smrti pred
sodbo Božjo.

e)  Čuj zvesto, krščanski oče ali mati!
da svojih otrok v tvoji hiši tudi tisti
ljudje ne pohujšajo, kateri ali zarad krat¬
kega časa ali zarad kakega opravka v
tvojo hišo dohajajo. Ni ti sicer mogoče
slehrnega obiskovanja ptujih ljudi od¬
praviti ; tudi ne grajam obiskovanja bo-
goljubnih ljudi; ali rečem, in v imenu
Jezusovem ti tudi zapovem: Ne trpi hu¬
dobnega obiskovalca, kateri hoče vpričo
tebe strup nečistega greha v čista srca

128

tvojih še nedolžnih otrok vlivati. Če k
takemu govorjenju molčiš, se mu celo
posmehuješ, in ga s svojo lastno besedo
potrjuješ, potem nisi več oče ali mati,
ampak si dušni ubijavec svojih nedolžnih
otrok, in težek odgovor te čaka pri sodbi,
kadar te bo pravični Sodnik srdito vpra¬
šal : Kje so tisti otroci, katere sem vse
nedolžne tvojim zvestim rokam izročil,
sedaj so se pa zavoljo tvoje zanikrnosti
vekomaj pogubili? O krščanski oče ali
mati! čuj zvesto nad svojimi otroci, da jih
kak posel, prihajač ali ptuj človek v tvoji
hiši ne pohujša, da ne boš enkrat krva¬
vih solz pretakal in s svojimi nesrečnimi
otroci vred v peklu vekomaj gorel! O kako
zamoreš tako neusmiljen biti in v svoji
hiši trpeti, da kak posel, prihajač ali ptuj
človek tvoje nedolžne otroke, angelje v člo¬
veški podobi, v satanove sužnje spreminja?

Nek hudodelnik je pred svojo smrtjo na
vislicah očitno rekel, da je bil vprvič od domače

129

dekle pohujšan, zato ker njegovi stariši nad
njim dovolj čuli niso, in potem je bil v hudo¬
biji tako vtrjen, da se ni bal pregreh počenjati,
zarad katerih bo sedaj umorjen. Da tvoji otroci,
krščanski oče ali mati! nikdar tako ali enako
govorili ne bodo, ne trpi nikdar hudobnega
posla, prihajača ali obiskovalca pri svoji hiši.

Ali ti, krščanski oče ali mati! se iz¬
govarjaš, rekoč: Ni mogoče otrok vedno
nedolžnih ohraniti, ker so k hudemu
nagnjeni in se še zraven tega v vednih
dušnih nevarnostih znajdejo. Težko je
to v resnici, ali nemogoče vendar leni;
stori ti, kar je v tvoji moči, in drugo
bo storil Bog s svojo milostljivo pomočjo.
Kako močno si prizadevaš, ti oče! da
svojega sina vojaščine oprostiš; kako
močno skrbiš, ti mati! da svojo hčer
omožiš; ali si ne bosta enako ali še
bolj prizadevala, da vajin sin in vajina
bči krstno nedolžnost ohranita? Kako
skrbno zapiraš, oče! svoj hlev, da ti po

Duša spok.

9

130

noči kak tat živiniee ne ukrade; kako
močno varuješ svojo živino, da se od
druge že okužene živine strašne kuge ne
naleze in ti ne pogine; ali ne boš z
enako skrbjo varoval svojega otroka, da
mu dušni tat nedolžnosti ne ukrade, ali
da se od njega kuge strašne nečistosti
ne naleze ? Ali ti praviš: Saj vendar ni¬
sem v stanu zmiraj pri svojih otrocih
biti, in vedno nad njimi čuti. Eesnično
da nisi v stanu; zato jim pa spomin na
Božjo vsegapričujočnost in pa strah Božji
prav globoko v njih srca vtisni; zato da
ta spomin tebe pri otrocih nadomestuje
in jih greha obvaruje. Priporočuj jih
tudi vsak dan prav goreče Jezusu in
Mariji, prečisti Devici, da jih ona dva v
svoje zvesto varstvo vzameta takrat, ka¬
dar so sami, da ne bodo od hudobnih
ljudi pohujšanj in v greh zapeljani; tem¬
več, da do groba ohranijo belo krstno
obleko, ter jo pred sodnji stol Jezusov

131

prineso, in vežno življenje za plačilo
svoje zvestobe prejmo.

II. Tvoji otroci, krščanski oče ali
mati! pa niso le v tvoji lastni hiši v
vedni nevarnosti pohujšanja, ampak so
še v veči nevarnosti takrat, kadar so
zunaj tvoje hiše; zatorej jih, kolikor ti
je mogoče, doma pridržuj, in jih razun
silne potrebe, in brez posebno skrbnega
varha nikdar med tuje otroke ali ljudi
ne spušaj. Tvoji otroci so ali neodraščeni
ali pa odraščeni. Če malim otrokom kdaj
v tujo hišo ali sicer med otroke iti do-
reliš, vselej povej, kam o smejo iti, in
koliko časa se smejo tamkaj muditi. Ce
se po tem nauku zvesto ne ravnaš, in
tvoji otroci imajo vedno prostost po svo¬
jih željah se po hišah potepati, ne bodo
dolgo časa dobri ostali, ampak bodo v
kratkem času tako sprideni, da se za
tvoje besede in za tvoje žuganje nič več
z menili ne bodo. Pri takem postopanji

9 *

132

po hišah se bodo naučili dveh ostudnih
pregreh, namreč lenobe  in  nečistosti.

a) Dokler so otroci majhni, ne bodo
hotli za nobeno delo prijeti, in se ga
lotiti, ampak vedno bodo hotli v veseli
druščini biti, se z drugimi otroci pogo¬
varjati, igrati, vpiti, ljudem nepokoj de¬
lati in popotnike, zlasti reveže zasme¬
hovati. Če se pa mali otroci niso de¬
lavnosti naučili, tudi že odraščeni delati
ne bodo hotli, ampak bodo naj raje v
druščinah brez dela posedali; in da bodo
denar za pijačo in druge potrebe imeli,
bodo ali vam, svojim starišem, ali pa
drugim ljudem kradli.

b) Pa ne le lenobe in ž njo skle¬
njene tatvine se bodo vaši otroci, o sta-
riši! v slabi druščini naučili, ampak tudi
nečistosti. To resnico priča vsakdanja
skušnja. Če vprašaš tega odraščenega
mladenča ali moža, uno odraščeno dekle
ali ženo tako: Povej, kdaj si bil vprvič

133

pohujšan? boš naslednji odgovor dobil:
Pohujšan sem bil vprvič na paši od
spridenega otroka; pohujšan sem bil pri
kopanji, ko smo slečeni otroci zunaj vode
skakali, ali nemarne poglede imeli; po¬
hujšan sem bil, ko smo se fantje in de¬
kleta po samotnih krajih brez kakega
varha skrivaje igrali; pohujšan sem bil
vprvič, ko sem pri ženitnini prežal, in
s koščekom kruha skozi oči ali ušesa v
svoje še nedolžno srce strupa nečistosti
sprejel. Dobro si te besede v spominu
ohrani, krščanski oče ali mati! in skrbi,
ha tvoji otroci ne bodo nikdar zarad
^oje zanikrnosti tako tožiti prisiljeni.

Enako ali še bolj kakor nad malimi
moraš čuti nad odraščenimi otroci, če
iz tvoje v kako tujo hišo služit gredo.
Preden svojega otroka v kako službo
haš, natanko popred pozvedi, kak je go¬
spodar ali gospodinja. Nikdar ga ne daj
v  hišo, kjer gospodar ali gospodinja strahu

134

Božjega nima, in bi morebiti on sam
ali pa ona tvojemu otroku zadrge po¬
hujšanja stavil; ali pa nad svojimi posli
dovolj ne cul, da bi drug druzega po-
hujšati in v greh zapeljati zamogli. Pa
če tudi zveš, da so vikši tako bogoljubni,
da te bodo pri otroku popolnoma nado¬
mestili, vendar ne bodi brez vse skrbi
in strahu zarad zgube nedolžnosti svo¬
jega otroka; ampak večkrat ga skrbno
poprašuj, kako da je pri hiši, kjer služi;
in če naj manjšo nevarnost čutiš, vzemi
iz hiše otroka, dokler je še nedolžen,
sicer ti bo kmalo zoper tvojo voljo na
tvoj dom oskrunjen v tvojo veliko sra¬
moto prišel.

Krščanski oče ali mati! spolnuj, ko¬
likor zamoreš zvesto vse dolžnosti, ktere
imaš do svojih odraščenih otrok, da zarad
tvoje zanikrnosti krstne nedolžnosti ne
zgube. Da bo pa tvoje prizadevanje tudi
od Boga blagoslovljeno, nikdar ne pozabi

135

za-nje moliti; zakaj starišev molitev za
otroke ima veliko moč pri Bogu. Sv. Mo¬
nika je molila 17 let stanovitno za svo¬
jega sina Avguština, in je bila uslišana.
Tudi ti moli stanovitno za nedolžne
otroke, da nedolžnost ohranijo; za po-
hujšane pa, da se resnično spreobrnejo;
zraven pa tudi zvesto vse svoje dolžnosti
do njih spolnuj, in trdno zaupaj, da bo
neskončno usmiljeni Bog tudi tvojo mo¬
litev ravno tako uslišal, kakor je uslišal
molitev svete Monike za njenega sina
Avguština.

Četrti prigovor.

O dolžnostih zakonskih ljudi.

I. Krščanski zakonski mož! ali ti je
znano, kaj si svoji zakonski ženi dolžan?
Dolžan si jo ljubiti, kakor sveti apostelj
Pavel zapoveduje, kteri pravi: „Možje,
ljubite svoje žene, in ne bodite čmerni
do njih.“ Kol. 3, 19. Da to zapoved

136

spolniš, pa ni dovolj, da svojo ženo lju¬
biš s tako ljubeznijo, s kakoršno vse
ljudi ljubiš: ljubiti si jo dolžan s po¬
sebno veliko ljubeznijo, zakaj ž njo si
bil v zakramentu sv. zakona z naj tanjšo
in močnejšo zavezo sklenjen. O kako hudo
se zoper to dolžnost ljubezni pregrešiš,
če je ne ljubiš, ampak sovražiš, zaniču¬
ješ ali celo pretepavaš! Kakošna pa mora
biti tvoja ljubezen do žene?

1) Ljubi jo z modro in krščan¬
sko ljubeznijo.  Zoper to lastnost lju¬
bezni grešiš, če k vsim nerodnostim
svoje žene molčiš, vsim njenim bese¬
dam pritrdiš, če tudi njeno zahtevanje
velikost tvojega premoženja presega, in
se iz napačne ljubezni do žene v dol¬
gove zakopavaš; ali če njeno zahtevanje
celo rani čistost tvoje vesti, in iz pre¬
grešne ljubezni do nje svojo dušo s pre¬
grehami omadežuješ; ali če pri njej
zapaziš kake pregrehe, postavim, napuh,

137

jezo, ali kake druge hudobije, in molčiš,
namesto da bi jo z ljubeznjivimi bese¬
dami svaril in boljšal.

2) Ljubi, o zakonski mož! svojo ženo
s sveto ljubeznijo.  Ta lastnost lju¬
bezni pa od tebe tirja vprvič, da le iz
svetega namena zakonski stan nastopiš,
namreč zato, da bi ti Bog otrok dal,
kakor je storil mladi Tobija; in v drugič,
da zmiraj po Božji volji in zapovedi v
njem živiš, a) Vprvič je tedaj k sveti
zakonski ljubezni potrebno, da iz svetega
namena v zakonski stan stopiš, namreč
zato, da bi Bogu otroke izredil. Zoper
ta sveti namen zakona se pregrešiš, če
iz kakega nečistega ali lakomnega, ali
sicer pregrešnega namena v zakon stopiš.
Ge iz hudobnega namena zakonsko za¬
vezo skleneš, te bo pravični Bog že v
tem življenji s hudobnimi otroci in mno¬
gimi nesrečami, po smrti pa z večnim
trpljenjem kaznoval, kakor je angelj Rafael

138

mlademu Tobiju naznanil, rekoč: „Kteri
zakon tako začno, da Boga iz svojega
srca preženo, in svoji poželjivosti tako
strežejo, kakor konj in mezeg, čez take
ima satan oblast." Tob. 6, 17. b) Vdrugič
je k svetosti  zakonske ljubezni po¬
trebno, da zmeraj po Božji volji in za¬
povedi v zakonu živiš. Kako moraš pa
po Božji zapovedi v zakonu živeti, te uči
sv. apostelj Pavel s temi besedami: „Za¬
konska postelja bodi neomadežana. 11  Hebr.
Da boš pa svojo zakonsko posteljo ne-
omadežano ohranil, naj se zgodi zakonsko
delo vselej iz svetega in od Boga tebi
naloženega namena, namreč zato, da se
človeški rod v zakonu ohrani in množi.
Zakonsko posteljo tudi še neomadežano
ohraniš, kakor govori sv. Pavel v I. listu
do Kor., če ti, krščanski mož! svoji ženi
dolžnost storiš, in ravno tako tudi žena
tebi svojo dolžnost stori iz namena, da
se odvrne od vaju vsa nezaupnost in

139

vsaka nevarnost grdih skušnjav. Toda
zgoditi se mora zakonska dolžnost iz
ljubezni do Boga in iz ljubezni do so¬
proga. Ta dolžnost mora pa spolnjena
biti vselej ljubeznjivo in radovoljno, v
zaupanji, da se otroci spodrede, akoravno
bi okoliščine ne dajale tacega zaupanja.
Kteri spolnovanje te dolžnosti od soproga
tirja, ima po besedah sv. Avguština od¬
pustljivi greh, ako se le druzih nespo¬
dobnost takrat varuje; kdor je pa svojemu
soprogu pokoren, je brez vsega greha.
Ako bi se pa nagovarjani brez pravega
vzroka ustavljal, bi grešil, ker bi s tem
svojega soproga lahko v prešestovanje,
ali v druge zoprnatorne grehe pripravil.
Ce tudi namena zakona vselej doseči ne
moreš, združenje je pa vendar mogoče,
je tvoja zakonska postelja neomadežana,
ako le natorne postave pri zakonskem
delu ne prestopiš. Kdaj pa natorno po¬
stavo prestopiš in zakonsko posteljo oma-

140

dežuješ, te prav lepo poduči sv. Frančišek
Salezijan v svoji prelepi knjigi „Filoteja“
imenovani. V tej knjigi pravi, da bo
mnogo zakonskih ljudi zavoljo grehov ne¬
čistosti, ki so jih v zakonu storili, vekomaj
zavrženih. Da tudi ti, zakonski mož!
zavoljo grehov nečistosti zavržen ne boš,
premisli sedaj, kaj je poleg besed svetega
Frančiška ostudna nečistost med zakon¬
skimi, in varuj se je vselej skrbno. Smrtno
grešiš, če si sam kriv, da nimaš več
otrok, in vendar popolnoma zdržno ži¬
veti nočeš. Takrat vselej smrtno grešiš,
kadarkoli spreobrneš postavo spodrediti
otroke. Greh tvoj je pa veči ali manjši,
kolikor bolj ali manj prelomiš od Boga
postavljeno dolžnost otroke spodrediti.
Grešiš tedaj, če le edino zarad sladnosti
in mesenega veselja zakonsko živiš. Gre¬
šiš tudi, in sicer v mislih in željah ta¬
krat, kadar radovoljno in z veseljem za¬
konska dela premišljuješ; z besedami in

141

obnašanjem pa grešiš, kadar se od nečisto¬
sti pogovarjaš, ali se nesramno obnašaš.
Posebno hudo se pregrešiš in prešestu-
ješ, kadar svojemu zakonskemu družetu
zakonsko zvestobo prelomiš zarad kake
osebe, naj se zgodi z radovoljnimi ne¬
čistimi mislimi, željami, besedami, de¬
janjem ali obnašanjem. O zakonski mož!
če si ves mesen in nesramen, dobro pre¬
misli, kako onečastiš s temi grehi svoj
sveti zakonski stan; opoviraš milosti Božje,
ter se tudi kmalo svoji zakonski tovarišici
pristudiš; z zakonsko nezmernostjo pa
izpodkopavaš tudi svoje zdravje, oslabiš
vse svoje dušne in telesne moči, si pri¬
krajšaš svoje življenje, spridiš svoje otroke,
in jim vcepiš nečisti kal, preženeš zakonsko
ljubezen iz srca in ves hišni blagoslov, pa
tudi naj boljši zaklad dobre, mirne vesti.

3) Ljubi, o zakonski mož! svojo ženo
s pravično ljubeznijo.  Ta lastnost
ljubezni te priganja, da ravno tako skrbiš

142

za obleko, stanovanje, živež in vse druge
telesne in dušne potrebe svoje žene, kakor
skrbiš za svoje lastne potrebe. Premisli
tedaj dobro, kako močno se pregrešiš,
in kako težek odgovor boš Bogu pri
sodbi dajal, če z igro, pijanostjo ali le¬
nobo svoje lastno in tudi premoženje
svoje žene zapravljaš! Oe tako ravnaš,
si naj veči tat, goljuf in krivičnik. Zakaj
premisli, da ti nisi lastnik, ampak si le
oskrbnik, da ti je premoženje le zato
izročeno, da bi ga ohranil in pomnožil,
ne pa, da bi ga ženi in otrokom zapravil.

4) Ljubi svojo ženo s potrpežljivo
ljubeznijo.  Imej usmiljenje, potrplje¬
nje s svojo ženo in varuj jo; če se v
trpljenji znajde, tolaži jo, kolikor moreš,
in prizadevaj si njene težave polajšati.
Ali Bogu bodi potoženo! Kako trd in
neusmiljen si ti, o krščanski mož! kteri
nočeš od prizanašanja, potrpljenja in usmi¬
ljenja do svoje žene nič slišati in vedeti;

143

ki imaš veče usmiljenje z nespametno ži-
valijo, kakor z ženo; ki nič ne maraš za
zapoved svetega Pavla, kteri pravi: „Vi
možje, ne bodite čmerni do svojih žen 1“
Kol. 3, 19. Ali ti, trdi mož! izgovarjaš
svojo neusmiljenost, rekoč: Saj trpim,
kar morem, ali kje sem v stanu vse
voljno pretrpeti, ker je moja žena je¬
zična, prepirljiva, svojeglavna, le slabo
sodi, me sedaj kakor strupena kača pika,
sedaj kakor stekel pes napada, in nje¬
nemu napuhu nikdar ustreči ne morem.
Če je resnično taka tvoja žena, trpi voljno,
nosi svoj križ za Jezusom, ter misli, da
te Bog ali zarad starih grehov tepe, ali
tvojo potrpežljivost poskuša, in ti prilož¬
nost daje, si z voljnim trpljenjem nebesa
zaslužiti. Z rotenjem, kletvijo, tepenjem in
razgrajanjem si pa svoje zdravje izpod¬
kopavaš, zasluženje zgubljaš, svojo ženo
pa še bolj hudobno delaš.

144

Premisli lep zgled neverskega modrijana.
Sokrat je imel prav hudobno ženo, Ksantipo
imenovano, ktera je ves ljubi dan nad njim
regljala, on je pa vse tiho poslušal; ali zaradi
tega se je ona še bolj vjezila, in ko je proti
noči iz hiše šel, je posodo vode nanj izlila; ko
so ga sosedje vsi začudeni gledali, jim je mirno
rekel: Sem vedel, da po velikem gromenjimora
velika ploha priti. Krščanski mož 1 nasledvaj v
krotkosti tega nejevernika.

5) Ljubi svojo ženo z odkrito¬
srčno ljubeznijo. Ne imej svoje
žene kot dekle, da bi ji nikdar kake
reči ne razodel; se ž njo nikdar nič ne
posvetoval; ali ji kake reči domači dru¬
žini ukazovati, ali kake besede reči ne
dovolil. Krščanski mož! resnično si vse
hiše in tudi žene gospodar, in torej imaš
od Boga pravico ji zapovedovati, in ona
mora tvoji besedi pokorna biti. Ali žena
je tudi hišna gospodinja, njej je tudi
od Boga izročena skrb za otroke, za
družino, in za dobro gospodinjstvo; tudi

146

ona se bo mogla zarad spolnovanja te
dolžnosti pri sodbi Božji odgovarjati. Ne
ravnaš tedaj pravično, če brez vzroka
pred njo vse shrambe zapiraš in se raje
s kakim poslom, kakor ž njo zarad kake
reči ali kakega dela posvetuješ. Če se
tako sovražno proti svoji ženi obnašaš,
postaneš kriv mnogo prepirov, tatvin ali
celo krivega natolcevanja. Prosim te, kr¬
ščanski mož! ne bodi tak, ampak dovoli
ženi, da njena beseda v mnogih rečeh
pri hiši ravno toliko velja, kot tvoja be¬
seda; poprašaj jo marsikaterikrat za svet,
in če je moder, ravnaj po njem; zaupaj
in izroči ji kako opravilo; s tem boš
njeno veljavo povikšal in otroci in posli
jo bodo bolj spoštovali ter raje ubogali.

6) Ljubi svojo ženo s stanovitno
ljubeznijo  ter ne poslušaj priliznjenega
podpihovalca, kteri te hoče s svojim stru¬
penim jezikom ob zakonsko edinost, lju¬
bezen, mir in vso zakonsko srečo pri-

10

Duša spok.

146

praviti ter te v največo nesrečo in pre¬
greho, v ljubosumnost zapeljati.

Sveti Izidor, kmet, ti da lep zgled stano¬
vitne ljubezni do svoje žene. Sveta Marija To-
ribija, njegova žena, je hodila na Božjo pot k
kapelici Matere Božje, in hudobni jeziki so sve¬
temu Izidoru pravili, da ima s pastirji ondot-
nega kraja pregrešno zavezo. Ali sveti Izidor
je svojo zvesto ženo bolje poznal, kakor hudob¬
neži, se je za njeno nedolžnost potegoval in ji
znamnja popolnega zaupanja in prisrčne lju¬
bezni razodeval.

II. Krščanska žena! sedaj pa premisli
ti, kaj si svojemu možu dolžna.

1) V prvič si mu dolžna pokor¬
ščino,  kakor ti sveti apostelj Pavel za¬
poveduje, rekoč: „Žene naj bodo svojim
možem podložne, kakor Gospodu. Zakaj
mož je glava žene, kakor je Kristus glava
cerkve. Kakor je pa cerkev Kristusu pod¬
ložna, tako naj bodo tudi žene svojim
možem v vseh rečeh." Efež. 5, 22—24.
Iz teh besedi spoznaš, o krščanska žena!

147

da je tvoj mož vladar cele hiše, da le
on ima od Boga pravico zapovedovati, ti
imaš pa dolžnost, njemu podložna ali po¬
korna biti. Da boš od Boga plačilo za
svojo pokorščino prejela, bodi svojemu
možu radovoljno, naglo, brez godrnjanja
in zoprvanja pokorna v vseh pripuščenih
rečeh; če pa on kaj nepripuščenega ali
pregrešnega od tebe tir ja, ga pa z lepimi
in krotkimi besedami pregovori, da od
svoje tirjatve odjenja. S tako voljno po¬
korščino si boš ljubezen Božjo, pa tudi
svojega moža naklonila. Le prav pored¬
koma in kadar se ti prav potrebno zdi,
moža lepo prosi, da kako reč po tvoji
volji stori ali jo drugim storiti ukaže.

2) Vdrugič si mu dolžna ljubezen.
Ljubi tedaj svojega moža, pa ne le z be¬
sedo, ampak tudi v djanji in v resnici.

a) Tvoja ljubezen do moža naj bo
postrezi ji va, to je, delaj mu kako veselje,
kadar zamoreš; vselej prijazno ž njim

10 *

148

govori; se vselej za njegovo čast in po¬
štenje poteguj; če ga vidiš žalostnega,
ga tolaži; če mu Bog kako trpljenje ali
bolezen pošlje, mu strezi noč in dan, da
ložej in voljneje trpi, ter veče zaslu¬
žen] e ima.

b) Tvoja ljubezen naj bo modra,
to je, o pravem času govori; kadar je
treba, pa molči; ne bodi trmasta, da bi
mogla vedno le tvoja beseda veljati;
raje odjenjaj, naj moževa beseda velja; s
tem bo precej vsega prepira ali razprtja
konec.

c) Tvoja ljubezen naj bo skrbljiva,
to je, skrbi za vse dušne in telesne po¬
trebe, lastne, moževe, svojih otrok, in
kolikor zamoreš, tudi za potrebe druzih
zapuščenih ljudi v okolici.

d) Tvoja ljubezen naj se pokaže zlasti
v tem, da se iz ljubezni do moža in do
svojih otrok tudi zatajuješ  in svoje
hudo poželenje po dragih oblačilih, po

149

dobri jedi in pijači premaguješ, ter ni¬
kdar za nepotrebne reči denarjev ne iz¬
dajaš in nikdar na skrivnem, brez mo¬
ževega privoljenja kaj od žita, Špeha, so¬
čivja ali druzih reči ne zmikaš, ter ne
prodajaš, da bi sebi ali svojim hčeram
nečimerno obleko kupovala, ali denar za¬
jedla ali zapila.

e) Poslednjič, tvoja ljubezen do moža
naj bo potrpežljiva,  to je, ljubi ga,
če je tudi hudoben, če te trpinči, če z
igro, lenobo in pijanostjo tvoje in svoje
lastno premoženje zapravlja. Vedi, da
edini pripomoček, hudobnega moža spre¬
obrniti, je potrpežljivost in molitev; kar
ti kaže lep zgled svete Monike, matere
sv. Avguština.

Njen mož Patricij je bil nejevernik, pijanec
in preklinjevalec. Kadar jo je on po nedolžnem
zmerjal, je vselej molčala tako dolgo, dokler ga
ni jeza minula, zanj je vedno molila; potem pa,
ko ga je jeza minula, je zopet tako prijazno ž
njim govorila, kakor ko bi je ne bil nič zmerjal.

150

S svojo angeljsko krotkostjo, pobožnostjo in
molitvijo ga je spreobrnila, da se je dal krstiti
in je bi! potem zvest, krotak in ljubeznjiv mož
do nje.

Ce ti hočeš, krščanska žena! svojega
moža spreobrniti, stori po zgledu svete
Monike naslednje:

Vprvič moli zanj; posti se, pojdi k
sv. obhajilu, deli miloščino in daruj vsa ta
dobra dela za njegovo spreobrnjenje.

Vdrugič molči, molči, kadar mož divja.
Stori se, kakor da bi nič ne slišala ali
govoriti ne znala; pojdi, če je mogoče,
togotnemu možu iz pred oči, tako dolgo,
dokler se vihar ne vleže; potem pa be¬
sedo ponujaj ter tako prijazno govori,
kakor da bi se nič hudega zgodilo ne
bilo. Zakaj z vpitjem, kregom in kletvijo
ne boš potolažila moža, temveč ga boš
še v večo jezo spravila.

Vtretjič bodi stanovitna v potrpežlji¬
vosti. Nikomu drugemu svojega križa ne

151

toži, kakor samemu Bogu; zakaj če svo¬
jega moža od hiše do hiše grede raz¬
našaš, se Bogu zameriš in svoje zaslu-
ženje zgubiš. Skazuj svojemu trdemu in
hudobnemu možu ravno tako dobrotljivo
ljubezen, kakoršno bi skazovala pohlev¬
nemu, prijaznemu in dobremu možu. Če
tako delaš, bo on tvojo potrpežljivost
videl, se bo tvoji krotkosti močno čudil,
in se bo poboljšal. Če je pa on tako
trdovraten, da ga tudi tvoja potrpežlji¬
vost, krotkost in molitev ne poboljša, ti
vendar svojega plačila za svoje prizade¬
vanje pri Bogu zgubila ne boš. Če te
Bog na tem svetu ne poplača, te bo pa
poplačal tolikanj obilnejše po smrti v
večnosti. Bog ima svet namen, če ti križa
ne odvzame: on tvojo potrpežljivost po¬
skuša in želi, da visoko stopinjo svetosti
dosežeš; ali te pa s hudobnim možem
za tiste grehe tepe, ktere si morebiti pred
ali že v zakonu storila. Vdaj se v Božjo

152

voljo in trpi voljno, da s časno kaznijo
večne kazni za grehe zbrišeš.

3) Dajaj svojemu možu lepe zglede
pobožnosti, goreče molitve, pobožnega
prejemanja svetih zakramentov ter zve¬
stega prizadevanja za svojo lastno, za nje¬
govo in za večno zveličanje svojih otrok
in poslov. Dajaj tudi lepe zglede usmi¬
ljenja do ubogih in bolnih ljudi v tvoji
okolici in pomagaj jim, kolikor zamoreš.

4) Eavno na tisti način, na kteri
mora tvoj mož skrbeti, da bo vajna za¬
konska postelja brezmadežna, moraš tudi
ti, o krščanska žena! za njeno brez-
madežnost skrbeti.

Vtisni pa si globoko v svoje srce, o
krščanska žena! zdaj navedene dolžnosti
svojega stanu, spominjaj se jih pogostoma
in ravnaj svoje življenje zvesto po teh
naukih. Blagor vama, krščanski mož in
krščanska žena! če vidva vsikdar zvesto
spolnujeta vse svoje zakonske dolžnosti,

153

ktere imata drug do druzega. — Hitro
bodo vama tekli srečni in veseli dnevi
vaj nega zakona. Mir, edinost, ljubezen
in blagoslov Božji bo storil vaji srečna
na zemlji, ker si bota pošteno in močno
prizadevala težak zakonski jarm zlajšati.
In ker se bosta slehrnega greha skrbno
varovala in se v prizadevanji za lepe
krščanske čednosti in dobra dela z zdru¬
ženimi močmi podpirala, bosta tudi po
smrti skupej svoje plačilo v nebesih
prejela.

Peta zapoved Božja.

Prigovor.

O spravi  s sovražniki.

1) Dragi prijatelj! naznaniti ti želim
tri prijatelje, kteri te priganjajo spraviti
se s svojim sovražnikom. Da boš spoznal
svojega prvega prijatelja, kteri te k spravi
priganja, premisli in poglej, kdo da je

154

tvoj sovražnik, če ga z očmi naše svete
vere pogledaš. Tvoj sovražnik je otrok
Božji, po Božji podobi vstvarjen; z drago
ceno Jezusove krvi za nebesa odkupljen,
sobrat njegov. Premišljuj verno, ko po¬
vzdigneš svoje oči na podobo križanega
Zveličarja, koliko je Jezus Kristus za od¬
rešenje tvojega sovražnika na sv. križu
pretrpel. Dal je svoje sveto telo naj-
poprej neusmiljeno bičati in svojo sveto
glavo s trnjem venčati; z veseljem se je
vlegel potem na gori Kalvariji na trd les
sv. križa, da so mu sovražniki njegove
svete roke in noge z žeblji na križ pri¬
bili. Tri ure je potem v neizrečeno ve¬
likih in hudih bolečinah na sv. križu
visel; sovražniki so ga vse te tri ure
vedno zasramovali, zaničevali in kleli; on
je pa vse to voljno trpel in za svoje so¬
vražnike molil; poslednjič je dal že
mrtev tudi še svojo sveto stran s sulico
prebosti. Premisli, za koga je naš Zve-

155

ličar in Sin Božji vse te muke in grenko
smrt na svetem križu pretrpel! Vse je
trpel le iz ljubezni do tebe, o kristjan !
iz ljubezni do tvojega sovražnika in do
vseh drugih ljudi. Ali ne spoznaš iz
tega premišljevanja, kako močno da Jezus
Kristus tudi tvojega sovražnika ljubi! Od
sv. Duha je on posvečen bil že pri sve¬
tem krstu v tempelj Božji; On ga je
storil otroka Božjega, deleža nebeškega
kraljestva in uda svete matere katoliške
cerkve, zato se za njega sedaj po vsem
svetu vsak dan na oltarjih Jezus Kristus
nebeškemu Očetu daruje; da, celo vabi
ga k svoji sveti mizi naš Zveličar in ga
s  svojim lastnim mesom in z lastno krvjo
poživlja. Z malo besedami: Tvoj sovraž¬
nik je ljubljenec Boga Očeta, Sina in
sv- Duha; on je tisti človek, katerega
moraš poleg Jezusove zapovedi tudi ti
ljubiti; on je tisti, kateri je bil poklican
m katerega bo morebiti Bog še poprej,

156

kakor tebe, v nebesa vzel, da bo ondi
pri Bogu za te prosil. Ako tedaj pre¬
misliš, kako drag je tvoj sovražnik vsem
trem Božjim osebam, in da je tebi za
nebeškega tovarša vstvarjen, mora ti po¬
stati namesto sovražnika dober prijatelj,
ki je vreden tvoje ljubezni.

Ali ti, dragi prijatelj! mi ugovarjaš,
da je tvoj sovražnik prav od hudobe ob¬
seden, ker ti škoduje, kjer le more; se
v te zadira, bodi še tako moder ž njim
in kratkomalo ne strpi, da bi z lepo med
sabo živela. Verjamem, da resnico go¬
voriš. Ali kaj ti porečeš, ako bi kak pi¬
janec na konji skozi tvoje žito jezdil, da
bi ti konj veliko škode naredil? Kdo je
le te škode kriv? pijanec ali njegov konj?
Kaj ne, konj je nedolžen, ali pijanec, ki
je ž njim po tvojem žitu jezdil, je kriv
te škode! Vidiš, ako je tvoj sovražnik
resnično prepirljiv in željen tvoje škode,
kakor da bi bil obseden, moraš na njem

157

le hudobca, ki ga je obsedel, ne pa njega
sovražiti. Eavno te prilike se poslužuje
tudi sveti Jeronim ter pravi: „Če te hu¬
doben človek preganja in te obrekuje,
kjer in kolikor more; če tvoje delo in
tvoje blago pod nič devlje in ti hoče
zaslužek in živež odvzeti; če ti miru ne
da in se s tabo vedno ravsa in kavsa,
vedi, da je tako rekoč konj, ki ga hu¬
doba vodi, da ti škodo dela. Maščuj se
torej nad jezdecem, to je: nad hudobo,
ne pa nad konjem, to je, nad svojim
bližnjim!“

Da boš svojega sovražnika ljubiti za-
mogel, te naslednje resnice opomnim :
Premisli, da je on le šiba, s ktero te
Bog ali zavoljo storjenih pregreh tepe, ali
pa tvojo čednost, tvojo potrpežljivost po¬
skuša ter ti priložnost ponuja, si obilniše
plačilo v nebesih zaslužiti. Kakor ima
gosposka svoje hlapce ali rabeljne, s
katerimi hudodelnike kaznuje, ravno tako

158

ima tudi Bog svoje služabnike, s kate¬
rimi grešnike tepe ali pravične poskuša;
in tak služabnik Božji je hudoben, kri¬
vičen, sovražen človek. Spomni se tedaj,
da je Božja volja, da trpiš in da je tvoj
sovražnik le orožje, s katerim te Bog ali
strahuje ali čisti, in podvrzi se popol¬
noma Bogu po zgledu pravičnega Joba,
kteremu so tudi sovražniki vse premo¬
ženje odvzeli; on se pa ni hudoval nad
njimi, ampak je ves potrpežljiv rekel:
„Bog je dal, Bog je vzel; kakor je nje¬
gova volja, tako se je zgodilo; naj bo
češčeno njegovo Ime vekomaj!"

Da boš svojega sovražnika za prija¬
telj a imeti in ga torej po zapovedi Božji
ljubiti zamogel, ne glej tolikanj na to,
kako hudoben da je on sedaj, ampak
glej veliko več na to, kako dober postati
zamore z Božjo pomočjo. Sedaj je res¬
nično njegova nevoščljivost, njegova kri¬
vica, ki jo tebi dela, Bogu silno zoprna

159

pregreha; ali če mu ti odpustiš, kako
dobroto podeliš ali zanj moliš, se bo
kmalo spokoril in enkrat v nebesih tvoj
tovarš postal. Nikar ga ne sovraži kakor se¬
danjega nasprotnika, ampak ljubi ga kakor
svojega prihodnjega nebeškega tovarša.

V sv. Karola Baromeja, vikšega škofa v
Milanu, je bil sovražen človek vstrelil ter ga
ranil. Ali sveti Karol prosi v svoji postelji, ki
je bila od rane krvava, za svojega sovražnika
njegove sodnike s tolikanj milimi besedami, da
so jih solze oblile in da so revnemu grešniku
resnično zasluženo kazen odpustili. Potem je
sveti škof svojega sovražnika lepo učil in svaril,
ter tako ljubeznjivo zanj molil, da je čez nekaj
časa iz trdovratnega grešnika velik spokornik
Postal, ki je poslednjič v samostanskem obla¬
čilu svoje pobožno in sveto življenje sklenil.
Dobro premišljuj, dragi prijatelj! dosedaj raz¬
lagane resnice in prepričal se boš, da je tvoj
zoprnik tvoje ljubezni potreben in tudi vreden,
terej tvoj dober prijatelj.

2) K temu prijatelju se pa še drug
P r ljate]j pridruži, kteri ti je gotovo še

160

ljubši in kteremu brez dvoma ne moreš
in ne smeš njegove prošnje odreči, kteri
te za tvojega sovražnika odpuščenja prosi.
In ta drugi prijatelj je Jezus Kristus sam.
Ta, tvoj največi prijatelj, ki te je ljubil
tako, da je svojo kri do zadnje kaplje na
lesu sv. križa prelil, tebe prisrčno prosi,
da se iz ljubezni do njega s svojim bliž¬
njim spravi, mu iz srca odpusti in ga
kakor svojega prijatelja ljubi. Tvoj sosed,
od kterega praviš, da ti je sovražen, je
eden izmed Kristusovih bratov, in Kri¬
stus te sam zanj prosi, da mu iz srca
odpustiš. In da bi svojemu razžaluiku
toliko raje odpustil, se On namesto njega
tebi pred oči postavlja ter te zagotavlja,
da, če sovražniku odpustiš, hoče On to
odpuščenje ravno tako dobrotljivo spre¬
jeti, kakor ko bi bil njemu samemu od¬
pustil; če pa razžalniku nočeš odpustiti,
ti hoče tvoje neusmiljenje v ravno tak
velik greh prišteti, kakor ko bi se branil

161

njemu samemu odpustiti. Kaj boš tedaj
storil? Ali ni Sin Božji zavoljo tolicih
dobrot, ki ti jih je dodelil, vreden, da
njegovo prošnjo uslišiš? Premisli, sedaj
te zopet prosi, kadar to bereš ali slišiš,
da vso jezo in zamero bližnjemu odpusti;
sedaj ti pa tudi z večnim pogubljenjem
žuga, če se še braniš, iz srca mu od¬
pustiti.

„Ako mene ljubiš," tako govori Je¬
zus Kristus, „ljubi še njega, za kate¬
rega prosim; če mene ne sovražiš, ne
sovraži tudi njega! Če te je on po¬
škodoval in ti čast odvzel, prosim jaz
zanj, odpusti mu, jaz bom namesto njega
tvoj povračnik. Ako on ne zasluži, da bi
mu odpustil, sem pa jaz zanj to milost
zaslužil. Odpusti mu torej zavoljo mene
in iz ljubezni do mene. Povej, dragi pri¬
jatelj! ali ni tvoje srce trje, kakor skala,
če svojemu Zveličarju njegovo tako milo
prošnjo odrečeš?"

Duša spok.

11

162

Premisli, kako je sveti Janez Gvalbert mo¬
rilcu svojega brata zavoljo križanega Jezusa po¬
polnoma odpustil in ga za svojega prijatelja
sprejel, in nasledvaj ga, če sovražnika imaš.
Glej! veliki petek je bilo, ko je Janez ravno v
mesto šel in v tesnih ulicah naproti pride mo¬
rilcu svojega brata, nad katerim se je želel smrtno
maščevati. Morilec mu ni mogel uiti, pa tudi
orožja ni nobenega imel, s katerim bi se za-
mogel branili. V prevelikem strahu pade pred
Janeza na kolena in ga na ves glas tako prosi:
»Iz ljubezni do Jezusa Kristusa, kateri je da¬
našnji dan za nas na svetem križu umrl, te
pirnsim, prizanesi mi. Pusti mi zavoljo Jezusa
moje življenje.« Ko ga Janez zagleda, že meč po¬
tegne ter hoče morilca svojega brata prebosti,
da bi se nad njim krvavo zmaščeval. Ker pa
klečečega sliši tako milo prositi, da naj mu za¬
voljo Jezusa prizanese in se prav živo dneva
spomni, ob katerem Jezus ni samo za nas umrl,
temveč je tudi svojim smrtnim sovražnikom od¬
pustil in vrh tega še za nje svojega nebeškega
Očeta prosil, je bilo njegovo srce vse presu¬
njeno in spremenjeno; vsa jeza mu prejde; on
meč od sebe vrže ter morilca objame in od tal
vzdigne, rekoč: »Ne morem ti odreči, kar si
me prosil zavoljo križanega Jezusa. Pustim ti

163

življenje in vse, kar si hudega storil, ti popol¬
noma odpustim. Po toliko samosvoji premagi
in lepi spravi s svojim sovražnikom gre Janez
v bližnjo cerkev, poklekne pred bridko martro
in Jezusa prav ponižno prosi, naj bi mu nje¬
gove grehe milostljivo odpustil. Sedaj vidi,
kakor bi bil Jezus na križu glavo nagnil, v
znamnje, da je njegovo prošnjo uslišal. To je
Pa Janeza toliko v srce ganilo, da je precej
sklenil, od te dobe Bogu samemu služiti. Gre
tedaj v samostan, postane menih in do smrti
prav močno lepo in sveto živi. Stori tudi ti,
dragi prijatelj! po njegovem prelepem zgledu,
'n iz ljubezni do križanega Jezusa odpusti tudi
li vse razžaljenje svojemu bližnjemu ter ga v
prihodnje ljubi, kakor svojega brata v Kri¬
stusu.

3) Razun teh dveh prijateljev, ki te
prosita, razžalniku iz srca odpustiti, je
Pa še tretji prijatelj, ki morebiti pri tebi
še več velja, kakor tvoj bližnji ali celo
Kristus. In ta prijatelj si ti sam. Zato
ti gre pomisliti to resnico: Če koga dru-
z Pga sovražiš, da s tem sovražiš najbolj
sebe samega, ker s tem obsodbo večnega

11 *

164

pogubljenja nad se kličeš. Če pa svo¬
jemu razžalniku iz srca odpustiš, s tem
sebi samemu najbolj koristiš, ker si med
vsemi dobrimi deli najboljše delo pri¬
dobiš. S tem se tudi nad svojim razžal-
nikom najhujše maščuješ, ker mu poleg
besedi sv. Pavla goreče oglje na glavo
sipaš, to je, ga z dobrotami premagaš,
ter si sovražnika v prijatelja spremeniš.
Kaj pa zadobiš dobrega z ljubeznijo do
sovražnikov? Odpuščenje grehov zadobiš
in postaneš otrok nebeškega Očeta. Saj
je rekel Jezus Kristus: „ Odpustite, in
vam bo odpuščeno." Luk. 6, 37. Dalje
je rekel: „Ljubite svoje sovražnike, da
bote otroci svojega Očeta nebeškega."
Mat. 5, 44, 45. Dragi prijatelj! gotovo
ti tvoja vest očita mnogo grehov, zavoljo
katerih se smrti in sodbe Božje močno
bojiš; ali bodi potolažen, glej! prav lahek
pripomoček imaš, s katerim zamoreš po¬
polnoma odpuščenje vseh svojih grehov

165

pri Bogu zadobiti, in ta je: Odpusti iz
srca svojemu razžalniku, in Bog ti bo
zato vse tvoje grehe odpustil. Posluži se
tega pripomočka, dragi prijatelj!

Zakaj če to storiš, boš lahko vesel o svoji
smrtni uri, kakor je bil zarad tega silno vesel
neki zvest Božji služabnik svojo poslednjo uro.
Ko je bil tako silno vesel, ga po vzroku nje¬
govega veselja poprašujejo, in on jim tako od¬
govarja: »Ne smem sicer svojega zaupanja v
svoja dobra dela staviti, katerih nimam; ali vse
svoje zaupanje stavim v obljubo Jezusovo. Jaz
sem vsem svojim razžalnikom iz srca odpustil,
m trdno zaupam, da mi bo zavoljo tega od-
PUščenja usmiljeni Bog tudi vse moje grehe
odpustil.« Da tisti kristjan pri Bogu odpuščenje
grehov zadobi, kateri razžalniku iz srca odpusti,
h prav lepo pokaže tudi naslednja prigodba:
Sovražen človek je bil brata plemenitega go¬
spoda umoril, in ko je spoznal, da smrti iz
roke silno razžaljenega brata ne more ubežati,
se  je v cerkev podal, se prav skesano in čisto
vseh svojih grehov spovedal, se Bogu priporočil
ln  potem je v znamnje velike žalosti in pokore
2  vrvjo okrog vrata ovit nek petek pred go-

166

spoda, brata ubitega človeka žel, predenj po¬
kleknil in tako prosil: »Zavoljo Jezusa Kri¬
stusa, ki je veliki petek za naže grehe na sve¬
tem križu umrl, odpusti mi!« Pri tem pogledu
in pri teh besedah je bil gospod tako presu¬
njen, da mu je odpustil ter rekel: »Pojdi v miru,
brat! v nebesih naj ti Bog ravno tako popol¬
noma odpusti, kakor jaz na zemlji.« Prihodnjo
noč se mu je Jezus Kristus prikazal ter rekel:
»Ker si iz ljubezni do mene svojemu sovraž¬
niku odpustil, zato je bila duša tvojega brata
iz vic rešena, pa tudi duša tvojega očeta je
bila precej iz vic v nebesa vzeta, ti sam imaš
pa še osem dni živeti, v katerih se skrbno za
smrt pripravljaj.« In gospod se je prav skrbno
k smrti pripravljal in v osmih dneh je srečno
umrl. Glej, dragi prijatelj! iz te prigodbe lahko
spoznaš, da si z odpuščenjem razžalnikom po¬
deljenim odpuščenje grehov in milostljivo sodbo
pridobiti zamoreš.

Odpusti torej, dragi prijatelj! svojemu
bližnjemu vse razžaljenje; moli zanj vsaki
dan, daruj zanj kaka dobra dela, pa tudi
njemu samemu, če le zamoreš, kako do¬
broto podeli.

167

In če se ti vse to storiti pretežavno zdi,
ker morebiti tvoj hudobni bližnji dobrote ni
vreden, stori po prelepem zgledu svetega grofa
Eleacarja, kteri je takrat, ko ga je prav težko
stalo, razžalniku odpustiti, Jezusa na križu pri¬
bitega premišljeval ter ga poslušal, kako lju-
beznjivo je On za sovražnike molil, rekoč: »Oče!
odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo.« In skušal
je za Jezusom iz globočine svojega srca moliti,
m nejevolja ga je minula in krotkost se je po
srcu razlila.

Da boš še ložej iz ljubezni do Jezusa
odpustil, spomni se, da z odpuščerijem
sebi najbolj koristiš. Ker je pa resnično
težavno, to zapoved spolnovati, zdihni k
Jezusu ter reci: Ljubi Jezus! ki si mi
ukazal sovražnike ljubiti, pomagaj mi s
svojo milostljivo pomočjo, da jih v res¬
nici ljubim in si s tem odpuščenje gre¬
hov in večno zveličanje zaslužim.

168

Šesta zapoved Božja.

Prvi prigovor.

O lepoti deviške čistosti.

Dragi prijatelj! kateri letni čas se ti
zdi najprijetnejši? Ali ne ljuba spomlad,
dnevi zelenja in rudeče - belega cvetja?
Kateri čas dneva se ti pa zdi najlepši?
Ali ne čas, ko lepa jutranja zarja in za
njo jutranje solnce v svoji svitlobi po
nebu priplava in s svojimi rudečimi žarki
vse hribe in doline poliva? Pa vedi,
da še lepši, še veselejši, kakor vse to, je
čas srečne nedolžne mladosti. Kakor se
sveti na jasnem nebu svetla danica med
zvezdami, tako se sveti na zemlji med
mladenči in deklicami čista duša, ki zvesto
varuje nedolžnost svojega srca. Gotova
resnica je, da ni lepše stvari Božje na
svetu, kakor je mladeneč in devica, dokler
se nedolžnost in sramožljivost na njunih
licih sveti in jih sovražna zapeljivost še

169

ni ? svoje strupene roke dobila. Oj, bla¬
gor tebi, mladeneč, blagor tebi, devica!
ki ti sveta čistost in nedolžnost še usah¬
nila ni. Blagor tebi! ki oblačila nedolž¬
nosti še zgubil nisi, katerega ti je mati
katoliška cerkev pri svetem krstu podala,
rekoč: „Obleci belo oblačilo nedolžnosti,
katero prinesi brezmadežvano pred sodnji
sedež Gospoda našega Jezusa Kristusa,
da boš imel večno življenje." Veseli se,
čista duša, svojega devištva, ono je prvi
in naj večji dar neskončne ljubezni in mi¬
losti Božje. Dokler je tvoje srce čisto, je
posvečen tempelj Božji, v katerem sveti
Duh prebiva, in Jezus ima v njem svoj
izvoljeni sedež. Nedolžni mladeneč, čista
devica! ti si tovariš angeljev in najlepši
cvet svete krščanske cerkve.

Ali pa že sedaj v zdravji prav spo¬
znaš in ceniš, o nedolžni mladeneč in
devica! veliko vrednost in ceno svoje de¬
viške čistosti? Marsikateri še le na smrtni

170

postelji ali še le po smrti v večnosti prav
dobro spozna veliko ceno in vrednost de-
vištva, takrat, ko je to spoznanje za njega
že prepozno; kakor se je zgodilo nekdaj
mladi osebi. Mlada ženska se vleže, pre¬
den se nadja, na smrtno posteljo. Pred
svojo smrtjo povabi mnogo svojih prija¬
teljic k sebi. Ko so bile okrog njene
smrtne postelje zbrane, jih umirajoča
takole tiho nagovori: „Ljube prijateljice!
povabila sem vas k sebi, da spoznate nad
menoj, kako nečimerne so vse posvetne
reči. Malo dni je še le, kar sem bila še
popolnoma zdrava in vesela, in jutri me
bo že mrtvaško oblačilo zagrinjalo. O
moje prijateljice! o da bi vam bilo dano,
reči tega sveta s tistimi očmi gledati, s
katerimi jih jaz vidim, o kako močno bi
ostrmele nad nečimernostjo in goljufijo
tega življenja! Spoznale bi, da je naj-
modrejše in najboljše, Bogu služiti in naj-
prva dolžnost, si prizadevati za ohra-

171

njenje svetu čistosti! Moja ura je že do-
tekla, tudi vaša ne bo dolgo izostala; oj,
ne odlašajte poboljšati se! Poslednjikrat
v tem življenji vas vidim in govorim z
vami. Molite za me. Ako, kakor upam,
usmiljenje dosežem, se hočem tudi jaz
vas spominjati pred Bogom." Tako je
govorila in svojo dušo izdihnila. Globoko
so segle njene besede v srca poslušalk.

Da tudi ti, mladi prijatelj! že sedaj
in ne še le na smrtni postelji prav spo¬
znaš veliko ceno in vrednost deviške či¬
stosti in se od njenih sovražnikov nikdar
v greh premotiti in zapeljati ne daš, pre-
niisli sedaj lepoto in srečo deviške či¬
stosti.

1) Premisli vprvič, kako govori o
njeni lepoti sveto pismo? Koliko vrednost
in ceno ima poleg besedi svetega pisma
deviška čistost? Največo vrednost ima,
zakaj sveto pismo pravi: „Vse, kar se
visoko ceni, ni nič v primeri s čisto dušo."

