L-sm MIS.j štev. 28
LjubSJana, četrtek 4. februarja 1926
Poštnina pavšal irana.
Cena 2 Din
= ishaja ob 4. »lirtraj. ca
Stane mesečno Din 15'—; za inozemstvo Din 40'— neobvezna,
Oglasi po tarifi
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva ceste
štev. 16/1. — Telefon štev. 7*. Nočna redakcija: od 19. uro naprej v Knaflovi u. št. s/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račan pri poštnem ček. zavoda: Ljub-jana št. 11.843 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. ios.*4i.
Ljubljana, 3. februarja.
Končno ie o Stjepanu Radiču izpre-eovoril iudi glavni radikalskj organ »Samouprava*. In sicer z daljšim uvodnikom. ki je seveda pisan v diplomatskem tonu. zato pa nič manj odkrit in ostro naperjen. Izvaja:
Radičevi govori so značilni za oceno inentaiitete in namer Radičeve stranke. Kar se tiče Slovencev, so oni s stališča Radičeve ideologije lahko orijenti-rani samo v dveh taborih: v čisto plemenski stranki ali pa v široki nacijonai-ni stranki. V nobenem primeru (izvzem še primer gosp. Pucelj! Op. ur.) pa nimajo razloga, da bi vstopali v Hrvatsko seljaško stranko. Ker to vrlo dobro vedo Radič in njegovi prijatelji, mora njegov poskus, da bi Slovence spravil v HSS, vsekakor imetj drug razlog ln osnovo. Združevanje Hrvatov in Slovencev naj bi se torej izvršilo v znaku neke druge parole, ki je pa Radič na svojih zborih v Sloveniji ni izdal. Da pa ona obstoja, o tem mi nismo nikoli dvomili! (Tako! Op. ur.)
A v Sarajevu je Radič namesto Hrvatom v prvi vrsti govoril muslimanom. Pridobivanje muslimanov je za Radiča značilen pojav. Posebno resen pa ie ta pojav zato. ker ie Radič dejal muslimanom. da se morajo Hrvatom priključiti zavoljo skupne fronte proti Srbom. V tem je Radič še! tako daleč, da je trdil da za muslimane v Bosni ne bo enakopravnosti. ako se ne opredelijo v prid Hrvatov in ako se s Hrvati ne združijo v enotno fronto Proti Srbom.
Ako bi se zgodilo ono, kar se manifestira iz Radičcvih govorov in če bi prišlo do formiranja takšne Radičeve mranke, kj bi tvorila enotno fronto proti Srbom, bi to pač ne koristilo razvoju in blagru naše države, ker bi namesto harmonije in solidarnosti zavladalo permanentno merjenje moči ter medsebojno rvanje, borba. Gospod Radič se je zakesnil s to politiko, ki ne vodj k razvoju našega celokupnega naroda. Simptcmatični pa so Radičevi govori kot predznak onega pravca, v katerem namerava Radič voditi svojo stranko. Mi to danes beležimo kot či-nico. ki jo stalno upoštevamo. Tako zaključuje »Samouprava«, ki me "da ne ref.ektira na posebne komentarje od strani tistih, ki motrijo razkrajanje sporazumaške ljubezni med radikali in radičevci
Z naše strani naj dodamo le dve. tri pripombe. «Samouprava* je točno postavila alternativo slovenski politiki: ali v separatizem ali v narodno edin-stvo. Zal so se našli med nami brezglavi «politiki*. ki so srečni da jih jc gosp Radič sprejel v hrvatsko stranko. Ti nesrečni možje so kratkovidni do-voli, da ne spoznajo, za katero ulogo io določeni. Radič se pripravlja na obnovitev svoje zločinske borbe in Slovenci naj bi mu služili kot »Kanonen-futter* ... On bo pošiljal gospodo Puc-Ijs in tovariše po kostanj v žerjavico in batine. ki bodo padale od druge strani. naj zadenejo — »Kranjca* kot prvega po butici. Končno pa bo isti Kranjac dobrodošel objekt za Radičevo politično trgovino!
Drugo, kar moramo beležiti pa je dra eoceno priznanje radikalskega lista, da :>:,,o imeli prav, ko nismo verovali niti v iskrenost sporazuma, niti v to, da je Radič že definitivno se odrekel svoji preteklosti. »Samouprava* sedaj piše, d;: radikali niso nikdar dvomili, da Radič pripravlja protisrbsko fronto in torej novo otvoritev plemenskega boja. Se ni doigo tega. kar je ista »Samouprava* z ogorčenjem zavračala ravno isto mnenje drugih kot zlobno podtiko-vanje in grdo intrigo proti »sporazumu* Danes so radikalom Radičevi govori «simptomatični», a ko so jih nedavno drugi označevali kot dokaze, da Je »spo razum* za gosp. Radiča le taktična po-teza. ki mu naj omogoči odmor in pripravo na novo ofenzivo, so bili to v oe.ii »Samouprave* naivneži
Pa, dobro je tako. Zavezniki na] se med seboj spoznavajo in naj dajejo ocene drug o drugem. Narod ima od tega dobiček. Danes še sedijo skupaj, jutri ?! bodo največji sovražniki. Nič ne pomaga. V naši državi je vsaka politika e v naprej upropaščena in nobena ne Prinese miru. reda in zadovoljstva naroda. ki ne sloni na pošteni in do jedra Pravično izpeljan! idej! narodnega edin-stva. Vse drugo nas razdvaja, goni v nove nesrečne medsebojne borbe, nas se skupaj, Slovence. Hrvate in Srbe upropašča.
Cerkvene zadeve
Zagreb, 3. februarja, p. L!sd poročajo, <!a fco po zakljirčftvi konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom Kmenovan prv! iuzo-<ovenski kardinal, za katerega je določen beograjski nadškof dr. Rodič. V Zagrebu bo baje v kratkem imenovan nadškofov koadiutor, čegar Ime na jc še tajno. Oovjri se, da b! to bO kanonik proi. dr. Barac. Kakor hitro bo rešeno Sv. Jeronlrrrsko vpra i3 c v Rimu bo Imenovan za ravnatelja te Sa zavoda Jngosloven in sicer najbrž ka'.o-liški župnik v Beogradu dr. Wagner. Baje «rt£ ugodno tudi vprašania zHagoBce. „ .
Burja v radikalskem klubu proti Radiču
Ljuba Jovanovič vprašuje, kaj bo z Radičem. —- Ali gremo na volitve? — Radikali pravijo ne, Radič trdi nasprotno.
Beograd, 3. februarja, p. Nocoj je bila zelo važna seja radikalnega posla-niškega kluba, katere so se udeležili mnogoštevilni poslanci ter člani vlade. Začetkom seje so govorili Ko sta Gnja-tič, Ljuba Jovanovič, Ljuba Popovič in Stipa Kobasica. Vsi govorniki posebno pa Ljuba Jovanovič so vprašali vlado, zakaj dovoljuje, da njen aktivni član Stjepan Radič tako nastopa ter so vpraševali ali se vlada solidarizira z njegovimi izjavami in njegovim postopkom. Ljuba Jovanovič je vprašal ali je res, da se vlada bavi z mislijo na volitve. Ako so volitve na pragu, zakaj potem samo Stjepan Radič hodi na agitacijo? Ljuba Jovanovič je poudarjal da ima Radič nove tendence in nove smeri in da torej ni točno ono, kar je trdil Ljuba Živkovič, da so odnošaji v koaliciji prisrčni in dobri. Ker je Pašič šele pozneje prišel, je v imenu vla-
de odgovoril Marko Gjuričič, da se viada ne solidarizira z izjavami Stje-pana Radiča. Viada nima namere iti na volitve in želi, da se posveti resnemu delu v Nar. skupščini, da prinese državi koristne zakone.
Nato so začeli razpravo o proračunu ter je govoril poldrugo uro dr. Velizar Jankovič, ki ga smatrajo kot najres-nejšega kandidata, da zamenja finančnega ministra Sfojadinoviča.
Dubrovnik, 3. februarja, n. Radič je pri« redil v hotelu Bellcvue banket. Na sestan* ku svojih pristašev jc danes izjavil, da je minister trgovine dr. Krajač obkrožen od bankirjev in Židov in da zato ne more veda no izvajati seljaške politike, da pa seljaški klub korigira Krajačevc pogreške. Radič je rekel, da bodo verjetno jeseni nove volitve, ter da bo pri teh volitvah koalicija seljaške in radikalne stranke dobila 250 mandatov.
Scdba o
Radikali pričakujejo, da bo Pašič mogel pravočasno razčistiti položaj in namigujejo možnost razbitja HSS...
Beograd, 3. februarja, p. Tudi današnji dan glede razčiščenja situacije ni prinesel važnih dogodkov. Stalno se podčrtava, da je situacija vedno kritičnejša in mučnejša in da bodo najbližji dnevi morali označiti pravec nadaljnjih dogodkov. Vlada sedaj očividno čaka, da Radiič konča svojo agitacijsko turnejo. Radikali še vedno stavijo velike na-de v Pašiča, da bo pravočasno rešil situacijo. Iz njihove sredine se stalno širijo vesti, da imajo zasigurano večino tudi brez Radiča. Naglaša se, da so v Radičevi stranki ljudje, kakor Nikič, Šuperina, Krajač in drugi, ki se ne strinjajo s postopanjem Stjepana Radiča in ki bi v slučaju, ako bi prišlo do cepitve koalicije, zapustili HSS . . .
Nocoj je bila seja radikalnega kluba, katere so se udeležili posebno mnogi izraziti »sporazumaši*. Vsi govorniki so se izražali zelo neugodno o Stjepanu Radiču, češ, da se mora storiti konec, da tako ne gre več, da Radič sedi v vladi in da provocira. Posebno so nezadovoljni bosanski in dalmatinski radi-
kali, ki energično zahtevajo od vodstva stranke, da onemogoči nadaiino akcijo Stjepana Radiča v Bosni in Dalmaciji, ki jo radikali proglašajo za svojo domeno. Radikaiski listi postajajo vedno nervoznejši. »Vreme* zelo ostro in energično nastopa proti Radiču. Posebno senzacijo oa je vzbudi! članek »Samouprave*. (O članku govorimo na uvodnem mestu.)
Beograd, 3. februarja, p. »Politika* poroča: Radikali nazivljajo Radičevo akcijo izsiljevanje ter pravijo: Radib je opetovano s svojimi napadi dosegel gotove uspehe. Sedaj očividno pripravlja glavni napad. Zato sedaj potuje po Hrvatski in Slavoniji, da bi mogel potem v Beogradu igrati zaščitnika zanemarjenih Hrvatov ter postaviti svoje partizanske zahteve. Toda Radič tokrat ne bo uspel Niti ena njegovih partizanskih zahtev ne bo usvojena. Ako se nam radičevci pri budžetu izneveril, bomo vendar imeli večino. Zato smo se že pobrigali. Če drugače ne, nas bo del opozicije podprl z abstinenco.
proračunske razprave
Zastopnik finančnega ministra postavlja načelo, da se pokrajine obdavčijo po tem, kako se gospodarsko cesijo. — Izigravanje
principa davčne enakosti.
Beograd, 3. februarja, p. Danes ob pol 11. je pričela v Narodni skupščini proračunska razprava. Po uvodnih formalnostih je zbornica prešla na dnevni red ter je naipreje poročevalec večine finančnega odbora posl. Gavrilovič pre-čital poročilo o budžetu, nakar so posl. dr Šečerov (dav.), Jurai Demetrovič (SDS), dr. Zanič (HrSS>, Pušenjak (kler.) in Cumovič (musl.) čitali oddvo-jena mišljenja opozicije.
Nato ie govoril minister Uzunovič kot zastopnik finančnega ministra. Uvodoma Je konstatiral, da proračun, kj je predložen Narodni skupščini znaša v dohodkih 12..278,899.631 Din. v izdatkih pa 12..504.392.616 Din. Naglašal je, da je proračun uravnotežen in da bi mogli celo nereducirani prvotni izdatki 12 milijard 900 milijonov biti kriti z rednimi dohodki. Obremenitev je res velika, a vendar jo je že mogoče prenesti in je neobhodna radi kritja rednih državnih potreb. Poudarjal je načelo štedenia, katerega se bo vlada in njena večina tafi v bodoče držala. Odklanja ugovore opozicije, da načelo štedenja n! iskreno, a narodu je treba pomagati tudi s štadenjem od zdolaj. Naglaša, da je narod preobremenjen z dragim aparatom samoupravnih teles (?), ki tudi znašajo na milijarde, katere je treba olajšati. Zahteve opoziciie. da je treba predložiti končne račune, smatra za upravičene, da pa državna administracija ni imela časa inmožnosti za to. Odslej da se bo temu posvečala pažn.ia in minister se nadeja, da bodo v kratkem predloženi skupščini končni računi o dohodkih in izdatkih. Kar se tiče kritike o velikem številu ministrstev, se minister sklicuje na baje že pripravljeni načrt zakona o centralni upravi, s katerim se število ministrstev znatno zman] ša. Opozicija se protivi kuluku za popravilo potov. Ako pa se zahtevajo od vlade manjši izdatki in pa da naj boca ceste čim boljSe. kako se more to zgoditi brez denarja in brez porabe narodne sile? Proti ugovoru, da proračun ni bil predložen pravočasno, se minister brani, češ da je bi! predložen v zakonito predvidenem roku. Gosp. Uzunovič brani finančnega ministra, da je odšel v inozemstvo, mesto da zastopa proračun v parlamentu ter trdi, da je pot v Ameriko tako važna, da je bila neodložljiva. Minister ne priznava ugovora opozicije, da nekatere pokrajine plačujejo več. druge pa manj. ter postavlja čudovito tezo. da se dohodki ra.
čunajo po bogastvu in po splošnem finančnem stanju posameznih pokrajin. Nato je gosp. Uzunovič govoril o potrebi reforme državne uprave, o reorganizaciji kontrole vseh izdatkov. Budžet je stvaren, v njem je naglašeno sledenje. V tem pogledu je dobra volja v vseh vprašanjih zadostno dokazana! Minister prosi, da se proračun sprejme. Nato je bila seja zaključena.
n
u
v Italiji zopet prepovedano
Trst, 3. februarja, e. Tukajšnja pre-fektura javlja, da je bilo z ministrsko naredbo prepovedano razpačavanje «Jutr2a na ozemlju kraljevine Italije. V svojem poročilu kraljeva prefektura ne navaja razlogov, radi katerih je vlada storila ta ukrep proti »Jutru*.
(To je druga javna prepoved, ki je zadela naš list. «Jutro» seveda ne bo prenehalo biti najodločnejši branitelj pravic naših zasužnjenih bratov in je ponosno, da se na njem koncentrira ves bes italijanskega fašizma. Javna prepoved. ki je bila odrejena, je vsaj odkrito dejanje. Dosedaj so nam namreč naš list kradil po poštah in železnicah ter na ta način vršili zabrano. Da italijanska vlada ne navaja nobenega razloga za svojo prepoved, je umevno. Javno vendar ne more reči, da je »Jutro*, ki ne sovraži ne italijanskega naroda, ne italijanske države, prepovedano radi tega, ker objavlja resnična in točna poročila o razmerah med rodnimi brat! onkraj granic. Op. ur.)
«Hrvat» napoveduje voKtve in PP.
Zagreb, 3. februarja, r. Pod debelim naslovom »Gremo v volitve!* prinaša zagrebški »Hrvat« posebno informacijo z napoved jo velikih izprememb v politični siluiii.l. Vest navaia, da v Beogradu vse govori o skorajšnjem razbitju sedanje vladne koal:cl je RR in da se v notranjem ministrstvu s polno paro vršijo priprave za volitve. Kdo bo dobil volilni mandat, o tem obstojata dve verziji: prva pravi, da bo mandat ro-delien nevtralni skupini, druga Pa, da bosta volilno vlado zopet sestavila Pašič in Pribičevič. Ni jasno, ali hoče »Hrvat« radikalom pomagati strašiti Radiča, vsekakor pa je njegova verziia o obnovitvi PP koalicije ir.teresantna tudi za samostojne <e i>k a-ta. u o tem nič ne vedo.
Viharna seja madžarskega parlamenta
Ponovna debata o ialziiikatorski aieri. — Opozicija zahteva odstop vlade. — Dokazovanje Bethlenove krivde pri ponarejanju. Madžarska že čuti gospodarske posledice.
Budimpešta, 3. februarja, s. Današnja seja parlamenta je biia zelo burna, ker so nekateri govorniki v okvirju debate o proračunskem provizoriju govorili o zadevi ponare-jevanja francoskih frankov.
Posl. Rottenstein (soe. dein.) je izjavil, da je popolnoma nemogoče, da bi to afero rešila vlada ministrskega predsednika Beth lena. Madžarska bo izgubila zadnje ostanke svojega prestiža. Legitšmistični poslanec Štefan Rakowvski je izjavil, da se danes še noče baviti s to afero, vendar pa zahteva gotove garancije za to, da se da vsaj plen umu skupščine možnost izvedeti vse po drobnosti te zadeve, če so že poizvedovanja preiskovalnega odbora tajna. Izhod iz tega položaja ie Ie mogoč, ako bodo vsi ustavni faktorji delovali skupno in ako se ne bo trpela šc kaka postranska vlada. (Odobravanje na levici).
