m ELE-m i" coils' iant!. vosi am š vnosi Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in izlasilo Društva sv. Družino JOLIET, ILLINOIS, 23. MARCA 1915 4 Trdnjava Przemysl se vdala Rusom s 50,000 vojaki LETNIK XX1Y. Wija sprejela protivohunske in protitihotapske zakone. Avstro-ogrski in nemški podaniki pozvani, da zapusle deželo brž ko je mogoče. Mnogo nemških vohunov baje zasledili. go $10$ $10^ .$5.0" .»7.1* $10^ $10.0« .$9.0 $12.«« ■K .$7.0* .te.'" lov«"' ois> Avstrijci porazili Ruse pri Smolniku. Nemci vzeli Memel nazaj. tr,fe-tr0grad' 22" marca- — Posadka vali včeraj brez uspeha. Zapadno od d njave Przemysl v Galiciji, ki se je brnes Ppdala ruski armadi, se je vdala boja. Vojni urad naznanja, da je Prišlo u* O V ruske roke devet avstrijskih 50nmaIOV' več nego 300 častnikov in MJO mož. Posadka je v začetku ob-bol stel» nad 80,000 mož. Lakota in "en sta prisilili posadko k vdaji Po šestmesečni oblegi. ura r"11' 22' marca- — Nemški vojni j "aznanja, da so bili Rusi včeraj gnani iz luke Memel ob Baltiškem °rJu na Vzhodnem Pruskem. j^unai. 18. marca. (Čez London.) — i 't*"0 voino ministrstvo je danes ,a|° bedeče naznanilo: rew^a. višmah zapadno od Labercz-Je bil napad po številno močnej-ju p0vfažnil«u odbit po krvavem bo-Itjj s Us'..so utrpeli znatne izgube. Ne-^^»il?01.! je bilo popolnoma uničenih. Pati],Udi drug<: naše Postojanke v Kar-ojjj -napadali z močnejšimi vso. ,'' Njihovi poskusi so bili po-ezuspešni. Ujeli smo 280 mož. Dn.'i1 ostalih točkah fronte se ni pri-nič važnega." Nemško uradno naznanilo.. . Ur^p"1 ,18> marca. — Nemški vojni "Krd fa"eS "Z(lal s,ctJeče naznanilo: dobi!a rUskc carske milice so danes scvtr Z-I?.ago P° ccn>> navalivši na najti Mene«. kot Vzhodne Prusije v smeti jn nie'a- Plenila in požigala so va-nas ^0Sestva- V povračilo so bila po 'ju DrS?.. na mesta na ruskem ozem-2a 'sal V pIača"jc velikih vsot. ^delih ° VaS* požgano po teh ruskih v'sak0 "a ,nemškem ozemlju, in za razdejano posestvo bomo tri va- reke Sk\va smo ujeli 900 Rusov in vz hodno od iste reke 1,000 mož ter zaplenili štiri strojne puške." Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 18. marca. — Sledeče u-radno naznanilo iz vojnega glavnega stana je bilo izdano nocoj: "Na Rusko-Poljskem na fronti med rekama Skwa in Orzyc ter tudi v okraju severno od Przasnysza se bojevanje nadaljuje. Zasedli smo več vasi in višin ter ujeli na stotine Nemcev. "Na desnem bregu Njemena so se vršile bitke blizu Tauroggena in na nemškem ozemlju ob cestah iz Gorzde v Memel. "Na levem bregu Vistule je bil silen topniški dvoboj. Ob reki Bzuri in v okraju Pilice, blizu Boguslawowa in Opočna, je naše streljanje razkropilo sovražne čete, ki so bile pričele ofenzivna podjetja." si a|j .____,..»T__________ _ stde ')0Se*tva na ruskem ozemlju, za-Po nas, izročili plamenom. K, en>ci pretijo s požiganjem. bo rnaaj-Slt0da' naPravljena v Memelu, "Vsa Wh p^-ana s požigom ruskih vlad- SK^ V Suwalkih in drugih P°-rokai, m g'avnih mestih v nemških "ft ^ meovedovati in pri drugih cerkvenih opravilih več čč. gg. iz sosednih mest. Pridigali so: prvi večer, Rev. A. M. Kraschowitz iz So. Chicaga; drugi večer, Rev. A!nt. Sojar iz Chicaga, in tretji večer, Rev. Venceslav Solar, O. S. 15., znani slovenski misijonar. — Jctika jo pobrala. Gospa Johana Majnik, 26 let stara soproga g. Mihaela Flajnika, 905 N. Scott st., je umrla zadnjo sredo zjutraj za jetiko. Poročena sta bila pred dobrimi tremi leti; leto dni poprej je nevesta dospela iz stare domovine čvrsta in zdrava in ■cvetočih lic, Pokojnica je bila članica društOa sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J., ki se je udeležilo pogreba v soboto dopoludne. Soprogu je blaga rajnica zapustila desetmesečno dete. Užalo-ščenemuf soprogu naše iskreno soža-Ije, a blagi pokojnici svetila večna luč! * — Deček se smrtno ponesrečil. Jožef Šttklje. 8 let stari sinček Antona Šuklje, 1208 N. Chicago St., je izgubil svojo levo nogo nad kolenom zadnji petek popoludne kmalu po polštirih med igranjem ob Santa Fe-železnici na Ohio streetu. Mali Jožek se je igral z več svojimi tovariši na železniški progi. Zdajci je zapazil, da se bliža tovoren vlak. Hotel je uteči, pa ni mogel, ker je z nogo ozir. čevljem obtičal v sklepu dveh tračnic. Noben uslužbenec na vlaku ni zapazil dečka, dokler ni šlo kakih trideset vagonov čez njegovo nogo. Onesveščen je bil, k» so ga pobrali. Poklicali so bližnjega zdravnika in prepeljali dečka v bolnišnico sv. Jožefa. V soboto dopoldne so mu odrezali nogo, ali vsled izgube krvi 'je tako oslabel, da je na večer istega dne umrl. Pogreb bo jutri (torek). — 7/bolel je za pljučnico začetkom zadnjega tedna g. John Dragovan, 12(*3 Elizabeth St., in se nahaja izza torka v bolnišnici sv. Jožefa. —Gg. Steve Vertin ml. in Steve Stu-I;e4 sta služila dva tedna, od dne 1. do 13. marca, kot porotnika pri tukajšnjem porotnem okrožnem sodišču. — Gdč. Vesna, po domače spomlad, je dospela na trimesečni obisk včeraj, dne 21. marca ob 11. uri 51 minut dopoldne, kakor uradno naznanjajo iz Washingtona. Dospela je ob napovedanem času vkljub dejstvu, da je tedaj v državi Mississippi padal sneg ter v Alabami, Georgiji in Floridi vladal mraz. — Vsaka pošta nam prinese od cenj. rojakov širom Amerike večjo ali manjšo vsoto denarja z naročilom, da ga pošljemo njihovim dragim v bedni stari domovini, kar se nemudoma izvrši. Tekom zadnjih 30. dni smo prejeli na tisoče dolarjev v to svrho in odposlali na tisoče in tisoče kron. To je jasen dokaz, da ima naš narod popolno zaupanje v našo staro in solidno družbo, za kar se vsem najiskrenejše zahvaljujemo in se priporočamo za vsestransko naklonjenost tudi v bodoče. Albany, Minn., 15. marca. — G. u-rednik! Ker se malo sliši od naše naselbine, tako moram jaz par vrstic napisati. Tukaj je farmarska naselbina, nekaj Slovencev, po večini pa Nemci, pa vsi lepo skup drže. Pa tudi slovenski gospod pride po 3 ali 4krat na leto, da vsak lahko opravi svojo dolžnost; sicer pa skoro vsak zna nemško. Mi imamo nemškega gospoda O. S. B. in smo lahko ponosni. Pred 35. leti se je brala sveta maša v majhni šoli, ali zdaj pa stoji veličastna cerkev. Pred leti so staro cerkev naredili za farno šolo, ali tj/ je bila kmalu premajhna. Pred 4. leti smo spet postavili novo veliko šolo in stara je bila predelana za šol ske sestre. In pred dvema letoma so postavili lep nov farovž. Tako se vidi, da če vsi skupaj drže, gre vse gladko in smo lahko vsi ponosni. Onidan je rekel neki Irec, da je že veliko cerkva videl, ja večje, ali ne lepše v Chicagi ■in Wisconsinu in še dalje, tako da prekosi katedrale. Pred petimi leti je gospod oznanil, da moramo nove orgle imeti. In so imeli možje zborovanje, pa jim je gospod rekel, da bi postavili orgle v dveh letih, če bi vsak nekaj prispeval, možje in žene, fantje in dekleta. Ali možje so rekli: "Mi hočemo orgle, ko smo še živi; ko smo mrtvi, jih ne potrebujemo." Pa so jih koj naročili. Ko so bile orgle postavljene, so bile že tudi plačane, $4,000.00. In ko so bile orgle blagoslovljene, je bilo 42 botrov; njih imena so zapisana z zlatimi črkami. Žalibog, jih je že nekaj v večnosti. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam, in tebi, A. S., veliko naročnikov. G. M. vsi možje in žene, fanti in dekleta v eno slov. katoliško zvezo, armado, potem bi si G. N. razbil svojo poneum-tijeno bučo ob trdni slov.