»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! Naročite »GLAS«, da boste lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Do danes 640 novih naročnikov! LETO XVIII. — številka 12 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice, Krsu.j, Radovljica, Skofja Loka ta Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, SREDA, 9. 2. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januaita 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO NOVA ORGANIZACIJSKA OBLIKA ZAVODOV Le en zavod za zaposlovanje Poročali smo že o dveh variantah za organizacijo zavodov za »poslovanje na Gorenjskem. Po prvi naj bi bila dva zavoda — na Jesenicah in v Kranju, po drugi pa le eden — v Kranju. Pred kratkim je republiška skupščina sprejela normative, ki to farni po sebi določili, da je lahko na Gorenjskem le en zavod za zaposlevanje delavcev. Republika skupščina je sprejela sklop, da naj bi amanjšali število zavodov od dosedanjih 38 na 8 do 10. Pogoji, da lahko deluje zavod so: nad 25.000 zaposlenih in Zakaj manjši obisk? V januarju letos v gornjesavski dolini 2196 nočitev tujih gostov manj, kot v istem času lanskega leta Vedno in povsod poudarjamo, da moramo našo turistično dejavnost popestriti, predvsem povečati število tujin gostov pri nas. Vendar je &tevih tujih gostov v zg. sav. dolini v januarju letos v primerjavi z lanskim letom precej padlo. V lanskem letu je v hotelih: »Prisank«, »Erika«, »Razor«, »Motelu« v Kranjski gori bivalo 803 tujih gostov s 5263 nočitvami. Letos v januarju pa je bivalo tod 748 tujih gostov s samo 3067 nočitvami. 9 Na vprašanje, kje so vzro-• ki za manjši obisk tujih Največja izbira • OBLOG ZA POD iz plastike in preproge • ZAVES iz diolena, trevira in brokata • TAPET vseh vrst in • ŽALUZIJ Iz blaga, plastike in kovine NEDELKO turistov, bodo morali odgovoriti vsekakor tisti, ki se ukvarjajo s turizmom. — G. B. Celovec 8. maistras-se 11 tel.38-87 Ob razprodaji 20— 50% popusta! i J Se J priporočamo! Klub kranjskih študentov vabi na akademski ples ki bo v soboto, 12. februarja 1966 v dvorani JLA Kranj. Vstopnice z rezervacijo dobite pri Kompasu v Kranju. nad 85.000 prebivalcev. Tako bo na Gorenjskem zavod za zaposlovanje v Kranju, ki pa bo imel v vseh občinah svoje podružnice. Z novo obliko deda bi se število zaposlenih v tej službi zmanjšalo od sedanjih 39 na 25 ljudi. Čeprav nova oblika še ni sprejeta (sprejeti jo morajo skupščine) predvidevajo, da bo v Kranju 13 zaposlenih, na Jesenicah 4, v Radovljici in Skofji Loki'po trije in v Tržiču dva. (Nadaljevanje na 2. strani) Akcija RS Predsednik organizacijskega komiteja za organizacijo državnega prvenstva, ki bo od 9. — 13. februarja v Gorjah, Janez Vari, nam je povedal, da so Imeli organizatorji precej težav zaradi snega. Ko so se že pogovarjali o tem, da bi postavili nove proge izven Gori j, jim je na pomoč priskočila krajevna skupnost. Prebivalci so sami nanosili sneg in tako rešili »svoje državno prvenstvo«. Brez dvoma akcija, ki je vredna vse pohvale. Nov hotel na Voglu Predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere je v soboto odprl nov hotel na Voglu. Gradnja tega objekta je veljala okroglo pol milijarde starih dinarjev. V štirih nadstropjih je 100 ležišč, dve restavraciji pa lahko sprejmeta 400 gostov. Sobotne slovesnosti so se med drugimi udeležili politični sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko, podpredsednik republiške skupščine Slovenije dr. Marjan Brecelj, predsednik Turistične zveze Slovenije Danilo Dougan, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Drago Dolinšek, več članov Izvršnega sveta Slovenije in predstavnikov našega turizma ter predstavniki vseh občin Gorenjske. (Več o tem na 8. strani). — K. M. Že ob sedanji ureditvi žičnic, prometa in neslutenih možnostih širokega okolja, predstavlja nov hotel na Voglu prvi temle j ni kamen v razvoju našega visokogorskega turizma Šole in sociala Po vseh naših krajih razpravljajo o težavah pri vzdrževanju šol. Zlasti strokovnih, ki jim je nujno treba zagotoviti denar za nemoteno delovanje. Ob teh razpravah pa je slišati razne pripombe, zlasti na poklicne, strokovne in srednje šole. Vse dotlej, dokler smo imeli občutek, da stroški za te šole ne gredo neposredno iz našega žepa, da je denar »s predpisi zagotovljen«, da so to sredstva »od zgoraj«, nismo bili dosti kritični niti glede organizacije, niti vsebine teh šol. To je bilo slišati na zadnji skupščini občine Jesenice. Iznenadi številka, da imajo v tej občini 20.663 dijakov oziroma učencev na raznih po-klincih, strokovnih in tehničnih srednjih šolah na Jesenicah, v Ljubljani, v Kranju in drugod. Za to mladino, ki ja razvrščena v 53 šolah in 24 domovih bi morali letos zagotoviti okroglo 137 milijonov dinarjev in še približno 89 milijonov, ki naj jih da železarna za svoje šole na Jesenicah. V razpravi o tem problemu je bilo slišati resne pripombe, da so vse te šole postopoma dobile delno socialno obeležje. Vsako leto se jim namreč zagotavljajo sredstva pod geslom, da pač gre za šolanje mladine, niso pa resno obravnavali težav, kam naj to mladino zaposlijo, ko bo zaključila šolanje, niso razpravljali o tem, kakšna sposobnost je mladini potrebna za vključitev v naš gospodarski in družbeni razvoj itd. Eden izmed odbornikov je celo dejal, da bi morali posnemati izkušnje v svetu, da razne strokovne šole delujejo popoldne in zvečer, da se ljudje lahko šolajo poleg zaposlitve. Tak način bi preprečil današnje očitke, da prihajajo mladi iz šol skrajno neizkušeni, da se po tako dragem šolanju opredelijo za druge poklice, itd. Ker sedanjega stanja ni moč čez noč premakniti, so pač morali sprejeti letošnje obveznosti. Toda v kratkem bodo imeli posebno posvetovanje o tem in skušali najti boljše rešitve. — K. M. NOTRANJA POLITIKA 9. FEBRUAR 1966 * GLAS ZA GRADNJO NAJNUJNEJŠIH KOMUNALNIH OBJEKTOV Zagotovljena sredstva vajo za urbanistične načrte 6,240.000 din, za ureditvene načrte 1,700.000 din, kar vse je nujno, če hočejo še naprej izdajati gradbena dovoljenja, posebno za individualne gradnje. Za elektrifikacijo je predvidenih 30 milijonov_din. Predvsem gre tu za elektrifikacijo ceste na Ravne in v Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in pripravljenost delovnih organizacij tržiške občine, da s svojimi sredstvi priskočijo na pomoč — to sta dva glavna argumenta, ki bosta omogočila, da bo letos v Tržiču končno le mogoče rešiti marsikateri problem s področja komunalnih dejavnosti. Iz predloga negospodarskih Investicij za leto 1966 in prikaza sredstev, ki bodo na voljo za kritje skupnih potreb občanov, o katerem je razpravljala skupščina občine Tržič v petek in bo šel sedaj v javno razpravo, je razvidno, da bo letos v tržiški občini na voljo 144,800.000 starih dinarjev za te namene. Z odlokom o uporabi mestnega zemljišča bodo dobili od delovnih organizacij 21,4 milijona din in od stanovanjskih površin v ožjem gradbenem okolišu 15,400.000 starih din. 8 milijonov din predvidevajo od komunalnega prispevka, 99,9 milijonov pa so nekako že obljubile tržiške delovne organizacije, ki bodo finan-sirale posamezne komunalne objekte. Ce bi hoteli pokriti vse potrebe, bi bilo potrebno zbrati skoraj 239 milijonov din, vendar pa tega predloga ni bilo mogoče upoštevati, ker toliko sredstev ni na voljo, zato so se tudi odločili letos le za nekatere najnujnejše stvari. Tako predvide- Bistrioo, v Trajbah. Za ceste je predvidenih 66 milijonov din. Tu gre za ureditev ceste Tržič—Bistrica, projekt ceste Slap—Lom, ureditev pločnikov na Trgu svobode, asfaltiranje ceste Bistrica—Kovor— Zvirče itd. Za vodovode je predvideno 8,5 milijonov din, kjer velja posebej omeniti dograditev zajetja v Podljubelju, pri izdatkih za kanalizacijo, za kar je predvideno 26,380.000 din, pa kanalizacijo Snakovo—Se-benjc—Ziganja vas. - Š. B. Stanovanjske perspektive v Kranju Do leta 1970 bodo v Kranju omogočili približno 838 družina"'' da se bodo vselile v nova stolovanja v novih blokih, ki P predvidevajo graditi v severnem delu mesta — za Zlati"5 poljem in Vodovodnim stolpom. Skupno je predvideno, <*a bi za to gradnjo in demo za dovršitev gradenj, ki so v d^u' porabili nad 56 milijonov novih dinarjev To med drugim predvideva prvi osnutek predloga stanovanjske izgradnje Kranja v prihodnjih letih, kakor ga je izdelalo novo podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo te občine. Seveda bodo o tem še razpravljali na raznih organih občine. Glavni in stalni vir dohodkov za to gradnjo bo vsekakor 4-odstotni obvezni prispevek, ki se zbira pri podjetjih. Poleg tega računajo, . „ .v.u ,„jpu9h ,n člani iesenižke občinske skupščine v to-Preden so dvignili roke o najvažnejših zadevam, so ciaiu jl^i rek zelo temeljito razpravljali =lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lil=IIIHIII=m=IIISIi!.ll=»i=!il=l!! LJUBLJANSKE BOLNIŠNICE PRED JESENIŠKO SKUPŠČINO IIIEtll »Mi smo za, toda. ..