Prihodnji govornik član Kossuthove stran ke Vincenc Nagy "ie izjavil, da more dokazat!, da je ponarejevanje zakrivila mala družba z namenom, da bi nadvojvoda Albreht zasede! prestol. Vodja te družbe je bil Windischgratz. Eden izmed dokazov bi bil govor generalnega direktorja poštne hranilnice Barossa, ki ga je ime! pred nekoliko dnevi in fci se dosedaj ni demantiral. V tem govoru je Baross izjavil, da se pripravlja zelo važna akcija, ki bo, ako se bo posrečila prinesla veliko odobravanje. A'o se bo pa ponesrečila, bo on moralični mrtvec. (Hrup). Na podlagi obtožnice se je tigi> tovšlo, da ic ministrski predsednik stori, gotove pregreške. (Velik hrup in ugovori na desnici). Poslanec Dabasl-Halasz (viad.
stranka) kliče: To pravite vi, ki niste dopu stili, da bi se poizvedovalo za morilci Tisze (Velik hrup po vsej zbornici).
Poslanec Nagy: Po obtožnici je Kozma sporočil ministrskemu predsedniku, da so v nacijonalnem udruženju skriti ponarejeni bankovci, ki se lahko spravijo v promet. Zakaj ni ministrski predsednik da! šefu detektivov nalog, da se ti falzifikati takoj za plenijo. (Velik hrup). Ministrski predsednik jo že takrat vede!, da je Dabasi-Halas/. zapleten v vso zadevo. (Velikanski hrup in klici na desnici: To ni res, to ie laž). Posla nec Berki (vladna stranka) kliče: To je mnenje dr. Beneša. (Velikanski hrup.) Poslanec Nagy: Naj me peljejo pred preiskovalni odbor, imam dokaze. Poslanec Berki: To vse nič ne pomaga. (Dolgotrajen hrup).
Poslanec Nagy: Sedaj je razumljivo, zakaj Baross ni bil aretiran. On bi mogel eno stavno reči, da ie on sam obvesti! ministrskega predsednika o tej zadevi. Ako povsem tem ostane vlada na svojem mesto, bo to deželi škodovalo. (Odobravanje na levi, velik hrup na desni.) Poslanec Nagy: Vprašajte tovarnarje in podjetnike, kaka pis ma dobivajo iz inozemstva in kako se stor-nirajo že periektni trgovski sklepi. (Velik hrup.) Poslanec Mandi (vladna stranka): Ravno radi tega Se tukai ne sme tako govoriti (velikanski hrup). Poslanec Szamyas (vladna stranka): Vi prekašate še Čehe (dolgotrajni hrup.) Poslanec Nagy konča z besedami, da se igra nevarna igra z interesi države, ako ostane vlada še vedno na svo.em mestu. (Veliko odobravanje na levici. hrup na desnici).
Pred vstopom Nemčije v Zvezo narodov
Prošnja za sprejem se predloži najbrže že prihodnji teden. Parlament sprejel zakon o spremembi vojaškega zakonika.
Berlin, 3. februarja, sk. V zunanjem odboru je zunani; minister dr. Stresemann v obširnem govora obrazloži! svoje stališče v vprašanju vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Ko je še več članov odbora govorilo o tem predmetu, se je z 18 glasovi proti S glasovom sprejel predlog, ki veli, da zunanji odbor nima nobenih pomislekov, da državna vlada uporabi zakon od 28. novem, br?. 1925 glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov ne da bi upoštevala predlogov, ki odklanjajo ■vstop Nemčije, ali ki zahtevajo gotosve pogoje.
V zadevi vstopa Nemčije v Zvezo narodov se izve, da se bodo prihodnjo soboto sestaii ministrski predsedniki vseh nemških držav v Berlinu. Nato bo državni kabinet pod predsedstvom državnega predsednika sklenil, da se predloži prošnja za
sprejem.
V začetku današnje seje državnega zbora je ime! predsednik Loebe govor, k; so ga poslanci poslušali stoje, v katerem je čestital prebivalstvu v takozvani prvi coni k osvo&oditvi od tuje zasedbe ter se jim zahvalil za zvestobo, fci so jo pokazali domovini tudi v najhujših trenutkih. Nato je drž. zbor preše! na dnevni red. Razpravljal Je o zakonskem načrtu glede poenostavljenja vojaškega kazenskega prava. Po tem načrtu se povišajo kazni za Tazžalitve v vojski. V drugem členu se bodo dvoboji med člani vojske kaznovali z ječo pol leta do treh let.
Berlin, 3. februarja, k. Državni zbor je s 167 proti 137 glasovom sprejel zakonski načrt o poenostavljenju vojaškega kazenskega zakona.
zacija vzgofe v
Kalin
Zakonski načrt za ustanovitev mladinskih fašistovddh organizacij. — Borba s fašistovskimi disidenti.
Rim, 3. februarja e. V petek bo zbornica zopet pričela s svojim delom. Proučila bo med drugim tudi zakonski načrt, s katerim se ustanovi državna ustanova »Ballila, to
so mladinske fašistovske organizacije. Načrt je sestavi! notranji min. Federzoni po navodilih Mussolinija. Ta institucija bo nadaljevala delo, ki ga vršijo v Italiji zavodi za zapuščeno deco in bo vojaško vzgojevala vse dečke od 8. do IS. leta. »Ballila« bo uživala državno podporo. Razven tega bodo tej instituciji priznane posebne pravice, tako n. pr. uporabljanje telovadnih in spori nih igrišč. Delovanje bodo vodili posebni inštruktorji, ki jih bodo podpirali vojaški kurati. Kakor piše »Gioraale d' Italia«, je
namen tega načrta ovekovečiti ia^izem, ki se mora pojmovati ne toliko kot političen pojem, temveč kot duševna sila.
Državni podtainik za promet Sergio Pa-nitiizio je objavi! v listu »Gazzetta di Pu-glia« članek, v katerem zahteva stroge kazenske ukrepe proti notranjim sovražnikom fašistovske stranke. Panunzio pravi, da se morajo vsi fašistovski disidenti pobijati ne s političnimi ukrepi, temveč z državnimi kazenskerrri ukrepi, tako dolgo, dokler se ne bo fašistovska revolucionarna ideja popo! nonra uresničila. Fašistovski disidenti niso nič manj nevarni fašizma;, kot politični izseljenci v Franciji, Nemčiji in inozemstvu sploh.
-2S3-
Na mrtvi točki v
Wasirnigtomi
Beograd, 3. februarja, p. Nocojšnja «Ava» la» javlja iz NVashingtona: V finančnem mi« nistrstvu se vrše vsak daD konference med V/indstonom ter Stojadinovičem in Gjuri. čem, da se najde rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Misli se, da bodo tc konference predhodnega značaja za nadaljnji razvoj stvari. Ameriška komisija jc odločila, da po čaka rezultata teh pogajanj, smatrajoč, da je zadostno obveščena o finančnem položaju kraljevine. Foleg obširnega memoranda je naša delegacija predložila tudi večje število raznih prilog, med njimi tiskan referat o po liričnem sistemu kraljevine.
Bolgarski demanti
Beograd, 3. februarja, p. Beograjski listi so prinesli poročila, da je bila v Sofiji kon» fercnca madekonstvujuščih pod predsed« stvom Protogerova, kateri so prisostvovali nekateri člani Ljapčeve vlade, ter da so na njej baje sklenili ubiti Kosto Todorova in oi.e emigrante, ki so se vrnili v Bolgarsko, ako bi bili vladi količkaj sumljivi Bolgar, ska novinarska agencija službeno poroča, da so tcndcncioznc in neosnovanc vesti o ubojih in preganjanjih poslanccv zemljo* radniške stranke in emigrantov, ki sc vra« čajo v Bolgarsko, in da sc te vesti širijo iz Beograda samo za to. da bi odvrnile emi* firante od vrnitve v domovino.
Revokcijonarm pokret na Portugalskem
Lizbona, 3. februarja, s. Radikalni clc« menti so včeraj poskusili izvesti revolucijo. Napadli so vojašnico v Campolide v okraju Lizbona. Vendar pa sc je ta poskus pone» srečil. Več častnikov in civilistov jc bilo aretiranih.
Lizbona, 3. februarja, k. Vse kopne in pomorske čete so zveste na strani vlade. Republikanci so ob osmih zjutraj brezpo« gojno kapitulirali. V deželi vlada popoln mir.
Davidovičevci demontirajo posl. Angjelinovsča
Beograd, 3. februarja, p. Davidovičev poslanski klub je na današnji svoji seji izda! komunike, v katerem demantira izjave posl. Angjelinoviča, da so pripravljeni davidovi. čevci vstopiti tekom tega meseca v vlado.
Radič v procesiji
Dubrovnik, 3. februarja, n. Povodom pro«
slave Sv. Vlaha jc vse mesto okrašeno z zastavami. Zvečer jc bi! slavnosten ples, na katerega jc prišel tudi Radič. Radič je pri. sostvova! danes slovesni procesiji, v kate. ri je hilo net škofov in papeški nuncij Pel« legrinetti. Pri tem jc Radič nosil debelo sve« ču.
Zagovornikom narodno-prosvetnega defeiizsna
v razmišifevasije
Kratek odgovor na njihove nepremišljene članke v «U. T.»
»Učiteljski Tovariš« mesto da je do odločitve nevtralen, odpira svoje pre-dale izključno zagovornikom haraikirija UJU, članke vseii drugih učiteljev pa odklanja. Kar štiri članke pošilja v svet int udi proti »Jutru«, dasi se je naš list drža! zelo rezervirano. Ako se je g. Jelenca pozivalo k ostavki, ker je član načelstva SDS, in ako se hoče brisati Lz programa UJU državno, nacijonalno in svobodomiselno šolsko in prosvetno stališče, je to javna zadeva prvega reda, ki je mi nismo v zasluženi meri ožigosali samo zategadel, ker jmo vedeli, da bo to oskrbelo svobodomiselno uči-telistvo samo. Tudi današnji članki »Učiteljskega Tovariša«, ki močno gre-še zoper potrebno nevtralnost, nas še ne izzovejo do kraja.
Članki se precej umikajo od znane deklaracije ir. so polni notranjih nasprotij. G. A. Hren se huduje, da imajo na imenovanje učiteljev »vaški mogotci več vpliva, kakor UJU«, dočim zavzema g. Dimnik stališče, naj UJU v osebnih zadevah varuje le pravne »etične in moralne temeljes, to je n. pr. da mora vsak učitelj dalj časa na deželo. predno se ga sme predlagati za večje mesto. Isti gospod umikajoč se zatrjuje, da gre le za to, ali bo UJU strankarska ali nestrankarska organizacija. UJU pa je že zdavnaj nestrankarska organizacija, dokaz, da ji pripadajo po vsej Jugoslaviji pristaši raznih strank, razen seveda klerikalcev in plemenskih fanatikov na Hrvatskem, ki jih v oči bode idejno stališče UJU. O. Dimnik pravi, da bo zakon o osnovnem šolstvu v enem letu snreiet, potem pa ne bo več bojev zanj. Zakaj torej ni počakal vsaj to leto? Ali ie res boj med nazadniaštvom in svobodno idejo tak, da učitelju, ki ie njegov glavni objekt, ni vredno vnemati se na svojo stran? Kakšna »visoka prosvetna ustanova« bo to, ki se bo glasom Dimnikove stiliza-cije smela v vseh nacijonalno-fHitičnih in kulhirno-poHfčnih vprašanjih izjaviti le, če je za to dobila dovoljenje
»Slomškove zveze«, ki bo obstojala še naprej? Zdi se nam, da to ne bo nič kaj visoka, ampak zelo ponižna organizacija, ki bo v kleti umrla od same nev-i tralnosti.
j Klerikalci so zato. da cerkev in zanjo katehet nadzira ves šolski pouk. da ka-tehet ni podrejen kot član učiteljskega zbora nikomur razen župniku in škofu, oni so za to, da mora učitelj ob 6. in 10. uri ziutraj ob nedeljah biti pri maši . in drugih verskih vajah, ter da pomaga i tudi kot organist. on; so proti stanova-' nju učitelja v šoli. proti dotaciji s kurjavo. oni so za to. da kraini šolski svet Tidzira šolsko delo učitelia v vseh ozi-rih. zlasti tudi glede zamud. V vseh šolskih zastooih pa nai bo urejeno zastopstvo tako. da ima SLS vedno večino s pomočjo zastoorvkov cerkve. Učitelj-stvo imenuj po njihovi želii tako urejena korporaciia kier imaio klerikalci stalno večino. Učiteljišča bodo po samostanih.
Sadovi takega režima na Kranjskem so znani in zdi se. da ie nekaterim dolgčas Po n:em. Zato se proti klofuti, da je kot zastopnik slovenskih učiteljev v «Prosvetni savet» postavljen g. Štrukelj. ni oglasil do danes r.; »Učiteljski Tovariš* ni gg A. Hren. Dimnik. Men-cin. in niti g Skuti, ki sc je povzpel v obrambo deklaracije celo do sledečih krilatic: »Pomislite, da ste na,d' polsto-letia vlekli v potu svojega obraza bičani. zaničevani in opluivani kot stan za druge.« «ln ko ste storili svoie delo. so vas zavrgli, kakor se zavrže ožeta limona.*
Nedavnj radikalski prvak Franc Skulj je pozabil, da ie v času strahovitega boja SLS proti učrteljstvu bila samo naša stranka njemu zvesta r>omočn:ca. pozabil ie. da ga ie po narodnem osvo-bojenjti SDS dvignila, osvobodila in ne izvzemši gosp. Skulia postavila na današnje stališče. In temu delu bo SDS s šolskim zakonom nostavila krono in to tudi. če se gg. Skulj in tovariši smatrajo za ožete limone.
Nova koalicija v ceFskem občinskem sveto
V	straha pred porazom je cjačena opozicija pred svojim lastnim predlogom zbežala iz dvorane« - Nesrečen nastop proti zaslužnemu županu dr. Hrašovcu.
Celje, 3. februarja.
Od opozicijonalnih listov zlasti pa od celjskega poročevalca »Slovenca* že tolikokrat oglodano plenarno sejo celjskega občinskega sveta je otvoril župan dr. Hrašovec danes kmalu po 17. uri. Galerija, ki je bila natrpano polna, je prišla popolnoma na svoj račun. Najnovejša koalicija ojačanih celjskih radikalov. NSS in SLS je pokazala danes vso svoio neresnost. Vodja opozicije, radikal dr. Gorlčan, je smatral za potrebno ugotoviti, da ima njegov klub sedai sedem članov, s čimer je menda hotel opravičiti najhujšo fedonijo, ki jo je zagrešil proti Narodnemu bloku in s tem pokazal program in dogovor, ki sta ga sklenila z demokratskim klubom pred občinskimi volitvami NRS in NSS,
Zupan dr. Hrašovec je uvodoma stvarno pojasnil, zakaj ni sklical plenarne občinske seje na 28. januar, kot je dne 22. januarja to zahtevalo pismeno šest članov NRS in šest članov NSS. Odgovoril je vlagatelju dr. Goričanu že takrat, da morajo posamezni odseki pripraviti prej materijal, ker je stavil r.a dnevni red seje poročila odsekov, da pa namerava sklicati sejo na 3. februarja. Ker dr. Goričan na to pismeno rešitev ni odgovoril, je smatral, da se strinja s to rešitvijo. Nato se je pritožil dr. Goričan v imenu NSS in NRS klubov na velikega župana, ki je pritožbi ugodil v toliko, da je naročil županu, naj skliče zahtevano plenarno sejo v najkrajšem roku. Veliki župan namreč najbrž ni vedel, da je dr. Hrašovec to itak že storil. Zupan pojasnjuje, da so se dosedaj vršile občinske seje po potrebi včasih na mesec, često oa tudi po šestih tednih. Tem manj je smatral to zahtevano sejo kot nujno, ker ni predloži! predlagatelj prav nobenih stvarnih pismenih predlogov, kakor to zahteva paragraf 21 občinskega poslovnega reda.
Po tem stvarnem pojasnilu je prešel župan na drugo točko dnevnega reda. to je k poročilu o reformi občinske uprave in občinskega gospodarstva. K besedi se je oglasil v imenu opozicije dr. Goričan. Govorila pa sta tudi še dr. Ogrizek za SLS in Koren za socijaine demokrate. Dr. Goričan je pogreval to, kar je župan že uvodoma stvarno pojasnil. Glede občinske gospodarske in mestne uprave pa ni mogel navajati prav nobenih tehtnih razlogov, zakaj je pravzaprav zahteval sklicanje te občinske seje. Sicer pa je moral sam ori sebi priznati, da je dosedaj sam sodeloval pri vseh sejah in če se je pripetilo kaj nepravilnega, da je on -avno toliko kriv na tem. kot vsi ostali, ki so sedai v večini. Razumljivo je, da se je tudi dr. Ogrizek pridružil tej najnovejši opoziciji, ki je stala pred občinskimi volitvami proti njemu v najhujšem boju. Sociialist Koren je v imenu svojega kluba izjavi! že iz nekake stvarne opozicije. da bo glasoval za nezaupnico, katero je dr. Goričan predlagal županu.
V	imenu obeh Nemcev, ki zastopata gospodarski klub, je izjavi! občinski svetnik Rebevšek, da so njega in njegovega tovariša dosedaj vedno smatrali kot občinska odbornika drugega reda in ni-
pred svojim lastnim predlogom glede	velikega župana. Javnost pa naj pre-
nezaupnice županu in napravila tako	sodi. kje je resnost in kje je delo, kje
sejo nesklepčno, torej baš ono sejo. ki	pa samo igračkanje s tako važnimi go-
so jo predlagali za tako nujno in radi	spodarskimi vprašanji, kot jih mora re-
katere se je pritožil dr. Goričan celo na	' Sevati avtonomno mesto.