-katoliški ar-madni zid. Ne bomo podpirali tebe, G. N., ne, ampak sv. kat. cerkev bode-mo podpirali, da bi rastla ona in njeni člani v velikem številu. Pa tudi rt-veže in zatirane bodemo radi podpirali po vzgledu Združenih držav. K sklepu želim Evropi mir in Ameriki ne-utralnost. Tebi, list A. S., pa veliko uspeha in vztrajnosti. Resnicoljub. Chicago, 111., 9. marca. — G. urednik A. S.! Prosim, pustite i meni, naj se malo razgovorim s čitatelji G. N. in A. S., ker se toliko piše in čita o naši rešilni akciji. In sicer glejte, čitatelji A. S., zdaj je — ne vstal, ampak nastal novi rešitelj slovanski; imenuje se — ne Kristus, ampak Glas Naroda. Izbral si je že nekaj aposteljnov. Prerokuje že veliko zmago nad vero — za svobodo. Že je prekosil Pirca in Pro-lctarca, in še chicaško Svobodo je nad-krilil. Glejte, kako zmagovalno je nad-krilil vse! Že je vzdignil svojo visoko rešilno socialistično zastavo nad Kristusovo cerkvijo, seveda, kakor ši on misli nad celo katoliško vero. Tukaj je vprašanje za one, ki so dobri katoliki in hvalijo G. N., sramotijo pa A. S.: kake može se bodete pokazali? Ali morete reči, da ste dobri katoliki, če še nadalje hvalite G. N.? Ne, in nikakor ne, potem sami sebe slepite v nevednosti, ali pa druge nevedne slepite s svojo hinavsko vednostjo. " Ali vam ni jasno povedano v G. N. št. 54 v razpravi Mat Kompovi o Slovenski Ligi, ko' pravi v nekem odstavku tako pomilovalno hinavsko na A. S. doslovro tako-le: "Ti list kat. A. S., ponevrednem nosiš to ime in si vreden bratec trhle Avstrije. Kot morilka Avstrija zlorabi sv. kat. vero za pretakanje slov. krvi, tako zlorabiš ti vero za pone-umnenje slovenskega ljudstva, katerega izdajaš sovražnikom slovanskih narodov. Ni zamere posameznim nerazumnim Avštrijakom, temveč zameriti je tebi, nrednik in vsem osobju okoli lista." Vidite vi, ki proslavljate G. N., vi ste z nami poneumnjeni, ki ste verni katoliki! Sveta kat. vera je pone-umnenje pri G. N. osobju! Torej vsaki veren katolik vrzi proč G. N., starega sleparja (oni živijo ob sami slepariji). Če bi vsi pri A. S. postali~"za-slepljetti po G. N., in bi klicali^Vera je res poneumnenje, ne bomo več nič verovali v sv. kat. vero" — bi jim mi klicali: "Norci, poneumnjeni zaslep-ljenci po G. N." Pa pustimo to bluz-go poneumnjenja G. N. in njegovim častilcem. Naj se gredo oni sami solit s svojo res poneumnjeno ligo, mi jimjie bomo davali dolarje zato, da bi nas zaslepili, pa v revolucijonarsko jamo porinili. Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta!... Mi katoliki imamo zdrav razum, pa smo veseli in si bomo v katoliški cerkvi veselo Ale-lujo zapeli, ker ravno to G. N. najbolj možgane razbeli. Za Vas pa, g. urednik A. S. in g. ur. Ave Marije, se ne bojimo, da bi potegnili z ličani v br-luzgo njihovo neumno. Vi bodete trdno stali kot skala na naši strani, in tudi mi bomo z Vami kot najmočneja armada Kristusova, da bomo stali kot nepremagljiv zid v bran naši najdražji svetinji sv. vere in naši častiti duhovščini. Saj nas ni malo! Poglejmo samo našo K. S. K. J., in tudi Jugoslovanska Jednota ima veliko dobrih katolikov, samo škoda, da se ne odzovemo duhovskemu klicu, da bi se vpisali Chisholm, Minn. —• Ur. A. S—Podpisani vam pošiljam par dolarjev za nadaljnje pošiljanje lista. Enako želi g. Josip Blatnik, tu v Chisholmu živeč, box 284, zopet pošiljanja A. S. v njega ljubo staro domovino, kjer njega stariši vedno ljubijo jednakih časnikov. Moje mišljenje: Jednaki listi vredni so zlata in srebra. Tu bodi pojasnjeno tudi raznim naročnikom A. S. v Chisholmu, da na prilepljenem vašem naslovu znači št. prva mesec, druga dan, in tretja leto. Iz tega je razvidno, koliko časa je plačana. Če bi hotel tu vse naše novice navesti, bi prostora potreboval kakor za povest detektivov; zato samo omenim goreče pogovore radi Slovenske Lige, in to je prvo. Čudno še nam vidi, da g. Brožič se S tem strinja, in čez vse čudno pa je, da tudi g. Sakser. Sedaj vemo, kam sapica piše, kajneda? Da, vozove treba mazati, kadar kolesa cvi-lijo. Da sem jaz z gg. Brožičem in Sakserjem, niti spotaknil se ne bi ob takšen kamen. Kajti vsak, kateri bode kaj dal, ne bode imel, kar je dal, in ne bode imel, za kar je dal. Obenem, kolikor sem zasledoval- dosedaj razne liste, pisane o Slovenski ligi, voljno; povem: pozabili ste zapisati — in tudi | zapisati vi tega nočete, kar je najbolj Ave Maria. Želim vsem skupaj veselo Alclujo! John Pelhan, zastopnik A. S. in agitator Ave Marie. Imperial, Pa., 14. marca. — Uredništvo Amer. Slovenca: — Dobil sem vaš list od rojaka John Jamnika in ga prav pazilo prečital. List mi tako u-gaja, da ga moram takoj naročiti. Či-tal sem mnogo zanimivosti, v katerih se jaz popolnoma strinjam. Kakor vse .kaže, se bo število vaših naročnikov v sedanjem času zelo zvišalo, kajti ljudstvo bo spregledalo, ako ne prej, kadar se bo sklepal mir. Potem se bo videlo, kaj je Blatnikova liga in kaj je dosegla. Možakar, ki bo pred vrati čakal, bo že sporočal v časopisih, kaj mu bo povedal vratar. Ob priliki še pridem, pa kaj veš. Ant. Bernik, nov naročnik. poglavitno —: kaj je res, mislite, vam j Pittsburgh, Pa., 17. marca. — Slavno ured. A. S.! Prosim, natisnite teh par vrstic v predale slav. A. S. Kakor povsod, je še zmeraj slabo; za hrano si pa vendar zaslužimo. Vendar pa bode prišel čas, da bodemo tudi mi delali s kapitalisti, kakor oni zdaj z nami. Z dopisniki A. S. se popolnoma strinjam. Le naprej, brez strahu! Še zmeraj dobim G. N. v roke, in njeg. dopisniki se še zmeraj bahajo in za-metujejo ono, kar so njih pradedje preskrbeli. Videl sem dopis G. v št. 57 G. N. Vprašam te prijatelj, ali ni Avstrija sestavljena- tako rekoč iz samih Slovanov? Nisem veliko študiran o naši domovini, mislim si pa, da je le tretjina dežele obstoječa iz Italijanov in Nemcev, drugo je pa sesto-ječe iz Slovanov. Kaj se torej grozite: pritiskajo samo Slovence v klavnico, ali niso tudi avstrijski Nemci v vojni? Po vašem mnenju bi morala Avstrija odložiti krono, in natisniti Slovane Sr- kaj mar za slogo? O kaj še! John Vesel. i bom in Rusom, kaj ne, Avstrije pa več | ni treba! Če vam ni tukaj lepo, zakaj j ne odidete v Rusijo, bode mogoče boljše? Če ste pa tukaj državljan, se Houston, Pa., 17. marca. — Veledra Jpa ni treba jokati za druge. So samo gi mi A. S.: — Zadnjič sem ti obljubil, da se zopet v kratkem času oglasim, torej pozdravljen bodi tisočkrat! Posebnih novic za sedaj tukaj ni. Slovenska liga se menda v naši naselbini ne bo ustanovila. Ja, kako, ker se razumemo kakor pri babilonskem stolpu! G. N. se je pobratil z G. S. Pr. jim očita, da niso zadosti revolucijonarni in da ne držijo za splošno delavsko korist. A. S. pa brani Avstrijo kot zaščitnico katoliške vere. Sam Bog nas razumi. Tako je, da bržkone bo šla v naši naselbini Blatnikova liga rakom žvižgat. Mnogih nas mnenje je, dati slavo F. S. listu zaradi njegovega pisarenj v G. N. Mi nismo prišli, v Ameriko iz sovraštva do Avstrije, mi smo prišli za v Avstriji slabe razmere? Poglejte, kako se Irci v Angliji gonijo za svoje pravice, pa jih še niso dobili. Ali ni ono ošabna država, ki hujska Vse male države nad Avstrijo in Nemčijo ter Francoze in Ruse tudi na fronto, svoje pa odzad drži? Vi pa, slovenski li-garii, ne veste nič hudega o nobeni državi, samo o Nemčiji in Avstriji. Vsak slovenski nemčur govori raje nemško kakor slovensko. Gotovo ste slišali, kako bi se Poljaki radi iznebili Rusov in spadali pod Avstrijo: vi pa ne veste, kaj mažete. Pozdrav vsem zavednim avstrijskim narodom, ministru SI. lige pa srečen pot na mirovno pogodbo! Geo. Verbanec. Sheboygan, Wis., 15. marca. — Jaz boljšim zaslužkom. Nekaterim je sre- dobro vem, da ,sta dve stranki zapisani ča mila, nekaterim