« Soudeležba pri financiranju gradenj ljubljanskih bolnišnic je bila prva stvar v obširnem dnevnem redu občinske skupščine Jesenice v ponedeljek, ki je »razgrela duhove«. Končni izid Je bil, da so izglasovali sodelovanje z zadolžitvijo predsedstva, da najprej zagotovi možnost bančnih kreditov hi sodelovanja vseh gospodarskih organizacij. Prav tako se je razprava »razživela« ob zakonu o gozdovih, ki so ga končno tudi izglasovali. Ljubljanske bolnišnice so v študijskem in znanstvenem smislu republiška zadeva. V zdravstvenem pogledu pa zadeva celotnega ljubljanskega bazena. Zato je predvideno, da bi 40 odstotkov sredstev za gradnjo prvega večjega ob-1 jekta, ki naj bi ga zgradili do konca 1970. leta v skupni vrednosti 17,5 milijard starih dinarjev zagotovila republika g posebnimi predpisi, ostalih 60 odstotkov pa občine bivšega ljubljanskega okraja. Od obveznosti občin (10,5 milijard) so prevzele polovico občine mesta Ljubljane, polovico pa ostalih 31 občin. Po merilih narodnega dohodka in števila prebival vv iz leta 1964 odpade na jeseniško občino okroglo 3 dstotke ce- lotnega bremena, oziroma okroglo 320 milijonov dinarjev v petih letih. V občinskem merilu se zadolžitev znova deli na dotacije 40 odstotkov, ki naj bi jih zagotovili preko občinskega proračuna ali zbiranja iz gospodarskih organizacij ter 60 odstotkov iz bančnih virov kot kredite. Ob razporeditvi teh obvezna ti na pet let, naj bi Jeseniška občina letos zagotovila okroglo 70 milijonov starih dinarjev. Kar po trije odborniki hkrati so dvigali roke in zahtevali besedo. Razprava je postala živahna, šlo Je za-ugotovitev, da Je občinski proračun še od lanskih obveznosti v dolgovih« za 4 odstotke, da letos nastajajo nove težave in primanjkuje denarja na vseh koncih. V glavnem so ugotavljali, da nikakor niso proti, da ni prav, da bi zadrževali začetek gradnje z zavlačevanjem svojih obveznosti; toda sprejeti odlok in podpisati pogodbo, ne da bi imeli zagotovljena sredstva, to bi bilo še slabše! Zato so zadolžili predsedstvo naj najprej zagotovi bančne vire in sodelovanje gospodarskih organizacij pri financiranju. # Jeseniška skupščina je bi-0 la prva med gorenjskimi občinami, ki je že* razpravljala o gradnji ^ljubljanske bolnišnice. Na prvih sejah bodo morali tudi drugod reči svoje. Verjetno pa bodo povsod prišli do istega zaključka — da gre kljub vsem današnjim težavam za človeka, za zdravje naših občanov. Ob sprejemanju odloka o oddaji gozdov v upravljanje Gozdnemu gospodarstvu in o količini lesa za domače po- • O & • • trebe, pa je bilo največ govornikov o tem, da je les pre-poceni, da bi tudi v tem primeru sprostili zakon vrednosti in podobno. Drugi pa so tolmačili zadevo drugače. Končno so oba odloka izglasovali, kajti ugotovljeno je bilo, da s tem ne bodo kmetje in lastniki prizadeti, na slabšem bodo le tisti posamezniki, ki so doslej svoj les prodajali po višjih cenah preko meje, v južne kraje itd. Vsako gospodinjstvo oziroma lastnik - kmet bo lahko dobil letno 2 metra gradbenega lesa in drva za kurjavo, če pa bo potrebno, tudi več. Tega bodo deležni tudi kmetje, ki so zaposleni. Omejitev pa je predvidena za lastnike ki so se izselili, ki ne oskrbujejo več poslopij itd. Za urejevanje pašnikov je posebej predvideno letno 800 metrov lesa in prav tako za gradnjo hiš. To sta bila dva glavna problema, o katerih so člani jeseniške skupščine živahno razpravljali. Sprejeli |pa so tudi nov odlok o občinskem prometnem davku, o prispevkih občanov, o financiranju telesnc-kulturne dejavnosti, o vzdrževanju in amortizaciji stanovanjskih hiš in o drugih zadevah. — K. M. da bodo podjetja tudi i*3' prej, kot je bilo vsa zad^ leta, poleg teh sredstev jJT magala reševati stanovi' ske težave svojih delavci ' dodatnimi sredstvi iz sV^' dov skupne porabe. Okrog . odstotkov potreb pa trp^° dobiti kot posojilo od batf^' manjši del pa bo morda \ prišel tudi od samih ob^3' nov, bodočih stanovalce^ . obliki prihrankov. Vso ^ nejši vir pa bo tudi del *&°?[ tizacije stanovanjskih hiš, je namenjen za nove gradil, čeprav bo morda ta še u i nor u a ta n"*.. doživel spremembe, \ vendar toliko ohrabruj ker je bilo lani slišati, da s.; bili skladi za ta namen * porabljeni vnaprej in da \, med starim in novim, j£ danjim načinom zbir^, sredstev nastala prazi^L brez možnosti gradenj.^ praznina se res delno tj*, čuti v sedanjem načrtu. *L ko je predvideno, da bo tos vseljivih le 74 stano\'ffL in v prihodnjem letu 72. K da z letom 1968 bi (seveda gradnji, ki je predvidena hodnje leto) že prišli na p. leno vejo« in zatem vsako • to odprli okroglo 230 di"^ nam nova stanovanja. Tu je beseda o blokc1^ gradnji. Poleg tega p*.\. predvidena še močna in**^ dualna gradnja, za ka1^ bodo v obliki posojil svO'1''^ zaposlenim dajala podi^iv okrog 30 do 40 odstot*^ sredstev za te namene. so predvidevanja. K. P __' Le en zavod z* zaposlovanje (Nadaljevanje s 1 Po republiškem predp1,,, bi morali delati po 1. že v novi obliki, vendar 5-, to do tedaj težko uresni^L vo. Računajo, da bodo t bruarja dale vse gorenj-skupščine soglasje. Glavno vodilo pri uvelj^j. Ijanju nove oblike dela je £ lo, da bi poslovali ceneje. L kako bo izgledalo to v pf** si? V Tržiču bodo imeli formatorja za zaposlovanj., in administratorja, v Rad0!-, ljici in škof j i Loki poleg $K ju še referenta za pokli^ prosvetjevanje in usmerja'-;," ter na Jesenicah še psihoK^ # Prepričani smo sicer, „ # bo nova oblika dela v **, # du, vendar se nam vs. O vsiljuje pomislek ob 9 blemu nezaposlenih že11:., 9) na Jesenicah. Ali b".( S mogli štirje ushižbe^ # reševati probleme % slovanja žensk v tujjfl> # tolikšni meri kot je * # delal sedaj zavod? ti f/ O mo, da pri vsej tej rev, % ganizaciji ne bo oško£ # van občan!? r-> Gospodarske novice izvoz RASTE Po nepopolnih podatkih je Izvoz v januarju dose-segel 1.066 milijard novih dinarjev, kar pomeni, da se je v primerjavi z januarjem preteklega leta povečal za približno 10 %. Predvsem smo v tem mesecu izvozili precej kmetijskih prehrambenih pridelkov, kakor tudi več kot lani proizvodov ko-vinsko-predelovalne industrije, pohištva in konfekcije. REKORDNI ULOV Lani so naši ribiči nalovili 26.097 ton rib, ali približno 750 ton več kot leto poprej, oziroma skoraj 7.000 ton več kot leta 1963. Na Slovenijo je odpadlo le 240 ton ujetih rib. TRG BREZ KABLOV Proizvodnja kablov se Je v preteklem letu zmanjšala za 4% v primerjavi s 1964. letom. Predvsem *aradi neredne oskrbe s surovinami. Tako so na Primer tovarne kablov dobile lani le 30 % aluminija, porabljenega v 1964. «tu. D»BRI REZULTATI Preteklo leto je kemična industrija zelo veliko ^vazala. Izvozili so za ''706 milijonov novih dinarjev blaga ali za 23 mi-"jonov več kot so predavali. Pri tem velja zajeziti, da je že plan iz-Vo*a kemične industrije v letu 1965 predvideval 60 % Povišanje v primerjavi s 1964. letom. OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRŽIČ O NOTRANJI ZAKONODAJI V PODJETJIH NE ZAMOTANO če gre preprosto — Sredstva od obrazcev K-15 namenimo za letne dopuste Na nedavnem razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta Tržič so razpravljali o oblikovanju skupnih stališč pri izdelavi pravilnikov o delovnih razmerjih in ostali notranji zakonodaji ter o delitvi dohodkov znotraj delovnih organizacij, predvsem sklada skupne porabe. Precej so govorili o kriterijih za določanje letnih dopustov, o določilih za sprejemanje in odpuste iz delovnih organizacij ter premeščanju v delovnih organizacijah. V razpravi o delitvi dohodka je bilo v ospredju vprašanje, kam sedaj s sredstvi ukinjenega sklada za obrazec K-15. Prevladovalo je mnenje, naj bi se ta sredstva še nadalje uporabila za iste namene, s tem, da se izplačujejo enkrat letno. Vsi so bili mnenja, da se ta sredstva delijo enako, ne glede na to, koliko je kdo prispeval, še vedno pa je odprto vprašanje, kako naj bo z nadomestili za otroke in ostale družinske člane, ki niso zaposleni. Vsekakor bodo morale o tem odločiti same delovne organizacije, če bi preveč zamotavali ta problem, bi res prišli do zaključka, da bi bilo potrebno ustanoviti poseben aparat za upravljanje s temi sredstvi. Tako bi v občini ustanovili nekaj, kar smo v zvezi ukinili. Govorili smo tudi o sredstvih sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo in menili, da se ta sredstva nikakor ne bi smela zmanjšati. Tudi o ostalih potrebah — prevozih, toplih obrokih, športu in kulturni dejavnosti je bilo govora na plenumu, predvsem pa še o prispevku delovnih organizacij za sofinanciranje centralnega obrata družbene prehrane. Zal ni bilo s tem v zvezi nobenih konkretnih podatkov, zato tudi niso mogli nič določenega skleniti. — S. B. Marca poskusno obratovanje Predvidevajo, da bodo v blooming valjarni na Belškem polju pričeli poskusno obratovati sredi marca. 30.. januarja so vžgali gorilnike globinskih peči, da so peč pričeli postopoma sušiti, kar bo predvidoma trajalo mesec in pol. Za ogrevanje začasno uporabljajo nafto, nato pa bodo preklopili gorilnike na mazutno kurjenje. Peč je namreč zgrajena za tako kurjenje in zato je tudi na Belškem polju postavljena velika mazutna postaja. Da bodo ob predvidenem roku mogli pričeti s poskusnim obratovanjem, hite z dograditvijo potisne peči, vzporedno s tem pa bodo preuredili tirne naprave v livni jami jeklarne na Jesenicah. Ozka tire bodo zamenjali z normalnimi, po katerih bodo še tekoče jeklo vozili v vagonih iz jeklarne v blooming valjamo. - B. B. OBČNI ZBOR TD LESCE Šobec znan po vsem svetu Turistično društvo Lesce je imelo minulo soboto redni letni občni zbor. Osnovna ugotovitev je bila ta, da se z naglim razvojem turizma nepredvideno hitro veča obseg poslovanja in v zvezi s tem krog novih in večjih problemov. Turistično društvo Lesce je namreč kar čez noč zašlo od začetniškega, idealno mirnega turizma v komercialni turizem. Celotni lanski dohodek je znašal 23,305.000 starih dinarjev. Od tega ima društvo dobrih 8 milijonov din na žiro računu in jih bo letos uporabilo za izpopolnitev nekaterih naprav ter za reševanje drugih problemov. Letos bo minilo deset let, odkar se je porodila misel, da pri Sobcu uredijo rekreacijski center, ki je postal svetovno znan kamp. Lani je bilo v njem 8.037 gostov iz 30 dežel Evrope in Amerike. V celoti je v preteklem letu letovalo v Lescah pri Sobcu, PRESKRBA ^MATERIALOM otežkoča urejeno delo v Iskri v zasebnih turističnih sobah in gostinskih organizacijah 9.430 gostov s skupaj 40.637 nočitvami, ali za 17% več kot leto poprej. Seveda so s tako obsežno dejavnostjo in vzdrževanjem naprav občutno porasli tudi stroški, kar jim je zlasti povzročalo dosti težav. Nadalj-na gradnja, vzdrževanje na- prav in vsakoletno čiščenje, terjajo veliko denarja. Zato je upravni odbor že lani uvedel vstopnino, parkirnino in nekatere druge manjše dajatve, ki so pri domačinih vzbudile nekoliko negodovanja. Vendar 50 starih dinarjev za kopanje in 100 dinarjev za parkiranje ne bi smel biti problem. Tak prispevek bo ostal tudi letos. Gre namreč za to, da je bil kamp delno zgrajen s prostovoljnim delom, ne gre pa več za prostovoljno vzdrževanje. Mali golf in druge športne ter zabavne naprave za odrasle in otroke, ki so jih uredili lanii so izpopolnile kamp v pravi rekreacijski center. Lani so uredili tudi zemljišče in del obale jezera, preuredili restavracijsko kuhinjo in izpopolnili sanitarije, za kar so porabili skoraj 20 milijonov dinarjev. skoraj 20 milijonov dinarjev. Letos nameravajo predvsem zavarovati obrežje Save in povečati sanitarije. S sosednjimi turističnimi društvi pa so stopili v stik za nakup propagandnih edicij in ureditev nekaterih drugih vprašanj. Letos računajo na okrog 15 % večji promet. p ,°vama Iskra iz Kranja je ložsl* v januarju zopet v po-„ 'f ko zaradi nepreskrblje-z materialom ni mogla jj .""alno obratovati. Največ-v je zaradi tega nastal Letoniji. 