172

Sam sveti Duh se čudi njeni lepoti in v
bukvah Modrosti od nje takole govori:
„0 kako lep je čist rod, ki se čednosti
sveti, njegov spomin je večen, ker pri
Bogu in pri ljudeh hvalo ima.“ 4, i.
Še bolj visoko usmiljeni Jezus deviško
čistost povikša in počasti. To nam po¬
kaže s tem, da si je Marijo, najčistejšo
devico, za svojo Mater izvolil, da je le v
njenem prečistem telesu prebivati hotel.
Izbral si je tudi najčistejšega in nedolž-
nišega mladenča, sv. Jožefa, za svojega
varha in rednika. Med aposteljni je sve¬
tega Janeza, najnedolžnišega med vsemi,
najbolj ljubil. Le sv. Janez je pri zadnji
večerji na njegovih prsih slonel, le njemu
je Jezus svojo deviško Mater na križu
umirajoč izročil. V tej čednosti je tudi
svoje aposteljne najbolj vtrjeval. Bil je
med njimi lakomnik in izdajavec, ali ne¬
čistnika ni trpel med njimi. Ker so apo-
steljni od Jezusa in od sv. Duha podučeni

173

spoznali, da je sveta čistost Bogu naj¬
prijetnejša čednost, zato so jo svojini ver¬
nim poslušalcem vedno priporočevali. Sv.
Pavel je vernim Korinčanom takole pisal:
»Želim, da bi bili vsi, kakor sem jaz,“
to je, device. I. Kor. 7, 7. In razlaga tudi
vzroke, iz katerih jim deviški stan tako
močno priporoča, ker pravi: „Devica
misli na to, kar je Gospodovega, da bi
na duhu in na telesu sveta bila. Katera
je pa omožena, misli, kar je tega sveta,
kako bi možu dopadla." I. Kor. 7, 32—35.

2) Želiš tudi izvedeti, kako sv. uče¬
niki katoliške cerkve sv. čistost slavijo?
Sv. Bernard pravi: „Kaj je dražjega od
čistosti? Ona spremeni ljudi v angelje.
Čist človek pa angelj se sicer razločita,
toda ne po čednosti, ampak le po zveli-
čanski sreči. Srečnejši zavoljo zveličanja
so čisti angelji, močnejši v čednosti vtr-
jeni so čisti ljudje." Tudi sveti (Jiprijan
device angeljem primerja, rekoč: „Ker

174

čistost ohranite, vi nedolžni ljudje! ste
Božjim angeljem podobni; vi ste cvet
katoliške cerkve." Sveti Avguštin pa de¬
vice Jezusove izvoljene neveste imenuje,
rekoč: „Veselite se ve device, ker ste
Jezusu zaročene neveste; vaš Ženin je
tisti, katerega je najčistejša Devica ro¬
dila! On vas sicer ne časti, kakor svojo
mater, ali ljubi vas, kakor svoje neveste."
Sveti učeniki tudi pričajo, da bodo device
v nebesih krone svetih mučencev in mu-
čenk zadobile in sicer zato, ker se vedno
vojskujejo s svojim hudim poželenjem,
hudobnimi ljudmi in peklenskim satanom,
pa se ne dajo nikdar od njih premagati.
Pričajo celo, da bodo njih krone lepše v
nebesih, kakor krono sv. mučencev, zakaj
sveti mučenci so kratke boje pretrpeli,
one trpe pa vedne, dolge in tako močne
boje, da marsikateri mučenci so mučeniške
boje srčno prestali, ali v boju za ohra-
njenje svete čistosti niso mogli sovražnika

175

premagati, ampak sramotno so padli, in
s tem padcem so dvojno krono, namreč
svetili mučencev in devic zgubili.

3) Želiš poslednjič še izvedeti, kako
plačilo je devicam v nebesih pripravljeno?
Neizrečeno veliko je plačilo čistih duš v
nebesih, katerega nam sv. Janez popisuje,
rekoč: „Vidil sem Jagnje (Jezusa) v ne¬
besih in z njim 141 tisoč izvoljenih,
kateri so imeli njegovo ime. In glas iz
nebes, katero sem slišal, je bil kakor
teh, ki na harpe brenkajo; so peli kakor
novo pesem pred Božjim sedežem. In
nobeden ni mogel te pesmi peti, razun
tistih, ki so device." Skr. raz. 14, 1. In
ko je angelja vprašal, kateri so ti srečni,
mu j e  odgovoril: „Tisti so, kateri se z
ženskimi niso omadeževali, in so device."
O tej pesmi piše sveti Avguštin tako:

»Device ne bodo prepevale v nebesih
pesmi, katero bodo drugi izvoljeni peli,
ampak pele bodo pesem, katere drugi svet-

176

niki peti ne bodo mogli. S to pesmijo
bodo device Bogu veče veselje delale,
kakor drugi izvoljeni, ker so tudi v živ¬
ljenji bolj pogostoma nanj mislile, kakor
drugi izvoljeni; ž njo bodo tudi one obil¬
nejšo sladkost nebeškega veselja vživale,
ker so mu tudi v življenji zvestejše slu¬
žile; Bog bo pa tudi nad njih petjem
veče dopadajenje kazal, kakor nad petjem
družili izvoljenih, ker so ga na svetu bolj
goreče ljubile, kakor drugi izvoljeni."

4) Premisli, dragi prijatelj! kako vi¬
soko so prvi kristjanje deviški stan cenili-
Ker so dobro vedeli, da je deviški stan
Bogu najdopadljivši in mu je tudi v ne¬
besih najlepše plačilo odločeno, zato jih
je bilo v prvih časih krščanstva poleg
besedi sv. Justina, mučenika, mnogo krist¬
janov, kateri so od prve mladosti do smrti
vedno popolnoma deviško živeli.

Prav prijetno prigodbico nam naznanja
sveti Ambrož, iz katere se lahko sodi, kako

177

visoko so v njegovem času kristjani deviški stan
cenili. Bogati in plemeniti stariši silijo svojo
hčer v zakon z bogatim in plemenitim mladen-
čem. Ali ona se brani, dokler more. Ko se
dalje braniti ne more, beži v cerkev in stariši
hitijo za njo. V cerkvi kleče se oltarja oklene
ter svoje stariše tako ogovarja: »Privolim v
zakon, če mi daste ženina, kateri ima naslednje
lastnosti: Je najplemenitejšega stanu, je naj-
bogatejši, najmodrejši, najlepši, in njegova le¬
pota mora večna biti; kateri me bo najmočnejše
ljubil, čigar ljubezen do mene se ne bo nikdar
zmanjšala in pri katerem bom vekomaj srečna.
Tacega ženina, ljubi stariši! na celem svetu ni,
ali veselite se z menoj, jaz sem tako srečna
b*la, da sem ga našla. Ta ženin je — Jezus
Kristus, Sin Božji, kralj vseh kraljev, kateri
tukaj v tabernakeljnu pod podobo kruha skrit
prebiva.

5) Pa ne le v prvih časih krščanstva
so bili kristjani, kateri so deviški stan
v isoko cenili, tudi dandanes je še mnogo
od Boga posebno izvoljenih duš, katere
so  si iz ljubezni do Jezusa vedno de-
vištvo izvolile. Take srečne duše niso le

Duša spok.

12

178

po samostanih, ampak so tudi v sredi
spačenega sveta, v vseh stanovih, v žen¬
skem in moškem, celo v vojaškem, za
sveto čistost najnevarnišein stanu so, ka¬
teri prav po angeljsko žive.

Prav lep zgled angeljskega vojaka nam na¬
znanja oče Marija Jožef Geramb, o času fran¬
cosko vojske avstrijanski vojskovodja, pozneje
sprednik trapiškega reda. On piše takole: Mlad
vojak je v sredi slabih tovaršev in v sredi vo¬
jaškega hruma na krvavem bojišču svojo de¬
viško čistost, pa tudi trdno vero in gorečo lju¬
bezen do Jezusa Kristusa v svojem srcu ohranil-
Prelepa je bila njegova srečna smrt. Po bitvi
pri N., pravi duhovnik, pridem na bojišče in
ugledam mladega ranjenega vojaka, ki je ravno
pojemal. Najbolj me gine videti v njegovih že
trdih rokah bridko martro, katero še enkrat k
ustnicam pritisniti in poljubiti si na vso moč
prizadeva. Angeljsko nedolžno je njegovo obličje,
oči so k nebesam obrnjene in ko bližej njega
stopim, ga slišim še z pojemajočim glasom
imena »Jezus in Marija« izreči in od svoje ma¬
tere govoriti. Zastonj pošljem po zdravnika, zakaj
med tem časom je svojo nedolžno dušo izdihnil.

173

Toda smrt ni bila v stanu, lepote njegovega
obličja razdjati, zakaj še zmeraj so se po an-
geljsko smehljale njegove ustnice, in njegovi
lasje, čeravno s krvijo in prahom omazani, bili
so še zmeraj kinč angeljskega obličja. Tako se
deviško življenje tudi na mrliču razodene. —
Preiskaje njegovo obleko najdem rožnivenec,
Majhne molitvene bukvice in tudi sledeče pis-
raice, katero kot najdražji zaklad marljivo hra¬
nim. »Nikar ne bodite, ljuba mati, tako piše
Materi, zavoljo mene v tolikih skrbeh, saj se
dobro imam in molim tudi za Vas, za brate in
sestrice. Nikar naj Vas ne skrbi moje obna¬
šanje, saj so moji vikši z mano zadovoljni, po
Božji milosti bom že svoje dolžnosti zvesto do-
Polnoval. Pred nekaterimi dnevi sem prejel za¬
kramente svete pokore in svetega Rešnjega Te¬
lesa. Po Božji volji bo kmalu dan pritekel, ko
s e bom po dolgi ločitvi zopet v naročje svoje
ljube matere podal. Ljuba mali! kmalo bote
sv °jega Janeza videli, kmalo bom zopet pod
listo streho prišel, kjer se mi je Vaša ljubezen
že  v zibeli smejala, tam vam hočem vso Vašo
ljubezen in skrbi zvesto povrniti in Vam Vaše
stare dni osladiti in osrečiti. Nekaj tovaršev me
je zavoljo spovedi in obhajila začelo zasramo-

va ti, pa odgovoril sem jim: Na dan bitve, v

12 *

180

sredi nevarnosti boja naj me sodijo. Toda, ljuba
moja mati! ali niso tudi Jezusa zasramovali in
kleli, in ali nisem neizrekljivo srečen, če tudi
v tem Jezusu enak biti in za njega nekaj
trpeti morem? Rajnki oče so večkrat na smrtni
postelji rekli: »Kateri Jezusa ljubi, lahko vse
pretrpi, vse je drago tistemu, komur je mar
veličastvo brez konca doseči ter večnemu
trpljenju oditi.« Tako naenkrat umolkne ta an-
gelj v človeški podobi, zakaj smrt mu ni pri¬
pustila le-to pismice dokončati, pravijo duhovnik.
Kako lepa je smrt deviškega človeka!

Ali si zamoreš, o preljubi kristjan! še bolj
veselo in srečno smrt želeti?

Iz tega zgleda, ljubi krščanski mladeneč in
krščanska devica! lahko spoznaš, kolike cene
je bel limbar (lilija) nedolžnosti in kako mirne
smrti je umrl prej omenjeni čisli mladeneč.

Hočeš enako srečno umreti, prizadevaj
si na vso moč, da svojo dušo in tudi
svoje telo do smrti neomadežano ohraniš.
Varuj se skrbno vsake priložnosti k
grehu, bodi vedno ponižen in sramožljiv
in vsega nesramnega se stanovitno ogi¬
baj. Čuj in moli, da v skušnjave ne prideš

181

in po njej v greh ne zajdeš. Kar sam
ne zamoreš, premoreš ž Njim, ki ti moč
daje. Ne boj se, da bi te Bog v kaki ne¬
varnosti zapustil ali te pustil v prehude
skušnjave priti, saj pravi sv. Pavel: „Bog
pa je zvest, ki vas ne bo pustil skušati
bolj, kakor premorete, temveč bo storil
tudi s skušnjavo izid, da jo zmagate."
I. Kor. 10, 13.

Drugi prigovor.

O sovražnikih svete čistosti.

Ni žlahneje reči na svetu, kakor je
sveta čistost. Pa tudi nobena reč na
svetu nima toliko in tako močnih sovraž¬
nikov, kakor ona. Kako potrebno je tedaj,
o kristjan! da sovražnike svete čistosti
dobro spoznaš in se jih vedno skrbno
varuješ, zakaj največa nesreča je za te,
če sovražnike svoje nedolžnosti za prija¬
telje imaš, se jih ne izogibaš, temveč jim
v roke greš in jih celo iščeš. Kateri so pa
tvoje nedolžnosti najhujši sovražniki?

182

1) Prvi najhujši sovražnik tvoje či¬
stosti, o kristjan! je peklenski satan, ka¬
teri je tebi tvoje velike sreče silno ne¬
voščljiv. Jezus Kristus je sicer na sve¬
tem križu njegovo moč razdjal; narav¬
nost ti sedaj satan škodovati ne more,
le to moč še ima, da te skuša in k hu¬
demu napeljuje. In kako velika je ta nje¬
gova moč in kako mnogo nedolžnih duš
je tako nesrečnih, da se dajo njemu pre¬
slepiti in v najostudniše pregrehe za¬
peljati! Eesnično, da satanova moč je še
zmeraj neizrekljivo velika in močno je po¬
trebno, da se vedno z molitvijo zoper
njega oborožuješ. O kako močno preka¬
njen skušnjavec je satan! Če se ga skrbno
ne varuješ, ampak ga poslušaš, ti naj-
prvo vzame iz srca sveto vero in te stori
mrzlega do Boga in za sveto čistost. On
zbuja iz tega namena v tvojem srcu
dvome zoper sveto vero, ti vzame ves
strah Božji in te zapelje v nepokorščino

183

do Boga zarad šeste njegove zapovedi.
Če ga hočeš poslušati, ti bo dalje take-le
besede na uho šepetal: Ta ali una ne¬
čista reč ni greh; ko bi pa tudi kaj pre¬
grešnega zraven bilo, saj se pozneje lahko
spoveš in greh ti bo odpuščen; dokler
si mlad in zdrav, vživaj, kar tvoje srce
poželi, saj pozneje na smrtni postelji ali
v starosti lahko pokoro delaš; Bog, ki
je neskončno milostljiv, ti bo gotovo vse
grehe rad odpustil. Če njegovim lažnji-
vim besedam verjameš, te bo poslednjič
tako daleč pripravil, da boš začel sovra¬
žiti Boga, zato ker on nečistost prepo¬
veduje; ljubiti boš pa začel nečistost in
vse, kar se tvojemu mesenemu poželjenju
prileže. Kako boš pa, dragi prijatelj! pre¬
magal satanove skušnjave? Sveti apostelj
Teter te to uči, rekoč: »Bratje! trezni

bodite in čujte, ker vaš zopernik, hudič,
vedno okrog hodi, kakor rjoveč lev ter
išče, koga bi požrl." 1. Petr. 5. Molitev

184

in treznost ste tedaj po besedah svetega
Petra najpotrebniši in najboljši orožji
zoper hudičeve skušnjave. Zato nam je
Jezus Kristus molitev tako močno pri¬
poročal, rekoč: „Brez prenehanja molite."
Z molitvijo si boš sprosil pomoč, da boš
vselej premagal satanove skušnjave. Z
njo si boš sprosil tudi brambo in pomoč
svete Device Marije, da v skušnjavi ne
omagaš. Če tudi sam nevarnosti ali sku¬
šnjave k nečistosti ne iščeš, ti jo bo že
satan sam mnogokrat nagnal. Ali če pred
skušnjavo bežiš ali se ji s pobožno mo¬
litvijo zoperstaviš, nič ne bo opravil satan
zoper tebe.

2) Drugi silno nevaren pa domač so¬
vražnik svete čistosti je naše hudo po-
željenje. Ta sovražnik v tebi, o nedolžni
kristjan! mirno spi, pa zbudiš ga lahko
ali sam neprevidno, ali ga pa drugi v
tebi zbudijo s pohujšanjem. Pogostoma
ga ti sam v sebi budiš.

185

a) Budiš ga vprvič s preobilno jedjo
in pijačo. Zato te opominja sveti apostelj,
ki pravi: „Ne vpijanite se z vinom, iz
katerega pride nečistost." Efez. 5, 18. In
sveti Avguštin pravi: „V pijanosti se
sveta čistost potopi." Sveti Duh pa pravi
od pijanca: „Tvoje oči bodo po tujih
ženah gledale in tvoje srce bo govorilo
hudobne reči." Prip. 28, 28. Zatorej tudi
zapeljivci najraje piti kupujejo nedolžnim
osebam, kadar jih želijo v greh zapeljati.
V krčme jih vodijo zato, da jih potem
v >njene na poti ložej v ostudni greh pri-
s ’hjo. Zatorej je gotovo znamnje, da tiste
dekleta, katerih ni več sram v krčme z
moškim spolom laziti, so ali že popol¬
noma spridene, ali pa bodo v kratkem
času svojo nedolžnost zgubile. Pijanost
ln  nečistost ste popoli sestre, obedve iz
pekla doma, katerih ena brez druge biti
ne more. Zatorej, o kristjan! če hočeš
Sv °jo nedolžnost ohraniti in srečen ostati,

186

zmeraj trezno in zmerno živi; če tej pre¬
grehi le prst pokažeš, zgrabila te bo za
celo roko.

b) Eavno tako kakor pijanost bo zbu¬
dila v tebi, o ljubi kristjan! tvoje hudo
poželjenje tudi lenoba, ako se ji vdaš.
Tvoje zdravo telo je podobno zdravemu
konju. Čem več takemu konju počitka in
hrane daš, tem hujše skače in tem težje
se da brzdati; in čem bolj svojemu zdra¬
vemu telesu z dobro in obilno jedjo, pi¬
jačo in počitkom strežeš, tem neraje je
duši pokorno in tem močneje se vnema
v tebi hudo poželjenje. Takrat, kadar le¬
nobo paseš, ti rade v glavo pridejo ne¬
čiste misli in želje, za njimi pride poleg
besedi sv. Bernarda dopadajenje nad njimi,
potem privoljenje vanje in poslednjič, če
imaš priložnost, tudi nečisto djanje. Zato
tebe, o ljubi kristjan! tako lepo prosi
sv. Jeronim, ki pravi: „Zmeraj ali delaj,
ali moli, da te hudoba nikoli brez dela

187

ali molitve ne najde, ker lenoba je sa-
tauovo podglavje." Tudi jaz tebe, o dragi
prijatelj! opominjam ter rečem: Vedno
ali delaj, ali moli, ali kaj svetega pre¬
mišljuj, zato, da ali brez skušnjav živiš
ali jih pa vselej premagaš.

Tvoje hudo poželjenje, o kristjan!
utegnejo poslednjič v tebi zbuditi hu¬
dobni ljudje, torej rečem:

8) Tretji prav močni in nevarni so¬
vražnik deviškega stanu so hudobni spa¬
čeni ljudje, katerih se vselej skrbno varuj,
če nočeš od njih v nečistost zapeljan
biti. S čem te bodo pa hudobneži v ne¬
čistost napeljevali?

a) Vprvič s svojo posvetno, pohujšljivo
obleko, s katero tebi, o krščanski mla-
deneč! nesramne dekleta dopasti želijo.
Torej ti rečem: Misli vselej, kadar na-
bšpano žensko vidiš, da je ona nastava
ali zanjka, v katero te peklenski satan
vjeti želi. Tebi, nesramožljivo dekle, ki

188

se zato lišpaš in štimano oblačiš, da bi
moškemu spolu dopadlo, pa rečem: Nehaj
že satanu služiti s svojo posvetno obleko,
nehaj smrtni strup vlivati v srca nepre-
videnih mladenčev, nehaj brusiti meč, s
katerim nedolžne duše moriš. Če ne
slušaš, ti rečem: Nespametnim mladen-
čem boš sicer dopadla in zapeljivcem boš
svoje srce darovala, ali kakošno plačilo
te pa za vse to čaka? To le dobro pre¬
misli, da odideš časni nesreči in večnemu
gorje: Zapeljivci te bodo časno in večno
nesrečno storili! Tebi, o krščanski mla-
deneč! pa rečem: Če vidiš kako nališ-
pano žensko, misli si in reci: Ta nosi na
svojem telesu morda ceno svojega že pro¬
danega devištva, ali pa ceno svojim star¬
šem ukradenega blaga; in pogostoma se
ne boš motil, če tako sodiš. Tudi tako
nespametnico lahko miluješ, ker le za
lepoto svojega telesa skrbi; malo ali celo
nič pa ne skrbi za lepoto svoje duše.

189

Lahko si misliš tudi to resnico: Kolikor
lepše je njeno telo, toliko ostudnejša je
njena duša. Da boš, krščanski mladeneč!
vsacega človeka prav sodil, glej le na
srce njegovo in reci si: Lepše in nedolž-
niše, ko je srce te osebe, lepše je tudi
oseba v očeh Božjih in v očeh vseh mo¬
drih ljudi; in ostudnejše in nesramnejše
ko je srce njeno, ostudniša je tudi ona v
očeh Božjih in v očeh vseh modrih ljudi,
in taka naj bo tudi vselej v mojih očeh.

b) S čem budijo vdrugič hudobni
ljudje hudo poželjenje v tvojem srcu, o
ljubi kristjan! Z nesramnimi besedami
in kvantarskimi pesmami. Ostudna beseda
rani tvoje nedolžno srce, zato zarudeči
tvoje obličje in vest te svari, da si v ne¬
varnosti. Ne poslušaj torej nikdar ne¬
sramnih pogovorov, sicer boš zapeljan in
umorjena bo tvoja nedolžnost. Pa tudi
nikdar besede ne pregovori, katera se za
kristjana ne spodobi, da nedolžnih ljudi

190

ne pohujšaš; zakaj gorje vsakem«, ki s
svojim nesramnim jezikom kako nedolžno
dušo poliujša! „Boljše bi mu bilo, da bi
nikdar rojen ne bil, ali da bi se mu
obesil mlinski kamen na vrat in se po¬
topil v globočino morja." Mat. 18, 6. Se
nevarniše za te, nedolžni kristjan! so ne¬
sramne pesmi. Zakaj zelo lahko se takih
pesem naučiš in ž njimi meseno poželji-
vost v sebi in v drugih dražiš in budiš.
Ti porečeš, pesem je lepa, viža vesela,
kaj bi vesel ne bil in take pesmi ne pel?
Tudi ptičar sladko poje, kadar ptice lovi
in jim zanjke nastavlja. Ptičica, ki ta
njegovim petjem leti, se hitro vjame, in
ptičar ji vrat zavije. Ravno tako peklenski
ptičar z nespodobnim petjem nedolžne
duše na svoje limanice vabi in lovi. Pi' e '
pevaj le, kristjan! dokler nedolžno živiš,
saj tudi angelji Božji s tabo pojo in sveti
Pavel opominja kristjane, naj pojo hvalne
in duhovne pesmi z veselim srcem Bogu

191

k časti; ali tvoje pesmi naj bodo take,
kakoršne se spodobijo za nebesa, ne pa
take, ki so spodobne le za peklensko
brezno; naj bo z njimi hvaljen Bog in
Marija Devica, ne pa z njimi žaljen Bog,
razveseljen pa peklenski satan; naj se
vesele s tabo angelji Božji in naj ne bo
& njimi polmjšan tvoj nedolžni bližnji.

c) Hudo poželjenje se v tebi, o dragi
Prijatelj! zbudi tudi s plesom, če se ga
skrbno ne ogibaš. Ples je smrt za de¬
viško čistost; zato se tvoj angelj varh pri
ujem joka, tvoj peklenski sovražnik pa
od veselja poskakuje. Veliko jih je šlo
že plesat zdravih na telesu in nedolžnih
na duši; malo, prav malo se jih je te-
lesno ali dušno nepoškodovanih od plesa
na dom vrnilo. Ples spravlja večidel truplo
P°d zemljo, dušo pa v pekel. Nedolžnost
srca večidel že na plesišči umirati za¬
menja in po poti na dom pa popolnoma
umrje. Za plačilo je prejela ostudna ple-

192

salka nekdaj sv. Janeza Krstnika odse¬
kano glavo, in plesalcu za darilo daruje
dandanes nespametna plesalka svojo ne¬
dolžnost. Zatorej pravijo učeniki, naj bi
vsi od smrti vstali, ki jih je zapeljivi
ples mladih ljudi pomoril in vekomaj po¬
gubil, od strahu bi noben pametni človek
nikdar ne plesal.

b) Najmočnejše pa vnema hudo po-
željenje v tvojem srcu, o krščanski mla-
deneč, o krščanska devica! pregrešno
znanje z drugim spolom. Zastonj želiš
čisto živeti, ako se znanja s to ali uno
osebo skrbno ne varuješ. Zastonj želiš
čistost duše in telesa ohraniti, ako se iz
vse moči nagnjenju ne ustavljaš, to ali
uno osebo viditi, obiskati, se ž njo zgo-
varjati. Varovati, ogibati se moraš iz vse
moči vsakega pečanja s tisto osebo, ako
želiš svojo nedolžnost ohraniti. Tako go¬
vori sveto pismo, tako pamet, tako vsak¬
danja skušnja. Sv. pismo  pravi: Ne

193

pečaj se s plesavko, ne z nališpano žensko,
■n ne poslušaj nje, da te v pogubljenje
ne spravi. Kaj pa pravi pamet? Pa¬
met pravi, da ogenj in slama ne mo¬
reta skupaj obstati; dalje pravi pamet,
da se zmoči, kdor v vodo gre, in da je
ovca slabo zavarovana, ako je volku iz¬
ročena. Natora človeška je zavoljo izvir¬
nega greha preveč k hudemu nagnjena,
da bi ljudje obedvojnega spola brez dela
dolgo časa skupaj biti zamogli, in bi se
ne pregrešili z mislimi, željami, besedami
ali celo v dejanji. Naj govori sedaj
še vsakdanja skušnja. Poprašaj to
ali uno žensko, katera je nesrečna po¬
stala ; tega ali unega prešeštnika, vpra¬
šaj ji, kdaj sta se tako pregrešila, da
j* je sedaj sram za umreti? in spoznala
h bosta, da tisti čas, ko sta bila z dru¬
gim spolom skupaj sama brez opravka,
ali zraven še celo pijana. Nepotrebna
druščina z drugim spolom je vselej silno

Duša spok. 13

194

nevarna, sosebno, ako še treznosti ni za
varha zraven. Naj to skušnjo potrdi še
naslednji resnični zgled:

Mladeneč je z neko deklico pregrešno
znanje storil. Na vsakem delu sta glave zmiraj
skupaj imela, kakor bi drugi brez drugega biti
ne mogla. Ljudje, to videti, so z glavami ma¬
jali, enega ali druzega večkrat na grenke na¬
sledke takošne tovarišije opominjali, vendar ni
nič pomagalo. Nečisti duh ju je slepa in gluha
storil, da nič za svoj prid videti in slišati nista
hotla. Kako se pa tako znanje konča, in kaj
se z nedolžnostjo zgodi, lahko vsaki sam dobro
ve. Na deklico so začeli kmalo ljudje s prstom
kazati, ona se je pa silno sramovala, vseh
znanih skrbno ogibala, in večidel doma z ble¬
dim licem zavoljo svoje bridke prihodnosti in
grešne preteklosti solze točila. V pretečenem
letu je zbolela, njena ura je dotekla, njo in
otroka je nepričakovana smrt s svojimi suhimi
prsti zadrgnila. Pa tudi na njenega zapeljivca
ni pozabila Božja pravica. Nekega zimskega
dne, ko je v mlinu s sekiro led od koles sekal,
se posmehoval, dobre volje bil, in na svojo
bližnjo smrt nič mislil ni, mu nogi spodletite,

195

telfebi, pod kolo smukne, in — hitro je bilo
po njem. Kolo ga je stisnilo in vsega pretilo.
Drugi dan so mu že posteljo postlali, kakoršno
je on zapeljani revi bil postlal.

Kristjan! kaj praviš k temu? Ako
tedaj nočeš svoj najhujši sovražnik biti,
skrbno se varuj vsega znanja z drugim
spolom. Ako se tega znanja in pečanja
»e varuješ, gotovo grozovitni pregrehi
nečistosti ne odideš. Dajaj miloščino, ko¬
likor hočeš, moli še toliko, ako se hiše
■n osebe, s katero znanje imaš, popolnoma
ne ogibaš, je vse zastonj, Bog ne bo
zavoljo tvoje predrznosti, s katero se v
nevarnost podajaš, čudežev delal, da bi
te greha obvaroval. O nedolžni kristjan!
spoznal si sedaj vse sovražnike deviškega
stanu, skrbno se vseh varuj, da ti tvo¬
jega naj večega zaklada na tem in na
onem svetu ne ukradejo. Zakaj nedolž¬
nost zgubljena se nikdar ne najde. Kdor
J° je pa zgubil, naj dela hitro pa res-

13 *

196

nično pokoro, zakaj kdor greha ne za¬
pusti in naglo pokore ne stori, bo prišel,
preden se bo nadjal, živemu Bogu v
roke in bo od njega vekomaj zavržen.

Tretji prigovor.

O prijatlili svete čistosti.

Ne boj se, nedolžni kristjan! ako-
ravno imaš mnogo in močnih sovražnikov,
kateri te hočejo ob sv. čistost pripraviti;
še več in še veliko močnejših prijatlov
imaš, kateri te hočejo v boji za njo tako
močno podpirati, da boš gotovo vselej
zmagal, če se jih le vselej zvesto držiš
in jih nikdar ne zapustiš.

1) Prvi in naj močnejši prijatelj
sv. čistosti je naš usmiljeni Zveličar Je -
zus Kristus. Ni se ti bati, da bi kdaj
venec devištva zgubil, če se Jezusa s
sveto ljubeznijo držiš. Kako zvest pr 1 '
jatelj nedolžnih ljudi da je Jezus, b'
kako močno da jih ljubi in vedno varuje,
nam spriča naslednja prigodba:

197

Sv. Edmund se je v svojih mladih letih
po zelenem travniku sprehajal, in zdihovaje
po nebesih oziral. Sedaj ugleda pred seboj za¬
lega mladenča v nebeški lepoti, ki ga prijazno
ogovori: »Bodi pozdravljen Edmund, moj pre¬
ljubi prijatelj!« Edmund se začudi ter mu od¬
govori: »Jaz tebe ne poznam in ne vem, kako
bi ti mene poznal.« Mladeneč mu ljubeznjivo
reče: »Kaj bi me ne poznal, ko vendar v šoli
Pri tebi sedim in te ne zapustim, če hodiš ali
stojiš. Le na čelo mene poglej, in beri: Jezus
Nazareški, kralj judovski. To je moje ime. Glo¬
boko v srce si ga vtisni in pobožno na svoje
čelo zaznamovaj, ono je zveličansko ime.« Je¬
zus je zginil spred njegovih oči, pa ne iz nje¬
govega srca. Sv. Edmund je bil imeniten učenik
>n sv. škof. Vidiš iz te prigodbe, kako močno
Jezus nedolžne ljudi ljubi in varuje.

Ljubi tudi ti, o nedolžni kristjan! z
veliko in sveto ljubeznijo Jezusa. Mlado
srce je za ljubezen vstvarjeno. Enega
moraš ljubiti in mu svoje mlado srce
darovati, ali Jezusu, ali kakemu človeku.
Če Jezusa stanovitno ljubiš, bo on čisto
sveto veselje v tvoje srce vlil; naj

198

srečnejši boš v življenji, po smrti te bo
pa Jezus venčal z vencem devištva v ne¬
beškem kraljestvu, če pa zapeljivega
človeka ljubiš, in mu svoje mlado srce
daruješ, veš lahko iz mnogih zgledov,
katere okrog sebe vidiš, kako žalosten in
nesrečen da bo konec take mesene lju¬
bezni v sedanjem in prihodnjem življenji!
Da Jezusu zvest ostaneš in z njegovo
pomočjo sv. čistost ohraniš, imej vedno
pred očmi Jezusa in njegovo bridko trp¬
ljenje, kakor ga je imela neka sveta dekla
in devica, ki tako-le pripoveduje:

Ko se zjutraj oblačim, mislim, kako so
Zveličarja v zasramljivo oblačilo oblekli. Ko se
prepasujem, si k srcu vzamem, kako so Jezusa
zvezali. Pri obuvanji čevljev, da moj Odrešenik
ni nikoli čevljev nosil, in je tako bridka pota
hodil, zlasti pot v svojo grenko smrt. Ko si
glavo pokrivam, na Jezusovo trnjevo krono
mislim. Ko grem v cerkev k sv. maši, se mi
zdi, kakor da bi šla na goro Kalvarijo, kjer je
bil Kristus za me križan. Po povzdigovanji pr*

199

sv. maši verujem s trdno vero, da je Kristus
z mesom in s krvijo kakor Bog in človek pri¬
čujoč, in ga molim kakor vedni dar za moje
grehe. Pri pometanji hiše mislim, kako so Je¬
zusa vlačili in v ječo vrgli. Ko ogenj vžigam,
prosim Boga, da bi v mojem srcu ogenj svoje
svete ljubezni vžgal. Ko lonce k ognju devam,
mislim, kako je Peter Jezusa zatajil, ko se je
2  judi pri ognji grel. Ko drva nosim, si k srcu
vzamem, kako je mogel Jezus sam svoj križ no¬
sili, in je trikrat pod njegovo težo na zemljo
Padel. Kadar kako delo z nožem delam, mislim,
kako je bilo Jezusovo srce s sulico prebodeno.
Kolikorkrat drv k ognju priložim, mislim na
mnogotere muke Zveličarjeve, ki jih je zavoljo
mene prestal. Ko jedi na mizo nosim, se spo¬
minjam na postavljenje sv. Rešnjega Telesa v
živež naših duš. Kadar pijem, mislim na jesih
in grenki žolč, ki so ga Jezusu na križu podali.
Pri umivanji posod prosim Boga, da bi me
vsega očistil, kar Njemu nad menoj ne dopade.
Kadar zjutraj postiljaje v posteljo udarim,
mislim, kako so Jezusa na križ pribijali. Kadar
vidim žalostnega človeka, Boga iz srca za njega
Prosim; spoznam veliko dobroto Božjo, ki mi jo
skazuje in želim, da bi zamogla trpljenje vseh

200

žalostnih sama sprejeti; zakaj spoznam, da
trpljenje vseh ljudi ni nič proti trpljenju Jezu¬
sovemu in nebeškemu veselju. Ko se zvečer
spat spravljam, mislim, slače se, da so Jezusu,
preden so ga križali, s krvijo prilepljeno obleko
z ranjenega telesa neusmiljeno strgali, in to je
bilo takrat že tretjič. Ko se v posteljo vležem,
se spomnim, da so Jezusa neusmiljeno na križ
vrgli, in si k srcu ženem, kako bo z mojo
dušo, kadar bodo moje telo v grob položili.
Tako imam ves dan pri vseh svojih delih Je¬
zusovo trpljenje v spominu.

Tako delaj tudi ti, deviški kristjan!
da z vednim spominom na trpljenje Kri¬
stusovo vtrjuješ svoj sklep; skrbeti za
neomadežano ohranitev deviške čistosti;
zakaj spominjaj se vedno, da s svojo
predrago Krvijo ti je On nedolžnost od¬
kupil. Če prav pogostoma premišljuješ,
koliko je ljubi Jezus iz ljubezni do tebe
pretrpel, ali je potem mogoče, da bi ga
tudi ti nasproti iz vsega srca ne ljubil,
in ne ohranil tega, kar mu na tebi naj
bolj dopade, namreč svete čistosti? Zato

201

pravi sveti Albert: Več prida imaš, če
vsak dan pobožno trpljenje Kristusovo
premišljuješ, kakor, če se vsak petek ob
suhem kruhu in mrzli vodi postiš, do
krvi bičaš in vse psalme obmoliš!"

2.) Druga prav ljubeznjiva in prav
mogočna varhinja in prijateljica svete
čistosti je Marija, prečista Devica. Ni do
konca stanovitne device na svetu, ne ve¬
komaj vesele v nebesih, katera bi si Ma¬
nje Device za svojo mater in pomočnico
izvolila ne bila. Marija pomaga vsem
devicam s svojim lepim zgledom in s
svojo mogočno priprošnjo pri Bogu; ona
varuje zlasti rada nedolžne ljudi, da
venca devištva nikdar ne zgube; pa tudi
pomaga grešnikom, da se resnično spo-
kore. Oziraj se rad, deviški mladenič in
devica! na lepe zglede sv. čistosti in po¬
nižnosti, s katerimi ti Marija sveti na
Poti nedolžnosti, in ravnaj se vselej zvesto
Po njih. V mladosti je ona vedno v sa-

202

moti živela; bila vsa ponižna in čista,
ki moškega spola še poznala ni, in se
je celo angelja prestrašila, ko ji je v po¬
dobi mladenča od Boga češčenje prinesel.
Nedolžni mladenič in devica! ljubi tudi
ti sveti čistosti tako močno prijetno sa¬
moto, bodi vedno ves ponižen in sra-
možljiv, ter se močno boj, kadar si sam
in se oseba druzega spola brez potrebe
sama tebi približuje. Zlasti se je boj
ravno tako, kot peklenske kače takrat,
kadar te hvali; ter si misli, da, če te
hvali zavoljo tvoje pobožnosti in tvojih
lepih čednosti, in tebi hvala dopade, ti
zgubiš vse zasluženje in plačilo pri Bogu;
če te pa hvali zavoljo telesne lepote in
se ti prilizuje, misli si, da te hvali le
edino zato, da bi te ložej ob nedolžnost
pripravila. Če se pa ne ustrašiš osebe
druzega spola, ki brez resnične potrebe
k tebi pride, in se ž njo zgovarjaš, kakor
se je zgovarjala Eva s peklensko kačo,

203

boš ravno tako, kakor je bila ona za¬
peljana, tudi ti v greh zapeljan.

Imamo zapisane žalostne in strašne zglede
tudi velikih Božjih služabnikov, kateri so preveč
v svojo moč zaupali, in so se v nevarnost po¬
dali, pa so v njej sramotno in globoko padli.
Naj ti le en tak zgled naznanim. Sv. Viktorin
je vse svoje premoženje med uboge razdelil,
potem vedno v puščavi živel, se prav trdo postil,
goreče molil, ter v neki tako tesni zemeljski
votlini stanoval, da ni imel dovolj prostora se
na lla vleči, temveč mogel je le sede spati.
Nekega večera pride k njemu ženska, ter ga
Prenočišča prosi. Ker je bilo okrog po puščavi
mnogo divjih zverin, bivališča pa dalječ na okrog
nobenega druzega, in je bilo silno nevarno
P°d prostim nebom prenočiti, se je puščavnik
usmili, ter ji svojo zemeljsko votlino za preno¬
čišče prepusti. Ali globoko je padel spokornik,
kateri se je zanašal na svojo visoko starost in
dosedanje ostro spokorno življenje, ter je mislil,
da je v njegovih udih vse meseno poželenje že
zamorjeno, da torej za njega ni nobene nevar¬
nosti več. Ce so svetniki, močni stebri svete
katoliške cerkve, tako sramotno in globoko

204

padli, ker so se v nevarnost podali, kaj se bo
še le tebi, mladi kristjan! zgodilo, ki si le slaba
bilka, katero vsak veter skušnjave sem ter tje
maja? Tudi ti boš gotovo v nevarnosti, v katero
se brez potrebe podaš, globoko in sramotno
padel.

Torej te prosim in rečem: Če ti je
sv. čistost draga, in jo do smrti neoma-
dežano ohraniti želiš, varuj se vsakega
nepotrebnega zgovarjanja z osebami dru-
zega spola. Vedno imej pred očmi lepe
zglede Marije prečiste Device, ter jih po
svoji moči nasledvaj; priporočuj se ji pa
tudi vsako jutro in vsak večer v varstvo
s pobožno molitvijo. Dasiravno Marija
Devica nedolžne ljudi najbolj ljubi in
varuje, vendar je tako usmiljena, da tudi
grešnikov ne zapusti, kateri k nji za pri¬
prošnjo in pomoč kličejo, saj je ona tudi
pribežališče grešnikov.  Zatorej,
dragi kristjan ! kateri si grešil, pa se želiš
resnično poboljšati in z Bogom spraviti,

205

nikar ne obupaj, saj imaš mogočno mater
in priprošnico pri Bogu Marijo, prečisto
Devico.

Živel je nesrečen mladenič, kateri je po sle¬
herni spovedi kmalu zopet grešil, in je hotel
nad svojim resničnim poboljšanjem, in torej
tudi nad svojim zveličanjem obupati. Spovednik
mu pa reče, vsako jutro in vsak večer Materi
Božji se priporočiti ter prav zaupljivo naslednjo
molitvico obmoliti: »O Gospa moja! O Mati
moja! Tebi se vsega darujem, in da se Tebi
vdanega skažem, Ti posvetim svoje oči, svoja
ušesa, svoja usta, svoje srce, sebe popolnoma
vsega. Ker sem tedaj Tvoj, o dobra Mati! varuj
me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo.«
V sleherni skušnjavi je pa tako zdihoval: »O
Gospa moja! O Mati moja! spomni'se, da sem
Tvoj. Varuj me, brani me, kakor svojo lastnino
in posestvo.« S to molitvico je bil v kratkem
času popolnoma poboljšan. Ko je pozneje mnogo
grešnikov za to molitvico zvedelo in jo molilo,
so se tudi oni poboljšali. Moli jo tudi ti, krist¬
jan! prav goreče vsako jutro in vsak večer; če
si nedolžen, boš ž njo v čistosti potrjen, če si
Pa grešnik, se boš s pomočjo Matere Božje po¬
boljšal.

206

3) Tretji prav zvest in dober prijatelj
svete čistosti je živ spomin Božje vsega-
pričujočnosti.

Sveti Avguštin pravi: „Greš vun. te
vidi oko Božje, greš noter, te vidi
Bog. Gori sveča, te vidi Bog, se luč
ugasne, te vendar vidi Bog. “ Ako te ne¬
čista skušnjava nadlegva, misli: Bog ne¬
skončno sveti, je vpričo mene, ki to pre¬
greho vekomaj sovraži. Misli: Bog je pri
meni, kateri mi preobilno veliko dobrega
podeli, ki me je s tako drago ceno svoje
svete rešnje Krvi odkupil. Misli: Bog je
pri meni, neskončno pravični, kateri je za¬
voljo enega samega v mislih storjenega
greha angelje vekomaj zavrgel in iz nebes
v pekel pahnil; ki je naše prve starše
zavoljo enega samega greha iz raja iz¬
gnal ; ki je tudi ves svet zavoljo neči¬
stosti s splošnim potopom kaznoval, in še
danes ta greh z večnimi in časnimi kaz¬
nimi hudo tepe.

207

4) Četrtič: Dva prav močna prija¬
telja in pomočnika svete čistosti sta za¬
kramenta svete pokore in sv. rešnjega Te¬
lesa. Če imaš, nedolžni kristjan! pri spo¬
vedi popolni kes, gotovo se boš skrbno
greha in tudi priložnosti k grehu varoval;
če imaš pa le nepopolni kes, to je, če
žaluješ posebno zarad tega, ker premiš¬
ljuješ, da te smrtni greh po smrti v
večni peklenski ogenj, mali pa v neiz¬
rekljivo trpljenje v vice pahne, se boš
gotovo tudi skrbno slehernega nečistega
greha varoval.

Mladeneč, nečistosti vdan, toži sv. Filipu
Neriju, da mu ni mogoče, se poboljšati. Svetnik
mu reče: »Moj sin, nečiste skušnjave spoved¬
niku razodeti, je toliko, ko skušnjave za polo¬
vico premagati. Kdor je bil pa tako nesrečen,
da je grešil, se mora brez odlašanja spovedati.«
Mladeneč uboga in se v kratkem času popol¬
noma poboljša.

O sv. obhajilu pa pravi sveti Jožef
Kupertinski: „Če hočeš nečiste skušnjave

208

premagati, hodi pogostoma pobožno k
sv. obhajilu." Tudi sveti Bernard popiše
naslednji dvojni prid pogostnega sv. ob¬
hajila: Prvi, pravi, je ta, da pomanjša
privoljenje v male grehe, drugi pa, da
močno zabrani privolitev v smrtni greh.
Zatorej, če se pogostoma s tem svetim
kruhom okrepčaš in si potem skušnjav
ali popolnoma prost, ali jih pa vsaj ložej
premaguješ: pripiši z veliko zahvalo to
milost telesu in krvi Kristusovi, katera v
tebi nečistost in vsako drugo pregreho
ukroti.

5) Tudi sveti post in zatajevanje sa¬
mega sebe je prav dober prijatelj za
ohranjenje sv. čistosti. Tega pripomočka
se je posebno rad posluževal sv. apostel
Pavel, kateri pravi: „Tarem svoje telo

in ga v sužnost devam, da bi kje jaz,
ki drugim pridigujem, sam zavržen ne
bil." I. Kor. 9, 27. Posti se tudi ti, ne¬
dolžni kristjan! kadar te hudo poželjenje

209

skuša, da ga srečno premagaš; posti se
pa tudi ti, nesrečni grešnik! da se s po¬
močjo posta resnično poboljšaš.

6) Tudi tvoj pobožni oče in tvoja
skrbna mati, o nedolžni mladeneč ali de¬
vica ! sta prav dobra prijatelja tvoja, ka¬
tera ti pomagata sveto čistost ohraniti.
Blagor torej tebi, o mladi kristjan! če
svoje starše še žive imaš in jih tudi rad
vselej ubogaš. Oni so tvoj vidni angelj
varh, ki za Bogom najbolj za tvojo časno
>n večno srečo skrbe. O tej resnici je
Pa tudi vsak dober otrok prepričan, in
zatorej tudi vsak nedolžen mladeneč in
čista devica svojemu očetu in materi vse
svoje srce ravno tako odkrije, kakor ga
razodene svojemu skrbnemu spovedniku
Pri čisti spovedi. Kateri sin in katera hči
Pa začne sovražnike in zalezovalce svoje
nedolžnosti svojemu očetu in svoji ma¬
teri prikrivati, je ali že popolnoma za¬
peljan ali se bo gotovo v prav kratkem

Duša spok. 1-4

210

času dal zapeljati. Ker pa stariši ne mo¬
rejo biti vedno pri tebi, o krščanski otrok!
zato ti je usmiljeni Bog tvojega zvestega
angelja varha dal, kateri te varuje na
vseh tvojih potih od zibeli do groba. On
te vedno vsega hudega varuje in te k
dobremu spodbada; on te nedolžnega z
veseljem napolnuje in te grešnika po
tvoji vesti svari in k pokori napeljuje.
Priporočuj se mu tedaj, o kristjan, vsako
jutro in vsak večer v njegovo skrbno
varstvo; spomni se pa tudi njegove pri'
čujočnosti, kadar te nečiste misli nadle¬
gujejo ali ti zapeljivec pravi, da te nihče
ne vidi.

Ker boš molitev kakor najmočnejšo
prijateljico svete čistosti na drugem mestu
premišljeval, torej sklenem svoj prigovor
in rečem: Blagor tebi, o nedolžni kristjan!
če se vseh nasvetovanih prijateljev svete
čistosti zvesto držiš; zakaj z njih p°'
močjo boš venec devištva do smrti ne-

211

omadežan ohranil, in po smrti boš iz
ust Sodnikovih zaslišal vesele besede:
„Blagor tebi, ki si čistega srca, ker Boga
M od sedaj gledal na večne čase!“ —
Borje pa tebi, če se prijatlov sv. čistosti
uo držiš; zakaj razun njih ni nikogar
uu sveta, kateri bi te zamogel prekanje-
n ih in močnih sovražnikov sv. čistosti
obvarovati.

Četrti prigovor.

Kdaj nečiste misli niso pregrešne?

1) Zdihuješ, bogoljubni kristjan! ker
t 0  pogostne nečiste misli nadlegujejo, in
praviš, da te močno skrbe; in zatorej
vprašuješ, če ž njimi Boga razžališ? Na
troje vprašanje odgovarjam: Ne bodi
Preveč v strahu zarad skušnjav; bodi
Velikovec potolažen in oveseljen, zakaj
Ve di, da s skušnjavami Boga nič ne
razžališ, ako jih nisi sam privabil, tem-
v ež se ti zoper tvojo voljo vrivajo, in te

14 *

212

nadlegvajo. Dokler torej bežiš, se ogibaš
vsega, kar zbuja meseno poželjivost, to
je, se ne oziraš po nespodobnih rečeh,
in ne poslušaš pregrešnih besedi, tako
dolgo ni v nobeni nevarnosti tvoja čistost;
čeravno po Božjem pripuščenji skušnjave
nad te pridejo, ti si jih pa vselej močno
žalosten in va-nje nikdar ne dovoliš. Da
se potolažiš, in o resnici prepričaš, da
se s samimi skušnjavami nikdar zoper
sv. čistost ne pregrešiš, premisli naslednji
priliki: Sv. Frančišek Salezijan z nasled¬
njo prav primerno priliko resnico tega
nauka razjasnuje , ker pravi: Misli st
mlado ženo, katero njen mož močno ljubi i
želi prešeštnik v greh zapeljati; iz tega i
hudobnega namena spačenega človeka do
nje pošlje, da ji svojo prešeštno ponudbo
naznani. Hudobnež pride in razodene
želje svojega gospodarja. Ko žena pr e '
šeštne želje grešnikove zve, ji ali dopa -
dejo, ali so ji zoprne. Poslednjič, ah

213

va-nje privoli ali pa ue privoli. Ravno
tako pošiljajo tudi peklenski satan, spa¬
čeni svet in tvoje poželjivo meso tvoji
•tuši, katera je Sinu Božjemu zaročena
nevesta, hude misli in želje, ali skušnjave,
s katerimi ji greh ponujajo. Potem skuš¬
njave tvoji duši ali dopadejo, ali so ji
zoprne; vanje, ali privoli, ali jim privo¬
ljenje odreče. To so tri stopnje, po kate¬
rih v greh prideš, o kristjan! Prva stopnja
k  grehu je skušnjava; druga viša stopuja
^ grehu je dopadajenje nad skušnjavo;
' n  tretja, naj viša stopnja k grehu je
Privoljenje v skušnjavo. Kakor se za¬
konska žena prav nič ne pregreši, če ji
kak hudobnež prešeštno ponudbo pošlje,
ce  ona te ponudbe ni bila kriva, in ko
zanjo zve, jo precej studi in zavrže:
ravno tako se tudi ti, bogoljubni kristjan!
Ce lo nič ne pregrešiš, če tudi vedno
°studne skušnjave imaš, zato ker jih nisi
sam kriv, in ko pridejo, jih precej resno

214

in stanovitno zavržeš. Drugi učenik je
svojega žalostnega učenca, kateri mu je
tožil, da ga pogostoma nečiste skušnjave
nadlegujejo, z naslednjo priliko potolažil:
Vprašal ga je tako le : Ali zamoreš ubra¬
niti, da ptica visoko nad streho tvoje
hiše ne leti? Učenec odgovori: Tega ne
morem ubraniti. Učenik ga vpraša dalje:
Ali pa zamoreš zabraniti, da ptica v strehi
tvoje hiše gnjezda ne dela? Učenec reče:
To zamorem ubraniti. Sedaj sklene uče¬
nik svoj nauk s temi besedami: Tako
tudi nisi v stanu zabraniti, da skušnjava
čez te ne pride; ali ubraniti zamoreš,
da se v tvoji glavi ne vgnjezdi in tvo¬
jega srca ne omadežuje.

2 )  Upam, da si sedaj prepričan, o
bogoljubni kristjan! o tej resnici, da te
same skušnjave pred Bogom nič ne oma¬
dežujejo, ali zdi se mi, da nisi še poto¬
lažen, ampak velikoveč se mi zdi, da te
slišim žalostnega tako-le tarnati: O kolikaiij

215

bolj srečen bi bil, in koliko ložej bi se
izveličal, ko bi nikdar skušnjav ne imel!
Zakaj nekje Bog' tako pogostoma skuš¬
njave čez me priti pusti ? Tebe v tvoji
žalosti potolažiti in razveseliti, odgovorim
tako: Bog ima vselej prav dobre in svete
namene s tabo, ko mnogo skušnjav čez
to priti pusti, in sicer naslednje: S skuš¬
njavami te on ponižuje in čisti, in ti
daje tudi priložnosti, da mu svojo zve¬
stobo in ljubezen razodevaš, in si obil-
niše zasluženje za nebesa pridobivaš. Zato
Pravi sv. pismo: „Blagor človeku, kateri
skušnjavo pretrpi, ker poskušan, bo pre-
jel krono življenja, ki jo je Bog obljubil
tistim, ki ga ljubijo." Jak. 1, 12. Sv. Av¬
guštin pa to tolažilno resnico z nasled¬
njimi besedami izreče: „Kolikor skušnjav
Premagaš, toliko kron nebeških si za¬
služiš."

216

Zvest Božji služabnik je nekdaj preveč nad¬
ležno Boga rešenja skušnjave prosil, in bil je
uslišan; pa slišal je naslednje besede iz nebes:
Ker si sedaj skušnjav rešen, tistega lepega pla¬
čila v nebesih prejel ne boš, katerega bi bil
sicer po srečno premaganih skušnjavah zado-
bil. Sv. Dozitej je pa veliko korist skušnjav bolje
spoznal. Ko je nekega dne svojemu učeniku
pravil, da ga prav pogostoma nespodobne skuš¬
njave nadlegvajo, on brž reče, da mu hoče re-
šenje skušnjav od Boga sprositi. Ali modri
učenec odgovori: Nikar Boga prositi, da me
skušnjav reši, prosite ga le, da mi pomaga jih
vselej srečno premagati, in si nebeško krono
zaslužiti.