pa tudi ne. Nam j po vseh knjigah od začetka sveta in do vsem, posebno državljanom nam mora J sedanje dobe. Prva je spoštovanje do biti pri srcu prvič nova domovina, ka j Roga; druga je pa sovraštvo do Boga. tera nas je sprejela pod svoje okrilje; prva je vednost v stvarstvo božje, kot drugič pa naša rodna domovina Av- j ve skoraj vsaki šolarček v I. in II. raz-strija. Bližje života se drži srajca, j redu po ljudskih šolah. Vsaki šolar-kot pa telovnik, zato pa nam mora biti j ček v teh razredih ve, da je postalo bolj pri srcu naša mila rodna domovina Avstrija, kot pa Rusija ali pa Srbija. Kdor želi Avstriji pogin, ta želi pogin svojim lastnim bratom in očetom, ki se vojskujejcf za domovino. Dalje. Ni vredno odgovarjati našim brezverskim dopisunom na njih surovino. Saj vsakdo lahko zna, da iz smrdljivega soda ne moremo pričakovati cfobrega duha. Pokazati pa hočem brezverce-v tisti luči, kakoršni so v resnici: Ali ste že kedaj videli katerega brezverca olikanega? Mislim, da še ne. Neka oseba mi pripoveduje, ko je sama na lastne oči videla, kako so surovo s kamenjem napadli po ulici č. g. dekana v Idriji na Notranjskem brezverski socialni demokratje. Ko je dospel g. dekan na kraj ulice, se obrne nazaj in se jim lepo zahvali. Imel sem priliko govoriti z nekim slovenskim duhovnikom (ime zamolčim). Pripovedoval mi je, kako mu je neki brezverec s pestjo nameril pod nos, ko je po hišah cerkveno mtfsečnino pobiral. Njegov tovariš to vidi, ki ttuli ni bil katolik, vendar ga jeza pograbi ter ga ob tla zažene, rekši mu: "Če duhovniku nič ne daš, pa že vsaj pusti ga na miru!" Še skrajnejše surovo pa je, ki se še taki med nami dobijo, ki človeško podobo opočitajo: Ti si hrom, ti si kruljev, ti si slep, ti si grbast — jaz sem pa lep. Tak greli je Bog že večkrat na čudežen način kaznoval. Pred -Bogom smo vsi ednaki, mlad, star, revež, bogatin, cesar, berač itd., itd. Da, vi brezverci nam mečete naše napake in naše grehe naprej, ko pa imate vi sami dovolj smeti za pomesti izpred vaših pragov! Mi vemo, da smo polni človeških napak. Vi pa nimate nobenega greha, seveda, zato ker nimate nobene vere! Da, prav nič ni čuda, da taka umazana cunja, kot je G. S., že pred vojno ni smela v staro domovino. Prav nič ni čuda, da je bil njen urednik obsojen zaradi grdega pisanja eno leto na ričet. Prav nič ni čuda, da ga je S. N. P. J. izpodila iz svoje srede. Da, g. urednik, pa kmalu bi pozabil še eno veselo novico, kaj mislite, kaj pa tacega? Tukajšnji zastopnik G. S., ki je tudi obenem socijalist in tajnik dr. št. 138 S. N. P. J., bo kmalu obhajal šestletnico svojega skebovanja pri Indiaflapolis Tin Plate Co. Ko je bilo pa preveč skebov, .so se morali po trimesečnem štrajkanjtt stari delavci vrniti nazaj na delo, potem jo je pa moral možak popihati v Cleveland, O., če je hotel imeti zdravo kožo Brr... S tem zaključujem, prihodnjič kaj več. Srčen pozdrav čitateljem A. S. in sovraštvo že v nebesih med angelji. Nekaterim angeljem je bila dana milost božja; drugim pa je bila privržena tista svojeglavnost, kot se še spdaj tako šopiri med izobraženci. Vsaj ti mislijo tako. Ti mislijo, da so že bogsi-gavedi kakšni učenjaki, če le začno obrekovati cerkev in cerkvene oblastnike. Ko jenja hoditi v cerkev, ko se nauči malo pridušati i. t. d., potem pa misli, da je že najbolj učeni politikar, ali tako zvani socijalist, kot se marsikateri sam prav bahato imenuje. Seveda, da je ta ošabnost samo po saloo-nih in pa pri sladki opojni pijači. Vse drugače mislijo pa, kadar ležijo bolni na postelji. Ako gre eden v bolnišnico, tam vam povem, da ne najdemo skoraj gotovo nobenega socijalista, o-ziroma tacega, ki se sani imenuje tako Ako bi ga pa vprašal, kakšne ideje ima socijalizem, bi te pa gledal kakor lačna lisica ptiča na drevesu. Oh, poznam jaz dobro takih mož ideje in teorijo, in tudi praktiko. Gotovo sem že marsikaj sam na svoje oči videl in na svoja ušesa slišal. Saj sem že prehodi! nekaj milj zemlje. Nisem bil zmeraj med angelji, pa tudi ne zmeraj med vragi. Zato pa dobro vem, da sta po vsi zemlji dve stranki, dobra in hudobna. Prepričal sem se že tudi, po kateri je boljše posnemati idejo. Dobi se tukaj kakšen frmonkač, ki sedaj nima nič biznesa s svojo frmo-niko, pa gre in se okorajži ta prakti-kar, pa me brž malo pretuhta, in hajd z menoj v G. Svobode. E prijatelj, če me bodo taki listi, kot je G. Svobode, obrekovali, me ne užalosti prav nič. Toliko časa vem, da sem še na pravi poti. Ako pa se ti hočeš bolj odkriti, kakšen mož da si, se pa podam tudi s teboj v debato. No, pa se mi ne zdi vredno. Saj sva blizu skupaj. Jaz ti čisto rad povem, koliko jaz znam nemško, pa tudi koliko vem političnega položaja, samo če se boš ti znal meniti ali pa mi odgovarjati na vprašanja. Kar piši mi, pa bom prišel k tebi na dom, ali pa ti pridi k nam po naročnino za G. N., pa vprašaj po nemško, morda ti bomo znali vsi odgovarjati. Prijatelj, pa nikar -ne misli, da se jaz baham z nemškim jezikom, ne in nikdar ne. Jaz sem prave slovenske matere sin. Malo čudno se mi pa zdi, ker ti si za Slovensko Ligo, pa nas že zaničuješ, da ne znamo nemški. No, pa saj vem, da tisti, ki ste za Ligo, da se žc vsem v glavi meša. Ko bi bilo vam res kaj za slovenski narod, bi bili drugače začeli. Jaz sam bi oil za to! Toda vem, da s takimi do- kumenti, kot ste vi začeli, se ne bode doseglo druzega, kot da bode še kateri prišel za težka vrata. Vprašam vas, F. Sakserja ali katerega druzega voditelja te Lige: Če bi jaz prišel pred vas in bi vas poprej prav pošteno namla-til, koliko bi mi vi dali potem miloščine? In ravno tako vi delate: poprej vse zaničujete, potem pa prosite in imate vse ljudi, od cesarja do najrevnejšega delavca, za neumne bedake. Ali ni to resnica? Vse vam je na poti: posvetna gosposka, duhovščina, vera i. t. d. Samo vi ste učenjaki! Jaz bi še veliko imel vam predstaviti va- ših napak, pa se dopis preveč zavle-čuje. Z delom gre tukaj še zmerom bolj slabo, kakor povsod, samo tukaj nam še malo plačajo. Dela se na 8 ur en dan in 5 dni na teden. Kadar bode kaj boljše, bodem že sporočil. Pozdravljam vse Slovence(-ke) si-: roin Amerike. Trden kot skala. Willard, Wis., 18. marca. — Cenjene uredništvo Am. Slovenca: — Prosim nekoliko prostora v nam priljubljenem listu za objavo nekaj vrstic. (Nadaljevanje na 3: strani.) ■ Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovič«, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh rrst. Prevzerplje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbij«i Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. islsl ^ffi^ffi^ffi^ffi^K^Sfi^ifi^ifi^Sfi^ifižS«!«* Buchanan-Daley Co. Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN© TELEFONI 597 * Square Deal Vsakemu »»»WSKSWffiSSKSKSSKKSKWgljSI K S Prvi in edini slovenski pogrebniški i*vr Ustanovljen t. 1893. Anton Nemanich in Sil* 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet* 111- ■ oiHfc * Priporoča slsvaema ekčinstva »voj zavod, ki je eJen . mestu; ima lastne zaseka« ambulance, ki je aajlepia r Jelieta »• traš k e vezave ia kečije. Na pezive se peslaii vsak čas p enači i* pe4asra. ^ Kadar rakite kaj v naši stroki ae effUekt aU telWaawjt«- ** teL 2575 jfai N. W. 944. Naii »aiiiati ia vai 4elarai se Sleressc'. »eoe ♦oeceoeoeoeoeoeoeoece***0 *o*o«otO Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. 3?i1te "Ells: Brand" P*^ I Izdelovalci najboljšega piya sodčkih in AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. MARCA 1915. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, III ODBOR: Predsednik........