0(j er je za nabavo materiala °vorna nabavna Organi- ^U ''a je tovarna zahtevala, Sjj '*Polnjuje svoje obvezno- bi tovarna lahko v °kviru spremenila obseg Rvanja. Podatkih nabavne orga-ba *e'Je otežkoča jo redne do-^ neporavnani dolgovi iz °j*h dveh let. Neporavna- ni dolgovi pri inozemskih dobaviteljih znašajo za leto 1984 840 milijonov S din, za leto 1965 pa 852 milijonov S din. Poleg teh neporavnanih dolgov pa otežujejo delo tudi neodrejeni odnosi z Jugo-banko za poslovanje v letu 1966. 0 Nabavna organizacija ra-@ čuna, da bodo dolgove iz Q leta 1964 poravnali še ta © mesec. Tako bo olajšano 9 poslovanje z mnogimi ino-0 zemskimi dobavitelji in £ tudi kmalu urejena po-Q godba z Jugobanko. Gradbeno podjetje Sava Jesenice gradi za ljubljansko podjetje Prehrana v Kranjski gori moderno stavbo za veliko samopostrežno trgovino. To bo prvi sodobni trgovski lokal v tem kraju, ki je potreben domačim, še bolj pa tujim gostom. Lokal bodo odprli že za letošnjo turistično sezono. Jeseniška trgovska podjetja pa bodo v podaljšku že to pomlad začela graditi še nove prodajalne, tako da bo to pravi potrošniški center KULTURA IN PROSVETA 9. FEBRUAR 1966 * GLA§ JESENIŠKA GLASBENA ŠOLA Dvojni uspeh prvega koncerta Simfonični orkester jeseniške glasbene šole, ki ga sestavljajo gojenci in pedagogi š.ole ter godbeniki jeseniške in javorniške Svobode, je bil ustanovljen šele pred nekaj meseci. Z rednimi vajami so uspeli naštudirati program za koncert, ki je bil v ponedeljek zvečer v Čufar-jevem gledališču na Jesenicah. Za »Večer valčkov« je bilo med Jeseničani veliko zanimanje in velika dvorana je oila spet premajhna. Več kot 500 poslušalcev je z zanimanjem sledilo izbranemu programu valčkov, ki ga je popestril združeni pevski zbor in obogatila kot solistka članica ljubljanske opere Sonja Hočevar jeva. Sicer še mlad simfonični orkester, ki ga vodi dirigent Rado Kleč, se je predstavil na dostojni kvalitetni ravni. Združeni zbor pevcev javorniške in jeseniške Svobode ter jeseniških martinarjev je nastopil za Kako naročate knjige Prešernove družbe? Člane Prešernove družbe vpisujejo poverjeniki, ki so v vsakem večjem kraju, v šolah, tovarnah, pri sindikalnih podružnicah, v ustanovah, knjigarnah in podobno. Za članarino 12 novih dinarjev bodo prejeli člani konec leta pet knjig, za 20 novih dinarjev pa sedem. Za doplačilo 8 novih dinarjev oz. 12 novih dinarjev si lahko člani zagotovijo trdo vezane knjige. Poverjeniki zbirajo tudi naročnike na revijo Obzornik — letna naročnina je 16 novih dinarjev — in na zbirko Osmih romanov »Ljudska knjiga« za ceno 40 novih dinarjev za broširane, 55 novih dinarjev za vezane in 75 novih dinarjev vezane v celoplatno. Ce v vašem kolektivu ali kraju še ni poverjenika, postanite to vi. Ustregli boste sebi in tovarišem. Pišite nam in poslali vam bomo podrobnejša navodila za delo. Vsakdo pa se lahko vpiše v članstvo ali se naroči na revijo in romane neposredno na naš naslov: Prešernova družba, Ljubljana pp 41/1 ali pa v upravi Pražakova ul. 1, telefon 311-948. Zagotovite si najcenejše in kvalitetno branje s takojšnjim vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne ostanete brez najbolj popularnih knjižnih zbirk kakor so ostali mnogi letos. zaključek prvega in drugega dela. Ob spremljavi orkestra in s solistko Sonjo Hočevar-jevo je zapel Pripovedke iz dunajskega gozda in Vaške lastovke. Občinstvo je z izrednim zanimanjem spremljalo nastopajoče in jih tudi primerno nagrajevalo z aplavzi. Dirigent Rado Kleč je z novoustanovljenim orkestrom uspel, številen obisk pa mu je največje priznanje. - P. U. Ljudska knjižnica Ljudska knjižnica v Škofji Loki in škofjeloški muzej sta se sporazumela o razstavah v knjižnici. Te naj bi pripravljale in usmerjale gledalce, oziroma obiskovalce knjižnice na večje razstave v novi galeriji na gradu. Po razstavi Franca Novinca, ki so jo odprli pretekli ponedeljek in bo odprta ves mesec februar, bodo v marcu pripravili etnografsko razstavo, ki bo dopolnjevala razstavo modelov za »loški kruhek« v galeriji, v aprilu bodo razstavljali nalepke z vji-galičnih škatlic iz zbirke tov. Burdycha, z literarnimi motivi v letu 1966 bosta razstavljala tudi Dora Plestenjak in Ive Šubic. Razen kulturnih ustanov in široke javnosti, so se zlasti šole šernevemu spominu. Prizor pred spomenikom v Kranju Ieios dostojno poklonik PRIPRAVE ZA GRADNJO ŠOL V RADOVLJIŠKI OBČINI Povsod velike potrebe V radovljiški občini so se končno odločili, da bodo vendarle začeli korenito reševati šolski problem, in sicer z gradnjo nekaterih novih Šol. O tem Je skupščina že sprejela nekatere ukrepe; med drugim so izglasovali odlok o ustanovitvi sklada za gradnje in priporočilo delovnim organizacijam o zbiranju denarja v ta namen. Odborniki so se soglasno odloČili za takojšnje zbiranje sredstev. Določili so enotno stopnjo prispevka od skupnih dohodkov zaposlenih; ta stopnja bo znašala 2.5 % za gradnjo osnovnih šol. Občani so že nekajkrat zahtevali, da se učinkoviteje rešuje vprašanje šolskih pro* štorov, zato so imeli odborniki vsa pooblastila in moralno podporo pri tako pomembni odločitvi. Pravzaprav se Je Javnost tako na Bledu in v Radovljici kot tudi v Bohinju že nekajkrat Jasno in odločno opredelila, da se z gradnjami prične. Občani so bili vedno pripravljeni prispevati tudi svoj delež. Prav zato ne bo težko tudi pri odločitvah v delovnih organizacijah, saj so isti občani večinoma tudi člani delovnih aH samoupravnih organov. V radovljiški komuni s temi najnovejšimi odločitvami, ki jih je sprejela skupščina, prehajajo v novo obdobje, in sicer od uveljavljanja zahtev do konkretnih korakov reševanja problemov in urejanja življenjskih žalitev državljanov. Bila je dolga pot, polna omahovanja, kolebanja in neodločnosti do jasnih opredelitev. Ker so v glavnem priprave za gradnjo na Bledu kot v Radovljici skorajda pri kraju, saj imajo povsod Že določeno lokacijo in izdelane načrte za gradnjo, se seveda hkra:i samo vsiljuje tu- di vprašanje časovne prednosti za pričetek gradnje. Bolj kot pristojni in odločujoči činiteljji pri občini postavljajo vprašanja občani sami tako v Radvljici kot na Bledu in seveda tudi v Bohinju. Kdo naj bo sedaj prvi na vrsti? Ali naj prično graditi obe ali pa celo vse tri šole hkrati? To so vprašanja, ki so na dnevnem redu v pogovorih med občani. Jasno in razumljivo: res bo treba proučiti tudi to vprašanje in razumno odločati, vendar pa trenutno t/o ni bistveno! Bolj važno je, da se z delom sploh prične in da se zagotovi dovolj zanesljiv in trden način za redno pritekanje denarja. Treba bo urediti nekatera tehnična vprašanja, mipr. v f kakšnem časovnem razdobju bodo delovne organizacije odvajale prispevke v novoustanovljeni sklad: ali mesečno, trimeseč- no ali celo polletno. Seveda pa bodo morali samoupravni organi v delovnih organizacij j ah tudi še formalno izreči svoj »da«. Odveč bi bilo naštevati argumente, v katerem kraju naj začnejo graditi najprej. Tako za Bled kot Radovljico in nič manj za Bohinjsko Bistrico vellja, da čimprej nujno potrebujejo nove šolske stavbe. Seveda pa bo treba upoštevati tudi Lesce in Lipnico, kjer bodo tudi potrebne dozidave. V nekaterih ozirih ima prednost Bled, v drugih Radovljica. S pripravami sta oba kraja približno na istem, čeprav so priprave na Bledu dosti starejše, le da se je začetek gradnje že dvakrat ponesrečil, ker ni bilo denarja. Glede učne površine je blejska šola na najslabšem, saj je tu komaj 0,69 kvadratnega metra na učenca. Radovljiška šola domu je v dveh poslopjih. Najnujnejše pomanjkljivosti in poškodbe so v preteklosti sproti odpravljali s krpanjem in popravili. V stari šoli se jim je pred leti skorajda podrl strop, rav pred dnevi pa bi ena sta^y kmalu pogorela, ker se S vnelo pri dimniku zaradi p^* obremenjenosti kurilnih i\j prav. Za 24 oddelkov s % učenci imajo tam le 13 uw nic. Občani Radovljice *v prav tako odločno zahtev^ od skupščine, da omogoči V kojšen pričetek gradnio. ^ je 9tvar res nujna. dokajR^ tudi to, da so občani pos^ skupščini zahtevo z blizu podpisi. Nekaj podobnega l godi tudi v Bohinjski Bist^ cd. © Povsod so torej po?s^K 9 upravičeni, da bi čimprft O dobili novo šolo. Po voiik £ sta bili zgrajeni v ob<% O dve šoli: leta 1957 v Lip^ £ ci, ki pa še ni povsem <*\ 9 grajena, in šola v Gorj.