ČEBELAR JOŽEF TRCEK Škofjeloško čebelarstvo je že leta 1985 praznovalo 80-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je Janez Mrak oskrbel pri jetno publikacijo, v kateri najdemo pri čevanja od rojstva loške podružnice pa do najnovejših časov. Podatke najdemo tudi za obe dolini. Posebno poglavje je posvečeno našim najzaslužnejšim čebe larjem, tudi takšnim, ki so se ukvarjali s čebelami poklicno. Zanimivo je, da nikjer ne najdemo imena Jožefa Trčka, ki je čebelaril na Trati, to je v loškem predmestju, ki se danes imenuje Grajska pot. Zakaj ga ne najdemo v loškem dru štvu? Mogoče kot poklicni čebelar ni spadal v »športno« druščino loških čebe larjev. Važno pa je, da se je majhen del njegove zapuščine ohranil in nam je tako poznano njegovo delovanje. Trčkov rod izhaja iz žirovsko-horjul- skega konca. Njegova mati Elizabeta, rojena Bradeško, je bila doma na Butaj- novi, rojena leta 1827, sin Jožef pa v Opalah pri Žireh leta 1865. V Loki so že njegovi predniki kupili t. i. Ribčevo hišo na Trati leta 1892. Leta 1894 so staro hišo št. 8 popolnoma predelali in poveča li. Domače ime se je ohranilo še naprej. Jožef je bil po poklicu čevljar in je bil dvakrat poročen. Mati mu je izročila hišo leta 1898. Vse kaže, da jim na začetku ni šlo posebno dobro, saj je posest leta 1903 na dražbi kupila Mar jana Trček, Jožefova žena. Jožef je umrl na Grajski poti leta 1949. Njegova hčerka Marija Trček se ni zavedala zani mivosti očetovega dopisovanja in je naj več pošte pokurila. Leta 1979 smo za te ostaline zvedeli v Arhivu in preostalo pošto odkupili. Gradiva je bilo le še za bolj debelo mapo. V obdobje okrog leta 1908 sega nje gova začetna čebelarska korespondenca. Dopisniki ga naslavljajo kot gospoda čebelarja. Največ korespondence je v nemščini. Prodajal je čebele, med in vosek, zato so odjemalci bili zelo različ ni. Naj navedem samo nekaj bolj zanimi vih in oddaljenih. Na Kranjskem se je za vosek zanimala znana kamniška sve- čarka Marija Štele. Z znanim čebelarjem Jakobom Prešernom v Žirovnici sta se dogovarjala za dobavo 100 kranjičev. Dopisoval si je z Mlekarsko zvezo v Ljubljani in z Milarno in svečarno d.d. v Ljubljani. Leta 1911 je Trček ponudil čebele Žemaljskemu gospodarskemu vi- ječu kraljevine Dalmacije v Zadru. Za njegove proizvode so se zanimali po v^ej takratni Avstriji pred letom 1914. Več sta si dopisovala s Karlom Krahom iz Greina na Donavi, ki je tovarniško izde loval satovnice. Kot zanimivost naj na vedem še ponudbo kmetijskega ministra iz Egipta, ki je iz Kaira poslal dopis. Glava je v angleščini in v arabščini, dopis pa v angleščini. Ponudba je bila za 150 panjev kranjskih čebel po 300 dinarjev za panj. Šef - rastlinski patolog v ministrstvu je še spraševal za podrobne pogoje dobave. Ta dopis iz leta 1932 je tudi eden zadnjih ohranjenih dopisov v zvezi s čebelami. Ponudbe za inseriranje so mu pošiljali iz Štajerske čebelarske zveze v Gradcu, Južnonemškega čebelarskega časopisa v Munchnu in čebelarskega centralnega glasila v Hanovru. Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da je dobro in umno gospodaril. Čebele je vozil na pašo. Leta 1910 so mu jih zavrnili v Krajni vasi pri Dutovljah in v Štanjelu, kjer so, kot kaže, tujcem v občinski seji zavrnili pravico paše. Aprila 1918 pa jih je imel na paši v Apačah, pošta Galicija. Od tam so mu pisali, naj nemudoma odpelje čebele do mov. Čebele tam niso imele miru, na železnici pa so se začenjale zamude. Vojska se je bližala koncu. Leta 1914 je Trček zaprosil deželni odbor za pavšalno podporo pri ureditvi čebelnjaka. Odpi- 238 šali so mu, da mu pavšala ne bodo dali, obljubili pa so mu plačilo za vsak nabav ljeni Albertijev panj, ki ga bo Trček imel obljudenega s čebelami do konca julija 1914. Trček je moral dokazati, da je obljudil nove družine in poslati dežel nemu odboru Vojvodine Kranjske račune za nakupljene panje. Da Trček ni bil od muh, kaže naslednja zgodba. Leta 1911 se je udeležil dvo dnevnega čebelarskega tečaja na kmetij ski šoli na Grmu pri Novem mestu. Tam sta se seznanila z glavnim predavateljem na tečaju, gospodom adjunktom Anto nom Lapajnetom. Ta pa je pozneje želel od Trčka naslednje: Lapajne mu je napi sal poročilo o tečaju in naročil Trčku, naj ga pošlje uredništvu Slovenskega čebelarja, ki je bilo takrat v Šmartnem pri Kranju. Prosil ga je celo, naj ne spreminja preveč vsebine. Že naslednji mesec je imel novo prošnjo. V smislu povzdige čebelarstva na Gorenjskem naj Trček organizira predavanje v Loki. La pajne ga je podučil, naj zagotovi udele žbo 5-10 čebelarjev in sporoči na ravna teljstvo, naj Lapajne pride predavat. Trčku je Lapajne prepustil izbiro