-......Georjie Stonich, 813 N. ChicagoSt. 1'odpredseduilc............Stephen ltukar, 1210 N. Broadway Tajnik......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anion Semunlch, Jr., 1000 N. Chicago Si. Blagajnik .................. John Petrio, 209Indiana S'. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. BluIfSU NADZORNIKI: Anton Sraj, Jr..............................1109 N .Broaciwr y J. Vranichar........................ Nicholu Jos. M.Grill.. 1215Summit St, ................1208 N. Broadway Amerika nski Slovenec. „ Glasilo: Geslo: '"Vse za vero, dom in narod." 0 S'inizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz • ';rajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepri-Ja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-^ 0 vplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. naš S'°Vans^a katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker kom Pe.Sem Peva: "Kjer so sv. Jožef, Jdzus in Marija, tam bodi tudi naša Panija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., ka-Predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati. St doi pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. "Danicam Društva sv: Družine I pregledan, ker moramo imeti zdravni- 111., 25. marca. — Vsem čla-| Vsak član(ica) mora biti zdravniško iJolijjfu .. de|e.- Paznanja, da se gotovo iarCjC Pr'hodnje seje v nedeljo 28. tvari ° poP-' ker bo več važnih ravil "i- Programu. zlasti glede novih J '?bor 1 Se.'30c'0 sestavila na prvem W'^V-anj'U' ki se vr®' P° velikinoči. zdra C'-" ali članica še ni bil(a) 3ej0 ,1Uski preiskavi, naj pride na i |)0 ' er v dvorano pride zdravnik, Se Pregledal po seji. ške liste, da iste predložimo s prošnjo za charter. Potrudite se torej, da to storite brez odlašanja. Vsak gre lahko k zdravniku med tednom, to je med 11. in 12. uro predpoldan je Dr. Stephens v lekarni na vogalu Ruby in Hickory St. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. — Elizabeta Kramar, mestna uboga, 82 let. — Helena Žonta, zasebnica, 85 let. — Cerkveno odlikovanje. Duhovnim -svetnikom ljubljanske škofije sta iz stare domovine 'Sin,,dlilC0Vana slovenska duhovščina. T>oklir Z I?- febr. piše: Izmed "er, "canih °ma ;ov, ^tiSOi Vr*tnike vojnih kuratov je bilo raz-zla mn°go slovenskih duhovni-8 1 s Štajerskega. Naši vojni na bojišču izkazali za pra- Vsl i slovenskih vojakov-juna-ksoSe sv°jega jezikovnega znašal; ravn° slovenski vojni kurati ebn0 Za to težavno sltižbo za po-r C°bne- Razen z madjarski-'»jtii ki] nu!nsl{imi vojaki so slovenski '2ir°nia'atl Za vse P°lke usposobljeni, °biJO v najkrajšem času uspo-\ kak reflektira vojno ministry's vero.01 Se nam poroča iz popolno-ki,ratOStojnega vira, za službo voj-Jkatcre0v' razen za madjarske polke, j, le vP°klicujejo slovaške duhov-'kor d0ua- °Venske duhovnike, v ko-"1,šk0fH fCaj0 razmere.po posamez- Soblienost -T° je za Pastirsko «spo- alto nase od gotovih strani sicer imenovana čč. gg. Valentin Bernik, župnik v Komendi, in Konrad Texter, župnik v Višnji gori. — Velika katastrofa v Kranju. — Skala se podrla na hišo. Iz Kranja 17. febr. poročajo: Nocoj je padla velika skala na hišo v Pečeh. Jurij Sirk je bil ranjen, a je bil rešen. Tri osebe so še pod razvalinami. — Sneg na Gorenjskem. — Železniški stroj skočil s tira. — Črnovojniki pomagajo pri odkidavanju snega. Iz Kranjske gore, dne 17. februarja 1915: Tukaj je zapadel letos sneg v prav- o-bilni meri. V dolini ga imamo, dobro 1.60 m visoko, ne morda kakih žametov, marveč tako debel sneg pokriva enakomerno vso ravan, a že eno uro hoda proti Pišenci ga je čez 3 m, na sedlu Vršiču pa čez 4 m visoko. Strehe smo morali vse ogrebsti, da se niso polomile pod ogromno težo, zato pa imamo v vasi ulice — pravcate strelske jarke z 3 do 4 m visokimi stenami. Promet proti Trbižu počiva od nedelje. . Včeraj je skočil iz tira železniški stroj, kateri je poizkušal prodreti silne snežne stene med Podkorenom in Ratečami. Danes je prišlo pomagat od-kidavat progo okrog'100 črnovojnikov. c. kr. vojnim kuratom in je šel takoj na severno bojišče. — Obsojen narednik. V Sclilad-mingu na Gor. Štajerskem je narednik Maks Frišman na vežbališču tri vojake klofutal. Civilist, ki je to videl, je ovadil narednika. Vojaški pravdnik je je pri obravnavi pred vojaškim sodiščem v Gradcu ostro obsojal naredni-kovo postopanje. Sodišče je Frišma-na obsodilo na pet mesecev ječe. — 'Strašna nesreča s puško. V Podgorju pri Kozjem na Štajerskem sta se nahaja dečka Martin in Ivan Polšak sama doma. Iz sosednje sobe je prinesel 161etni Martin Polšak nenabasa-no puško, ki jo je nabil z neko ukradeno patrono in je izprožil puško. Brat Ivan, ki je sedel ob peči, je bil zadet v levo oko in je bil nevarno ranjen. — Vlom v župnišče. Ko je maševal 8. febr. župnik Ivan Lenart v Šmart-nu pri Slovenjem gradcu, je bilo vlomljeno v njegovo stanovanje. Vlomilec HRVATSKO. — Razpuščeno srbsko društVo. V Sarajevu je vlada razpustila srbsko kulturno društvo "Prosvjeta". Društvo je imelo nad milijon kron premoženja. —- Poostreni prekisod v Bosni in Hercegovini. Graški listi poročajo: Poveljnik balkanskih čet je na začetkom vojske proglašeni preki sod zopet opozoril in ga je z dodatkojn poostril. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) N«roT'°Važevane duhovščine pač ; is'o „ajnejŠe in "ajlepše spričeva-*Nov aPotrjujejo tudi zatrdila go-Ndru* kuratov, da vojaki ' 40 tako - ei)ski • - - _____mu y d°kaz°Jaki' Kdo zahteva še lep-%6'všči Za t°' erilo, da 2 bojišč, *až4eaIa dotii"iki tudi v na L,"oi . Jenju nlsri .. . ^ veiik tdfrse,je ,)okaza,a JfjiV,Jena Vs2J '' ko Je bila rodbinam '""»o nm. ? sna državna podpora. niso bili v stanu z la- in svoje ;ostl 1»: rodbinam Potrehn1'Sna državna. :4J Sei,rzav»i zbortlm-P?t0m odPra "•»ill v % Č izdajo Zn-T scdaj ne deluje, ' • 1 vojakr Cl'a o oreskrhi »ki preskrbi inva-s cesar- ^•Vk?por »»ini.tr. hnfc. V5"0. Sor ,llad;inskcga d*la temeljfade- «n zaupanje dr 0 ^a. n. . " na oriH^im. Ijr terc!» opozarja, da '' neobdcianC™ Jt potreb«o. da ne kfa;h- „aj aennno,»e» košček zera- pHlua: Pridclke, k?" IjUdl- Minister or pšenica, rž, itd. O- : °zir, na Prav i 'scnica. rž, itd. O- ,20aCrOm "a velike '? nag,aia' ^ Pr del 'a,OKC sla('korja Seni ^Poroča „ • a"Je sladkorne Se zemlja Varčuj<: s - ^ S, Sejc ilMtrenV ° °bdcla' Zlvez« zivi„e naj se pridelujejo le v tistem obsegu, ki odgovarja stanju živine. — Najvišje priznanje je izraženo žup niku Leopoldu Kolenc v Zidanem mostu, ker je uspešno deloval za ranjence. Župnik je vsled napora zbolel, a je zopet ozdravel. — Posnemanja vredno. Županstvo v Polhovem Gradcu je nabralo med prebivalstvom občine znesek 150 K, ki ga je poslalo deželnemu odboru, da ga porabi za ranjene vojake. Vse priznanje gre prebivalstvu, ki v teh težavnih časih skrbi za to, da se položaj ranjenih bojevnikov kolikor mogoče olajša. — Iz seznama izgub št. 125. Praporščak Božič Franc, 39. polj. top. polk, iz Volšperka na Koroškem, ranjen; poročnik Vrabič Adolf, 75. pp., 14. marškomp., iz Ljutomera, mrtev (4. nov. 1914); Frank Roman s križa-rice "Zenta", ujet na Cetinju; Kramer Ivan s križarice "Zenta", ujet na Cetinju; Knipic Franc s križarice "Zenta" iz Podgorice pri Ljubljani, u-jet na Cetinju; Kukec Marcel s križarice "Zenta", iz Trsta, ujet na Cetinju; Pikon Franc s križarice "Zenta", iz Gorij pri Bledu, ujet na Cetinju; Ro-bič Pavel s križarice "Zenta", iz Kranj skegore, ujet na Cetinju; Šibenik Ivan s križarice "Zenta", iz Črnomlja, ujet na Cetinju; Stubel Angelik s križarice "Zenta", iz