^ # ki so jo odprli 1964. # V vseh šolah je 3742 uee\ % cev s 4052 kvadratni'^ 0 metri učne površine. Vs*^ % učilnic je 58, v drugih y\ % slopjih pa Jih Je adaptif-K # nih 24. Potrebovali bi ^ O novih učilnic, za to pa 9 do morali zagotoviti m& # jardo in pol starih dlna^ 0 jev. Jože Bohli\v IV dtii po svotu O GRADNJI ŠOL V LOŠKI OBČINI Prej v Železnikih ali v Loki Za investicije za gradnjo novih šol ali povečevanje že obstoječih objektov povsod primanjkuje sredstev, in to že celo vrsto let. Zato so hkrati z uvajanjem nove organizacije šolske mreže v škofjeloški občini predvideli tudi dolgoročni pro- ^| Ji # v * gram gradnje novih šol. Po tem programu naj bi najprej rovsofl težave z izvozom zgradili novo šolo na Trati, za tem povečali in uredili sedanje šolsko poslopje v Železnikih, kot tretje pa bi prišla na vrsto Zahodnonemška in ameriška zunanjetrgo- gradnja nove osemletke v Gorenji vasi. Program je bil spre- vinska bilanca pod drobnogledom jet, reorganizacija šolske mreže izvršena, program gradnje novih šol pa se ne izvaja. Najsenzacionalncjša novica preteklega tedna je bila, da je Sovjetski zvezi uspelo prvič v zgodovini človeštva vzpostaviti neposredni stik z Mesecem. Vesoljska postaja »Luna 9« je namreč mehko pristala na Mesecu in dva dni vzdrževala stik z Zemljo ter poslala med drugimi nekaj preciznih fotografij .Mesečeve površine. To je izreden uspeh znanosti in mnogi državniki so čestitali sovjetskim znanstvenikom k temu pomembnemu uspehu. Ameriška akcija v Južnem Vietnamu in nadaljevanje bombardiranja Severnega Vietnama so zbudile pri vsem miroljubnem človeštvu zgražanje in proteste. Ta teden so protestirali ljudje na ulicah Pariza, Londona, New Vorka itd. Jugoslovanska liga za mir je prav tako poslala odprto pismo narodnoosvobodilni fronti Južnega Vietnama. V pismu je najostreje (fesoflita sedanje ameriške akcije v tej deželi. Selwyn TJoyd, zunanji minister v bivši konservativni britanski vladi, je odpotoval ▼ glavno mosto Južne Rode-ZjJe» da bi se prepričal o Poozaju v tej deželi. Kaže, da so_ ga poslali, tja konservativci, ki se ne strinjajo povsem z ukrepi premiera W;!sona zoper rodezijske rasiste. Pretekli ponedeljek je spet začel bruhati ognjenik Etna v Italiji. Oblak pepela se je dvignil nad 400 metrov visoko. Za sedaj vasi v podnožju niso v nevarnosti. Že vrsto let vse delovne organizacije v občini prispevajo del svojih sredstev v skupni sklad za hitrejšo izvedbo tega programa. Tako so s temi sredstvi in skupno z najetimi posojili že pred 3 leti zgradili novo. šolo na Trati. Izdelani so tudi načrl*-za povečanje osemletke v Železnikih. V tem času pa so se predpisi spremenili tako, da se z gradnjo ne more začeti prej, dokler ni zbranih dovolj sredstev. Zato se gradnja osemletke v Železnikih zavlačuje že dve leti. Letošnjo zimo pa so za to pristojni organi začeli razpravljati o tem, da naj "bi namesto te gradnje postavili v Železnikih štiri montažne učilnice in uredili centralno kurjavo. Za ta predlog pa domačini niso navdušeni. Škofjeločani pa zopet skušajo urediti po svoje in že razpravljajo o ttffe, da bi namesto teh štirih učilnic, namenjenih za Železnike, postavili enake učilnice v škof j i Loki. Pri teh razpravah pa posamezniki pozabljajo na več stvari. Reorganizacija šolske mreže je izvedena v vsej občini — tako v Železnikih in Poljanski dolini kot v Škofji Loki. Medtem ko so učenci obeh osemletk v škofji Loki v zimskih mesecih vsaj na toplem, ker imajo centralno kurjavo, urejene imajo vse dodatne kabinete, telovadnico in druge prostore za sodoben pouk, pa učenci v obeh dolinah vsega tega še nimajo. Učilnice kurijo z drvmi, medtem ko so veliki hodniki osemletke v Železnikih ledeno mrzli, saj jih tri mesece skupaj ne obsije sonce. Telovadnic nimajo, zato tudi ne telovadbe (če jo nimajo na hodniku), prepotrebni kabineti, knjižnica in drugi prostori se v Železnikih stiskajo v kletnih prostorih, ki so namenjeni centralni kurjavi, na obeh osemletkah v Poljanski dolini pa jih sploh ni. Dvoizmenski pouk pa je uveden prav tako na obeh osemletkah. Razlika je morda edino v tem, da morajo za pouk, ki se začne ob osmih zjutraj, vstati učenci škofjeloške osemletke ob sedmih, vozači osemletke v Železnikih pa ob petih ali pol šestih zjutraj in se vrnejo šele po desetih urah. Prav zaradi tega veliko število občanov upravičeno postavlja vprašanje o enakovrednosti vseh občanov in njihovih otrok. Polovica Vseh občanov v obeh dolinah pa še bolj upravičeno poudarja, da so po tolikih letih, ko že prispevajo del svojih sredstev za gradnjo novih šolskih prostorov, končno lahko tudi oni na vrsti. V vseh prizadetih kra- jih bo to vprašanje na dnev- I nem redu zborov volivcev v februarju, ki naj bi dokonč- | © V zunanjetrgovinski bi-Q lanci Zahodne Nemčije se 9 je 1965. leta aktiva zmanj- # šala od 6,1 milijarde DM % v 1964 letu na samo 1,2 mi-0 lijarde DM. Predvsem za-© to, ker je uvoz v 1965. letu 9 naraščal nesorazmerno hi-Q treje kot izvoz. Najbolj se 4 je povečal uvoz industrij-$ skih izdelkov, in sicer za 9 polnih 31 %. 0 Podobno kot v Nemčiji % je tudi v Združenih drža-® vab Amerike. V 1965. letu 9 se je uvoz povečal za 14 % 0 v primerjavi s prejšnjim # letom, medtem ko je izvoz 6 večji le za 4%. Spričo te-9 ga se ZDA še vedno ote-9 pa jo z deficitom v zuna-9 njetrgovinski bilanci. Šest duhovnikov se želi oženiti # Po pisanju brazilskega 0 dnevnika Journal de Bra-& sil namerava šest duhov-% nikov iz brazilske zvezne £ države Minas Gerais za- # prositi papeža, da bi jim O dovolil ženitev. Duhovni-0 ki pravijo, da je bolje O biti dober družinski oče 0 kot slab dušni pastir. # Pristavljajo pa, da ne # bodo zahtevali odprave O celibata, temveč bodo sa- # mo zahtevali zase izjemo O spričo »posebnih okoli- # ščin«. no odločili o tem (če je sploh potrebno). V. Pintar 0 Zmanjšanje izvoza dveh 9 velikih industrijskih deže-9 la pa ne pomeni, da je £ mednarodni trg zasičen, O marveč pomeni le to, da # bo potrebno ta trg razši-© riti z dodatnimi kreditnimi 9 aranžmaji in z odpravlja-O njem diskriminacije v sve-9 tovni trgovini. Slika zelo slikovito prikazuje položaj v Južnem Vietnamu. Na prvi pogled je jasno, da imajo večino ozemlja v svojih rokah sile narodnoosvobodilnega gibanja (dobre Vi vsega ozemlja) (»Siiddeutsche Zeitung« Mihu chen) "Ljudje in dogodki" Težka zadrega Zahodnonemški kancler Ludvig Erhafd je v teh dneh zopet nekolikokrat prehodil stopnišče Elizejske palače. Večkrat se je sestal z generalom de GauHom, imel pa je tudi razgovore s predsednikom vlade Pompi-doujem. V francosko-nem-ških odnosih podobni obiski niso nič nenavadnega, saj so celo določeni z meddržavno pogodbo. Vendar pa za razliko od vseh prejšnjih sestankov smemo tokrat z gotovostjo trditi, da je zahodnonemški kancler uprl svoje oči v pariško ogledalo iz popolnoma drugačnih • razlgov. Ne smemo namreč prezreti, s kakšnim nezadovoljstvom že lep čas spremljajo vsako francosko politično dejanje bonnski ministri. Ne mine tudi dan, ko v Bonnu ne slišimo kake pikre na račun de Gaullovih političnih načrtov. Najbolj pa seveda pade v oči dejstvo, da nemški vlak v Parizu neradi premikajo. Kanclerja Erharda je v zadnjem času zbegalo nekaj vesti, ki so prišle iz Pariza. V zadnji parlamentarni razpravi v Bundestagu, ko so razpravljali *o krizi v evropski gospodarski skupnosti, Erhard sploh ni odprl ust in je, po kostanje v žer- vico pošiljal svojega zunanjega ministra Schroderja. Francija je članice evropske gospodarske skupnosti postavila pred dejstvo: za vrnitev v Bruselj, izpolnitev njenih pogojev. Toda kriza v evropski gospodarski skupnosti ni bila glavni vzrok za nagel odhod kanclerja v Pariz. Veliko bolj občutljiva je bila za bon-nske ministre uradna razglasitev de Gaullovega o-biskaV v Moskvi, ki bo na vzhod odpotoval letos poleti. Ker je ostal ob tej razglasitvi popolnoma neomenjen že napovedan Erhardov obisk, so v Bonnu takoj u-gotovili; da so prelomljeni na polovico. Preglavic je bilo več. Vendar je bilo za vse nazvažnejše zvedeti, zakaj se de Ganile odpravlja v Moskvo in o čem se bo tam pogovarjal. Erhard je zaradi tega v teh dneh tudi prijel generala za rokav. Vendar to še ne more spremeniti dejstev in razlik, ki se kažejo med Bonnom in Parizom v zelo važni stvari, ki ji skupaj pravijo vzhodna politika ali odnosi z vzhodnoevropskimi državami. Bonn za zdaj svojo napeto vrv do vzhoda nerad popušča in odnose z vzhodnoevropskimi državami vodi v Bismarckovem stilu, Pariz pa je staro napako bistveno popravil z zboljšanjem odnosov z mnogimi vzhodnoevropskimi državami in s priznanjem sedanjih nemških mej na vzhodu. Ni pa potovanje de Gaul-la v Moskvo edino slikali-šče nemške in francoske politike razlik. Svojevrsten problem je poleg krize v evropski gospodarski skupnosti tudi vojna v Vietnamu. Glede te vojne so kazalci popolnoma nasprotno naravnani v Bonnu in Parizu. Erhard zaradi božičnih obljub ameriškemu predsedniku Johnsonu podpira ameriške načrte, Pariz pa jih graja in jim nasprotuje. Erhard pa je tudi pristal, da se bo Zahodna Nemčija vključila v Vietnamsko vojno, ne sicer vojaško, ampak gospodarsko. V ta namen so iz Nemčije že odposlali nekaj ambulantnih vozov, zdravila, pripravljeni pa so tudi graditi ceste in tovarne. Kot tretje in po svoje zelo važno vprašanje pa je tudi nemška zahteva, da se priključi atomskim silam, kar pa Pariz z vsem5 močmi preprečuje. PANORAMA « PANORAMA * PANORAMA © PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA % PANORAMA © PANORAMA JOŽE LONCARIČ JE »VSTAL OD MRTVIH« UMETNO SRCE GA JE PRERODILO Jože Lončarič Je doma Iz Šentjerneja, vendar je znan tudi na Gorenjskem. Ima sorodnike v Kranju, od njih pa so ljudje zvedeli o »četrtem Jugoslovanu z umetnini srcem«. Pred dnevi smo imeli priložnost, da smo iz njegovih ust zvedeli zanimivosti o njem in njegovem »umetnem srcu«. »Prve težave? Leta 1952 sem bil direktor invalidskega podjetja »Stolarna« v Ribnici. Ko sem se nekoč vračal v tovarno, z milijonom in pol v torbi, sem prvič padel v nezavest. Nezavest se je potem ponavljala.« Verjetno ste se takoj pričeli zdraviti? »Da. Zdraviti sem se pričel takoj, vendar so me 13 let zdravili za epilepsijo (božjast). Medicina je napredovala in zdravniki so pri.šii do prepričanja, da mi morajo nadomestiti del srca z aparatom, če se ne bi tako odločili, danes ne bi bil več živ.« AH veste kako to, da se vam je srce tako zelo poslabšalo? Ste imeli že dolgo težave s srcem? »Brat je umrl zaradi slabega srca leta 1941, sam pa »sploh nisem vedel« da ga Imam. Od leta 1921 sem bil , aktivni oficir. Od 13. 3. 1942 do 7. 2. 1946 sem bil v NOV. Med vojno sem bil komandant jurišnega bataljona v Dalmaciji. Napori so bili veliki, morda se je takrat začelo?« Nam hočete povedati še | kaj o svoji bolezni? »31. maja lanskega leta sem zaradi siabosti padel s kolesa. Poslali so me v novomeško bolnišnico. Tri mesece sem živel s pomočjo in- j jekcij In kisika. Ker se mi ' stanje ni izboljšalo, me je primarij dr. Kosec poslal, z mojo privolitvijo, na operacijo v kirurško kliniko v Ljubljano. Po devetih dnevih priprav me je 14. septembra operiral kirurg, specialist za srčne bolezni dr. Miro Košak. Vstavili so mi del umetnega srca.