Otvoritev angleškega parlamenta
Prestolni govor za sporazum s Turčijo. — Za mednarodno ureditev delavnika. — Kraij proti strankarskemu boju. — Debata v zbornici o prestoinem govoru.
slanec Hurst. Za njim je nastopil kot prvi govornik iz vrst opoziciie C v zastopstvu Macdonalda. ki se mudi v
b. London. 2. februarja.
Danes je otvoril kralj zasedanje parlamenta s prestolnim govorom. V uvodu se naglasa, da je podvzela vlada vse korake v svrho prijateljskega sporazuma s Turčijo. Britanski poslanik se je poda! iz Carigrada v Angoro. aa razpravlja in uredi na prijateljski način vprašanje iraških mej. Kabinet bo v kratkem predložil zbornici pogodbo z Irakom. Prihodnji odstavek se peča s predpripravami za razorožitveno konferenco in izraža prepričanje, da se morejo sedaj po sklepu locarnskega pakta podvzeti bistveni koraki v smeri splošne razorožitve.
Kralj je izrazil nadalje svoie zadovoljstvo nad sklepom sporazuma z Italijo glede vprašanja dolgov in je izjavil, da ho angleška vlada povabila belgijsko, francosko, nemško in laško vlado na konferenco za mednarodno ureditev deiovnega časa.
Kralj je govori! nadalje o rastočih potrebah narodnega gospodarstva in se je ustavi! zlasti pri vprašanju premogovne krize. Konec adrese se peča s premogovno anketo in poziva vse Stranke k potnirljivosti in slogi s prošnjo, da opuste, kar bi moglo škodovati, [»življenju trgovine in zavleči povratek k blagostanju, na katerega britanski narod že tako dolgo čaka.
Popoldne se je začela v obeh zbornicah velika politična debata o pre-stolnem govoru. V poslanski zbornici je prišlo do ironičnih medklicev, ko je dosedanji libcralec sir Alfred Mond, ki je nedavno izstopil iz stranke, šel na konservativno stran in sedel v tretjo klop za ministri. Odgovor na kralievo adreso je predlagal konservativni po-
Indiji. Ciynes je očital vladi, da se ne zaveda, kako nevarno se je zaostril so-cijalni in gospodarski položaj. V zunanji politiki nastopajo ministri presamo stojno in se obračajo na parlament samo za formalno odobritev že izvedenih sklepov. Obžalovati je. da je postala Zveza narodov izključno regi*traciiski urad za angleške pogodbe.
V	imenu liberalcev je izjavil Llovd George. da bi bil Locamo brez koristi, če ga ne bi dopolnila razorožitev. Vprašal ie vlado, če se ie že oriientiraia v premogovnem vprašanju. Vladna podpora za premogovnike vedno narašča. Zdaj plačuje država že 27 odst. vseh mezd v premogovnikih. Lloyd George je prepričan, da se bo morala državna podpora nadaljevati tudi po 1. maju. Slednjič ;e še ostro kritizira! sporazum glede italijanskega dolga, ki je za Anglijo tako neugoden.
V	svojem odgovoru je izjavil predsednik vlade Ba!dwin, da se je razoro-žitvena predkonferenca odgodila na dobo med marcem in majem. Rusija bo povabljena na to konferenco kot enakopravni činkelj. Angleška vlada pojde na to konferenco z resno voljo, da izpolni obveznosti, ki so ji naložene v mirovni pogodbi. Nato polemizira Bald-win 7 Lloydom Georgem, ki ga je napade! radi finančnega sporazuma z Italijo, a se je zadnja leta sam večkrat zavzemal za popolno črtanje dolgov. Črtanje dolgov pa je nemožno radi stališča Amerike in finančnega položaja Anglije.
ma torej prav nobenega vzroka, da bi sodeloval pri tej debati. Pravi, da ostane zvest svojim gospodarskim problemom in da ne bo glasoval za nezaupnico.	^
K besedi se je oglasil na to v imenu SDS občinskega kluba dr. Božič. Ugotovil je, da postopanje župana ni bilo v škodo mestni občini, ker se ne more. reči, da bi bilo sklicanje seje tudi na podlagi predloga sedanje opozicije tako rujno. S predlogom.se niso iznesle nobene nove misli glede občinske uprave in uprave gospodarkih podjetij. Mora se ugotoviti, da ni bi! stavljen niti en konkretni predlog. Sklicanje seje se utemeljuje zgolj z gostilniško kritiko o mestnem gospodarstvu brez vsakih dokazov. Predlagatelji in njihove stranke so imeli vso dobo, odkar so v občinskem svetu, priliko ne samo tu, ampak tudi v odsekih stvarno sodelovati pri ureditvi mestne uprave in mestnega gospodarstvo ter staviti predloge, česar pa kljub temu, da so v odsekih zastopane vse stranke, izvzemši Nemcev, niso storili. Glede mestne uprave obstoja poseben personalno-pravni odsek, za podjetja zopet poseben odsek. Kar se je od posameznih občinskih svetnikov predlagalo občinskemu svetu v obravnavo in glasovanje, se je od naše strani res obravnavalo ter se je vse sprejelo ne samo od naše strani. amDak tudi od vsega občinskega sveta. Ugotoviti je, da so bili vsi ti sklepi večinoma soglasni. Alestni magistrat in župan sta vse te sklepe izvršila. Če se pa kljub temu pojavljajo nedostatki. to ni krivda župana, niti naše stranke, niti občinskega sveta, ampak večinoma krivda okorelosti celokupnega aparata. Govornik je razpravljal o posameznih očitkih glede plinarne. elektrarne, ziaama stanovanjskih hiš in vojaških objektov, ter je posebej ugotovil, da se v tem oziru ni ničesar opustilo. Pojasnila dr. Božiča so napravila na opozicijo naravnost katastrofalen vtis.
V imenu SDS je govoril še občinski svetnik Prekoršek, ki je poudarjal, da je odgovarjal župan prestvarno. česar opozicija ni zaslužila. Občinski svetniki, ki so zagnali z današnjo sejo veliko j senzacijo in ki junaško dviga;o prapor I opozicije, so bili izvoljeni na skupni listi Narodnega bloka, na skupnem progra-"iii gospodarskega in nacijonalnega dela in so torej soodgovorni za vse delo občinskega sveta. Tudi zadnji proračun ■e bil z niihovim pristankom sprejet. Socijalist Koren in klerikalec dr Ogrizek sta izražala svoje veselie nad raz- ! bitjem Narodnega bloka.
Po govoru g Prekorška je bila opo- ! zicua vsa zmedena. Sama pravzaprav ni vedela, kaj hoče. Dr. Goričan je skušal ublažiti svoj prvotni predlog glede nezaupnice g. županu, češ. da ne predlaga nezaupnice dr. Hrašovcu kot osebi, ampak samo da se izreče žimam: kot eksponentu SDS nezadovoljstvo ker ni hoiel sklicati seje na 28. ianuar.
Ko na je župan hotel staviti tozadevni predlog meritorično na glasovanje, je predlagal isti dr. Goričan. naj se seja prekine za par minut. Ker pa je to večina odklonila, ie opozicija zbežala
Francija k madžarska
afera
Interpelacije v francoskem parlamentu.
d. Pariz. 3. februarja.
Na včerajšnji seji poslanske zbornice je bila razprava o interpelaciji poslanca Fon« tainra glede madžarske falzifikato-ske afe« re od goden a začasno do 19. t. m. Ob tej pri« liki je ministrski predsednik Briand izjavil, da je afera zelo kočljiva, ker se je že pri« čela sodna preiskava. Nato je poslanec Fon« tftine pozval zbornico, naj pazno zasleduje to vprašanje in naj prosi vlado, da stori potrebne korake za vzpostavitev resnično demokratične vlade na Madžarskem. Min. predsednik Briand ie pripomnil, da sc fran« cosko pravosodje ne more vmešavati v no» tranjc zadeve Madžarske. Potrebno jc po» čakati na izid sodnega postopanja, ki bo omogočilo objektivno razpravo o af-ri.
Z ozirom na objavo madžarske obtožni« ce piše «Temps», da Francija ni nikdar ni« česar zahtevala, kar bi bilo proti zakonu, toda niena dolžnost je paziti na resnost pre« iskave, ker skušajo številni mogočni vplivi ščititi že znane in še neznane krivce. Naj. manj kar more Francija zahtevati, je to, da madžarsko pravosodje lojalno združi svoja stremljenja s francoskimi, da se po. polnoma razjasni dejansko stanle v mate» rijalnem, moralnem in političnem oziru.
Padec Zinovjeva
Iz sovjetske Rusije prihajajo zadnji čas vesti, ki pričajo jasno, da se vrši pregrupacija sil v boljševiški stranki, sprememba, ki mora prejalislej vplivati tudi na vnanjo politiko sovjetske vlade.
Centralni odbor ruske komunistične stranke je sporočil Zinovjevu, da je treba, da gre za dalje časa na Krim.
Ta vest je velepomembna. Vsem je še v spominu, da je komaj dobro leto tega. kar je centralni kemitet na isti način posla! v politično pregnanstvo v Kavkazijo Trockega. ko je razburil proti sebi večino komunističnih vodilnih funkcijonarjev s svojo kritiko sovjetske politike in ostal s svojimi nazori v stranki v manjšini. Kakor takrat, je tudi Zinovjev sedaj izjavil, da se pokorava odločitvi stranke, toda da bi raie odšel v Francijo na rivijero, ako dobi za to dovoljenje francoske \lade.
Ta sklep je zapečatil padec Zinovjeva. Dogodek je izredne važnosti, ako se pomisli na odlično vlogo, ki jo je igra! Zinovjev v politiki komunistične stranke. Ko je Trocki izginil predlanskim s pozornice sovjetskega vodstva, je bil triumvirat Zinovjev-Kamenjev-Stalin oni faktor, ki je triumfiral nad svojim nasprotnikom. Danes odhaja v kot Zinovjev, Kamenjev je ostal brezpomemben, ker se je bil pridruži! Zinovjevu in bil poražen z njim vred. Stalin, ta pa je ostal v svoji poziciji, ali spremenil je svoje naziranje; lahko se pač trdi to. zakaj on je danes predstavnik desne smeri v sovjetski politiki, dočim sta ostala Kamenjev in Zinovjev na levici in z njo vred propadla. Logično sledi iz navedenega, da sta se s tem zbližala Stalin in — Trocki. In res, Trocki. ki se ie po svojem povratku iz kavkaškega eksila držal ves čas nekako v rezervi, ogibajoč se političnih nastopov, je zadnji čas zopet stopil v prve vrste. Sedaj zelo pogostem govori na zborovanjih, govori o notranji in vnanji politiki. V moskovski «Pravdi» se čitajo domala vsak dan članki s podpisom Trockega. Sedai se čuie. da za-
Politične beležk

vzame Trocki v kratkem zopet vidno mesto v upravi tretje internacijonale.
S tem smo se dotaknili za nas najvažnejše točke politične pregrupacije v Rusiji. Zinovjev odhaja hkrati tudi s predsedstva tretje internacijonale; o tem očividno še ni bilo nikakih sklepov, ali to spremembo moramo vsekakor vzeti tudi v račun. Namesto njega zavlada v tej mednarodni instituciji nedvomno vpliv Stalina in Trockega. Na 14. kongresu ruske komunistične stranke je Zinovjev rekel, da je nemogoč so-cijalizem v Rusiji, če ne prodre svetovna socijalna revolucija, dočim je Stalin s svojo večino zastopal stališče, da je komunizem v Rusiji mogoč tudi brez revolucije v ostali Evropi. Ali z drugimi besedami, Stalin bi se eventualno odrekel propagandi svetovne revolucije. Zinovjev pa nikakor ne. Sedanja večina bi Lila pripravljena v večji meri paktirati z ostalo Evropo, da s tem do-.bi od nje finančno pomoč, Zinovjev pa bi trdovratno vodil prevratno, brezkompromisno politiko.
Padec Zinovjeva in zmaga Stalina ter povratek Trockega pomeni morda novo smer tudi v ruski vnanji politiki, kar bi bilo velikega pomena baš sedaj, ko gre za priznanje sovjetske vlade s češkoslovaške in morda tudi z naše i strani. Če ne takoj, polagoma se nora- i jo pokazati posledice notranje pregrupacije. saj politika Zinovjeva ni odgovarjala naziranju novih mož v sovjetskem vodstvu.
Amerika m svetovno razsodišče
Senator Borah o ameriških pridržkih.
z. Washington, 2. februarja.
V razgovoru z zastopnikom »United Pressa* je Izjavil senator Borah: Jaz sem drugega mnenja kakor predsednik Coolidge in smatram, da je sklep senata za vstop Amerike v svetovno razsodišče le praktične vrednosti. Ta sklep je namreč vezan na celo vrsto pogojev in nikakor ni gotovo, da bodo ti pogoji sprejeti od drugih držav. Dokler se niso izjavile druge države o niih. se naš vstop v svetovno razsodišče ne more smatrati kot gotovo dejstvo.
Tako n. pr. zahtevamo, naj bo oddaja mnenja o vprašanjih, ki interesirajo po našem pojmovanju Ameriko, odvisno od prejšnjega privoljenja Amerike. To se pravi, da zahtevamo, naj se eventualno vsa vprašanja, ki se tičejo Amerike, izločijo iz pristojnosti razsodišča. S tem bi dobili pravico, da v gotovih vprašanjih priznamo pristojnost razsodišča ali pa tudi ne.
Nadaijne ameriške pridržke, n. pr. pravico izstopa ob vsakem času. vzdrževanje. tradicijonelne ameriške politike, da se Amerika ne vmešava v evropske zadeve, ter nedotakljivost Mon-rojeve doktrine bi ostale države komaj mogle sprejeti. Ako pa bi pristale na vse to. kaj n3j še ostane od razsodišča? Kak obseg bi imela njegova jurisdikcija in kakšno delazmožnost bi še imelo?
Grški vojni dolgovi
Atene, 3. februarja, s. Angleški poslanik je izročil grškemu zunanjemu minist" pi, smo, v katerem Anglija poziva grško vlado, naj poravna dolgnve, ki jih je med vojno napravila pri angleških skup:nah. Vojni dol govi Grške znašajo kakih 150 milijonov drahem.
+ «Jutro» ostane, kakor je bilo. Včerajšnji »Slovenec* je objavil članek, v katerem podtiku.ie samostojni demokratski stranki stvari, ki jih nikdar ni zagovarjala in jih tudi nikdar ni zastopala. Zadnji trije shodi g. Pribičeviča v Sloveniji so pokazali, da pridobiva program SDS čim dalje širših tal med slovenskim ljudstvom, zato pa klerikalci smatrajo za potrebno, da z lažmi in klevetami svojih političnih nasprotnikov ub!aže učinek teh shodov, ki je zanie porazen. In tako je objavil včeraj »Slovenec* članek pod naslovom »Hlapci centralizma*, v katerem trdi. da odklanjamo vsako mirno razpravo o proračunskih načrtih sedanjega režima z divjimi in s sovraštvom prožetimi napadi na SLS. SDS je bila edina stranka, ki je v resnici pozitivno delala za izenačenje davčnih bremen v naši državi. Zakonski načrt o izenačenju davkov je bil pod pritiskom SDS v vladi Narodnega bloka gotov in bi bil predložen Narodni skupščini najkasneje že v prošli jeseni. Vsa politika klerikalnega poslanskega kluba pa je bila v tem. da ie ovirala konstruktivno delo sam. demokratov in indirektno podpirala vstop St. Radiča in njegove stranke v vlado. Dr. Korošec je siceT obtičal med dvema stoloma, da pa bi prikril svoje grehe, napada samostojne demokrate v svojem časopisju kot odgovorne za vse to. kar so povzročili klerikalci zla v zvezi z radičevci, Nemci. Madžari, da-vidovičevci. muslimani in reduciranim džemijetom. Zgodovina je odločila v prilog načelom, ki jih zagovarja in dosledno zastopa SDS. »Slovenec* piše, da SDS črpa svoje življenske sile iz centralizma ln če pravi, da bo s padcem centralizma padla tudi SDS, potem je jasno, da se bori ljubljanski škofijski list proti veternim mlinom na donki-šotski način. SDS je zahtevala vedno najširšo samoupravo, ki je s sedanjo ustavo tudi garantirana in ugotovitev gosp. Pribičeviča na shodih v Sloveniji, da so klerikalci prvi krivci, ako ta samouprava še ni uresničena, je vzrok, da pogrevajo v klerikalnih listih svoje stare fraze. Pa se je včerajšnji »Slovenec* »zaletel* tudi v naš list. Zapisal je med drugim: »Jutro* ostane, kakor je bilo. Tako je, pa nič drugače! »Jutro* je bilo vedno dosledno in trdi isto. kar je trdilo ob svojem rojstvu. Vedno je »Jutro* dokazalo, da nas Slovence tira nesrečna klerikalna poiitika v pogubo in vedno se je kar najodločneje borilo proti tej politiki. »Slovenčeva* konsta-tacija je nam v zadoščenje.