Ravno ta nauk dam tudi jaz tebi,
bogoljubni kristjan! Ne prosi preveč nad¬
ležno, da te Bog skušnjav reši, ali prosi
ga vedno in goreče, da ti pomaga skuš¬
njave vselej srečno premagati, in si večno
plačilo v nebesih zaslužiti.

Da boš od te resnice še bolj prepričan,
hočem tudi naslednje zglede naj večih svetni¬
kov Božjih povedati, kateri so bili od jako hudih
skušnjav nadlegovanj: Sv. aposteij Pavel, izvo-

217

Jjena posoda od samega Boga imenovan, je
trpel dolgo časa prav hude skušnjave, in je
Gospoda prosil, naj mu jih milostljivo odvzame,
ali Gospod se oglasi s temi besedami: »Dovolj
ti je moja milost,« skušnjav mu pa ni hotel
odvzeti. Nič manjše niso bile skušnjave sv. Fran¬
čiška Serafinskega in sv. Benedikta, in tako zelo
so nad obadva pritiskale, da se je prvi po snegu,
drugi pa po trnji valjal, da jih je odgnal. Sv.
Jeronim je imel tudi hude skušnjave zoper
sv. čistost, in sicer tako hude, da nas, ko nam
jih dopoveduje, k usmiljenju do njega nagne.
On pravi: »Živel sem v puščavi; moje srce je
hilo polno bridkosti; moje medlo in shujšano
truplo je bilo pokrito z naj ostrejšo spokorno
obleko; moja koža je bila od hudega solnčnega
ognja črna, kot zamorca; trda zemlja je bila
m oje ležišče, katero mi je le trpljenje, ne pa po-
čitek dajalo; moja jed je bila silno slaba in
pičla: vendar so pa v mojem srcu zoper mojo
voljo naj ostudniše želje gorele.«

Ali ti zvesti služabniki Božji niso s
svojimi skušnjavami Boga celo nič raz¬
žalili ; temveč so ga z zvestim vojskova¬
njem in premaganjem skušnjav močno

218

počastili; sebi pa prav obilno zasluženje
za nebesa pridobili,

3) Dasiravno veruješ, o bogoljubni
prijatelj! kar si dosedaj slišal, vendar
vidim, da še nisi popolnoma umirjen,
temveč se bojiš, da s skušnjavo Boga
razžališ, in sicer takrat, kadar tvoje spa¬
čeno meso skušnjavo tako močno občuti,
da misliš: tvoje meso ima celo veselje
nad skušnjavo, in neko sladkost zarad
nje občuti. Ali ne daj se zmotiti od ne-
radovoljnega veselja, katerega le tvoje
meso, ne pa tvoja duša ima. Zakaj vedi,
da tako dolgo nimaš greha, dokler se
tvoja duša stanovitno s skušnjavo voj¬
skuje in jo premaguje. Sv. Frančišek Sa-
lezijan ta nauk tako-le prav lepo raz-
jasnuje: Duša človeška tako rekoč iz
dveh delov obstoji, z zgornjega in spod¬
njega; spodnji del ni vselej pokoren zgor¬
njemu, ampak večkrat sam za-se ravna.
In tako se prigodi, da spodnji del brez

219

privoljenja zgornjega dela veselje in slad¬
kost nad skušnjavo občuti; ali zgornji
del, to je pamet in prosta volja je vedno
Bogu zvesta, in stanovitno greh studi;
in to je tisto vojskovanje mesa z dušo
v človeku, katero sv. Pavel prav dobro
popisuje, ker pravi, da meso zoper duha
poželuje; da je dvojna postava v nas,
postava mesa in postava duha.

Ta za tvojo tolažbo potreben nauk ti bosta
naslednja zgleda še bolj razjasnila: Sv. Jeronim
pripoveduje, da je nek trinog mladenča s te¬
lesnim trpinčenjem premagati obupal, in ga je
s  sladnostjo mesa premagati hotel. Neka ne-
žistnica se je silno prizadevala, ga zapeljati.
Resnično so bili vsi njegovi počutki od pože¬
lenja mesa tako silno nadraženi, da je bilo nje¬
govo meso od nečistega poželenja vse vneto.
Ali njegova prosta volja ni celo nič v greh pri¬
volila. Ker pa drugače ni zamogel ostudne ne-
čistnice od sebe odpraviti, si je svoj jezik od¬
griznil, ter ga ostudni zapeljivki v obraz plju¬
nil. Tudi sv. Katarina Senenska je hude skuš¬
njave zoper sv. čistost imela. Hudobni duh je

220

dobil od Boga pripuščenje. njeno čistost z vso
grozovitostjo poskusiti, samo dotakniti se je ni
smel. Zbudil je torej v njenem srcu nečistih
skušnjav brez števila. Videla je naj ostudniše
reči, in slišala naj ostudniše pogovore. Te ne¬
sramnosti so segale prav globoko v srce de¬
vice, ki je bilo od nečistega poželenja mesa
tako močno vneto, da ji druzega ni ostalo, ka¬
kor edina prosta volja, s katero v greh ni nikdar
privolila. Te skušnjave so silno dolgo časa
trpele, dokler se ji poslednjič Kristus ni prika¬
zal, in ji mir dodelil. Devica je zdihovaje go¬
vorila: O moj ljubljeni Zveličar! kje si bil
takrat, ko je bilo moje srce z nečistostjo na¬
polnjeno? V tvojem srcu sem bil, moja ljuba
hči! je odgovoril Jezus. Devica reče: Kako pa
si zamogel v takem ostudnem srcu prebivati?
Gospod jo je pa vprašal, če je o času skušnjave
v srcu veselje ali žalost, grenkost ali sladkost
čutila. Svetnica odgovori, da je le žalost in
bridkost čutila. Kdo ti je pa tistikrat toliko ža¬
lost in bridkost v srce vlil? jo vpraša Gospod.
Kdo drugi, kakor jaz! Vedi, moja hči! da, ko
bi jaz takrat v tvojem srcu pričujoč ne bil, ko
je tolikanj ostudnih podob tvojo voljo obdajalo,
pa je vendar premagati niso mogle, bi bila

221

taiste z veseljem in polnim privoljenjem spre¬
jela, in svojo dušo smrtno ranila. Ali moja pri-
čujočnost te je v vojskovanji krepčala, da si
skušnjavi vhod v srce srečno zabranila. Ker se
pa tvoja volja skušnjavi ni mogla s toliko močjo
v hran postaviti, kakor bi bila rada, je še veče
mrzenje, še veči stud nad skušnjavo in nad
sabo imela. Kakor so se imenovani in tudi
drugi svetniki s premaganjem skušnjav posve¬
tili, tako se boš tudi ti, o bogoljubni kristjan!
posvetil, če njihove lepe zglede nasledvaš.

4) Dosedaj si premišljeval, bogabo¬
ječi kristjan! kedaj da se s skušnjavami
zoper sveto čistost nič ne pregrešiš; se¬
daj te pa še želim opomniti, kaj stori,
da po minuli skušnjavi vanjo privolil ne
boš; zakaj vedi, da marsikateri se ni o
času skušnjave nič pregrešil, ali po mi¬
nuli skušnjavi je v greh padel. Kako se
pa to zgoditi zamore? Tako-le: Če po
minuli skušnjavi strahoma premišljuješ
skušnjavo, in ali si grešil ali ne; se utegne
Prigoditi, da te skušnjavec v greh posili.

222

Da se ti taka nesreča ne pripeti, rečem:
Če te po minuli skušnjavi satan nadle¬
guje in pravi, da si se s skušnjavo pre¬
grešil, ker je tvoje meso veselje nad
sladnostjo imelo, nikar mu ne verjemi,
in ne misli, da je resnično njegovo šep-
tanje. On je lažnik, in oče laži. Prav
nič ne premišljuj, kako si se ob času
skušnjave obnašal; zavrzi vselej brž vsako
tako šeptanje satanovo, in pri prvi spo-
povedi vse natanko spovedniku razodeni,
ter se njegovi sodbi popolnoma podvrzi.
Splošna resnica je ta: Bogaboječe duše
se večinoma v skušnjavah ne pregreše;
lahkomišljene pa večidel grešijo.

Sedaj si, o bogoljubni kristjan! pre¬
mišljeval nauk o skušnjavah; zvesto ga
v spominu ohrani, in ravnaj se vselej
stanovitno po njem. Spomni se vselej
ob času skušnjav pričujočnosti Božje in
pričujočnosti svojega zvestega angelja
varha; kliči na pomoč z velikim za-

223

upanjem svojega ljubeznjivega Zveličarja,
kateri ima veliko usmiljenje s tabo; tudi
kliči na pomoč presveto Ime Marije,
tvoje nebeške Matere, in za Bogom tvoje
naj mogočniše pomočnice v skušnjavah;
zatrjuj vedno svojo zvestobo Jezusu in
Mariji; in skušnjavca boš srečno pre¬
magal ; svojo nedolžnost ohranil; belo
oblačilo krstno se bo pri sodbi Božji po
srečno premaganih skušnjavah še lepše
svetilo, in deviški venec bo še prijetniše
dišal, ker si v nevarnostih Bogu zvest
ostal, in spolnile se bodo nad tabo Je¬
zusove besede: „BIagor jim, kateri so či¬
stega srca, ker Boga bodo gledali!"

Peti prigovor.

O pregrešnih nečistih mislih in željah.

I. Prosim te, dragi prijatelj! varuj
se skrbno vseh pregrešnih nečistih misli
in želj; zakaj, če se jih ne varuješ, boš
ž njimi sveto čistost svojega srca popol-

22 4

noma omadeževal. Menim, da bi rad
zvedel, in me torej vprašaš: Kdaj so
nečiste misli pregrešne? Pregrešne so
vselej takrat, kadar si sam kriv, da so
prišle; pregrešne so pa tudi lakrat, ka¬
dar jih rad imaš, dasiravno nisi bil sam
kriv, da so prišle. Kdaj si pa sam kriv,
da so prišle? Odgovorim: Takrat, kadar
se radovoljno po drugem spolu oziraš,
v slabe druščine zahajaš in pri takih
priložnostih nečiste besede ali pesmi z
veseljem poslušaš. Če tako ravnaš, ljubi
kristjan! boš pogostne nečiste misli imel,
in že same take misli ti bo Bog v greh
prištel. Pa tudi takrat so nečiste misli
pregrešne, kadar jih nisi sam kriv, to
je, se nisi po nobenih za-te nevarnih
osebah ali rečeh oziral, in tudi v slabe
druščine nisi zahajal; pa si nisi nič, ah
saj premalo prizadeval, od sebe jih od¬
ganjati, velikoveč si se radovoljno ž njimi
pečal. S takim pregrešnim ravnanje®

225

si se brez potrebe tudi v nevarnost po¬
stavil, vanje popolnoma privoliti, kar je
vselej greh. Sicer pa ne grešiš vselej
enako hudo s pregrešnimi mislimi; hujši
se pregrešiš takrat, kadar so misli hudo
ostudne, in posebno tudi takrat, kadar
se dalj časa v njih mudiš; manj pa
grešiš takrat, kadar so misli manj ostudne,
a '* se manj časa v njih zadržiš. V tvojo
tolažbo ti pa rečem, da se z nečistimi
sanjami, če jih nisi sam kriv, ne pre¬
grešiš, in sicer zato ne, ker nisi bil ob
easu svojih sanj pri zavednosti. Ali ko
Se  iz sanj zbudiš, nastopi za-te nevar¬
nost grešiti, in sicer tako: Če svoje sanje
Premišljuješ, te bo satan kmalo v svoje
zanjke vjel, da ti bodo dopadle. Zatorej
te prosim, nikdar ne premišljuj ostudnih
San ji ko se zbudiš; ampak precej in sta-
n °vitno jih od sebe odganjaj.

Vse, kar si dosedaj zarad pregrešnih
n očistih misli premišljeval, velja tudi o
Duša spok. 15

226

pregrešnih nečistih željah, z edinim raz¬
ločkom, da enako ostuden greh v mislih
in v željah storjen, je v željah storjeni
greh vselej veliko veči, kakor uni v mi¬
slih storjeni. Zatorej satan, zvita peklen¬
ska kača vprvič z manjšim grehom, to
je z nečistimi mislimi začne čisto dušo
skušati in nadlegovati; in če se ona
skušnjavcu vda, ne ostane dolgo časa pri
nečistih mislih, ampak jo kmalo tudi z
željami skušati začne. Če se pa tudi ne¬
čistim željam vd/i, potem je satan po¬
polnoma zadovoljen, ker je zgubljena
vsa čistost njenega srca. In če hoče tak
grešnik odpušeenje pri Bogu zadobiti,
mora natanko vse okolščine greha spo¬
vedniku razodeti; to je, mora povedati,
koliko časa je nečista želja trpela, kake
reči je želel, in kakega stanu je bila
oseba, katero je hudobno poželel. O ko¬
liko tisoč in tisoč duš zavoljo tega greha
v peklenskem ognji gori in bo gorelo

227

vekomaj! Da tudi ti, dragi prijatelj! v
enako nesrečo ne prideš, varuj se, varuj
prav skrbno vseh pregrešnilf nečistih želj!

II. Da se boš, ljubi kristjan! neči¬
stih misli in želj varoval; in svojega
srca, katero je pri sv. krstu tempelj Je¬
zusov in sv. Duha postalo, nikdar v pre¬
bivališče satanovo spremenil ne boš: zato
Prav dobro premisli, kako ostuden, in za
zveličanje silno nevaren greh da je vsaka
radovoljna nečista misel in želja. Rado-
¥ °ljne nečiste misli in želje Jezus Kristus
''avno tako velike grehe imenuje, kakor
nečista dela, ker pravi: „Resnično vam
Povem, vsak, kateri ženo pogleda, da bi
! e  poželel, je že prešeštoval ž njo v svo-
srcu.“ Mat. 5, 28. Sedaj pa, dragi
Prijatelj! to resnico dobro premisli, katero
povem: Pogostoma so znotranji grehi
°studniši in za zveličanje celo nevarniši,
kakor zunanji; in to zarad tega, ker zno-
haujj urešnik pogostniši  greši, in se

15 *

228

veliko težje in redkeje resnično spo¬
kori, kakor zunanji grešnik.

1) Prvič premisli to resnico, da se
znotranji grehi večidel veliko pogostniše
storijo kakor zunanji. Utegne se prigo-
diti, da se kak nedolžen kristjan v ne¬
varni in neprevideni priložnosti v djanji
zoper čistost pregreši, kar je zanj strašna
nesreča. Ali precej po storjenem greha
spozna njegovo ostudnost; ga srčno ob¬
žaluje in se z Božjo pomočjo, za katero
stanovitno pros', zopet z Bogom spravi,
ter vredno sv. odvezo zadobi. V prihodnje
se vseh nevarnih priložnosti skrbno va¬
ruje, ter Bogu do konca življenja zvesto
v pokori služi. Dasiravno ljudje nad nji®
vedno madež gledajo, in ga malo cenij° :
mn je vender milostljivi Bog greh od¬
pustil. Ali vse drugače je s tabo, 0
kristjan! kateri si samo znotranji grešnik
Za tvoj greh ne ve nihče drugi, kake
sam Bog in pa tvoje spačeno srce. 2a

229

Boga se nič ne zmeniš, in se ga ne
Bojiš, zato, ter veš, da On k tvojemu
grehu vedno molči, in te ne vdari pre-
ce j s kaznijo, katero zaslužiš. Za svarilni
glas svoje vesti si pa že popolnoma
oglušil. Ljudje te imajo za bogoljubnega
'n nedolžnega kristjana. Kakošno je pa
tvoje znotranje življenje? Kakošen si pred
Bogom? Ko se v sredi noči ali zjutraj
zgodaj iz spanja zbudiš, namesto na
Boga, Mater Božjo, ali svojega zvestega
angela varha se spomniti in jim svoje
Prve misli dneva in svoje srce darovati,
daruješ svoje prve misli dneva in svoje
srce satanu in ostudnemu nečistemu
grehu. Na ta greh meri prerok Zofonija
7. rekoč: „Ko so se zjutraj zbudili,
so  imeli vse svoje misli spačene.“ Kako
P a  preživiš ves Božji dan, ti nesrečni
znotranji nečistnik, kateri si že precej pri
začetku dneva začel Boga žaliti? Če imaš
priložnost, se ne sramuješ ostudne reči

230

ogledovati, nečiste besede poslušati, ne¬
sramne besede izgovarjati, ali kvante
prepevati. Iščeš nesramnih oseb druzega
ali tvojega spola, in laziš po noči, ali pa
pri belem dnevu za njimi. Le zarad tega
v djanji ne grešiš, ker ne najdeš pri¬
pravne priložnosti; ker se kakega člo¬
veka bojiš, da bi te ne zapazil, iu te
osramotenega od hiše ne odgnal. Zuo-
tranji nečistnik! vprašam te: Če tako
ravnaš, ali ni tvoje življenje mnogo ostud-
nejše od unega nesrečneža, ki je enkrat
v djanji grešil, potem se pa resnično spo¬
koril? Koliko je pa število tvojih grehov
znotranji grešnik! Število tvojih grehov,
če si že zastaran nesramnež, se je silno
narastlo. Z mislimi in željami si morebiti
v enem dnevu večkrat grešil, kakor djan-
ski grešnik vse leto. Samo znotraj lahko
grešiš vsak čas, na vsakem kraji; grešiš
lahko v cerkvi, pred oltarjem, vpričo ži¬
vega Boga, med daritevjo sv. maše in

231

med vsako molitvijo. In vsi tvoji, samo
znotraj storjeni grehi, pred svetom zme¬
raj skriti in neznani ostanejo. Samo v
mislih in željah grešiš lahko vselej in
povsod; v djanji pa mnogokrat ne za¬
moreš grešiti, če ravno želiš. Da v djanji
nesramnost storiti zamoreš, se moraš
včasih dolgo časa in mnogo truditi.
Mnogo zvijač in daril potrebuješ, da
kako sramožljivo devico ob venec devištva
pripraviš. Dolgo časa se ji moraš prili¬
zovati, ji obljubo zakona delati, ji darila
Ponašati in še celo s prisego svojo ob¬
ljubo potrjevati. Preteče včasih popred
mnogo mescev ali celo let, preden svoje
satansko delo v djanji izvršiti zamoreš.
Ali kako lahko se pregrešiš samo v srcu,
l' 0  je samo v mislih in željah! Za do-
Prinašanje svojih znotranjih grehov ne
Potrebuješ nobenega prilizovanja, nobe-
ne ga obetanja, nobenega žuganja, nobe-
Ue ga darila. Dovolj je, da s kako osebo

232

druzega spola govoriš; še manj potre¬
buješ, dovolj je, da jo le vidiš, ali samo
nanjo misliš; in v srcu ž njo že lahko
grešiti zamoreš.

2) Vdrugič dobro premisli
to resnico, da se ti, znotranji
grešnik! veliko težje, in to¬
rej redkeje spokoriš, kakor
zunanji.  Zakaj se pa, nesrečni zno¬
tranji grešnik! tako težko in redko kdaj
resnično spokoriš? Iz naslednjih vzrokov:
Ti znotranjih grehov morebiti nimaš za
velike grehe, ampak le za male, torej
se znotranjih grehov veliko manj va¬
ruješ, kakor zunanjih; se jih pri spovedi
ali celo nič ne obtožiš, ali le kaj ma¬
lega poveš; tako, da spovednik tvojega
nevarnega dušnega stanu ne spozna; in
če on z izpraševanjem ne razvidi bolj
natanko tvojega dušnega stanja: tako
ima tvoje besede le za malenkosti, za
človeške slabosti. In ko bi se ti tudi

233

resnično spovedati hotel, se skoraj ne
zamoreš. Zakaj, da bi bila tvoja spoved
čista, bi mogel okolščine in število vseh
svojih znotranjih grehov povedati. Ker
si pa tako pogostoma na dan grešil, da
še od enega dneva natančnega števila
ne veš, kako boš zamogel število in oko¬
liščine grehov mnogo let povedati? In
vendar ti je, tacemu grešniku treba, če
se z Bogom spraviti hočeš, vse spovedi
ponoviti, katere si v takem nesrečnem
dušnem stanu opravljal.

Kaj storiš torej, znotranji grešnik!
ker je tvoja obtožba tako silno težavna?
Naj raje svoje grehe pri spovedi popol¬
noma zamolčiš. K temu ti mnogo pri¬
pomore tvoja sramožljivost, katero ti satan
takrat ukrade, kadar greh delaš, in ti
jo zopet povrne takrat, kadar se hočeš
grehov obtožiti. Vse to je dobro znano
zviti peklenski kači, zatorej ona sramož-
Ijivih in čistih duš nikdar precej v zu-

234

nanje nečiste grehe ne zapeljuje, ker ve,
da se jim preveč ostudni zde, da se to¬
rej vanje zapeljati ne bodo dali; zapeljuje
jih pa toliko raje in pogostnejše v zno-
tranje nečiste grehe, kateri se jim tako
ostudni ne zde, torej vanje raje privo¬
lijo in ž njimi Boga žalijo. Ce jih je
satan v notranje grehe zapeljal, je po¬
polnoma zadovoljen, in mnogokrat se
celo ne prizadeva jih tudi v zunanje za¬
peljati ; ker mu je znano, da znotranji
grehi popolnoma zadostijo k njih več¬
nemu pogubljenju, in da celo bolj go¬
tovo do konca v njegovi oblasti ostanejo,
kakor ko bi jih tudi še v zunanje grehe
zapeljal. Tudi je satanu dobro znano, da
se taki grešniki silno težko in redko
kdaj resnično spokore; da tudi še v
starosti in na smrtno uro delajo tiste
grehe srca, ki so jih že v mladosti de¬
lati začeli.

235

To resnico nam spričuje naslednji silno
žalostni in strašni zgled: Znotranji grešnik se
svojo smrtno uro prav skesano in s solznimi
očmi svojih grehov čisto obtoži in sv. odvezo
prejme. Kmalo potem umrje in spovednik ho¬
čejo zanj maševati. Kadar mašnik mašno obleko
v roko vzamejo, da bi se za sv. mašo oblekli,
jim nevidna moč oblačilo iz rok potegne, ter
reče: Kaj mislite sedaj storiti? Mašnik reko:
Za dušo, ki se je ravno kar iz sveta ločila,
mislim maševati. Nikarte za me maševati: zakaj
jaz sem tista nesrečna duša, pa sem vekomaj
zavržena. Kako je mogoče, nadaljujejo mašnik,
saj si se čisto spovedala, imela si pravo ke¬
sanje in trdni sklep poboljšanja? Imela sem vse,
reče duša, ali ko ste se vi od mene ločili, me
je hudobni duh dvakrat skušal, prvo skušnjavo
sem srečno premagala, v drugi skušnjavi sem
bila pa premagana; potem sem bila v večnost
poklicana in vekomaj zavržena.

Dobro si k srcu vzemi ta strašni zgled,
znotranji grešnik! nikar se ne zanašaj,
da se boš smrtno uro spreobrnil. Zlasti
za te je smrtna ura silno nevarna. Takrat
te ne bo sataii zapeljeval v nečista dela,

236

katera bodo za te nemogoča; ali zapeljeval
te bo takrat v nečiste misli in želje, v
katere pa tako dolgo privoliti zamoreš,
dokler se tvoja duša v telesu znajde. Ce
si v zdravji vedno ž njimi Boga žalil, ti
on tudi smrtno uro utegne svojo pomoč
odreci.

Dragi prijatelj! lahko si se prepričal,
da so nečisti grehi, samo v mislih in
željah storjeni, silno veliki, in pogostoma
za zveličanje nevarniši od zunanjih grehov;
torej te z povzdignjenimi rokami in lepo
prosim: Varuj se jih skrbno; če si jim
bil dosedaj vdan, brez odloga jih zapusti.
Da boš v prihodnje stanoviten ostal, po-
služi se vseh potrebnih pripomočkov;
kliči v slehrni skušnjavi presladki imeni:
Jezus, Marija ! na pomoč. Če se v zdravji
spokoriš in Bogu zvest ostaneš, tudi
smrtno uro od njega zapuščen ne boš.
Sicer se pa boj ti, ki v zdravji s tem
grehom Boga žališ, da se ne bodo te-le

237

strašne besede Jezusove nad tabo spolnile:
„Vi me bote iskali, pa me ne bote našli,
v svojih grehih bote umrli." Jan. 7, 34.
in 8, 81.

Šesti prigovor.

O pripomočkih zoper skušnjave k nečistosti.

Ljubi kristjan! če hočeš svojo čistost
ohraniti, skrbi, da se ali skušnjav ob¬
varuješ, ali pa jih srečno premagaš. Naš
dobrotljivi Zveličar Jezus Kristus je nam
dva taka potrebna pripomočka naznanil,
katera nas skušnjav obvarujeta, ali nam
pomagata, jih srečno premagati, ker pravi:
nČujte in molite, da v skušnjavo ne pri¬
dete."

I. Prvi pripomoček, da ne boš od
skušnjav premagan, se glasi: „Čuj!“
Zakaj, če čuješ, boš ali skušnjav obva¬
rovan, ali če pridejo, jih boš premagal.

1) Vprvič rečem: „Čuj“ zato, da boš
skušnjav obvarovan. Cuj nad svojimi očmi

238

in ušesmi. Zakaj tvoje oči in ušesa so
kakor štirje tatje, kateri ti hočejo čistost
srca ukrasti, in gotovo ti jo bodo ukradli,
če vedno ne čuješ nad njimi.

a) Č u j tedaj prvičnadsvoj im i
očmi!  K temu te opominja sv. Duh, ki
pravi: „ Odvrni svoj pogled od nališpane
ženske, in ne ogleduj ptuje lepote, zakaj
zavoljo podobe ženske se jih je že veliko
pogubilo, in od tod se poželjivost užge,
kakor ogenj. “ Sir. 9, 7. 8. Besnico teh
besedi nam priča žalosten padec kralja
Davida, katerega je en sam pregrešni po¬
gled na Urijevo ženo v prešeštvo in ubi¬
janje zapeljal. Dragi prijatelj! če je moža,
kateri je bil popolnoma po Božji volji,
nečisti pogled v taka strašna greha za¬
peljal, kaj se bo še le s tabo zgodilo,
ki nisi trden ko steber, ampak si slab,
ko bilka, katero vsak veter skušnjave sem-
tertje maja, če nad svojimi očmi vedno
in skrbno ne čuješ? V ostudni greh boš

239

padel. Da se ti ta nesreča nikdar ne
prigodi, zatorej te prosim: Čuj vedno
nad svojimi očmi!

b)  Da v skušnjavo ne zaideš, te pro¬
sim vdrugič: Cuj , ali pazi vedno tudi
nad svojimi ušesi, in nikdar brez resnične
potrebe v kraje ne zahajaj, kjer bi kaj
nespodobnega slišal; zakaj mnogokrat ena
sama nečista beseda ali kvantarska pesem
mnogo hudih skušnjav v tvojem srcu
z budi, katere te potem mnogo časa močno

nadlegvajo.

To resnico spriča naslednji strašni in ža¬
lostni zgled. Sv. Avguštin je prav presrčno prosil
mladenča Nebridija, naj se varuje posvetnih
druščin ; in ko nekega dne zve, da misli v slabo
druščino iti, si močno prizadeva ga od nje od-
vrniti, ter mu prav živo pred oči stavi, da bi
°ndi utegnil mnogo za čistost silno nevarnih
reči videti ali pa slišati. Mladeneč trdno obljubi,
da ne pojde. Ali kmalo potem pridejo hudobni
tovariši po njega, ter ga nadležno prosijo, da
na j ž. njimi gre. Ko pa z lepo in grdo besedo
Pri njem nič ne opravijo, ga šiloma sabo vle-

240

čejo. Mladeneč premišljuje nekoliko časa lepe
nauke svojega skrbnega učenika, ter nad svo¬
jimi očmi skrbno čuje, da bi skozi nje dušni
sovražnik v srce ne prilezel; zatega del ima
skoz nekoliko časa svoje oči zaprte, ali v tla
obrnjene. Ali čez nekoliko časa jamejo silno na-
lišpane ženske močno zapeljivo igrati in plesati.
To posvetnim mladenčem tako močno dopade,
da se na ves glas derejo in vpijejo: to je dobro,
to je lepo ! Nesrečni mladeneč hoče videti, kaj
da je, zatorej odpre svoje oči; ali glej! kakor
hitro njegove oči nališpane ženske zagledajo,
precej se nečisti ogenj v njegovem srcu vname,
in kmalu začne z drugimi vpiti ter nesramnice
hvaliti. Prišel je mladeneč nedolžen, in poln
trdnih sklepov, se nečistega greha skrbno va¬
rovati v slabo druščino; ali ves pohujšan m
ostuden nečistnik se je vrnil na svoj dom. Kar
se je imenovanemu mladenču pripetilo, se bo
gotovo tudi tebi prigodilo, dragi prijatelj! ako
nad svojimi očmi in ušesmi vedno skrbno ne
čuješ, in se zarad tega vseh slabih druščin ne
varuješ ; tudi ti boš v nevarnosti padel globoko;
in če si šel z nedolžnostjo okinčan v slabe
druščine, vrnil se boš brez nedolžnosti iz njih
na svoj dom.

241

Da se te strašne nesreče obvaruješ,
torej nikdar ne hodi med hudobne to¬
variše! Če bi pa imele tvoje oči nepre-
vidoma kako nevarno reč videti, spomni
se precej pravičnega Joba, kateri je rekel:
»Zavezo sem storil s svojimi očmi, na
devico še misliti ne.“

2) Dragi prijatelj! če se tudi natanko
'n zvesto po navedenih naukih ravnaš,
vendar ne boš vedno vseh skušnjav prost.
Skušan boš od lastnega hudega poželenja,
°d satana in hudobnih ljudi. Kaj ti je
torej storiti, da ne boš nikdar od skuš¬
njave premagan, temveč, da jo vselej
srečno premagaš? „Čuj“ zato, da takrat,
k° po Božjem pripuščenji skušnjava nad
te pride, jo srečno premagaš. O času
skušnjave se ravnaj po naslednjih dveh

naukih:

Prvi nauk,  katerega si dobro za¬
pomni, je ta: Precej v prvem za¬
četku se resno in srčno skuš-

16

Duša spok.

242

njavcu ustavi, da skušnjavo, če je
mogoče, precej od sebe odženeš. Drugi
nauk  je pa ta: Če se skušnjavec obo¬
tavlja in brž ne odide: Le srčnosti
ne zgubi, ampak stanovitno se
vojskuj  toliko časa, dokler ga ne pre¬
magaš.

a)Vprviepremisli resničnost tega nauka:
Ti se moraš skušnjavi precej v začetku
ustavljati. Zakaj moraš pa to storiti? D
dveh vzrokov. Prvi vzrok je ta: Da se
zarad skušnjave ne pregrešiš. Drugi je
pa ta: Da skušnjavo ložej premagaš. Za¬
kaj, če se skušnjavi precej v začetku
resno in srčno ustavljaš, se ne pregrešiš,
nasproti pa, če se le nekoliko časa rado-
voljno v skušnjavi mudiš, se že nekoliko
pregrešiš zarad tega, ker se v nevarnost
postaviš, v skušnjavo popolnoma privoliti
in smrtno grešiti. Drugi vzrok, zakaj se
skušnjavi precej v začetku ustavljati moraš,
je ta: da skušnjavo ložej premagaš. Zakaj

243

skušnjava je v začetku slaba; pa toliko
močnejša postaja, kolikor dalj časa se v
nji radovoljno mudiš, in kolikor močnejša
postane, toliko težje jo potem premagaš.
Skušnjava je poleg besedi sv. Avguština
Podobna iskrici v slami. Če iskrica v
slamo pade, jo v začetku lahko pogasiš,
■n ogenj popolnoma zadušiš; če pa iskro
toliko časa v slami živo pustiš, da se
slama vname, in ogenj moč zadobi: bo
tebi veliko težej, ali celo nemogoče ogenj
Pogasiti. Ravno tako je s skušnjavo. Če
skušnjava v tvoje nedolžno srce pade,
‘n ti se je precej ustrašiš, in Boga pomoči
Prosiš, jo v začetku lahko odženeš; če jo
Pa nekaj časa v srcu pridržiš, ga bo že
nekoliko omadeževala; in če jo dalj časa
v  srcu pridržiš, bo s sčasoma toliko moč
za dobila, da jo odganjati ne boš mogel.
8v. Cezarij primeri nečiste skušnjave go¬
nečemu oglju, ter pravi: „Ako goreč ogel
v  roko vzameš, in ga precej zopet iz roke

16 *

244

vržeš, si roke celo nič ne opečeš; ako ga
pa celo uro v roki pridržiš, se bo roka
močno opekla, če ravno ga pozneje iz
roke vržeš. Kar hudega stori ogel tvoji
roki, to stori nečista skušnjava tvojemu
srcu; zatorej jo moraš precej, ko jo za¬
paziš, iz srca izgnati, kakor tudi goreč
ogel prej iz roke vržeš." Ker vidiš, dragi
prijatelj! da je za čistost silno nevarno,
nečisto skušnjavo nekoliko časa v srcu
pridrževati, zato te lepo prosim, da n e
boš nikdar svojega srca ž njo omadeževal:
ustavljaj se ji precej v začetku, kakor
hitro jo zapaziš.

Da boš nečisto skušnjavo vselej iz
srca pregnati zamogel, pa še ni dovolj,
da se ji precej v začetku ustavljaš, am¬
pak ti se ji moraš tudi resno in
z vso močjo ustavljati.  Sv. Ignaci)
prav dobro nečisto skušnjavo hudobni
ženi primerja, ter pravi: Žena prepirljiva,
kateri se mož srčno ustavi, mahoma obupa;

245

če pa vidi svojega moža boječega, ter za¬
pazi, da seji le strahoma ustavlja, srčnost
dobi, in vedno hujše vpije in razgraja.
Ravno tako dela tudi skušnjavec s člo¬
vekom : Ce on zapazi, da si boječ in ves
zbegan, tako zmeraj predrznejši in sil-
n ejši postaja, in mnogokrat tebe boječega
fojskovalca s tako silo in srditostjo na¬
pade, da te popolnoma zbega in zmaga.

se mu pa precej v začetku resno in
srčno ustaviš, obupa in te zapusti, ker
vidi, da pri tebi nič ne opravi. Da se
boš skušnjavi precej v začetku resno in
srčno ustavljal, premisli, da gre za tvoje
vočno življenje ali zveličanje. Zakaj, če
so že takrat prav močno vojskuješ, kadar
R hoče kak sovražnik telesno življenje
Vze ti; ali se ne boš tolikanj močnejše voj¬
skoval, ko čutiš, da ti hoče sovražnik
dušno življenje ali večno zveličanje vzeti?

se boš dušnemu sovražniku toliko
srčnejše ustavljal, premisli tudi to veselo

246

resnico: Ti dušnega sovražnika z Božjo
pomočjo vselej premagati zamoreš, češe
le precej srčno vojskovati začneš in se
stanovitno vojskuješ tako dolgo, da zma¬
gaš; telesnega sovražnika pa nisi v stanu
vselej zmagati, če se še tako srčno ž
njim boriš. Vojskuj se torej, dragi pri¬
jatelj! s skušnjavcem precej, ko ga za¬
paziš; vojskuj se pa vselej resno in srčno
brez strahu in boječnosti, da te malosrč-
nega, boječega in prestrašenega bojevalca
ne zapazi, svojih skušnjav ne podaljša
in pomnoži, ter te toliko ložej premaga,
kolikor bolj se ga bojiš.

b)  Kaj ti je pa storiti, dragi prijatelj!
če skušnjavec noče bežati, d a-
siravno si se mu precej v z a-
četku in srčnovbran postavil?
Stori po drugem nauku, ki si ga slišal:
Če skušnjavec noče bežati,
ostani stanoviten insrčan, ter
ne j e n j a j se vojskovati tako

247

dolgo, dokler ga popolnoma
11 e premagaš. Premisli sedaj še orožja,
s katerimi se v dolgo časa trpečem boju
s skušnjavcem bojuj: Odvrni precej v
začetku skušnjave svoje misli od nje, ter
obrni jih na večne resnice. Spominjaj se
svojih poslednjih reči, in nikdar ne boš
grešil, pravi sv. pismo. Spomin na večnost
le bo z zveličanskim strahom napolnil;
v  srcu pa pogasil nečisti ogenj, katerega
hoče sovražnik vneti. Spominjaj se o času
skušnjave onih tisuč in tisuč duš, katere
zavoljo nečistosti v peklu gore in bodo go¬
rele vekomaj. O kako močno se kesajo
in same nad sabo hudujejo, da so tako
nespametne bile, si za kratko nečisto
veselje večno, nezmerno veliko trpljenje
v  peklu zaslužiti! Ali vse kesanje je
sedaj za nje prepozno in brez koristi.
0  kako čisto in spokorno bi sedaj živele,
ko bi jim bilo dano še enkrat na svet
se  povrniti, in za grehe svoje pokoro

248

delati! Ali vse take želje so za nje sedaj
nečimurne in prepozne. Obrni takrat, ko
si skušan, svoje oči ali vsaj svoje misli
na razpelo (bridko martro), in premišljuj
rane in bolečine, katere je Jezus Kristus
na sv. križu viseč pretrpel ravno zavoljo
greha, katerega misliš ti sedaj storiti. 0,
kako zamoreš v skušnjavo privoliti, in
Jezusa po duhovno v novič raniti in kri¬
žati ! Dokler skušnjava ne odjenja, tako
dolgo ne jenjaj objemati svojega Zve¬
ličarja; poljubuj prav pobožno rane nje¬
govih svetih rok in nog; in zatrjuj mu
zvestobo do konca življenja. Sv. Avguštin
se je v skušnjavah ravno tega pripo¬
močka posluževal, rekoč: „Precej, ko ne¬
čiste misli zapazim, bežim v Jezusove
sv. rane.“ Dalje pravi: „Vse zalezovanje
satanovo pokončam z močjo sv. križa.“
Stori tudi o času skušnjave znamenje
sv. križa; zakaj, ker je bila na sv. križu
vsa moč satanova pokončana ; zato zgine

249

tudi z močjo znamenja sv. križa vsa moč
satanovih skušnjav.

Ko je satan z močnimi skušnjavami sv.
Antona puščavnika nadlegval, se je on z zna¬
menjem sv. križa oborožil, ter prav goreče h
križanemu Jezusu klical, in se s tem tako močno
pokrepčal, da je skušnjavcu kar naravnost nje¬
govo nezmožnost očital, rekoč: »Cernu se to¬
likanj prizadevaš mi škodovati, ker sem z zna¬
menjem sv. križa in z zaupanjem v Božjo po¬
moč tako močno oborožen, da mi celo nič ško¬
dovati ne zamoreš.«

Stori, dragi prijatelj! po teh lepih
zgledih, da boš skušnjavo vselej srečno
Premagal.

II. Ali, vedi, dragi prijatelj! da z vsem
svojim prizadevanjem le kaj malega
opraviš, ker tvoja moč je slaba; zato je
treba, da te Bog s svojo milostjo v skuš¬
njavi podpira. Da boš Božjo pomoč za¬
robil, kliči precej v začetku skušnjave k
Bogu za pomoč, rekoč: »Gospod, otmi
•ne, pomagaj mi, da ne poginem !“ Zato

250

je drugi pripomoček, da boš, o kristjan!
skušnjavo premagal: „molitev“,  kate¬
rega nam Jezus Kristus naznanja, ko
pravi: „Cujte in — molite."  In zopet
govori tako: „Prosite in se vam bo dalo."
Mat. 7, 7. Sv. Alfonz Ligvorijan pravi
tudi, da je prvi, tako rekoč edini in naj¬
potrebnejši pripomoček za premaganje
skušnjav ta, da k Bogu v molitvi pri¬
bežimo. On tako govori: „Če me vprašaš,
kateri pomoček je za premaganje skušnjav
naj boljši, odgovorim: Prvi pomoček je
molitev, drugi pomoček je molitev, tretji
pomoček je molitev, in če me tisučkrat
vprašaš, ti bom vselej ravno s tisto be¬
sedo odgovoril." Tudi Modri pravi: „Ker
sem vedel, da ne morem drugače zdržen
biti, razun, ako mi je od Boga dano,
torej sem pred Gospoda stopil, in ga iz
vsega srca prosil." Modr. 8, 21. Tudi
sv. Jeronim te opominja, rekoč: „Ce te
skušnjava nadlegva, moraš precej tako

251

klicati: Gospod! pomagaj mi, in ne pri¬
pusti, da te razžalim.“ Prav lepo sveti
Frančišek Salezijan ta nauk z naslednjo
priliko pojasni, rekoč: Precej, ko skuš¬
njavo čutiš, stori, kar majhni otroci sto¬
rijo, ko volka ali medveda na polji za¬
gledajo. Precej zbeže v naročje svojega
očeta, ali v krilo svoje matere, ali saj
na ves glas svoje stariše na pomoč kli¬
čejo: ravno tako beži tudi ti k Bogu;
prosi ga pomoči in usmiljenja; beži v
krilo Device Marije svoje nebeške Matere,
katere se satan silno boji in precej beži,
če le sliši njeno sveto Ime na pomoč
klicati.

Posluži se, dragi prijatelj! navedenih
Pripomočkov, da boš v skušnjavi Bogu
zvest ostal. Glej tudi na lepe zglede
svetnikov in svetnic Božjih, kateri so za
sveto čistost celo muke in smrt prestali.
0 kako se sedaj v nebesih vesele, kjer
obilno plačilo vživajo in Boga v obličje

252

gledajo! Ce njihove lepe zglede posnemaš,
in v skušnjavi Bogu zvest ostaneš, se
bo tudi zate približal srečni čas, da boš
v njih veseli družbi v nebesih Boga ve¬
komaj gledal, saj pravi Kristus: »Blagor
jim, ki so čistega srca, ker Boga bodo
gledali." Mat. 5, 8.

Sedmi prigovor.

O ostudnosti in škodljivosti nečistega govor¬
jenja ali kvantanja.

I. Dragi prijatelj ! če slišiš, kako po-
gostoma zlasti mladi ljudje kvantajo, bi
utegnil misliti, da je Bog ljudem zarad
tega jezik dal, da si s kvantanjem kratek
čas in veselje delajo, da ž njim Boga
žalijo, svojega bližnjega pohujšajo in sebi
pekel služijo. Ali tega nikar ne misli,
ampak dobro premisli in si k srcu vzemi,
da je Bog zavoljo tega tebi jezik dal,
da bi ž njim Boga častil, sebi in svo¬
jemu bližnjemu pa k zveličanju pripo-

253

mogel. Ker je tako imeniten in visok
namen tvojega jezika, zato je bil med
vsemi udi tvojega telesa naj bolj očiščen
in posvečen. Kdaj je bil tvoj jezik prvi¬
krat posvečen ? Posvečen je bil precej po
tvojem rojstvu, že pri sv. krstu; takrat
ko je mašnik blagoslovljeno sol v tvoja
usta in na tvoj jezik položil. Kdaj je bil
tvoj jezik zopet in še bolj posvečen? Še
bolj je bil posvečen pri sv. obhajilu;
takrat ko se je dal pri sv. obhajilu Je¬
zus Kristus v podobi belega kruha na
tvoj jezik položiti. Dobro premisli, dragi
kristjan! kdo se je dal pri sv. obhajilu
na tvoj jezik položiti? Jezus Kristus, Sin
živega Boga, Sin naj čistejše Device,
Ženin čistih duš, mogočni Kralj nebes
zemlje, pred čigar Imenom se pripo¬
tujejo kolena vseh, ki so v nebesih, na
zemlji in pod zemljo, in katerega v ne¬
besih serafi in kerubi s strahom in tre¬
petom molijo. Spoznaj tedaj, o kristjan!

254

kako močno je bil posvečen tvoj jezik
pri vsakem sv. obhajilu od samega Iz-
veličarja Jezusa. Sedaj pa premisli, kako
strašno veliko nečast delaš s svojim po¬
svečenim jezikom samemu Jezusu, če
kvantaš. Premisli ostudnost svoje pre¬
grehe v podobi zato, da jo boš bolje
spoznal. Ko mašnik nad svojo glavo kelih
povzdignejo, ali veš, kdo je takrat v njem
shranjen ? Shranjena je, kakor te sveta
vera uči, v njem prava živa sveta rešnja
Kri Jezusova. Kaj bi ti rekel, ko bi videl,
da kak hudobnež kelih, v katerem je bila
Jezusova Kri hranjena, v roke vzame in
ga z bogokletno roko z ostudnim blatom
napolni in omadežuje? Ali bi ne rekel,
da s tem ravnanjem sami presveti Jezu¬
sovi Krvi nečast dela, in si veliko neje¬
voljo Jezusovo na glavo kliče, pa tudi
velik greh stori in strašno kazen zasluži?
Ali ne zasluži, da bi mu bogokletna roka
odrevenela? Gotovo to zasluži, odgovoriš.

255

Ali glej! pri sv. obhajilu je tvoj jezik še
bolj posvečen z Jezusovo Krvjo, kakor je
bil kelih pri povzdigovanji posvečen. In
ti svoj tako močno posvečen jezik takrat,
kadar kvantaš ne omadeževaš z blatom,
ampak z ostudno besedo, katera je Je¬
zusu tisučkrat bolj zoprna, kakor blato!
Čo že uni velik greh stori in veliko kazen
zasluži, kateri posvečeni kelih z blatom
oapolni, kolikanj veči greh storiš in hujšo
kazen zaslužiš ti takrat, kadar svoj po¬
svečeni jezik z ostudno, nečisto besedo
oskruniš! Kaj misliš, ali je pač tvoj tako
oskrunjen jezik vreden, da bi bilo sveto
rešnje Telo nanj položeno zopet pri sve¬
tem obhajilu? Gotovo ni vreden popred,
dokler ga s kvantanjem tako močno oma-
dežanega z dolgo in ostro pokoro ne

očistiš.

II. Kvantanje pa ni samo ostudna
pregreha zato, ker takrat, kadar kvantaš,
s svojim jezikom Bogu prav veliko nečast

256

delaš; ampak posebno tudi zavoljo tega,
ker ž njim nedolžne duše pohujšuješ, Je¬
zusu odjemlješ, satanu pa izročuješ; in
torej nebesa prazniš, pekel pa polniš.

1) Da se boš do dobrega prepričal,
da kvantanje mnogo nedolžnih duš po-
hujša, poprašaj skušnjo, in prepričal se
boš, da mnogo mladenčev in deklet bi
bilo še sedaj nedolžnih na zemlji; mnogo
tisuč in tisuč duš bi se sedaj z vencem
devištva okinčanih v nebesih veselilo, ko
bi jih ostudni jeziki ne bili pohujšali, in
tistega greha učili, ki se med kristjani,
k svetosti poklicanimi, nikdar še imenovati
ne sme; in katerega bi sicer vse svoje
žive dni na svetu nikdar poznali ne bili!
Ce si hudoba sama več let z vsemi svo¬
jimi zvijačami zastonj prizadeva, kako
nedolžno dušo pohujšati: tako to delo v
kratkem času satanu popolnoma po volji
opravi nečist jezik s svojim nagnjusnim
kvantanjem. Da se boš o tej resnici pre-

257

pričal, dragi prijatelj! vprašaj tega ali
nnega mladenča ali zakonskega moža,
katera sta se že pred mnogo letmi sodom-
skoga greha naučila bila, katerega pa še
sedaj delata; vprašaj ju: Kdaj sta na-
gnjusni greh spoznala? In dobil boš na¬
slednji odgovor: Nekaj let sva v srečni
nedolžnosti živela, ali hudobni zapeljivec
l e  naji že v otročjih letih greha naučil,
katerega še sedaj počenjava! Poprašaj to
samico ali uno zakonsko ženo, ki ste se
v  nečistosti postarale: Kdo je kriv vajine
trdovratnosti? In odgovorile ti bodo:
Mnogo let sve bile nedolžne in srečne,
t(;1 ' bi bile vedno take ostale, ko bi ne
Ml nagnjusni zapeljivec ali zapeljivka
na ju pohujšal! Kdo je kriv najine nesreče,
najinih grehov, in grehov vseh, potem
°d naji zopet pohujšanih in v greh za-
PMjanih? Kdo dragi, kot najin zapeljivec !

2) Da se boš dovolj prepričal, kako
v elik je greh kvantanja zavoljo pohujšanja

Uuša spole.

258

nedolžnih duš : podaj se v duhu v kraj
trpljenja, v pekel, in poprašaj po vrsti
vse pogubljene: Odkod izvira vaša večna
nesreča ? O koliko iz med njih boš slišal
rotiti in preklinjati tiste tovarše in to-
varšice, ki so jih v mladosti ob njih
nedolžnost pripravili; rotiti in preklinjati
tiste ostudne besede in nauke, ki so jih
iz njih ust slišali, katerih bi nikdar slišati
ne bili imeli; rotiti in preklinjati začet¬
nike svojega večnega pogubljenja!

Tako bi slišal tuliti in kričati tudi tistega
nad vse ubogega mladenča, o katerem P. Am¬
broži Kataneji strašno zgodbo pripoveduje. Ta
mladeneč, še ves nedolžen, v strahu Božjem
izrejen, pride v tovaršijo hudobnih mladeničev
in deklet, katere je vprvič v svojem življenji
slišal kvante prepevati o nečisti ljubezni, m
o ostudnih in nesramnih rečeh se pogovarjati.
Ko mladenič prvo noč po tem, ko je bil P°'
hujšan, zaspi, in se prebudi, precej jame pre¬
mišljevati nesramne reči, katere je slišal; se v
ostudnih mislih dalj časa radovoljno in z ve¬
seljem mudi, in tako smrtno greši. Nato zopet

259

zaspi, kar mu v prsih žila poči; kri ga zalije
in zaduši, in tako umrje. Ko stariši svojega sina
zjutraj mrtvega v postelji najdejo, vsi žalostni in
prestrašeni k njegovemu spovedniku teko, kateri
Jih tolaži ter pravi: Nikarte žalovati, saj imate
angelja v nebesih; kakor ga jaz zmeraj poznam,
je ves čist in nedolžen, torej gotovo drugej biti
ne more, kakor pri angeljih v nebesih! Ali kmalo
s e je o nasprotnem prepričal. Ko se namreč
ta mašnik k sv. maši pripravlja, da bi jo za
Mladeniča opravil, zagleda njegovo dušo z ve¬
rigami vklenjeno, z ognjenim plamenom ob¬
dano, v sredi dveh hudičev, ki sta mu brez
Prenehanja z gorečimi trobentami ogenj v ušesa
Pihala, v znamenje in večno kazen zato, ker
je takrat tisto nesramno govorjenje poslušal,
Potem pa z veseljem po noči premišljeval. Dragi
Prijatelj! če je bila ta duša v pekel obsojena,
kam bodo pa tiste duše po smrti prišle, ki so
j° pohujšale, ali ne tudi v peklensko brezno?
in če bodo tudi dandanes tisti po smrti v pekel
Prišli, kateri ostudne pesmi in pogovore poslu¬
šajo zato, ker potem take ostudne reči z ve¬
seljem premišljujejo: koliko strašnejši pekel je
^ e -le za tebe, o hudobnež! pripravljen, ki ne¬
dolžne duše v greh zapeljuješ.