« In kako izgleda sedaj vaše srce? »Del srca imam nadomeščen s tranzistorskim »Pace-makerjem«, ki ga poganjajo baterije velškosti 7X7 cm, ki jih imam vgrajene, v trebuhu. Baterije bi morale delati .S let, vendar zdravniki pravijo, da jih bodo morali, zaradi mojega močnega organizma, zamenjati že čez tri leta.« AJi imate sedaj kakšne težave s srcem? »Po operaciji sem se počutil kot prerojen. Preje sem imel srčni utrip 20 udarcev v minuti, sedaj pa Jfh imam enakomerno 74 do 76. Seveda se pozna, da to nI naravno srce. Naravno srce prične ob večjih naporih udarjati hitreje in tako hitro obnovi pomanjkanje kisika v mišicah, meni pa dela aparat enakomerno in se moram zaradi tega izogibati vsakega napora.« Zdi se nam, da ste eden redkih ljudi z umetnim srcem? »V Sloveniji Ko sem zapustil bolnišnico, so mi dali zdravniki naslov nekega človeka, ki je dobil »umetno srce« v Beogradu. Pisal sem mu, a dolgo nisem dobil odgovora. Čez čas mi je odgovorila neka gospa in mi sporočila, da je umrl.« % Tflinšestdesetletni Jože % Lončarič se počuti debro, Q njegov organizem je zdrav. % Je upokojen in se ukvar-% j a predvsem z branjem Q časopisov. Goste zelo rad % popelje v svoj 25-ai. ki % vinograd in jim postreže. 9 Kot vsi njegovi gostje mu 8 tudi mi Želimo: še mno-® go mnogo let! P. Čolnar GORENJA? — i! Krani i. Upokojenec WJ daljši dopis o^m dvanajst let rojen leta lW'I leti v ljudsko-^f hčerki v CačkA vsem mlajše K-\ objavili v nda; I ljudje«. Kako je i#i življenje v nje' i setletju tega Pri zemljepis i, krat učili, "da m prebivalcev (L;4 drugo največje-1 vensko pa je j kaj več kot ifl Današnje star: j Pungerta do > kakih 20 hiš v s mest ju — to ': i kratni Kranj. H (približno l5hBI ška postaja sti| občino Straživ, do Kalvarije " hiše, razen Gi>';'» zapuščenimi Proti škofji V Kranju • I ni§e, v kateri'' sem četrti, i To sliko je Jožetu Lončariču podaril njegov zdravnik pismu ni odgovor. V pisff1 prihodnji teden na ponoven *«F komandi v VVeilheimu. Presenečenje je toliko, da v ^ Torej mu bivši delovodja, ki r v vojsko, ni lagal iz zavisti, da naborov ponovno pregledali. Torti' uresničila še napoved, da bodo v>:, Nek strah se grmadi nanj in 2* pismo, ki ga je pisal. Na svetu jj In smrti se je bal. Ni hotel vrivala v misli, tako da tiste dni H prostora. Bilo mu je, kakor da N pa so si ljudje drug drugemu smrt'' 4 Tuđi Anna se boji. A ne srn?8, pismo, ga prebrala in ga še isti •-' preklela z vsemi psovkami, k-zakaj se ji je zahotelo ljubimk*8-'' brezmejno in vdano kakor pes. Nehvaležnež! Ali mu v teh ^ življenja v okoljih, o katerih bi ^ Igrala je kavalirja, bila takrat v ^ vanj, čeprav ne prej ne kasneje ' * ker je bil tako noro zaljubljen. Vi*^ videla, da jemlje njeno ljubezen^0 je bil prepričan, da je edini, s k. starčka. Ali je sploh kdaj pomisli"'' ženi, ko bi ga resnično ljubila. ' ^ vračala njegovi ženi. Ni ga hotela P\ je bila prva ženska, ki ga je 'J kako se je takrat pri Stamberske^ sama, on pa je bil tako ljubek. Pe:>>* zapeljevati. Smešen je bil v svoji CTnešen v svoji nerodnosti, ko se^ njegova beganja za njo, dokler ni *' iskala! Naključni srečanji v ftsWj povedal, da je begal za njo po Be"f, v Trstu, Opatiji in v Miljah! No. Tu in tam je bil vreden kakega pi^ ne smela pisati! O, in še marsikaj ' 1 IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 0 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN fco.leti(l) fj*** je iz Cačka v Srbiji poslal L^iu pred 60 leti. Piše, da je že 8a zelo rad prebira, da je bil LT^i in da je hodil v Kranj dve LL* v gimnazijo, zdaj pa živi pri dopis verjetno zanimal pred-fcoii 0 ~~ nekoliko skrajšanega — m v rubriki »Gorenjski kraji in in i vine, gostilne ali obrtnika. Obrtniki so bili tudi napol trgovci; svoje izdelke so namreč prodajali doma, v ponedeljkih pa tudi na »štantih« na trgu. Kranj je imel več »ot 30 gostiln, ki so bile vedno dobro obiskane. Tavat še ni bilo kina, radia in televizije, skoraj vse družabno življenje je bilo vezano na gostilne. Razen redkih predstav v čitalnici in enkrat na feto veUke gasilske veselice Qi bilo druge zabave. Večina Gostiln je imela svoje stalne vsakodnevne obiskovalce, s'alna omizja. Dijaki v gimnaziji smo dobro vedeli, v ^tero gostilno zahaja ta ali °Qi profesor. Posebno dobro so shajale stilne v ponedeljkih. Spo- minjam se, da so takrat govorili v naši vasi — malo za šalo malo za res — da Kranjčani delajo samo 4 dni v tednu: v nedeljo se ne dela, v ponedeljek se prodaja, v ponedeljek zvečer se po dobro opravljenem poslu veseli v gostilni s prijatelji in znanci največkrat do belega dne, torek je »plav«, z resnim delom pa se začne spet v sredo. Poglavje zase v takratnem življenju Kranja so bili ponedeljki. Nanje so se domači trgovci in obrtniki dobro pripravili. Kramarji, živinski trgovci in kmetje iz bližnje in daljnje okolice so prišli z vozovi, z vlakom in peš. Kmečkih voz je bilo po cestah in gostilniških dvoriščih več kakor danes avtomobilov; največ jih je bilo pri Jelenu, pri'Jahaču in na Stari pošti Kranjski živinski sejem, ki je bil vsak ponedeljek, je bil znan daleč okoli; govorili so, da je včasih bolj obiskan kot mesečni živinski sejem v Ljubljani. Velikokrat so prignali Bosanci svoje buše in ovce. Tudi s Hrvaškega so pripeljali pogosto prašiče, ki so se lahko prodali, čeprav niso bili tako cenjeni kot domači. Kmetje so med seboj trgovali z živino, nakupovali so jo mesarji in razni živinski trgovci, ki so jo večkrat pošiljali naprej tudi z vlakom. V Kranju je bilo takrat kakih deset mešetarjev; to so bili ljudje, ki so posredovali pri nakupu in prodaji živine. Bili so to večinoma bogati ljudje. Kranj je bilo mesto trgovcev in obrtnikov. Delavskega razreda takrat še skoraj ni bilo. Kakih 30 usnjarjev v Polakovi tovarni in kakih 20 mlinajrev v Majdičevem mlinu — to je bilo vse, pa še to so bili napol kmetje iz bližnje okolice. Moj oče je bil rojen leta 1848 v Spodnji Besnici; večkrat mi je pripovedoval, kakšno je bilo življenje v Kranju, preden je bila zgrajena železnica (pred letom 1870). Najbolj obiskovana gostilna je bila pri Jelenu, kjer so se ustavljali vozniki zaradi priprege. Pri Jelenu so bili veliki hlevi za konje, nad njimi pa sobe za prenočišče. Promet je bil za tedanje razmere velik. Težke vozove je vleklo včasih tudi po šest konj, včasih tudi po Kokr-škem klancu, čez Huje in Klanec, kajti mostu čez Kokro pri Grajzarju takrat še ni bilo. Pri Jelenu in na stari pošti je bilo takrat glavno zbirališče voznikov in trgovcev. Ko je leta 1870 stekla skozi Kranj železnica, vsega tega ni bilo več. Hlevi na Gašteju so ostali prazni skoraj 50 let, dokler jih ni tekstilna industrija preuredila v tovarniške delavnice in skladišča. Pri Jelenu so hleve še vedno uporabljali za kmečke konje v ponedeljkih. Prostore nad hlevi je lastnik preuredil v stanovanja, v katerih so med drugim stanovale tudi tri dijaške gospodinje. Z menoj je pri isti gospodinji stanoval tudi Fran Albrecht iz Kamnika, ki je bil v gimnaziji dve leti pred menoj. Pri drugi gospodinji pri Jelenu je stanoval Janez Jalen. Seveda takrat še nismo slutili, da bo eden od njiju postal pesnik, drugi pa pisatelj. Za Frana Albrechta se spominjam, da je z velikim navdušenjem bral knjige Ivana Cankarja. (Nadaljevanje prihodnjič) France Kozjek DOPISUJTE Danes začenjamo objavljati zanimivosti o nekdanjem Kranju, o življenju pred 60 in več leti, o ljudeh in navadah iz časov, ko je bilo naše mesto še majhno, ko v njem še ni bilo industrije in stanovanjskih blokov. Starejši Kranjčani bi o tem vedeli povedati še veliko zanimivega, veliko tega, kar bi se sicer sčasoma pozabilo, zato jih vabimo, da za rubriko »Gorenjski kraji in ljudje« napišejo, kako je bilo v Kranju, ko so bili še mladi, kako so ljudje živeli, kakšne so bile njihove vsakdanje navade, kako so se oblačili In kako hranili, kakšne so bile hiše, kakšno je bilo sožitje med trgovci, obrtniki in kmeti itd. Vse je zanimivo, tudi podrobnosti, ki se zde včasih nepomembne, ki pa včasih zelo veliko povejo o življenju takratnih ljudi. Napišite in pošljite! — za mlajše bo to nedvomno zanimivo branje, starejši se bodo ob tem spominjali svoje mladosti, najvažnejše pa je, da ohranimo zanamcem zapisano, kar se še ohraniti da. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCEST« Pf.Se mora javiti Okrožni vojni .-ijsjj? Anno. Pj2J dnevi moral . %'Ce s predvojnih I (3 In če se bo jLh%i, potem... a še bolj na J ^ • je tudi smrt. m % je nenehno Itittj soroda ni bilo Hi. a* fronto. Tam »V^la Francovo pa še sebe, * bi jo ljubil \ Haj mesecev h ^ogel sanjati. SjJ6« zaljubljena ugajal ji je, * f^fciilil, ko je ^id'0' ^av gotovo I pf J^rala svojega > jačala nobeni Ve^^a in zopet \ ''^ase, čeprav .m^a ne ve, °- Bila je pač , 8a je morala 1^7*. In še bolj > 3, in potem . CJUe, ki jo je ko ji je lW ljubimkanja ? sprememba, "'jj^isem bi mu s»>ela bi ga 4ržati v utvari, da bo po Bauerjevi smrti njegova. Pravzaprav bi v teh letih po poroki sploh ne smela imeti ničesar z njim! Psiček ni več vdani psiček. Pes je, ki je pokazal zobe in ji grozi! Njena pisma ima. In če ta pisma pridejo v roke Bauerju, ne bo poznal usmiljenja. Zapodil jo bo kakor psico, ki se mu je hotela pridoma-čiti. Zapodil jo bo toliko prej, ker je priklenjen na posteljo v bližnjem sanatoriju in ker so mu dnevi šteti. Razveljavil bo oporoko in svoje bogastvo zapustil nečaku Gustavu, ki je zdaj v vojski cesarsko-kraljevi nadporočnik, a ki se je vseeno znal vgnezditi prav te dni v tržaško garnizijo, samo da je lahko sleherni dan pri svojem bolnem stricu, mrhovinar! In prav danes, ko je ona prejela Francovo pismo, bi lahko prišel v sanatoriju do Alfredove pošte in morda med to pošto našel tudi paket njenih pisem. Strah ima velike oči! Anna ne pomisli, da Franc ne ve za Bauerjev naslov. Zato se boji. Sobarico in služkinjo je poslala v sanatorij na prežo in jima ukazala, naj ji prineseta soprogovo pošto, ker ga poslovna pisma preveč utrujajo. Obe sta se že vrnili in povedali, da je vratar izročil vso pošto gospodu. Naj gresta ponio, jima je vnovič ukazala. In zdaj ju čaka, nestrpno čaka, da se bosta vrnili. Ne upa si na balkon, kakor da bi se bala, da bi jo kdo videl. V salonu je, v tistem z impresionističnimi slikami, in skozi .zaveso opazuje, kdaj bo pripeljala lokalna železnica. Čakanje je dolgo. Neskončno dolgo. Vse ji gre zaradi tega na živce: Morje, sirene vojnih ladij, ki so zasidrane pred pristaniščem in ladje same. Naposled vendarle pričaka vlak. Da tam gresta oba, a počasi, vse preveč počasi, kakor da se obotavljata. To ne pomeni nič dobrega! Prav gotovo prinašata slabe novice. Ne more vzdržati. Do vrat jima gre nasproti. »Imata pošto?