+ Tudi »Zagreber Tagblatt* je že otvoril ogenj proti g. Radiču. «Za gre-ber Tagblatt*, ki je dosedaj pel slavo-speve g. Radiču, je zavohal novo situacijo in postal korajžen. Včeraj objavlja članek, v katerem naglašr, da ie neverjetno, koliko veljata pri nas lahkomiselnost in nesposobnost. Ni treba, da bi se samo govorilo o slabih uradniških plačah in stroških za avtomobile in kon isije. Imeli smo finančne ministre. ki sn nas veljali milijarde. Poleg tega pa si je treba ogledati še našega najbolj zgovornega politika in ministra (= Radiča). Vsako sredo piše v svojem listu (»Domu*) in vsako nedeljo govori na shodih na tak način, da izziva nove volitve. Vsake volitve pa veljajo milijone in milijone dinarjev, kar še dol.;o pozneje občutimo. Ni mogoče verjeti, da bi kmetje, ki so že po naravi varčni, mogli odobravati tako politiko, če bi količkaj vedeli, kako drago morajo plačevati račune svojih političnih voditeljev. Črtanja postavk v sedanjem proračunu so izvršena zelo nestrokovnja-ško. Vladna večina se sploh ne zaveda svoje odgovornosti. Gre za trinajst milijard dinarjev, ki jih morajo plačati kmetje, trgovci, intelektualci itd. To delo bi zahtevalo mnogo ljubezni napram tej stvari in napram ljudstvu, ker ljudstvu ne more biti vseeno, ali plača deset ali trinajst rniiijard dinarjev več na leto. To je znak, da je sedauji režim v svoji celoti slab in potreben reforme. Dokler bo obstojal, bodo vedno dema-goške fraze zmagovale nad trezno resničnostjo . . .
+ Alt je res? »Slovenec« pravi, da se je Pribičevič spomnil v Mariboru tudi klerikalcev in pravi: »Pobral je st;:rc in stokrat ovrženo laž »Srbe na vrbe«, nas ozmerjal za popis te ter nam pripisal stališče, da je cerkev nad državo.« Ali morebiti ni res, da jc »Slovcnec« prinašal med vojno pesmice o Srbih na vrbah in ali ni »Slovenec» še pred pa: tedni prinaša! članke, v katerih je na-glašal, da morajo biti katoličani v vsem pokorni papežu in da je cerkev nad državo? Kaj pa je pisal dr. Holinje: pred par dnevi? »Da so škofje gonili oficirje in invalide v vojsico. to nam je odkril šele Pribičevič,' pravi tudi »Slovenec«. Pa so to odkrili že drugi prej predno je sSlovencc« vede! za Pribičeviča. Kaj ni govori! i. 1911 ij ubij ari ki škof vojakom *-o svetem in Bogu do-padijivem boju proti sovražnikom Avstrije?« Če so pozabili gospodje pri »Slovencu*, kaj je takrat govoril škof naj cdpro letnik svojega glasila iz leta 1914, pa bedo videli, da je škof povedal še mnogo več in da je kritika g Pribičeviča v Mariboru bila zelo — prizanesljiva.
Generalni konzul dr. Beneš premeščen
Ljubljana, 3. februarja.
Iz Prage poročajo, da je poklican v zunanje ministrstvo generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani, dr. Otokar Beneš.
Ta povsem nepričakovana vest bo vzbudila v vsej naši javnosti splošno obžalovanje. Generalni konzul dr. Beneš, ki je prišel kmalu po prevratu v Ljubljano, da organizira in vodi tukajšnji češkoslovaški konzulat, si je kmalu stekel med najširšimi krogi slovenskega ljudstva splošen ugled in spoštovanje ter je bil vedno vzoren repre-zentant ideje bratstva, ki veže jugoslo-venski in češkoslovaški narod.
Češkoslovaški državljani, ki prebivajo med nami. so imeli v njem najzve-stejšega in požrtvovalnega zaščitnika ter zastopnika. V mnogem oziru po njegovi inicijativi se je njihova organizacija spopolnila in okrepila ter danes vrši ne le reprezentativno, temveč tudi važno kulturnopolitično iti socijalno nalogo med češkoslovaškimi državljani.
Neprecenljive pa so dr. Beneševe zasluge za širjenje ;:i podpiranje bratske vzajemnosti med obema narodoma. Ni c bilo naše važnejše narodne prireditve. pri kateri ne bi bil radevolje pomaga! tudi on. ni je bilo pomembnejše akcije na polju češkoslovaškc-jugosloven-ske vzajemnosti, ki bi se bila vršila brez njegovega najaktivnejšega, največ krat inichativnega sodelovanja. Razmah Češkoslovaško - jugoslovenske lige v Sloveniji je v veliki meri njegovo delo. Tudi za učvrščenje gospodarskih stikov med obema narodoma je generalni konzul, dostikrat v težavnih razmerah, storil jako veliko.
Osebno vseskozi ljubezniv in demokratičen, je dr. Beneš navezal kar najožje družabne stike s slovenskimi narodnimi krogi ne samo v Ljubljani, ter je baš tudi s svojo osebnostjo Kot vnet Slovan in iskren prijatelj našega naroda v najznatne.iši meri vrzdrževal ino intimnost bratskih odnošajev, ki je tako lep izraz velikega našega zavezniškega gesla: Zvestoba za zvestobo.
Dr. Beneš je igral v predprevrami dobi v svoji domovini velezaslužno ulo-go in češkoslovaška republika mu je podelila, ko je prevzel vodstvo njenega ljubljanskega konzulata naslov in rang generalnega konzula. Sedaj ga čaka v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu važno mesto, na katerem bo gotovo n-ogel uspešno služiti svoji domovini !• : izvrsten poznavalec naših prilik, ter nadaljevati svoje zaslužno politično-diplomatsko delo. Slovenci. Jugoslove-ni pa dobimo v Pragi zvestega in požrtvovalnega prijatelja ki nas ne pozabi. kakor mi nikdar ne pozabimo njega.
Generalni konzul dr. Beneš zapušča Ljubljano, kakor smo izvedeli, pričet-korn prihodnjega meseca. Za novega šefa češkoslovaškega konzulata je, kakor poročajo iz Prage, imenovan sedanji sekcijski svetnik v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu dr. Resi.
Veliki župan dr Pirkmajer v Murski Soboti
Murska Sobota, 2. februarja.
V pondeljek se je vršila tu slavnostna seja občinskega sosveta, na kateri sta bili izročeni velikemu županu dr. Pirk-inajerju in srezkemu poglavarju Lipov-šku diplomi častnega občanstva v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila za pomožno akcijo ob priliki katastrofalne poplave, ki je zadela Mursko Soboto novembra lanskega leta. Mariborski veki župan dr. Pirkmajer je prispel že dopoldne v Soboto, ki je bila vsa v zastavah.
Slavnostno sejo je otvoril gerent Ben-ko, ki se je v svojih pozdravnih besedah spominjal nesrečnih dni 12. in 13. novembra, ki ostaneta v soboški kroniki zapisana s črnimi črkami. Ko so pri-hrumeli strašni valovi in grozili, da uničijo vso občino, je veliki župan dr. Pirkmajer kljub veliki nevarnosti prvi pri-liitel na kraj nesreče in r^-Mil naj-lednejšim prvo pomoč, zavedajoč se, •:!u dvakrat da, kdor hitro da. Tudi >ozneje je storil vse, da se čimprej :ucelijo rane, ki jih je povzročila po-vodenj Murski Soboti. Gerent Benko ie spominjal obenem tudi zaslug srez-
Kneginja Olga, soproga kneza ravla, s prvorojencem Aleksandrom.
kega poglavarja Lipovška, ki je v onih dneh z največjo požrtvovalnostjo noč in dan na nogah in je tudi pozneje vsestransko podpira! težko pri^^eto občino. Po nagovoru je med ploskanjem navzočih izročil g. ^rent novima častnima članoma diplomi.
Veliki župan dr. Pirkmayer se je iskreno zahvalil za visoko čast in izvajal, da je storil samo svojo dolžnost, kajti dolžnost državne uprave je. da priskoči na pomoč, kjer je potrebno. Doižnost državne uprave pa je tudi, da skuša dvigniti prosvetni, kulturni in gospodarski položaj prebivalstva. To mora biti načelo vsake vlade, vsakega velikega župana in slehernega srez-kega poglavarja in to načelo mora slej-koprej zmagati. Posebno važnost posveča veliki župan obmejnim krajem in se trudi doseči, da bosta vladala tamkaj zadovoljnost in blaginja. Za+~ mu je Murska Sobota, pa tudi vse Prekmurje posebno pri srcu. Vsega pa seveda državna uprava ne more storiti. Tu je naloga občinske uprave, da ji priskoči na pomoč in jo podpira ravno dandanes, ko se vsepovsod šopiri brezobziren materijalizem. Občina naj zato zbira vse delavoljne moči. ki hočejo nesebično delati za narodni, kulturni in gospodarski napredek svojih občanov in s tem vse države. Iskreno žeji. da bo soboški sosvet v pravem pojmovanju svoje naloge deial za vsestranski pro-cvit tega kraja, ki je pozvan, da postane pravo duševno in gospodarsko središče vsega Prekmurja. Želi, aa bi bila soboška občina vzor in voditeljica vsem ostalim prekmurskim občinam v pravem pojmovanju avtonomnega občinskega dela. Izrazil ie željo, da bi dosege! sosvet kar najlepše uspehe za Mursko Soboto, tako, da bo ^ volitvah, ki bodo bržkone v doglednem času, kot vedno izvoljen občinski odbor z uspehom nadaljeval pričeto delo. Končno je veliki župan nazdravil ge-rentu, sosvetu in vsem Sobočanom.
Govor velikega župana dr. Pirkma-jerja je napravil na vse prisotne najgloblji vtis in gotovo ne bo ostal brez sadu. Po seji ie veliki župan sprejemal čestitke uradov, društev in drugih kor-poracij.
OBOiOlOBOSOaOBOBOBC
§. februarja 1926 „1
■u
pod osebnim pokroviteljstvom Nj. Vel. kra« lja Aleksandra, Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov in častnega dam«
skega komiteja. OBanOSOlJOSOiSOSOaOaC
.rjavem večeru
Maribor, 3. januarja.
<tKejžarjev večer?, ki ga je priredila vče« raj Slovanska Čitalnica ob priliki svojega 65. občnega zbora, jc bil sijajna manifesta« cija nacijonalnih delavcev v obmejnem Mas riboru. Obe restavracijski dvorani Narod« nega doma sta bili natrpano polni najod* ličnejših reprezentantov in narodnih delava cev, zlas-.i iz žeiezničarskih krogov, bivših Kejžarjevih stanovskih in društvenih tova« rišev v Maribora. Posebno številno so bili zastopani ttkozvani predvojni mariborski narodni bojevniki, ki so obujali spomine na težke dneve, ko inteligent v Mariboru na ulici •..'.• ro ni smel slovenski govoriti.
Ko je vstopil Ivan Kejžar, ki je bil ravno v onih časih izredno neustrašen in agilen propagator narodne misli med priprostim ljudstvom in železničarji, jc zaigrala So« kolska godba, občinstvo pa ga je frenetič« no pozdravljajo. Dolgo vrsto govornikov je otvoril predsednik Slov. Čitalnice, dr. Reis« man. ki jc predvsem naslikal temne dneve predvojnega mariborskega slovenstva, ko na kolodvoru niso dali voznega listka na slo« vensko besedo, katere niti portirji niso ho« teli razumeti, Kejžar pa je ravno tam kot žel. uradnik organiziral in budil naše že« lezničarje. Sad tega dela je bil velik. Naj« močnejša je bila njegova žel. podružnica C. M. družbe, moral pa je zato tudi pred voj« no sodišče. Kot viden spomin nato je g. podnačelnik Plantan predložil ohranjeno listino: «:Zeugenvt>rladung gegen Johann Kejžar wegen Hochverrat». — Po poročilu •o delovanju Slov. Čitalnice in Ljudske knjiž niče v preteklem letu, je predsednik dr. Reisman izročil slavljencu krasno diplomo, častnega članstva, zavito v narodno in dr« žavno trikoloro. godba pa ie zaigrala na« rodno himno.
Zatem se je dvignilo nič manjc kot 15 govornikov, ki so ob slikanju Kejžarjevega delovanja na nacijonalnem in kulturnem polju razvili celo zgodovino predvojnega življenja Slovencev v Mariboru in ob meji. Posebno zanimiv je bil govor starine g. Rebolja. Ganljivo je bilo prisrčno priznanje nesebičemu delu g. Kejžarja iz ust bivšega ministra g. dr. Kukovca. Dr. Snuderl in g. Tomažič sta orisala vpliv Kejžarjevega de« la na takratno mariborsko slov. mladino po tom Dramatičnega društva. Čestitke narod« nih železničarjev je sporočil predsednik po« družnice Udruženja jugoslov. železničarjev g Perme, Primorcev g. Karis, Sokola dr. Roštjančič, Slov trg. društva preds. g. So« štarič, predvojnih narodnih delavcev v Ma« riboru g. Weixl, žel. pevskega društva «Dra ve» g. Gajšek. Češkega kluba g. Bureš in za ZKD. predsednik g. Skala. Izredno prijet« no sta se dojmila navzočih pozdrava g. pro« te Trbojeviča in polkovnika 45. pp. g. Spa«
Kino
vzameta danes krasna HUGUETTE DUFLOS in lepi Japonec SESSUE HAYAKAWA v kriminalni tragediji
j'A£ THE (Jaz sem morilec)
ki vzbuja v Ljubliani veliko zanimanje. Danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri pri navadnih cenah! Prednaznaniio: „ULICA BEDli IN GREHA" Hugo Bettauer.
LJUBLJANSKI DVOR«	Teleton 730
siča, ki sta žeia za svoje iskrene besede ži< vaheu aplavz. Kejžar sam jc v lepem govo« ru, ganjen nad priznanjem tolikih simpatij narodnega Maribora, pozival k nadaljeva« nju še vedno potrebnega nacijona!no«kul« turnega dela v Maribora. K sklepu je fino orisal slavijeuca še ing. arhitekt g. Jeienc s svojo dovtipno ironijo «Kejžarjeve uli« ce» in vsega Maribora, bivšega in seda«
nie2a- , ...
Slavljenca pa so se spomnili tudi številni
drugi prijatelji, brzojavno in pismeno, med drugimi minister n. r. Sv. Pribičevič, posl. Pivko, jugoslov. železničarji iz Zidanega mosta in dr. Med prisotnimi so bili številni zastopniki oblasti, kulturnih, političnih in drugih organizacij.
Po končani proslavi je vsakdo odhajal z globokim notranjim zadoščenjem, da smo dali g. Kejžarju vsaj svojo globoko ljube« zcn. če že osvobojena domovina nima ni« česar druzega, niti primernega kruha za takšno zlato dušo.
Pred sodniki
Važno opozorilo za volitve v Delavsko zbornico
Glavni volilni odbor Neodvisne delavske liste poziva vse zaupnike v Ljub ljani in na deželi, da nemudoma dostavijo vse kuverte v pisarno glavnega volilnega odbora v Narodnem domu ali Unije v Kazino. Ne odlašajte, temveč izvršite to takoj, da se ne bo zadnje dni nagromadilo preveč dela. S tem olajšate delo glavnemu volilnemu odboru in uradni pisarni, ki je že pričela sprejemati glasovnice.
Ako še niste zbrali vseh kuvert, storite to takoi. Ne pošiljajte kuvert po pošti aH na uradni volilni odbor, temveč vse potom zaupnikov v Ljubljano na zgoraj označena naslova. V petek in soboto morajo biti brezpogojno vse kuverte v Ljubljani. Istočasno pošljite našemu glavnemu volilnemu odboru vse pritožbe o goljufijah in sleparijah, ki so se izvršile pri teh volitvah. Te pritožbe naj bodo opremljene tudi z izjavami raznih prič. Ne odlašajte, ker nasprotne liste so že po večini oddale svoje kuverte, isto moramo storiti tudi mi.
Kdor ima še kuverto z glasovnico doma. naj isto nemudoma izroči našemu zaupniku, aii pa naj jo pošlje do sobote 6. t. m. glavnemu volilnemu odboru na tajništvo Narodno - socijalne strokovne zveze. Ljubljana, Narodni dom.
Ljubljanske zaapnike pozivamo, da še tekom današjnega dne zanesljivo dostavijo kuverte v Narodni dom ali v Kazino med uradnimi urami od 8. do
12. ln od 3, do 6. ure.
«
Prvi dan volitev v Delavsko zbornico
V torek dne 2. februarja je bil prvi dan volitev v Delavsko zbornico, in sicer za one. ki so hoteli osebno oddati svoj glas. Glasovnice so se oddajale pri krajevnih volilnih odborih. Udeležba pri teh volitvah ie bila tako minimalna. da se ni izplačalo sprejemat! glasov, dokaz, da .ie bilo n. pr. v Ljubljani oddanih 16 glasov, za katere .te morala čakati komisija od 8. zjutraj do 6. zvečer. Podobno je bilo tudi pri raznih drugih krajevnih volilnih odborih, ki menda niso imeli niti toliko volilcev. Iz tega se vidi. kako nesmiseln je volilni red in kako drag je bil aparat in to čisto po nepotrebnem.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
Če §i@cei d©< fer@
železničarji so imeli pri sodišču razpravo, Ko so se vračali, se je Marička na hodniku spozabila in zabrusila Matildi v obraz, da je slaboumna. Ker pa Matilda ni bila sla« boumna, je Maričko tožila. Pri sodišču se je pričelo živahno prerekanje, katero je mi roljubni sodnik prekinil in ženice opozoril, da sodnija ni nikaka židovska šola ter Ma« ričko obsodil radi žaljenja časti na 50 Din
globe oziroma 24 ur zapora.