dneva, na nedeljo ali na delavnik. Za predava nje je nemogoče ugotoviti, ali je v Loki bilo, dopis v Slovenskega čebelarja pa bi se dalo preveriti. To pa naredite čebe larji sami. Ker je Lapajnetov dopis, ki ga je položil Trčku na usta, prav zanimiv in poučen, si ga poglejmo. Dvodnevni čebelarski tečaj na kmetij ski šoli na Grmu pri Novem mestu. Kmetijska šola na Grmu je priredila dne 11. in 12. junija ti. dvodnevni čebe larski tečaj, katerega se je udeležilo prvi dan 31 in drugi dan 25 čebelarjev iz vse Kranjske. Prvi dan je bilo sledeče predavanje: od 2—4 ure popoldne Življenje in razvoj čebele, sovražniki in bolezni čebel. Od 4-6 ure Razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki ter izdelovanje domačega in drierzonovanega panja. Iz tega predavanja smo posneli, kako važno je čebelarju znati, da ne le da ve kako se razvija čebela, ampak tudi kako in kdaj naj upliva umen čebelar, da ima v času obilne čebelne paše močna ljud stva v čebelnjaku, ki morejo potem dona- šati obilno dobička. Pri tem smo dobili tudi prepričanje, da edinole močna ljud stva morejo prav koristiti. Pri razkazovanju raznih panjev s pre makljivimi satniki smo se uverili, kake prednosti imajo posamezni panji. Videli smo od priprostega kranjiča vse oblike: kranjski drierzovani panj, Pavlinov panj, eksportni panj, Dierzonov dvojček, (mogoče Drorv-Zandrov panj o.p.), Al bertijev panj in Žnidaršičev panj. Vsi panji so bili z močnimi ljudstvi zasedeni, da jih je bilo veselje občudovati. Najlepši prihodnjost ima Žnidaršičev panj. Temu je sledilo pravilno izdelovanje kranjskih domačih in dierzonovanih pa njev. Tu se je zlasti poudarjalo, da naj bodo domači panji večje oblike, prav izdelani in kako se dado spremeniti v drierzonovane panje. Želeti bi bilo, da bi se zjedinili na enako velikost panjev. Pri toliki tvarini ni čudo, če je postalo že mračno in smo se čebelarji dogovorili, da hočemo skupen večer preživeti v go stilni pri g. Windischerju v Kandiji, kjer nas je največ prenočilo. Temu vabilu se je odzvala večina udeležencev in tudi predavatelj g. adjunkt A. Lapajne, kjer smo v prijateljskem razgovoru se še mnogo pomenili. Drugi dan je bilo sledeče predavanje: Oskrbovanje čebel, najvažnejše čebelar sko orodje, čebelna paša, pitanje čebel, razni roji, vzgoja matic. Če je bilo predavanje prejšnji dan podučno in zanimivo, je bilo ta dan toliko bolj važno, ker smo iz tega poduka dobili utis, zakaj moramo umno oskrbo vati svoje čebele in kakih pripomočkov se v ta namen poslužujemo. Ker se je predavanje vršilo spred šol skim čebelnjakom in je bilo lepo dopol dansko vreme, v nasprotje k prejšnjemu dnevu, ko je deževalo, razveselil je ude ležene okoli 11. ure dopoldne močan roj s svojim izletom. Tudi tu smo se prepri čali, kaj morejo storiti močna ljudstva. Popoldne od 112 2-4 ure je bilo odmer jeno v praktične namene in sicer izdelo vanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Tu smo se vadili v teh opravilih tako, da je vsakdo ne le 239 videl, kako se ta dela pravilno izvrše, ampak vsakdo se je lahko tudi sam izvežbal. Kdor ima opraviti s panji s premaklji vimi satniki, temu so ta dela neobhodno potrebna in zato je bilo njih razkazova nje in vaja koristen poduk. Minil je čas poduka in treba je bilo misliti na odhod. Ob sklepu poduka se je zahvalil g. nadučitelj W. Gebauer iz Šmihela, ki se je tudi čebelarskega tečaja udeležil, v imenu vseh udeležnikov predavatelju g. adjunktu A. Lapajne-tu za temeljit poduk, ki ga je znal tako zanimivo in tudi v prijetni obliki podati, da so ure bliskoma minile in smo se pri tem mnogo naučili. Od strani drugih udeležnikov se je pa izrekla prisrčna zahvala ravnatelj stvu Kmetijske šole, ki je priredilo ta čebelarski tečaj in veleslavnemu dežel nemu odboru, kije 18 udeležnikom na klonil denarno podporo, da so se mogli udeležiti tega poduka. Vsem udeležnikom ostal bode ta čebe larski tečaj ne le v najboljšem spominu, ampak vsi se hočemo potruditi, da bo- demo posnemali način čebelarjenja, ki smo (ga) videli v šolskem čebelnjaku ter se bodemo ravnali po naukih, ki smo jih tu slišali: nam v korist, našemu čebelar stvu v čast. Za obilen trud in strokovnjaški poduk in res priljudno obnašanje nasproti ude ležnikom, zahvaljam se v imenu vseh in posebej g. adjunktu A. Lapajne-tu, ki je vodil ves čebelarski tečaj. Hvala mu iskrena! Trček. Literatura Janez Mrak, 80 let škofjeloškega čebe larstva, Škofja Loka, 1985; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki, Hišna zapuščina »Pri Ribiču«, Grajs' a pot 2; France Štukl, Knjiga hiš I, Školja Loka 1981, str. 57; Status animarum v župnem arhivu v Škofji Loki. France Štukl 240