« »Da. Gospod je vprašal, zakaj vas danes m bilo, a sva rekla, da ste bolni.« »So samo ta pisma?« »Da.« Zavojčka s pismi, ki ji povzročajo toliko strahu, m. Zajame jo trenutno olajšanje, celo rahla veselost, v kateri reče služkinji in sobarici, da sta do jutra prosti. - Nasmehne se, ko se pomenljivo spogledata in se ji zahvaljujeta. Ve da sta si že obe našli vsaka svojega mornariškega podoficirja in da ju zato res ne bo pred jutrom v vilo. Toda njena dobrota ni samo dobrota, ker hoče biti sama. Mora iztuhtati nekaj, da bodo njena pisma ostala na Bavarskem. A kaj? Nič pametnega ji ne pride na misel. Najbolje bi bilo, da bi se sama odpeljala na Bavarsko, a ve, da je to trenutno nemogoče. Njenega »ubogega fanta« bi morala z nečem ganiti. Kaj ko bi mu pisala, da bo napravila samomor, če njenih pisem ne uniči. Da, tega se bo zbal. Mehak človek je. In njen samomor bi ga Prizadel, kakor da jo je umoril sam. Ali ni nekoč rekel, da ni večjega maščevanja ženkse nad moškim, če ženska napravi zaradi moškega samomor. On bi tega ne prenesel. Kaj ko bi zapisala, da ga je že napravila. Pravzaprav jo mika* kako bi to izgledalo in kako bo on potem strmel v besede, napisane z njeno pisavo. »Poizkusimo,« pravi na glas in stopi k pisalniku. Dolgo grize peresnik s svojimi lepimi in pravilnimi zobmi, preden zapiše: »Dragi! Daleč si me pripravil s svojo duševno krutostjo! Onesrečil si me! Cez nekaj trenutkov bom izpila strup. Kriv si moje smrti! Anna!« Ko se zastrmi v napisano, jo obide rahla groza. Ne, drugače bi morala napisati! Kaj ko bi raje obžalovala, da je bila z njim kruta in da je tisto pismo napisala samo zaradi tega, ker jo je zabolelo njegovo ljubosumje na polkovnika Grenzlinga, vojaškega zdravnika. »A kaj ga to briga?« se zdi sama sebi bedasta. In naposled, dr. Grenzling je že pohabljen. Zato pa toliko bolj misli na dr. Gruberja, ki ji že nekaj dni govori. Samec je, visok, stasit. Mlad je, a že slovi kot odličen kirurg. Njega bi se bilo vredno držati. Ob njem bi ji ne bilo treba iskati ljubezenskih pustolovščin, kakor jih je morala ob svojem starčku, zrelem za smrt. Njemu bi lahko ostala zvesta vse življenje. In že so njene misli samo pri dr. Gruberju. Zapredejo jo v sanjarjenje. Zasanjari se kakor ženska, ki so se ji doslej uresničile še vse sanje. Pa je bila nekoč dekle, preprosto in revno, kakor sta njeni služkinja in sobarica. Imela je en sam adut — lepoto. A še tega ni sama odkrila. Mislila je, da rdečelaske ostanejo navadno samke, a če se poročijo nimajo posebnih šans, da bi se povzpele kam višje iznad ravnine, na kateri jih je rodilo življenje. In njo je v otroških letih postavilo na najnižjo ravnino. Bila je najdenček. Bogvekatera nesrečnica jo je odložila. Usmilile so se je nune. Postala bi njihova dekla, a jim je s trinajstimi leti pobegnila. S štirinajstim je že poznala ljubezen. Zapeljal jo je neki pesnik, potem pa jo prepustil nekemu slikarju za model. Toda ne pri pesniku, ne pri slikarju se ni dalo živeti. »S temi očmi bi lahko kupila svet,« sta ji govorila oba. To si je zapomnila. Tudi njeno frizuro si je izmislil slikar. Ni nosila več kit kakor druge. Opazil jo je neki gospod. . »To je telo manekenke!« je rekel in jo zaposlil. Bil je lastnik modne hiše. Pošiljal jo je na plaže, da se je razkazovala v kopalkah. 12 PANORAMA 9. FEBRUAR 1966 * 0 ctVl© 1141 KIŠITI SMclll! V soboto, 5. februarja so na Voglu, na Rjavi skali, kot se točno imenuje kraj, slovesno odprli nov hotel. K počastitvi tega dogodka so prjšli iz vseh krajev Gorenjske — videli smo vse predsednike občinskih skupščin in turistične predstavnike in mnogo gostov iz Ljubljane, med katerim so bili Miha Marinko, Marjan Brecelj, Drago Dolinšek, Danilo Dougan, Slavko Furlan in drugi. Prišel je tudi župan mesta Beljak g. Gottfied Timerer in njegov sekretar ing. Karel Mass. Direktor hotela Zlatorog, tovariš Milan Bric je kot investitor in gostitelj, skupno s Transturislom, govoril (bilo nas je kakih 100) o gradnji tega objekta, predsednik občinske skupščine Radovljica Franc Jcre je gostom povedal o pomenu tega zimsko športnega in turističnega kraja in odprl hotel, ing. Sprančič iz Transturista pa je ob skioptičnih slikah prikazal možnost planinskega in smučarskega športa v tem predelu naših planin. Slovenski Tako je po zimsko športnem središču v Švici Franc Jere imenoval Vogel in njegovo zaledje, češ da se je Bohinj že zdavnaj uveljavil kot zimski in letni turistični kraj. Zlasti je železnica pred pol stoletij a odprla Bohinj Gorici in Trstu. Tako so bile v Bohinju že pred prvo svetovno vojno prve smučarske tekme in prvi smučarski tečaj. Razen ljubiteljev bele o-deje jc Bohinj začel izvabljati tudi vse več ljubiteljev prirode — zlasti jezera in planin. Tako so prav na Rjavi skali že 1934. leta odprli svoj dom znani Skalaši. čeprav je druga svetovna vojna prinesla nekatere spremembe, ki so začasno odtr- pomeni, da je že sedaj to področje zajemalo približno tretjino vsega turističnega prometa. ® Sluteč take prirodne po-© goje so v zadnjih letih tu-9 di investirali za turistični © razvoj v Bohinju več kot Q milijardo in 300 milijonov $ (vse v starih dinarjih), in-© vesticijski program na-© daljnega razvoja tega ob-9 močja pa predvideva na-© ložbe v višini 6 milijard • in 630 milijonov dinarjev, • pri čemer je upoštevana © tudi nihalna žičnica na €> Korano, Predor, Koliko slabe krvi je v zadnjem času povzročila železnica ob ukinitvi nekaterih Ob slovesni otvoritvi so st okiog Mihe Marinka zbrali najvidnejši predstavniki turističnega, gospodarskega in družbenega življenja republike in Gorenjske gale Bohinj od važnega zaledja (Gorica, Trst) pa je Bohinj' še vedno velik up za razvoj turizma v radovljiški občini in na Gorenjskem sploh. To kažejo tudi podatki v zadnjih letih. Lani se je število nočitev v Bohinju povečalo za 15 odstotkov, delež nočnin v občini se je v Bohinju dvignil od 26 na skoraj trideset odstotkov, kar prog. Toda če bi to napravili na bohinjski progi, bi verjetno mnogim organizaitor-jem turizma (seveda ne tistim, ki se vozijo v železarno itd.) napravili veliko usLu go. Takovbi namreč ostal dolgi bohinjski predor na »prosto porabo« za cestno povezavo s .Primorsko in Trstom. Stremljenja z Vogla pa so v giavnam usmerjena , na tuje goste. To je tudi razumljivo, kajti Bohinj je izrazit prodajalec teh uslug. Španov vrh ima močnega potrošnika na samih Jesenicah. To delno velja tudi za Zelenico, Ljubljana ima bližje Veliko planino itd. Toda za tako povezavo s svetom omenjajo cesto med Bledom in Bohinjem, ki je vsekakor preozka, s tolikimi ovinki in močnim avtobusnim prometom, da vozniki osebnih vozil nemalokrat »za-mižijo«, ko se nepričakovano srečajo in še čudno je, da tam ni bilo več nesreč. Prav tako pa je še vedno živa misel na predor. Ob železniškem tiru naj bi pod visokimi hribi našla svoj prostor tudi cesta proti Primorju in tako omogočila vse močnejšemu današnjemu motoriziranemu turizmu dostop iz teh krajev. Toda železničarji imajo trdo besedo, izvedba ni lahka in ne poceni. Kršilci miru Ko smo se z nihalnico vozili nazaj z Vogla, nas je tik pod gondolo opazovalo dvoje radovednih gamsov. Za nekatere potnike je bilo že to posebno doživetje. Zlasti še, ker se ta »zakonski par« ni prestrašil in celo z manj radovednosti opazoval nas, kot mi njih. Kot pravijo obiskovalci Vogla je pač to že tu v navadi. Toda razvoj zimskega in letnega turizma na tem kraju se ne ustavlja na Rjavi skali, kjer je gornja postaja rai-halnice. Že sedaj delujeta še dve vlečnici, ki potegneta goste visoko pod Šijo in druge vrhove, kjer je še do pred kratkim vladal mir dvatisoč-metrske nadmorske višine z vsemi prirodnimi lepotami. Tam se prvzaprav šele odpira možnost sproščenega smučanja in letnih sprehodov po obsežnih dolinah na površini kakih 200 hektarjev. Sedanji smučarji, ki prihajajo v te doline, so prvi »kršilci miru« v teh krajih, kajti predvideno je še širše omrežje vlečnic in drugih vrst žičnic, ki bodo v prihodnosti odprle ljudem te »doline miru«. Res je, kdor se pelje samo do hotela, ta ni videl lepot Vogla! Vse v i Pri vsej stvari pa me je presenetilo, da na Voglu omenjajo vse v dolarjih. Zlasti če govorijo o penzionu, o ceni za ležišča itd. Vendar, kot že rečeno, računajo veliko na tuie goste. Morda je © teresi in nazori. T<*fc|9 ® je, da se Vogel U "v © no uveljavlja in da j*^. @ lo tu že lani nad ^ , 9 lijonov dinarjev prt*? © samo v dveh brui*8^ £ Sedaj pa se prava *: 9 šele začenja. Tako "# ® Vogel že uveljavil f) daljnji razvoj f0k $ turizma je tu najiws* © drl.