*
«1, gospod sodnik, čuvaja za konja si ne morem držati, ker sem ubog delavec,* je razlagal svoje stališče Rudolf Povanej, ko so ga ovadili, da je pustil konja samega na cesti in nesel premog v hišo. Ker si siromak res ne more držati konjskega čuvaja in stoje običajno uboga premogarska kiju« seta sama na cesti, dokler delavci ne odda« jo premoga strankam, je bil Rudolf opro= ščen.
*
Jožetu je umrla boljša polovica. Ker je bil vajen dobre postrežbe, si je poiskal do« brodušno strežnico Uršo. Počasi sta se drug drugega privadila in zaživela zakonsko živ« Ijenje. Pa je vražji vdovec staknil lepo mla* denko in naenkrat zvesto služabnico od-slovil. Ko je odšla, je odnesla s seboj nekaj perila in posteljnine, kar okrajnemu sodišču ni bilo všeč in jo je obsodilo na 4 dni zapora. Ogorčena se je pritožila in povdarjala, da ji nestanovitnež ni dal ni« kake plače, da ga je že smatrala za svojega moža in da je res odnesla nekaj perila in posteljnine ter si s tem sama vzela odškod« nino. Vzklicno sodišče je razočarano Ur« ško potolažilo s tem, da jo jc popolnoma oprostilo, češ, da ni imela nikakega tatin« skega namena.
*
Kočarica Micika Bizjak iz Hudega je pa res huda; to je skusil zlasti orozniški pod« poročnik Dimitrij. Micika ima sina, ki je dezertiral in podporočnik je vodil pri njej preiskavo ter pregledal njena pisma. Ko je prebiral neko pismo, se je zadrla nad njim in ga opsovala s skrajno nedostojnimi be« sedami. Sedaj bo imela 14 dni časa, da si pošteno opere svoj umazani in strupeni je« zik.
•
Naši ljudje so preveč lahkoverni, o tem se je posebno prepričala Marta Rombova iz Drage, ki je prodajala gostilničarjem in za« sebnikom po kamniškem in gornjegrajskem ekraju ekstrat za izdelovanje vina, žganja in ruma. Prvotno je ta brozga obstojala iz črnega vina in rumovega barvila. Prodajala je to čudovito esenco v zapečatenih stekle« nicah po 3.75 Din. Kupči)a se ji je dobro razvila in mnogo ljudi ji je sedlo na lim. Da pa niso odjemalci ekstrakta preje poir« knšali, jih je premotila s trditvijo, da jc ekstrakt tako hud, da otrok takoj umre, če ga le poduha. Plačevali so ji stekleničico tudi po 100 Din. Da je trgovina bolj cvetela je tudi trdila, da sta njena odjemalca tudi dva večja, poštena trgovca in sicer gg. Me« jač in Vode iz Komende.
Stvar je prišla na dan in pred sodišče. Tu* di gg. Mejač in Vode nista bila zadovoljna, da bi jima obdolženka kvarila dobro ime, sai sta znana vinska trgovca. . Pri sodišču je Marta skesano priznala svo je grehe in bila radi hudodelstva goljufije in prestopka zoper varnost časti obsojen? na 4 mesece ječe.
*
Luka in Jurij Podakar iz Kamneka pr. Goricah sta preveč pridna tesača. Ker nista imela drugega lesa za tesati, sta jo pobrisala v Voj vodni boršt in posekala več drevja Aljančiču in Molini. Ker je pa deželno so« dišče to smatralo za tatvino, jc obsodilo Luko na 8 mesecev, a Jurija na 2 meseca ječe radi hudodelstva tatvine.
kupiš najboljšo aluminijasto posodo le pri tvrdka Stanko Florjančič, trg. z žeieznino Ljubljana, Sv. Petra cesta. 56-a
Elegantni filmski roman v 7	S
dejanjih	;
JBorba za moža"	I
---- -	m
——■
predvaja danes kino .Ideal'.	S
V glavnih vlogah sta krasotica Laura	S
la Plante in Kuth Clifford — Film je	S
globoko zasnovana vsebina, usoda dveh	S
sester, in se bo gotovo vsakomur	*
dopadel.	■
Predstave pop. ob 3., pol 5., 6.,	"
pol S. in 9. uri.	•
Prihodnji spored: Veliko francosko delo	"
Lfabezen mabaradže.	i
Gif^MišV* ^epertoarii
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri. titek, 4.: «Druga mladost®. F. •Vek, 5.: Koncert bolgarskega violinskega virtuoza Saše Popova. Izv. (Dram. cene.)
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri. četrtek, 4.: aZvedave žene». A. Petek. 5.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 uri. četrtek, 4.: aStambuIska roža». C. (Kuponi.)
Gostovanje Mitrovičevih. "etek, 5.: «Stambulska roža*. B. Gostova« nje Mitrovičevih. (Kuponi.)
Zagrebška filharmonija je imela pred
kratkim občni zbor. na katerem ie bilo skle njeno, da se delovanje institucije čimprej obnovi. Kakor znano, je beograjska vlada ■sklonila filharmoniji večjo vsoto denaria.
S to podporo ie mogoče preurediti zavod in začeti s koncertnimi produkcijami. Za tolet nega predsednika zavoda ie bil izvoljen g. Arany. znani violinist in član kvarteta iste ga imena, za podpredsednika g. šiievinec. za artističnega ravnatelja pa g. Fabbri. Filharmonija se že vadi in bo izvajala na prvem svojem koncertu Mahierievo »Četrto simfonijo^.
Francoska čelistka v Zagrebu. V sredo. 10. t. m. nastopi v Zagrebu mladostna fran coska virtuozinja na čelo gdčna Julietta Al-vinova, učenka glasbenika Casalsa. Dama ie koncertiraia doslej v največjih evropskih središčih z ogromnim uspehom. V naši državi ie bo spremi tal na klavirju dunajski pianist Mittler.
Alariia Gll vareč-Weinga rt ner f. V Zagrebu k zadnje dni preminula ga Mariia Gli varec-Weing3rtner, bivša pevka zagrebške opere. Pokomica je bila stara 51 let. Rodila se ie v Varaždinu. šolala se le v Zagrebu pod skladateljem Zaicem. Pred tridesetim' leti ie postala članica zagrebškega gledališča, kjer je nastopala z lenim uspehom. BI
la ie nekaj časa angažirana tudi v Ljubljani, kjer se je spominjajo posebno gledališki po-setniki izza let 1902. do 1904. Pevka je žela največje triumfe v Caikovskega »Pikovi dami« in se ie po omožitvi odpovedala gledali škemu poklicu.
Branisiav Nušič zapusti Sarajevo? Sarajevsko gledališče je doslej vlada podpirala s stalno letno subvencijo, ki ie znašala 950 tisoč dinariev na leto. Ko ie prevzel irprav-nlške agende zavoda pred časom pisatelj Branisiav Nušlč. ie upal. da bo vlada v Beogradu uvidevna in morda še kai pridelala tej vsoti. Sedaj pa ie baje sklenjeno, da se letna podpora skrči in da se gledališču odtegne letnih 450 tteoč Din. To pa bi zavod pcpolnoma upropastilo zato namerava z. Nušlč odstopiti.
Dva kulturna dogodka v Saralevu. Pro-šlo soboto zvečer ie recitiral pesnik Ivo Voinovič v Sarajevu drugi del iz svoje »Du brovniške trilogije«. Cital ie dramo »Sutjn« Nastopi! ie na pobudo sarajevske organiza cije »Ženski pokret« Kdor ie kdafkoli slišal Vojnoviča pri recltatorske.il pultu si lah ko predstavlja, kakšen dogodek ie Mlo njegovo predavanje za saraievsko občinstvo. — V nedeljo dopoldne so obbaiali v Sarajevu pisateljsko štiridesetletnico g. Jovana Protiča enega izmed nafmarkantnejših knji-
ževnikov v Bosni. Proslava ie bila v Prosto rih Narodnega gledališča. Govor o jubilanti! ie imel pisatelj Milan Cukovič. Potem je govoril delegat slavljenčevega rojstnega me sta Mostarja. Izvajala se ie še Mokranjče-va VII. Rukovet. nato pa se ie igrala Pro-tičeva humoreska »Snubci«, v kateri sta nastopila olana sarajevske drame gdčna Koretičeva in g. Veliškovič. Po oficijeini pi osla vi ie govori! še pisateli Branisiav Nušlč.
Šatlapinov nastop v Beogradu in Zagre
bu. Saljapinov impresarij ie sklenil z beograjskimi in zagrebškimi koncertnimi agen-turami pogodbo. na podlagi katere nastoni Saljapm v Beogradu in v Zagrebu po enkrat. Končen v Beogradu se bo vršil nai-brže 24 aprila. Kakšen bo program te produkcije še ni znano iti ne ve se niti. v kateri dvorani bo umetnik pel. Beograd ima namreč smolo, da ie brez akustične koncertne dvorane in to dela Beograjčanom natveč skrbi. Po vsei priliki pa bo pel Šaliapin v »Vitaskopu«. ki razpolaga z največjim številom sedežev za občinstvo. Za ta koncert prejme šaliapin 170 tisoč Din. gostovanje v beograjski operi pa odpade, ker ie stavi! umetnik previsoke, nogoie. Uprava gledališča ie želela, da bi Šaliapin pel naslovno vlogo v Musorgskega operi »Boris Godu-
nov«. Ta vloga spada namreč med njegove naisijajnejše kreacije, ž njo si is pridobil tv-vec svetovno slavo.
Pianistka Jelena Paunovičeva. Danes, ane 4. februarja nastopi v Beogradu pianist ka gdčna Jeiena Paunovičeva. sestra !ani preminulega srbskega skladatelia Milenka Paunoviča Dama ie študirala na konserva toriju v Pragi pri porf. Hoffmeistru in ie sedaj nastavnica za klavir v glasbeni šoli dni štva »Stankovič« Umetnica, ki se po uspelih koncertnih prireditvah v Pragi in Budim pešti pripravlja na ameriško turne;o bo svirala v Beogradu skladhe komponistov Chopina in Bacha
Smrt angleškega pisatelja. V Londonu ie te dni umrl 44 letni romanopisec in esejist W. L. George. avtor povesti »Izrael Ka lisch«. *Ca!ibani in drugih romanov. George je Pisal tudi drame, razprav? o narod ni ekonomiji in politiki, kot esejist pa se je naiobširneie bavil z Anatolo.n Franceom, kn teremu ie v Anzlifi nripomnge! do veiike popularnosti.
Milica in Tonček, Izpraznila sta lonček. Srečna sta oba sedaj Saj je bil to „Buddha čaj".
*	Pozor. Ali ste že vrnili naročflno ru-Javo dopisnico za »Domovino«, ki je bila pridejsna »Jutru* v nedeljo? AH ste pri-
dob.ii »Domovini« vsaj enega naročnika na dežeii?
*	imenovanje jugoslovanskega kardinala. Kakor izve »Jutarnji List« iz zanesljivega vira, bo neposredno po sklenitvi kon-kordata med naš clržavo in Vatikanom v tajnem konsistoriju imenovan prvi jugoslo-ven kardinal. Skoraj gotovo ie, da postane kardinal sedanji beograjski nadškj dr. Ro-dič. Vatikanu je na tem, da bo v naši pre-stolici prvega reprezentanta srbsko-pravo-slavne cerkve tudi prvak katoliškega epi-skooata, da more braniti in pospeševati interese katolikov. V Zagrebu bo v kratkem imenovan nadškof-koadjutor. Za koadjutisr-ja bo baje imenovan sedanji beograjski župnik dr. VVagner. Četudi so nekateri cerkveni dostojanstveniki protivni uvedbi gla-golice v službi božji, bo vendar zmagala akcija nacionalističnih krogov
*	Smrt našega konzula v Novi Zelandiji V Sidneyu v Avstraliji, kamer ie odšel trgovskim potom, je umiri nenadoma g. L Skanzi, naš konzul v Oklandu na otoku Nova Zelandija Pokojnik se ie rodil v Sv. Martinu na otoku Braču. Izselil se ie najprej v Ameriko, pred 20. leti pa nato na Novo Zelandijo, kjer se je vedno zelo živahno zanimal za vse jugoslnvenske stvari in rad podpiral rojake v inozemstvu. Pred vojno je izdajal list »Zora«, ki ie bil močno razširjen ne samo na Novi Zelandiji, temveč tudi v Avstraliji. Leta 1919 je Izdal v angleškem jeziku knjigo »Boj lugosiove-itcv za svobodo« in zbral okoli 10.000 funtov šteriingov za srbski in angleški Rdeči križ. Leta 192-3 ie bil imenovan za konzula naše kraljevine v Oklandu. Obenem je bil tudi predsednik češkoslovaške trgovske zbornice v Avstraliji. Konzul Skanzi ie bil star šele 49 let in je umrl za pljučnico, ki si jo je nakopa! na vožnji v Sldney.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi je bil v soboto g. Miloš V a v h n i k, odvetniški konopijent promovlran za doktorja prava.
*	Himen. V ŠtandTcžu pri Gorici sta se poročila Anton Rusjan Iz Rer.č in gdč. Karolina M u č i č iz Štandreža, oba iz trd-nih narodnih družin. Istočasno sta se poročila ez družine Rusjan v Renčah hčeri Jožica in Zofka, prva z Mirkom Pahorjem, druga z Antonm Pregljem, oba Iz Renč. Bilo srečno!
*	Himen. Včeraj se Je poročil v Cerknici g. Slavko J e r a n č e, sodni uradnik, z gospico Ivico Zgončevo iz znane narodne rodbine v Cerknici. Bilo srečno!
*	Razpisana službena mesta. Pri okrajnem sodišču v Ptuju se odda mesto pisarniškega uradnika III. kategorije. Svojeroč-no spisane prošnje naj se do 12. marca vlo. že pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. Pri državni kmetijski šoli na Grmu se cddaista dve službeni mesti in sicer mesto za upravnika ln za vinlčaria, mestna občina Murska Sobota pa razpisuje službo občinskega tajnika. Interesente opozarjamo na razpis v včerajšnji številki »Uradnega lista-«.
' Izpremembe v državni službi. Za zidrav.
nika-pripravnika sta Imenovana dr. Fran Logar pri državni splo-šni bolnici v Ljubljani in dr. Št. Zunkovič-Kožuhar pri splošni bolnici v Celju. — Z odlokom velikega žu-par? mariborske oblasti so na dosedanjih službenih mestih pomaknjeni v višjo plačilno stopnjo naslednji pisarniški zvaničnl-ki: Marija Andrejčič In Justa Omladlč pri velikem županu v Mariboru, Valentina Golob in Lucija Simomšek pri okrajnem glavarstvu v Ce'ju, Stana Jelovšek pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, Anica Wus-ser pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, Ivan Šinkovec v Murski Soboti, Ana Preutz, Olga Sedevčič tn Alojzija Sedlaček v Ptuju vsi v 2. skupino; nadalje policijski agenti Josip Batistuta in Fran Jelen v Celju, Fran Fradel in Fran Orel v Mariboru, Zdravko Mokole v Ptuju, višji stražniki Ivan Peean, Franc Pipan, Alojzij Stokelj in Ivan Udovi-č;č v Celju, Alojzij Cingerle in Ciril Kren v Gornji Radgoni ter Matevž Čeme, Tomaž Fischer, Maks Hlad, Leon Kosmač ln Josip MatkoviČ v Mariboru — vsi v 1. skupino.
*	Vojaške delavnice v Čačku. Ministrstvo vojske in mornarice nameraiva osnovati v Čačku veliko vojaško mizarsko-kovaško delavnico. V to svrho je odbren kredit v znesku osem milijonov dinarjev.
*	Iz uredništva »Novosti«. Bivši glavni urednik zagrebških »Novosti« ta v zadnjem času šef beograjske redakcije omenjenega lista, Krešimir Kovačič, je po lastni želji izstopil iz uredništva ter se poda za dalj časa v inozemstvo.
*	Nov: menični blankett. S 15. februar-'"."m pridejo v promet novi menični blanke-t; po 1.000 Din za svote nad 500.000 do 750.000 Din, ter menični blankett po 1260 : za svote nad 750.000 do milllon dinar-
0 Nov! zlatniki že na potu. V pristanišče
•	i Sr"ak;i prispe v najkrajšem času iz rranc.ie prva pošiljka zlatnikov, ki so bili ' v.-ti! v francoski državni kovnici denar-
7.'.: tniki po 20 denarjev !mal0 naipis sa-v latinici. Na errl strani zlatnika se na--. kraljeva podoba, na drugI pa državni -i številka 20.'
*	"orratek naših beguncev b Bolgarske. " naSl-mi državljani, ki so se Izselili na
•-. -3rjko, sc je pojavilo močno gibanje, h; se zopet vrnili v Jugoslavijo. Pomoč, : ■ dobivajo od bolgarske vlade, je nam-vedno manjša, njihova beda pa vedno
•	■■'!•>. Tndi poizkusi vpadov na naše ozem-
•	- --> se v zadnjem času vsi Izjalovili. VI-
' da Je posta! njihov položaj že rarav-nevzdržen, se Je zato v zadnjem ča-su ,},rn;lf> že več vodilnih članov makedom-■ ■-;■ .ia komiteja na naSe oblastJ s prošnjo, ••"i se jim dovoli povratek v Jugoslavijo ; - 'd pogojem, da se ne bo postopalo nroti njim radi njihovega delovanja v pre-
teklosti. Kakor poročajo beograjski listi, bo naša vlada ugodila nrhovim prošnjam pod pogojem, da ostanejo nekaj časa pod stalnim policijskim nadzorstvom.