17 *

260

3) Da se boš še bolj prepričal, dragi
prijatelj! da resnico govorim, ko pravim,
da je kvantanje zlasti zavoljo pohujšanja
nedolžnih duš silno velik greh, glej! kako
strašno naš Zveličar vsem zapeljivcem go¬
vori in žuga. Ko je bil od velike mno¬
žice ljudi obdan, vidi majhnega otroka
memo iti, ga k sebi pokliče, za roko
prime, in v sredo med množico postavi.
Vsi ga z začudenjem gledajo in pričaku¬
jejo, kaj bo neki z otrokom počel. In
Zveličar se k množici obrne, ji s prstom
na otroka kaže, in z ostro besedo tako
žuga: „Resnično vam povem, kdor po*
hujša katerega teh malih, ki v me ve¬
rujejo, temu bi bilo bolje, da bi se mu
mlinski kamen na vrat obesil, in ga
vtopil v globočino morja! Gorje človeku,
po katerem pohujšanje pride!" Mat. 18, 6.
V resnici ni večega greha od pohujšanja
poleg teh Jezusovih besedi. Zatorej re¬
čem : Ti imaš naj gotovši znamenje

261

večnega pogubljenja, kateri se ne sra¬
muješ kvantanja! Zakaj pravični sodnik
ti bo rekel: Poberi se spred mene, zakaj
tvoja ostudna usta te obsodijo in pogubijo,
s katerimi si mene žalil in bližnjega pohuj-
šal! Naj gotovši znamenje večnega pogub¬
ljenja imaš, ker se sam svojemu nesram¬
nemu govorjenju smejaš, se ž njim bahaš,
s peklenskim veseljem svoje kvante pripo¬
veduješ, da bi še druge v smeh pripravil
in v tem svoje prazne hvale iščeš in
svoja usta, tako rekoč, z blatom pregrehe
umivaš; torej nobene žalosti, nobene
gnjusobe, nobenega sovraštva, ampak še
le veselje in ljubezen do greha in hu¬
dobije kažeš. Naj gotovši znamenje več¬
nega pogubljenja imaš zato, ker s hu¬
dičem zvezo imaš, duše zapeljuješ, jih
torej Jezusu iz rok trgaš in satanu v
kremplje izročuješ; in boš moral dušo
z a dušo dati. Naj gotovši znamenje več¬
nega pogubljenja imaš ti, kateremu povsod

262

nečisti pogovori iz ust gredo zato, ker
si tudi v djanji nečistosti vdan, ter je
tvoje srce ostudna jama pregrehe, iu
zato, ker se iz tvojih ust vedno ostudni
smrad nečistosti vali, zakaj sv. pismo
pravi: „ Česar je polno srce, o onem
usta govore." Najgotovši znamenje več¬
nega pogubljenja imaš zato, ker ne moreš
večje nečasti Jezusu v zakramentu svetega
rešnjega Telesa storiti, kakor če si na
svoj jezik Jezusovo telo in Kri položiti
daš, potem pa s tistim jezikom vedno po
ostudnem blatu nečiste pregrehe riješ.
Torej imaš vsa najgotovši znamenja več¬
nega pogubljenja ti kristjan, ki rad kvan-
taš. Gorje torej tebi, če se precej ne
poboljšaš in ostre pokore ne delaš!

4) Ali ti, morivec nedolžnih duš!
svoj strupeni jezik zagovarjaš ter praviš,
da nikogar ne pohujšaš, temveč da kvan-
taš le iz šale, da se ti drugi smejejo in
veselje imajo. O ti ne poznaš silne moči

263

nečistih besedi čez človeško srce, kateri
svojo hudobijo tako izgovarjaš. Česar
satan mnogo let ni v stanu pri človeku
opraviti, to storiš ti s kvantanjem v krat¬
kem času. Zato pravi sv. Alfonz: „En
sam zapeljivec več hudega stori, kakor
sto satanov; zakaj on pomaga, da se
mnogo duš vekomaj pogubi." Resnico
teh besedi spriča naslednja prigodba:

Dva pobožna otroka sta bila sama skupaj;
hudobni duhovi ju na vso moč v greh zapelju¬
jejo, pa nič ne opravijo zato, ker sta bila bo¬
gaboječa. Sedaj tretji, pa hudobni otrok k njima
doide, in pri tej priči hudobni duhovi odidejo,
^emu so odšli ? Zato, ker je bil ta otrok hu¬
doben, in hudobni duhovi so mislili, da ju bo
°n pohujšal, ker ju oni pohujšati niso zamogli.
In njihovo upanje se je žalostno spolnilo. V za¬
četku prebrisani zapeljivec še nekoliko pošteno
•n sramožljivo govori, sčasoma pa nedolžnim
besedam kvantarske prideva, in čezdalje ne-
sramniši govori. V začetku groza spreletava
bogoljubna otroka in sramujeta se kvantarskih
besedi; ali kmalo sta prišla ob sramežljivost,

264

jameta se ostudnim besedam posmehovati in
poslednjič sama nečiste besede izgovarjati. Po¬
zneje tudi nečiste besede premišljujeta, jih po¬
želita in poslednjič zapeljivcu popolnoma enaka
nesramneža postaneta.

Kakor je ta zapeljivec pobožna otroka
pohujšal, ju iz angeljev v satane spre¬
menil: ravno tako delajo tudi dandanes
zapeljivci z nedolžnimi otroci, če stariši
skrbno nad njimi ne čujejo. Česar hu¬
dobni duhovi izvršiti ne zamorejo, tisto
njim prav po volji zapeljivci storijo. —
Dalje se izgovarjaš, nesrečni zapeljivec,
ter praviš: Kadar kvantam, skrbno pa¬
zim, da nikogar ne pohujšam; mene le
taki tovarši slišijo, kateri že vse razu¬
mejo, kateri so meni popolnoma enaki.
Rečem, če tudi niso nedolžni, kateri te
slišijo, ali zamoreš trditi, da jih ne po-
hujšaš? Trdim, da ne. Zakaj če nečiste
reči dopoveduješ, in se ostudno vedeš in
obnašaš: ali zamoreš spričati, da bodo

265

take reči precej pozabili? Ne bodo jih
pozabili, temveč v spominu jih ohranili,
v svojih srcih premišljevali, in nečiste
misli in želje radovoljno v sebi vnemali,
ter se strašno pregrešili. In kdo je kriv
grehov vseh? Ali ne ti, nesrečni zape¬
ljivec! kateri si vpričo njih kvantal in se
pohujšljivo obnašal? Pa če si ti, hu¬
dobni zapeljivec ! sedaj, dokler si še mlad,
a '-i zdrav od satana tako preslepljen,
da velikosti greha pohujšanja, katerega
z  jezikom delaš, ne spoznaš in ga zago¬
varjaš : povem ti, prišel bo tudi za te
čas, pa prepozno, da boš spoznal, kako
velik greh je pohujšanje! Gotovo se ti
bodo, kakor vsacemu, na smrtni postelji
Pri žalostni svitlobi mrtvaške sveče tvoje
°či odprle.

To spriča naslednji strašni zgled, ka¬
terega naznanja Tomaž Kantiprat.

266

On pravi:

Imel sem šolskega tovariša, kateri je dolgo
časa prav bogoljubno živel. Od hudobnih to¬
varišev zapeljan, je začel ostudne hudobije po¬
čenjati, ali kmalo je zbolel in v grehih umrl.
Njegove poslednje strašne besede so bile na¬
slednje: »Grem sedaj v večni ogenj, toda gorje
njemu, kateri je moje večne nesreče kriv, ka¬
teri me je zapeljal!« Ravno tako strašne be¬
sede bodo tudi nad te, ostudni zapeljivec! kli¬
cale vse od tebe zapeljane duše.

Klicale bodo: Gorje tebi, hudobni
brat, hudobna sestra, hudobni otrok, hu¬
dobni posel, hudobni tovariš, hudobni
vikši! ki si mene nedolžno dušo pohuj-
šal, in v greh zapeljal; grem sedaj sicer
v večni ogenj, toda gorje tebi, o zape¬
ljivec! Pravični sodnik! maščuj se nad
njim, terjaj njegovo dušo za mojo dušo.
Mili Bog varuj tebe, ljubi kristijan! da
te ne zadene nikdar tako gorje.

Krščanski oče, mati, gospodar, g°'
spodinja! skrbno pazi, da nikdar svojih
otrok in podložnih z besedo in z zgledom

267

sam ne pohujšaš; pazi pa tudi, da jih
kak drug zapeljivec ne pohujša. Premisli
večkrat, da bo Bog njih duše ravno tako
nedolžne iz tvojih rok tirjal, kakor je po
sv. krstu nedolžne tebi izročil. Ti ne¬
srečni zapeljivec! kateri si pa že kako
nedolžno dušo pohujšal; glej, da brez
odlašanja popraviš. Tebi, nedolžni krist¬
jan! pa rečem s sv. Pavlom: „ Vsaka
nesramnost ali nečistost naj se ne ime¬
nuje med vami, kakor se svetim spodobi."
Le v to obračaj svoj jezik, v kar ti ga
je Stvarnik dal: Boga hvaliti in častiti.
To bodi tvoje edino opravilo tukaj na
zemlji, kakor bo tudi tvoje edino, večno
opravilo med angelji in svetniki v nebesih.

Osmi prigovor.

O ostudnosti greha nečistosti poleg besed
sv. pisma.

1) Dragi prijatelj! premisli vzroke,
zakaj da sveti Bog pregreho nečistosti

268

najhujše sovraži in kaznuje. Prvi vzrok
je ta: Ker je nečistnik tudi malikovavec.
Sv. apostelj Pavel pravi namreč: „To ve¬
dite in premislite, da noben nečistnik,
kar je malikovanje, nima deleža v kra¬
ljestvu Kristusovem in Božjem." Efez.
5, 5. Zakaj pa sv. Pavel nečistnika ma-
likovavca imenuje? Zato, ker malikovavec
se imenuje tisti nespametnež, kateri ka¬
kega človeka ali kako stvar kot svojega
boga moli in časti, in iz ljubezni do
njega ali do nje svojega edino pravega
Boga žali in zaničuje; in vse to stori
nečistnik. On ima svojo nečistnico za
boga, ker jo bolj ljubi, kakor svojega
Boga v nebesih, in je pripravljen iz lju¬
bezni do nje Boga žaliti in zaničevati;
in iz ljubezni do nje večnemu zveličanju
se odreči, in večnemu pogubljenju se iz¬
ročiti. Ali ni torej nečistnik resnično
tudi malikovavec? In, ali ne zasluži, da
ga neskončno sveti Bog sovraži in kaz-

269

nuje? Varuj se tedaj, dragi prijatelj!
greha nečistosti, da malikovavee ne po¬
staneš, in da nimaš nikdar deleža v kra¬
ljestvu Kristusovem in Božjem.

2) Zakaj sveti Bog nečistost najhujše
sovraži in kaznuje? Vdrugič zato, ker
nečistnik omadežuje svojo dušo. Zakaj
je pa svojo dušo omadeževati greh?

a) Zato, ker je naša duša Božja po¬
doba; in nečistnik svojo dušo, ali Božjo
Podobo tako strašno oskruni in pokvari,
da sicer Božja podoba ostane, ali tako
grda postane, da skoraj ni mogoče Božje
podobe na nji spoznati. Ali je pa res¬
nično, kristjan! tvoja duša Božja podoba?
Sam Bog je rekel predno je prvega
človeka vstvaril: »Naredimo človeka po
svoji podobi.“ Uči se tedaj kristjan! iz
teh besedi svetega pisma spoznati ime¬
nitno čast in previsoko veljavo svoje
duše. Tvoja duša je Božja podoba, ker
duh, kakor je Bog duh, ker je živa,

270

kakor je Bog živ, ker jo neumrjoča, kakor
je Bog neuinrjoč, ker je velika od veli¬
kega Boga tebi vdihnjena. Kaj bo pa
Bog rekel, če ti, o nečistnik! njegovo
podobo, to je svojo dušo z nečistostjo
tako močno omadežuješ in ostudno storiš,
da ni skoraj mogoče jo spoznati za nje-
govo podobo? Ali misliš, da te bo on
brez kazni pustil? Gotovo ne. — Spoznaj
iz prilike, kako kazen zaslužiš, če svojo
dušo z nečistostjo oskruniš. Ko bi ti po¬
dobo svetlega cesarja vzel, vanjo pljuval,
jo poslednjič v blato vrgel, in z nogami
potaptal, ali misliš, da bi te gosposka
brez kazni pustila? Gotovo ne. In glej!
tako ostudno pljuješ po duhovno v svojo
lastno dušo, to je, v Božjo podobo, h'
jo v blato vržeš, ter po njej teptaš ta¬
krat, ko nečistost vganjaš.

b) Ali premisli dalje, dragi kristjan!
tvoja duša je še kaj več, kakor podoba
Božja. Pri svetem krstu je tvoja duša

postala celo hči Božja, hči kralja nebes
in zemlje. Pri svetem krstu si namreč
otrok Božji postal. Kaj bi rekel, ko bi
videl kraljevo hčer, ozaljšano z vsemi
znamenji kraljeve časti z nesnažno živa-
lijo se v ostudnem blatu valjati, ter ž
njo igrati? Gotovo bi rekel: Ta kraljeva
hči je pač pozabila, kako visocega stanu
da je. Ali glej, krščanska duša! ti si hči
hialja nebes in zemlje, ti si ozaljšana z
lepoto milosti Božje; in vendar, kadar v
nečistost dovoliš, se v ostudnem blatu
nečistih sladnost valjaš, in igraš s svojim
telesom, katero je živalsko.

c) Premisli, ljubi kristjan! še dalje,
N je tvoja duša? Tvoja duša ni le hči
hralja nebes in zemlje, ampak je tudi
S°spa in kraljica tvojega telesa. Vprašam:
Kaj bi rekel od gospe in kraljice, katera
Se  svojemu služabniku ali sužnju tako
Sl> amotno vdd, da sama njegova služab¬
nica ali sužnja postane, in se mu popol-

272

noma podvrže? Kekel bi, da ona ni
vredna njegova gospa in kraljica, ampak
njegova služabnica ali sužnja imenovana
biti; ter da je njen služabnik prav za
prav njen gospod in kralj. Ali glej,
krščanska duša! ti si gospa in kraljica
svojega telesa, in kadar v nečistost pri¬
voliš, se svojemu služabniku, to je telesu,
tako sramotno podvržeš, da njegova sužnja
postaneš. Tvoje telo bi moglo tebi, 0
krščanska duša! pokorno biti, in te za
svojo gospo in kraljico imeti; in tvojo
telo ti je tudi rado pokorno, če mu le
hočeš resno zapovedovati; ali kaj storis
ti, o krščanska duša! takrat, kadar te
telo v nečistost zapelje? Ti se mu sra¬
motno vdaš in vse privoliš, kar od tebe
terja, in s tem njegova sužnja postaneš.
Ali pa veš, o duša krščanska! s čem ti
tvoje telo tvojo sramotno sužnjost že se¬
daj v življenji plačuje, in s čem ti jo bo
plačevalo po smrti v večnosti? S tem,

273

da sedaj v življenji če dalje bolj neusmi¬
ljeno in tiransko nad teboj gospoduje in
b bo po smrti v peklu po pravici veko¬
maj očitalo, da ti edino si zakrivila svoje
lastno in tudi njegovo večno pogubljenje.
Da se ti ta strašna nesreča pripetila ne
bo, ne pozabi nikdar, ljubi kristjan! ime¬
nitne resnice, da je tvoja duša podoba
Božja, da je preljuba hči kralja nebes
'n zemlje, ter gospa in kraljica tvojega
telesa. Zatorej gospoduj vedno nad svo¬
jem telesom, ter nikdar ne privoli v kako
nečisto misel, željo, besedo ali djanje;
če te tudi telo močno nadlegva in v
greh sili.

3) Zakaj še dalje sveti Bog nečistost
lla jhujše sovraži in kaznuje? Zato, ker
z  nečistostjo omadežuješ svoje telo. Pre-
m isli naravo in namen  svojega telesa.

a) Kaj je po natori sedaj tvoje telo,
ln  kaj bo postalo po smrti? Sedaj je
^oje telo posoda, storjena iz prsti, oble-

Duša spok.

274

cena z belo in rudečo kožo; sedaj je
morebiti ta posoda lepa za oči, ali v
kratkem času jo utegne bolezen poka-
ziti; čez nekaj let jo bo starost pokva¬
rila, smrt pokončala, ter zopet v prst
spremenila. Ali veš, kaj se bo precej po
smrti s telesom zgodilo? Precej po smrti
tudi najlepše truplo ostudno postane,
gnjiti začne in tako zoprno diši, da ga
ljudje le z grozo gledajo, in precej, ka¬
kor hitro zamorejo, globoko v zemljo za¬
kopljejo. Ali boš tedaj tako nespametna,
krščanska duša! da boš svoje telo oma¬
deževala, in zavoljo tacega revnega telesa
Boga žalila in sebi in svojemu telesu
pekel služila? O kako močno bi se p°
smrti, pa prepozno kesala, ko bi tako
delala ! Kako v resnici nespametno ravna
duša, katera se zavoljo lepote kakega
telesa v nečistost zapeljati d&, je pra v
modro razkazal dober prijatelj svojemu
prijatelju; kar sedaj tudi ti premisli.

275

Nek mladenič je bil namreč ves neutolaž¬
ljiv zavoljo smrti neke deklice, in jokaje in zdi-
hovaje je mislil vedno na njo; nato ga eden
njegovih prijateljev k njenemu grobu pelje, ukaže
kamen odvaliti in tančice, katere so mrtvo
truplo pokrivale, proč vzeti, in pri tej priči se
neprenesljiv zoprn duh razširi, da skoraj vsled
njega omedleta. Mladenič zavpije in hoče be-
ža h, pa njegov prijatelj ga pridrži, rekoč: »Za¬
kaj se bojiš? Pridi bližej, poglej vendar obličje
deklice, katero si v grešni zavezi tolikanj ljubil,
°na sedaj tamkaj grehe objokuje, v katere si
Jo ti tukaj zapeljeval! Ta pogled naj te uči,
svojega srca nikoli ne navezovati na reči, ki
so tako naglo minljive!« Mladenič si je te be¬
sede v srce vtisnil in se spreobrnil.

Tudi tebe, o krščanska duša! prosim;
Kadar vidiš lepo obličje in brhko telo,
zavoljo katerega ti tvoje hudo poželenje
skušnjave dela, reci tako: Saj ni to telo
sedaj druzega, kakor posoda prsti oble¬
tna z belo in rudečo kožo, katero bo
ktnalo kaka bolezen pokazila in smrt po¬
končala. Bog me varuj! žaliti ga zavoljo

18 *

276

zapeljive ženske lepote, ter sebe in njo
vekomaj pogubiti.

b) Premisli sedaj imenitnost svojega
telesa zavoljo preimenitnega cilja in na
mena, vsled katerega ga je Bog vstvaril.
Zakaj, dasiravno je tvoje telo prst, in se
bo v prst spremenilo, vendar je prav ve¬
like veljave in vrednosti, in sicer iz dvoj¬
nega vzroka: prvič zarad cilja in konca,
zavoljo katerega je vstvarjeno, in vdrugič
zarad tesne zveze, vsled katere je z dušo
sklenjeno. Prav imenitno je tvoje telo
zavoljo namena, iz katerega je vstvar¬
jeno. Iz katerega namena ga je pa Bog
vstvaril? Zato, da bi bilo duši pokorno,
in ji v prizadevanji za nebeško kraljestvo
pomožno orodje. Dalje je Bog tudi zato
tvoje telo vstvaril, da bi sodnji dan, m
potem vso večnost plačilo svoje zveste
službe prejelo; na sodnji dan nestrob-
ljivo, neumrjoče, častitljivo, duhovno, ča¬
stitljivemu Jezusovemu telesu podobno

277

iz groba vstalo, se z zveličano dušo skle¬
nilo ter se potem ž njo v nebesih ve¬
komaj veselilo. Ne pozabi nikdar, o
krščanska duša! imenitnega namena, za¬
voljo katerega ti je Bog telo dal, in
skrbno se varuj, da svojemu slabemu te¬
lesu nikdar kaj nespodobnega ne dovoliš;
da ne bo zarad tvoje nezvestobe svojega
časnega in večnega poklica zgrešilo. Pa
še iz druzega vzroka je tvoje telo velike
imenitnosti in vrednosti, in sicer zarad
tesne zveze, vsled katere je s tabo, o
duša! sklenjeno. Vsled te tesne zveze je
kilo s tabo vred, o duša! pri svetih za¬
kramentih tolikokrat posvečeno. Posve¬
čeno je bilo že pri sv. krstu, in je po¬
stalo tempelj Božji in prebivališče svetega
Duha. Zakaj sv. apostelj Pavel pravi:
»Ali ne veste, da so vaši udje tempelj
sv. Duha, kateri je v vas, katerega imate
od Boga, in da niste svoji ? “ 1. Kor. 6, 19.
Še bolj močno, in sicer mnogokrat je pa

278

bilo tvoje telo, o duša! posvečeno pri
vsakem vrednem sv. obhajilu, v katerem
se je s svojim Zveličarjem naj tesnejše
združilo. „Ali ne veste, pravi sv. Pavel,
da so vaša telesa udje Kristusovi? Ali bom
tedaj vzel ude Kristusove, in jih bom
storil ude kurbine ? Tega ne! Ali ne
veste, da, kdor se drži kurbe, eno telo
(ž njo) postane? Bota namreč (kakor
pravi) dva v enem mesu. Kdor se pa
Gospoda drži, je en duh (ž njim). Va¬
rujte se kurbanja. Vsak greh, ki ga člo¬
vek stori, je zunaj telesa; kdor se pa
kurbd, se pregreši nad svojim lastnim
telesom. Ali ne veste, da so vaši udje
tempelj sv. Duha, kateri je v vas, kate¬
rega imate od Boga, in da niste svoji?
Zakaj kupljeni ste za drago ceno. Ča¬
stite in nosite Boga v svojem telesu."
1. Kor. 15—20. Ali ne spoznaš, o krist¬
jan ! da sv. Pavel govori s temi besedami
o naj tesnejši zvezi, v kateri se znajde

279

po vrednem sv. obhajilu ne le tvoja duša,
ampak tudi tvoje telo s svojim Zveličar¬
jem Jezusom Kristusom? Ali ne spoznaš
torej, da zavoljo natančne zveze z Jezu¬
som pri sv. obhajilu vsako nečast, katero
svojemu telesu storiš, samemu Jezuso¬
vemu telesu storiš ? O kako težko prenaša
Jezus to nečast sedaj, in kako močno
Jo bo kaznoval v večnosti! Da to res¬
nico nekoliko bolje spoznaš, premisli, o
kristjan! to priliko: Kaj bi rekel, ko
bi videl ali slišal, da je kak predrznež
posvečeno cerkev z nečistostjo oskrunil,
katero je v njej storil? Silno žalosten in
nejevoljen bi bil gotovo zarad oskrunjenja.
A-li kaj bi še le rekel, ko bi videl ali
slišal, da je kak bogokletnež bridko
niartro, podobo križanega Jezusa, v to
Porabil? Groza bi te bila po pravici kaj
tacega videti ali slišati; in bal bi se, da
bi pri tej priči v bogoskrunca strela ne
vdarila in ga ne pokončala. Ali premisli,

280

o kristjan! da ti, če s svojini telesom
ostudno nečistost vganjaš, ne le z mrtvimi,
ampak z živimi udi Jezusovimi, po be¬
sedah sv. Pavla, nečistost uganjaš. Ali
te ne bo groza in strah tega ostudnega
greha, če to resnico prav dobro pre¬
misliš ? Ohrani jo tedaj vedno v spominu,
in posebno takrat se je spominjaj, kadar
te bodo: tvoje hudo poželenje, spačeni
ljudje in peklenski satan v nečistost na¬
peljevali !

4) Dalje te mora, o ljubi kristjan!
tudi premišljevanje naslednje strašne res¬
nice od nečistosti odvrniti. Sv. pismo
pravi, da vsak nečistnik Kristusovo trp¬
ljenje ponavlja. Zasliši, kako se to godi!
Brici so na oljski gori Jezusa zvezali, in
ti, o nečistnik! Jezusa zvežeš, kadar v
nečistost dovoliš. Jezus je bil od sovraž¬
nikov zaničevan, zasramovan in zasme¬
hovan, in ti, kadar grešiš, njega zaničuješ,
zasramuješ in zasmehuješ, ker njegove

281

lepe nauke in zglede čistosti zavržeš in
jim sramoto delaš. Judom je bil ljubši
hndodelnik Baraba, ko nedolžni Jezus,
in tebi je ljubši nečistost in nesramnost,
kakor sramežljivost in čistost. Vojaki so
Jezusa bičali, in kaj storiš ti druzega, ko
da Jezusa v novič bičaš z nečistimi
grehi? Jezus je bil s trnjem kronan, in
tvoje nečiste misli in želje so trnje za
Jezusa, pravi Hugon. Jezusu so z žeblji
voke in noge predrli, in ti mu jih vnovič
prediraš, ko z nečistostjo svoje roke in
noge omadežuješ. Jezus je bil poslednjič
križan, in kaj storiš druzega, kakor da
Jezusa z nečistimi grehi vnovič križaš,
kakor govori sv. Pavel, ki pravi: „Greš-
niki Jezusa vnovič križajo." Kadar si
grešil, si Jezusa križal, in kadar boš v
Prihodnje grešil, boš Jezusovo trpljenje
Ponavljal, in ravno tako po duhovno ž
njim delal, kakor so nekdaj judje ž njim
delali. Pa kaj ti povem? Z žalostnim

282

srcem ti moram naznaniti, da ti, o ne¬
čistnik ! dandanes z Jezusom bolj neusmi¬
ljeno ravnaš, kakor so nekdaj Judje ž
njim ravnali. Judje so videli Jezusa raz-
bičanega, križanega, mrtvega in so proč
šli; ali ti, o nečistnik! divjaš še nad Je¬
zusovo razbodeno glavo, nad njegovimi
raztegnjenimi udi, nad njegovim že umor¬
jenim truplom, in vse trpljenje, vse rane
mu z grehi ponoviš. Njegova za-te pre¬
lita kri ne more pri tebi še pogasiti
ognja nečistosti; ampak vnovič ga še
trpinčiš. Jezus je že ves razmesarjen, pa
ti ga hočeš še bolj razmesariti; Jezus je
že od glave do nog ves v ranah, in ti
mu jih hočeš še več narediti. Ce imaš
še kaj usmiljenja do Jezusa v svojec
srcu, zapusti nečistost, obžaluj svoje
grehe, delaj zanje resnično pokoro in
bodi stanoviten do konca svojega življe¬
nja. Blagor ti, če se spreobrneš; gorje
ti pa, če trdovraten ostaneš!

283

5) Zasliši poslednjič še v naslednjem
resničnem zgledu, kako močno se moraš
greha nečistosti varovati.

O da bi bil tako močno prepričan o ostud¬
nosti nečistosti, da bi bil pripravljen raji umreti,
ko  grešiti, kakor je bila pripravljena Jerica An-
gerer na Tirolskem! Imela je 19 let, ko se je
skazala kakor močna devica in prava krščanska
Junakinja. Bila je čedne telesne postave, ali še
veliko lepši je bila njena duša; bila je nedolžna
® poštena od mladosti. Nekega dne jo stariši
Po opravilih v mesto pošljejo. Bilo je v svetem
10 danskem postu 23. sušca 1816. Gre v mesto,
°Pravi, kar so ji stariši naročili, in se domu
v rne. Ob 10. uri dopoldne spusti se v klanec
samotne gozdne steze. Še četrt ure je bilo do
ujenih starišev; kar neprevidoma neznan človek
12  goščave stopi in jo ustavi. Sekiro ima čez
ramo. Bil je hudoben človek ter imel brezbožne
uamene. Devica se ga ustraši posebno zato, ker
Vl di, da njeno nedolžnost zalezuje, kar njeno
čisto dušo z naj večim studom napolni. Prili-
Zu je se ji od konca in se prijaznega dela. Jerica
P a  ga resno in ostro pogleda z očitavnim očesom,
kakor je le nedolžnim devicam lastno, in ka-

284

koršnega pogleda nesramnost ne more prena¬
šati; zavrne ga, da noče ž njim nič opraviti
imeti in hoče z begom se rešiti. Hudobnež pa
sedaj jame žugati, s smrtjo žugati. Dekle prosi
in zdihuje. Hudodelnik ji s sekiro zaseka tri
smrtne vdarce: devica ostane stanovitna —
pade in premaga srečno skušnjavca. Umirajoča
še morilcu odpusti. Cez malo časa je med ve¬
likimi bolečinami svojo deviško dušo izročila v
roke Božje. Morilec je pred smrtjo na vislicah
rekel svojim gledavcem: »O ljudje! zgledujte se
nad menoj; zakaj nečisto poželenje me je na
vislice pripravilo.«

Dragi prijatelj! premišljeval si nauke
sv. pisma in zgled iz naših časov, h
katerih si se lahko prepričal o ostud¬
nosti in hudobiji nečistosti. Sedaj te P 3
še prav lepo v presvetem Imenu Je zU '
sovem prosim: Varuj se naj ostudnišeg 3
greha! Če se ti vojskovanje za sv. čistost
težko zdi, osrči se z zgledom ranjce Je¬
rice in reci s sv. Avguštinom: Kar J e
ona z Božjo pomočjo zamogla, zamorem
tudi jaz z Božjo pomočjo. O Bog! vlij v

285

»oje srce veliko ljubezen do sv. čistosti,
in podpiraj me s svojo mogočno milostjo,
da nikdar ničesar ne storim in ne do¬
volim, kar bi mi to lepo čednost oma¬
deževalo. Tega te prosim po Jezusu Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

Deveti prigovor.

O kaznih greha nečistosti.

I. Marjetica je v prvi mladosti svoje sta-
nše zgubila, potem pa v veliko nevarnost prišla
STO jo nedolžnost zgubiti. Že je bila nekemu za¬
peljivcu obljubila ž njim na neko Božjo pot iti,
kjer bi bila grešila; kar jo čudne sanje rešijo
12  krempljev zapeljivčevih. Po noči se ji prika-
žejo njen ranjki oče in jo peljejo skozi čvetere
vra ta, da ji njeno prihodnost razodenejo. Ko
Pride skozi prva vrata, vidi tisto romarsko
cerkev, h kateri je bila namenjena s svojim za¬
peljivcem na Božjo pot iti. Vidi zapeljivca, ka-
ler ' ji je prinesel zelen rožmarin in zlat prstan.
Ali čudo! prstan, ko ga na prst natakne, v dim
z beži, rožmarin se pa spremeni v grenki pelin.
^ a  cerkvenih vratih njen spovednik stoje ža-

286

lostnega obraza, in ji s prstom žugajo, kar jo
silno prestraši. Sedaj gre skozi druga vrata in
vidi domačo farno cerkev. Zvonilo je k sv. maši
v nedeljo. Vidi množico znanih ljudi, ali zapazi,
da se ji posmehujejo, se je ogibljejo in pred
njo bežijo; vidi tudi svojega zapeljivca iz krčme
iti, ali ko jo zapazi, v tla oči poobesi, in se ji
umakne. Teče v cerkev, svojo sramoto pokriti,
ali cerkvena vrata se pred njo zapro; hoče mo¬
liti, pa molitev se v kletev spremeni, in kače,
gadje in drugi mrčesi se po nji spenjajo. Zgrabi
nož, in se hoče zaklati, ali oče ji zabranijo ter
jo primejo in peljejo skozi tretja vrata. Tukaj
vidi svojega nezakonskega otroka v raztrgani
srajčici z zelenim obrazom in gnjilimi zobmi
glodati trdo skorjico kruha. Ona sama je bolna,
suh kašelj jo zdeluje in poslednjič umrje. Se
poslednja vrata se odpro. Videla je svoje mrtvo
truplo v grob položeno, po njenem grobu pa
plesati in teptati njenega nesrečnega otroka, in
tako močno tolči, da se je premili glas iz groba
slišal. Zdajci se Marjetica zbudi ter reče: Bog
bodi zahvaljen, da so to le sanje bile; drugi
dan gre k spovedi in v prihodnje spokorno
živi.

287

Dragi prijatelj; kaj te uči ta zgled?
Uči te v tem zgledu duša iz večnosti
greha nečistosti se varovati. Ravno tak
nauk ti dajo tudi mnogi svetopisemski
izreki, katere sedaj premišljuj. Sv. pismo
imenuje nečistost silno veliko pregreho
(1- Moz. 37, 2.), hudobijo, katera še na
jezik kristjanu priti ne sme, kakor sveti
Pavel govori. Sin Božji potrpežljivo molči
m prenaša, ko ga mnogih pregreh, če¬
ravno po krivem, obdolžijo hudobni judje.
Prenašal je, da so ga dolžili zaveze s
hudičem. Prenašal je grajo, da je pija¬
nec, da ljudstvo podpihuje, in brani ce¬
sarju davek dajati, in več tacega. Nikakor
Pa ne trpi, da bi ga kdo nečistnika ime¬
noval. Tako velika pregreha je nečistost.
Ua boš to resnico še bolj spoznal, pre¬
nesli, da je Bog, tako rekoč, zavoljo te
pregrehe žalost občutil, da je človeka
ustvaril. 1. Moz. 6, 6. Zakaj, ko se je
nečistost na zemlji prikazala, in se jela

288

med ljudmi razširjati, pravi sv. pismo,
da se je začel Bog kesati, da je človeka
vstvaril. Bog je videl brezštevilne hudo¬
bije ljudi, pa ne bere se, da bi bilo zato
Bogu žal, da je človeka vstvaril. Le nad
pregreho nečistosti ima Bog tako gnju-
šenje, da pravi, da se kesa, da je člo¬
veka vstvaril. O Bog! napolni naša srca
z enakim gnjušenjen zoper to hudobijo;
razsvetli naš um, da bomo popolnoma
zapopadli, da je pregreha nečistosti silno
velika tudi zavoljo tega, ker jo med vsemi
pregrehami naj strašnejši kaznuješ.

II. Kazni, s katerimi Bog pregreho
nečistosti tepe, so mnogotere. Nekatere
so telesne, druge dušne, nekatere časne,
druge večne. Sliši se večkrat reči: Bog
pozna našo slabost, on je dobrotljiv in
usmiljen, in pregleda nekoliko človeški
slabosti. Tako! ali res Bog spregleda
nekoliko tvoji slabosti, ne tepe tako zelo
tvoje hudobije? Pridi, o nesramni človek!

289

pridi in poglej v sv. pismo, kako Bog
to spregleda, kar ti slabost imenuješ. Po
v si svoji mogočnosti in ostrosti je Bog
ljudi zavoljo nečistosti z vesoljnim po¬
topom pokončal. Sv. pismo pravi: Oblaki
neba so se odprli, in iz vseh lijakov in
brezen zemlje so vreli valovi, da so ves
sy et potopili, in pokončali človeški rod,
kolikor se je bil v 17 stoletjih pomnožil,
razun Noeta in njegove družine. Zopet
pravi sv. pismo, da Sodomijam so bili
na ,i veei in hndobniši nečistniki pred Go¬
spodom, in deževal je žveplen ogenj iz
nebes, in štiri naj lepša mesta so se v
zemljo pogreznila z vsemi prebivalci, ra-
Zu n Lota in njegovih ljudi. Ne misli, da
H°g sedaj v novi zavezi z nečistniki bolj
zanesljivo ravnd. Je še ravno tisti ne¬
skončno pravični in sveti Bog, ki neči¬
stost vedno sovraži, in jo z neskončnim
sovraštvom sovraži in sovražiti mora.
Nosnica je, da še dandanes strah in

fruša spoV.

290

bridkost pride nad vsacega nečistnika. Ko
bi ljudje s križi obloženi se svojega prej¬
šnjega življenja spomnili, marsikateri bi
bil primoran spoznati, da njegovi križi
in nadloge večidel od grehov nečistosti
izhajajo; od grehov nečistosti, ki jih je
brez tovaršije, cd grehov nečistosti, ki
jih je pred zakonom, in od grehov neči¬
stosti, ki jih je v zakonskem stanu storil-
Strah in bridkost pride nad nečistnika
zavoljo nesrečnega zakona, strah in brid¬
kost zavoljo hudobnih otrok, strah )D
bridkost tudi zavoljo prezgodnje smrti.
Strah in bridkost pride nad vsacega ne¬
čistnika tudi: 1) zavoljo bolezni, 2) za-
voljo uboštva in zgube časti; 3) zavoljo
zgube milosti Božje; in 4) zarad večnih
kazen, s katerimi Bog nečistnika tepe.

1) Vprvič premisli to resnico: Strah
in bridkost pride nad nečistnika zarad
bolezni; zakaj vedi, da nečistost izpod¬
koplje zdravje, pokonča moč trupla, popači

291

lepoto, oslabi mozeg in kri, pripelje brez¬
številne strašne bolezni in zarano smrt.
Komur ni bolezen nečistnikova znana,
naj gre v bolnišnico, in videl bo, kako
takim grešnikom kos mesa za kosom od-
gnjije in odpada; videl bo, kako ž njimi
nihče govoriti ne more in ne sme za¬
voljo kužnega smradu, ki iz njih ran
izhaja. Nečistniki bledi ko smrt s težko
sapo kaj druzega so, kakor na tihem go¬
voreče žive priče, da Bog ta greh še
vedno kaznuje, kaznuje pred našimi očmi,
ker se natora sama z ostudno boleznijo
zavoljo razžaljenja Božjega nad njimi
maščuje. O koliko zalih mladenčev in
deklet, ki bi se imeli razcvitati, kakor
šmarnice na spomlad; o koliko trdnih
m°ž v naj boljših letih, ki bi lahko
dolgo časa še na svetu živeli, sedaj kakor
Pokošena trava zvenja in zgodnji smrti
2a pada zavoljo ostudne bolezni greha ne¬
čistosti ! O pravični Bog! tukaj pokažeš

19 *

292

prav živo, da bo nečistnik ravno na te¬
lesu naj hujši kaznovan, zato, ker se je
ž njim naj huje pregrešil. Pa ne le
lastno življenje, tudi tuje pride zavoljo
te hudobije v nevarnost in v nesrečo.
Ali se ne sliši vsako leto o pretepanju
in ubijanju, ki se zavoljo nečistosti zgodi,
ko se fantje, kakor lačni psi za eno kost
trgajo? Nečistniki ne vedo za nobeno
postavo več, prestopijo vse mejnike, ni¬
majo do nikogar več spoštovanja. M 02
umori ženo, ali žena s strupom zavda
možu.

2) Vdrugič pride strah in bridkost
nad nečistnika tudi zarad uboštva 1)1
zgube časti, zakaj nečistost vzame člo¬
veku poštenje in časno blago. O koliko
mladih ljudi najdemo dandanes, ki so
zavoljo nečistosti zgubili svoje lepo ime
in poštenje, in so si vso srečo za celo
svoje življenje izpodkopali! O koliko za¬
konskih ljudi se najde, ki so si l e P°

293

premoženje skupaj spravili, dosilimalo
lepo gospodarili in gospodinjili; ko je
pa nečisti duh med uje prišel, in mož
raji deklo ko ženo, žena raji hlapca, ali
kakega drugega prihajača, ko moža vidi,
gre vse na slabeje. Nečisti ogenj vse
Požre in pokonča, še tujega blaga se
loti. Ali se ne zgodi večkrat, da grdo
ljubezen vzdrževati, darove dajati, sin
ali hči domač tat postane? Ali se ne
zgodi tudi veasi, da nezakonske otroke
Preskrbeti, se nečistnik tujega blaga loti?

3) Kaj še le hočem vtretjič od hudih
nasledkov reči, katere ta greh za dušo
una? Kečem, da nihče drugi toliko oči¬
tanja vesti, tolikega nepokoja v svojem
SI 'cu; nobeden toliko težav k spovedi iti
ne občuti; nobeden nima tako malo ve¬
selja Božjo besedo poslušati, večne res¬
nice premišljevati; nobeden spet poprej v
stari greh ne pade; nobeden tako težko
°d svojega padca ne vstane; nobeden

294

poprej sam nad svojim poboljšanjem ne
obupa, kakor nečistnik, ker njegov greh
ga popolnoma poživini. Eesnico tega nam
potrdi sv. Lovrenc Justinijan, ko pravi,
daje večji čudež, če se nečistnik resnično
spokori, kakor to, ko bi kdo legijon hu¬
dičev iz obsedenih izgnal. Celo na smrtni
postelji nima milosti resničnega spreobr-
nenja, kar naslednji strašni zgled spričuje:

Bogata vdova je imela sina, kateri je ostudno
živel z žensko, ki je pri vdovi stanovala, in k
temu mu je ona priložnost dala, kolikorkrat je
na steno potrkal. Mati je dobro vedela za to
prešestno življenje, pa ni imela toliko srčnosti,
da bi ga bila odvrnila. Ko je ta mladenič vedno
v starih grehih, brez kakega znamenja pobolj-
šanja k spovedi hodil, mu enkrat spovednik
prav resnobno reče: Stori že konec svojemu
ostudnemu življenju, če ne, mi nekaj v srcu
pravi, ti je velika in nagla kazen od Boga pri¬
pravljena! Mladenič globoko pretresen vsled
žuganja, se nekaj malo časa zdrži pregrehe,
pa kmalu se spet pogrezne v staro grdobijo-
Kar neutegoma mladenič zboli za smrt. Pokliče

295

svojega spovednika, se odkritosrčno spove svojih
grehov, prejme sv. popotnico, in se tako lepo
k smrti pripravlja, da ima spovednik veliko to¬
lažilo in upanje, da mladenič bo srečne smrti
umrl. Ali glej, čudno reč! Ko mladenič v smrt¬
mi 1  težavah leži, se v postelji po konci spravi,
se  obrne k steni in trikrat prav močno na steno
Potrka, precej potem pa ga moč življenja za¬
pusti, se iz postelje zvrne in dušo izdihne.
Spovednik brž hiti k materi, ki je bila v drugi
s °5i, da bi ne videla smrti svojega edinega sina,
ln  jo tolaži s tem, da je sin sicer umrl, da je
luž pa prav dobro pripravljen, da je sicer zgu¬
bila pozemeljskega sina, zato je pa nebeškega
dobila. Le ena reč, pristavi spovednik, se mi je
čudna zdela, da se je namreč ravno pred smrtjo
v  postelji po koncu vzdignil in trikrat prav
*°čno na steno potrkal. Mati, to slišati, z ro¬
kami skupaj poči, zdihne in zajoka rekoč: Joj,
r,leri i, kaj slišim! Oh, moj sin je tedaj pogub¬
ljen! O nesrečno mene, pogubljen je moj sin!
Spovednik vpraša, po čem da tako žaluje, in
mati mu pove, da to trkanje je bil njegov na-
v adni pomoček k grešni priložnosti, da je bil
tor ej zanesljivo še v smrtnem bojevanju to pože¬
lenje obudil. (M. Prugger Exempelb.)

296

4) Ko bi se pa tudi zgodilo, da bi
Bog nečistnika s časnimi kaznimi na tem
svetu ne tepel, tako je ravno to najhujša
šiba Božja. Strah in trepetanje mora
človeka pretresti, ako se večnih kazen
spomni, katere nečistnika na onem svetu
čakajo. Njegovo prebivališče bo v go¬
rečem , ognjenem in žveplenem jezeru,
kjer bo gorel z dušo in po sodnem dnevu
tudi s telesom, ne samo eno uro, ne
eno leto ali tisoč let, ali toliko tisoč let,
kolikor je listja na drevji, peska ali ka¬
pelj vode v morji; ampak vekomaj. Zdiho¬
val bo in prosil smrti, da bi njegovemu
nesrečnemu življenju konec storila; »J*
smrt se ga ne bo usmilila, živel bo ve¬
komaj zato, da bo večne kazni za svoje
ostudne grehe trpel. Če se zbodeš, spečeš,
ali raniš, nočeš bolečin trpeti, ampak
precej pomoči iščeš, kako boš pa večne
bolečine in muke pretrpel? Spomni se
torej, preljubi kristijan! večnega, nečist-

297

nikom v peklu pripravljenega ognja, ka¬
dar te hudo poželenje, svet ali satan
v nečistost napeljuje, zato, da boš vse
skušnjave k nečistosti srečno premagal.

O Bog! koliko grehov nečistosti je
na svetu. Spačenost je med otroci, skrivno
omadežanje med mladino, nečista dela
nezakonskih, prešestva zakonskih, sodo-
mitarija in poživinjenje marsikaterih dru-
z >h odraščenih ljudi. Tudi moji grehi
zoper sv. čistost so se brez števila na¬
množili. Več grehov zoper čistost sem
doprinesel, kakor las na glavi štejem,
mora marsikateri reči. Bil sem še otrok,
Pa že velik grešnik; ko sem na letih
našel, je rastla z menoj tudi moja hu¬
dobija; moja mladost, kaj je bila dru-
z ega, ko vedni padci v nečistost? Sra¬
mota me obide, ko se spomnim grehov
srca, grehov jezika, grehov dejanja, gre¬
hov, katere sem sam, grehov, katere sem
1  drugimi storil. O neskončna milost

298

Božja! zakaj me ni zemlja požrla? zakaj
ni iz neba strela v me vdarila? Kako
je bilo vendar mogoče, da mi je Bog
tako dolgo prizanašal? Od sedaj ne srne
več tako biti. Skleneno je, da hočem v
prihodnje svojemu Bogu s sveto čistostjo
služiti, in se tudi vsake sence nečistosti
varovati. Da ta sklep dosežem, hočem
vedno Boga pomoči prositi, pa se tudi
vseh k temu potrebnih pripomočkov po-
služiti.

Deseti prigovor.

O plesu, ki napeljuje v greh nečistosti, in 11
vse druge poglavitne grehe, ter škoduje tud 1

telesnemu zdravju.

1) Da se boš, dragi prijatelj! pr e '
pričal o resnici, da ples napeljuje v greh
nečistosti, pomisli najpoprej nekatere oko¬
liščine plesa. Vprašam te: „Kateri čas
ljudje najraje plešejo? Ali ne o ponočnem
času? Noč pa ima svojo moč, pravi pre¬
govor; posebno ima satan takrat večjo

299

moč, ker je poglavar teme; zato on po
noči najložej človeku strah Božji in sra¬
mežljivost iz srca prežene. Dalje te vpra¬
šam: Katere dni ljudje najnavadniši ple¬
šejo? Ali ne ob nedeljah in zapovedanih
praznikih, ob katerih dnevih smo kristi-
jani najbolj dolžni Boga častiti ? Plesalci
'n plesalke ga pa tiste dni najbolj žalijo,
'n po duhovno Jezusa vnovič križajo;
tar je bilo nekemu plesalcu v prikazni
razodeto.

Mladenič pride namreč po noči od plesa.
Poklekne pred podobo križanega Jezusa in
*°li; med molitvijo zaspi in Bog mu da v
sanjah videti to prikazen: Vidi na steni prav
Prostorne sobe križ stati, in na križu živega
Boga viseti. Sedaj pridejo v sobo plesalci in
Plesalke, ter se začno hitro okrog vrteti in ple¬
sati drug za drugim, kakor so strune in piščali
svoje glasove dajale. Ko prvikrat do križa pri-
Plešejo, je vsaki Jezusa na njegove svete, na
križ pribite noge prav močno vdaril. Ko vdrugifi
do križa priplešejo, je vsaki Jezusa na njegove
svete, z žeblji na križ pribite roke prav trdo

300

vdaril. Ko vtretjič do križa pripležejo, vsaki
Jezusa na njegovo sveto, s trnjem venčano
glavo močno vdari; potem mu pa trnjevo krono
z glave potegnejo, jo na tla vržejo in pohodijo.
Ko včetrtič do križa pripležejo, se Jezusu ve¬
like bolečine trpečemu in milo k svojemu ne¬
beškemu Očetu vpijočemu, na ves glas posme¬
hujejo. Ko vpetič do križa pripležejo, so jeli
vsi skupaj Jezusu v njegov sveti obraz pljuvati.
Ko vžestič do križa pripležejo, so Jezusa s su¬
lico prebodli. Ko pa vsedmič do križa pripa¬
šejo, so jeli vsi skupej Jezusa preklinjati. Mla¬
deniča, to videti, srce močno zaboli in se hoče
nad Jezusovimi sovražniki hudo maščevati; ah
sliši glas, kateri mu pravi: Sam nad seboj se
najprvo maščuj; zakaj, ko si plesal, si z Je¬
zusom ravno tako delal. V prikazni je videl
mladenič ves prestrašen, kako večjidel ob svetih
dnevih plesalci in plesalke z Jezusom po du¬
hovno ostudno počenjajo.

Da se prepričaš, da je ples smrt či¬
stosti, premisli, kaj se pri plesu vidi,
sliši in počenja. Vidijo se osebe obedvoj-
nega spola vse nališpane, in sicer take
osebe se gledajo, katere imajo med sabo

301

pregrešno ljubezen, pa ne le gledajo se,
ampak pri plesu se tudi z rokami skupaj
sklenjene drže. Pogostoma se slišijo ne¬
spodobne besede, sliši se tudi zapeljiva
muzika ali godba. Vživa se v preobilnosti
vino ali šnops, v katerem je poleg besed
sv. Pavla nečistost, in ž njim se hudo
poželenje še bolj močno v človeku vnema,
vest pa v njem popolnoma ogluši. Pre¬
misli še, iz kakega namena dekleta k
plesu hodijo. Ali ne iz namena naj¬
slabšega? Zato gredo, da bi zapeljivce
videle in od njih videne bile. Zato se jim
pa tudi pri plesu srce za nečistost močno
vnema; nečiste misli, pogledi in besede
se jim ne zde več tako nevarne in pre¬
grešne, kakor sicer; vest ni več tako
tanka in občutljiva; in nečistost in pre-
sestovauje ne več tako pregrešno in
ostudno; posebno zato, ker jim tudi za¬
peljivci to spričujejo. Ljubi kristijan! če
vse to premisliš, ali ne spoznaš, da satan

302

ne najde nikjer toliko dobička in tako
obilne žetve za večno pogubljenje, kakor
ravno pri plesu? Kogar satan drugej ne
more v greh zapeljati, ga povabi na ples
in če ga ni vjel v svojo zakrito zanjko
prvikrat, ga bo gotovo dobil čez nekoliko
časa. Če ga ni vjel pri plesu, ga bo
vjel na poti od plesa, ali pa potem, ko
domu pride.

Tudi sam satan spričuje, da ima oblast
čez plesalce. Tertulijan pravi, da je bila kristi-
jana od satana obsedena, in ko so potem maš¬
nih i satana iz nje izganjali in ga vprašali, zakaj
da jo je obsedel, je rekel: Dobil sem jo na
moji lastnini, pri plesu, in zato sem imel pra¬
vico jo v svoje posestvo vzeti.

Če vse to resno prevdariš, moraš
spoznati, da ples je silno nevaren sveti
čistosti. Zatorej, ljubi krščanski mladenič
in devica! varuj se ga, kot strupenega
gada, ako hočeš ohraniti sv. nedolžnosti
belo lilijo. Nisem v stanu našteti vse
tiste nesrečneže, kateri so pri plesu zgubili

303

Svojo nedolžnost. Ako bi vama zamogel
pekel odpreti, potem bi sama videla in
se prepričala, kakošen sad raste iz sata¬
novega plesa. Koliko mladeničev zgubi
na njem belo krstno oblačilo nedolžnosti
in milosti Božje, koliko izmed njih se
tam navadi nespodobnosti v govorjenji
in obnašanji, in bodo sčasoma postali
vsi razvajeni in v hudobiji tako vtrjeni,
da hudobniših ne najdeš med divjaki!
Koliko dekličev gre na ples z deviškim
vencem ozaljšanih, ki je več vreden, kot
z lato in srebro in vse, karkoli si dobrega
m lepega misliti zamoreš. Gredo od
doma vesele in lepega srca, angelj božji
Jih spremlja; nazaj pa nje pritira pe¬
klenska hudoba vse vmazane, ostudne in
na duši poškodovane! Tempelj sv. Duha
Je še njih srce, kadar gredo od doma-
Ce ga hrama, ko se pa spet domu po¬
vrnejo, ima že peklenska kača v njihovem
srcu svoje gnjezdo. O, kdo mi dti krvavih

304

solz, da objokujem slepoto nespametnih
plesalcev in plesalk! O, da bi mi bil
dan glas, ki bi ga slišati zamogli vsi
ljudje, potruditi bi se hotel vrh Grin¬
tovca, ter vpil v enomer: Mladeniči in
deklice! ne hodite, ne hodite nikoli na
ples! Pazljivo beri, premišljuj in v sva¬
rilnem spominu obrani naslednji grozni
zgled, iz katerega prav lahko spoznaš,
kako nevaren da je ples za deviško
čistost.