- K. Mi! goltov dV6h realavi^^^pripravljena to prav. Morda bi morali tudi po naših tovarnah računati v dolarjih, in bi se lažje usmerjali na zunanji trg. Ker se z dolarji nismo znašli, smo preračunali na dinarje. Soba z eno posteljo 3.000, soba z dvema posteljama 5.000 pens. v 1. primeru 5.500, v drugem 5.300 starih dinarjev itd. To seveda v dolarskem rangu za inozemce, domači imajo 20 odstotkov popusta. Koliko stane čaj, juha in podobno nismo več spraševali, ker smo si že kar predstavljali, če se k temu doda še nihalnica do Vogla in vlečnice za naprej, poitem je stvar res precej »široka«, »evropska«, ki si je vsakdo ne more privoščiti. Gotovo pa je res, da se bomo morali privaditi različnim cenam in prilagajati svoje želje danim možnostim. Končno pa so na Voglu že možnosti v brunaricah s skupnimi ležišči ki jih je 60 in z dokaj bolj »domačimi« cenami. In končno o samem hotelu. Ureditev tega je za naše pojme na tej višini res nekaj novega. Vse daje vtis sodobnega hotela v mestu. Skupno je 100 postelj, v glavnem sobe z eno in dvema, obe restavraciji (za prehodne goste in za abonente) skupno s teraso, pa lahko sprejmeta 400 gostov. Q že več let razpravljajo o H visokogorskem turizmu % bilo je že vrsta načrtov in % osnutkov triglavskih žič-Q nlc. Ob tem se bijejo in • brusijo razni pogledi. In- Mala križanki 2 ' i s. ir~. P 15 ti rr VODORAVNO: 1. tj%| naprava, 5. avstrijski glavar, 8. znameniti ni**,s ski skladatelj iz 16 M% (Orlando di), 9. priu%-; me v SZ, 10. krati« i janske tiskovne drož&'.jj žlahtni plin, ki se up** *j za svetlobno rekUu»*JJ kratica za lovsko 15. mestece v Boki Ko"\}| 17. popularna U filmska igralka, M. mesto Turčije. NAVPIČNO: 1. ptice, 2. oaek kos ws1'J^ vrsta pu".ke, 4. če« w * dolga reka v Mongoli? SZ. 5. kemični znak mani j, 6. v grški m hči kretskega .kralja M*% ki je pomagala Tczeui *j birinta, 7. zdravstvena nova, 11. škodljiva pad* ^ 13. industrijsko me*t'a Uralu, 16. mlečni it** 18. osebni zaimek. ! PO KONČANEM TEKMOVANJU ZA POKAL KURIKKALA Tekači silijo v ospredje Kobentar, Seljak, Bavče, Jakopič, Dornik in Dretnik dosegli enega izmed največjih uspehov v smučarskih tekih Po končanem tekmovanju U pokal Kurikkala v Feld-klrchenu lahko mirno zapišemo, da se je v našem smučarskem sportu marsikaj spremenilo. S tem ne mislimo trditi, da smo čez noč dosegli velikanski kvalitetni napredek, čeprav rezultati govore o napredku, temveč to, da so se spremenile policije med tremi smučarskimi disciplinami v državi. Neuradno je že nekaj let priznan kvalitetni vrstni red: ikoki, alpsko smučanje, teki. Prav zadnji uspehi tekačev j>a kanejo, da so v kvaliteti prehiteli alpince, saj dosegajo na mednarodnih tekmovanjih mesta, ki Jih alpski smučarji ne morejo pričakovati niti v najoptimlstičnej-iih predvidevanjih. V Fleldkirchenu smo dobili med člani že jasnejšo sliko o državni reprezentanci, ki bas bo zastopala na svetovnem prvenstvu v Oslu. Pred mU Imamo aicer še državno Bmnjtvo, vendar 22. in 23. mesto Kobentarja in Seljaka » »ostankom ter 25. me- sto Bavčeta z 8% zaostankom za zmagovalcem, že dovolj povedo o njihovi kvaliteti. Izgleda, da bo »četrti človek« le C. Pavčič, saj je prehitel svojega najnevarnejšega konkurenta Kobilco za 37 sekund. Naši tekači (Kobentar, C. Pavčič, Bavče in Seljak) so bili tudi v štafet- nem teku 4 X 10 km na pragu velikega uspeha. Z malo več sreče, odnosno brez smole — C. Pavčič je izgubil palico, Seljak pa je padel), bi lahko zasedli osmo mesto. Deseto mesto s 5,5% zaostankom za zmagovitimi Italijani pa pomeni tudi uspeh. Še posebno dobro so se odrezali mladinci. Med posamezniki 'so se trije uvrstili v teku na 10 km med prvo de-setorico: 6. Jakopič (3,9% zaostanka za zmagovalcem), 7. Dornik (4,2%), 8. Dretnik (5,5 %). Ti trije tekači so dosegli izreden uspeh tudi v štafetnem teku 3 X 10 km saj so osvojili prvo mesto. Med ženskami naši predstavnici nista poželi pričakovanega uspeha. Pšenica je na progi zlomila smučko in je tako tekla 1 km z zlomljeno, Pliberškova pa je nastopila bolna. V klasični kombinaciji je dosegel Ambrožič lep uspeh z 12. mestom, vendar je očitno, da so skoki njegova »rakova rana«, saj mu je prav slabo skakanje pokvarilo še boljši plasma. Prav nasprotno pa je pri mladincu Prlrn-cu, ki je bil med šestimi kombinatore! zadnji. V teku na 10 km je zaostal za zmagovalcem nič manj kot 25,7 odstotka. P. Čolnar Zimsko atletsko prvenstvo Kranja Tekmovalec Jakopič V telovadnici Tekstilne tehnične šole v Kranju je bilo tradicionalno zimsko atletsko prvenstvo Kranja. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Dosežki nekaterih tekmovalcev so bili zelo dobri. Prijetno presenečenje je pripravil Polde Milek, ki je uspeš- Aesoglasja med kranjskimi strelci »... Tovariš Milutin Radojčič se tedaj ni strinjal z odločitvami upravnega odbora in celo ne s sklepi, ki so bili sprejeti na letni skupščini te strelske družine (opomba uredništva: družina »Ivo Siavec-Jokl«), hotel Je vzpostaviti neki svoj po-lebnl režim... Istočasno je Radojčič ilegalno nagovarjal flane strelske družine »Ivo Slavec-JokI«, posebno mladince, ta naj zapuste to družino in osnujejo novo. Tako Je prišlo do ustanovitve strelske družine »Bratstvo in Edinstvo«, katere delo Je bilo v letih 1958 ln 1959 organizacija javnega itrelišča v parku, na katerem so streljali najmanj člani te Iružlne, a o treningu ni bilo niti govora ...« To je dej Članka, ki ga je napisal nekdanji član SD »Ivo Slavefc Joil« Radojko Divac v listu »Strelac« kot odgovor na članek Boža Malovrha »Kako so strelci Kranja prišli do sredstev«. V nadaljevanju članka Di-vac obsoja predsednika SD »Bratstvo-Edinstvo« Milutina Radojčiča, da je ustano->il družino, katere predsednik je, s pomočjo nekdanjih Canov družine »Iva Slavca Jokia«. Obtožuje ga, da je nagovarjal nekatere mladinoj, naj preidejo v njegovo družino, spora s predsednikom te družine Perom Ma-tskovičem. Tako se je pričela nekakšna časopisna gonja med SD bratstvo-Edinstvo in nekdanjim članom »Ivo Slavec-h"il* Divac Radojkom. Čudno je, da ObSO (Občinski 4X5« - 517 Voz, nov, srednji, poceni prodam. Janez Pogačar, Zasip 61, Bled — 518 Prodam nov pralni stroj superavtomatic in moped. Gorice 44, Golnik — 519 Ugodno prodam lahek kmečki voz. Naslov v oglasnem oddelku _ 520 Prodam moped Puch, potreben manjših popravil. Naslov v oglasnem oddelku - 521 Prodam moped Colibri. Breg 41, Kranj — 522 Prodam kravo po- četrtem teletu, dobra mlekarica. Sp. Brnik 50, Cerklje _ 523 Prodam rdeč čebuljček. Cerklje 31 _ 594 Prodam točilno mizo primerno za gostilno in polavto-maiJČni pralni stroj Kastor. Po:zve se: Kranj, Reginčeva < . - 525 Prodam kuhinjsko opravo, kuhalnik na tri plošče, pekač in levi vzJdljivi štedilnik — vse dobro ohranjeno. Mu-iič, Cerklje 3 _ 526 Prodam 3.500 kom. rabljene strešne opeke — špičake, kalthator in kmečki mlin za meljavo vseh žit. Sifrer Ivan, žabnica 11 —527 Prodam par mladih konj, flsjtf voz in kosilnico za traktor Ferguson 35 KM. Na-»lov v oglasnem oddelku n_j • — 528 Prodam dobro ohranjeno motorno slamoreznico. Jelov-čan, Virmaše 5, šk.Loka — 529 Prodam mlado kozo. Naklo, Ceeelnica 3 — 530 Prodam novo pomivalno mizo, Tobijev desni štedilnik, posteljo in karntse. Ogled ob nedeljah popoldan. Medve-Iček Lado, Mencingerjeva 3, Kranj — 531 Novo it a! i j ansko motorno kosilnico BCS prodam. Stra-hini 49, Naklo — 532 Prodam kravo. Voglje 44, Šenčur _ 533 Prodam korenje, peso, oves in kmečki mlin. Rogelj Jože, Sp. Brnik 10, Cerklje — 534 Prodam krožno brano Ferguson. Zg. Brnik 23, Cerklje —535 Prodam skoraj novo centrifugo, žontar Julija, Virmaše 68, Sk. Loka — 536 Prodam kravo dobro mle-karico. Medno 30, Šentvid nad Lj. — 537 Prodam mlade prašičke. Janez Kmetic, Zg. Brnik, Cerklje • — 538 Svhijo nad 200 kg težko prodam. Slatner, Ambrož 7, pod Krvavcem — 539 Kosilnico Fahr za enega konja, na motorni pogon, prodam ali zamenjam za kravo. Podbrezje 19, Duplje —-540 Prodam 6 tednov stare prašičke. Rupa 6, Kranj — 541 Prodam ve«! plemenskih zaikL Šenčur 212 — 542 Prodani kobilico 14 mesecev staro. Nfthtigal Anton, Voglje 72 — 543 Prodam enosedežni moped na nožni pogon. Olševek 12, Preddvor — 544 Prodam 2 prašička po 90 kg težka in bika 20 mesecev starega. Breg ob Savi 3, Kranj —545 Prodam 60 basno klavirsko harmoniko. Sp, Bes niča 50 — 546 Prodam kobilo staro 11 let. Podreča 24, Smlednik — 547 Kupim drobni krompir. Ceno in količino sporočite na naslov: Lenarčič, Podgora 14, Šentvid nad Lj. — 548 Kupim novo ostrešje za hišo. Nujno. Kalan Vinko, Vodice nad Lj. 71 — 549 Izjavljam, da še nisem plačnik dediščine po umrlem očetu Dolinšek Janezu, ker postopek še ni dokončan. Dolinšek Janez, sin, Možjan-ca 7 — 550 Našel sem Elanove smuči. Naslov v oglasnem oddelku — 551 Na pustno soboto 19. II. 1966 v domu Partizan v Stražišču priredi TVD Kranj — Kranj svojo tradicionalno maškerado Igra plesni ansambel Sin-gers Kranj s pevko BERTO AMBROZ. Dostojne maske dobrodošle, najboljše bodo bogato nagrajene. Rezervacija vstopnic v gostilni Bene-dik, Stražišče, telefon 21-518 V nedeljo 20. II. ob 15. url v istem domu otroška ma-škerada. Vljudno vabljeni! ŠOFERSKI TEČAJ V ŠKOFJI LOKI Avto moto društvo Skofja Loka organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popolnjeno število prijavljencev. Prijave sprejema pisarna Avlo moto društva, Jegorovo predmestje 10, vsako sredo in petek med uradnimi urami dopoldne in popoldne. Nov in nadaljevalni Plesni tečaj v Kranju Nov plesni tečaj za začetnike se bo začel 17. februarja. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30. Nov nadaljevalni plesni tečaj, ki bo samo ob ponedeljkih se bo začel 14. februarja ob 13. uri in traja do 21. ure. Vpisovanje v delavskem domu vhod 4 vsak dan od 18. ure dalje Plesni tečaji ob nedeljah V nedeljo, 13. februarja se bo začel ob 9. uri plesni tečaj za začetnike. Tečaj traja vsakokrat po 3 ure in je namenjen predvsem interesentom s podeželja kot tudi drugim, ki med tednom ne utegnejo obiskovati večernih tečajev. Vpisovanje vsak dan od 18. ure dalje, v Plesno baletni šoli Kranj, Delavski dom, vhcd 4. Posredujemo PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1964 in s prevoženimi 19.000 km. Začetna cena je 5.200N din ali 520.000 starih dinarjev. Ogled je možen vsak dan od 10. do 12. ure. Prijave sprejemamo do petka, 11.2.1966 do 12. ure. Februarske ; specialilete v hotelu Evropa Kranj Slanikova solata, trboveljske jetrnice, tržiške bržole, zoba-tec, kranjska pojedina, Icu-rentova sladica, ajdov kruh. Vabljeni v predpustnfh in pustnih dneh! Kupim dvoosnl voziček, nosilnosti 200—306 kg, nov aH malo rabljen. Medvode št. 42 Komisija za sprejem delavcev KEMIČNE TOVARNE PODNART razglaša prosto delovno mesto: 1. kvalificiranega izdelovalca anorganskih soli 2. vzdrževalca embalaže — PK mizar ali pleskar 3. vratarja —PK Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe komisiji v 15 dneh po objavi razglasa. UPRAVNI ODBOR CESTNEGA PODJETJA V KRANJU razpisuj e prosto delovno mesto ŠEFA STRANSKE DEJAVNOSTI Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene ali strojne fakultete z najmanj 3 letno prakso na vodstvenih mestih v gradbeni operativi; — srednje strokovna izobrazba gradbene ali strojne stroke s 5 letno prakso na samostojnih vodstvenih mestih prometno-mehanične stroke; — visokokvalificirani delavec z obratovodsko šolo kovinske stroke z 8 letno prakso na samostojnih vodstvenih mestih prometno-mehanične stroke. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite najkasneje do 25. 2. 1966 na upravo podjetja. \ Usnjeni izdelki vseh vrst v najpestrejši izbiri pri SE J EI NI G G Celovec — Klagenfurt, Paradeisergasse 7 0 torbice 0 kovčki etuiji vseh vrst spominčki Se priporočamo! »GANZ« elektro delavnice in tehnični biro Ing. Fianz Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 Prodaja in popravlja vse vrste električnih strojev! V trgovini v ulici 8. maja št. 33 ves Instalacijski material in električni aparati, pralni In hladilni stroji, material za previjanje strojev, rezervni deli itd. O Solidna postrežbal Priporočamo se la nakup! 9. FEBRUAR 1966 * Pridobitev za Kranj V soboto dopoldne so v Kranju odprli preurejeno trgovino s steklom. Prenovilo jo je veletrgovsko podjetje Steklo import-export iz Ljubljane. Odprl jo je generalni direktor podjetja tov. Hinko Miklavčič. V njej boste lahko kupili poleg vseh vrst domačega in uvoznega stekla tudi razni gradbeni material in izdelke domače obrti. S preureditvijo so pridobili dvakrat več prodajnega prostora prav tako pa tudi skladščnih prostorov. Stroški preureditve so zna- šali okoli 15 milijonov starih dinarjev. Načrte za adaptacijo in notranjo ureditev je pripravil ing. arh. Matija Su- hadolc. V lokalu, ki je po notranji ureditvi eden najlepših v Kranju, bodo prodajali tudi za devize, česar bodo še posebej veseli tuji turisti, ki se vedno bolj ustavljajo v Kranju. Takoj po otvoritvi so prvemu kupcu, Tončki Prijatelj iz Kranja podarili skromno darilo-servis za vino. — JJ RAZŠIRJENI SESTANEK GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE Glas v nebo vpijočega? Od predsednikov gorenjskih občinskih skupščin se je sestanVj udeležil le predsednik skupščine Škof j a Loka Gorenjska turistična zveza je nameravala na včerajšnjem sestanku seznaniti predstavnike občinskih skupščin (vabljeni so bili predsedniki in načelniki oddelkov za gospodarstvo), turističnih društev in tiska o problematiki, nalogah in perspektivnem razvoju turizma na Gorenjskem ter sploh s turistično problematiko, ki je nastala v zvezi z razvojem in finansiranjem turizma. Na žalost moramo zapisati, da je sestanek le delno uspel. Pojasnjene so bile naloge in DANES OB 17. URI V STAVBI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Konferenca ŠD Triglav Na Gorenjskem delujeta dva športna kolektiva, ki po množičnosti in kvaliteti daleč preraščata vse ostale — ŠD Jesenice !n SD Triglav. Ce polaga tak kolektiv, kot je SD Triglav, ki ima preko tisoč aktivnih članov, svoj obračun in sprejema smernice za prihodnost, to ni le pregled športnega dela, marveč tudi pregled dela naše splošne družbene dejavnosti. Ce pogledamo nazaj, moramo na žalost ugotoviti, da v tej družbeni dejavnosti nismo veliko dosegli. Znano je, da kvaliteta večine klubov močno pada in prav tako je znano, čeprav nekateri klubi tega nočejo priznati, da se število mladine, ki se vključuje v- to dejavnost ne dviga, namreč najmileje povedano — ostaja isto. Ce bi vseeno želeli povedati vsaj en uspeh društva, bi lahko dejali le to, da se je ohranilo pri življenju, vendar s pripombo, da s sedanjimi pogoji in načinom dela ne moremo biti zadovoljni. SD Triglav je bil ustanovljen, da se ne bi drobile moči po najrazličnejših klubih, da bi omogočili klubskim funkcionarjem, da se posvetijo svojemu delu — vzgoji. V začetku je to vlogo res tudi zelo dobro opravljal. Vrstile so se nabiralne akcije, s katerimi so prišli klubi do sredstev, ki vedno primanjkujejo. V zadnjem času se je v društvu marsikaj spremenilo in društvo je počasi dobilo vlogo razdeljevalca sredstev, ki mu jih je dodelila skupščina odnosno občinska zveza za telesno vzgojo. Ko govorimo o pomanjkljivosti, želimo predvsem to, da bi na konferenci društvo prišlo do upravnega odbora, ki bi bil sposoben uspešneje reševati probleme. Na žalost to ne bo tako enostavno. Zvedeli smo, da dosedanji predsednik društva ne bo več prevzel te vloge, da pa še v ponedeljek ni bilo človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti to težko in odgovorno delo. Ni nam znano, kako so problem rešili, vendar podatek veliko pove. Pove, da na šport ne gledamo tako kot bi morali. Pritrditi moramo funkcionarjem, ki se pritožujejo, da delo v športnih organizacijah ni deležno zadostnega družbenega priznanja. Tu ne mislimo na priznanje v obliki denarne pomoči njihovim kolektivom, marveč predvsem na besede, ki smo jih slišali iz ust nekega funkcionarja: »Ko so izvedeli, da delam pri nogometnem klubu, sem začutil, kako/'sem v njihovih očeh za glavo manjši — nepomemben.'« V letošnjem letu športni funkcionarji ne bodo mogli računati na višju denarno podporo skupščine. Zaradi tega bodo morali sami poiskati najboljše rešitve. S tem je njihovo delo le še bolj odgovorno in pomembnejše. P. Čolnar načrti, pojasnjen je bil efekt dosedanjega dela, vendar glavnega, kaj bo v prihodnje s finansiranjem turizma, nismo zvedeli. Ker se ni zgodilo prvič, da Gorenjski turistični zvezi ni uspelo »zvabiti« predstavnikov skupščin na pogovor, smo morali priti do vtisa, da jih ta veja gospodarske dejavnosti sploh ne zanima. Vemo, da nas ta vtis vara, vendar se moremo vprašati, kaj naj sicer ta odsotnost pomeni? Od lanskega poletja se je zvrstila že cela vrsta sestankov in posvetovanj, ki so imela namen reški te probleme, a odziv predstavnikov skupščin je vedno več ali manj isti. Predstavniki turističnih društev so že večkrat javno obsodili tak odnos in tako je na včerajšnjem sestanku prišlo celo do pogovora o tem ali so turistična zveza in tu- V Cerkljah 800 članov Hit Letni občni zbor krajevne organizacije RK v Cerkljah, ki je bil pred kratkim, je dobro uspel. Organizacija je delavna na vseh področjih, predvsem pa pri prostovoljnem krvodajalstvu. Šteje več kot 800 članov in računajo, da bo njeno delo letos še bolj zaživelo. Program namreč predvideva vrsto akcij prostovoljnega krvodajalstva, organizacijo kuharskega tečaja, tečaja o zdravljenju raznih bolezni itd. Posebno skrb bodo posvetili tudi podmladku RK. -R. C. Gradnja jeseniških šol JESENICE, 8. FEBRUARJA — Na sinočnji seji je občinska skupščina sprejela vrstni red za gradnjo šolskih prostorov v tej občini. Po tem sklepu so dali prednost adaptaciji in opremi prostorov posebne šole na Jesenicah, dozidavi osnovne Šole na Koroški Beli, gradnji osnovne šole v Kranjski gori in na Plavžu ter gradnji trakta s telovadnico pri osnovni šoli v Žirovnici. Gradnja teh objektov, kot so ugotavljali, je tako pereča in nujna, da je ne bi smeli odlašati. Toda skupni stroški za to so predvideni v višini 9,850.000 novih, oziroma okroglo milijardo starih dinarjev. Največja dela, bi bila pri gradnji novih šol v Kranjski gori in na Plavžu, kar naj bi po sedanjih cenah veljalo 860 milijonov starih dinarjev. Da bi zbrali ta denar, predvidevajo poleg drugih virov tudi prispevke gospodarskih organizacij, odstopanje obveznic za Skopje po kolektivih in tudi samoprispevek občanov. — K. M. V torek so v Škofji Loki odprli prvi lokal (bife) za družabno življenje 2.000 upokojencev, kolikor jih je v tej občini. V isti stavbi (na sliki) bodo postopoma uredili tudi druge prostore za razvedrilo itd. Poleg brezplačnega dela samih upokojencev je za ureditev tega doma mnogo prispevala občinska skupščina, Komunalni zavod za socialno zavarovanje in nekatera podjetja. Med prvo opremo so med drugim dobili / radio z gramofonom in ploščami, televizijski sprejemnik Itd. ostiična društva sploh A trebna. Čeprav so društev povedali, da je 4 trebna in je tudi predse^, skupščine občine Skotji / ka Milan Osovnikar poj^f da so vsi predsedniki genskih občin sporazumni, ^ t turistična organizacija xam je jasno, da je pri riJ nekomercialne turistične/ pagande zelo osamljen, da ljudje, ki delajo t ^ družbenih organizacijah y delenži potrebne in zas^ ne podpore. Razumemo, da je iw velik problem fknansir^-zaradi preobremenjeno«! 5 činskih proračunov, ve^. ne moremo razumeti se ne čuti nihče odgovonw da ta problem pojasni kiZ' izkusi skupno s turisti^ delavci najti drugo rel^ Turistična društva ne nv^ jo in ne smejo pricako^ da bodo vso njihovo đe.v nost podpirale izkljuij, skupščine, Turistična društva, o&v no GTZ, bodo še v nr. iskala stik s skupščina^ Sklenili so, da bodo posk, vsem skupščinam preiV da naj bi na svojih se^ obravnavale turistično p&\v lematiko. Poleg tega so sfcj nili, da bodo v bodoče mx» še pospešiti finansiran.te |j komercialne propagande sredstev gospodarskih or^ nizacij (gostinstvo pron^ turistične poslovalnice ki Preden se namrač turist <\v loči, da bo obiskal npr. \ tel Toplice, se mora pač «o IN URADNI VESTN1K GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Go-renjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov ure* nlštva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 In uprave: Kranj. Koroška cesta S. Tekoči račun pri \B \ Kranju 515-11135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava, in tiskarna 21-1*0, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarje« (n.d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.74 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40n.d. ali 40 s. d. Mali oglasi a naročnike 0.40n.d. aH 41 s. d, za nenaročnike Ml n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo zamrla.