*	Novo poslopje Narodne banke. Novo poslopje Narodne banke v Beogradu, ki se nahaja poleg starega, je končano in se bo vršila že te dni preselitev. Vse ziato in novi tlsočdinarski bankovci so ie v novih tresorih. Dne 15. februarja se bo izvršila slovesna blagoslovitev pa!?če in bodo aktu prisostvovali tudi kralj Aleksander, vlada, številni poslanci in zastopniki ra.znih organizacij.
*	Potres v BosnL Po poročilih beograjskega seizmografičnega zavoda je b'l za-pad-no od Sarajeva dne 29. Januarja m-očan potres. Najhujši sunek je tr! ob 3.30 po polneči na ozemlju med Mosta-rjem :n Grudo. Na več hišah so nastale razpoke in je odpade' omet.
*	Avtomatična telefonska centrala v Za grebu. Tehniški uradnik zagrebške p šine direkcije, inženj er Breithut, je v soreinstvu še enega direkcijskega uradnika odpotoval v Berlin, kjer prevzame prvih 5000 novih telefonskih aparatov ter aparaturo za centralo. Naročene aparate pričakujejo v Zagrebu že v najkrajšem času. Ker tudi gradbena dela pri poslopju telefonske centrale naglo napredujejo, ie pričakovati, do bo nova avtomatična centrala že tekom letošnjega poletja začela poslovati.
*	Naš »Rdeči križ« za slovanske begunce Iz Grčije. Naše društvo »Rdečega križa« je beguncem, ki so iz Grčije prispeli v BitolJ, podelilo o-dporo v znesku lo.ooo Din.
*	Ameriški izletniki v Dalmaciji. Tekom mesecev aprila in maja ie prijavljen d hod večiega števila ameriških izletnikov, ki se pripeljejo na treh parobrodih v dalmatinsko pristanišče Amerikanci ogledajo zna. menltiistl naše dalmatinske rivijere in ostanejo dalj časa ob na'šem Jadranu.
*	Petletni otrok zgorel. V Trnovcu pri Varaždinu se Je te dni pripetila grozna nesreča, ki naj bi bila svarilo staršem, da skrbno pazijo na svoje otroke. Kmetica Fr. Mlakar ie šla v nedeljo zvečer v hlev, da nakrmi živino,\y kuhinji pa Je ostal petletni otrok ter igraje odprl vratca ognjišča. Otroku se ie vnela obleka in ko se je mati vrnila v kuhinjo, ga je našla girozno opečenega v nezavesti na tleh. Dve uri pozneje Je otrok v groznih mukah umrL
*	»Mali judek«. 35-letnega trgovskega pomika Rudolfa Vahtarja, pristojnega v Do-brunje, se je prijelo radi njegove zunanjosti in manir ime »mali Judek«. »Mali Judek« Je prišel v nedeljo zvečer po poslih k trgovcu Fr. Kovaču v Škofjo Lokn ter napravil pri njem imenitno kupčijo, katere sadove pa bržkone ne bn dolgo užival. Mali Judek se Je namreč polakomnil šo<pa <00-dtaarskih bankovcev, 5S po številu, katerih se Je v ugodnem trenutku polasti! In ž njimi izginil kar brez slovesa.
*	Pred Izročitvijo defravdanta M"k"ljija. Zdravje Vojka Mikoljija, ki Je izvršil milijonsko goljufijo na škod-o zagrebške poštne hramšlnice in bii aretiran v Hamburgu, se Je sedaj že toliko izboljšalo, da so ga mogli premestiti iz bolnice v Hamburgu v policijske zapore Njegova Izr-čitev našim rfclastim se Izvrši že v najkrajšem času.
*	Granata raztrgala štiri pastirje. V okolici Prištine so našli pastirji!, ki so pasli ovce, v nekem grmu dve topovski granati. Hoteli so dobiti iz njih smodnik In so zato pričeli tojči po njih. Ena Izmed granat Je pri tem eksplodirala ter ubila štiri pastirje n dve ovci. Pastirji so bili dečki od 13 do 15 let
*	Smrt starega Niniroda. V mengišM hiralnici Je umrl pred kratkim 77-1etn| zasebnik g. Rajmund Seu-rtig. V ljubljanskih lovskih krogih Je bil pokojnik svojedobno znana in priljubljena osebnost. Splošno po-marikanje med vojsko Je tudi njemu izčrpalo moči In sile. Z nJim je legel v grob mož starega kova, mož-poštenjak in navdušen lovec do zadnjega hipa. Bodi mu žemljica lahka!
*	Ko\oš, ki nese pol kilograma težka jajca. V okolici Novega Sada Je te dni kokoš neke kmetice znesla skoraj pol kilograma težko Jajce, ki je imeio tri rumenjake. Kmetica se je Jajca seveda nenavadno razveselila im to teim bolj, ker je upala, da bo kakoš nesla odslej le taka orjaška jajca, kar pa se ni zgodilo. Naslednja jajca so bala zopet navadne velikosti.
*	V ječi umrl na pegavcu. Kakor smo že poročali, se je v sodnih zaporih v Osijeku nedavno pojavi! pegavi legar, vsled česar Jo zdravstvena oblast odredila štirinajstdnevno karanteno. Predvčerajšnjim je v zaporih umrl kaznjenec S. Boijlč za pegarlm legarjem, ki ga je nalezel v ječi. Ptkojnik Je bil zaradi umoTa obsojen na dve leti ječe. Odsedel Je devet mesecev.
*	Skrivnosten dogodek v Skoplju. Snoči so našli bogatega Hemzet Omerbega, starega komaj 24 let, sredi ceste mrtvega. Omer-beg se je šele pred kratkim vrnil Iz Turčije, kjer ie obiskal nekaj svojih prijateljev. Njegovo truplo »o našlii v legi, kakor da bi sipal. Pod glavo Je ime! svojo zimsko suknjo. Dogodek Je vzbudil v mestu ogromno -senzacija S pomočjo dreslranega psa so aretirali dva mladeniča — natakarja tn kočij atža _ ki sta Izjavila, da se Je Omerbeg ustrelil rad! neke plesalke, nakar sta njegovo truplo odpeljala na mesto, kjer so ga naSli. Seveda pa stvar s tem še »1
bla razjasnjena in so obdržali oba v zaporu. Zanimivo je namreč, da so se vršili zadnja dva meseca ponovno napadi na Omeibe-govo hišo in je bil pri neki priliki njegov oče težko ranjen.
*	Samomor mornariškega oficirja v Novem Sadu. V torek zjutraj se je ustrelil v Novem Sadu administrativni kapetan vojne mornarice. Leopold Kune, ki Je blJ dodeljen poveljstvu rečnega brodovja. Domneva se, da Je izvršil svoje dejanje v skrajni nevrasteniji. Prišel je šele pred nekaj dnevi iz KctOTa, od koder Je bil premeščen v Novi Sad O vzrokih svojega dejanja n! zapustil nobenega pisma.
*	Vlak ga Je vrgel v Vardar. Progovnl čuvaj llija Jeftim vič v Sk--p'ji> je Imel v :orek službo na mostu čez Va-rdaT. Čakal le na brzovlak, ki Je prihajal iz Kos vske Mitrovice. Ko je prispel vlak v neposredno bližino, se ie Jefnmovič tako ne-Tečno ognil. d3 ga ie 7-grabi-a lokom tiva in ea vre'a v Vardar. Naslednieea dne to na*'! na kraju ne reče sam k ^s 'eftfmnvičeve noge, kos suknje, kap«i in žclezrcičarsko svetilko.
plesom, ki se je razvila v animirano prire« ditev. Poset je bil velik, ruaske zelo lepo. Prireditev, ki je v vsakem oziru uspela po« voljno, je trajala do ene ponoči in se jc zaključila v najlepšem redu.
Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi dne 7. t. m. ob 4. popoldne pri br. Antonu Novaku svojo predpustno veselico Na spo« redu, godba, ples, korijandoli, konfeti. ša« ijiva pošta itd Dostojne maske dobrodošle. Vabimo društvu naklonjeno obč>nstvo, da su prireditve mnogoštevilno udeleži. — Od« bor.
— Geografsko društvo opozarja občin« stvo ponovno na aktualno predavanje g. prof. S. Kranjca: »Geopolitični oris naše države®, ki sc bo vršilo danes ob šestih zve« čer v balkonski dvorun: univerze. Vsi pri. j&telii geografije uljudno vabljeni Vstop prost.
JADRANOVA REDUTA
?«tri v Naored. dlfaškeia domu
(s!a\-ni Douglas Feirbanks)
jdrs Jflavno vlo^o
v mon"7Tien/alnem f;'mu:
Rcbln Hood
Filtri krno Matica
Kdo igra v velenima
..Ulica Seda fn gre&a" po POr„asin 17 7 7 Sago Bsttauer$a ? ? ? ?
Elita filmskih ljublienccv: na čelu novoodkrita zvezda prekrasna Oreta Garbo, Asta Nielsen grofica Tolstoj, grofica Agnes Esterhazy, Tal m?ra, Werner Krauss, Otto Re>nwald, Henrv Stuart, Grlgori Chmara, lika GrOnlng, Kari Ettlinger in drugi.
Friaet« 2iiao JUnbljaaski dvor".
u— Liubliana in zveza Slovenije z moriem. Mestni magistrat ljubljanski nam javlja, da sc mestna o-hčina ljubljanska v polnem obsegu priključuje spomenici, Izdani na manifestacijskem zborovanju v Novem mestu za železniško zvezo Slovenije z morjem po Klod:č - Horvat - Kavčičevem skirpnem prej«*ta. Na -foorovajru Js zastopa! mestno občino g. magistralni ravnatelj dr. Zamik.
u—- Šentjakobska knf2nica. Ljubljana, Stari trg II., Je izposodila v mesecu januarju 45S3 strankam 18.IS4 knjig. Knjižnica oosluie vsak delavnik od 4. — pol 8. zvečer. ob sobotah pa že od 3. dalje tn ob nedeljah od pol 10. do 12. ure ter izposojuje najlepše slovenske, srbn-hrvats-ke, češke, ru. ske, fraincoske, nemške, italijanske, esipe-ramfske in angleške laijige ter medne liste vsakomur, kd^r se zadostno legitimira. Na raizpolago so popolni imeniki knjig.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dnj dni so b:!i prijavljeni sledeči s-mrtn! slučaji: Ana Malin, žena železolivarja, 3(5 let; Marija Jankovlč, hlšrrfkova žena, 69 let: Ro-zalija Pravha-r, hišna posestnica, 76 let; An. tomija Gregorai, tobačna delavka v p-k.. 76 let; Oiga Pečar, učenka. 17 let: Uršula Lanroič, mesarica in posest., 76 let; Uršula vik Bumik, sin slufte, 9 mesecev; Frančiška Dirgorepec, žena usnjarskega pomočnika, 41 let; Ad-olf Radi, učenec, 12 let: S. Kh»ira Marjeta Martir.čič, usmiljenka, 65 let; Julija Podkrajšek, dninarica, 40 let; Amalija Puch'er. sodnikova vd~va, 69 let.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučail: 1 goljufija, 1 pcikodba tuje lastnine, 1 pre-ssopek pijanosti, 1 prestopek sovodstva, 4 prestopki kaijenja nečnega miru, 1 pobeg od doma, 1 prestopek prekoračenja policijske- ure in prireditev z godbo brez dovoljenja in ■ 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1, in sicer radi viačugarstva.
u— Prebrisan Kt,čevar. V Ljubljani in tudi v viseli drugih večjih mestih države služi denar s prodajanjem sladkorne r J>e lepo število kočevska krošnjarjev, ki zaslužijo najbolje na večer pri veselih d nžbah. Pri prodajanju se posiu-ž-ujejo tudi igre na številke, pri kateri gre za stav0 na liho ali soda število — par ali nepar. Da so Ko-čevairji res premeteni ta seveda tudi ne pre-tankovestni trgovci, se Je na praznik prepričal siučajno žandarmerijskl puškar Leopold Goršič v Blagaievi gostilni na Sv. Jakoba trgu. V igri z nekim kočevskim kroš-ntjarjem Je imel tzTedno smolo ter izgubljal kar po vrsti Igra tn mož pa sta se mu nejiadoma pričela zdeti sumljiva in je! Je paziti na Kočevarjeve prste. Nenadoma Je Goršič stegnil roko m Iztrgal Kočevarju mošnjo s številkajni iz rok, kar je imelo za posledico, da Jo Je ta p- bral kot blisk iz gostilne v tem in se Izgubil. Presenečeni gostje so nato ugotovili, da je imel KočevaT v širokem mošnjičku številke lepo sortirane in Je potegnil na dan vedno take, da je dobil Igro on. Goljufivega Kočevarja, ki se je neznanokam izgubil, zasleduje sedaj poHofia.
u— Nevarna žetrska. Tatovom in vlomilcem le pričela konkurirati sedaj še neka okrog 40 let stara ženska, ta' kaže pri vlomih v stanovanja izredno spretnost Vlomilka Je kmečko ob'ečena, ogrnjena z be'o volneno rirto ter obuta v visoke strgane čevlje. Obiskala Je v preteklem tednu že več stanovanj. Zadnje dneve pa se le prikradla do stanovanja Marije Jert na Starem trgu št 21., vlomila v odsotnosti do-mačth vrata ter poiska-la v sob* 425 Din gotovine. Naslednjega dne se Je siplazlla še v stanovanje v rstl Mši stanujoče Ivane Kordišove ter pobrala še njej 300 Din. Zvita tatfca pobegne po uspelih vlomih bržkone kam na deželo ln se vrača v mesto ga-mo, da poskusi zopet drugje svojo sreča
—	Sestanek vseh starešin J. n. a. A «Ja« dran» se bo vršil v četrtek, dne 4. t. m. ob 19. v društveni posvetovalnici.
—	Gospodarsko tn trobraievalno društvo za dvorski okraj priredi danes poučno pre« davanje. Predava o. prof. Čadež o potre* sih. Vabljeni so vsT, vstop prost.
—	eJadranova reduta» v petek, dne 5. t m. pod pokroviteljstvom ge. dr. Kramer« Je ve in ge. Mohoričeve v vseh prostorih Naprednega dijaškega doma (Tomano<va 3). Ml"ke dobrodošle! — Prireditveni odbor. I
VaSkerada pevskega društva «rSava* v Stepanji vasi. Včeraj ie imelo mlado in agil I no pevsko društva «Ssva» v štepanii vasi I svojo predpustno prireditev v gostilni pri | a. Novaku. Bila je običaina maskerada si
Iz Maribora
a— Slovanska Čitalnica je imela v torek zvečer svoj 65. letni ,bčni zboT, 20-iemico L]uds'ke knjižnice ta 5-ietnico obnovljenega delovanja knjižnice po prevratu. Pred odlični-m občinstvom so podali ooTvirnikl svoja pocrčiia o Diodortosnem delovanju preteklega leta. nakar ie bil na predlog svetnka Knopa izvoljen zopet za predsednika dr. Avg. Rei-sman, v odbor pa gg.: Ivan Kejiar, podžupan dr. Fr. Lrpold, prof. Druraovič, ok-r. sodnik Vrabl, sodnik Fr. Jti-hart knjigovodja Lojze Doležal, odrv. kand. d-T. šestan. prota Trbojevlč, eno mesto pa je 5e rezervirano za zastopnika iz oficir-skih krogov, ki ga bodo sami delegirali. Preglednika računov: naduč!telj Kopič in svetnik Knop. Pri slučajnostih Je g. Zorzut tolmačil žel^o starih »Čitalniča-rjev«. da se Čitalnica še ohTani, če ne v dosedanjih, pa vsaj v drugih primernejših prostorih, izvajanja predsedniku dr. Reistnana o potrebi rf"7š'r;enja Ljudske knjižnice v drugo, či-talnlško sobo ta o renovaoijl Narodnega doma, ki bi naj nudil tudi drugim številnim narodnim društvom v Mariboru klub-?V» prostoi e, da se jim ne bo treba mučiti po neprimernih, često celo nenrškrh gostilniških -prostorih, so zborovale! pooblastili občni zbor, da Slo-v. Čitalnica kot lastnica prvega glavnega deieža Posojilnice predloži letošnjemu o-bčiemu zboru Posojilnice tozadevno konkreten predlog. Tudi arel na mestno občino, da naj ona otvori v magistratu, n. pr. v lokaJih sedanjih nemških trgovcev, javno čitalnico, so navzoči soglasno odobravali. Glavna naloga Slov. Čitalnice pa naj ostrne sedaj Ljudska knjižnica ta sistematično gojenje prijatelskih stikov in spoznavanja z mariborskimi Srbo-'nrvati in Slovani sploh ter ie bil baš s tega vidika izvoljen v novi odbor tudi prota Trfoo-jevič. Z zagotovilom, da bo skušal odboT Čitalnico v dosedanjem obsegu čim najdalje obdržati. Je predsednik dr. Reis-mnn zaključi! 65. občni zbor Slovanske čitalnice.