Blizo radgonske cerkve stoji krčma in ondi
so napravili ples prvo nedeljo po svetih treh
Kraljih leta 1858. Godci zatrobijo v svoje pe¬
klenske rogove in mladeniči in deklice so začeli
plesati in so plesali brez konca in kraja. Bila
je med plesavkami tudi deklica, hči bogatega
očeta, mlada, bistra in cvetoča. Prišla je na
ples brez očetove vednosti, brez njegovega do-
puščenja. Dobre volje je bila in veselo plesala
in sirotica ne misli, da rumenega solnca več
videla ne bo, in da neusmiljena smrt že ste¬
guje svojo mrzlo roko po njej. Bilo je že pozno
v noč, ene izmed njenih tovarišic se spravijo

305

Proti domu, tudi njo so hotele seboj, ali ni jih
hotla poslušati, ne ž njimi iti. Okoli enajstih
^ le se ona naveliča plesa in hoče proti domu.
Očetov hram je tričetrt ure od one pivnice in
'h se je moglo skozi samotno, precej veliko
hosto. Bala se je tedaj sama iti to pot, pa tudi
komurkoli sebe ni zaupala; zakaj ni še bila
razvajena, temveč boječa, kakor se spodobi za
krščansko deklico. Torej poprosi znanega člo¬
veka, ki je bil doslužen vojak in oženjen, da
k' jo spremil do doma, in mu plača zato polič
Tl na. Ali glej! ovca je prišla gladnemu volku
T  kremplje; golobček se je izročil divjemu ja¬
strebu v varstvo. Na samotnem kraji ji pot
sastavi in jo nagovarja in sili v greh. Ker se
® u  je pa junaško branila in grozila, da bo
gospodu župniku povedala, in ga pri sodniji lo-
® a , ga hudoba tako oslepi, da jo vrže v sneg,
seže z roko v žep po nožek, jo zabode z ene
strani v požiravnik, z druge strani ji prereže
kite in žile, ter jo potem izpusti. Vstala je si¬
rota že vsa krvava, beži nekaj časa — in se pre¬
kucne v sneg; še enkrat se vzdigne in teče,
dokler se vdrugič na zemljo ne zgrudi, kjer jo
drugo jutro mrtvo in tako razmesarjeno najdejo,
d a  je niso spoznali, dokler vsi prestrašeni ne

Duša spot. 20

306

zagledajo njenega imena v molitvenih bukvicah,
ki jih je še zmiraj v roki držala. Vidva, krščanski
mladenič in deklica! učita se iz tega zgleda,
kako nevaren da je ples za ohranjenje deviške
čistosti.

2) Pa ne le v nečistost zapelje ples,
ampak tudi v vse druge poglavitne grehe.
Le poglej dragi kristijan! kaj se misli,
govori, in počne že med plesom in še
dolgo časa potem po plesu; in se boš
lahko prepričal, da resnico trdim. Glej!
tam ono plesalko, ki zapazi, ali si L
domišljuje, da nad vse druge plesalk«
dopade. Kako prevzetno se obnaša, kako
zaničljivo gleda na manj čislane tovarišice
svoje! Nasproti pa, kako ji to čast za¬
vidajo druge bolj prezirane ali celo za¬
puščene tovarišice. Kako srdito jo zbadajo
z očmi, in kako strupene pšiee zabavljivih
besedi švigajo med njimi semtertja na
obedve strani! In kaj čem reči še le 0
taki plesalki, katera zapazi, da ji katera
druga s svojo priljubljenostjo prevzame

307

ravno njenega plesalca? Kako ta škriplje
2  zobmi, in vsa trepeče od nevoščljivosti
in togote! S plesalkami vred se tudi njih
nespametni stariši vesele njih slave, pa
se tudi srde zavoljo njih preziranja. In
ta napuh, ta nevoščljivost, to sovraštvo,
ki se je vnelo na plesišči, spremlja sta-
n 'še in njih otroke še na dom, jih žge
m peče cele mesece in leta, jim brusi
jezike v vedno pikanje, oponašanje, oprav¬
ljanje; razdira najboljša prijateljstva in
jil) spreminja v najhujša sovraštva in pre¬
ganjanja. Pa tudi v druge poglavitne
grehe zapelje človeka satanov ples. Za¬
pelje ga v tatvino in lakomnost. Zakaj,
kje dobodo otroci denar za ples? Ali ne
kradejo svojim starišem? Kje se dobi še
Ve čji lakomnik, kakor je krčmar, ki ples
'ravna? Ali ne prodaja svojo lastno dušo
' n  mnogo drugih nedolžnih duš, kakor
Judež Iškarjot za zapeljivi denar? Ples
zapelje tudi v poboj. Ali se ne koljeta

20 *

308

včasih dva nečistnika za eno plesalko z
nožem, ali se pa s kolom do smrti po¬
bijeta? Ples zapelje tudi v dušno lenobo.
Ali ne omrzne pri plesu vsa gorečnost
za molitev, za Božjo službo in za preje¬
manje svetih zakramentov? Tako resnično
pokonča nesrečni ples vse Božje in krščan¬
ske čednosti, in zapelje človeka v vse
poglavitne grehe. Ljubi kristijan ! če vso
to dušno škodo, ki ti jo ples napravi,
dobro premisliš, se ga boš v prihodnje
gotovo skrbneje varoval; in če ste, o
stariši! kolikanj skrbni za zveličanje svojih
otrok, jim gotovo v prihodnje ne bote
dovolili na plesišče zahajati.

B) Nesrečni ples pa ne škoduje člo¬
veku le na duši, ampak tudi na telesu.
Kaj mu škoduje pa na telesu? Pripravi
ga prav pogostoma ob telesno zdravje in
življenje, kar vsakdanja skušnja obilno
spriča. Zakaj le premisli, dragi prijatelj 1
kolika nevarnost za zdravje telesa je na

309

plesišču. Tamkaj se plesalci in plesalke
trudijo in mučijo bolj, kakor ko bi po
njivah orali in kopali; sedaj temu ali
onej vroča kri v lice vdari, da sta bolj
kuhanemu raku, kot zdravemu človeku po¬
dobna; sedaj se spet temu ali onej pljuča
kot nemirni valovi vzdigujejo, in srce jim
kot neporedna ura klopoče in trepeče;
sedaj spet ta ali ona poprašujeta po
mrzli pijači, dasiravno imata obilno potu
po obrazu in po vsem životu, tako da
je njima hrbet ves premočen; sedaj se
še vsa pregreta z mrzlim vinom in hladno
vodo nalivata, na hladen kraj k oknu ali
na veter gresta, se vsedeta in hladita.
Kolikšen strup je vse to neprevidnim
plesalcem in plesalkam za telesno zdravje!
Premisli, ljubi prijatelj! kje sta sedaj ta
ali ona, ki sta rada plesala, kje sta? V
dolgi večnosti sta že, ko bi lahko še
sedaj zdrava, vesela, srečna in zadovoljna
živela, in vtegnila včakati sivo starost na

310

svetu. Ali o reveža! kot mučenika plesa
sta odstopila v večnost, pa brez palmove
veje, ki jo vidimo v roki izvoljenih mu¬
čenikov Božjih. To resnico ti spričajo
naslednji resnični zgledi:

Živel je svoje dni osemnajstleten mladenič
lepega cvetečega obličja in trdnega zdravja. Ne¬
kega večera se poda na plesišče; v sredi noči
se vrne ves razgret domu. Pa že potoma ga
mrazi; vleže se v posteljo, vročinska bolezen
se ga prime in pokoplje v desetih dnevih. Iz
veselega plesišča je stopil v tamni grob v ve¬
liko žalost starišev in sorodovincev. Nek drug
mladenič se je od plesa ves vroč vstopil k od¬
prtemu oknu, da bi se ohladil, pa ga mrtvoud
udari in se pri tej priči mrtev zgrudi na zemljo.
— Še en zgled za dekleta. Leta 1861 je živel
doslužen vojskovodja, imajoč edino hčer, ki jo
je ljubil, kakor punčico svojega očesa, bila je
blagodušna, bistroumna, da malo tacih, bila je
ponos in edino veselje starega očeta. Pretekli
pust jo oče pusti le en samkrat na ples, na ka¬
terem je bil tudi sam pričujoč, in se je ž njo
veselil slave, ki je nji donela od vseh strani.
Ali na tem plesu se deklica vkljub vsi varnosti

311

vendar le pregreje in prehladi. Že koj drugi
dan se slabo čuti; začne bolehati, skuša naj¬
boljši zdravnike in zdravila, pa vse zastonj; in
sedaj ta sloveča deklica že gnjije v črni zemlji.
Zastonj žaluje sivi oče po svoji zgubljeni hčeri
in edini podpori in tolažbi svoje starosti; ta
zguba ga tako peče in mu razjeda srce, da le
za malo mesecev preživi svojo hčer, in sedaj
je že tudi on v večnosti. Tako je nesrečni ples
spravil pod zemljo dvoje najplemeniliših in vi¬
soko cenjenih oseb, hčer po prehlajenji, očeta
Pa po žalosti. (Zg. Dan. 1. 1861.)

Oj plesalec in plesalka! poglejta dva
plesalca in plesalko, ki jih je vse tli ne¬
srečni ples v cveteči mladosti pripravil
ob največji telesni dar božji, ob ljubo
zdravje in življenje, in jih spravil pred
časom v tamni grob. Oj koliko mladeni¬
čev in deklet tudi dandanes na bolniški
Postelji objokuje svoje plesanje, pa pre¬
pozno! Noben zdravnik jim ne more ra¬
njenih pljuč zaceliti in jih zopet ozdraviti.

Oj, ljubi oče in mati! nesrečna sta,
in oster odgovor vaju čaka, če svojim

312

hčeram pripuščata ali še celo velevata
podati se na plesišče, da bi se tam kot
teleta iz hleva temu ali onemu na plesu
v prodaj ponujale. Tebi, krščanski sin
in hči! ki imata pa modre in bogoljubne
stariše, ki za vajino časno in tudi večno
srečo skrbijo, in vama na plesišče hoditi
ne dopuščajo, rečem in vaji prosim: Ne
bodita na nje nejevoljna, ampak bodita
jim hvaležna; slušajta jih, da vaji Božja
šiba ne zadene zavoljo prelomljenja četrte
Božje zapovedi. Vsacega kristijana pa
prosim, in mu v imenu Božjem zapo¬
vem: Varuj se plesa, zakaj zdravje in
življenje, nedolžno dušo in večno zve¬
ličanje izpostavljaš največi nevarnosti, ko
na plesišče greš. Na plesišču ti hudoba
veselje obeta, zato da te ložej v svoj®
peklenske zanjke vlovi, katere ima za
tvojo dušo in telo nastavljene. Pravo ve¬
selje te čaka na onem svetu, ako ne
hodiš veselja na plesišče iskati. Išči kra-

313

ljestva Božjega in njegove pravice, živi
nedolžno in pošteno, in srečen boš na
tem in na onem svetu!

Enajsti prigovor.

0 ponočevanji, ki je smrt nedolžnosti, in vse
časne in večne sreče človekove.

Po vsi slovenski deželi je satan prav
gosto nasejal ponočevanje, tisto pregreho,
s katero mlade ljudi ob nedolžnost in vso
časno in večno srečo pripravlja. Ostudni
Ponočnjaki imajo po deželi med sabo
z ' ; eze, skoraj enake prostozidarjem; in
mladenič se mora s tem v njih peklen¬
sko družbo zapisati, da vsem dovolj vina
kupi, ter jih vpijanj. Ali gorje tebi, do-
sedaj še pošteni in nedolžni mladenič!
če se med število nesrečnih ponočnjakov
zapišeš. Zakaj takrat, ko te med-se vza¬
mejo in zapišejo, postaneš skoraj ravno
tako nesrečen, kakor ko bi se samemu
peklenskemu satanu zapisal. V njih po-

314

nočnih zbirališčih se boš namreč v kratkem
času naučil vsega hudega, in odvadil vsega
dobrega. Slišal boš govoriti, kar se De
sme med kristijani nikdar govoriti; slišal
boš prepevati pesmi, katere so pregrešne
ter pohujšljive; slišal boš svoje ponočne
bratce vpiti, videl jih boš rogoviliti in
počenjati, kar je predrzno in silno ne¬
spodobno, ter ostudno v očeh Božjih in
vseh bogoljubnih ljudi. Če te ponočnjaki
med-se vzamejo, o nesrečni mladenič!
boš v kratkem času ves spremenjen, ves
otrpljen, slep in gluh za vsako lepo zve*
ličansko opominjevanje; popolnoma zgub¬
ljen boš za cerkev, katere ne boš hotel
več poslušati; zgubljen za sv. zakramente,
katerih ne boš hotel več prejemati, ah
jih boš pa grozno oskrunjeval; zgubljen
boš za svoje nesrečne stariše, kateri te
ne bodo zamogli z nobeno prošnjo in
opominjevanjem na pravo pot pripeljati,
ker se ti bo skoraj nemogoče zdelo, da bi

315

zamogel svojo nevredno družbo še kdaj
zapustiti, ker se boš zaničevanja svojih
razbrzdanih tovarišev bal; zgubljen boš
za sosesko, kateri boš namesto časti le
sramoto delal; zgubljen boš poslednjič
tudi za Boga in za samega sebe, ker
boš trdovratno v smrtnih grehih živel
ki umrl. Zamenjal in dal boš za ostudno
ponočnjaško srečo in veselje vso svojo
rasno in večno srečo. Ob koga boš prišel,
dragi mladenič! pri ponočevalcih ? Prišel
boš 1) ob čast in poštenje, 2 )  o b
Premoženje, 3) mnogokrat ob
zdravje in življenje in 4) t u d i
°b nedolžnost in milost Božjo;
Po smrti pa ob večno zveli¬
čanj  e.

1) Vprvič premisli, dragi mladenič!
da prideš, če se med ponočevalce podaš,
°b poštenje in čast pri ljudeh. Zakaj
povej mi, kateri ljudje ob ponočnem času
brez silne potrebe okrog hodijo? a) Ali

316

ne tatovi, kateri okrog hiš lazijo, da bi
kaj ukradli ? b) Ali ne roparji in tolo¬
vaji, kateri na potnike preže, da bi jib
pobili in oropali? c) Ali ne igralci ia
pijanci, katerim ni dan dovelj dolg, ampak
tudi po noči zapravljalo denar? In dj po¬
slednjič, ali ne nečistniki in prešestniki,
kateri svoje odstudne dela s temno nočjo
zakrivajo? Glej, dragi mladenič! mod
eno onih štirih vrsta, nesrečnih ponočnih
grešnikov si ti vvrsten, če po noči brez
potrebe okrog hodiš. Premisli, kako močno
slep si tedaj, če misliš, da je lepo in
častito za te, ako se ponočni čas z dru¬
gimi potepuhi okrog potepaš, in meniš,
da bi bilo grdo, ako bi z drugimi po-
nočjaki tudi po ulicah in vaseh okrog ne
verižil. Vedi, da čast mladega človeka ne
obstoji v tem, da vse stori, kar mlada
kri poželi, da si nobenega nevarnega ah
celo pregrešnega veselja ne odreče, in
da se mora razuzdanosti in norosti družili

317

ponočnjakov vdeleževati, če hoče pred
svetom kaj veljati. Vedi, da mlademu
človeku pred Bogom in vsemi pametnimi
ljudmi le to pravo čast daje, da se rad,
kolikor mu je moč, domačega hrama
drži, se povsod tiho in pametno vede,
Po dnevi pridno dela, in po noči v Božjem
imenu počiva. Kakor hitro se od kakega
mladeniča zve, da je ponočnjak, prišel je
že ob vso čast in dobro ime pri vseh
Poštenih ljudeh; in kako velika nesreča
>u škoda je to zanj! Krščanski gospodar
ue bo vzel rad ponočnjaka v službo, in
modra devica bo ponočnjaku zakon od¬
rekla. O krščanski mladenič! glej, že
zavoljo svoje časti in dobrega imena si
dolžan po noči doma ostajati in vse
družbe ponočnjakov se popolnoma zdržati.

2) Vdrugič si to storiti dolžan tudi
zato, da s ponočevanjem svojega premo¬
ženja ne zapravljaš, ter ne postaneš revež
T se svoje žive dni na svetu. Zakaj v

318

družbi ponočnjakov boš moral pijančevati
in pijančevanje stane mnogo novcev, ka¬
tere boš vprvič svojim starišem, potem
pa tudi sam sebi kradel. Da so te be¬
sede gola resnica, naj skušnja govori.
Za pričo pokličem tebe, zakonski mož!
kateri zavoljo svoje pijanosti in ponoč¬
nega vlačuganja in potikanja po krčmah
s svojo nesrečno ženo v ved nem prepir«
in sovraštvu živiš; kateri vsaki sold, ki
ga ves teden zaslužiš, ali ga za svoje
poljske pridelke, za živino ali les iztržiš,
v krčmo neseš, in tisti čas ob nedeljah
popivaš, ko tvoji bogoljubni sosedje v
cerkvi Boga časte in Božjo besedo po¬
slušajo, tvoji nedolžni otročiči pa z ma¬
terjo vred doma lakoto trpe; povej m'
odkritosrčno, nesrečni zakonski mož! kdaj
si se vprvič pijanosti navadil? Kaj ne,
dokler si Boga ljubil, rad molil in svojim
starišem veselje delal, takrat ti je bilo
vino zoprno, če ti ga je kdo ponujal;

319

ali kadar so te ponočni tolovaji v svojo
druščino sprejeli, takrat si začel v dobrem
mlačen postajati, takrat te ni cerkev več
razveselila, začel si od pridige izostajati,
>n k spovedi le o velikonočnem času pri¬
moran hoditi; takrat si prišel ob vse
krščanske čednosti, torej tudi ob treznost,
>n si se razun druzih pregreh tudi pija¬
nosti pri svojih ponočnih tovariših na¬
vadil. Ti si sicer pred poroko svoji ne¬
vesti obetal in tudi resnično voljo imel
so poboljšati; ali ponočnjak in pijanec,
naj pride v stan katerikoli hoče, vzame
v ečjidel sabo vse hude razvade, katerih
so je pri ponočevanji navzel, in obnaša
se kakor blatna, nečedna živalica, bodi
si v samskem ali zakonskem stanu. Celo
otroci nekdanjega ponočnjaka imajo po-
gostoma mnogo hudih razvad svojega ne¬
srečnega očeta. Dovolj žalostnih zgledov
imaš pred očmi, ni ti jih treba še po¬
sebej imenovati.

820

S) Ostudno ponočevanje te pripravi,
o krščanski mladenič! mnogokrat tudi
ob zdravje in življenje. Zdravniki pri¬
čajo, da je ponočni zrak bolj vlažen,
mokroten, težak in nezdrav kakor po-
dnevni; ravno zato se bolnikom bolezen
po noči večjidel na hujši obrne; sapa
jim prihaja težja, bolečine hujše, glava
omotniša in slabša. Škodljivi ponočni zrak
je že marsikateremu ponočnjaku nakopal
dolgo in hudo bolezen. Tudi ponočno
spanje je za zdravje in moč telesno ravno
tako potrebno, ko jed in pijača. Brez
dovoljnega spanja telo obnemore pred
časom; pri dolgem čuvanji tudi želodec
jedi prav ne prebavi (prekuha), in odtod
se izležejo spet mnoge bolezni. Mlademu
človeku, če se po noči potepa, zjutraj pa
mora zgodaj vstajati in cel dan težko
delati, tako ravnanje sčasoma še tako
trdno zdravje podkoplje in pokonča. P a
ne le ob zdravje, tudi ob življenje po-

321

gostoma ponočevanje človeka pripravi. O
koliko močnih mladeničev se je že iz
ponočne straže v prezgodnji grob zvrnilo!
Kolikrat so ponočnjaki med seboj se
skavsali in zbili, kolikrat zavoljo kake
vlačuge se sklali, da je kdo mrtev ostal,
drugi pa s krvavo glavo domu prilezli.
Ranjki škof Slomšek v „Drobtinicah “
!• 1862  naslednji zgled žalostne smrti
ponočnjakove naznanjajo, rekoč:

Bil je nek mlad ponočnjak, kateri je že
mnogo hudega storil in z enim tovarišem člo¬
veka ubil, pa se na pravdi tako zvito izgovarjal,
la so ga izpustili. Ali kakor vol, kateri se naj¬
raje bode, tudi najpoprej roge zgubi, ravno tako
tudi mladenič, kateri se rad pretepa in bojev
’šče, tudi nagloma svojo nesrečno smrt najde.
Na večer praznika sv. Petra so se ponočnjaki
močno vpijanili, potem so se pa začeli drugi
druzega podpihovati, rekoč: »Nocoj mora eden
mrtev biti.« Kakor bi ustrelil, se nekega kmeta
lotijo; ga z nožmi po glavi bijejo in koljejo,
rekoč, da mora mrtev biti. Ali kmetič v krva¬
vih rokah jame na vso moč ljudi na pomoč

Duša spot.

322

klicati. Na milo vpitje jih od vseh strani več
od sto prileti pomagat, in ker oni zreli mlade¬
nič po kmetih tako tolče, da je ostrvo na dvoje
zlomil, so od vseh strani na njega segli, in ga
do smrti potolkli.

Ljubi mladenič! ako si želiš trdno
zdravje, dolgo in srečno življenje, ostajaj
rad pri domu; boj se zlasti noči in po¬
nočnjakov; zakaj ponočevanje je tvojemu
zdravju in življenju silno nevarna in
škodljiva pregreha.

4) Ponočevanje združeno s pijanostjo
pripravi tebe, še nedolžnega mladeniča,
tudi ob sv. čistost, in te zapelje v tisti
greh, kateri te bo pripravil prezgodaj
črvam v jed. Naj ti, o krščanski mlade¬
nič ! to resnico naslednja dva resnična,
pa žalostna zgleda prav globoko v tvoj
spomin in v tvoje srce vtisneta. Misijonar
Kollet pravi:

Bil je mladenič, zgled zgolj pridnosti in či¬
stosti, pogosto je olepšaval svojo dušo s sveto
spovedjo in presvetim rešnjim Telesom. Živel

323

je tako nedolžno, ko angelj. Neko nedeljo gre
T  cerkev in v svojo nezmerno nesrečo naleti
n a poti na dva hudobna tovariša ponočnjaka,
ki ga začneta vabiti, da naj gre ž njima v ve¬
selo druščino in gostilnico. Mladenič se brani
111  brani, poslednjič se vda nadlegi in gre ž
fljima. Veselijo se; mladenič pije od začetka le
bolj zavoljo tovarišije, polagoma pa se mu pitje
bolj priljubi. Glava se mu sčasoma zmiraj bolj
razbeli in v tem nesrečnem stanu se o ponoč¬
nem času naključi še bližnja priložnost k ne¬
čistemu grehu. Nesrečni mladenič pozabi, kako
lepa in nepovračljiva je nedolžnost; pozabi, kako
trdne sklepe vedne zvestobe je Bogu delal in
Se  v nečisti greh pogrezne! Ali Božje sodbe so
°stre in nerazumljive — v tistem trenotku se
mrtev zvrne na tla. Ona dva sta bila tako pre¬
strašena, da sta v samostan bežala in tamkaj
do smrti svoje grehe objokovala. Glej, krščanski
mladenič! ti morebiti nisi tako nedolžen, kakor
le bil ta mladenič in vendar je grešil pri prvi
skušnjavi in precej mrtev obležal.

Tudi ti boš kmalu nedolžnost zgubil,
“ko se med nesrečne ponočnjake podaš,
Pa tudi tebe utegne s smrtnim grehom raz-

21 *

324

žaljeni Bog z naglo, neprevideno smrtjo
k pravični sodbi poklicati. Kaj bo pa
potem za tvojo ubogo dušo! — Drugi
zgled naznanja Verras, mašnik Jezusove
družbe, tako-le:

Nekega večera, ko sem se bil s potovanja
domu vrnil, sem bil k hudodelniku poklican,
ki so ga imeli naslednji dan očitno ob glavo
dejati. Stopim v ječo; — toda, kdo bo popisal
mojo grozo? — Videl sem pred sabo mlade¬
niča, ki je bil prejšnja leta moj najboljši uče¬
nec. Nesrečnež začne na glas jokati, potem se
mu solze vdero in pravi: »Častitljivi oče, nikar
me ne oštevajte, želim vam zgodbo svojega
življenja naznaniti, da s svojim strašnim zgl e '
dom nepremišljene mladeniče svarim, in J'' 1
časne ter večne nesreče obvarujem. Z vašim
blagoslovom in z najboljšimi sklepi sem se v
mesto v vikši šole podal. Ali moji hudobni to¬
variši so me v pregrešno znanje z mlado žensko
zapletli; čez dalje bolj sem bil od nje preslep¬
ljen. Da sem grešnici darove delil, sem se '
dolgove zakopal. Opominjevanje in svarjenje
moje matere ni nič pomagalo. Kakor so ponoč¬
njaki navajeni istega umoriti, kateri jim hoče

325

vlačugo prevzeti, tako sem tudi jaz storil. Neko
loč pridem k svoji nečistnici in najdem dru-
2e S?a mladeniča pri nji in ne vprašam, kdo da
je in kaj tukaj dela, temveč v hudi jezi bodalo
v srce zasadim njemu, kateri je bil pa njen
brat in je po dolgi ločitvi svojo sestro obiskal.
Bežal sem sedaj, kakor nekdaj Kajn, noč in
dan tako dolgo, da med tolovaje pridem, kateri
®e z veseljem v svojo družbo vzamejo. Naj
Molčim od neštevilnih svojih hudodelstev, ki
šeni jih v njih družbi storil. Jutri bom prejel
sv oje zasluženo plačilo!« Vso noč so mažnik
Pri njem ostali in zjutraj so ga spremili na mo¬
rišče. Njegove poslednje besede do spremlje¬
valcev k smrti šobile: »O da bi zamogel vsem
Mladeničem klicati: Varujte se slabih tovarišev,
Ponočnjakov, varujte se vsacega nečistega znanja,
Bežite, za Božjo voljo vas prosim, pred vsako
^ljubljenostjo.«

Tudi jaz te prosim, krščanski mla-
deuič! za Božjo voljo te prosim: Varuj
se ponočevanja, beži pred ponočnjaki, da
n e boš od njih v pijanost, in potem zarad
pijanosti tudi v nečistost zapeljan, in sam
Pohujšan, potem tudi drugih nedolžnih

326

duš v nečistost zapeljeval, ter sebe in njih
časno in večno nesrečnih delal. Tečno
gorje! če ne ubogaš, izreče tebi Jezus
Kristus enkrat pri sodbi. Pa tudi tebi,
o krščansko dekle! rečem, in ti v imenu
Jezusovem zapovem: Beži pred ponoč¬
njaki, kateri v ovčjih oblačilih k tebi
pridejo, znotraj pa so zgrabljivi volkovi;
kar oni ne raztrgajo, pa tako ranijo, da
se težko kdaj rana zaceli. Oni so pravi
morilci duš; kar do čistega ne zapeljejo,
pa s svojim vmazanim jezikom pobujšajo;
v nedolžna srca rane vsekajo, katere se
potem težko kdaj zacelijo. Varuj se vseh
zaupljivih in zaljubljenih znanj in zavez
ž njimi! Nikar ne reci, da ni zate ne¬
varnosti, da se hočeta vzeti, zakaj nevar¬
nost je za te še večji, če sta si zakon
obljubila; lahko vaji skušnjava v greh
pogrezne, da bo vama žal vse vajine žive
dni, in bo težak mlinski kamen za vajini
duši zadnjo uro. Besnica je tudi, da

327

tista dekleta, ki s ponočnjaki zakon skle¬
pajo, rade na cedilu ostanejo brez moža,
ali če ga dobe, se že na tem svetu prav
hudo ž njim pokore; po smrti si pa večno
pogubljenje pri njem zaslužijo. Pa tudi
ti, krščanski sreujski predstojnik, krščanski
y ikši, oče ali mati! skrbi za svoje pod¬
ložne in otroke, da jim dušni tatovi
najboljšega blaga, to je nedolžnosti, ob
ponočnem času ne ukradejo; saj varuješ
časno blago svoje, in svoje družine; ali
n i nedolžnost ene duše več vredna, kakor
y es svet? Ko bi vsi vikši, očetje in ma¬
tere culi, da bi njih podložni in otroci
0  pravem času domu prišli, in vso noč
doma ostali, bilo bi kmalu konec vsega
Ponočevanja. Mili Bog pomagaj, da se
to v resnici zgodi!

328

Sedma zapoved Božja.

Prigovor.

O dolžnosti storjeno škodo popravljati.

1) Dragi prijatelj! z besedami: „Ne
kradi!“ ti Bog zapoveduje vsakemu pu¬
stiti svoje, in dati, kar mu gre. Torej
je tvoja dolžnost povrniti storjeno škodo,
in ukradeno ali tuje blago odrajtati,
komur gre; kar nas uči sv. pismo in po¬
trjujejo sveti cerkveni učeniki. V 3. Moj¬
zesovih bukvah 6, 2 —-5. je zapisano:
„Kdor se pregreši in z zaničevanjem
Gospoda svojemu bližnjemu utaji shra¬
njeno, kar je bilo zaupano njegovi zve¬
stobi, ali mu kaj po sili vzame, ali ga
v sramoto pripravi (to je ogoljufa), ali
zgubljeno reč najde, in po krivi prisegi
še zraven utaji, ali karkoli kaj druzega
enakega stori, s čemur se ljudje pre¬
grešijo : ko je bil prepričan zadolženja,
naj povrne vse popolnoma, karkoli je

329

hotel po goljufiji obdržati, vrh tega še
peti del gospodarju, kateremu je bil na¬
redil škodo.“ In v priliki od neusmilje¬
nega služabnika, ko se je Gospod nad
njim razsrdil, in ga izdal trinogom, dokler
ne bo plačal vsega dolga, govori Jezus
tako: „Povem ti, ne pojdeš od ondod,
dokler tudi najzadnjega vinarja ne plačaš."
Luk. 12, 59. Sveti Avguštin pa pravi:
»Kdor resnično pokoro dela, mu bo greh
odpuščen, toda le takrat, kadar bo po¬
vrnil ukradeno blago." Ako tedaj tebi
vest očita, da si sedmo Božjo zapoved
prelomil in bližnjega poškodoval, popravi
brez odlašanja vso storjeno škodo, če sa¬
mega sebe resnično ljubiš; in povrni vse
tuje blago do poslednjega vinarja. Kakor
hitro si spolnil to svojo dolžnost in se
zraven tega odkritosrčno in s pravo ža¬
lostjo pri spovedi svojega greha obtožil,
smeš zaupati, da ti bo Bog vse odpustil,
kakor je že v stari zavezi obljubil, rekoč:

330

„Če pa rečem hudobnemu: Umrl boš,
umrl; in on pokoro dela za svoj greh,
ter prav in pravično ravnil, in zastavo
nazaj d4 oni hudobnež, in rop povrne,
in se po zapovedi življenja ravna, in nič
krivičnega ne stori; bo gotovo živel, in
ne bo umrl. Vsi njegovi grehi, s katerimi
se je bil pregrešil, mu ne bodo prišteti;
ker je prav in pravično delal, bo živel."
Ecehiel 33, 14—16. Ako pa ti, krivičnik!
nočeš povrniti in škode ne poplačati, ti
nič ne pomaga, če tudi vsake kvatre k
spovedi greš in s hinavščino in predrznim
zamolčanjem in pregrešnim prikrivanjem
odvezo zgoljufaš. Pa nikar ne misli, da
si spovednika zvodil: tega ne! — le svojo
lastno revno dušo si ogoljufal. Zakaj vedi,
ako bi te tudi sto spovednikov odvezalo
in te poštenega moža spoznalo in veselje
nad tvojo pobožnostjo imelo, da pred
Bogom odveza ne obvelja, in v bukvah
večne Božje pravice ostaneš še zmeraj

331

Med krivičniki in dolžniki zapisan. To
dolžnost je cestninar Oahej že kar sam
ob sebi hitro spoznal, kadar je ljubez-
njivi Jezus v njegovo hišo prišel. Nihče
mu ni rekel, vendar se je vstopil pred
Jezusa in mu dejal: „Gospod, glej! polo¬
vico svojega premoženja bom ubogim raz¬
delil, in ako sem koga goljufal, povrnem mu
čveterno.“ Ali marsikateri krivičnik noče
spoznati te svoje dolžnosti. Morebiti si tudi
ti tak? Če si tak, tako te je treba podučiti
in k spolnitvi tvoje dolžnosti priganjati,
kakor je storil sv. Amon, puščavnik.

K njemu so na goro Nitrijo pripeljali sta-
riši svojega bolnega sina, ter svetnika prosili,
naj mu pomaga. »Kaj ste k meni prižli?« vpraša
jih sv. Amon, »jaz ne morem pomagati; ne iščite
tedaj pomoči pri meni, temveč sami si poma¬
gajte. Pomagali si pa bote, ako povrnete oni
vdovi to, kar ste ji bili vzeli.< Vsa prestrašena
Pogledujeta oče in mati svetnika in njima ni
Slo v glavo, kako more puščavnik vedeti za
hudobijo, katero sta skrivaj storila. Šla sta
vrniti vdovi, kar sta ji bila vzela; in glej, ozdra-

332

vel jima je sin. Tudi stari Tobija te uči, dragi
prijatelj! s svojim lepim zgledom, da je vrniti
tuje blago za krivičnika sveta dolžnost. On ni
hotel nič tujega pod svojo streho trpeti. Nekega
dne mu je žena Ana prinesla domu kozliča.
Pobožni slepi Tobija zasliši glas njegov in hitro
reče: »Glejte! da ni ukraden, vrnite ga precej
gospodarju.« (Tob. 2, 21.)

Le - te vsacemu pametnemu človeku
popolnoma razumljive Božje besede in
zglede imej vedno pred svojimi očmi, in
naj te prav močno opominjajo dolžnosti
bližnjemu povrniti tuje blago in poplačati
mu storjeno škodo. Da pa natanko spolniš
to dolžnost, moraš bližnjemu:

2) Povrniti vso tisto škodo, katero
si mu napravil, in tako poškodovanega
bližnjega popolnoma odškodovati, to je
povrniti moraš tudi tisti dobiček, katerega
bi bil on lahko imel, ako bi mu ne bil
vzel te reci; in tudi tisto škodo, katero
je zavolj tega trpel, ko tiste reči ni več
imel. Ti moraš postaviti lastnika v tak

333

stan, v kakoršnem bi se bil znašel, ko
bi bil vzeto blago zmeraj v lasti imel.
Ce si, postavim, svojemu bližnjemu po
krivičnem potu vzel celo njivo, ali le
nekoliko od nje, ker si mu jo bil odoral,
ali mejnik premaknil; sedaj se pa svoje
krivice skesaš in jo hočeš popraviti: ali
mar misliš, da je dosti, ako njivo nazaj
daš, ali povrneš oni kos njive, katerega
si bil prioral, ali s prestavljanjem mejnika
si pridobil? O, ni dosti ne; če hočeš
pri Bogu odpuščanje greha zadobiti, mu
moraš povrniti razun njegove njive ali
njegovega kosa njive tudi ves dobiček,
kateri mu je med tem čason odšel in
kolikor je škode trpel, ker njive ali ti¬
stega kosa njive ni imel, katerega si mu
bil ti odvzel. — Ako si kmetu živino
ukradel, s katero je polje obdeloval ali
drug zaslužek ž njo imel in je oni kmet
potlej moral živino za plačilo najemati,
ali je pa polje neobdelano zastalo, ali

334

mu je tisti zaslužek odšel, ki ga je sicer
z živino pridobival; če se sedaj svoje
krivice skesaš in želiš odpuščanje zado-
biti, moraš razun ukradenega živinčeta
povrniti ali plačati tudi vso škodo in za¬
stani dobiček, kar ga je zavoljo ukradene
reči okradenem odšlo. Le samo toliko
smeš odrajtati, kar si potrosil za krmo,
s katero si živino hranil. Ako si pošte¬
nega družinčeta obrekoval, da je službo
zgubil; ali delavca, da ni dela dobil: mu
moraš razun poštenja, tudi še vso škodo
povrniti, katero je imel, ker nekoliko časa
ni službo ali dela dobil. — Če si ranil
hišnega gospodarja, kateri je družino
preživil, sedaj pa zavoljo rane dalj časa
ne more ne sebe, ne družine preživeti,
si dolžan gospodarja in njegovo družino
med tem časom preživeti, ko on delati
ne more, pa tudi zdravnika in zdravila
moraš plačati in tudi še za njegovo trp¬
ljenje mu moraš kaj dati, ako to od tebe

335

tirja, ako hočeš odpuščanje pri Bogu in
mir vesti zadobiti.

Ali ti krivičnik! se rad izgovarjaš in
morda praviš: Ako vse povrnem, in po¬
pravim vso škodo, bom obožal, sam sebe
in svojo družino pahnil v največjo ne¬
srečo in pomanjkanje. Ali spomni se, o
krivičnik 1 ki tako govoriš, te-le resnice:
Gospod Bog je silno bogat in dobrotljiv
gospod, kateri ti zamere veliko goldinarjev
podeliti za vsak sold, katerega povrneš.
On ti bo dal zdravje, da si boš zamogel
kaj prislužiti, te bo varoval nesreče in bo
T sa tvoje dela blagoslovil, če povrneš. Ce
se pa krivično blago tvojega srca tako
kdo drži, da ga ne moreš od njega od¬
trgati : utegne ti Gospod Bog bolezen v
hišo poslati ali pa še celo smrt, katera
ti bo reči večje vrednosti pobrala, kakor
je tisto blago vredno, ki ga povrniti
nočeš. Zasliši strašen zgled, kateri ti
Priča, da so te besede gola resnica.

336

Kralj Ahab je vzel vinograd Nabotu po
krivici. In kaj je ta krivica koristila njemu in
njegovim otrokom? Prav nič ni koristila, prav
veliko pa škodovala. Kralj Ahab je bil namreč
dve leti po storjeni krivici na vojski smrtno
ranjen, na vozu ga domu peljejo in kri iz ran
poliva njega in voz in še tisti večer je umrl.
Ko so voz v ribniku zmivali, so psi njegovo
kri lizali na ravno tistem kraji, kjer je bil Na-
bota umoriti dal. Imel je kralj tudi toliko si¬
nov, da bi bil njegov zarod lahko živel mnogo
stoletij, pa glej! v petnajstih letih so pomrli
vsi njegovi sinovi, ter ni ostal ne eden, kateri
bi bil vžival Nabotov vinograd.

Gorje tedaj njemu, kateri svojo hišo
s krivico zida (Jer. 22, 13.), to je, po
krivični poti hoče obogateti sebe in svojo
družino. Krivično blago ne pride do tret¬
jega rodu, pravi sv. pismo; zakaj otroci,
gotovo pa otrok otroci takih ljudi krivično
pridobljeno blago ravno tako brezbožno
zapravljajo, kakor brezbožno so ga očetje
nagrabili; večjidel pa pravični Bog take
družine s strašnimi nesrečami obiskuje

337

in kakor je premoženje na krivični način
pridobljeno v kratkem času narastlo, v ravno
tako kratkem, da, še celo v krajšem času
zopet zgine. In komu so stariši krivično
blago pripravili? Za svoje otroke? Pa
ravno otroci ga zopet zapravijo, ali po
Božji kaznovalni pravici zopet zgubijo in
revščina jim je potem toliko bolj težavna,
ber je niso bili v mladosti navajeni. Tatje,
goljufi in krivičniki tedaj prav pogostoma
tudi svoje otroke časno nesrečne storijo;
sami sebe pa pahnejo v večno pogub¬
ljenje. Zatorej poslušaj, nesrečni krivič¬
nik! kaj piše sv. Jeronim: „Boljši ti je
zmanjšati svoje blago in imetje, kakor
zgubiti zveličanje svoje duše." Prizadevaj
si tedaj, da povrneš in popraviš vso škodo,
batero si storil svojemu bližnjemu!

3) In to stori hitro brez odlašanja;
a li če ti ni mogoče prej povrniti, pa po¬
vrni vsaj prej ko ti je mogoče. Dokler
ne povrneš tujega blaga, dokler ne po-

Ouša spok. 32

338

ravnaš bližnjemu storjene škode, tako
dolgo traja tvoj greh in ti ostaneš greš¬
nik. Ne mudi se tedaj in ne odlašaj pla¬
čati, kar si dolžan. Čimdalje to odlašaš,
tem težavniši je povračilo. Vsakdanja
skušnja uči, da, kolikor dalj časa kako
tujo reč imaš, toliko bolj ti želje rastejo,
jo zmiraj za-se ohraniti; in tako se po¬
slednjič zgodi, da jo imaš sčasoma za
svojo, dasiravno je tuja. Tvoja vest, ka¬
tera je bila nemirna in nepokojna takrat,
kadar si tujo reč sebi prilastil, sčasoma
tudi ogluši in potihne. In dasiravno si
morda spovedniku takrat vse povrniti ob¬
ljubil zato, da si odvezo zadobil, vendar
po zadobljeni odvezi spet nisi hotel m c
več vedeti od povračila in odškodovanja’
Potem, ko si bil sv. odvezo sprejel, se
pa morebiti svoje krivice pri spovedi nic
več obtožil nisi, in nič več nisi povedal,
da še povrnil nisi, akoravno bi bil z e
lahko povrnil; ali si pa še celo mislili

339

^ je prigoljufana odveza pri tebi že vse
poravnala; kar pa misliti je strašna zmota.
Kar odkladaš in le še odkladaš, to boš
bržkone za zmiraj odložil. Da je taka
budi s povračilom in odškodovanjem, ti
prav živo spriča sv. Alfonz Ligvorijan v
naslednji povesti:

Star puščavnik vidi nekega dne luciferja
na tronu sedeti. Pred tronom stoji nek hudobec,
kateri je ravno kar iz zemlje prišel. Lucifer
v prašuje škrata, kje da se je tako dolgo mudil
In  zakaj da je tako pozno nazaj prišel. Hudobec
re &: »S skušnjavami sem motil tata, ter ga ž
n Jimi odvračeval od povračevanja tujega blaga.«
Lucifer ga ostro krega, rekoč: »O ti neumnež!
nli mar ne veš, da tisti, ki se je polastil tujega
blaga, po navadi nič več ne povračuje? Kako
neki si zamogel po nepotrebnem zatratiti toliko
^asa? Resnično si kazni vreden!« Lucifer je
Pač prav imel, zakaj tat in goljuf silno redko
Povračujeta.

Cern dalje pa odlagaš, o krivičnik!
Povrniti, tem večja postaja tudi škoda
Mojemu bližnjemu storjena. Vsak dan,

22 *

340

vsako uro se množi tvoj greh in raste
tvoj dolg. Še večji pa je tvoj greh s po¬
vračilom in odškodovanjem čakati takrat,
kadar mora od tebe poškodovani bližnji
revščino in pomanjkanje trpeti zavoljo
tega, ker mu vzetega blaga brž ne po¬
vrneš. Sv. Tomaž pravi: „Greh je bliž¬
njemu škodovati in greh je, ako se od¬
laša s povračilom tega, kar mu je bilo
vzetega." Povrni tedaj precej brez odla¬
šanja 1 Ali misliš, da ti bo to pozneje o
kakem drugem času ložej ? Oh, ne bo ti
ložej ne; zatorej ne goljufaj samega sebe!
Povračilo in odškodovanje odlašati je silno
nevarno zato, ker je življenje človekovo
kratko in negotovo, ter nestanovitno, kakor
kaplja na veji. Danes si še živ in zdrav,
jutri pa utegneš biti že mrtev. Danes
še utegneš povrniti, jutri ti morda že nič
več ne bo mogoče. Nekatere bolezni so
silno nagle. Mrtvoud te zamore kar na-
nagloma spraviti iz tega sveta v dofe°

341

večnost. Tudi kaka neprevidena nesreča
d utegne kar mahoma ugasniti luč živ¬
ljenja. Kako strašna nesreča bi pa za
le bila, ako bi moral s smrtnim grehom,
le je, s krivičnim in tujim blagom na
vesti, vstopiti se pred pravičnega Sod¬
čka, ki zapoveduje, vsakemu dati, kar
je njegovega! Ali pa mar hočeš, o kri¬
vičnik! na smrtno posteljo odložiti svoj
greh in vse povrniti? Oh na smrtni po¬
stelji utegne za te že prepozno biti!

Nek goljuf, ki je odkladal od danes do
Jetri, da poboljša svoje življenje, je na smrtni
Postelji poklical spovednika, da se spokori. Spo¬
vednik ga opominja, naj povrne in popravi, kar
J e  bil napravil krivice. Grešnik pa mu je odgo¬
voril tako-le: »Oh, je že prepozno!« In resnično
kilo je že prepozno!

Ali mar misliš krivičnik! na smrtni
Postelji naročiti tvojim dedičem, da po¬
vrnejo oni, česar ti nisi povrnil? To, to
je še le prav nevarno! Dediči se bodo
®ed seboj prepirali za tvojo dedščino;

342

na to, kar si jim sporočil, pa bodo po¬
zabili. Če ti vse svoje žive dni nisi škode
popravil, dasiravno ti je bila tvoja dolž¬
nost dobro znana, kako smeš pričakovati,
da bodo tvoji dediči tvojo zanemarjeno
dolžnost spolnili? Oni bodo dedščino vži-
vali, jo morebiti celo polagoma zaprav¬
ljali, pa poprej pomrli, predno bodo tuje
blago povrnili. Tudi oni bodo morebiti
na smrtni postelji svojim dedičem naro¬
čili krivico povrniti, kateri bodo pa ravno
tako malo svojo dolžnost spolnili, kakor
oni; in tako bo šel tvoj greh od rodu
do rodu in bo vse dediče ognjusil, ter
jih v nesrečno večnost spremil. Silno
nevarno je tedaj se zanašati, da bodo
dediči namesto tebe povrnili; povrni tedaj
sam popolnoma in brez odlašanja. Ali ti
morebiti praviš: Oh, jaz bi rad povrnil
ali umrl je tisti, kateremu sem škodoval;
ni mi tedaj mogoče povrniti. Močno žaluj,
da si tako dolgo časa odlašal povrniti,

343

da je umrl tisti, kateremu si bil povrniti
dolžan; ali on ima morda otroke, soro-
dovince ali dediče; njim tedaj daj, njim
povrni, kar si njemu ostal dolžan. Nikar
tudi ne reci: Sramujem se povrniti, ker
bi se izdal in zgubil poštenje in veljavo
pred ljudmi s povračilom. Lahko zamoreš
povrniti skrivaj, brez strahu, da zgubiš
poštenje in dobro ime. Daj spovedniku,
naj on na skrivnem poravna; ako pa ne
more biti drugač, naj tudi ti škoduje in
te boli: prvo in edino potrebno je, da se
znebiš greha, kar se zgodi le s poravna¬
njem storjene škode.

Poglej, dragi prijatelj! poglej v svoje
srce sedaj in vprašaj svojo vest, če imaš
bje kaj, kar ni tvoje po pravici. Če imaš
kaj krivičnega blaga, oh, usmili se svoje
uboge duše in reši jo težkega bremena,
da se ž njim obložena ne loči iz tega
sveta! Povrni in popravi vse, brez od¬
loga, če ti je le mogoče; če pa ne zamoreš

344

vsega povrniti, pa povrni vsaj toliko, ko¬
likor zamoreš; če ne moreš sedaj povr¬
niti, pa boš morebiti zamogel kmalu po¬
vrniti z obilnišo pridnostjo in varčnostjo.
Ako si pa v resnici tako ubog, da ne
moreš nič povrniti, vsaj imej srčno žalost,
da si s krivico Boga žalil in bližnjega
oškodoval, imej zaupanje v Boga, ter
ga prosi, da bi ti greh odpustil, pa tudi
pridno moli, da bi On poškodovanemu
nadomestil, kar mu sam pri vsi svoji
dobri volji nadomestiti ne zamoreš.

Osma zapoved Božja.

Prigovor.

Kako se bližnjemu vzeto dobro ime povračuje.

Dragi prijatelj! če si svojega bliž¬
njega opravljal ali obrekoval, si dolžan
mu s tem grehom odvzeto čast in ž njim
tudi na premoženji storjeno škodo povrniti,
če želiš odpuščanje svojega greha pri Bogu

345

zadobiti. Smem celo reči, da dolžnost
povrniti bližnjemu dobro ime ali pošte¬
nje, je še imenitniši in večji, kakor mu
povrniti na premoženji storjeno škodo in
sicer zarad tega, ker tvoj poškodovani
bližnji veliko ložej prenaša zgubo pre¬
moženja, kakor pa zgubo svojega po¬
štenja. Od spolnitve te dolžnosti te ne
more noben spovednik, celo rimski pa¬
pež ne odvezati, zato ker nihče ni go¬
spodar časti tvojega bližnjega; in ko bi
kateri spovednik tebe, kateri nočeš po¬
štenja bližnjemu povrniti, od greha od¬
vezal, bi Bog v nebesih te odveze ne
potrdil. Sv. Frančišek Salezijan to res¬
nico potrjuje z naslednjimi besedami:
»Kdorkoli je dobro ime bližnjega krivično
omadeževal, ga je dolžan povrniti; zakaj
s tujim blagom obložen ne more nihče
v nebesa priti, med vsemi časnimi do¬
brotami je pa dobro ime najvikši.“ Upam,
da ne dvomiš nad gotovostjo te dolž-

346

nosti; ali izvedel bi rad, kako ti je dobro
ime povračevati treba. Da ti ua to vpra¬
šanje odgovoriti zamorem, te moram po¬
prej vprašati, ali si bližnjega opravljal
ali obrekoval? Zakaj drugači mora oprav¬
ljivec in drugači obrekovalec svojo dolž¬
nost spolnovati.

1) Ce si, dragi prijatelj ! bližnjega
opravljal, si sicer resnico govoril ali brez
potrebe si njegove slabosti med ljudi raz¬
našal. Ti ne moreš bližnjemu tako po¬
štenja povrniti, da bi rekel: Kar sem od
bližnjega slabega govoril, ni resnično;
zakaj tako govorjenje bi bilo lažnjivo,
torej pregrešno. Hudobijo bližnjega izgo¬
varjati, tudi ni vselej varno, ker bi slabo
govorjenje ponavljavši nezaceljeno bliž¬
njemu vsekano rano vnovič odrl. Tedaj
najboljše storiš, da slabo stran bližnjega
zakriješ, ter njegovo boljšo razkriješ; da
njegovih pomot nič več v misel ne jem-
lješ, nasproti pa od njegovih dobrih del

347

in lepih čednost z navdušenjem govoriš.
Priložnost v to lahko dobiš. Če tudi na¬
ravnost ne poveš, kaj nameravaš, vtegneš
vendar le kakor ponameroma obrniti be¬
sedo na bližnjega, katerega si opravljal
in ga od boljše strani pokazati njim,
vpričo katerih si ga raznašal. Eno ali
drugo lepo lastnost boš gotovo našel na
njem. Popravi mu tedaj z opravljanjem
storjeno krivico s tem, da njegove dobre
lastnosti pripoveduješ, njegovo zasluženje
hvališ, njegove lepo čednosti povzdiguješ
in vse razglasuješ, kar dobrega in hvale
vrednega od njega veš. Tako bodo ljudje
Pri dobrih delih, ki jih od njega pripo¬
veduješ, pozabili njegova huda dela, ka¬
tera si jim bil poprej o njem pravil.
V prihodnje se pa skrbno varuj greha
opravljanja, ker vidiš, kako težko je bliž¬
njemu dobro ime povrniti, katerega si
mu bil z opravljanjem odvzel; raji le
kaj dobrega in lepega od njega govori,

348

kakor kaj hudega in ostudnega, raji mu
prizanašaj, usmiljenje in dobrote skazuj,
kakor neusmiljenje in škodoželjnost. Ce
te je bližnji razžalil, izgovarjaj ga in iz
srca mu odpusti razžaljenje. Eaji pred¬
nosti in lepe lastnosti poprej na bliž¬
njem zaglej, jih viši ceni in obrajtaj,
kakor sam nad seboj. Če slišiš, da drugi,
bodi si iz slabosti ali v naglosti in zmoti,
ali pa iz hudobne volje bližnjega raz¬
našajo, obirajo in opravljajo: nikar ne
bodi željen zvedeti kaj slabega, nikar ne
kaži dopadajenja nad takim govorjenjem;
izgovarjaj ga in če moreš, zanj se po¬
teguj. Pazi skrbno, da ti v prihodnje ne
bo nikdar kaka slaba beseda čez bliž¬
njega iz ust ušla in ko bi se še kateri-
krat s takim govorjenjem pregrešil, pri¬
zadevaj si, da ga boš nasprotno hvalil
in tako strup odvzel prejšnjim besedam.