Trsta, ujet na Cetinju. — Vojaška vest. Stotnik je postal domobranski nadporočnik Edv. Vav-potič. — Težko ranjeni Slovenec se je poročil s ČehinjjB. V bolnišnici v Ru-dolfinu v Pragi se nahaja mehanik Josip Žonta iz Idrije. Te dni se je on-di poročil z gdčno. Emilijo Iloufovc iz Sedlčan. — Vojak Ljubljančan umrl v ogrski bolnišnici. Matija Valentinčič, doma iz Ljubljane, je umrl dne 13. februarja 1915 v rezervni bolnišnici v Diesgyoer Vasgjar pri Miskolczu na Ogrskem vsled ,id šrapnela na severnem bojišču dobljenih ran. — Ranjen se je vrnil s severnega bojišča rezervni poročnik, c. kr. geo meter v Kranju Zupančič. — Nevarhi zločinec prijet. Na Reki so prijeli 361etnega Ivana Zeballa, ki je doma v Kranju. Vlomil je v štiri podstrešja, kjer je iz 15 s silo odprtih kovčkov ukradel predmete vredne 2000 kron. Priznal je tudi, da je, '^dkar biva na Reki od konca leta 191?!' izvedel nešteto tatvin. Plen je pošiljal vedno v Ljubljano, kjer ga je razprodal, z iz-kupilom se je vrnil na Reko. — Umrl je v Zg. Kašlju posestnik Jožef Mercina, star 96 let. — V ruskem ujetništvu je nadporočnik Humbert Maurin. — Obsojena tatica. Mariborski senat je obsodil 211etno posestniško hčer Frančiško Bregant na devet mesecev težke ječe, ker je v raznih prodajalnah kradla nabiralnike "Udečega križa". — SinTtna nesreča. Dne 11. febr. je v ljubljan. skladiščih padla težka vreča s fižolom na 581etnega delavca Fr. žibelnika iz Dravelj, ki je na zadob-ljenih notranjih poškodbah umrl dne 14. febr. —Umrli so v Ljubljani: Marija štre-kelj, zasebnica, 63 let. — Daniel Sat-tler, sin pisarniškega sluge, 10 mesecev. — Alojzija Skušček, hiralka, 74 let. — Fran Macor, pešec 97. pešpolka. — Umrla je 16. febr. v Novem mestu gospa Ljudmila Ipavitz, teta davčnega oskrbnika Alojzija Ipavitz. — Povodnji na Kočevskem, 18. febr. Prekinjen je promet med Črnomljem in Kočevjem, ker je Rinža prestopila bregove in je poplavila deželno cesto. — Povodnji v škofjeloški okolici so .napravile zelo veliko škode tudi v Žabnici. Dorfarjih in v Star. Dvoru; voda je vdrla v hleve in v kleti in poškodovala precej živil. — Snežni plaz zasul človeka. Iz Cerknega: Dne 7. februarja se je zgodila blizo Cerknega velika nesreča. Sneženi plaz je zajel 541etnega Petra Jereba iz Labinja in ga pokopal v ni-žavi. Po trudapolnem iskanju so ga našli dne 13. februarja popoldne. — Moko iz Ljubljane na deželo je prepovedano izvažati. — Odlikovanje uslužbenca kranjskega deželnega odbora. Iz Celja poročajo: Dne 17. febr. je bil namreč odlikovan z hrabrostno srebrno svetinjo II. razreda Marko Štuliec, sluga kranjskega deželnega odbora. Odlikovanje je zaslužil na severnem bojišču. Po ganljivem govoru pred stotnijo mu je odlikovanje pripel g. poročnik dr. Mu-raltaer. G. Stuhec se nahaja sedaj pri svojem polku v Celju št..87. —Tatvina v cerkvi. Na Glincah je neki tat v župni cerkvi vlomil v puščico, ki jo je oropal. Vlomilec ni znan Cenjeni rojaki volilci v Willardu in okolici! Resni čas volitev občinskega odbora je zopet pred durmi. Koga bomo volili? gre vprašanje od enega do drugega. Cenjeni rojaki! Letošnji volilni boj bode hujši kakor kdaj prejšnja leta, kajti naši nasprotniki tujerodci napenjajo z vso silo in na vse hinavske načine svoje strune proti sedanje-je ukradel iz predala 430 kron. Vlom mu slovenskemu odboru, in iščejo, ka-in tatvino je izvršil dninar Martin ko bi nas podjarmili in prišli sami na Škodnik, ki je aretiran. , krmilo občine. Cenjeni rojaki, ali naj mi to mirno gledamo? Ali bomo —Junaški Korošci in Štaj erci na-po- takem resnem času, ki se od nasprotne lju slave. Graški listi pišejo po ne- strani dela s polno paro v našo škodo kem pismu s severnega bojišča. Ruse in sramoto, roke križem držali? Ne, smo zaporedoma dvakrat pošteno na- ;n stokrat ne! Zakaj dovolj imamo šeškali. Prvič so nas napadli z veliko dokazov, kako slabo se je postopalo z premočjo. Bile so hude ure in trdi nami Slovenci za časa tujega odbora, boji. Rusi so se že zagrizli in udrli že jn take dokaze še danes občutimo, ako čez našo črto: polk je stal nasproti pogledamo samo tukajšnji šolski od-slabemu bataljonu. Odposlali so proti bor .kateri je lansko leto padel v tuje sovražnikovemu krilu en bataljon lira- roke. brega štajerskega polka št. 87 in dve Dne 27. marca bomo imeli prvotne stotniji 47. polka. Junaki so naskočili volitve, pri katerih ne bi smelo manj-štirikrat s hura Ruse, dokler jih niso kati nobenega slovenskega volilca. To-vrgli nazaj. Ravnotako hrabro so se rej rojaki, združimo se! Pokažimo se vojskovali vojaki 27. pešpolka na dru-! v de~anju, da smo pravi rodoljubi slo-gem krilu. Ujeli smo 1300 neranjenih J venske krvi, in da ne maramo biti pod-in veliko ranjenih Rusov. Uničili smo laga tujčevi peti! Pojdimo hrabro v t VELIKA PONUDBA H Ta &!ika in sored- m rOi del uvojt q Z! H A cigaret ve-l;ata prav toliko kot nf' centa Zl-FA ?Tir.on. V »o-fafci asi iarilih- I lliis oKor e-p"irea Bk, 3!. 191S) F. L&flSIsrd C3=, Eiev; York City J & 4 AS? J* Chi. tel. 3399. N. W. tri. 1W Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, TLU gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sob« v najem in Lnnch Roosl popolnoma tri ruske bataljone: Rusi, Poljaki, Judi, Malo- in Velikorusi, Mongolci, Tatari; vse zmešano. Včeraj se je izvedel silovit napad na našo osedno divizijo. Do vereča je trajal boj, v katerem je dosegla divizija po-polen uspeh in je ujela 6 častnikov in 700 neranjenih Rusov in je vrgla sovražnika z velikimi izgubami nazaj. - Umrl je pri Sv. Marjeti na Ptuju g. Tomaž Miki, veleposestnik, bivši trgovec itd. ŠTAJARSKO 1 —Gr6zna nesreča v restavraciji na brežiškem kolodvoru. Dne 15. febr. zjutraj ob 5. uri je v Volčanšekovi restavraciji na brežiškem kolodvoru eks plodiral karbidov aparat. Novi del hiše, ki je bil pred nekaterimi leti prizi-dan, je bil popolnoma porušen — en kup šute, železne traverze zvite, kakor da bi bile iz papirja. Pokopalo je tudi baje pet oseb, med njimi gospoda Vc čanšeka samega. Pok se je slišal več kilometrov daleč, kakor da bi kdo topom ustrelil. Vzrok je najbrž — voda ",ki je prišla v klet, kjer je bil postavljen aparat. — Eksplozija pri Volčanšeku. Iz Brežic, 17. febr.: Včerajšnje poročilo o eksploziji pri Volčanšeku je treba nekoliko popraviti, ker je bil poročevalec napačno obveščen. Porušil se namreč ni novi, pred nekaterimi leti prizidani del, marveč južna, proti Brežicam obrnjena polovica hiše, kjer .se je nahajala boljša gostilniška soba in zasebno stanovanje Volčanšekove dru žine. Razun hiše je poškodovan tudi hlev, po hišah v soseščini so popokale šipe, eno okno pa je zaneslo čez sosednjo streho daleč na polje. Pri tej nesreči je našlo smrt pet oseb, katere so izvlekli mrtve izpod razvalin. Te so: gostilničar. Ivan Volčanšek, njegova soproga, 19letna hčerka Julika, 161etna rejenka Marija Klobič in hlapec Martin Lapuh, o katerem se govori, da je z lučjo stopil v klet, ki je bila že polna plina, ker je voda prišla do posode, v kateri se je shranjeval karbid za ace-tilensko razsvetljavo hiše. Tako je prišlo do eksplozije, katero so slišali malone 8 kolimetrov v okolici. Po škodovane so pa še štiri druge osebe, Volčanšekovi materi je zmečkalo nogi, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico, manjše poškodbe so dobili natakarica in dva potnika, ki sta isto noč tam prenočila. Za Volčanšekom žaluje vsa okolica. Bil je razumen, blag mož, ki je svoje moči posvetil ne le sebi in svoji hiši, katero je povzdignil do velikega ugleda, da je ta gostilna slovela daleč