a— Za Mltrcvičevo gostovanje, ki se bo vršilo danes in v petek v Narodnem gledališču, veljajo na splošno željo navadne cene, v petek pa tudi kuponi, tako da se tudi najširšim s kijem omogoči obisk predstave pri zadnjem gostovanju ravnatelja Mitrovida ta niegove soproge Ančice, ki na_ stopita oba večera v »Stambulski roži«.
a-— Misijonsko prireditev smo imeli v Mariboru na Svečnico v klerikalni banki. Po poročilu »StTaže« je bila dvorana s hodniki ta stopnišči ter stranskimi sobami nabito polna občinstva. Naš mmd se baje zaveda velikega pomena misijonske ideje. Po misflonskem govoru (kdo?) so pevci s ponosom odoeli oaneSkn himno. ZamorSki so izvabili cele salve smeha. Dalje so člani vnanje kongregaclie nokazall prizor iz kftajskili .miisljonov, v drugI igri pa so se-menHčanl (1), to so srednješolci, ki stanujejo v škofovem semenišču, pričarali pred oči presenečenih gledalcev tri strašne prfcpore iz afrl-kanskega pragozda. (Torej cela menažerijal) Učenke šolskih sester pa so napravile oko'! rrrisi-ionarja rajanje angeljčkov. Prihodnjič baje mora biti tako irrrpo-zatrtna prireditev najmanj v Narodnem tto-mu ali gledališču.
a— Aljažev večer v Mariboru. Prejeli smo daljši dopis za objavo prireditve Aljaževega večera v Mariboru. V dopisu pravijo Drireditelji. da pripravlja ta večer Aljažev klub SPD. Istotako se glasi notica v »Taboru«, d-^črm poročata »Slovenec« In »Straža«, da prirejata ta večer Aljažev klub ta Prosvetna zveza in sicer v klerikalni banki. Takemu slepomišenju se samo čudimo ta obžalujemo, da se prih-od g. Aljaža, ki bi ga radi tudi marfborsld na-prednjaki pozdravili, skuša strankarsko izrabiti. Splošno mnenje v mestu Je, da bi morala biti taka prireditev na ne<vtralnlh tleh, predvsem v Narodnem domu, da bi se Je mogli udeležiti vsi prijatelji g. Aljaža,
a— Obstreljenl pevec Svečnlce. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico 30-fetne-ga brusnča Ruperta Kukača, k! Je v Loki pri Mariboru opeval Svečnlco. Zvečer pa so ga nekje dobili vaški fantje ta ga na vsem lepem obstrelil! s samokresom v prša ta mu Je obtičala krogla v plečih.
a— Prijet ropar. Pretekli teden smo poročali, da Je bil na poti Iz Maribora posestnik Toplak iz Dornave v bližini Rogoa-nice napaden ta oropan. Napadalec Je ušel. Sedal so orožniki storilca Izsledili, ta sicer Je bi! to 18-letnl kmetišk! fatrt, že večkrat kaznovani KampelJ Iz Skorbe pri Ptuju. Po konfrontaciji z ranjenim posestnikom Toplakom v bo-ltrci, so ga Izročili sodišču.
a— Zagrebški plahnel v Marfb«™ Planinskega p'esa so se udeležili tudi zagrebški
je najboljša za šivanie. vezenje m lukniičanie.
Z>(.bi se v vs*h modni trgov.m
Glavna zaloga pri
$ i ako vič i Spttler,
Bagreb Svinjski t>g 15
^ afe gfeafe *	& ^
PLESNE TOALETE NA IZBIRO IN PO NAROČILU!
Modni atelje
MARIJA ŠARC
Kongresni trg 4/1.
vorijentalski noč.!
14. februarja, v hotelu Unior?.
■Bon E90P •
Zahtevo jte li LI) l L KO
z znamko zvezda
F. Čuden, Prešernova ulica št. 1. j
Vojne bogatine prostitutke, kokote, skrivni zabavišča s rotta e, ameriške oficirje, ruske p emenitaše kot natakarje, slromešne uradnike tuje diplomate, bogastvo, bedo, greh in strast' vse to se sestane v tej
Ulici fe&tie in greha
Qbsq Bettauerta
„3aDranska noc"
Velika maskarada 13. februarja v SokoisUem domu na Viču.
v
Šentjakobska mašksraia
dne 7. februarja i25
¥ Pretišattii
planinci,' »uružeui v Klubu »Sijemeu«. a se prijateljski stiki med mariborskimi in gj-ebški-mii plan-uU hvalevredno utrjuje].-. Mariborčani so jim oddelili v ponedeljek ua planinskem plesu najlepši prostor iii saie-riji z napisom »Sljemen«.
Sz Celja
e— Volilni imeniki na celjskem ma-.istr;: iu. Reklamacij »ka komisija ie i>regl'.-d.::a i: odobrila uradno izvedene popravke v 1: , -Imenikov za volitve v občinski svet ter v oblastno m narodno skupščino. Mestna tb-čina celjska ima dve volišči. Na voiiš-u L, ki obsega prebivalstvo severno uu Krekovega trga, Prešernove ulice in Ljubljanske ceste, ie bilo vp.oanili doslej 745 volii-cev. črtalo se jih je 6S, ua novo v;;sc: 2S Lsiko, da jih ostane v vodilnem imeni"-706. Na volišču II. južno od Laneaiene č:-te jih je bilo vpisanih 748. Črtalo se j Ji : • 56, vpisanih je na novo 2$ tako, d.-, j ': je sedaj 726. Vseh volilnih upravičencev v mestu Celje je po tej uradni ugotovitvi 1426.
e— Olepševalno in tujsko prometno društvo t Celju priredi na pustna torek d::e 16. t m. v vseh prostorih Cc-iskega , II. veliko maikerado. Sodeluje orke/.er celjskega godbeneza društva »Ilirija«. Vst- p nina za osebe. Da 10. Obleka prorr.er-.-i~. . PopoMne istega dne bo v istih pro ..: mladinski kcrtza Vstopnina z?, .otroke po 3 Din, za odrasle pa po Din 5. Občinstvo se opozarja na prireditev, da se nekoliko d-dola marljivemu delovanju celjskega G'j;-Sevalnega in tujsko prometnega druši\...
e— Na Svečnico popoldne je koncer;'.:.' v Celjskem domu v popolnoma razor J: veliki dvorani izvrstno pevsko društvo L;vi> 1 litrski Zvon pod vodstvom svojega pe> -vodje g. Žarka Prelovca. K' nccrt jc s ; ;.-no uspel, občinstvo je izvajanje vseh ::-e -mi (16) sprejelo s frenetičnim: aplavz.;, d r štvu Je bil poklonjen lep venec. Več o '-■■■ certu v prihodnjih dneh.
e— Požar v Celju. Snoči ob pol sedrr-ih Je izbruhni! požar v tovarni testenin S.-vtaja« na Ljubljanski cesti Do osmih it že pogorela cela streha- Ogenj se je nr-širil že v nadpritličje, kjer Je sušilnica ii zaloga. Škodo cenijo na 300.000 Din, ki pa daleko ni krita z zavarovalnino.
e— Dve dobro uspeli pustni prireditvi v Celju. Celjsko obrtno društvo Je pri- : dne 1. februarja svoj VII. obrtni ples v veliki dvorani Narodnega doma, ki se ga e udeležilo tudi mnogo zunanjega obetaš-'-, a, predvkem iiz obrtniških krogov tako, d-c so bili vsi zgornji prostori tiapolnjen:. Ob ubranih zvokih vojaške godbe lz Marib ra le vladalo ves čas kar najsijajneše razpoi-. ženje, celjski obrtnikS pa so se lahko prepričal!, da imajo v vseh slojih celjske?! meščanstva dobre prijatelje. Istočasno : priredilo delavsko izobraževalno drušr-'o »Svobkoda« v okusno dekorirani veliki dvorani In stranskih prostorih Celjskegr doma svoio ma-škerado. Neumorno Je tera!a d -tnača železničarska *'x!ba mnogoštevilno občinstvo iz vseh slojev, zlasti iz delavskih vrst Je pa uživalo neskaljeno svojo pustno veselje. Med številnimi maskami Je bilo tudi mnogo orav lepih ta okusnih skupin.
ftaši onstran granic
Slike iz Goriške
Stara prijav est o sulmuisiuii grofih, ki so prebtvali na proslulem Kuzlovem roi>u iu izžemali podanike, je ta-le:
Ko je biLo ua polju dela največ, je dal groi sklicati svoje pudi-dritke v nboto. Nositi so morali kamenje ia z dati m--čan zid okoli graju, zakaj prijel ga je čuden in na zunaj neutemeljen strah, ki je izviral iz njegove oo-cranjosti tn tzpraševanja vesil pa je prišel njegov sluga ln grof ga je vprašal: »Cuj, kako je? Kaj deJajo kineiiie?« In sluga-birič je delal: »Kolnejo te!« — »Dobro zame!« ie vzd.hnil grof. Pa ie prijel iluga v drugič ,n ko ga je grof cnova vprašal, je bil otteovor tak kot prejšnji V tretjič £>a je sluga razširil obraz v smeh, zakaj zdelo se mu je, da ]e dobro takc ,n je dejal: »Zdaj pa kmetje molijo!« In se je Siuga neznamsko začudil, ko )e videl, da ie groa sipačil obraz in dejal: »To je siati-o. Gorje meni!« — Pri tisti priči so začele ;z grofa lezd uši ln so ga požrle.
Naj si govoril do zadnjega časa pri nas s katerimkoli oblastnikom ln s! mu toJil, da se nam ne reže kruh pravice, si dtbll enostaven odgovor, da do nj res, da se nam godii dobro in da ie krivično, ako to4imo le za trenutek. Ta način govorjenja »o zdaj obrnili v drugo irner, najbrž po zgledu njth vodje, ki Je še tako pred zgodovino dell-katno zadevo, kot Je Matteottilev umor, vzel na svoje raime ,al1 pa se čutijo dosti močne. Le na ta način se ie nvi-gel zadnje dn: pred nekiim tukajšnjim oblastnikom In nekim Slovencem razvit! ob prflfkl neke zaplembe, sledeči razgovoT;
»Ne boste trdili, da se nam godi rožnato ... V ostalem se besede lahko ne nanašajo samo rta Italijo, v Rumuniijl ali v Bolgariji je isto.c
»Meni je vseeno, kako Je drugje. Glede nas samo to: Mi smo vlada fašistov, trdna !n močna, izvoljena po ogromni večini naroda in nas taka manjšina čisto nič ne briga . . .«
To se pravi: Raja, molči, ker nimaš moči. rr!ma«5 tud! pravice. V teh besedah Je po. d°ma brezuptrost fašistovske nasilne politike. kti celo mislijo, da so Izvoljeni s prosto voljo večine naroda.
*
Trn v očesu Jim Je naše društveno življenje. Knjige, ki gredo v tisočih izvodih med ljudstvo, in društvene prireditve so ed''r.i neskaljeni vir. iz katerega še zajema naše ljudstvo. Vsemu drugemu Je primešani grenkost Tudi društveno življenje bi radi zagrenili Ne toilko od vladnih oblasti, k: tudi mečejo polena p<xl mw>e; na naših vseh je oblastnik slednj! orožnik ?e dobe vzrok, da prepovedo veselico. Bodisi, da je bila prošnla par minut prepozno vložena, ali da r.i na programu italiiainskih točk, sedaj zopet niso točke pravilno prevedene, ■dvorana ni koiavdirana, a dobe še vse polni piškavih vzrokov, ki na držijo kot z žeblji pribiti. Ples pa — ^es; če bi hotel! Primorci plesati bi dobili dovoljenje brez
prošnje, brez italijanskih točk. Pa so dejali po nekaterih krajih: raje ne bomo plesali, če ne smemo peti ln Igrati. In tega se tudi držijo.
*
Če opazujemo njih močno roko, se nam le čudno zidi. da sezaio tu pa tam po suneš-nih sredstvih. Poleg drugega imajo časa in strahu dosti, da se borijo pr t! razglednicam s sJovenskimi nap:si. Zadnje čase so po Vipavskem pcbral! na tis če krajevnih razg'ednic. Če Je bil na razgledn cnh kra) pi. san samo v slovenščini, so j0 nesli kar s sebol. Ce se !e b'e-tel nr>ii>-is v dveh Jezikih, so razgledtrce prepovedali pr dajati, !e če ie bil napis v Italijanščini — no. so J:h smeli prodajati. Tako so počasi vsi) s'oven-skl kralevni nan^i odpravljeni iz Javnosti
— razen v časopisih. Ali se lotijo tudi teh?
•
Malo p-»zno sicer, a vendarle se !e tud! goriška mladina spomnila, da mora dr■ -slaviti stopetlndvajsetletnlco Franceta Prešerna. S!avnost se ie izvršila oib precelšn|1 udeležbi, v čisto drvmačeim krogu Kmtko predavanje Je orisalo Prešernov pomen za Sl-venoč. recitacije se pokazale lepoto Prešernove pesmi.
•
Dramatično društvo v Gorici letos ni tera'o veliko število Iger, a kaT Je bilo vpri-zorienega, ie zadovoljilo občinstvo v p- !ni meri Najtežja In radi tega naluspešneiše igrana Igra Je bila bržkone »2ena vrag«, ki nudi tudi za Izuri ene igralce težk0 nalogo. Občinstvo n! bilo vajeno gledati težili Iger. ki bi bde Igrane s takim razumevanjem !n popolnostjo. Seveda, če b imel! pred seboj poklicno gledališče, bi b'!a nrrša *<-dha strožja. vendar pa smemo reči, da bi bl!o dobro, če bi šli vselej iz poklicanih e'eda-lišč z tistim zadovoljstvom, kot smo 5!i! to pot od te predstave. Dramatično dnrštvo se v polni meri zaveda svoje naloge. 7elitno le. da kmalu neha sezona plesov v Trgovskem domu In zapet pričnejo redne predstave.	Jer-Jer.
p— O retfziil ljudskega štetja v Gorici In Trstu leta 1910 je govoril povsem napač» no v milanskem «Corriere delia Sera» Fr. Coietti v ie omenjenem članku o ljudskem štetje 1921. Stvar Je ta«!e: Sleparija itaiiinn« skih šev-nih organov so bile tako očitne, da je avstrijska vlada morala odrediti re» vizijo. Pokazalo se Je. da j bilo na tisoče Slovencev vpisanih za Italijane. Ali revizi« ja se v kratkem času ni dala Izvesti po« vsem točno in tako je bilo v končnem re» zultatu vštetih med Italijane več tisoč Slo« vencev. Goriška «Soča» je mestnemu magi« stratu v Gorici vrgla v obraz očitek števnih sleparij in državno pravdništvo ie »Soči« na« prtilo tožbo. V preiskavi se je natančno do« gnalo, kako so bili Slovenci vpisani za Itali« jane in kako so bile črtane njihove napo« vedi. Tožba je bila umaknjena. Magistrato« vih števnih sleparjev pa državno pravdni« štvo ni moglo izslediti, dasi so Jih v Gorici vsi poznali. Slovenci in Italijani. Signor Co« Ietti, čitajte to resnico in zapomnite si jot
Gospodarst¥®
Iz Trbovelj
t— Proti rnrhoviSču v Gaberskem se je pritožila TPD, ker ho zgradila v bližini okrevališče za obolele rudarje. Ker so ar« g- menti družbe proti nameravanemu mrbo. viSJu precei tehtni, najbrž ne bo prišlo do realizacije tega načrta.
t— Uradni dan glavarstva na občini se bo vršil v sredo 10. t m. O razglasitvi urad« rrh dni sodni ie v letošnjem letu ni še ni« Cv jr znanega. Obvestila o tem pričakujejo ljudje z veliko nestrpnostjo.
t— Neposredni davki za I. četrtletje so dospeli v plačilo od davčnega urada v La« ž!, cm.
t— Položaj delavstva ob priliki redukcije. Od staroupokojencev dobivamo dan za dnem prošnje, naj jim pomagamo z nasveti, r so z redukcijo zelo udarjeni. InformU r?,: «mo se na odločilnih mestih in zvedeli, d:' bodo dobil', kar morejo dobiti, od pokoj "irskega sklada za rudarje, ki naknzujc »e« r1-- možu največ mesečno 150 Din, za ženo i2 Din in za vsakega otroka po 42 Din; vr1 vi 112 50 Din in za vsakega otroka po i- Din, dvoininj sirotam, to je onim brez očeta in matere 112.50 Din. Da * s temi ••• ••'ami na mesec ne da živeti, jo jasno kot dan. Tu bi morala stopiti v akcijo Bra« : v-ka skladnica. Na glavni skupščini v bljani dne 14. januaria se bo sklepalo :-")!eg sprememb v novem pravilniku tudi o ureditvi penzij staroupokolencem. Ovire a d;!a že sedaj § 131. Rmtovske skladnice pravi izrecno: «Ce je povišanje pokoinin r, nezgodnih rent neobhodno potrebno, se ":o-ejo za dobo do sklepa glavne skunšči« a na predlog današnjih Bratovskih sklad ' in po odobreniu rudarske oblasti dati »da n m nezgodnikom in upokojencem ka« kor t,-di njih svojccm izredne podpore ali povišati pokoinine in rente, če ima Bratov« a s':!adn;ca za to svrho potreba sredstva na razt»>!ago.» Kakor ie splošno znano, pa sima B^atovska skladnica skoraj nohumega rrernoženia, ker ga je naložila večinoma v vo-no posojilo, od katerega nc dobiva niti •bresti. Vprašanje njenega premoženja bo "" ha šele rešiti s nosebno pogodbo med tvjSo državo in Avstrijo. Izhod rz te ne« vzdržne situacije za starouj»koience bo po t mt^kem mogoč le na ta način, da se bo« do delodajalci in delojemalci sporazumeli
za večje prispevke v Bratovsko skiadnico. V koliko bo to mogoče, se bo videlo na cmenjeni skupščili. kar se tiče ostalega de« lastva, ki ne pripada staroupokojencem. je pa stvar taka, da obeta TPD izvesti reduk« cijo kar najbolj humano, ozirajoč s« pri tem na izjave zastopnikov II. rudarske alcu« pine, po kateri se naj bi odpustili predvsem tisti, ki so socijalno dobro podprti, kakor razni kmetje, ki imajo doma hlapce, sami pa hodijo na delo. S praznovanjem enega dne v tednu bržkone ne bo nič, ker ni pri« ča-kovati zboljšanja konjunkture v dogfed« nem času in so železnice kot glavni konsu« ment celo zmanišale svoje dobave. Za spo« znanje blažilno bo vplivala le odprav« nad« ur, katerih pa je pičlo število, in praznova« nje nedelj, kar je odredilo s posebnim od» lokom rudarsko glavarstvo.