2) Kaj ti je pa storiti, dragi prijatelj!
če si bližnjega obrekoval, to je, če si

349

lagal, ko si od bližnjega slabo govoril?
Prvič je potreba, da se podaš k vsem
tistim osebam, vpričo katerih si bližnjega
obrekoval in ne spolnil bi svoje dolžnosti,
ko bi obrekovanega bližnjega le izgovar¬
jal, ampak kar naravnost moraš povedati,
da si bližnjemu krivico storil, ker si laž-
njivo zoper njega govoril. Preklic te
vrste greha je silno težaven, vendar pa
pred osebami, ki so pobožne in bogo-
Ijubne, na svojem pravem mestu. One
dobro vedo, koliko je dobro ime vredno,
razven tega pa tudi do obrekovalca, ko
vidijo njegovo žalost in slišijo njegov
preklic, spoštovanja ne zgube. Drugače
pa je, kadar je vpričo hudobnih ljudi
obrekovanje treba preklicati. Pred take
ljudi stopiti in kar naravnost besedo pre¬
klicati, reklo bi se ogenj z oljem gasiti.
Ne boš ga pogasil, še bolj bo gorelo.
Take ljudi, ki obrekovanje radi poslušajo
in nad takim govorjenjem veselje imajo,

350

boš s takim preklicem le zdražil, slabih
misli od bližnjega jim ne boš iz srca
vzel; ker taki ljudje, sami hudobni, tudi
od druzih raji kaj hudega, kakor kaj
dobrega vrjamejo; sebi boš pa zamero
napravil, da te bodo zasmehovali in za¬
ničevali kot omahljivega in nestanovitnega
človeka. Po obstranskem potu boš pri
takih ljudeh ložej svoj namen dosegel.
Tako na primero ti ni treba vsega ob¬
rekovanja še enkrat ponavljati in zraven
pristaviti, da si se lagal, ko si tisto od
bližnjega govoril. Opomni raji sploh, kako
da neprevidni ljudje radi od bližnjega
hudo govore. Eeci, da si pri tem tudi
sam zapopaden in zadet in pristavi, da
si se bil spozabil, ter nad zapovedjo lju¬
bezni do bližnjega pregrešil in mu kri¬
vico storil, ker bližnji ni kriv tistega
greha, katerega si ga bil obdolžil. Ljudje
bodo kmalu spoznali, kaj misliš; se bodo
tvojega prejšnjega govor j en j a čez bližnjega

351

spomnili in v mili besedi, s katero go¬
voriš, preklic obrekovanja spoznali. Ka¬
kor si vedel poprej obrekovanje s takimi
zvitimi besedami ljudem dopovedati, da
so te radi in z veseljem poslušali: tako
si prizadevaj svoje besede sedaj, ko pre¬
klicuješ, s takim milim glasom izreči, da
bodo tvojo prisrčno žalost zarad storje¬
nega greha spoznali in usmiljenje s tabo
imeli. Ker pa sedaj lahko spoznaš, da
tudi pri najboljši volji obrekovanega bliž¬
njega ne moreš ali vsaj popolnoma ne
zarnoreš odškodovati, vsaj s tem zadostuj
razžaljeni Božji pravici, da vse oprav¬
ljanje in obrekovanje, ki se zoper tebe
godi, Bogu daruješ, ter voljno prenašaš
ko zasluženo šibo in potrebno pokoro.
Strah, da bi s preklicem obrekovanja še
hujši svojemu bližnjemu na časti ne ško¬
doval, ti zavezuje jezik. O tako vsaj Bogu
daruj, ali kakor zasluženo kazen voljno
pretrpi, kadar zveš, da je kak neusmiljen

352

človek zoper tebe hudo govoril ter mu
iz srca rad odpusti in si tako njegovo
jezo in sovraštvo v svoj dušni prid obrui;
v nebo poglej in reci: Prav se mi godi,
o Gospod! ti si pravičen in pravične so
tudi tvoje sodbe! Kolikrat sem hudo se¬
jal, sedaj od hudega hudo žanjem! Ka¬
men, ki sem ga vrgel, sedaj meni nazaj
na glavo leti! Sprejmi, o pravični Bog!
to moje trpljenje v majhno nadomestilo
za moje veliko zadolženje!

Kakor je tuje blago povrniti dolžan
ne le tat, ampak če tat ne povrne, je
povrniti dolžan tudi tisti, kateri je tat¬
vine deležen postal: ravno tako, če ob¬
rekovalec ne povrne bližnjemu odvzetega
dobrega imena, si povrniti dolžan ti, ka¬
teri si se obrekovanja vdeleževal, ali z
vprašanjem ali z dopadljivim poslušanjem
govorjenja o pregrehah bližnjega. Pa tudi,
če se takemu govorjenju nisi močno ustav¬
ljal, ko bi se bil ustavljati zamogel; ali

353

si celo po svojem stanu in zadevah po¬
sebno dolžnost imel za poštenje bližnjega
se potegovati. Postavim, ti, krščanski
°hok! si dolžan se potegovati za po¬
štenje svojih starišev; ti krščanski pod¬
ložnik 1 za svojo duhovsko in deželsko
gosposko.

3. Ali pa nisi, opravljivec in obre-
kovavec, nikdar oproščen od dolžnosti
Povrniti dobro ime svojemu bližnjemu?
~~ Ti, o opravljivec! si od te dolžnosti
oproščen takrat, kadar si o bližnjem tako
pregreho raznesel, katere ga je po¬
tem deželska gosposka krivega spoznala.
Opravljivec ali obrekovavec! ti si tudi
takrat oproščen od dolžnega preklica, če
J e  od tvojega greha že toliko časa pre¬
teklo, da so ljudje na tvoj govor in raz¬
neseno pregreho bližnjega že popolnoma
Pozabili.

S takim preklicem bi ljudi zopet
pregrehe opomnil, katero so bili že do

Duša spok. 23

354

celega pozabili. Milostljivi Bog ti bo
tudi tvojo pregreho odpustil, če jo srčno
obžaluješ, brez preklicanja svojega go¬
vora. Tudi takrat si oproščen, kadar si
od mesta svojega nekdanjega opravljanja
ali obrekovanja tako daleč odstranjen,
da ti ni mogoče na tisti kraj priti, kjer
si preklicati dolžan. Vendar zamoreš iz
dalnjega kraja obrekovanje tudi pismeno
preklicati. Tudi te ne veže dolžnost pre¬
klica takrat, kadar si popolnoma pre¬
pričan, da ti niso verjeli tisti, katerim si
slabosti ali pregrehe bližnjega dopove¬
doval.

V taki okoliščini si podoben tatu,
kateri je hotel krasti, pa ni zamogel-
Tudi si od preklica oproščen, če te je
obrekovani ali po krivem razneseni bližnji
od te dolžnosti sam oprostil. Vendar p a
nima nihče pravice koga od preklica
opravljanja ali obrekovanja oprostiti takrat,
kadar zguba njegovega dobrega imena

355

drugim ljudem škoduje, ali jim celo v
pohujšanje služi.

V vseh teh imenovanih okoliščinah
si, o nesrečni tat dobrega imena svo¬
jega bližnjega, od dolžnosti povračila po¬
štenja sicer oproščen, vendar pa nisi
oproščen takrat tudi od dolžnosti povra¬
čila škode, z obrekovanjem bližnjemu na
premoženji storjene. Od te dolžnosti niso
oproščeni celo dedi kakega obrekovalca.
Oni niso sicer dolžni dobrega imena
obrekovanemu povračevati, ali škodo z
obrekovanjem na premoženji storjeno so
mu dolžni povrniti. Zakaj, vedi, da z
obrekovanjem pogostoma bližnjemu škodo
storiš ne le na dobrem imenu, ampak
tudi na njegovem časnem premoženji.
Če le ono škodo na časti bližnjemu stor¬
jeno povrneš, na blagu storjene pa ne
povrneš, si le polovico svoje dolžnosti
spolnil, in tako povračilo pred Bogom ne
velja, in ti ne bo odpuščanja pridobilo.

23 *

356

Kako z obrekovanjem bližnjemu ne le na
dobrem imenu, ampak tudi na premoženji ško¬
dovati, pa tudi kako mu storjeno škodo po¬
vrniti zamoreš, boš slišal, o dragi prijatelj!
sedaj v naslednji resnični prigodbi: V neki vasi
na zgornjem Avstrijskem je živela pobožna šivilja
(mojškra), ki je, čeravno siromaška, vendar še
petletno hčerko svojega ranjcega brata edino s
šivanjem preredila. Dela je imela zmeraj za¬
dosti ; kar na enkrat pa se zmanjšujejo naročila,
in slednjič ne dobi od nikogar nobenega dela
več. Ni si mogla nič prislužiti, in torej izda vse
prihranjene solde. O kako ji je potem krvavelo
srce ob pogledu nedolžne hčerke, ko je tožila
zarad lakote, in prosila s povzdignjenima roči¬
cama grižljeja kruha! Ni ji ga mogla podati,
zakaj sama je gladu skoraj umirala. Slednjič
mora iti beračit. Trkala je na duri od hiše do
hiše, prosila in molila, pa le malokdo se J e
usmili in ji kak dar podeli, pa le z veliko ne¬
jevoljo in z bodečim očitanjem. Mislili so namreč
vsi, da ima strašno, nalezljivo bolezen, katero
je s pregrehami zadobila. Pa čez dolgo časa
še le zve uboga šivilja, zakaj da se je Ij u ^®
tako močno boje, ter so tako trdi do nje. K
njeni veliki sreči se je približalo leto 1846, ob

357

katerem se je zavoljo novo izvoljenega papeža
Pija IX. sveto leto obhajalo. Nekega dne je
opravljala imenovana reva v cerkvi v skritem
kotičku svoje molitve za odpustke, ter je prav
bridko jokala. Ravno se hoče potolažena z be¬
sedami spovednikovimi in okrepčana z molitvijo
domu vrniti, kar se ji približa župan občine.
Primši jo za roko pravi: »Uboga šivilja! velika
krivica se ti je zgodila od vse občine. Pa sedaj
je vse jasno, idi, beri sama!« Začudena gre in
vidi na črni tabli županove hiše, kamor so na¬
vadno uradna naznanila nabijali, pisanje, katero
je mnogo ljudi bralo. Bilo je pa to zapisano:
»Jaz podpisana spoznam z le-tem pisanjem pred
vso duhovnijo, da sem iz grde nevoščljivosti
obrekovala šiviljo J. in raztrosila o nji brez¬
božno laž, da ima skrivno, nalezljivo bolezen.
To laž in obreko očitno prekličem in za Božjo
voljo vse odpuščenja prosim. Ana Gaislova,
šivilja«.

Sedaj vsa potolažena domu gre, pa že na
Poti ji prinese dete nasproti majhen, pa težak
mošnjiček. »Mila tetka! reče sirotica, ne jokaj
več, jaz nisem več lačna. Med službo Božjo je
Potrkala neka žena na okno. Imela je oči za-
rudele, jokala je, in me prosila, naj ji odprem.

358

Dala mi je velik kos kruha, naj bi se najedla,
in ta-le mošnjiček vam dala. Težak je, zdi se
mi, da so kamnjički v njem. Tudi nisem vsega
kruha povžila, nekaj ga vam hranim«. Šivilja
odveže mošnjiček, kar zagleda same dvajsetice
v njem in pisemce, v katerem jo prosi omenjena
Ana Gaislova za Božjo voljo odpuščenja za
toliko obreko in želi, naj bi sprejela priloženih
50 goldinarjev za povračilo škode, ki ji je bila
s tem obrekovanjem storjena. Pobožna ženica
ji iz srca rada odpusti, denarjev si pa ne upa
obdržati, še le po dolgem prigovarjanji župa¬
novem si jih prilasti. Od sedaj je imela vedno
hrane pa tudi šivanja dovolj, ki so ji ga bili
dobri ljudje donesli. Spoznaj, dragi prijatelj! i z
te prigodbe, koliko hudega stori greh obreke;
spoznaj pa tudi, kako mora resnični spokornik
bližnjemu odvzeto čast, in tudi na premoženji
storjeno škodo povračevati.

Vedi tudi, da na premoženji bliž¬
njemu storjeno škodo zamoreš, če imaš
resnično voljo, popolnoma povrniti; na
časti storjene škode pa nisi v stanu tudi
pri najboljši volji popolnoma povrniti.
Zakaj pri vsem preklicu vendar na raz-

359

neseni osebi ostane vedno kak madež,
ker ljudje veliko raje obreki, kakor pa
njenemu preklicu verjamejo. Tudi veči¬
del ti ni mogoče pri vseh poslušalcih
preklicati, kar si od bližnjega slabega
govoril, ker obreka se silno hitro širi
med ljudmi.

Varuj se tedaj tega ostudnega greha
vsakdo, zlasti ti, o pobožni kristijan ali
kristijana! zato, da vsa tvoja pobož¬
nost ne bo od Boga zavržena; pa tudi
nikdar ne zahajaj med opravljivce in
obrekovavce. Če po nesreči kako obre¬
kovanje slišiš, stori to: Če tvoj pod¬
ložni opravlja ali obrekuje, ukaži mu,
da naj molči; če je tvoj vikši, prosi ga,
da naj molči; če je imenitnega stanu
opravljivec, pojdi če zamoreš iz pred
njegovih oči, če pa ne moreš oditi, pa
kaži na obrazu, da ga težko poslušaš.
Ravnaj se, o dragi prijatelj! po lepem
zgledu sv. Avguština, kateri je dal na

360

tablico zapisati naslednje besede: „Kdor
hoče opravljati, naj ne hodi k tej mizi!”
In ko nekega dne povabljeni opravljajo,
je Avguštin rekel: „Ali moram tablico
odnesti, ali pa morate vi jenjati oprav¬
ljati."

DRUGI DEL.

Prigovori in zgledi o sedmih poglavitnih
grehih.

O prvem poglavitnem grehu
napuhu.

Prigovor.

O pripomočkih napuha se varovati.

I. Ker je napuh prvi poglavitni
greh in korenina vseh drugih grehov;
ponižnost pa je prva in najpotrebniša
čednost in podlaga vseh drugih čednosti:
posluži se, dragi prijatelj! zvesto nasled¬
njih pripomočkov, da se napuha obvaruješ,
in si krščansko ponižnost pridobiš:

1. Da se napuha obvaruješ, pre¬
misli, da je napuh najhujši tat, kateri

362

ti vzame pri Bogu vse zasluženje tvojih
dobrih del; zakaj sv. Krizostom pravi:
„Ko bi bil kdo tudi največ dobrih del
storil, in si največ čednosti pridobil; če
se pa kaj malega zavoljo njih povzdiguje,
je vse zgubil, in je najubožniši in ne¬
srečnici človek." Besnica teh besedi se
razvidi iz naslednje prigodbe:

Samostanski vikši je šel z redovnikom sa-
motarca obhajat. Po obhajilu je pristopil tolovaj,
se je čudil svetosti sprednikovi, in je rekel: >0
ko bi bil jaz tak, kakoršen si ti!* Vikšemu
hvala dopade, ter reče: »Ti, veliki grešnik! se
ve, da bi bil srečen, ko bi bil meni enak".
Ko opatov spremljevalec te besede sliši globoko
zdihne, ter milo joka. Kmalo potem priteče po¬
nižni in skesani tolovaj, ter kliče: Sveti mož!
še mene spovej, zakaj spokoriti se čem, resnično
spokoriti! Opat se je tolovaja bal, ter jel hitrejše
stopati, da bi mu odšel. Toda tolovaj vedno
za njima hitro gre, ter kliče: Usmilite se ubozega
grešnika, usmilite se! Kar zadene tako močno
z glavo ob skalo, da je precej mrtev obležal.
Opatov spremljevalec to viditi, se je jel smejati.
Opatu se to čudno zdi, zatorej ga je vprašal,

363

zakaj je pred jokal, sedaj se pa smeje. Sprem¬
ljevalec odgovori: Slišal sem prej puščavnika
reči, da bi za tolovaja dobro bilo, ko bi bil
tako svet, kakor je on. Bolelo me je srce, da
je s takim ošabnim odgovorom vse zasluženje
dobrih del zgubil, zato sem jokal. Veselil sem
se pa smrti tolovajeve, ker sem videl, kako po¬
nižno se je obnašal, in slišal, kako milo je prosil
za spoved. To mi je dovolj vzroka misliti, da
ga je Jezus kakor desnega tolovaja na križu v
sveti raj sprejel.

Dragi prijatelj! da ne boš vsega za-
služenja svojih dobrih del zgubil, varuj
se, da ne boš nikdar zaradi ljudske hvale
svojih dobrih del opravljal.

2. Naj te varuje napuha tudi pre¬
mišljevanje, da se Bog prevzetnim zoper¬
stavi, ponižnim pa svoje milosti deli.
Prevzetni so bili angelji v nebesih, in
Bog jih je vekomaj zavrgel in v pekel
pahnil; prevzetni so bili prvi stariši v
raji, in so grešili, ter sebe in nas ne¬
srečne storili. Dragi prijatelj! če se na¬
puha ne varuješ, boš gotovo tudi ti

364

grešil. Sv. Anton puščavnik je videl ves
svet s satanovimi mrežami preprežen,
da bi duše vanje lovil. Pri tem pogledu
je ves prestrašen zdihoval, rekoč: „0
moj Bog! kdo bo tem mrežam srečno
odšel?“ Na te besede je dobil odgovor:
„Anton! le ponižni jim bo odšel." Dragi
prijatelj! če želiš, da te Bog s svojo mi¬
lostjo v skušnjavah podpira jih srečno
premagati, varuj se skrbno napuha; sicer
se bo tudi pri tebi potrdila resnica pri¬
govora, kateri pravi: „Napuh gre pred
padcem!“

3. Da se napuha obvaruješ, pre¬
misli dalje, kako lepe zglede ponižnosti
so ti dali: Jezus, Marija Devica in svet¬
niki Božji. Jezus Kristus je bil tako po¬
nižen, da ni bil pokoren le svoji materi in
sv. Jožefu, ampak celo grešnikom, svojim
morilcem. Premisli Marijino ponižnost,
katera se je takrat deklo Gospodovo ime¬
novala, ko je bila za mater Božjo izvoljena.

365

Iz-med mnogih zgledov ponižnosti, katere
so nam svetniki dali, premisli zgled ponižnosti
sv. Janeza imenovanega Ponižnega. On je bil
plemenitega rodu, in si je z orožjem v bojih
veliko hvalo pridobil. Ali ko nekega dne po
pridobljeni hvali ves vesel domu gre, ga sreča
pobožen duhoven, ter mu reče: »Kaj imaš od
tega bojevanja? Z vsem trudom in trpljenjem
si nisi nič pridobil, kakor nekoliko prazne časti!«
Te besede so ga tako pretresle, in mu vse hva¬
lisanje tako pristudile, da je začel sovražiti
napuh in lišp, ter je sklenil le za Boga se
vojskovati. On da bolnišnico za uboge sozidati,
postane menih, ter neizrečeno ljubeznjivo in po¬
nižno ubogim bolnikom streže, jim roke in rane
poljubuje, in mrliče sam k pogrebu nosi. Na
golih tleh leži on, ubožci pa počivajo na nje¬
govih posteljah. Če se mu otroci ah odraščeni
posmehujejo, je on tega vesel. Šel je nekikrat
s tovarišem memo delavcev, kateri so ju zasra¬
movali; tovariš beži pred zasramovalci, Janez
pa postoji, jih z veseljem posluša, ter prosi,
naj še močnejše zasramujejo zanikrnega Janeza,
vsega zaničevanja vrednega grešnika. Svojemu
nekdanjemu služabniku, potem pa soredovniku
v samostanu obleko in čevlje snaži. Zavoljo

366

tolikega poniževanja je bil imenovan Janez
Ponižni.

O kolika ponižnost! Ali ne boš ves
ponižen rekel, če te zglede ponižnosti
premišljuješ- O kako ponižni ste bili vi,
kako napuhnjen sem pa jaz!

4. Da se boš napuha obvaroval, pre¬
misli tudi nečimernost tistih stvari, za¬
voljo katerih se hočeš napihovati. Zakaj
si ošaben? Morebiti zavoljo svojega obil¬
nega posestva in bogastva ? Ali premisli,
da ti na zadnje od vsega posestva ne bo
nič več ostalo, kakor največemu revežu,
namreč majhna hišica iz nekaterih desek
izbita! Morebiti si ošaben zavoljo svoje
telesne lepote in lepih oblačil? Ali glej>
tvoja lepa glava in žarno lice bo ravno
tako obledelo, ko največe pokveke! Ozri
se po gomilah, poglej mrtvaške kosti,
ali moreš razločiti, katere so bile lepega,
katere pa pokvečenega trupla in ostud¬
nega obraza? Brez razločka vse skupaj

367

počivajo. Morebiti si ponosen zavoljo
krasne hiše, v kateri sedaj stanuješ. Da
boš spoznal, kako nespametno je, zavoljo
tega se povikševati, premisli naslednji
zgled:

Prevzeten gospod da najlepšo hišo sozi-
dati, povabi svoje prijatelje na pojedino in jim
reče: Poglejte, nič mi ne manjka k moji sreči!
Prilizovalci ga hvalijo, kakor najsrečnejšega člo¬
veka, ali dober prijatelj mu reče: »Meni se zdi,
da vam v lepi hiši nekaj manjka, in da morate
neko vrzel zadelati, da hote popolnoma srečni.«
Gospod začuden vpraša: »Katero vrzel?« Pri¬
jatelj reče: »Hišna vrata so, skozi katere vas
bodo kmalo na pokopališče nesli, in takrat bote
mogli vse posestvo in lepo hišo drugim ljudem
zapustiti.« Gospoda so te besede tako ganile,
da je kmalo vse posvetne dobrote zapustil.

Spomni se, dragi prijatelj! pogostoma
zato, da se napuha obvaruješ 1. da napuh
je tista pregreha, katera ti vse zaslu-
ženje dobrih del odvzame, 2 .  ti vse mi¬
losti Božje odvrne, 3. s katero zgledom
Jezusa, Marije Device in drugih svet-

368

nikov najbolj nasprotuješ, in 4. zavoljo
katere tudi najbolj pozabiš na svoj konec,
namreč, da prah si in prah boš.

Ker sedaj lahko spoznaš, dragi pri¬
jatelj ! da imaš mnogo vzrokov se napuha
varovati, in za krščansko ponižnost si
prizadevati; in da z nobeno drugo pre¬
greho Boga toliko ne žališ, kakor z na¬
puhom ; nasproti pa tudi z nobeno drugo
čednostjo Boga toliko ne počastiš, kakor
s ponižnostjo, zatorej reci: Proč z vsako
baharijo, proč z lastnim štimanjem; po¬
nižen hočem biti v prihodnje, kolikor mi
bo mogoče; zakaj saj vem, da čem bolj
se ponižujem, tem več milosti prejmem,
tem višej se povzdigujem proti nebesom,
kjer prevzetnost prostora nima, ampak
ljubeznjiva ponižnost najlepši krono za
plačilo ima.

369

O drugem poglavitnem grehu
lakomnosti.

Prigovor.

O pripomočkih se obvarovati lakomnosti.

Dragi prijatelj! na prvo ti moram
povedati, kdo da je lakomen, da boš
vedel, ali si lakomen ali ne. Lakomen
si, kristijan! 1. če imaš velike ali ne¬
zmerne želje po blagu in denarjih, in
več imeti želiš, kakor potrebuješ; 2. la¬
komen si tudi, če si zavoljo časnega pre¬
moženja preveč skrben in zavoljo njega
zelo nepokojen; 3. lakomnik si, če za¬
voljo želj po denarjih svoje krščanske
dolžnosti opuščaš, ali celo ljudem krivico
delaš. 4. Lakomnik si poslednjič, če z na¬
pačno ljubeznijo denarje in blago ljubiš.

Ako le eno navedenih znamenj la¬
komnosti na sebi zapaziš, si skopuh in
lakomnik. Da se v prihodnje tega greha
obvaruješ, pokazati ti hočem njegovo
Duša spok. 24

370

ostudnost in tudi pripomočke, s katerimi
se ga obvaruješ. Da boš spoznal, kako
ostudna pregreha je lakomnost, dobro
premišljuj:

1. Kako močno jo Bog sovraži. To
je gotovo, da Bog tiste grehe najbolj
sovraži, zavoljo katerih čez ljudi izrekuje
svoje r gorje“. In med temi je v prvi
vrsti lakomnost. „Gorje vam,  pravi po
preroku Izaiju, ki hišo s hišo  sti¬
kate, in njivo z njivo sklepate
do zadnjega prostora - *  (5, 8.), ki
revežem vse pobirate, da hočete vse sami
pograbiti in imeti. Kristus pa pravi:
„Gorje vam bogatini, zakaj svoje ovese-
ljenje že imate." Luk. 6, 24. To je: Gorje
vam, ki vso srečo in vse veselje le v po¬
sestvu denarjev in posvetnega premoženja
iščete! Zakaj pa Bog ravno lakomnikom
z večnim „gorje" žuga? Zato, ker oni
največo zapoved krščanske vere, namreč
zapoved ljubezni najbolj prelomljujejo.

371

Oni nimajo niti iskrice ljubezni Božje v
svojem srcu; njihovo srce ni na Boga
navezano, ampak ie na denar, katerega
ljubijo in molijo kot svojega boga; zato
tudi sv. apostelj Pavel lakomnost narav¬
nost malikovanje imenuje. Kol. 3, 5.

Taka lakomnica in malikovalka je bila
neka vdova, ki je imela veče veselje nad svojimi
zakladi, kot nad Bogom; je več skrbela, da bi
svojega bogastva ne zgubila, kakor da bi ob
nebesa ne prišla; ali kaj se je zgodilo? Ona
je zgubila obedvoje: svoj zaklad in Boga. To
se je tako-le godilo: Dasiravno je bila zdrava,
in so ji njena opravila pripustila Bogu goreče
služiti in pogosto k sv. maši hoditi, je vendar
te dolžnosti kristijanske zanemarjala, ker bala
se je, da bi ji utegnili med Božjo službo tatovi
vse dragocenosti iz zlata, srebra in tančice po¬
krasti. Bil je ravno praznik posvečevanja vseh
cerkev. Pobožni verniki so v velikih trumah
šli k Božji službi. Le sama ta bogata vdova je
doma ostala, ter svoj zaklad varovala. Ko je
vse po ulicah utihnilo, sta dva razbojnika pri
stranskih vratih v hišo vlomila, nesrečni ženi
vrat prerezala, celo hišo oropala, ter z obilnim

24 *

372

ropom odšla. Sosedje to viditi, so rekli: Ako
bi bila danes z nami v cerkev šla, bi bila sicer
premoženje zgubila, ali njeno življenje bi bilo
ohranjeno.

Kakor pa lakomnik nima ljubezni do
Boga, ravno tako nima tudi ljubezni do
svojega bližnjega, in zato mu Bog z »gorje 11
žuga. Kak drugi tudi najhudobnejši člo¬
vek ni tako trdega in neusmiljenega
srca do revežev, kakor je lakomnik. Kako
pa tudi zamore lakomnik svojega bliž¬
njega ljubiti, ko še do samega sebe no¬
bene ljubezni nima? Če si ti, o kristijan!
nesrečen lakomnik, si v stanu največega
ubožca gledati in njegove najbolj gib¬
ljive besede poslušati, ko te v Božjem
imenu daru prosi, in ti mu ga s trdimi
in bodečimi besedami odrečeš. Naj ti ravno
pred oči stopi uboga sirota vsa medla;
naj se pred tvoj neusmiljeni obraz pri¬
kaže nesrečna mati spremljana od svojih
otrok, kateri imajo vse blede in od velike
prestane lakote upadle obraze, in skoraj

373

že lakote pojemajo, naj se še tako močno
jokajo in te v Jezusovem presvetem imenu,
da, zavoljo njegovih peterih sv. krvavih ran
usmiljenja, miloščine ali denarja le na po¬
sodo prosijo: vse je zastonj vsaka mila
prošnja je od tebe zavržena. Oe si ostuden
skopuh, boš izgovarjal svojo neusmiljenost
s hudo letino, z veliko draginjo; vpil in
kričal boš, da tudi ti nisi v stanu od same
Božje besede živeti, da si skoraj že po¬
lovico svojega premoženja med nadležne
berače zastonj razmetal; se boš pridušal
in preklinjal, ali pa prosilcem kot grdim
lenuhom in potepuhom z žandarji pretil,
ako se še katerikrat predrznejo v tvojo
hišo stopiti. Kar pa pri tebi nobena prošnja
v Jezusovem presvetem imenu ne opravi,
to pa prav lahko opravi srebrni denar,
dragocena obleka, veliko vredno orodje,
živina, vrt ali njiva, ki se ti zastavi. O
ponudbi denarja ali zastave se precej začne
tvoje ledeno srce tajati in mehčati, jezik

374

tvoj, poprej tako len in okoren, se od samih
vprašanj ožuli, ali je gola resnica, kar si
ravno slišal, noge tvoje prej lesene, po¬
stanejo sedaj gibčne in urne, in roke tvoje
sedaj že po ključih segajo, da bi za denar
in za gotovo poroštvo dale, kar v Božjem
imenu niso hotle dati. Ali pa misliš, dragi
prijatelj! da se je lakomnik v trenutku spre¬
obrnil, in iz neusmiljenega skopuha na
enkrat kot bi z očmi trenil, postal usmiljen
Samarijan? O močno se motiš, če to misliš!
On hoče od posojenega denarja velik do¬
biček za-se imeti; zato bo vsak teden tvoj
dolg pri njem rastel, in o gorje ti! če mu
nisi v stanu o izgovorjenem roku dolga pla¬
čati. Z nobenimi še tako močno ginljivimi
besedami ga ne boš mogel preprositi, da
bi še nekoliko časa s tabo in s tvojimi
otroci usmiljenje imel, in vas vseh po svetu
ne pognal. On bo hotel plačan biti, in če
ga ne boš mogel plačati, te bo tožil pri
gosposki, da te bo skoraj do nazega slekel,

375

ti bo vse hišno orodje, vso živino, vse
polje, celo očetovo hišo prodal, in ne bo
se zmenil ne tvojih postaranih starišev,
ne tvojih medlih otročičev, ne za smrt
bolnih starcev, ter bo tebe z vso tvojo
družino po širokem svetu pognal.

Tak neusmiljenec je bil nek kmet na Kranj¬
skem. Andrej, posestnik dobre zemlje in mlina,
je mošnjo polnil v dobrih in slabih letih. V
dobrih je veliko prideloval, v slabih pa v mlinu
veliko zaslužil in drago prodajal. Sleherno pri¬
liko je porabil, kak dobiček vjeti, naj bo lepo
ali grdo. Ko je bila 1817. leta huda lakota, je
žito drago prodajal; ko ga je pa prišel sosed
treh bokalov ječmena na posodo prosit, da bi
svojo družino preživil, ni dobil za pošteno vra¬
čilo, za gotov denar bi bil pa dobil, ko bi ga
bil imel. (»Zg. Dan.« 1. 1861.)

2. Ker neskončno dobrotljivi in usmi¬
ljeni Bog lakomnost hudo sovraži, go¬
tovo želiš, dragi prijatelj! se je varovati.
Da se je obvaruješ, misli na smrt.

S tem spominom je hotel cesar Konstantin
lakomnika poboljšati. Ko je videl imenitnega

376

moža z veliko željo si nabirati pozemeljskih za¬
kladov, ga je prijel za roko ter mu rekel: »Kako
daleč bodo vendar tvoje želje še segale?« Potem
je pomeril s sulico velikost človeškega telesa
na tleh, je položil sulico na tla in rekel: »Ce
si tudi vse pozemeljske zaklade pridobiš, če
tudi vse dežele in kraljestva pod svojo oblast
spraviš, vendar poslednjič ničesar ne boš za-se
ohranil, kakor ta kratki prostor, ki sem ga
ravno odmeril, če boš le še ta mali prostorček
dobil.«

Tudi ti, o kristijan! premisli, kadar
te lakomne želje trpinčijo, kako dolgo
časa da boš svoje zaklade imel? K večemu
do smrti, zakaj to resnico gotovo potrdiš,
da ti bo smrt vse posvetno odvzela. Ce
boš imel tudi cele kupe denarjev, smrt
ti ne bo le enega solda pustila; če boš
imel še tako lepe hiše in njive, smrt ti
ne bo pustila druzega, kot malo hišico
iz nekaterih desek, in toliko prostora v
zemlji, da bo zamoglo tvoje mrtvo truplo
v nji ležati in trohneti. Ne bodo ti po¬
ložili tvojega zlata in srebra pod zglavje,

377

ko te bodo v ozko leseno skrinjico po¬
ložili. Nič vsega tega, karkoli si sebi pri-
varoval, prigoljufal, pravično ali krivično
pridobil, zavoljo česar si se potil, se
trudil, kar si memo vsega ljubil, in kot
svojega malika častil: prav nič tega ne
boš vzel v večnost seboj, vse to boš mogel
na zemlji pustiti, ko ti bodo tvojo posteljo
pod zemljo postljali. ČJe si denar in blago
dosihmal še tako skrbno hranil, je bila
tvoja hiša še tako trdna, so bila njena
vrata tudi železna in na njih najmočnejše
ključavnice in pahi, če si ga hranil tudi
v železnih shrambah, in sam pri njem
noč in dan stražil: predrznemu roparju
— smrtnemu koscu ni noben zid pre¬
visok, nobena hiša pretrdna, nobena vrata
premočna, noben čuvaj prestrašen, da bi
do njega ne mogel in tebe od tvojega
fflamona proč ne odpeljal. Vse tvoje
prošnje bo ta neusmiljeni ropar, to je
smrt, zavrgla.

378

Pišejo o nekem velikem bogatinu, ko je
bil prav blizo smrti, si je dal na posteljo pri¬
nesti mnogoterih srebrnih in zlatih posod, ki
si jih je bil dal malo poprej izdelati po naj-
novejši šegi. Gleda in gleda jih z debelimi očmi,
jih tiplje z poželjivimi in trepečimi rokami in
začne tako-le govoriti: Glej, moja duša! glej,
kaj ti obljubim in se boš veselila. Ako me ne
zapustiš, ti bom dal še več, veselje, kratkočase,
gostarije, plese in karkoli si moreš poželeti. Ker
pa vidi, da mu smrt le pritiska in ga sili umreti,
pristavi in reče: Ker me ne poslušaš in me le
hočeš zapustiti, pojdi k satanu! S takim ne¬
čednim izročenjem svoje duše je sklenil bogatin
svoje lakomno življenje.

Sedaj, ko sem ti povedal, o lakomni
kristijan! kak majhen prostorček je 7
zemlji za tvoje truplo odločen, ti moram
še povedati, kako prebivališče je odločeno
tvoji duši potem, ko se bo od telesa
ločila. Duša tvoja, ki je v življenji ve¬
selje vživala nad pogledom lepih in dragih
reči, bo po smrti obsojena v večno temo,
v večni ogenj, v večno revščino, kar ti

379

sv. apostelj Pavel z naslednjimi besedami
spriča: „Ne lakomniki, ne pijanci, ne
preklinjevalci, ne tolovaji ne bodo Božjega
kraljestva posedli." 1. Kor. 6, 10. To
resnico spriča tudi Jezus s priliko od
bogatinca in revnega Lazarja. Bogatinec,
ki je ubozega Lazarja brez pomoči pustil,
je bil po smrti v pekel pokopan. Tam,
v kraji trpljenja, je povzdignil svoje oči
proti Abrahamu, in ga prosil, da bi mu
poslal Lazarja, ki bi svoj prst pomočil v
vodo in bi ž njim mu ohladil plameči
jezik; pa ni bil uslišan. Luk. 16, 20—26.

8. Dasiravno se lakomnik silno težko
spreobrne, in to zaradi tega, ker on vedno
trdi, da ni skopuh, da je le varčen, da
tisti ljudje niso miloščine vredni, katerim
je ne deli, da drugi ljudje ravno tako
ravnajo, kot on, kateri kaj pridobiti ho¬
čejo: vendar ti hočem, o kristijan! češi
nesrečen lakomnik, še prav zdaten pri¬
pomoček svetovati, s katerim se tvoje

380

trdo srce omehčati zamore; in ta je: dajaj
rad ubogajme. Marsikateri je z miloščino
omečil si srce, in lakomnost se ga ni
prijela, ali če se ga je že lotila, zapu¬
stila ga je zopet. Ako boš, o dragi pri¬
jatelj ! usmiljen do ubozih, boš rad revnim
pomagal, cerkve zaljšal: ne boj se grde
lakomnosti. Da boš pa usmiljen do ubozih,
spomni se, da bo Jezus, ko bo prišel
sodit žive in mrtve, rekel izvoljenim:
„Lačen sem bil, in ste mi dali jesti;
žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec
sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag
sem bil, in ste me oblekli; bolan sem
bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil,
in ste k meni prišli." Mat. 25, 40. Ce
ti je Bog dal obilno premoženja, nikar
svojega srca nanj ne navezuj, ne bodi
nečimern v svojem prebivališču, ne pre¬
vzeten in ošaben v svoji obleki, ne kri¬
vičen v družbi s svojim bližnjim: temveč
od svoje obilnosti rad podeli svojim ubogim

381

bratom in sestram, ali pa za zaljšanje Go¬
spodove hiše in njegovega altarja. Bodi
pri vsi svoji obilnosti ubog v duhu, in
časno in večno boš srečen. Ne ljubi pre-
silno časnega blaga ali denarja, zakaj bo¬
gastvo je trnje bodeče, ki zbada in rani,
ko se nabira, zbada in rani, kadar se
brani, najbolj pa zbode in rani, kadar
se zapustiti mora.

Dragi prijatelj! varuj se lakomnosti,
ker veš, da jo Bog hudo sovraži, in v
večnosti s peklenskim ognjem kaznuje.
Premisli, da te Jezus Kristus ne bo pri
sodbi poprašal, koliko premoženja si svojim
deležem zapustil, ampak koliko dobrih
del in lepih krščanskih čednosti si za
nebesa si pridobil. Če si bil v življenji
reven ali bogat, to te ne bo po smrti
ne pogubilo, ne zveličalo; ampak le dobra
dela so tisti zaklad, katerega ti molj in
rja ne sne, in tatje ne izkopljejo in ne
ukradejo, in s katerimi si zamoreš nebesa

382

kupiti. »Iščite najpoprej in pred vsem
drugim nebeškega kraljestva in njegove
pravice, in vse drugo vam bo privrženo",
pravi Jezus Kristus.

O četrtem poglavitnem grehu
nevoščljivosti.

Prigovor,

O pripomočkih se obvarovati nevoščljivosti.

Gotovo želiš, dragi prijatelj! se ostud¬
nega in škodljivega greha nevoščljivosti
iznebiti ali se ga obvarovati. Da se bo
to zgodilo, premišljuj pogostoma, kako
neizrekljivo ostuden in strašen je ta greh,
kako zelo se po tem grehu od Jezusa
odločiš, ki je vse ljudi ljubil, in kako
močno si podoben peklenskemu satanu,
ker zavoljo njegove nevoščljivosti je prišel
greh na svet. Sprašuj pa tudi skrbno
svojo vest, da spregledaš, ali se je ne-

383

vošeljivost v tvojem srcu že vgnezdila,
ali pa se samo nagnjenje do nje v njem
vnemati začenja. So nekatera znamenja,
po katerih spoznati zamoreš, ali si ne¬
voščljivec ali ne. Nevoščljivec si, če nimaš
prave ljubezni do svojega bližnjega, na
primero, če nisi odkritosrčen, ampak se
potuhnjeno proti njemu obnašaš, ga s pri¬
jaznim očesom ne pogledaš, ga z jezikom
rad prisekuješ, ga v srcu sovražiš, in mu
z veseljem kaj žalega storiš. Nevoščljiv
si tudi, če bližnjega rad obrekuješ ali
opravljaš zato, da ga na časti oškoduješ,
ga pri njegovih vikšili počrniš, mu lepe
lastnosti odrekuješ in slabe pripisuješ.
Nevoščljivec si, če rad o njem pripo¬
veduješ, da je slaboumen, hudoben ali
skop; če je rokodelec, praviš, da svoja
dela slabo izdeluje; če je prodajalec,
praviš, da ima slabo blago (robo); če
slišiš, da ga ljudje hvalijo, te tvoje srce
zaboli; in iz tega namena, da bi njegovo

384

pohvalo zmanjšal, ali mu jo popolnoma
odvzel, začneš takrat, ko ga drugi ljudje
hvalijo, njegove resnične ali neresnične
ter izmišljene slabosti razodevati. Ne¬
voščljivec si poslednjič tudi, če svojega
bližnjega radovoljno poškoduješ, n. pr.
če se brez potrebe ž njim pravdaš ali
ga tožiš ; mu očitno ali skrivaj z veseljem
kako škodo nakloniš, ter si vselej ža¬
losten, če ga srečnega, vesel pa, če ga
nesrečnega vidiš. Vsa ta znamenja te
prepričajo, da si ostuden nevoščljivec;
zakaj, ko bi nevoščljivec ne bil, bi se ne
veselil svojega bližnjega nesreče in ne
žaloval pri njegovi sreči.

Če iz navedenih znamenj spoznaš,
dragi prijatelj! da si že sedaj vdan ne¬
voščljivosti, ali da utegneš v kratkem času
grd nevoščljivec postati; posluži se na¬
slednjih pripomočkov, da se ali poboljšaš,
ali tega greha obvaruješ.

385

1. Prvi pripomoček, katerega ti pri¬
poročim, je ta: Premišljuj prav pogostoma
vprvie ostudnost potem pa škodljivost
greha nevoščljivosti. Ali je pa nevoščlji¬
vost v resnici ostudna pregreha? Njeno
ostudnost lahko razvidiš iz tega, ker je
satanova pregreha, zakaj sv. pismo pravi:
„Zarad satanove nevoščljivosti je prišel
greh na svet/ Nevoščljivost je pa tudi
zato ostudna, ker je mati mnogo drugih
grehov, zakaj sv. Avguštin pravi: „Ne-
voščljivost je Abelna ob življenje pri¬
pravila, je Jožefove brate zoper lastnega
brata razkačila, je Danijela med divje
oroslane vrgla; nevoščljivost je tudi na¬
šega Odrešenika Jezusa Kristusa na križ
pripravila/

Nevoščljivost pa ni le samo ostudna,
ampak je tudi silno škodljiva pregreha.
Neumen je, kateri se ji vda, zakaj druge
pregrehe vsaj nekoliko, dasiravno prav
slabe koristi prineso človeku, kateri jim

Duša spok. 25

386

je vdan; ali nevoščljivost nikoli nobene
tudi najmanjše koristi ne nakloni človeku
nevoščljivemu, ampak le škodo mu pri¬
nese za dušo in telo, za časno in večno
življenje. Tako na primero si pridobi na-
puhnjenec včasih nekoliko prazne časti;
lakomnik denarja; nečistnik mesene slad-
nosti; ali kateri dobiček imaš ti, o ne¬
voščljivec! od svoje strasti? Celo nobe¬
nega dobička nimaš; nasproti imaš pa
prav občutljivo nesrečo. Dobro premisli,
o nevoščljivec! naslednje resnice: Ti bi
lahko zadovoljno in srečno na svetu živel;
zakaj dobrotljivi Bog ti je toliko časnih
dobrot podelil, kolikor jih za-se in za
svojo družino potrebuješ. Ali tega, kar
ti je Bog dal, nočeš ne videti, ne čislati;
ti le vedno svoje oči obračaš na posestvo
svojega bližnjega in vsak pogled njego¬
vega bogastva in njegove sreče je za-te
bodeč trn, kateri tvoje srce zbada in rani.
in je težek kamen, kateri ti na srcu lezi.

387

To resnico potrdi sv. Jeronim s temi be¬
sedami: „Zavid tistemu, ki mu služi, le
nepokoj, žalost in skrbi dela.“ Ti, dragi
prijatelj 1 bi lahko dolgo časa in veselo
na svetu živel; ali po besedah modrega
Siraha 30, 20 tebi nevoščljivost, kateri
si vdan, dni tvojega življenja krajša, in
te prezgodaj postara. Ali imaš vendar
kak dobiček od tega, ker žaluješ pri sreči
svojega bližnjega? Prav nobenega do¬
bička nimaš; ker tvoj bližnji vkljub tvoji
nevoščljivosti ravno tako srečen ostane,
kakor ga je Bog naredil. Ali imaš pa
kak dobiček, ker žaluješ zavoljo časti,
katero tvoj bližnji ima? Nobenega do¬
bička nimaš; ker tvoj bližnji ravno tisto
čast vživa, katero mu je Bog dal; ti boš
pa vso čast pri ljudeh zgubil, kakor hitro
bodo nad tabo nevoščljivost zapazili. S
čim te bo pa pravični in sveti Bog zarad
tvoje nevoščljivosti že na tem svetu ka¬
znoval? S tem, da bo dal od tebe zavi-

25 *

388

danemu bližnjemu še večo srečo, tebi bo
pa dal zaradi tvojega zavida večo nesrečo.
To resnico potrdi sv. pismo, ki pravi, da
Bog ravno zavoljo tega nekatere ljudi
nesreče obvaruje, in jim srečo da, ker
jim kak nevoščljivec nesrečo privošči.
Prip. 28, 22 .  in 17, 18.; nasproti pa
nevoščljivca ravno zaradi njegove strasti
pravični Bog časno in večno kaznuje.
Zavoljo tega te svarim in ti rečem: Be
zaviduj, zavidni prodajalec in rokodelec!
ljudi svojega posla, in Bog jim bo dal
zato še večo srečo pri kupčiji in roko¬
delstvu; tebi bo pa nesrečo poslal; le
zaviduj, zavidni kmet! svoje sosede zaradi
lepili poljskih pridelkov, in sveti Bog bo
zato tvoje polje preklel, tvojega bližnjega
polje bo pa blagoslovil; le koplji, ne-
vošljivec! svojemu bližnjemu jamo, pa
boš sam vanjo padel. Kaj čaka pa ne¬
voščljivca v večnosti? Večno pogubljenje,
kar priča sv. pismo, ki pravi: „Nevošč-

389

Ijivci ne bodo nikdar Božjega kraljestva
posedli." Ali ko bi Bog tudi nevoščljivca
v nebesa vzel; on bi v nebesih žalosti
umrl, ko bi gledal, koliko dobrega drugi
izvoljeni vživajo, ker bi on rad vse sam
imel, drugim bi pa nič dobrega ne pri¬
voščil. Ravno zavoljo tega ne smejo ne¬
voščljivci v nebesa priti, pravi sv. Vin¬
cencij Fereri.

2. Premisli, da Bog deli svoje da¬
rove po svoji večni modrosti. Morebiti
je to tvoja naj veča sreča, kar za nesrečo
imaš, in ti bo pomagalo v nebesa priti;
tisto pa, kar za srečo imaš, in kar svo¬
jemu srečnemu bližnjemu zavidaš, ko bi
Bog tebi dal, bi bila tvoja največa ne¬
sreča, in bi ti pomagalo v pekel priti.
Tako na primero: Ti želiš s kako osebo
v zakon stopiti; ali kako dobro službo
dobiti. Ko bi Bog tebi dal, česar ga
prosiš in svojemu bližnjemu zavidaš: bi
z zaželjeno osebo zakonsko sklenen imel

390

pravi pekel že na svetu; močno bi želel
skoraj s smrtjo nje rešen biti, in bi uro
svoje zakonske zaveze že v življenji in
morebiti tudi po smrti v peklu vekomaj
preklinjal. Dobra služba, katero zadobiti
želiš: bi tebi morebiti mnogo zopernosti
naklonila in življenje grenila ter krajšala.
Tebe je Bog postavil v revni stan, drugim
je pa odmeril bogastvo. Kaj, ko bi bil
dal unemu revščino, tebi pa bogastvo?
Ali bi ti svojo srečo zmerno vžival? ali
bi bogastvo modro rabil sebi in drugim
v prid? Privošči bližnjemu njegovo srečo
in bodi zadovoljen s tem, kar ti je od¬
ločil Bog sam. Ako bi ti bogat bil, lahko
bi ti bogastvo mnogo skrbi navleklo: te
vsega posvetnega, prevzetnega, napuh-
njenega in nečistega storilo, da bi s temi
ali drugimi grehi Boga žalil in svojo
dušo pogubil.

Premisli, dragi prijatelj! lep zgled svete
Olimpije, device. Cesar Teodozij ji je vse njeno

391

nezmerno veliko premoženje vzel; ali ona tega
silno vesela se mu z naslednjimi besedami za¬
hvaljuje: Ti, o gospod! si mi milost dodelil,
kakoršno bi mi bil le kak sveti škof dodelil;
ker si me bogastva rešil, si me s tem rešil
mnogo velikih časnih skrbi in natančnega od¬
govora, katerega bi bila morala Bogu dati zarad
rabe svojega premoženja. Da bo moje veselje
popolnoma, prosim te, nikdar mi ga ne po-
vračuj, temveč ga raji vsega razdeli med uboge.
Ko bi bila jaz sama to dobro delo storila, bi
bila morebiti zaradi nečimurne hvale pri deljenji
miloščine pri Bogu vse zasluženje zgubila; ko
bi bila pa bogastvo sebi prihranila, bi bila pri
preveliki skrbi za časno premoženje lahko vso
skrb za večne dobrote zanemarjala. Želim pa
v prihodnje le Boga in večnih dobrot iskati.

Ti, dragi prijatelj! si bolehen. Ne
zavidaj drugim ljudem čvrstega zdravja.
Kdo ve, ako bi ti zdrav in trden bil,
kako hudobno in razuzdano bi živel?
Tvoja bolehnost je tista sveta moč, ki
te na poti čednosti ohranja. Kadostni
dnevi bi ti bili zapeljivi in pogubljivi.
Bodi tedaj z Božjo previdnostjo vselej

392

zadovoljen in ostudne nevoščljivosti si
obvarovan !

3. Nikar ne hrepeni po posvetnih
dobrotah, ampak hrepeni po nebeških,
po večnih dobrotah, kakor se kristijanu
spodobi. Bodi z malim zadovoljen; zakaj
nič nisi prinesel na ta svet, pa tudi nič
ne boš nesel seboj, ko pojdeš iz tega
sveta v večnost. Vse posvetno boš v smrti
zapustil, dušne darove in dobrote boš pa
ohranil vso večnost. Zato nas naš Zveličar
opominja, rekoč: „Ne hrepenite po časnih
dobrotah, katere minejo, ampak hrepenite
po bogastvu, katerega molj in rja ne
razje in tudi tatje ne izkopljejo in ne
ukradejo."

4. Pomisli, dragi prijatelj! da si
sedaj v dolini solz, da nobeden ni brez
križev in težav tukaj na zemlji. Marsikaj
pogrešaš, kar drugi imajo, pa tudi marsi¬
kaj imaš, česar drugi na videz srečni
pogrešajo. Ne glej tolikanj, kaj ima tvoj

393

bližnji; ampak glej, kaj imaš ti dobrega
od Boga in bodi mu hvaležen. Ce nimaš
dragih jedi in pijač, pa imaš zdrav že¬
lodec, da tebi slabe jedi boljše diše in
teknejo, kakor bogatincu dobre; ti po¬
grešaš svilnato ali sicer drago obleko,
pa pomisli, da tvoja hodna srajca in pri-
prosta revna obleka tebe ravno tako, ali
pa še močnejše prehlajenja varuje in
zdravega ohrani, kakor bogatina njegova
draga obleka; ti nimaš lepih vozov in
konj, ampak moraš peš hoditi, pa tvoje
zdrave in močne noge te ravno tako in
še morebiti veselejega na namenjeni kraj
prineso, kakor bogatega voz in konji.
Tebi je Bog dal zdravo telo, močne kosti,
gibčne ude, zdrav želodec, mirno vest,
lepe dušne čednosti, dobra dela in Božjo
milost. Ali niso te dobrote več vredne,
ko lepa obleka, dobre jedi in pijače in
vse časne dobrote bogatinove?

394

5. Posebno dober pripomoček se ne¬
voščljivosti obvarovati je misel na smrt;
zakaj če prav premisliš, dragi prijatelj!
da se bomo na pokopališču vsi skupaj
sošli, tako složno, potrpežljivo in pri¬
jazno skupaj ležali — mrtvi, kakor ljuba
družina, kakor mož in žena in mali
otročiči v eni spalnici: tedaj se mora
nevoščljivost v ljubezen spreobrniti. Po-
prašuj se včasih na pokopališču, rekoč:
Zavoljo česa sem pa nevoščljiv? Zavoljo
denarja in posvetnih dobrot. Pa saj moram
kmalo vse zapustiti, saj jih ne morem v
grob in v večnost sabo vzeti. Zavoljo
česa sem nevoščljiv? Zavoljo lepe hiše
bližnjega. Pa saj bo mogel kmalo iz nje
se preseliti v majhno, ozko in iz desek
zbito revno hišico na pokopališču. Zavoljo
česa sem nevoščljiv? Zavoljo rodovitnega
polja bližnjega in vendar bom mogel na
pokopališču zadovoljen biti z nekoliko
čevljev zemlje, obraščene z mahom, s

395

travo in divjimi rožami. Zavoljo česa sem
nevoščljiva jaz uboga deklica? Zavoljo
drazih oblačil svoje vrstnice. In vendar
bove kmalo obedve enako oblečene; zakaj
s prstani, z zlatom naju mrtvih ne bodo
lišpali. Zavoljo česa sem nevoščljiv jaz
slaboten mladenič svojemu vrstniku? Za¬
voljo njegove telesne moči in lepote. Pa
saj se čez nekoliko let na najnih čepinjah
nič več razločilo ne bo, kateri je bil
močan in lep, kateri pa slaboten. Zavoljo
česa sem nevoščljiv jaz prezirani? Zavoljo
časti in visoke službe bližnjega. Pa saj
bo moj brat neprivoščeno mu službo
kmalo zgubil in lesen križ, ali kamen
na grobu mu bom vendar privoščil. Tako
premišljevanje na pokopališču ti bo dalo
spoznati nečimernost vseh časnih dobrot
in te bo nevoščljivosti obvarovalo.