naokolu, marveč tudi javnemu delu, ker je bil občinski odbornik in šolski ogleda občine Zakot. Hiša je sedaj osirotela. Edini sin in dva zeta se nahajajo na bojnem polju, in da ni prišla starejša hči domov pomagat starišem, bi morali hišo popolnoma tujim ljude mprepustiti. — Duhovniška vest. C. g. Jožef Pinter, kaplan v Celju, je bil imenovan KOROŠKO. boj v soboto 27. marca in nominirajmo 1 o venske kandidate! Moje mnenje je, da volimo za župana g. Ignac Česnika, ker je najbolj zmožen ima že dvoletno izkušnjo v tem poslu; v tem ča'su si je že pridobil mnogo zaslug na krmilu občine, ker je naredil marsikaj koristnega, ker drugače ne bi bilo narejeno. Za supervisorja volimd enega iz Willarda, enega iz bližnje naselbine Gormansa. Tako bi bilo po mojem mnenju najbolje. Frank Perovšek. — Knezoškof Kalin umrl. Bivši krški knezoškof dr. Jožef Kahn je po daljšem bolehanju 15. febr. v opatiji Tancenberg umrl. Rajnik je bil rojen 11. aprila 1839. Krškim knezoškofom je bil imenovan 15. februarja 1887. Prostovoljno je vsled bolezni odstopil leta 1910. Tajnim svetnikom je bil rajnik imenovan že 25. septembra 1900. Blagi rajnik je ustanovil bratovščino sv. Jožefa za razširjenje dobrih nemških knjig. Bratovščino je potrdil sv. oče papež Leo XIII. z brevejem 25 junija 1894 rn ji podelil veliko odpustkov. Rajnik je bil pobožen, blag, tudi Slovencem pravičen višji cerkveni knez. — Smrtna kosa. Grebinj. Tu je dne 13. februarja t. 1. po dolgi mučni bolezni izdihnil vlč. gosp. župnik Flor. Kramer svojo blago dušo v 45. letu svoje starosti. Truplo je bilo dne 16. svečana v Grebinju slovesno blagoslovljeno, nato pa na izrecno v oporoki izraženo željo rajnega prepeljano \ rojstni kraj Škofiče ob Vrbskem jjbzeru i — Plazovi na Koroškem. Iz Pliber-ka poročajo ,da so zasuli plazovi Ma teličevo kočo, kjer sta stanovali rodbi ni Pečnik in Mlckuš, 9 oseb. Zidovje je pokopalo Pečnikovega dečka in deklico. Deklica je mrtva, deček nevarno ranjen. 12 febr. je zasul plaz i delavcev na Boecksteinu; dva sta mr tva, tri so rešili. — Konkurz Centralne blagajne koroških poljedelskih zadrug. Odborniki Centralne blagajne so bili v razpravi 16. febr. oproščeni obtožbe konkurza ker je postopanje zastarelo. "Obistne bolezni" je ime naše knjižice, katero izdaja in razpošilja zastonj W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa, opisujoča raznih neprilik v slučaju katerih je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) svojo dragoceno zdravilno vrednost Pišite ponjo. Našli bote, da se Severovo Zdravilo za obisti in jetra srčno priporoča za zdravljenje vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ali goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bolečin v hrbtu .katere povzročajo obistne nepriiike, zlatenica in kislega želodca. Cena 50 centov in ;>1.00. Naprodaj je v lekarnah vse-povsodi. Zahtevajte Severovo. Ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročijte ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv. — Požar v Trstu. Dne 14. febr. zvečer je nastal v zavodu za izdelovanje svilenih oblek v Trstu požar, ki je povzročil okoli 20,000 K škode. — Odlikovanje. Nadvojvoda Fran Salvator je podelil g. Antonu Maruši-ču, c. kr. poštnemu uradniku v Gorici v imenu Njegovega Veličanstva brona sto kolajno za zasluge za Rdeči.križ. — Električna napeljava po Furla-niji. KonVisijonelni odbor za kraje Kopriva, Rušič, Krmin .Bračan, Mede-jo, Barnjan in Mošo se je vršil dne 9. febr. Črta je v zvezi z velikim omrežjem električnih napeljav po Furlaniji. — Obtožen razžaljenja Veličanstva in dvakrat oproščen. Iz Gorice se poroča: Odvetniški kandidat Frinc Majcen, doma iz Polja na Koroškem, je bil zaradi pisma, ki ga je pisal ne kemu odvetniku na Dunaju, obtožen obravnavi v Gorici v oktobru 1914 je bil obdolženec oproščen, državni pravd nik pa se je pritožil in najvišje sodišče na Dunaju je odredilo novo obravna vo, pri kateri je bil Majcen vnovič o-proščen. — Padel je v Karpatih nadporočnik 97. pešpolka g. Egon Gabrijelčič, sin dvornega svetnika pri vrhovnem sodi šču na Dunaju. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolid: Bfr-dar potrebujete pogrebnika se obrnit* na to tvrdko in prepričani bodite, boste najbolje postrežem, ker ta uvod je najboljii ter mnoge cenejil kot drugi V slučaj« potrebe rešilnega vaa (ambulance) pokličite na« po tel »te-nu, ker smo vedno pripravljeni — pe dnevi in ponoči. Vse delo jamčeao. POSTREŽBA TOČNA VSAK CA& DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših voja kov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih voj nega ministrstva s ozirom na tretjt zborno poveljništvo (corps) pri ka terem službujejo izključno skoraj sam Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. pes polka; naših lovskih bataljonov, dra. gonskega in domobranskih polkov Slovenci drugih oddelkov in vojnt mornarice, skupno nad 4000 imen Vkupno je dozdaj navedenih nad 50CX ponesrečencev v vojski. Pri nekateri! vjetih je navedeno, kje se nahajajo i vjetništvu a pri nekaterih padlih na eden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obse gajo 200 strani, pa samo 50 centov Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR "45 Vesey St., Dept. S. New York Kdo želi razprodajati imenike, naj pi še po pogoje. lmo—ev. is. ■ W. H. KEEGAN, Telefona it 100 — vsak ias. C or. 2nd and Joliet St, La SaBa, FARMA NAPRODAJ 40 akrov zemlje v slovenskej naselbini eno četrt milje od šole, 2 in pol milje od mesta. Farma je dobra in ravna, na njej je hiša in štala. Jake lepa prilika za Slovenca. Cena $1,000. Polovico mora plačati takoj, ostalo na 8 let. Več pove: Jos. Moravanski, Box 94, Harrietta, Mich. 16t2m. POZOR, ROJAKINJE! Ali v«*«, kf« h dobiti MjtoUh oh m m mJmUn mmit G*ur«l V muM J. & L Pasdertz M doMJ« MjMjie iveie ia pnkm jene klobase ia nejolraoejte mm Vee f aajnilii ceni. Pridite tob ia Mn Ne m«Um t »rej obiskati mm v ■alej aieeniei ia creoeriji m ve»» -la Broadway aad Graait« St Ntafce trm. N. W. HIS Pazite na bres vredne ponaredke in glejta da dobiti pri-stniRichterjar Pain- Expeller z znamenjem Anchor |Traia Mark, kot kaž« slika. Cena 2k in 50c v vs«k lekarnah alft pri naravmaft nam pišit* ponj. F. Afl. RicMer & Co. 74-80 Washington Street New York. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, ( 1004 N. Chicago St, Joliet, IB. ' izdeluje vsakovrstne pravoveljavaa listine in izvršuje vse v notarsko straha spadajoče zadeve za Združene Drfarf-in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Vsaka ia ii soba rati STORM DOORS AND WINDOWS (reietca sa okna ia vrata) najhitreje ia najceneje vam jih J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St, poleg italijanske Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) XXXI. Stanko se je odpravil k Lindeju šele drugega dne dopoldne, moral je nam-xeč odpočiti poprejšnjo noč. Med po-tj o je ustrelil dve jerebici, kjer si je mislil, da potrebuje bolnik svežega mesa. Sprejel ju je z resnično hvaležnostjo. Linde je bil močno slab, toda popolnoma pri zavesti. Takoj ko sta se pozdravila, je vprašal po Nelki, potem pa opomnil Stanka, naj ne smatra Icinine za popolnoma zanesljivo in edi-«o sredstvo zoper mrzlico, varuje naj deklico pred solncem, pred mokroto, tiaj ne prebiva ponoči na nizko ležečih in vlažnih prostorih in ne pije slabe vode. Potem mu je pripovedoval Stan-Jco na njegovo željo o sebi in o Nelki, Icako sta prišla v Hartum, obiskala Mahdija, prišla v Fašodo, se osvobodila iz rok Gebhra in potovala dalje. Švi-icar ga je gledal med pripovedovanjem z