Slovenci in državni proraeun. I. Neki imeniten dunajski krščanski državni poslanec je rekel lani, da je zborniea poslancev mlin, ki samo ropoče, pa nie ne da moke. Tako se navadno sila veliko govori, kedar pride na vrsto državni proračun; pa navadno poslanci ne zgube preveč besedij, zakaj se za to in ono izdaje toliko ali toliko, to je potrebno ali nepotrebno; temveč poslanci, ki so za drž. proračun, povedo, zakaj bodo glasovali zanj; nasprotniki pa razložijo, zakaj da ne morejo za-nj glasovati. Ge pregovor pravi : kolikor glav, toliko mislij, tedaj se to najbolj lahko reče pri splošni razpravi o državnem proračunu; vendar naj bi se poslanec izrekel, kaj da on želi od vlade, ali prav za prav njegovi volilci ali rojaki sploh! Lani je razprava o državnem proračanu trajala celih pet mesecev, letos splošna razprava sarao tri dni in pri tej sta se med zagovornike oglasila izined 12 poslancev dva Slovenca, in sicer profesor Šuklje in Miha Vošnjak, ki sta oba prišla k besedi, dočim protigovornik dr. Gregorec ni mogel priti na vrsto ter razodeti, iz kakih razlogov da ne more glasovati za državni proračun. Kaj sta torej povedala poslanca, profesor Šuklje in Miha Vošnjak v imenu Slovencev, ki so za koalicijo? 0 tem bi gotovo tudi naši bralci radi kaj zvedeli. Glavne misli njunih govorov hočemo podati in danes pri govoru Šukljejevem nekaj pripomniti. Poslanec Šuklje je rekel, da stoje Slovenci na stališču mirnega čakanja in da so pripravljeni podpirali koalicijsko politiko. Neke prijazne besede, katere je vlada izpregovorila v proračunskem odseku. obujajo upanje, da ne bode nasprotna koristim slov. naroda. Razburjenost, katero je obudilo vprašanje o Celjski slov. nižji gimnaziji pri nekaterih Ijudčh, je neopravičena. Na tej gimnaziji je 63 odstotkov vseh dijakov slov. narodnosti. Takozvana razburjenost nemškega prebivalstva na Spodnjem Štajarskem ni nikak dokaz. Omenjal je le nekoliko ljudskih šol na Koroškem ter priporočal ministru, da naj pošlje nepristranskega komisarja, ki naj se iz lastne skušnje prepriča, ali morejo slov. otroci slediti nemškemu poduku ali ne. Med Slovenci hočejo jedni, in ti še imajo večino, da se ohrani narodnost z ozirom na skupne državne koristi in da se širi zapadna kultura, drugi pa stoje na stališču celokupnosti Jugoslovanov in gledajo, kar je morda bolj naravno, čedalje bolj proti vzhodu. Koalicija ima podpirati prve. Slednjič je poslanec Šuklje omenil volilne preosnove, katero irii Slovenei presojamo popolnoma trezno in nam od sedanjih predlogov nobeden ne dopade. To so v kratkili črticah misli Šukljevega govora, ki pa je vse Slovence sila močno razburil. Toliko še se nobenemu njegovemu govoru ni ugovarjalo, kakor baS temu. Naj si ne domišlja gospod Šuklje, da se kateri Slovenec res toliko zavzema za koalicijsko vlado, češ, nič boljšega ne more biti pod milim nebom. Na kratko rečeno: koalicija, kjer pod jednim klobukom igrajo liberalci, Poljaki in konservativei, je v sedanjem času potrebno zlo. Kaj pa hoče reči profesor Šuklje o teženju nekaterih Slovencev k vzhodni kulturi? Večina Slovencev razumeva te besede, da nekaj Slovencev koprni za pravoslovje in Rusijo; in tako se te besede utegnejo razlagati na najvišjem mestu. Nimamo dovolj ostrih besedij, da bi zavrnili tako sumničenje in obrekovanje. Vsak Slovenec povzdiguje te dni svoj glas zoper sieer spretnega poslanca Šnkljeja: Vi nas nimate pravice sumničiti in grditi, za to Vas pač dolenjska mesta in trgi niso poslali v državni zbor! Mi smo bili, smo in bodemo zvesti Avstrijci, ki bodemo, če treba, s krvavecini srcem, da, v poslednjem izdihljaju klicali iz dna udane duše : Bog živi našega cesarja, Bog živi Avstrijo!