6. Sveta ljubezen do bližnjega te
pa nevoščljivosti najbolj obvaruje in te
nebeščanom podobnega dela. Če imaš

396

ljubezen do bližnjega in ga vidiš v nad¬
logi, boš imel usmiljenje ž njim; če ga
vidiš jokati, ne boš se zamogel solz zdr¬
žati ; če ga boš pa videl srečnega in ve¬
selega, se boš tudi ž njim srčno veselil.
Če si tak, imaš znamenja prave ljubezni
in pravega kristijana; če pa le enega
človeka zavidaš, si le enemu nevoščljiv,
nisi pravi kristijan, nisi učenec Jezusov
in otrok Božji. Zakaj samo po ljubezni
se ločijo izvoljeni od pogubljenih.

Dragi prijatelj! posluži se vseh na¬
vedenih pripomočkov; prosi pa tudi Boga
pomoči se ostudne nevoščljivosti obva¬
rovati ; prosi ga zlasti za dar prave, de¬
lavne ljubezni do bližnjega: in ta lju¬
bezen bo zadušila vso nevoščljivost v
tvojem srcu, pa ti prislužila sedaj v živ¬
ljenji obilno zasluženja, po smrti pa večno
plačilo v nebesih; kjer ni nobene ne¬
voščljivosti, kjer se vsi izvoljeni veselijo
nad zveličanjem vsacega, in kjer vsak

397

vživa veselje vseh. Ljubi tukaj na zemlji
vsacega človeka kot otroka Božjega in
brata ali sestro Jezusovo; pomagaj vsa-
eemu po moči nebesa si zaslužiti: in
tudi ti si boš s tem nebesa zaslužil, kjer
vedno vlada med vsemi izvoljenimi večni
mir, sladka edinost in sveta ljubezen.

O petem poglavitnem grehu
pijanosti, ki škoduje človeku
na telesu.

Prigovor.

Premisli, dragi prijatelj! kako veliko
škodo nakloni tebi pijanost, če se ji vdaš,
kar tiče tvoje telo in tvojo časno srečo.
Pripravi te ob vso čast pri ljudeh, ob
premoženje, ob zdravje in življenje, ter ti
privabi naglo, strašno in nesrečno smrt.

1. Vprvič premišljuj to resnico, da
ti pijanost odvzame vso čast ali spošto-

398

vanje pri ljudeh. Da se boš o resnici
teh besedi popolnoma prepričal, premisli,
kako govore vsi trezni ljudje o pijancih,
kar njih čast tiče. Ali se ne zdi pijanec
slehernemu treznemu človeku najzanič-
ljivejši grešnik? Če hočeš komu dokazati,
da je kak človek zaničljiv, dovolj je, da
rečeš o njem: Ta človek je grd pijanec.
Če iščeš posla za svojo hišo in vprašaš
koga, kakošen je tisti človek, katerega
misliš v svojo službo vzeti, in on ti od¬
govori, da je pijanec, težko, da bi ga k
sebi v službo vzel. In če misli devica se
omožiti in zve, da je nasvetovani ženin
pijanec: precej se ji pristudi, da ga ne
vzame za moža, če je le količkaj modra.
Bavno tško sodbo izreče tudi sv. Krizo-
stom o pijancih, rekoč: „Pijanec je gnju-
soba vsem svojim prijateljem, zasmeh
svojim sovražnikom, zaničljiv svoji družini,
zoprn svoji ženi, vsem neprenesljiv, celo za-
ničljivejši, kot neumna živina." Dasiravno

399

je pa mož-pijanec zaničljiv, še desetkrat
ostudnejša je žena-pijanka. Od take žene
govori sv. Duh tako-Ie : „Žena-pijanka
svojega moža v hudo jezo napelje in
njena sramota se ne da prikrivati." Pija¬
nost pa ne vzame le nesrečnim starišem,
kateri so ji vdani, vso čast in veljavo pri
ljudeh: temveč tudi njih nedolžni otroci
morajo vedno njihov madež na svojem
imenu nositi; kar ti spričuje naslednji
žalostni zgled:

Neki oče je svojim otrokom vse premoženje
zapil in je potem v največem uboštvu umrl.
Štirje njegovi sinovi so bili vsi ostudni pijanci.
Mati in en sin sta kradla in prišla v ječo; mati
se je poboljšala, sin se pa ni poboljšal. Tri hčere
so morale revne službe opravljati, pa so bile
dobre in trezne kristijane. Ena je rekla svoji
gospodinji: »Kako nesrečni smo postali mi otroci
zaradi žganja! Kako čislani in premožni bi lahko
bili! Pa kaj smo in kaj imamo? Nimamo celo
nič, kot trdo zasluženo letno plačilo; s tem se
zamoremo le revno oblačiti; zakaj mč dekleta
moramo same skrbeti, da naša mati hišnino

400

plačati zamorejo, tudi jim moramo še za oblačilo
in hrano skrbeti! Od vseh bratov ne dobe mati
celo nič. Ali za vso to nesrečo bi še nič ne
marale; zdaj glasneje zdihne in reče: O naj¬
hujše je še to, da nas je žganje ob vse poštenje
pripravilo. Mati in brat sta bila zaprta, ker sta
kradla; ta madež moramo me kot zaničljivo
znamenje na svojem čelu nositi, da nas je
povsod ljudi sram; obupale smo, biti kdaj spo¬
štovane, če se še tako dobro in pošteno za¬
držimo.«

2. Vdrugič premišljuj to resnico;
Pijanost pripravi tebe, o kristijan! če se
ji vdaš, ob premoženje in te v veliko
uboštvo potisne. Ali pa more drugače biti,
kakor da si ti, pijanec, tudi revež? Zakaj,
če si oče in gospodar pijanec, namesto
otrokom in podložnim delo odkazovati in
pri njih pridno delati, raje v krčmi po¬
sedaš in se z žganjem ali vinom nalivaš,
tvoji otroci in podložni pa ali lenobo
pasejo, ali vsaj slabo opravljajo svoje
delo zato, ker ni nobenega pri njih, da
bi jih ali vodil pri delu, ali jih k istemu

401

priganjal; in zavoljo slabega gospodarstva
gre vse rakovo pot; samo dolg vedno
raste. Že marsikateri mlad gospodar je
dobil od svojih premožnih starišev lepo
pohištvo, dobro zemljišče, obilno živine
v hlevu, žita v predalih in pa denarjev
shranjenih v omari. Ali kakor hitro je
začel piti in zapravljati, je kmalo zmanj¬
kalo gotovine; in lotil seje najprej gozda,
ter prodajal doraščena in nedoraščena
drevesa; potem je začel zastavljati in
prodajati njive in travnike; in to je šlo
tako dolgo, dokler ga niso spravili dolgovi
na kant; njemu, ženi in otrokom pa
beraško palico v roko podali. — Če si
ti, o krščanski delavec! pijanec, tako ves
teden pridno delaš, in si toliko prislužiš,
da bi lahko sebe in vso svojo družino
pošteno preživil; ali v nedeljo v kakih
urah vse zapiješ, kar si ves teden z žu-
ljavimi rokami sebi bil prislužil. Kako se
pa tvoji ženi in otrokom, če jih imaš,
Duša spuk. 26

402

doma godi? Žena in otroci nimajo ne
potrebne hrane, ne obleke, da bi zamogli
v cerkev in otroci tudi v šolo hoditi. Ce
pa tebe, svojega očeta, kake potrebne
reči ali potrebnega denarja prosijo, so
tepeni, ako precej ne molčijo. Zato tvoji
otroci bolehni, lačni, medlega obraza, vsi
raztrgani, vmazani in zanemarjeni po celi
vasi okoli letajo in beračijo. Ti, o kr¬
ščanski posel! si bil v mladosti mnogo
novcev sebi prislužil, ali ker si bil pi¬
janec, kako si ravnal s svojim premo¬
ženjem? Ne, da bi si bil kaj prihranil
za čas starosti ali bolezni, vse sproti ali
pa še naprej si za žganje ali za vino
izdal. Kakor hitro si pa nehal služiti, si
moral precej vzeti beraško palico v roke ;
in če si zbolel, te je morala precej srenja
preži viti. — Teliko bogastvo je za go¬
spodarja tudi lepo rejena živina. Ali kako
skrbiš, o pijanec! za svojo ubogo živino t
Ti v pivnici nesrečno žganje ali vino

403

piješ, tvoj konj ali vol pa na mrazu ali
dežji za kol privezan, truden, lačen in
žejen glavo proti tlam pobeša, ali kakor
pravijo tobak pije. Ne da bi zastra-
danemu konju zvitek sena ali maselc
ovsa kupil, kupiš raji sebi čez potrebo
še maselc žganja, da te morajo na zadnje
kot živinče na voz djati in neumni živini
izročiti, da te domu popelje; katero pa,
če si še toliko pri moči, neizrečeno kolneš
in neusmiljeno pretepavaš. Premisli o
resnici, da pijanec vse premoženje zapije,
trezen človek si ga pa pomnoži, naslednji
zgled:

Voznik pelje človeka na svojem vozu, in
ko srečata pijanca, ki je komaj noge prestavljal
in vedno omahoval sedaj na desno, sedaj na
levo, ga voznik lepo pozdravi in se mu prijazno
nasmeja, ter reče tako: »Ta mož je moj učenik
in moj dobrotnik.« Ko se tujec tem besedam
silno čudi in verjeti noče, mu voznik to skriv¬
nost tako-le razloži: Obadva sva skupaj služila,
on je vedno pil, če je le kak denar imel in

26 *

404

tudi mene k pijači nagovarjal, ter me skopuha
imenoval, ker nisem hotel ž njim popivati. Ali
meni se je pijanec gnjusil, zraCunil sem tudi,
da če vsak dan le en groš zapijem, znese to
na leto in dan 18 goldinarjev in 15 krajcarjev.
On se je zmeraj bolj v dolgove zakopal, moje
premoženje je pa vedno rastlo. Kam sva prišla,
sami lahko razsodite. Cape po njem visijo,
vidno se je postaral in vsi pošteni ljudje se ga
ogibajo; meni pa dobro gre; zdrav sem ko
riba, imam svoje konje in kodar hodim, v do¬
brem spominu ostanem. Nesreča njegova je
kupica žganja, katero slednje jutro spije, sreča
moja je pa treznost, ki mi vsak dan donaša
groš in spoštovanje pri ljudeh.

3. Pijanost vzame tebi, o kristijan!
če se ji vdaš, zdravje in življenje. Kak
je želodec žganjepivca? Precej po veliki
pijanosti je nekdo umrl in ko so ga
zdravniki raztelesili, da bi pogledali, kak
je njegov želodec, so zapazili, da je bil
ves vnet, ali začrnelo višnjev in s koščki
črne krvi preprežen. Pogledali so drugi¬
krat tudi želodec zastaranega pijanca in

405

ta je imel popolnoma raka v želodcu.
Želodčni rak je pa najstrašnejša, neozdrav¬
ljiva bolezen in od tod pride, ker žgečo
strupeno žganje vse strani želodca zatrdi,
da se bule in otekline v njih narede,
katere se gnojiti začno; tudi želodec
vedno manjši prihaja, in zopet z novim
žganjem zalite gnojne otekline se zmiraj
bolj širijo in hujše postajajo, da poslednjič
želodec ne more nobene jedi sprejeti, še
manj pa spridoma prekuhati ali v rediven
sok premleti. Zato boš slišal, da večkrat
tisti, kateri je v zdravji nezmerno vino
ali pa žganje pil, mora v bolezni veliko
žejo trpeti, ker nobene pijače zavžiti ne
more, da poslednjič zaradi žeje umrje.
Pa ne le želodec, ampak tudi druga
znotranja dela napade strupeno žganje,
namreč tudi pljuča, jetra, ledvice, srce
in možgane. Nek pijanec je imel posebno
močen želodec, ter se je norčeval, ko so
mu drugi rekli, naj se varuje, da ga

406

bolezen in smrt ne zaleze. Ali kaj se
zgodi? Na naglem je umrl in zdravniki
so našli, da so njegove ledvice bile s
krvijo napolnjene, pa tako oslabljene, da
so se pri nenavadnem pripogljeji pretr¬
gale, kri se po njem razlije in on umrje.
Pri mladih ljudeh se večidel na rahla
pljuča vleže strupeno žganje, ter se jih
jetika prime; stareji ljudje morajo veči¬
del na prsni ali splošnji vodenici umreti.
Ali pa misliš, dragi prijatelj! da strah
pred bližnjo smrtjo pri zastaranem pijancu
kaj zdit? Prav nič ne zda. Premisli na¬
slednji žalostni zgled o resnici teh besedi:

Zdravniki so nekemu bolniku rekli, da bo,
če se pijanosti zdrži, katera mu je vodenico
navlekla, več ko 601etno starost doživel; če ne
bo zmeren, bi pa utegnil še komaj tri tedne
živeti. Pa kaj odgovori trdovratni pijanec? »Bajc
hočem še tri tedne jako piti in potem umreti,
kot pa do 60. leta trezno živeti.«

Glej, dragi prijatelj! od tod pride,
da dandanašnji ljudje tako visoke starosti

407

ne dočakajo, kakor v starih časih, ko so
prav zmerno živeli in večidel le vodo pili.
Prigodi se sicer sem ter tje, toda le
redkokrat, da kak hud žganjepivec včasih
tudi starost dočaka, ker ima posebno
trdno naravo. Ali koliko lepšo starost bi
še le doživel, ko bi zmerno živel!

4. Tebe, o nesrečni žganjepivec! pa
ne zaleze le dolga in huda bolezen ter
počasna smrt, temveč utegne te zasačiti
tudi nagla in strašna smrt. Nekoliko
žganja ti v želodcu obleži, da ga pokvari,
nekoliko pa, posebno cvet, se nakviško
vzdigne in ker je ta cvet v želodcu
pogret, se vname, kadar ga je veliko
skupaj.

Prav zrelemu žganjepivcu je slab prijatelj
toliko žganja plačal, kolikor ga je piti hotel.
Veliko ga je že polukal, pa že veselo kozarec
povzdigne, — naglo se pa zvrne, žiroko zine
in iz grla mu grd črno-zelen plamen šviga ter
žganje iz njega gori. Obraz se mu strašno spre¬
meni in v treh urah je poginil. Prijatelj, ki mu

408

je žganje kupoval, je prišel pred krvavo sodbo
zaradi tega.

Marsikateri človek, ki se je po zimi
žganja napil in se potem na daljno in
težavno pot podal, je med potom obstal
in zmrznil; in sicer ravno zato, ker mu
je strup žganjski vso kri omamil, ter jo
tako hitro po žilah gonil, da je pozneje
opešal, kakor hudo zdirjana živina; se
je vsedel, zadremal in poslednjič zaspal,
da se ni nikdar več prebudil iz spanja.

Premisli naslednji zgled, kateri resnico teh
besedi potrdi. Trije kupci so šli z Ogerskega
proti Moravskem v hudi zimi. Dva sta se dobro
žganja nalukala, eden je pa dobrega vina pil-
Obadva žganjarja obnemoreta in ne moreta več
naprej. Oni pa, ki žganja ni pil, prišel je srečno
čez višavo, in ko do ljudi pride, pove, da sta
še dva nesrečneža zadej. Tudi onih dveh gredo
usmiljeni ljudje precej iskat in ju najdejo; toda
bila sta že do dobrega zmrznena in mrtva. Da
ne boš mislil, dragi prijatelj! da le veliki pijanci
so v nevarnosti v pijanosti umreti, premisli še
naslednji žalostni zgled: 701etni kmet, sicer
trezen, pameten mož je bil na neko ženitnino

409

povabljen, kjer so nekateri žganje pili. Svatje
mu napijajo, da se je na zadnje precej oživil.
Ker je pa hotel domu iti, sta ga dva moža
spremila. Ko pred sabo že hišo vidijo, reče
njima, da naj nazaj na ženitnino gresta se dalje
razveseljevat, on bo že sam domu prišel. Pa
kako se ustraši sin, ki pride kmalo za očetom
domu in jih ne najde doma! Ročno gre očeta
iskat; zašel je bil revež z prave poti in v
nekem jarku s prav malo vodico ga najde na
obrazu ležati mrtvega. Kako strašna je pa smrt
človekova, kateri v pijanosti svojo nesrečno dušo
izdihne 1

Ker si, dragi prijatelj! premišljeval
veliko škodo, katero ti pijanost nakloni,
kar tvoje telo in časno srečo tiče, torej
te s povzdignjenimi rokami prosim: Usmili
se svojega poštenja, katero s pijanostjo
zgubljaš; usmili se svojega premoženja,
katero zapravljaš; usmili se svojega
zdravja, katero pokončavaš; usmili se
svoje neumrjoče duše, katero vekomaj
pogubljaš! Če si oče, te prosim: Usmili
se svojih nedolžnih otročičev, katerim

410

premoženje kradeš; usmili se svoje uboge
žene, katera mora z otroci vred lakoto
trpeti! Ako te ta prošnja ne gane, potem
se prištevaš med tiste neusmiljene očete,
od katerih pravi sv. pismo, da so svoje
otroke pomorili, z grozovitim neusmilje-
njem požrli in svojo žejo ž njih krvijo
pogasili.

O pijanosti , ki škoduje človeku na duši.

Drugi prigovor.

Dobro premišljuj, dragi prijatelj!
veliko škodo, katero stori tvoji duši pija¬
nost, posebno žganjarija, ako se ji vdaš.
Ona te pripravi ob zdravi um in
prosto voljo,  dva najimenitnejša da¬
rova tvoji duši od Boga podeljena, katera
te razločita od neumne živali, katera te
delata tudi Bogu podobnega, ter zmož¬
nega za dobra in huda dela in torej za
pridobitev in privojskovanje večnega ne¬
beškega veselja. Kavno ta dva tako ime-

411

nitna darova Božja pa zgubiš, kadarkoli
se vpijaniš.

I. Vprvič premisli to resnico : Kadar
začneš nezmerno se nalivati z vinom ali
z žganjem, zmede se ti v glavi, zgubiš
zdrav um, ter postaneš nespameten in
se poživiniš. Zguba zdravega uma ali
pameti se pa d& prav priprosto tako-le
razložiti: Če ogenj zakuriš in mnogo
surovega lesa na-nj deneš, se bo močno
kadilo in ta dim ti bo tako močno v
oči butil, da ne boš mogel gledati, še
celo sopsti ne. Ravno tako ima vsaka
mokrota to lastnost, da se močno segreta
v puh spremeni. Če pa žganje v želodec
vlivaš, ker je v želodcu gorkota, se kmalo
cvet žganja, katerega je prav veliko v
njem, v puh spremeni, ter kot dim vstaja
in se na možgane vleže, kar možganom
tako težko de, kot dim očem. Ta soparica
ali puh ne gre le na možgane, ampak
po vseh najtanjših žilicah. Te žilice so

412

pa duši za misliti in soditi ravno tako
potrebne, kot oči za gledati. Ker so tedaj
tvoji možgani in vse druge žilice od
cvetovega puha vse omamljene, zato ti,
nesrečni žganjar! ob ves spomin in ob
vso pamet prideš in najstrašnejše in naj-
neumnejše hudobije počenjaš. Ni je no¬
rosti, v katero bi se ti ne pogreznil. Naj¬
hujša je pa pijanska norost, katera trpi
več tednov ali mesecev. Gorje tebi, ce
to norost dobiš! Zakaj ne boš mogel,
dokler ista traja, spati ne po noči ne po
dnevi, ampak vedno boš ali vpil, ali pel,
ali klel, ali pa tako močno tulil, da se
bo daleč okrog razlegalo. Včasih boš
pravil, da vidiš ali slišiš ljudi, kateri te
kregajo, zmirjajo, zaničujejo, ali da z
orožjem nad te lete in da si celo bil
ranjen od njih. Včasih boš pravil, da
vidiš strašne zverine, hude duhove, ogenj;
ali da se hudo vreme, grom in blisk nad
te vali; ali da slišiš velik vrišč ljudi, ki

413

gredo po tebe, da bi te v ječo, na gr¬
mado ali na vislice peljali. Močno se jih
boš bal, hotel jim boš uiti; se boš obo¬
rožil s stolom, ali kar boš v roke dobil,
da bi nad svojega dozdevnega sovražnika
planil. Utegne se ti celo nesreča pripe¬
titi, da boš v norosti sam svoje življenje
končal. Morebiti boš v pijanosti še tako
nesrečen, da boš v vodo skočil, ali se
obesil, ali se smrtno ranil, predno ti bo
kak človek pomagati zamogel.

Resnice teh besedi te prepričata,
dragi prijatelj! naslednja dva zgleda, ka¬
tera sedaj premišljuj.

Žganjepivec Simon, delavec je vse zapil,
kar si je z delom zaslužil. Njegova pobožna
žena in sin sta trpela kot mučenika pri njem;
in sta bila prava nasledovalca križanega Jezusa
Kristusa. Svojemu sinu je nesrečni oče nož v
prsi zasadil in ga umoril, ker je svoji materi
na pomoč priskočil in jo je branil, da je ni
pijani oče zaklal. Nekoliko časa pozneje tudi
še svojo lastno ženo umori in sicer tako-le:

414

Nekega večera pride Simon že dolgo čez polnoč
prav močno pijan domu. Bil je na obrazu
ranjen, ker je bil ali hudo padel, ali se je pa
tepel, ker je v pijanosti divjal kot stekli pes.
Žena mu prijazno reče: Ljubi Simon! dovoli
mi, naj ti udarec na čelu malo izperem, imam
še nekaj kisa v skledici. Spravi se mi spat, če
ne pri vseh ....  v peklu, te bom ubil! tako
se zadere žganjepivec. Uboga žena se je vsled
slabosti in bolečin zgrudila na stol. Solzni potok
je polajšal njeno preužaljeno srce. Satanu po¬
dobni mož je stal pred njo, s svetlimi očmi
gledajoč kakor tiger na plen. Tulil je ko divja
zver, napade ženo, vrže jo na tla, cepeta po nji
s podkovanimi čevlji in sklene svojo nečloveško
neusmiljenost stopivši ji na prsi. Potem je pa
pijanec pobegnil. Sosedje so se bili zbudili, in
ko so slišali zdihovanje in stokanje uboge žene,
so šli v sobo in našli nesrečno ženo v neza¬
vednosti na tleh ležati. Še ji je kri iz ust m
nosa tekla. Ranocelnik pride in pušča nezave-
deni ženi. Prišla je potem vendar še toliko k
zavednosti, da je svete zakramente prejela,
potem je pa umrla. Ko je soseda ranjce žene
drugo noč pri mrtvi klečala, zasliši okoli devetih
nekoga po stopnjicah trdo in varno stopati;

415

bil je morilec. Stara žena ga je po trdi hoji
poznala. Sedaj zasliši, da za kljuko prime; vrata
se odpro, pogleduje noter in grozovitne smrtne
bridkosti ga obdajajo. Oči so mu štrlele, kakor
iz mrtvaške glave in kolebal je v stanico. Reče
ali zarenči proti ženi: >Kje je moja žena?«
Cuvajka odgovori: Tukaj, morilec, tukaj je tvoja
žena! Mrtva je! mrtva je! vpije morilec. Moj
Bog! kaj sem storil, vpije in dere se. Strli z
očmi na svojo ženo, ves obledi kakor zid, pa
zopet orudeči ko kri, poslednjič pa telebne na
tla, kakor v nezavednosti. Žena kliče na pomoč;
sosedje pridejo, vzdignejo nesrečnega pijanca,
pa komaj je na nogah, je ves božjasten, napada
ga pijanska norost. Šest močnih mož ga je
držalo, da bi iz postelje ne ušel, pa vseh šest
je otresel kakor paglavce od sebe. Da bi si
jezika ne zgrizel, so mu ključ med zobe djali.
Krulil je enako divjemu mrjascu. Nič več ni
bil pri pameti. Drugo noč se je vendar nekoliko
spametoval in prišli so spovednik, da bi saj
njegovo dušo rešili. Pa zastonj, ker ni hotel
nič slišati o spovedi. Rekel je: »Za takega
hudodelnika, kakor sem jaz, ni pokore in sprave.
Pogubljen bom! Gorel bom, gorel vso neizmerno
večnost! Ves dan in vso noč sem videl, kako

416

so me peklenščeki zasramovali in na-me režali,
ko psi, svoje šeme so na moj obraz natikali
in jaz revež se nisem mogel ubraniti, ker sem
trdo zvezan. Potem so se režali, me zapljevali
in mi pravili med peklenskim zasmehovanjem,
kaj da mi bodo danes po noči v peklu pripra¬
vili. Preveč sem grešil, da bi mi Bog zamogel
odpustiti, za-me ni nobene milosti več. Vsako
milost sem zametaval; moj sin in moja žena
se pa sedaj kakor angeljca v nebesih veselita.
Sveti zakramenti, katere mi hočete podeliti, mi
bodo le muke peklenske pomnožili.« Zastonj
je bilo obupanega tolažiti, gluh je bil za vse
prošnje spovednikove. Ni se hotel spovedati,
rekel je, da je vse zastonj. Sedaj začne hudo
preklinjati in rotiti se, bil je kakor obseden.
Zapel je pijansko pesem, kakor da bi bil v
druščini s svojimi pajdaši; zopet je zaklel, za¬
rohnel in zatulil, da so hudiči prišli ponj in da
vidi ogenj iz njih švigati. O polnoči, ko je ura
prav milo in ginljivo bila, zakriči še enkrat
prav živo in hudo, potem pa izdihne ubogo
dušo: bil je mrlič! »Zg. Dan.< 1865. Ta strašen
zgled so zapisali sami spovednik, kateri so bili
pri smrti pričujoči v svariven zgled, strah m
grozo vsem žganjepivcem.

417

Premisli, dragi prijatelj! sedaj še drugi
enako strašen zgled, iz katerega se boš pre¬
pričal, da je žganjepivec najnesrečniši človek,
ker ob zdravo pamet pride in pijansko norost
dobi. Bil je na Gorenjskem kmetič, ki je vse,
karkoli je zaslužil, za ljubo žganje zdajal. Bilo
je ravno 12. malega travna 1842. leta, ko je vse
popoldne popival. Pa sedel je tudi še v trdi
noči pri ljubeznjivi pijači. Ura je bila že deset
in še ga ni bilo domu spraviti. Krčmar in cela
družina je šla spat; le hlapec je sedel zraven
njega. Že je bila ura enajst, ali žganjar je le
še pil in zraven neusmiljeno klel; le čuda, da
se zemlja ni odprla in preklinjevavca živega
požrla. Ali glej! od žganja mu je v glavi za¬
vrelo, ter možgani so se mu zmešali — pamet
je zgubil. Blčsti je jel in zmešano govoriti. Hu¬
dobe je mislil okrog sebe videti; iz-za mize je
na enkrat planil, na sredo hiše pokleknil, križ
storil in na glas moliti začel; pot mrtvaški mu
je stopil po čelu; po obrazu je bil bled kot zid,
bolj smrti, ko človeku podoben. Hlapca, te reči
gledati, je bilo groza, lasje so mu po koncu
stopali. Strahoma pokliče gospodarja. Cela dru¬
žina se spravi na noge. S konca so mislili, da
jih ima za norce, ker so ga poznali, da rad

Duša spot.

27

418

ljudi trapa. Ali videti ga na sredi hiše klečati,
na glas moliti in pot mrtvaški mu po čelu liti,
so si koj mislili, da to ni nikakor prazna šala,
zato vse prevzame strah in groza. Trepetaje ga
sprašujejo, kaj da je; ali on odgovarja: Ali ne
vidite hudobe v me goreče zjali, le ganiti se ne
smem. Družina ni sicer nič videla, ali slišati
take besede, je vse še veča groza obšla. Blago¬
slovljeno svečo so prižgali in z blagoslovljeno
vodo ga oblivali, tudi piti so mu jo dajali. Prosil
je za mašnika; ali kaj hočejo oni pri pijancu
in norcu opraviti? Že je ura eno odbila in še
zmeraj je klečal na tistem mestu, ter v eno
mer molil, kakor morebiti še ne vse svoje žive
dni ni nikoli tri ure skupaj in tako pobožno.
Še le ob dveh čez polnoči je vstal in nehal
moliti. Drugi dan je šel domu in prihodnji dan
k spovedi.

Kdo bi ne mislil, da se bo ta pijanec
gotovo poboljšal; ali vendar se ni poboljšal. Že
en teden pozneje se ga je zopet poprejšnja no¬
rost lotila, še hujši je bil kot tisto strašno noč.
Sedaj je popolnoma obnorel; popoldne je še
nekatere svojih prijateljev obiskal, slovo od njih
vzel, rekoč, da ga več ne bodo živega videli.
Zato so ga šli stražit. Ko se mrak stori, s0

419

prižgali blagoslovljeno svečo, katera je ves večer
svetila. Ko je ura enajst odbila, začne nesrečni
pijanec že hujše noreti, segel je pod posteljo po
sekiro in v tem času so stražniki strahoma
ubežali in samega v hišici pustili. On je pa
sedaj, kar je imel boljšega blaga v skrinjo
zmetal, na piano odnesel, hišico zaklenil in
svečo vtaknil — v slamnato streho. Predno so
ljudje na pomoč prihiteli, se je ogenj že tako
razvnel, da se ni dal pogasiti, ker je bila hišica
vsa lesena. Sam je pa plesal v svoji norosti
okrog ognja in poslednjič, o groza! — je skočil
tudi on na sredo ognja v najhujši plamen, ter
je zgorel. V celi okolici je bilo ljudi taka groza,
da si po angeljskem zvonjenji zvečer nobeden
ni upal zvunaj biti; da, še pri belem dnevu je
bilo marsikaterega strah samši na polji delati.
Njegova žena in dve hčeri so bile brez hiše v
največo revščino pahnjene in to zavoljo očetove
pijanosti. Vidiš, dragi prijatelj! da žganjar s
pijanostjo ves svoj zdravi um ali pamet zapije.

II. Drugi dar, katerega je tvoja
duša, o dragi prijatelj! od Boga prejela,
J e  prosta volja, s katero si nebeško ve¬
selje privojskovati zamoreš. Ali kako si

27 *

420

boš, če si žganjar, s prosto voljo nebesa
privojskoval, ko proste volje celo nimaš,
ker si jo z žganjem zapravil. Tvoja volja
ni prosta, ampak je sužnja tvojega pija¬
nosti navajenega telesa; ravno tako si
primoran storiti tisto, kar telo hoče kakor
živina. In ta je najstrašnejši nasledek
pijanosti, posebno žganjarije, da jo naj¬
težje opustiš, da se skoraj nikdar ne
poboljšaš. Pri sleherni spovedi obljubiš
poboljšanje; toda tvoja obljuba se nikdar
ne spolni. „Nikoli več“, praviš pri sleherni
spovedi, in kmalo — morebiti že tisti
dan si zopet pijan. Vidiš ljudi, ki so
bili preklinjevavci, da so sedaj krotki in
pohlevni, in ne slišiš nobene žal besede
iz njih ust; sovražnike, ki so v dolgo¬
letnem sovraštvu živeli, vidiš, da se spra¬
vijo med sabo ; nesramnež se odpove pre¬
grešnemu znanju; — vsake vrste greš¬
nikov vidiš, ki so verige svoje pregrehe
raztrgali, težki kamen od svojega srca

421

odvalili, začeli Bogu služiti; ali svojega
žganjarskega brata, o pijanec! boš med
spokorniki pač težko kdaj našel. En čas
milosti Božje ti preteče za drugim, ti še
zmiraj piješ; starost ti kaže v sivih laseh
bližnji grob, ti se ne prestrašiš smrti,
ki se ti bliža, ti še zmeraj piješ; ža¬
lostna skušnja ti kaže nesrečne nasledke
pijanosti za dušo in telo, ti ne maraš
za nobeno škodo, katero ti je pijanost
že naredila, ti še zmiraj piješ; tako dolgo,
da smrt tvojim hudobijam žalostni konec
stori. Pobožna žena prosi tebe, svojega
trdovratnega moža, pobožni otroci tebe,
svojega nesrečnega očeta, naj bi zapustil
pijanost, naj bi se vendar enkrat že po¬
boljšal, naj bi šel k spovedi. Ali ti,
trdovratni grešnik! jim tako odgovarjaš:
Bom že šel k spovedi in potem ne bom
več pil. Ali kdaj se bo to zgodilo? Ti,
o pijanec! odgovoriš: „Bom že pozneje,
saj je še čas!“ Da, ljubi moj prijatelj!

422

ali pa veš, da te bo Bog čakal do tistega
tvojega „pozneje ?“ Koliko jih je že reklo:
»pozneje, bom že!“ pa tistega pozneje
niso nikoli doživeli, namesto njega je
prišla smrt, po smrti je bila pa večnost!
Koliko jih je v večnem pogubljenji, kateri
so poboljšanje na pozneje odlašali, ko bi
bili lahko precej se poboljšali; in ko so
se morebiti poboljšati hoteli, ni bilo več
mogoče! Njih prav veliko že v večnem
ognji gori, kateri so peli zmeraj satansko
pesem: »Bom že še pozneje!" Vsi po¬
gubljeni so želeli zveličani biti; sleherni
pa je pokoro na pozneje odlašal; ali
tistega pozneje ni bilo nikdar in sedaj
je že prepozno. Ali misliš, da smrt ne
more poprej priti, predno se boš ti po¬
boljšal? Ali misliš, da boš takrat, kot
bi z očmi trenil, precej vse drugačno
življenje začel? Sedaj si nesrečni pija¬
nosti popolnoma vdan; ali tistikrat boš
pa precej lahko v največi zmernosti Bogu

423

služil? Sedaj ko imaš še nekoliko dušnih
moči, ne moreš Bogu služiti, tistikrat pa,
ko bo pijanost skoraj vse tvoje dušne
moči pokvarila in pokončala, boš ložej
se poboljšal in v trenutku iz hudiča —
angelj postal? Morebiti ne boš več mi¬
losti Božje imel, kakor je neki velik pi¬
janec ni imel.

Dušni pastir pride zadnjo uro k njemu,
da bi ga spovedal; pa se noče spovedati, ampak
le pripoveduje, da vidi pekel odprt in v peklu
veliko hudobnih in zavrženih. Pravi: Vidim v
peklu Kajfa in vse Jezusove sovražnike, in vidim
tudi tisti strašni kraj, ki je za-me pripravljen.
Pričujoči se prestrašijo, duhovnik ga pa k po¬
kori nagovarjajo. Ali on reče: Za-me ni več
časa življenje poboljšati; zakaj sem že obsojen
v pekel za vso večnost. Pri teh besedah revež
umrje.

Da tudi ti, dragi prijatelj! vekomaj
pogubljen ne boš, te prosim: Usliši me,
in varuj se pijanosti! Varuj se pijanosti
krščanski oče, krščanska mati! krščanski
mladeneč, krščanska dekle ! krščanski

424

posel in krščanski delavec! če te skuš-
njavec nagovarja, spomni se, da je vsem
pijancem treba v peklenskem ognji strašno
žejo trpeti in da vedno prosijo, da bi
kdo konec prsta v vodo pomočil in na
njih jezik položil; ali njih prošnja ne
bo vso strašno večnost nikdar uslišana.
Da stanoviten ostaneš, zdihuj tako dolgo
k Bogu za pomoč, da boš uslišan, in
skušnjavo srečno premagaš.

O pijanosti , hi je poglavitni greh.

Tretji prigovor.

Dragi prijatelj! dobro premišljuj,
koliko hudega, koliko grehov iz pijanosti
izvira. Premisli, da ni ene zapovedi Božje
ali cerkvene, katere bi pijanec pogostoma
ne prelomil.

1. On prelomi prvo zapoved Božjo,
ker v Boga ne veruje; zakaj od grdega
strupa žganja ali preobilnega vina je
njegova vera zadušena; zato v pivnici

425

rad o sveti veri in njenih služabnikih
brez spoštovanja, ali pa še celo zanič¬
ljivo govori. Ker dar sv. vere zgubi, zato
tudi molitev opušča; kadar zvečer nje¬
gova družina moli, on v krčmi Boga žali;
ko pozno po noči ves vinjen na dom
dojde, se brez molitve na ležišče zavali,
kakor živina in zaspi; zjutraj ob času
molitve še leži, pozneje nima časa za
molitev. Ko zjutraj, opoldne in zvečer
vsi dobri kristijani prečisto Devico Marijo
časte, se mu moliti ne poljubi, ker je tudi
mlačen in len za češčenje Matere Božje.
O kako nesrečen je pa pijanec brez mo ¬
litve ! Brez molitve je človek, poleg besed
sv. Terezije, kakor tisti, kateri je mrtvo-
uden; on si sam ne more nič pomagati
in Bog mu tudi ne pomaga, ker ga ne
prosi. V neizogibljivi vojski s hudobnim
duhom, s svetom in svojim hudim pože¬
lenjem je kakor vojak brez orožja; zato je
tudi skoraj od vsake skušnjave premagan.

426

2 .  Premisli, dragi prijatelj! kaj v
pivnicah govore, in se boš prepričal, da
pijanci pogostoma zoper drugo zapoved
Božjo grešijo. Slišal boš namreč naj-
ostudniše preklinjevanje, zaničevanje Boga,
svetnikov Božjih, zaničevanje Božjih za¬
povedi, krivo razlaganje svetih naukov in
več druzih nespodobnih pogovorov. Pre¬
mišljuj naslednje strašne zglede, in se
boš prepričal, kak strašen bogokletnež
je pijanec!

V ponedeljek po roženkranski nedelji so
v pivnici grdo začeli govoriti čez Boga, sveto
vero in njene služabnike; sosebno je neki kmet
izmed vseh druzih najostudniše Boga preklinjal
tako, da je celo nekatere pivce strah in groza
obšla. Toda Bog se ne da zasramovati in ne¬
srečnega pijanca je roka Božja grozovitno zadela.
Komaj je grde besede izustil, že se je — mrtev
na tla zgrudil in njegov obraz je na enkrat ves
-črn postal. Več kot pol dne je tako ležal, da
ga je lahko vsak videl in nobeden si ni upal
ga proč spraviti. Tudi si ne upa nobeden zvo¬
niti, da bi ljudje zanj molili. Nobeden si ne

427

upa ga pokopati, celo njegove najzvestejše paj¬
daše je groza obšla, ko so videli očitno kazen
Božjo. Poslednjič so mogli konjaški hlapci nje¬
govo črno truplo zagrebsti. Glej kristijan! kako
daleč zabrede pijanec, pa tudi kako hudo je
bil kaznovan. Premisli, kaj se je zgodilo še v
drugi krčmi. Sv. Florijana dan so imeli kristijani
obhod in so podobo sv. Florijana nesli, v krčmi
so pa pivci pili. Eden izmed njih pravi: »Pro¬
cesija gre, pojmo vun moliti.« Drugi gredo, en
sam pijanec ostane v krčmi in začne tako pre¬
klinjati: »Kaj je meni mar sv. Florijan?« Se
norčuje in reče: »Florijan! pojdi pit.« Ali na
enkrat vstane hudo vreme in začne v njegovo
hišo treskati in vdarjati tako hudo, da se je
bilo vse poslopje podrlo in pokončalo. Drugim
hišam zraven se ni nič hudega zgodilo. Pre¬
misli še strašnejši zgled: V starih bukvah se
bere, da so pivci pozno v noč pili. Vino jim
možgane omami, da imajo mnogo pregrešnih
pogovorov. Začno trditi, da človek ravno tako
konec vzame, kot neumna živina. Najpredrzniši
izmed pivcev pravi: »To je le sleparija in go¬
ljufija duhovnikov, s katero nas mamijo, da
duša človeka po smrti še živi. Jaz tega ne ve¬
rujem in svojo dušo za en bokal vina na prodaj

428

postavim. Kdo jo hoče za tako ceno kupiti?«
Tej strašni ponudbi se vrtoglavi pijanci grdo
posmehujejo in krohotajo. Pri tej priči stopi v
hišo mož visoke postave, oblečen ko kupec. Na
vprašanje, zakaj so tako veseli, se oglasi ne-
zdušnik, ter pravi: »Jaz svojo dušo za bokal
vina prodajam.« »Čudim se, odgovori tujec, in
jo kupim. Le vina gori!« Vnovič začno piti.
Norčujejo in smejajo se; najbolj pa razsaja pro-
dajavec svoje duše. Pozno v noči reče tuji
kupec: »Čas je, da se ločimo. Poprej pa vam
dam eno razsodbo: Ako kdo konja kupi, ali
mu ne gre tudi ujzda, na katero je konj pri¬
vezan?« Vsi pritrdijo, da ujzda gre s kupljenim
konjem. Prodajavec duše pa je obledel in jame
se tresti. Tujec, ki je bil živ satan sam, za¬
renči: »Prav je. Kupil sem dušo tega človeka
za toliko bokalov vina, tedaj je moje tudi telo,
ha katero je duša navezana.« In satan se vzdigne,
nezdušnika zgrabi z dušo in telesom in ni ju
bilo videti nikjer več. Žganjepivec in vsaki pi¬
janec! glej, kakšen nesrečen konec tudi tebe
_ čaka! če te satan ne bo vzel živega, bo pa
počakal, da umrješ in bo tvojo dušo vzel precej
po smrti, tvoje telo bo pa vzel na sodnji dan.
Varuj se torej take strašne nesreče, varuj se
pijanosti, dokler se še rešiti zamoreš.

429

3. Pijanec prelomi tudi tretjo Božjo
zapoved. On ne posvečuje nedelj in za¬
povedanih praznikov; zakaj o teh dnevih
največ grehov stori. Tisti čas, ko so
drugi kristijani pri Božji službi, ter Boga
molijo in sveto Božjo besedo poslušajo,
on v krčmi sedi, popiva, Boga žali in
se hvali, da se mu ni treba učiti, ker
več ve, kakor vsi pridigarji; tiste pa za
neumne ima in jih z ostudnimi priimki
obklada, kateri radi v cerkev hodijo in
sveto Božjo besedo poslušajo. Ravno tako
ga tudi ni videti celo leto pri Božji
mizi, in če tudi prisiljen o velikonočnem
času k spovedi in sv. obhajilu gre, po
nevrednem svete zakramente prejme, ker
se po spovedi nikdar ne poboljša, in torej
pravega kesanja in trdnega sklepa po-
boljšanja nima.

4. Pijanec ne spolnuje četrte Božje
zapovedi, če je oče, kakošni so otroci
njegovi? Ali niso večidel hudobni? Kdo

430

je pa tega kriv? Ali ne večidel oče?
Oče žganjepivec ima po telesu in po
duši nesrečne otroke, prave bebce brez
zdrave pameti. Nek žganjepivec je imel
štiri otroke, pa vse bebce, uboge na duši
in na telesu. Vsak oče mora za svoje
otroke moliti; če je pa pijanec, jih pre¬
klinja. On jim mora tudi lepe zglede
dajati. Ali otroci vidijo očeta ob nedeljah
in praznikih pozno pijanega domu prilo¬
mastiti, slišijo potem, kako se z materjo
preklinjata, in kmalo se kletve naučijo;
strah Božji jih zapusti, hudi duh jih
obsede, in tako vzrastejo hudodelci brez
vere in brez Boga. Sinovi začno kmalo
očeta posnemati, ter postanejo ponočnjaki
in večidel tudi pijanci. „Kakor stara tiča
poje, vadi tudi mlade svoje.“ Ker otroci
vidijo, da je oče Božjim in cerkvenim
zapovedim nepokoren, tudi oni nočejo
ne njemu, ne materi pokorni biti. Zastonj
je vsako materno opominjevanje in svar-

431

jenje. Hčere pijančeve komaj nekoliko
odrastejo, imajo že svojo nedolžnost na
prodaj in se v časno in večno nesrečo
pogreznejo. Kakor otroci, ravno tako de¬
lajo tudi hlapci in dekle, in če je oče
pijanec, tudi vsa njegova družina Boga
žali. In kdo je vsega tega kriv? Ali ne
oče? Kaj bo pa enkrat pri sodbi Božji,
ko bo ostri Sodnik strašne besede rekel:
„Pijanec! daj odgovor od svojega hiše-
vanja.“ Večno gorje mu bo takrat! Če
je pa sin ali hlapec pijanec, tudi svojih
dolžnost do očeta in gospodarja, pa tudi
do Boga ne spolnuje in si mnogo smrtnih
grehov na svojo ubogo dušo navleče; pa
gorje mu še posebno tedaj, če kdaj zakon
sklene in sam oče postane!

5. Kako pa pijanec peto Božjo za¬
poved spolnuje? Nihče je tolikokrat in
tako hudo ne prelomi, kakor ravno on.
Sv. pismo vpraša: Komu gorje? komu
bojevanje? komu rane brez zadolženja?

432

Kaj ne tem, kateri se zmeraj pri vinu
(ali žganju) znajdejo in si prizadevajo
bokale prazniti? Prip. 23, 29.30. Pijanci
se zavoljo ene besedice, ali če na ka¬
terega piko imajo, začno prepirati, se
skrivaj ali očitno s kolom ali nožem
napadajo in se tako dolgo koljejo, da
kdo hudo ranjen ali celo mrtev obleži.
Pijani očetje, kadar razžaljeni na dom
pridivjajo, svoje nedolžne otroke ali žene
brez vzroka napadajo, pretepljejo in po¬
bijajo.

Neki pijan mož, da bi svojo ženo umoriti
zamogel, spije kozarec žganja, da bi svojo vpijočo
vest zadušil; pa je ne more, vest ga še hudo
svari. Izpije drugi kozarec iz ravno tega namena,
pa žene še ne more umoriti, vest mu še tega
ne dopusti. Izpije tretji kozarec žganja, in vest
utihne, pijanec je srčan in sedaj ubije svojo
nedolžno ženo. Prigodilo se je celo, da dva
pijanca ubogega človeka ubijeta, zato ker ni
hotel bogaboječi revež Jezusa Kristusa prekli¬
njati. Eden izmed nju namreč trdi, da se po¬
božni starček ne da primorati, da bi Jezusa

433

preklinjal; drugi pa trdi, da v pol ure mu bo
Jezusa Kristusa iz srca izbil. Stari revček omedli
od strahu, ko mu neusmiljenca povesta, da ga
bosta ubila, če Jezusa ne preklinja. Ko se zopet
zave, joka in ju usmiljenja prosi. Ali onadva
ga jameta razbijati, da kmalo obleži. Ko se
zopet zave, ga v novic silita Jezusa Kristusa
preklinjati. Ali on reče: Ne, Kristus je za-me
umrl! prosim usmiljenja! Nič ne pomaga prošnja.
Revež reče: Gospod naj bo hvaljen! Kristus je
za-me umrl, naj tudi jaz umrjem za Kristusa.
Ves je že z krvjo oblit, stokajoč prosi še z
milim pogledom usmiljenja. Ali neusmiljenec
ostane pri svoji trmi, zagotavlja, da stave ne
more zgubiti; tedaj tepenje tako dolgo ponavlja,
da je svojo stavo zgubil, in da je revež pod
korobačem mrtev obležal. Ali si zamoreš še kaj
bolj neusmiljenega misliti, kakor ravnanje in
stavo teh dveh pijancev? Ge to slišiš, dragi
prijatelj! ali ne bo z največim studom napol¬
njeno tvoje srce do pijanosti in do žganja, katero
človeka vsega spremeni in ga bolj krvižejnega
stori, kakor je najbolj krvižejna divja zver?

5. Kdo je tudi v največi nevarnosti
ostudno pregreho nečistosti storiti, katera
bi se med kristijani, ki smo k svetosti
Duša spuk. 28

434

poklicani, nikdar imenovati ne smela?
Ali niso ravno žganjepivci tudi najhujši
zapeljivci, ki nedolžnim ovčicam Jezusove
čede mnogotera darila dajejo, jim pijače
kupujejo, da jih oslepe, Jezusu odtrgajo
in satanu izročujejo, ter so tako satanovi
najemniki ? Da, rečem: pijanci so hujši
zapeljivci, kot satan sam ; zakaj ker sa¬
tanu ni pripuščeno nedolžne duše ob ne¬
dolžnost pripraviti, zatorej se on posluži
pijanca, da marsikatero čisto, nedolžno
nevesto Jezusovo oskruni, ji belo oblačilo
svetega krsta omaže ali celo raztrga, in
jo tako časno in celo večno nesrečno stori.
Zares, hujši je pijanec kot satan sam.
In predragi prijatelj! poglej nekoliko,
kako daleč je v tej reči pri nas prišlo.
Nekdaj so bili ajdje naši spredniki, i n
kako čisto so živeli, kako močno so ne¬
čistost sovražili! Ce je katera žena ne¬
zvesta postala, so ji lase odrezali, jo P°
nagem hrbtu s šibami iz hiše stepli

435

vse poštene žene cele vasi so jo do druge
vasi podile in gredoč teple; iz druge
vasi so jo ravno tako do tretje vasi žene
podile in vedno teple, tako dolgo je to
trajalo, da je obnemogla in umrla. Ravno
tako zapeljanemu dekletu niso prizanesli;
ne lepota, ne mladost, ne bogastvo ji ni
pripomoglo, da bi bila kdaj moža dobila.
V nekaterih krajih so nečistnico na drevo
privezali in ustrelili. Neki oče je celo
svojo lastno hčer zato ustrelil, ker je s
svojim ženinom pred poroko grešila. Tako
so naši spredniki, še neverniki, nečistost
sovražili. Ko so potem kristijani postali,
so še bolj nečistost sovražili. Več kot
sto let je preteklo in ni se slišalo, da
bi bila v kaki duhovniji se kaka deklica
s kom pregrešila. Kako je pa sedaj! Od
tod pa današnja spačenost izvira? Ali
se ne oznanuje ravno tako dandanes Je¬
zusov nauk, kakor nekdaj? Ali kakšen
sad svete vere Jezusove je pri nas? In

28 *

436

če po poglavitnem vzroku zgubljene ne¬
dolžnosti vprašaš, ali ne boš slišal od¬
govarjati, da ravno v pivnicah ima satan
svoje ljudi, kateri s pomočjo nesrečnega
žganja nedolžne duše ob devištvo pri¬
pravljajo? Kakor dosedaj imenovane, ravno
tako tudi vse druge zapovedi Božje in
cerkvene pijanec prelomi. — Ker pijanec
vse zapovedi prelomi, je sam najnesrečniši
človek na svetu in tudi druge v greh
zapeljuje, ter časno in večno nesrečne
dela, torej prosim s povzdignjenimi ro¬
kami tebe, krščanski oče in mati! kr¬
ščanski mladenič in deklica! nikdar med
pijance, pa tudi nikdar brez potrebe v
pivnico ne hodi. Pij za potrebo kozarec
zdravega vina, če premoreš in če potrebo
imaš; strupenega žganja pa nikdar ne
pokusi, da ne boš svoje duše z mnogimi
ostudnimi pregrehami omadeževal. Kadar
te satan, tvoje hudo poželenje, ali hu¬
dobni tovariši v pivnico iti nagovarjajo:

437

spomni se takrat, da je moral Jezus Kri¬
stus zavoljo ostudnih pijancev na sv. križu
žolc in jesih piti, in nikar mu z žganja-
rijo vnovič grenkega žolča in jesiha piti
ne ponujaj.

O pijanosti , Jci je prav do ostudna
pregreha.

Četrti prigovor.

Prav dobro premišljuj, trezni pri¬
jatelj ! sedaj ostudnost pijanosti zato, da
se je boš v prihodnje ravno tako skrbno
varoval, kakor dosedaj; premišljuj pa
tudi ti, o nesrečni prijatelj! kateri si ji
bil do sedaj vdan, njeno ostudnost pa
tudi pripomočke, s katerimi se je odvaditi
zamoreš.