vedno večjim začudenjem, včasih pa «aravnost z občudovanjem, a ko je jpovest prišla do konca, zapalil je fajfo ogledal še enkrat Stanka od nog do ^lave — in rekel, kakor sam sebi: "Ako je v vašem kraju veliko takih dečkov, kot si ti, vas ne b6do kmalu premogli." Čez trenotek je pa govoril dalje: "Najboljši dokaz, da govoriš resnico, je dejstvo, da stojiš pred mano. Znaj, povem ti: Vajin položaj je stra-*en, pot na katerokoli stran je enako *trašna, toda kdo ve, če tak deček kot si ti, ne reši iz te prepasti sebe in one-otroka..." "Da bi le Nelka bila zdrava, potem f>om naredil, kar bom mogel," zaklical je Stanko. "Toda tudi sebe moraš varovati, kaj-naloga .katero imaš pred sabo, pre xega sile celo dorastlega človeka. Ali veš, kje se sedaj nahajaš?" "Ne. Spominjam se samo, da smo po odhodu iz Fašode pri veliki naselbini imenovani Deng prekoračili neko «ko..." ""Sobbat", pretrgal ga je Linde. ■"V Dengu je bilo mnogo dervišev in zamorcev. Toda za Sobbatom smo prišli v kraj džungle in šli smo cele tedne, dokler nismo prišli do te soteske, iejer vam je znano, kaj se je zgodilo...' "Razumem. Potem ste šli po sote-*ki dalje do reke. Poslušaj me torej: Ko ste s Sudanci prekoračili Sobbat, ste zavili proti jugovzhodu, toda bolj proti jugu. Sedaj ste v kraju, ki je potnikom in zemljepiscem še neznan Reka, nad katero se nahajamo, teče proti severozahodu in se izliva najbrže -v Nil. Pravim: najbrže, ker sam do "t>ro ne vem in prepričati se o tem ne juorem več, dasiravno sem zavil od gor ICaramoio, da bi preiskal njen izvirek. Od dervišev, katere sem vjel v bitvi, *e*n slišal, da se imenuje Ogelogen, toda tudi oni niso vedeli za gotovo, ker ge spuščajo v take kraje samo po suž-d tod nad devetsto kilometrov, čez gore, čez zemljo divjih narodov in celo čez pustinje, kajti tam so celi kraji, "kjet ni dobiti vode. Dežele te pripadajo po imenu Angliji. Mogoče je zadeti na karavane, ki nosijo slonovo .kost do Kismaia, do Lam«K in do Muinbassi, — mogoče tudi zadenete na tuisijonsko karavano,.. Ko sem spoznal, da vsled dervišev ne morem preiskati teka te reke, ker se obrača proti Nilu, hotel sem se tudi jaz obrniti proti vzhodu, k Oceanu..." "Torej se vrnimo skupaj 1" zaklical je Stanko, "Jaz se več ne vrnem. Endiri mi je tako raztrgal mišice in žile, da mora nastopiti za*>trupljenje krvi. Samo ki-rurg bi me zamogel rešiti, ako bi mi odrezal nogo. Zdaj je že vse strjeno in otrpnelo, toda prvega dne sem si grizel roko od bolečine..." "Jaz sem pa prepričan, da boste o-zdraveli." "Ne, moj deček, umrl bom čisto gotovo, ti me pa pokrij dobro s kamenjem, da me hijene ne bodo odkopalc. Mrliču je vseeno, toda dokler je človek še živ, mu je neprijetno to misliti... Težko je umreti tako daleč od svojih..." Pri teh besedah se mu je megla vle-gla na oči — pote mje pa govoril da-Ije: « "Toda jaz sem se že spravil s to mislijo, govoriva torej o vaju, ne o meni. Dam ti svet: ostaja vama edina pot proti vzhodu k Oceanu. Toda odpo-čijta se pred to potjo in zberita sile. Sicer bo tvoja majhna tovarišica umrla tekom nekaj tednov. Odložita potovanje do konca deževnega časa ali pa še dalje. Prvi letni meseci, ko dež ne-lia padati in še voda pokriva barje, so najbolj nezdravi. Tu kjer se nahajamo, se dviguje svet že sedemsto metrov nad morsko gladino. V višini tisoč metrov ni več mrzlice, kdor jo pa prinese s sabo z nižjih prostora, ni tako huda. Vzemi malo Angležinjo in pojdita višje v hribe..." Govorjenje ga je očividno utrudilo, pretrgal je torej spet, ter je nekaj časa nepotrpežljivo otepal velike modre muhe, ravno take, kakor jih je Stanko videl na pogorišču v Fašodi. Nato je pa govoril dalje: "Poslušaj dobro, kaj ti povem. Dan pota proti jugu od tod se dviguje neka gora posebne vrste, ne višja kot osemsto metrov. Izgleda kot poveznjena ponev. Strani ima popolnoma strme in pristopna je edino po skalnem grebenu, ki je pa tako ozek, da zamoreta ponekod komaj dva konja iti drug po-| leg drugega. Na njenem ravnem vrhuncu, razleglem kilometer ali še več, se je nahajala zamorska vasica, toda Mahdijci so prebivalce iztrebili ali vzeli s sabo. Morebiti je naredil to isti Smain, katerega sem premagal, toda kateremu nisem mogel vzeti sužnjev, ker jih je poslal že prej z močnim spremstvom k Nilu. Vstavite se na tej gori. Tam je vrelec izvrstne vode, nekaj polj manioka in velika množina banan. Po kočah bote doBili mnogo človeških kosti, toda ne boj se nalezljive bolezni od trupel, ker so po der-viših bile tam mravlje, ki so tudi nas od tam pregnale. Sicer pa ni žive duše! Ostanite v tej vasi mesec ali dva. V tej višini ni mrzlice. Noči so hladne. Tam se bo deklici povrnilo zdravje in bo okrepela." "Kaj naj pa potem storimo in kam 35 vredd"°rf.,nih ZASTONJ 14k Gold Filled URA samo Jamčena za 20 let 4*5.25 WARRANTE 20 YEARS, GANTN0 14K mi D F^i ^n^^ r .^^ ?™P°Slj£ S SV0Jlm "asIovom in 25c 2namkah ^ebru) mu pošljemo takoj__ , l.NO 14 V FILLED URO, JAMCENO ZA 20 LET, s trojnim pokrovom, mala moška ali mala ženska ura s znan m kolesovjeffl >» po eg ure pošljemo 35 vrednostmi daril ZASTONJ, ki so sledeča: elegantna verižica z priveskom, pištola, penknife scarf pin cuTf buS» M 2TIT ir 7' b,rr°C\CUPld T el^meut rin* with Mexica» Brilliants, 2 wedding ri£sf moški prs"an scarf^ pTn z Mexican Brilli^ uhane lad.es necklace of gold corals, watch pendant with pin for ladies, mesh bag, locket with chain, bracelet, križec in fino match box bostfSf š^zIlePO^ ^ U?A RE? T, G.°ULD FILLED IN JAMČENA ZA 20 LET in 35 daril najboljše kakovo* boste plačah se $5 ZA LEPO LRO m nekaj cent. za ekspres dani, k. jih damo ZASTONJ, drugače lahko vse vrnete in vrnemo 25c Naročilo« tm f Tu ? : -T P ac,'°- °menimo' da "aša družba ni v zvezi z onimi tvrdkami, ki ponarejajo naše oglase. Kupite to ej uro naravi od nas, da dobite to kar ponujamo. Ne pozabite omeniti ali želite moško ali žensko uro. Naslov: I American Jewelry Co, IDept. 610, St. I_.oia.is, Mo- —-— ______ ___ " naj gremo: "Potem bo, kar Bog da. Poskusite prodreti v Abesinijo na bolj oddaljenem kraju, kot prihajajo derviši, ali pa pojdite proti vzhodu... Slišal sem, da prihajajo Arabci s pobrežja do nekega jezera po slonovo kost, katero dobivajo od rodov Samburu in Vahima. "Vahima? Kali je iz rodu Vahima." In Stanko je pričel pripovedovati Lindeju, kako je podedoval Kalija po Gebhrovi smrti in kako je Kali pripovedoval, da je sin načelnika vseh Va-himov. Toda Linde je sprejel to novico bolj hladno, kot je Stanko pričakoval. "Toliko bolje," rekel je, "ker vam bo lahko za pomoč. Dobe se tudi med zamorci poštene duše, dasiravno splo-sno ni mogoče računati na njihovo hvaležnost: To so otroci, ki takoj pozabijo, kaj je bilo včeraj." "Kali ne bo pozabil, da sem ga rešil iz Gebhrovi h rok, tega sem prepričan." "Morebiti," rekel je Linde, pokazal na Nasibu in dostavil: "tudi tale je dober otrok. Vzemi ga k sebi po moji smrti." "Nikar ne govorite in ne mislite na smrt." "Dragi moj," odvrnil je Švicar, "jaz si je želim, samo da bi prišla brez velike muke. Pomisli, da sem sedaj popolnoma brez orožja in ako bi se kateri izmed onih Malulijcev, ki sem jih raz-pil, slučajno zatekel v ta jarek, zamo gel bi me sam zaklati kot ovco." Nato je pokazal na speče zamorce: "Ti se več ne obt.de ali pravzaprav — ne govorim dobro: vsakdo izmed njih se zbudi nekoliko pred smrtjo in teče v zmešanosti v džunglo iz katere se nič več ne vrne... Od dvesto ljudi mi jih je ostalo še šestdeset. Mnogo jih je zbežalo, mnogo pomrlo na kozah, nekateri pa so pospali v drugih jarkih." Stanko je s sočutjem in grozo gledal na speče ljudi. Barva njihovih teles je bila pepelnata, kar pomeni pri zamorcih bledost. Nekateri so imeli oči zaprte, drugi napol odprte, toda tudi ti so trdno spali, kajti njihove zenice niso občutile svetlobe. Nekaterim je o-teklo okrog kolen. Vsi so bili strašno suhi, tako, da jim je bilo mogoče prešteti rebra pod kožo. Roke in noge so se tresle neprenehoma jako naglo. Do-tične velike modre muhe so jim v velikih množicah sedele na očeh in na ustnicah. "Ali ni zanje nobene rešitve?", vprašal je Stanko. "Nobene. Nad Viktoria Nyanza u-niči ta bolezen cele vasi. Včasih razsaja bolj, včasih manj. Največ trpe na nji ljudje iz vasi, ki leže v pobrež-nem rastlinju." Solnce se je že nagnilo na zahodno Stran neba, toda pred večerom je še Linde pripovedoval Stanku svoje življenje. Bil je sin trgovca iz Zuericha. Njegova rodbina izhaja iz Karlsruhe, toda leta 1848. se je preselila v Švico. Njegov oče si je pridobil veliko premoženje s trgovino s svilo. Izšolal je sina za inženirja, toda mladega Henrika je že od mladosti veselilo potovanje. Ko je dovršil tehniko, je podedoval celo očetovo premoženje, ter se je podal na prvo potovanje v Egipt. Bili so to še časi pred Mahdijem, dospel je torej do Hartuma in je z Dangalci hodil na lov po Sudanu. Potem je začel proučavati zemljepisje Afrike in ga je tako dobro preštudiral, da ga je veliko zemljepisnih društev imenovalo za častnega člana. To poslednje potovanje, ki se je zanj tako nesrečno končalo, je začel v Zanzibaru. Prodrl je do velikih jezer in nameraval je prodreti da-, lje ob dotlej še neznanil gorah Karamoio do Abesinije, a od tam do bregov Oceana. Toda Zanzibarci niso hoteli iti dalje. Na srečo ali nesrečo je izbruhnila takrat vojna med kraljem Ugande in Unioro. Linde je izkazal velike usluge kralju Ugande, ki mu je v zahvalo daroval čez dvesto "paga-zih". To je omogočilo potovanje in preiskanje gor Karamoio, potem so pa pričele razsajati koze "v njihovih vrstah za njimi je pa prišla še strašna speča bolezen — in bilo je konec karavane. Linde je imel velike zaloge vsako vrstnih konserv, toda ker se je bal škorbuta, je vsak dan hodil na lov, da bi dobil svežega mesa. Bil je izvrsten strelec, toda premalo previden lovec. In zgodilo se je, da se je pred nekaj dnevi lahkomišljeno približal ustreljenemu mrjascu mdiri, žival je skočila pokonci in mu strašno raztrgala nogo, potem pa potlačila križ. To Ve je zgodilo čisto blizu tabora in pred očmi Nasibu, ki je raztrgal lastno srajco ter naredil iz nje obvezo, da je ustavil tok krvi, potem pa odpeljal ranjenca v šot tor. Toda kri, ki se mu je razlila od znotraj, se je strdila in bolniku je grozilo vnetje. Stanko ga je hotel na vsak. način preobvezati in je rekel, da bo prihajal vsak dan ali pa, da ne bi puščal Nel-ke pod varstvom samo dveh zimor-cev, ga hoče privezati med konje in prenesti na razpeti plahti na višino v Krakov. Linde je privolil, da ga preobveže, prenesti se pa ni maral dati. "Jaz vem," je rekel in pokazal na svoje zamorce, "da morajo ti ljudje pomreti, toda dokler ne pomro, jih ne morem pustiti, da bi jih žive raztrgale hijene, katere ponoči .samo ogenj zadržuje v oddaljenosti." In pričel je ponavljati mrzlično: "Ne morem, ne morem, ne morem!" Nato se je pa takoj pomiril in govoril je dalje z nekako čudno mehkim glasom: "Pridi sem jutri zjutraj... imam do tebe prošnjo in ako mi jo boš izpolnil, te bo morda Bog izpeljal iz tega afri-kansfcega žrela, meni bo pa smrt lahka. Hotel sem odložiti to prošnjo da jutri, toda ker bi jutri lahko bil že brez zavesti, ti povem že danes: vzemi vode v kakšno pos'odo, ustavi se pri vsake m izmed teh spečih revežev, vlij nanj vode in povej besede: "Jaz te kr-| stim v imenu Očeta in Sina in svetega Duha!..." Tu mu je ginjenje zadušilo glas in je umolknil. "Vest mi očita," je nadaljeval čez trenotek, "da se nisem tako poslovil z onimi, ki so pomrli na kozah in z onimi, ki so pospali že poprej. Toda sedaj stoji smrt tudi nad mano... in hotel bi... vsaj z ostankom svoje karavane odriniti na zadnje veliko potovanje. .." To rekši je pokazal z roko na raz-žarjeno nebo in dve solzi sta mu počasi stekli po licih. Stanko je plakal kot bober. XXXII. Drugega dne je jutranje solncfc razsvetlilo čuden prizor. Stanko je hodil ob skalni steni, vstavil se pri vsakem /amorcu, oblil mu čelo z vodo .'n izpregovoril nad njim sakramentalne besede: Oni so pa spali, roke in noge so se jim tresle, glava je bila povešena na prsi ali naslonjena na skalo, bili so še živi, a že podobni mrličem. Tako se je vršilo to krščevanje spečih, v jutra- nji tišini, v solnčnem blesku, v nemi pustinji. Nebo je bilo tega dne brez oblakov, visoko, sivomodro in kakor v žalobi. Linde je bil še pri zavesti, toda vedno slabši. Ko ga je Stanko obvezal, mu je izročil papirje, shranjene v kovi-^ nastem zavoju, izročil jih je njegove-jmu varstvu in ni izpregovoril več besedice. Jesti ni mogel več, toda žeja ga je mučila strašno. Veliko pred ' solnčnim zahodom se mu je začelo blesti. Klical je nekim otrokom, naj ne plavajo predaleč na jezero, slednjič ga je pa tako pričela tresti mrzlica, da se je premetaval na postelji in z obema rokama držal glavo. I Sledečega dne že ni več spoznal Stanka, tretji dan potem je pa umrl ravno opoludne, ne da bi se zavedel. - Stanko je jokal za njim prav od -srca, potem sta ga oba s Kalijem nesla v j bližnjo ozko jamo in zagradila odprti-( no s trnjem in kamenjem. _ (Dalje prih.) STRA MATI JE POZNALA ZELIŠČA. Rusi j rovj Str; Rojakom priporočamo sledeče blag«' »«». uis Lonc Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za........ Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.......... Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za za. P .$ia« .Ji.«1 .••učiš, iduuj v" steKiemc^ za ..................-'s Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I'Jj S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................^ j Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................J^ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za............................. ii Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ......................." Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................' Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sl°vtl1' skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois mlo je ] "Poš "»si £a dobil pc Jfk so ^ zadr VarČQos tio se 2 "Posa obramb beliva "Pred rači ca£a, ni Moža]. Wash ■*»Jšnjet danes v Sa p ie VSeb< r, vP' luzba j Rabila je trave, cvetje, korenine, skor jovin zelišča, če se ni čutila dobro ali če je kdo v družini zbolel. Stara mati je rabila zelišča in čaj mesto strupenih medicin, ki včasih povzroča zlo. Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. C«r. kMt NiCkrki. MTil «k*Mi X. JOLI9T, ^ b Je g k °jni is Jaz odklanjam moderne doze. 11 ollister Rocky Mountain Herb Tea in Herb Tableti so iz pazno izbranih zelišč, korenin, skorje, listja, cvetja in trave iz visokih zapadnih snežnikov in livad. Ista stara zdravila je stara mati rabila doma, ker čistijo telo, bistrijo um in voljo ,ter dajejo krepost. Ne morejo niti najmanje škodovati. Dobite jih pri vseh lekarjih, pa pazile da dobite pristne Holister Rocky Mountain Herb Tea ali Terb Tablete. Union Coal & Tr^ ^ S16 CAS8 STREET, JOLIk Piano and Furniture Chicago tel 4311. N»rtfcw«rf**'Vs Podpirajte trgovce, kateri imajo ogl*1 v Amer. Slovencu. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company 0Htckfcu405. S. UiffSt.. Joint. M