I. Premisli vprvič, zakaj da je pi¬
janost tako zlo ostudna pregreha.

1. Že tvoja zdrava pamet lahko njeno
ostudnost spozna. Premisli, čemu ti je
dobrotljivi Bog pamet podaril. Ali ne

438

zaradi tega, da ločiš dobro od hudega,
in da se tudi razločiš od brezumne živine?
S svojo pametjo si nad živino visoko po-
vikšan in si Bogu podoben. „Le malo
si ga znižal pod angelje", kliče kraljevi
prerok, to je, le malo pod angeljsko na¬
ravo si, o Bog! postavil človeško naravo.
Ali ti toliko povzdignjeni človek se v
pijanosti tako zaničljivo ponižaš, da po¬
staneš nevredniši, zaničljivši, kakor je
neumna živina. Oj pijanec! kaj delaš s
podobo Božjo, kadar se vpijaniš? Kaj
ne kažeš s svojo pijanostjo, da ne maraš
nič zato, da bi tvoja duša imela pamet
ali podobo Božjo? Kaj nisi v pijanosti
bolj brezpametni živini, kakor Bogu po¬
doben? Sv. Avguštin pravi: „Clovek se
v pijanosti svoje pameti ne zave.“ In l e
sam poglej, dragi prijatelj! pijanca, in
povej, če je še človeku podoben? Glej,
kako se opoteka, polna cesta ga je, kakor
prav širokega voza. Noge ga več ne

439

nesejo, in kakor gnjila klada na cesti
obleži. Vso pamet je zgubil, da še svojih
tovarišev ne spozna. Lasje se mu kade,
oči se mu temno svetijo, ustnice se mu
pobesijo, obraz mu je zatekel, hoče go¬
voriti, ali jezik se mu zavaljuje, nihče
ga ne razumeva, kaj žlobodra, ali pa tako
neumno govori, da se bi gotovo tega
sramoval, ko bi bil trezen. Ne ve, kje
je, težko k domu prileze, in se kakor
živina brez molitve na ležišče zavali in
zaspi. Ali je tak podoben človeku ali
živini? „0 koliko boljši je vol, osel ali
pes, kakor pijanec!“ zakliče sv. Krizostom.
In prav govori, zakaj pijanost ga še pod
neumno živino poniža. Le poglej neumno
živino, ali kdaj več pije, kakor ji je treba?
Nikdar ne.

To resnico spriča naslednji zgled: Neki
učenec gre iz mesta na šolske praznike. Zvečer
pride s svojim konjem do krčme in se tamkaj
tako napije, da se ne zave. Drugega dne zopet
konja zasede in dalje jaha, pa bil je ves bolan

440

in otožen. Sedaj pride do potoka. Konj začne
piti in preneha, ko ima dosti. Učenec hoče, da
naj konj še pije in ga k temu sili, ali konj
kapljice vode več ne pokusi. Mladeneč začne
premišljevati in si misli: »Glej, ti se že toliko
let učiš, pa nisi toliko moder, kakor je tvoj
konj. Ko bi bil sinoči po pameti pil, bi te
danes ne bolela glava.« Prav je govoril dijak,
zakaj kdor čez potrebo pije je hujši od ne¬
umne živine.

Ravno zato, ker že tvoja zdrava
pamet spozna ostudnost pijanosti, imeli
so jo tudi neverniki za sramotno, kazni
vredno hudodelstvo. Pitak, ajdovski mo¬
drijan je zapovedal pijance trikrat ka¬
znovati ; prvič zato, ker so sami sebe na
zdravji poškodovali, drugič zato, ker so
soseski pohujšanje dali, in tretjič zato,
ker so svoji družini premoženje zaprav¬
ljali. Rimljani niso trpeli nobenega pi¬
janca za sodnika; Spartanci niso pustili
nobenemu pričati, kateri se je bil le
kdaj upijanil. Imeli so celo navado svoje

441

sužnje ali hlapce vpijaniti, potem so svoje
otroke poklicali in jim jih kazali, rekoč:
Glejte jih ostudneže, kako grdo se ob¬
našajo, kako nespametno govore. Otroci!
sami presodite, ali se more kaj bolj ostud¬
nega videti! Varujte se torej, da se nikoli
vpijanili ne boste.

2 .  Premisli sedaj, o dragi prijatelj
in kristijan! kako ostudno se obnaša pi¬
janec, zato, da ostudnost pijanosti prav
dobro spoznaš in se nikdar ne vpijaniš.
Premisli naslednji prelepi zgled:

V srcu svojega sinčeka zbuditi stud do
pijanosti, kaj stori modri oče? To-le: Ko gre
sv. Fidel iz Sigmaringa še kot majhen otrok s
svojim pobožnim očetom se sprehajat, naletela
sta na pijanca, ki je poleg pota ležal. Ni mogel
ne iti, ne stati, nezavedno seje valjal po cestnem
blatu. Oče vpraša: Fidel! kako ti dopada ta
človek? Dete pa vpraša: Oče, zakaj pa blede
in ne govori? Oče reče: Glej, ta mož je preveč
pil, zato blede in ne more ne stati, ne hoditi,
ne govoriti, in tako se godi vsem, ki preveč
vina ali žganja pijejo, um zapravijo, nobene

442

pametne besede spregovoriti ne morejo, po tleh,
po blatu se valjajo, ter ne vedo več, kaj počno,
ne kje da so. Marsikateri pijanec se je že v
kako jamo zavalil, v vodo padel, se zadušil ali
je vtonil, ali pa po zimi zmrznil. Varuj se torej,
ljubo dete! pijanosti, in nikdar ne pozabi tega,
kar si danes videl. Tako je pobožni oče svojega
dobrega otroka učil.

Tudi jaz tebi, o prijatelj! rečem: Ce
je že za nejevernika pijanost ostuden
madež, koliko ostudniši madež, in koliko
veča pregreha je pijanost za tebe kristi-
jana, kateri z lučjo sv. vere njeno ostud¬
nost veliko bolj spoznaš kakor nejevernik,
in kateri si dolžan po nauku in zgledu
svojega nebeškega Učenika in Zveličarja
živeti! In kako je Jezus Kristus učil, in
kak zgled ti je dal? On je vedno učil
zatajevanje samega sebe, in se je postil
40 dni in 40 noči. Oh, moj Bog! če
Jezusa Kristusa premišljuješ, ko se je
postil 40 dni in noči tako ostro, da ni
nič ne jedel, ne pil, in da je bil po-

443

slednjič na križu viseč, z žolčem in Jesi¬
hom napojen, in slišiš divji hrup in vpitje
krščanskih pijancev v pivnicah: ali ne
boš žalosten, dragi prijatelj! zarad raz¬
galjenja Božjega, kakor je bil žalosten
tudi sv. apostelj Pavel, in je o pijancih
s solznimi očmi tako-le govoril: „Oni
žive, kakor sovražniki križa Kristusovega,
ujih konec je pogubljenje, njih Bog je
trebuh; oni se hvalijo s svojo sramoto
in pozemeljsko ljubijo." Filip. 3, 19. I)a
torej večnemu pogubljenju odideš, varuj
se , dragi kristijan ! prav skrbno pijanosti,
sa j si se sedaj prepričal, da je pijanost
ostudna za vsacega s pametjo obdaro-
'anega človeka, še bolj ostudna in pre¬
grešna je pa za kristijana.

II. Varuj se pijanosti, dragi prijatelj
ti, kateri se dosedaj še nikdar vpijanil
nisi. Srečen si dosedaj bil, ali skrbno
Pazi, da svoje dosedanje sreče nikdar ne
Opraviš. Zakaj tudi ti, o trezni prijatelj!

444

si v vedni nemarnosti, se tega ostudnega
greha počasi in po malem privaditi, če
se ga prav skrbno ne varuješ.

Sv. Monika o sebi svariven zgled s temi
besedami naznanja: Ge ravno so stariši za-me
neizrečeno skrbeli, sem se vendar navadila vino
piti. Hodila sem z deklo v klet po vino, katero
sem z zajemalom iz soda jemala in v posodo
natakala. S prvega sem le nekoliko kapljic po¬
žirala, ker se mi je vino sicer zoprno zdelo.
To je bila premajhna reč, da bi si bila zaradi
tega kaj vesti delala. Ali kmalo sem po več in
zmeraj več kapljic srkala, in kmalo sem začela
vino debelo požirati. Nekega dne sva se z deklo
skregale, in ona me je s pijanko pitala, in to
zasluženo očitanje, kakor me je bolelo, mi je
vendar le oči odprlo, da sem se odsihmal po¬
boljšala. Naj ti služi, dragi prijatelj! kateri si
se dosedaj že vedno skrbno pijanosti varoval,
ta zgled v to, da se je boš tudi vse prihodnje
čase zmeraj ravno tako skrbno varoval.

Ti, nesrečni prijatelj! kateri si pija¬
nosti že navajen, seje boš težko odvadil;
zakaj večidel je resničen stari pregovor,
ki pravi: Pijanec se takrat spreobrne,

445

kadar se v jamo zvrne. Vendar nikar
ne obupaj; če imaš resnično voljo se po¬
boljšati, in vse storiš, kar je v tvoji moči,
bo tebi tudi Bog s svojo milostjo po¬
magal. Da je tudi zastaranemu pijancu
mogoče se spreobrniti, nam nekateri, če
tudi redki zgledi spričajo. Premisli na¬
slednji lep zgled:

Mladi kmet se je piti in igrati navadil.
Enkrat hoče v vinograd iti, in ukaže ženi, da
bi mu jesti prinesla. Ona pravi, da nič nima,
ker je vse zapravil. Vendar mu obljubi. Opoldne
nese koš zaprt in ga pred njega postavi. On
moli in odpre koš. Ali kaj je bilo v košu?
Njegov otrok bled od gladu. Vse si zapravil;
jej svojega otroka, reče njegova žalostna žena;
vzame otroka iz koša in mu ga na roke dene.
Mladega moža je to zelo zabolelo. On spozna,
da ni prav živel, objame svojo ženo, obljubi se
poboljšati in se v resnici poboljša. Ni ga bilo
nikdar več videti po krčmah.

Kakor je ta modra žena svojega
moža poboljšala, tako je tudi že marsi¬
katera druga modra žena svojega moža

446

spreobrnila; temu ravno nasproti je pa
tudi marsikatera nemodra in hudobna
žena svojega v začetku treznega moža
v pijanca spremenila in si krvavo šibo
spletla, katera jo potem hudo tepe. Kakor
se je omenjeni pijanec spreobrnil, ravno
tako je tudi tebi, pijanosti vdani pri¬
jatelj ! z Božjo pomočjo mogoče se spre¬
obrniti, če imaš le resnično voljo, in se
tudi k poboljšanju potrebnih pripomočkov
zvesto poslužuješ.

III. Kaj ti je storiti, dragi prijatelj!
da se pijanosti odvadiš?

1. Pritrguj si vsak dan kaj malega
pri pijači. Sv. Avguštin pravi: „Kakor
se je pijanec po malem pijanosti navadil,
tako naj se je zopet po malem odvadi."

Kadar ga je skušnjava nadlegovala, da
bi se vpijanil, se je vselej vode do sitega napil.
Enkrat ga je neizrečeno vleklo v krčmo; sam
ni vedel, kako je do krčminih vrat prišel. Že
je hotel odpreti, kar zagleda studenec. Popusti
nevarno hišo, ter gre k studencu in se hladne

447

vode do sitega napije. In ker je resnično voljo
imel, podpiral ga je Bog, da se je popolnoma
poboljšal, in da se mu je vpijanljiva pijača za
zmeraj pristudila.

2. Premisli, da je pijanost ostudna
pregreha, katera je posebno nespodobna
za kristijana, in da jo Bog v sedanjem
življenji s hudimi boleznimi, z revščino,
z zgubo dobrega imena, z nepokojno
vestjo in trdovratnostjo, po smrti pa z
večnim pogubljenjem kaznuje, kakor priča
sv. apostelj Pavel, ki pravi: „Vedite, da
pijanci Božjega kraljestva ne bodo nikdar
posedli." Gal. 5, 21.

3. Spominjaj se pogostoma zgleda
Jezusa Kristusa, svetnikov, puščavnikov
in mnogo druzih treznih ljudi. Sv. Klimak
pravi: „Kedar misliš piti, ne pozabi, da
so našega Gospoda in Boga z žolčem in
jesihom napajali, in gotovo boš prav
zmerno pil.“ Zakaj, kako smeš upati,
da te bo za svojega učenca spoznal, če

448

vedno nezmerno piješ? Spomni se tudi,
da so svetniki mnogo let v puščavah le
koreninice jedli in vodo pili. Če so oni
tako trezno, zmerno, ostro živeli, da so
v nebesa prišli, ali meniš, da si boš ti
s pijanostjo nebesa zaslužil ? Pomisli tudi,
koliko je bolnikov, ki veliko žejo trpijo
in nimajo pijače, da bi si svojo hudo
žejo potolažili. Nesrečni pijanec! ako boš
še v prihodnje nezmerno pil, boš tudi
ti, in morebiti kmalo na smrtni postelji
veliko žejo trpel in je ne boš mogel po¬
gasiti, boš žeje umrl, kar se marsi¬
kateremu pijancu pripeti. Še večo žejo
boš trpel pa v večnosti, ker boš z evan¬
geljskim bogatincem v večnem plamenu
zdihoval in želel, da bi Bog ubožca iz
nebes poslal, kateri bi konec svojega
prsta v vodo pomočil in tebi na suh
jezik položil; pa se ti tvoja želja nikdar
spolnila ne bo. Vekomaj boš v peklu
strašno žejo trpel.

449

4. Ne hodi nikar več brez potrebe
v krčmo; zlasti ne hodi nikdar med svoje
nekdanje vinske ali žganjarske brate in
prijatelje. Zakaj prigovarjanje starih tvojih
bratcev in krčmarja, da je še prezgodaj
domu iti, da te bo pozneje kak tovariš
spremil, in mnogoteri kratkočasni pogo¬
vori te bodo zapeljali, da boš svoje ob¬
ljube pozabil, in zopet preveč pil. Ce
moraš v krčmo iti, pojdi sam, ali s treznim
Človekom in pij kozarec zdravega vina,
in ne mudi se v nji čez potrebo.

5. Poslednji in boljši kakor vsi drugi
pripomočki, je pa: molitev, pogostno pre¬
jemanje sv. zakramentov, zlasti, da se
vedno svojega navadnega spovednika držiš,
in ga zvesto ubogaš.

Sedaj sklenem svoj prigovor, dragi
prijatelj! in rečem: Če nisi pijanosti na¬
vajen, blagor ti! in na vso moč si pri¬
zadevaj, da se je nikdar ne navadiš. Ce
si je pa že navajen, imam to prošnjo

Duša spok. 29

450

do tebe: Posluži se vseh navedenih pri¬
pomočkov, da se brez odlašanja poboljšaš.
Priporočuj se vsak dan prečisti Devici
Mariji, Materi Božji, ki je pri Jezusovi
smrti poleg križa stala, takrat tvoja mati
postala, in grenko žejo svojega Sina ž
njim najbolj občutila, in reci: Podpiraj,
o usmiljena Mati! s svojo pomočjo mojo
slabo voljo, da vso žejo do strupenega
žganja, in vsake vpijanljive pijače v sebi
ukrotim, in se tudi vseh zapeljivih pri¬
ložnost k pijanosti zvesto varujem. Sprosi
mi od Jezusa odpuščenje dosedaj storjenih
grehov in stanovitno treznost do konca,
da zadobim po smrti krono večnega živ¬
ljenja v nebesih.

451

O šestem poglavitnem grehu
jezi.

Prigovor.

O pripomočkih se obvarovati jeze.

I. Kadar sovražnik žuga kaki trd¬
njavi, njeni brambovci ne bodo čakali
do tistih malov, ko sovražnik že pred
ozidjem stoji: veliko poprej že pripravljajo
se za brambo. Kavno tako je treba tudi
tebi, dragi prijatelj! zoper svojega dušnega
sovražnika, zoper jezo se oborožiti že po¬
prej, predno se pri tebi oglasi.

1. Da se boš pa toliko raji zoper
njo oborožil, premisli sedaj, kako ostudna
in škodljiva da je jeza.

Iz naslednjega zgleda boš lahko njeno
škodljivost in ostudnost spoznal. Mladenič je
bil zavoljo tega vedno bolehen, ker se je za¬
voljo vsake male mu neljube stvari tako naglo
vjeziti dal. Ko mu njegov zdravnik pravi, da
je zavoljo nagle jeze vedno bolehen, mu bolnik
ne verjame; zdravniku ugovarja; se sčasoma

29 *

452

bolj vgreje in se poslednjič popolnoma vjezi,
ko ga zdravnik svojeglavnega, nespokornega
vihrača imenuje. Mirno vzame zdravnik ogle¬
dalo raz steno in ga pred hudo razjezenega
mladeniča postavi. Pa kako se mladenič ves
prestrašen zavzame, videti v ogledalu svoj obraz
tako čudno spremenjen; lica so bleda kot smrt,
oči divje štrle in čelo je nagrbančeno. Mirno
posluša sedaj zdravnika, ki ga milo opozoruje
na žalosten nasledek nagle jeze za zdravje nje¬
govo, rekoč: »Glej, več tacih viharjev izdere
drevo tvojega življenja!« Skrbnejše se začne
varovati nagle jeze in postal je bolj čvrstega
zdravja. Spoznaj, dragi prijatelj! iz tega zgleda,
kako močno jeza tudi tebi, če si ji vdan, zdravje
spodkopava.

Marsikateremu je jeza prinesla že
hudo žolčno mrzlico; marsikateremu je¬
tiko; marsikaterega je žolč zalil in je
nanagloma umrl. »Nevoščljivost in jeza
prikrajšujete življenje", pravi sv. Duh.

2 .  Ker je jeza tako ostudna in za
zdravje tako škodljiva pregreha, oboroži
se zoper njo že poprej, predno pride.
Najboljše orožje zoper njo je krotkost in

453

potrpežljivost. Da si boš te dve čednosti
pridobil, zato premišljuj:

a)  Podobo križanega Zveličarja! Glej,
kaj so mu storili hudobneži! Preganjali
so ga, vjeli so ga, s trnjem so ga kro¬
nali, čeravno čisto nedolžnega, so ga
vendar k smrti obsodili, mu težek križ
na rame naložili in nanj pribili, in ko
v hudih bolečinah na križu umira, ga
še zaničujejo. Pa kaj je on storil? „0če!
odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo;"
tako je molil na križ pribit za svoje so¬
vražnike. In on sam pravi: „Učite se od
mene, ker jaz sem krotek in iz srca po¬
nižen." Mat. 11, 29. Eeci tudi ti sam
sebi: O Jezus! ti najnedolžniši in naj¬
svetejši, si v svojem najhujšem trpljenji
nebeško krotkost in potrpežljivost razo¬
deval, in jaz največi grešnik, ki sem že
zdavnaj pekel zaslužil, bi ne hotel naj¬
manjšega žaljenja in trpljenja v duhu
krotkosti prenesti in bi se hotel jeziti!

454

O usmiljeni Zveličar! varuj me take ne¬
hvaležnosti in nepotrpežljivosti!

i)  Spomni se tudi, dragi prijatelj!
kako velikokrat in kako hudo si ti že
Boga razžalil. On bi te bil v svoji pra¬
vični jezi zamogel hudo kaznovati. On
je pa imel potrpljenje s tabo in ti je
namesto kazni le dobrote pošiljal. Tebe,
o kristijan! pa zamore vsaka majhna
zoprna besedica, vsako majhno očitanje,
majhna krivica ali zamera v tako hudo
jezo pripraviti, da mora skoraj vsaki
strahu pred tabo bežati. Premisli, o kri¬
stijan! če ne ravnaš krivično; ker je Bog
tako usmiljen do tebe, ti si pa tako ne¬
usmiljen do svojega bližnjega. Če si bil
še tako močno in po nedolžnem žaljen:
povej odkritosrčno, ali modro ravnaš, ko
si z jezo pekel služil, namesto da bi si
s krotkostjo in potrpežljivostjo nebesa
služil? Povej, ali ti tvoja jeza kaj koristi
pred Bogom in pred ljudmi? Pred ljudmi

455

se z jezo smešnega in zaničljivega delaš,
pred Bogom pa kazni vrednega.

c)  Poslednjič, da boš krotak in po¬
trpežljiv, spomni se pogostoma svoje smrti
ter reci sam sebi: Čemu se jezim nad
svojim bratom tako dolgo, dokler me na
pokopališče ne poneso; čemu mu žugam
s pestjo tako dolgo, dokler ne bo pri
smrti odrevenela? Če sedaj, dokler živim,
v svojem srcu jezo kuham in njen strašni
ogenj po obrazu švigati pustim in še le
takrat mirujem, ko bo srce v smrti otrp-
nelo; ko bodo moja lica obledela in se
jeziti več ne bom mogel; če do takrat
odlašam jezo v sebi zatreti, dokler mene
in mojega brata ne zagrebejo v globoko
jamo, v temno podzemeljsko ječo, kjer
bo malo prsti dovolj močna pregraja, da
se nikdar več spopasti in klati ne bova
mogla: kako plačilo smem pričakovati
takrat od svoje krotkosti in potrpežlji¬
vosti? Nobenega plačila, temveč večno

456

kazen moram pričakovati od tiste krot-
kosti in potrpežljivosti, katera še le po
smrti nastopi. Da me ta nesreča zadela
ne bo, hočem svojo jezo premagati in
si za krotkost in potrpežljivost sedaj pri¬
zadevati, dokler še na svetu živim, dokler
si ž njo še nebeško plačilo zaslužiti za-
morem.

II. Dragi prijatelj! sedaj premisli
štiri pripomočke, s katerimi se zoper
jezo oborožiti moraš. Prvi pripomoček
naj ti pomaga, da nikdar ne daš jezi
prostora v svojem srcu; drugi naj ti po¬
maga, da se z jezo nikdar ne pregrešiš,
čeravno je ona v tvoje srce že prišla;
tretji ti kaže, kaj je storiti, če te je jeza
premagala; in četrti te uči, kako je s
togotnimi ljudmi ravnati, da se pregrešil
ne boš.

1. Kateri pripomoček je za to po¬
treben, da te jeza nikdar ne napade?
Zapri ji duri v svoje srce; ker jeza, enkrat

457

v srce spuščena, se težko iz njega pre¬
žene. Jeza je podobna priklenjenemu psu.
Dokler je pes priklenjen, se ga ni treba
nič bati; če je odklenjen, potem pa
gorje tistemu, kateri se mu ne more
umakniti! Popade in rani ga. Kavno
tako dela tudi jeza s človekom. Zavoljo
tega, o kristijan 1 ji nikdar prostora ne
daj v svojem srcu. Najboljše storiš, če se
ogibaš tacih priložnost, katere te navadno
v jezo napeljujejo, posebno, če se varuješ
nepotrebnega govorjenja in prepira. Ako
si jezi vdan in živiš v tacih priložnostih,
ki te v jezo večkrat napeljujejo: potem
je tvoja sveta dolžnost, da si večkrat,
posebno zjutraj prilike in priložnosti pred
oči postavljaš, katere te čez dan po na¬
vadi v jezo pripravljajo, in se že naprej
zoper napade jeze oborožuj. Tako-le na
primero zjutraj prevdari in reci: Po zgledu
Kristusovem in svetnikov se bom ves dan
jezi ustavljal; nobena kletvina, nobena

458

huda beseda mi čez jezik ne sme. Molčal
bom, kakor da bi bil mrtev in bi ničesar
ne videl in ničesar ne slišal. Daj mi, o
Bog ! svojo pomoč, da tega svojega sklepa
danes in nikdar ne prelomim. Marija, mati
Božja! in moj zvesti angelj varh, stojta
mi danes in vselej zvesto na strani! čez
dan vselej ponovi ta sklep: pred kakim
delom, ali kadar slišiš uro biti.

2. Kaj ti je storiti, ko se jeza v
tvojem srcu oglasi? V začetku se moraš
jezi zoperstaviti, če jo hočeš premagati;
zakaj ona je kakor ogenj. Dokler je ogenj
še majhen, dokler je še sama iskrica, se
lahko pogasi. V začetku ti pomaga jezo
premagati le en pogled na križanega
Jezusa; le kratki zdihljej: „0 Jezus!
varuj me, daj mi pohlevno srce! O Marija!
pomagaj mi, varuj me, da ne padem".
Dokler se srce ne umiri, ne govori, ne
stori nič; zakaj kakor se ogenj v peči
lahko zaduši, da ne uide, ako se vse

459

odprtine in luknjice skrbno zadelajo: tako
tudi jeza, ta znotranji ogenj ugasne, ako
se z molčanjem duri zaklenejo; kakor
hitro pa k jezi še govorjenje pride, tedaj
gorje! takrat strašen ogenj navstane, ka¬
teri se pogasiti tako lahko ne dl Zatorej
rečem: Molči, čeravno jeza privzdiguje
tvoj jezik k govorjenju; zakaj, če molčiš,
se nikoli kesal ne boš; če pa jezen go¬
voriš, vselej se boš kesal, vselej ti bo
žal. Moli toliko časa natihoma očenaš,
češčenamarijo, dokler se jeza ne poleže.
Tako je ravnal sv. Frančišek Salezijan,
ki je bil od rojstva jezi prav močno vdan,
pa je s premagovanjem samega sebe naj-
krotkejši človek postal.

Premisli lep zgled iz njegovega življenja.
Plemenitaž je prižel sv. Frančiška hudo zasra¬
movat. Svetnik ga je lepo pogledal, pa molčal.
Hudobnež je imel molčanje za zaničevanje, ter
ga je še hujše zasramoval. Ali svetnik je vedno
molčal. Poslednjič je hudobnež odšel. Potem je
svetnika nekdo vprašal, kako se je zamogel

460

premagati, da zaničevalcu nobene hude besede
ni rekel? Svetnik mu je odgovoril: »S svojim
jezikom sem zavezo storil, toliko časa nobene
besede ne pregovoriti, dokler srce zopet mirno
ne postane.«

Stori tudi ti, dragi prijatelj! po tem
lepem zgledu; stanovitno molči, če te
jeza tudi silno hudo k govorjenju pri¬
ganja. Čez nekoliko časa te bo jeza mi¬
nula in pamet se ti bo povrnila: in tedaj,
ko si zopet miren, govori in stori, kar
ti pamet pravi, da je tvoja dolžnost. Če
pa nisi kos samemu sebi, da bi molčal,
kadar te kdo jezi: zapusti nevarnost,
pojdi ali vsaj obrni se proč od tistega,
kateri te draži, in tisti čas, ko molčiš,
prav prisrčno k Jezusu in Mariji zdihuj,
ter ju prosi pomoči, da zamoreš jezo pre¬
magati.

Tako je storil miroljubni pobožni Tobija.
Ko je slišal kozliča meketati, poprašuje svojo
ženo, ali ni mar žival ukradena. Žena se zaradi
tega vprašanja tolikanj razjezi, da ga strašno

461

zmirja in mu hudo očita. Tobija pa molči, se
umakne v kraj, zdihuje, joka in moli.

Uči se iz tega zgleda, zakonski mož
in žena! kako morata drug drugemu pri-
jenjati, da vaju jeza ne premaga. Uči
se pa tudi ti, krščanski oče ali mati!
varovati se hudih, pregrešnih besed, kadar
tebe tvoji otroci ne ubogajo in te dra¬
žijo. Če si prisiljen svoje otroke postra-
hovati, jih postrahuj še le tedaj, kadar
se ti je jeza polegla. Ako se boš, ljubi
moj kristijan! posluževal teh in tem
enakih pripomočkov, ne bo te jeza lahko
premagala; pa tudi ti ne bo treba obža¬
lovati nesrečnih djanj in velikih grehov,
v katere tolikokrat jezavi ljudje zabredejo.

3. Kaj ti je storiti, dragi prijatelj!
ako si bil tako nesrečen, da te je jeza
premagala? Potem se moraš pred Bogom
poniževati, in sicer toliko bolj se moraš
poniževati, kolikor veči je bil tvoj greh,
in Boga moraš prositi, da ti ga odpusti.

462

Pomisli, kako reven, kako nezmožen si,
se premagati tudi v najmanjši stvarici;
pomisli, kako si slab, da te vsaka mala
nasprotnost tako hitro premaga. Pomisli
in skrbno prevdari tudi, kaj te je tako
hitro v jezo napeljalo; morebiti je celo
krivična tvoja jeza; ali pa je zdražila
te stvarica, ki ni prav nič vredna. Potem
potoži svojo revščino svojemu Zveličarju,
in prosi ga pomoči, da bi vsaj vprihodnje
ne padel več tako globoko. Tako poni¬
žanje je dober, je gotov pripomoček zoper
nove padce. Vselej, kadar te jeza pre¬
maga, si pa tudi sam naloži primerno
pokoro. Ako premoreš, podeli miloščino;
ako ne moreš tega, moli en rožnivenec,
ali naloži si en post, ali da en dan molčiš,
ali da kaj druzega enakega dobrega
storiš. S tako pokoro popraviš vsaj ne¬
koliko razžaljenje Božje, katero si z jezo
sebi nakopal; nasproti boš pa v prihodnje
bolj pazljiv sam na-se; pa z Božjo po-

463

močjo tudi potrjen, da boš ložej jezo
zmagal.

4. Sedaj še premisli, o kristijan!
kako ti je s togotnimi ljudmi ravnati,
kako se do njih zadržati? Če se jih za-
moreš ogniti, ogni se jih; če jim pa
ne moreš iz pota, ker je oseba, ki te k
jezi draži, postavim tvoj soprog, tvoj
bližnji sorodovinec, tvoj gospodar ali pa
tvoj sosed: se moraš pa vsaj ogibati
vsega, kar te utegne v jezo nadražiti.
Tako varno in prizanesljivo ž njim ravnaj,
da mu od svoje strani nobene priložnosti
k jezi ne daš. Sosebno varuj se ugo¬
varjati takim togotuežem. Če jih jezne
vidiš, umakni se jim, če moreš; če se
jim pa umakniti ne moreš, pa molči in
razžaljenje voljno prenašaj.

Dragi prijatelj! posluži se vseh na¬
vedenih pripomočkov, da ž njimi zamoreš
hudi jezi se ali ustaviti, ali jo potolažiti;
ali če te tudi včasih še premaga, jo

464

vendar toliko ukrotiti, da te v velike,
smrtne grehe ne zapelje. Ker pa veš,
da brez pomoči Božje nič dobrega mi¬
sliti, nič dobrega govoriti, nič dobrega
storiti in nič dobrega obljubiti ne za-
moreš, kakor pravi Jezus Kristus: „Brez
mene ne morete nič storiti": tako prosi
posihmalo dan na dan Boga, da ti po
svojem neskončnem usmiljenji d& potr¬
pežljivo, krotko in pohlevno srce, da boš
deležen Jezusove obljube, katero nam da,
rekoč: „Blagor krotkim, ker oni bodo
zemljo posedli." Mat. 5, 4.

O sedmem poglavitnem grehu
dušni lenobi.

Prigovor.

O pripomočkih se obvarovati dušne lenobe.

I. Dragi prijatelj ! strašne so besede,
katere je Bog po preroku Jeremiji go-

465

voril: „Preklet je, kateri delo Gospodovo
leno opravlja". Če te pretresljive besede
Gospodove resno premišljuješ, se v tvojem
srcu zbuja vprašanje: Ali morda zade¬
vajo besede prerokove tudi mene? Beri
pazno naslednja vprašanja in boš spoznal,
če si len ali ne? Si s v o j e n a vad ne
molitve brez ginjenega srca in
pobožnosti  tako po tlačansko zmolil,
da je bila tvoja molitev podobnejša ne¬
spametnemu blebetanju, kakor pa go¬
vorjenju z Bogom; ali si jih pa večkrat
iz najmanjšega vzroka opuščal in tako
skrajšal, da so zaslužile komaj ime mo¬
litve? Si imel v cerkvi  pri  naj-
večili skrivnostih malo več spo¬
štovanja,  kakor kadar doma v svoji
hiši sediš, ali se kar nič nisi sramoval v
Božji hiši pogovarjati in posmehovati se?
Ti je bilo precej zoprno,  ko  si
kaj  s v e t e g a s 1 i š a 1,  in če si le mogel,
si se odtegnil, da bi zveličavnih naukov

Duša spok. 30

466

svojih starišev, ali pridigarjev in spoved¬
nika slišal ne bil? Si le redkokrat
v svoje srce pogledal  in g a malo¬
kdaj k Bogu povzdigoval, ker ti je bilo
vsako telesno delo ljubše, kakor delo tvo¬
jega večnega zveličanja? Si vse suho
in posvetno srce k molitvi in
v cerkev prinesel,  in še bolj s
suhim in neomečenim od molitve ali iz
cerkve šel? Si ti p rej e m anj e sv. z a-
kramentov od časa do časa
dalje odlašal,  in če si jih včasih
tudi prejemal, se vendar iz navadnih in
radovoljnih slabost nisi povzdignil in veče
gorečnosti nisi kazal, se nič bolj nisi
hotel v nobeni reči samega sebe zata¬
jevati? So ti biligorečikristijani
zoprni,  in si se rad iz njih bogoljub-
nosti norčeval; pa te tudi srce malo ali
celo nič ni bolelo, kadar si slišal druge
ostudno preklinjati, ali si jih videl pre¬
grehe delati, s katerimi se ljubi Bog

467

žali? Tebe močno srce boli, če kdo tebe
žali, nič pa nisi žaloval, ko si slišal, da
grešniki neprenehoma Boga žalijo! Ti
krščanski oče ali mati!  si se
kaj zmenil, ko si slišal ali videl napake
svojih otrok ali poslov? Ti kr isti jan!
si morebiti godrnjal čez dolge
svete maše in pridige,  pri praznih
ali celo pregrešnih pogovorih, pri po¬
svetnih druščinah, po pivnicah ali drugod
ti je pa bil čas vselej prekratek in se
nikdar nisi naveličal tamkaj dragi čas
tratiti in po dve, tri ali še več ur pri
njih se muditi? Ti, o grešnik!  si
li kdaj kaj svetega premišljeval in svojo
vest skrbno spraševal, da bi bil vse svoje
pregrehe, posebno svojo poglavitno pre¬
greho, kateri si najbolj vdan, prav do
dobrega spoznal; in če si jo tudi spoznal,
si si li resno prizadeval, da bi vse, zlasti
svojo poglavitno pregreho z čeznatornim
kesanjem obžaloval in trdni sklep po-

30 *

468

boljšanja storil? Si li več ko enkrat ali
dvakrat v letu k spovedi hodil in se
vselej cisto in odkritosrčno, in ne le po-
vrhoma spovedal, in po vsaki sveti spo¬
vedi zopet v stare grehe padal, ker se
pripomočkov k poboljšanju potrebnih in
od spovednika tebi nasvetovanih nisi resno
in stanovitno posluževal, pa tudi Boga po¬
nižno, goreče in stanovitno prosil njegove
pomoči in milosti ti potrebne? Mlačni
kristijan!  si si li prizadeval za krščan¬
sko popolnost? Si si prizadeval po slišani
Božji besedi svoje življenje obravnavati,
svoje hudo nagnjenje zatirati, se po kr¬
ščansko zatajevati, vsa svoja dobra dela
s svetim namenom posvečevati in zmeraj
z večo gorečnostjo Bogu služiti? Pre¬
misli , dragi prijatelj! svoje dosedanje
življenje: Sleherni dan ti je Bog pošiljal
svoje milosti; te je klical h krščanski
popolnosti po tvoji vesti, po svojih slu¬
žabnikih in namestnikih, po sreči in ne-

469

sreči, ki ti jo je pošiljal; ti si pa še
sedaj zmeraj enako mlačen kristijan, ali
še celo grešnik takošen, kakoršen si bil
že pred mnogimi leti, ali si pa še čez
dalje hujši. O kako močno se boš enkrat
kesal, pa morebiti prepozno! O kako
močno boš takrat želel in Boga prosil,
le za en dan življenje ti podaljšati, da
bi z večo gorečnostjo tisti dan Bogu
služil in svojo dušo pogubljenja rešil!
Ali pa boš uslišan, ker si bil že toliko
dnij zveličanja in milosti Božjih zavrgel?
O kako močno žele sedaj zavržene duše
v večnem ognju, da bi jim Bog le en
dan, le eno uro na svetu še živeti dal,
v kateri bi zamogle se večnega pogub¬
ljenja rešiti in svoje duše zveličati! Ali
kar onim nesrečnim dušam Bog vekomaj
nikdar dodelil ne bo, to je tebi milost¬
ljivo dodelil in ti vedno še deli čas zve-
ičanja. Ali glej, da ga polagoma ne
zgubljaš, ampak da ga zvesto v svoje

470

večno zveličanje obračaš, da se ne boš
enkrat prepozno kesal!

Ali ti se morebiti predrzneš svojo
lenobo zagovarjati, rekoč: Ees, da kaj
napačnega storim, pa se vendar le velicih
pregreh varujem, zavoljo tega imam pa
tudi upanje, da ne bom pogubljen. Toda
vprašam te: Ali je gospodar s hlapcem
že zadovoljen, če ga le ne požge ali ne
okrade, ako je pa lenuh, postopač in
mu vseskozi škodo in zopernosti na¬
pravlja ? O gotovo ne! In kako hoče
Bog s tabo zadovoljen biti, ker nimaš
nič ljubezni do njega, katera ljubezen bi
te tudi malih grehov obvarovala, ker se
samo zaradi strahu pekla velicih pregreh
varuješ? Ker nimaš ljubezni Božje, zaradi
česa pa upaš enkrat v nebesih poplačan
biti? O nespametni človek! pravi sveti
Bernard, tisočkrat tisoč jih njemu v ne¬
besih in na zemlji streže, in ti se upaš
mirno sedeti? Angelji in svetniki v ne-

471

besih, kakor tudi vsi bogoljubni na zemlji
strežejo in služijo njemu lepo in zvesto,
zato, ker so njegovi prijatelji, ti pa misliš,
da si njegov prijatelj in služabnik, ko
le sebi strežeš in po svoji volji živiš;
ti želiš plačilo od njega, če mu tudi nič
ne služiš, in ker se k večemu le velicih
grehov varuješ! Ce pa do sedaj nisi v
velike grehe padel, ali se boš tudi za-
naprej brez Božje ljubezni velicih pre¬
greh obvarovati zamogel? Celo zvesti
Božji prijatelji včasih v skušnjavah ope¬
šajo, in ti meniš, da boš stanoviten ostal,
akoravno te Bog zapušča? V prav veliki
nevarnosti si, v velike grehe zaiti in po
smrti v večno pogubljenje priti. Zakaj
strašne so besede, s katerimi sv. Bona¬
ventura vsem lenim kristijanom žuga,
rekoč: „Videl sem takih, ki so na pre¬
velike obresti denarje posojevali, neusmi¬
ljenih kraljev, zavrženega ženstva, celo
nevernikov in malikovavcev, ki so se

472

skesani k Bogu spreobrnili; tresem se
pa, ker nisem nikoli mlačnega kristijana
videl, da bi se bil k Bogu obrnil." Vsak
len ali mlačen kristijan misli, da se znajde
na poti večnega zveličanja, in je poln
tolažbe in živi brez skrbi. Tako gre pa
tudi mirno v svoje pogubljenje. O koga
ne bo groza v lenobo zaiti!

II. Da se torej dušne lenobe srečno
obvaruješ in v krščanski gorečnosti vedno
rasteš, premisli, dragi prijatelj! tri pri¬
pomočke gorečnosti v dobrem. Prva dva
naj te spodbadata, se dela večnega zve¬
ličanja brez odlašanja lotiti; tretji naj te
pa vnema v gorečnosti pri opravljanji
dobrih del.

1. Prvi pripomoček, da začneš brez
odlašanja za svoje večno zveličanje delati,
je ta: Vprašaj se večkrat resno, rekoč:
Čemu me je Bog na svet vstvaril? Čemu
mi je dal neumrljivo dušo, obdarovano
z umom in prosto voljo ? Ali ne zato,

473

da bi njega sedaj na zemlji spoznal,
ljubil, mu služil in po smrti večno zve¬
ličanje zadobil ? Kaj mi pa koristi vse
posvetno veselje, vsa posvetna čast in
sreča, če si ne prizadevam večno zveli¬
čanje doseči? Jezus Kristus pravi: „Kaj
pomaga človeku, če ves svet zadobi, na
svoji duši pa škodo trpi ? Ali kakošno
menjo bo človek dal za svojo dušo ?“
Mat. 16, 26. Po smrti te ne bo Bog
vprašal pri sodbi, če si bil bogat, ime¬
niten ali mogočen na svetu; ampak če
si si prizadeval, zmeraj tisto storiti, kar
je bilo njemu k časti in tvoji duši k
zveličanju.

Sv. Avguštin piše od dveh imenitnih go¬
spodov, da sta na sprehodu puščavnico našla,
in sta vanjo stopila jo ogledat. Puščavnika sicer
nista v nji našla, ali našla sta bukve, v katerih
je bilo popisano življenje sv. Antona puščavnika.
Eden teh gospodov vzame bukve v roke, ter
začne brati. Komaj nekatere strani bukev pre¬
bere, tako živo spozna nečimernost vseh po-

474

svetnih dobrot, da sklene svet zapustiti, ali
skušnjavec mu precej mnogo zadržkov in težav
pred oči postavi, ter si prizadeva ga od te
svete misli odvrniti. Ali gospod še resneje pre¬
mišljuje, kar je bral in zmeraj veči moč zado-
biva svoj sveti sklep v dejanji izpeljati. Po¬
slednjič reče svojemu tovarišu: Povej mi, čemu
si prizadevava noč in dan? Ali ne samo zato,
cesarju prav močno ustreči, da bi največo čast
pri njem dosegla? In če jo doseževa, kako bodo
drugi manj čislani ali celo prezirani nama ne¬
voščljivi? Oh, koliko nevarnosti morava prestati,
če hočeva cesarjeva ljubljenca biti! In kako
dolgo bo najina sreča pri cesarji trpela? K
večemu do smrti; zakaj po smrti vsa posvetna
čast mine. Kako lahko doseževa pa Božjo pri¬
jaznost, če le resnično hočeva! Torej stori ti,
kar hočeš; jaz sem sklenil v prihodnje le Bogu
služiti in za zveličanje svoje duše skrbeti. Pa
tudi tovariš je ravno tisto sklenil. Kar sta bila
sklenila, sta pa tudi zvesto spolnila.

Dragi prijatelj! tudi ti večkrat resno
prevdari to resnico; „Kaj je moj poklic
na tem svetu"; zato, da ga nikdar ne
zgrešiš, in se enkrat pri smrti in potem

475

vso večnost ne kesaš, ko bo prepozno in
brez koristi, ampak da se večno zveličaš.

2 .  Drugi pripomoček, da začneš resno
skrbeti za svoje večno zveličanje, je ta:
Premišljuj pogostoma od ene strani go¬
rečnost Jezusovo, njegovih aposteljnov in
vseh zvestih služabnikov Božjih za Božjo
čast in za zveličanje ljudi; od druge
strani pa premišljuj tudi trpljenje greš¬
nikov za dosego časne sreče, časti, bo¬
gastva ali sladnosti mesa. Častitljivi Lu-
dovik Granaški pravi: „Premisli, o kri-
stijan ! koliko rev in težav je Jezus Kristus
pretrpel od trenutka svojega rojstva do
trenutka svoje grenke smrti na križu!
On je večkrat vso noč v molitvi prečul,
je hodil od kraja do kraja ljudi učit in
ozdravljat; on je brez prenehanja za
tvoje zveličanje delal; poslednjič sije na
svoje trudne in ranjene rame težek križ
naložil, in ga na goro Kalvarijo nesel,
da je na njem pribit umrl. Če je Jezus

476

Kristus toliko delal in trpel, tebe tvojih
grehov rešiti, se spodobi, da tudi ti zaradi
svojega lastnega zveličanja kaj delaš in
trpiš". Dalje pravi ta učenik: »Premisli
tudi, koliko so delali in pretrpeli sveti
aposteljni, ko so po vsem svetu sv. evan¬
gelij oznanovali; koliko so delali in pre¬
trpeli sveti mučeniki, sveti spoznavalci
in tudi drugi svetniki, ki so le z velikim
trpljenjem sv. vero po vsem svetu raz¬
širjali in jo ohranili do današnjega dne;
premisli tudi, koliko so delali in trpeli
sv. menihi, puščavniki in svete device za
svoje zveličanje!" Od druge strani pa
tudi premisli, dragi prijatelj! koliko so
delali in pretrpeli, pa tudi še vedno
delajo in trpijo grešniki in vsi posvetni
ljudje za svojo čast, bogastvo, sladnost
mesa in časno srečo.

Ko je bil v mestu Antiohiji cerkveni zbor,
so škofje grešnico Pelagijo vso nališpano memo
cerkve iti videli. Drugi škofje so bili nejevoljni
jo videti, sv. Non, Edeški škof, se pa bridko

477

razjoka, ter pravi: »Bog bo nas pri sodbi zaradi
lenobe v dobrem obsodil, in to nečistnico bo
nam v zgled postavil, zakaj rekel bo: Glej!
koliko ur je ona obrnila v to, sebe nališpati,
da bi bila temu svetu prav močno dopadla; in
ti nisi še ene ure prav v to obrnil, da bi bil
meni, svojemu Bogu dopadel, da bi bil mene
prav molil, počastil in me zahvalil. In vendar
so ji ljudje slabo plačevali njeno službo; jaz pa
nezmerno veliko in večno plačilo svojim zvestim
služabnikom delim.«

Naj te tedaj, dragi prijatelj! pre¬
mišljevanje prečudno velike gorečnosti
Jezusove in vseh svetnikov za Božjo čast
in zveličanje duš, pa tudi premišljevanje
prav velikega prizadevanja vseh grešnikov
in vseh Božjih sovražnikov za dosego
časne sreče, pa tudi večnega pogubljenja
svojih neumrljivih duš spodbada goreče
delati in trpeti za svoje večno zveli¬
čanje !

3. Posluži se še zvesto naslednjih
pripomočkov, s katerimi se boš duhovne
lenobe obvaroval, in boš v dobrem zmeraj

478

bolj goreč postal, ter rastel v svetosti in
popolnosti:

a)  Zvesto opravi vsako jutro in vsak
večer svoje navadne molitve, brez molitve
nikdar dneva ne začni, ne končaj; zakaj
če začneš molitev opuščati, jo boš čezdalje
ložej opuščal. Pri molitvi se pa vselej
lepo obnašaj; vselej, če je le mogoče,
poklekni in s povzdignjenimi rokami moli.
Ees je, da Bog pri molitvi le na srce
gleda, in da brez znotranje pobožnosti in
gorečnosti vse zunanje prizadevanje nič
ne koristi; ali resnično je pa tudi, da
zunanje reči veliko pripomorejo, svoje srce
ložej k Bogu povzdigniti in lenobe se
obvarovati.

b)  Pojdi, ako ti je mogoče, vsaki dan
ali vsaj vsaki sopraznik k sv. maši. Sicer
ti ni zapovedano, iti vsaki dan k sv. maši;
ali vendar se pregrešiš, če iz lenobe ali
celo iz zaničevanja ne greš vsaki dan k
sv. maši.

479

c)  Da se tebe duhovna lenoba ne
loti, tudi pogostoma svete zakramente
prejemaj. Zakaj dalj časa ko odlašaš k
spovedi iti, težej se pripraviš; in če le
dolgo časa ne greš, poslednjič popolnoma
otrpneš. Znane so ti pa tudi besede
Jezusa, ki pravi: „Ako ne bote mojega
mesa jedli, in moje krvi pili, ne bote
imeli večnega življenja v sebi“.

d)  Poslednjič premisli večkrat, kako
kratko da je tvoje življenje na tem svetu
in da po smrti nič več za nebesa delati
ne boš mogel; kakoršen boš umrl, takošen
boš ostal vso večnost. Delaj torej, dokler
je dan, dokler je še čas; zakaj skoraj
bo nastopila noč, ko več delati ne boš
mogel za nebesa!

In tako sklenem današnji prigovor in
ob enem tudi vse druge prigovore z be¬
sedami sv. aposteljna Pavla, kateri pravi:
„Kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor
seje tedaj v svojem mesu, bo od mesa

480

tudi žel pogubljenje; kdor pa seje v duhu,
bo od duha žel večno življenje. Dobro
pa delajmo, in se nikdar ne utrudimo;
ker ob svojem času bomo želi, ako se
ne utrudimo!" Gal. 6, 8. 9. Ker pa veš,
dragi prijatelj! da brez pomoči Božje
milosti nič dobrega storiti ne moreš;
torej prosi goreče Boga mogočne pomoči,
da se varuješ dušne lenobe, in zmeraj
prav pridno delaš Bogu k časti in k zve¬
ličanju svoje neumrjoče duše. Priporočuj
se tudi Mariji prečisti Devici, da ona
vedno za-te Boga prosi, da ti On dd svojo
milost, s katero dan na dan v dobrem
bolj goreč postaneš, ter rasteš v svetosti
in popolnosti.

KAZALO.

0

PRVI I) E L.

Prigovori in zgledi o deseterih Božjih
zapovedih.

Prva zapoved Božja.  gtl . an

Prvi prigovor. O znamenjih ljubezni Božje 3

Drugi prigovor. O pobožni molitvi ... 19

Drugi zapoved Božja.

Prvi prigovor. 0 ostudnosti smrtnega greha 34

Drugi prigovor. O preklinjevanju ... 50

Tretja zapoved Božja.

Prigovor. O posvečevanju nedelj in zapo¬
vedanih praznikov.67

četrta zapoved Božja.

Prvi prigovor. Krščanski otrok! spoštuj,
slušaj in ljubi svoje stariše! ....

84

Stran

Drugi prigovor. O dolžnostih starišev do

neodraščenih otrok.99

Tretji prigovor. O dolžnostih starišev do
odraščenih otrok v domači in zunaj do¬
mače hiše. 118

Četrti prigovor. O dolžnostih zakonskih
ljudi .135

Peta zapoved Božja.

Prigovor. O spravi s sovražniki ....  153

Šesta zapoved Božja.

Prvi prigovor. O lepoti deviške čistosti . 168

Drugi prigovor. O sovražnikih svete či¬
stosti .181

Tretji prigovor. O prijatlih svete čistosti . 196

Četrti prigovor. Kdaj nečiste misli niso

pregrešne?.211

Peti prigovor. 0 pregrešnih nečistih mislih

in željah.221

Šesti prigovor. O pripomočkih zoper skuš¬
njave k nečistosti.237

Sedmi prigovor. O ostudnosti in škodlji¬
vosti nečistega govorjenja ali kvantanja 252
Osmi prigovor. O ostudnosti greha ne¬
čistosti poleg besed sv. pisma . . . 267

Deveti prigovor. O kaznih greha nečistosti 285

Stran

Deseti prigovor. O plesu, ki napeljuje v
greh nečistosti in v vse druge poglavitne
grehe ter škoduje tudi telesnemu zdravju 298
Enajsti prigovor. O ponočevanji, kije smrt
nedolžnosti in vse časne in večne sreče

človekove.313

Sedma zapoved Božja.

Prigovor. O dolžnosti, storjeno škodo po¬
pravljati .328

Osma zapoved Božja.

Prigovor. Kako se bližnjemu vzeto dobro
ime povračuje.344

DRUGI DEL.

Prigovori in zgledi o sedmih po
glavitnih grehih.

O prvem poglavitnem grehu napuhu.
Prigovor. O pripomočkih napuha se varo¬
vati .361

O drugem poglavitnem grehu lakomnosti.
Prigovor. O pripomočkih, se obvarovati
lakomnosti.369

Stran

O četrtem poglavitnem grehu nevoščljivosti.
Prigovor. O pripomočkih, se obvarovati

nevoščljivosti.382

O petem poglavitnem grehu pijanosti.

Prvi prigovor. 0 pijanosti, ki škoduje člo¬
veku na telesu.397

Drugi pritovor. 0 pijanosti, ki škoduje člo¬
veku na duši.410

Tretji prigovor. 0 pijanosti, ki je pogla¬
vitni greh.424

Četrti prigovor. O pijanosti, ki je prav zlo
ostudna pregreha.437

O šestem poglavitnem grehu jezi.
Prigovor. O pripomočkih, se obvarovati
jeze.451

O sedmem poglavitnem grehu dušni lenobi.
Prigovor. O pripomočkih, se obvarovati
dušne lenobe.464