Iz Prekmurja
Razpis službe. V Murski Soboti je raz* pisana služba občinskega tajnika. Plača po dogovoru. Natančnejša pojasnila daje iu» panstvo v Murski Soboti Na razpisano službo opozarjamo interesente!
Zopet pasja tteklina. Pred kratkim je ob« grizei stekel pes v Martjancih 5 oseb. Od« dati so jih morali v Pasteurjev zavod
Sprememba posesti. Hišo g. Stevančeca np Aleksandrovi cesti v M. Soboti je kupil g Geza Hartner. Kakor se govori, namera« va novi posestnik otvori ti v tej hiši lekar« ro ali drogerijo.
Marfjanci. Te dni nas je obiskal radičev« ski poslanec dr. Pernar, ki je napravil pri nas maihen shod. Poslušalci so vzeli njego« va izvaiania na znanje, potem pa so ga za« čeli izpraševati in prositi za različna poja« snila, kako je to. da radičevska stranka do« sedaj ni ničesar napravila za svoje prek« murske volilce. G. poslanec je prišel tako v zadrego, da je prosil, naj ga ne izprašu« iejo več, ker itak pride poleti sam Radič v Prekmirrje !n bo ostal dva meseca tu. Te« da i se bo vse pojasnilo.
Kriievci Dne 24. ianuarja so gasilci kri« ževske župe položili k večnemu počitku svo jega, v mladih letih tragično preminulega tovariša Ludovisa Lukoča, člana gasilnega društva v Križevcih v Prekmurju. Zastopa« na je bila vsa gas. župa »iKriževska® s 183 gasilci v kroju, ki so se navzlic zelo sla« bemu vremenu v nadve častnem številu
odzvali apelu in « tem izkazali svojemu tra« gično preminulemu tovarišu zadnjo čast na njegovi zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil in imel svečan, v srce segajoč go« vor Aladar Darvaš, župnik v Križevcih tn načelnik lokalnega gasilnega društva s so« delovanjem poznanega in priznanega gas. pevskega zbora iz Seia, poa osebnim vod« stvom požrtvovalnega g"sp. nadučitelja Ver teša iz Fokovcev. Posebno globoko je vpli« val na občinstvo nagrobni govor župnega načelnika g. .idučitelja iz Križevcev. Da jc prebivalstvo celega severnega Prekmur« ja tej človekoljubni organizaciji res naklo. njeno je živ do' az velika udeležba ostale« ga občinstva iz najoddaljenej.ših krajev se« vernega Prekmurja Društveno in župno na« čelstvo se najiskrenejše zahvaljuje vsem t<>varš<.'m. ki svoiettiu tovarišu izkazali zaiinio čast, a posebno pa gasilnemu pev, skemu zboru v Seiu, za v srce Segajoče ža« Iosrinlce
Tihotapstvo na m;ijžarski meji Organi finančne kontrole, oddelka Prosen jakovci, so v noči od 24 na 25. ianuaria zasačili dva t-hotajx'a. ki ta imela pri srh* 2V30 kg ma« d/ars'- eua tobal a Tobak je bil tihotapcem seveda takoj zapknjin.
9
Smuške tekme v Kranjski gori
V	nedeljo, pondeljek iD torek se bodo vr« šile smuške tekme v fvraniski gori, ki bodo pravi športni dogodek. Predstavljale bodo v športnem, v vojaško«sportnen) kakor tu« di v propagandnem oziru vi.šek letošnje zimskosportne sezone. Najinteresantnejša bo nedeljska tekma, v kateri se po dveh le« tih prvič sestanejo tekmovalci iz Slovenije iti Hrvatske ter obeta biti boj za prvenstvo zelo težak. Tudi damska tekma bo imela številne tekmovalke, deloma take, ki bodo opasni konkurent za prvenstvo. Za vse udeležence, tako za tekmovalce in funkcijo« narje, kakor tudi za gledalce, so stanovanja zas gurana ter naj se javijo vsi po možno« sti naprej na naslov Jugosl zimskosportni savez. V Kranjski gori bo na kolodvoru po« sloval stanovanjski odsek, ki bo razdefje« val sobe. Vreme zaenkrat ni povoljno, ven« dar jc pričakovati preobrata. Tekme se vr« še v vsakem slučaju, dokler ostane v Kranj« ski gori sneg ter z možnostjo preložitve skoraj ni računati. Pokroviteljstvo nad te« mi tekmami sta prevzela gg. ministra vojne in mornarice gen. Trifunovič in minister tr« govine dr. Krajač. G. dr. Krajač je poklo« nil prvaku krasno častno darilo. Tekme se udeleži, kakor je dosedaj javljeno, več od« ličnih osebnosti ia Beograda, Zagreba in Ljubljane.
Važnejši dogodki v težki atletiki v zadnjem čast*.
V	zimskem velodromu v Parizu se je ne« davno vršil mateh med znamenitima fran« coskima atletoma Rigoulotom in Cadinom. Zadnjič sta se borila oktobra meseca 1925. Takrat je zmagal Rigoulot toda razlika je bil tako majhna, da se je odredila revanž« na tekma. Kakih 10.000 gledalcev Je sledilo t največjo napetostjo naporom obeh moj« strov. Zmagal je zopet Rigoulot, toda to« pot veliko bolj učinkovito kot prvič. Dvig« nil je skupno 1156.5 kg, njegov nasprotnik pa samo 1044 kg. Kakor prvič sta se tudi sedaj borila v desetoboju.
V	boksu sta se vršila v zadnjem času dva znamenita boja za evropsko mojstrstvo v peresni teži in v polutežki teži. Prvi so je vršil v Milanu med dosedanjim mojstrom Belgijcem Scillie in Italijanom Berna*oni» jem teT je traja! 15 rund. Zmagal je Belgi« jec. Drugi mateh pa se je odločil v Haagu med Holandcem Van t' Hofom in Švicar« Jem Clemcntom. Boksarja sta se borila z največjo ljutostjo. Vendar je bil Hof že od početka v premoči in je v šesti minuti prisilil Švicarja, da se je vdal.
Rokoborba za »Zlati pas Južne Amerike» sc je vršila v Bnenos Airesu ter se je kon« čela z zmago slavnega belgijskega mojstra Constant le Marina. Drugi Ic bil Spanec Ochoa, tretji pa Nemec Kornatz. Pred dve« ma letoma je zmagal v tej konkurenci Du« najčan Hans Kawan.
Svetovni mojstri v boksanju, in sicer v vseh težah so »ami Amerikancl, kar je pač značilno za razvoj tega športa v Ameriki Ti mojstri so nastopni: V mušji teži (do 50.8 kg) Pancho Villa, v bantam teži (53.524 kg) Phil Rosenberg, v lahki teži (57 152 kg) Kid Kaplan, v poliahki teži (61.235 kg) Ben« nv eLonard. v welt©T teži (66.68 kg) Mi« clčev VValker, v srednji teži (72.574 kg) Har rv Greb, v poltežici teži (70 378 kgl v Gene Teney, v težki teži čez 79.378 kg) Jack Dem psey.
Naši vojski smučarji na Češkoslo« vaškem Od 8. do 12. februarja se vršijo v Starem Srookovcu na Slovaškem mednarod« ne vojaške smuške tekme, ki se jih bodo udeležili tudi zastopniki na.še vojske. Včeraj dopoldne je naša vojaška smuška vr« sta, sestoječa Iz 3 častnikov in 6 podčastni« kov odpotovala Iz Ljubljane preko Rumu« nije na Češkoslovaško. Spremljata jo gg. dr. Kmet in Kveder, ki sta vodila trening vojakov v Kranjski gori. Vojaki smučarji bodo tekmovali na 30 km v patrolni tekmi, s katero bodo zvezane strelske vaje ter v tekmi posameznikov na 17 km
Vpliv športa na srce. V koliki meri vpliva io posamezni športi na človeško srce, nam pokaže sledeča tabela, sestavljena po najnovejših podatkih. Na prvem mestu so veslači s 27.3 odst., potem slede smučarji z 18.2, kolesarji s 15. plavači s 14.9. roko« borci z 11, turisti z 9.4, težkoatleti z 9.3, Inhkoatleti z 8.8, boksarji s 3.6, nogometaši pa samo s 2.7.
Službeno lz LNP Jutri 5. II. 1926. se viši v zadnji sobi »Narodne kavarne« ob 19 seja k. o., ob 20 seja p. o. in ob 20.30 seja u. o. H kazenski seji se pozivajo igr. Strick« berger, Rape, Pokorn, Zalokar in Miklav« čič. — Tajnik.
ASK. Primorje. Seja centralnega odbo« ra se vrši v petek dne 5. t. m. ob 18. uri v klubovi pisarni. Prisotnost načelnikov ob« vezna. — Talnik.
Prana : Lizbona. Praško amatersko mo« štvo ie 1. februarja nastopilo v Lizhoni pro« ti tamošnji reprezentanci ter jo porazilo s 4 : 1 (1 : 1).
Vremensko tKKočilo od 2. t, m.:
Kranjska ob 7. zjutraj. + 2 stop. C, termometer pada, pooblačeno, saninec ne« ugoden.
Bohinjska Bistrica: ob 7. zjutraj + 4 st. C. za zimski šport neugodno
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (3. t. m.)
Pšenica: baška 290—295. Turščlca: stara 1 va-gon 157.50; baška. nova 5 vagonov 110; baška. nova. glavna proga. 7J vagonov 112.50; sremska, nova. 7 vagonov 112—115. Moka »6«, 3 vagoni 282.50. Fižol: baški beli, 2 vagona 160. Tendenca nestpremeniena.
Zagrebški tedenski sejem (3. t. m.) Do-gon precej mailien, ker sta se vršila na deželi še ava sejma. Inozemski trgovci so istotako izostali. Cene so bile v glavnem ne spremenjene. Podražili so se Ie voli in svinje za 50 par. a slabše vrste krave so se pocenile za i Din. Cene za kg žive teže: voli. domači I. IO—11. II. 8.5(> 9.50. III. 7— 8. bosanski I. 8—9, II. 7—8. III. 5.75 —7, krave, domače. 1. 7—8.50. II. 5—6, III. 3-^t. bosanske II. 5—6.25. III. 3—5. tirnice, domače I. 8—10. II. 6.50—7. iunci I. 10—11. II 8—9.50. bosanski 6—7. teleta 10—12 zaklana 12—14.50. (svinie. domače, mesne 12 13. pitane 13—14.50. sremsike 14—14.50 (zaklane domače 15—15.50. sremske zaklane 16—!6.5<t) prasci do 1 leta 10—12. nad enim letom 11 — 13 Din. Krma: navadna detelja in lucerna 125—150. sena I. 100—130. II!. 75 -90. stlsmeno 80—86. slama 75—100 Dta za 100 kg
Diinaiskl svinjski sejem (2 t. m.) Dogon: 15.628 komadov. Od tega 1797 iz Jugoslavi ie. Na več ie bilo svinj !z Poliske. ln siceT 11.030 komadov. Debele svinie prvovrstne, so se podražile za 20— 25 grošev kmečke pa za 15 do 20 grošev pri kg. Mesne svinje so padle v ceni za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notiraio: debele svinje I. 2—2.10, siiednie težke 1.80—1.95. kmečke 1.70—1.95 stare 1.77—1.85. mesne 1.60—2 šilinga.
Dunaiska borza za kmetijske produkte. (2 t. .n.) Položaj nespremenjen. Cene ne-spremeniene. Razpoloženje za nakupovanje zelo slabo. Notiraio vključno blagovnopro-metnl davek brez carine za 100 kg v šilingih na dehelo: pšenica: domača 41 — 41.50. madžarska potiska 45—47.50; rž: marchfeldska 27.50—28; turščlca: 21 — 22: oves: domači 28—29.50, madžarski 28.50—29.50.
—	Generalni inšpektorat v finančnem ministrstvu se ne ukine. Zadnjič smo navedli da so nekateri beograjski in zagrebški listi prinesli vest o odpravi generalnega Inšpek torata v finančnem ministrstvu. Vest se je izkazala kot netočna. Res ie le. da ie bila črtana plača generalnega Inšpektorja, ker opravlja te posle že štiri leta direktor državnih dolgov
= V trgovinski register se ie vpisala tvrdka Kravata, družba z o. z. v Ljubljani. Izbrisali sta se tvrdki: Repatlca. d. z o. z. v Sloveniji za vrnitev iugoslovenskih vrednosti Iz Avstrije v likvidaciji v LhsbTtenl (likvidacija končana) in Jadranska banka, po drutžnaca Preval je (ker se ie podružnica ukinila.
—	V zadružni reeister so se vpisale naslednje zadruge: Slomškova tiskovna zadru ga v Celju. r. z. z o. z.; Kmečka hranilnica ln posojilnica v Dolnji Lendavi r. z. z n. z. Živinorejska zadruga v St. JeraeJu, r. z. z o. z.; Kmečka hranilnica in posojilnica v Turnišču. t. z. z n. z.
= Naše vino na fHadelfiJskl razstavi Na fniciiativo ministrstva za kmetijstvo Ln vode bodo na veliki svetovni razstavi v Pila-delfiji zastopana tudi naša vtna. Propaganda za naša vina v Zedinjenih državah samih ne bo seveda ničesar zalegla, ker je tam alkoholna prohfblcija. in je torei namenjena ta propaganda le za ostalo Ameri ko. kajti gotovo je, da bodo posetlli to raz stavo številni interesenti iz ostalih amer. držav. Kakor poročalo, so se številni vinski producenti že odločili za to razstavo.
= Odreditev naknadnega ugotovitvenega naroka. V zadevi Antona Kalana, posestnika in trgovca na Trati pri Skofil Loki se zaradi ugotovitve naknadno prijavljene ter iatve !n takih, ki se morda še prijavijo do naroka. odre!a narok Pri okrajnem sodišču v Skof il Lok I na 20. t. m. ob 9.
= Potrditev prisilne poravnave v kon-kurzu. Potrjena ie poravnava, sklenjena med Josipom Banom, trgovcem v Št. Pavlu pri Preboldu In njegovimi upniki za 30% njihovih teriatev.
= Odprava konkurza. Konkurz, razglašen o imovini Antona Kunstka. trgovca v Novem mestu, ie odpravljen, ker se je .vsa maisa razdelila.
= V. mednarodni veliki vzorčni sejem v Zagrebu se bo vršil letos od 15. do 23. avgusta.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejme do 9. t. m. ponudbe za dobavo 100 kg Ia sveč ter za dobavo 10.000 škatljic vžigalic. Direkcija državnih železnic v Ljtfbiani sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo materijala za kleparsko delavnico, za dobavo 6000 kg karbida v kosih, za dobavo materijala za kleparsko delavnico; do 16. t. m. za dobavo škri-!ja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelemiu te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 13. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave polkartona; 15. t. m. pri direkelii Pomorskog saobračaja v Splitu glede dobave jeklenih predmetov za eli-boder L; 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotlcl glede dobave ščetarske robe. dne 26. t. m. glede d-ofoave sanitetnega materijala. do 27. t. m. pa glede dobave raznega drobnega materijala za gornji ustroj; 1. marca pri direkciji državnih želez nic v Ljubljani glede dobave 100.000 kg clllndrskega ol:a za mokro paro: 2. marca pr! intendamuri Savske divizllske oblasti v Zagrebu glede dobave 19.500 ms drv; pri odele-mu za mornarico v Zemunu glede dobave 2 vagona mila za pranje; pri Imendan turi tlmočke divlzij&ke oblasti v Zatečaru glede dobave 14.450 m* drv In ca 121 deset-tonsklh vagonov premoga: pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 45 komadov »pancer» blagajn in 117 komadov železnih omar. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani na vpogled.
= Trgovinska pogajan:a med Avstrijo in Madžarsko se do večdnevnem prekinienn zopet nadaljujejo na Dunaiu. Madžarski de legat! so bili več dni v Budlrrpeštl In so do bili nove instrukciie v spornih točkah. Smat ra se za zelo verjetno, da. bo trgovinska pogodba skleniena tekom 14 dtH.
= Obtok novčanlc v Češkoslovaški se ie no izkazu 31. januarja t. 1. poveča! za -120.055.no0 na 7..244.861.000 Kč.
= Češkoslovaški nakupi tobaka v Bolgar ski. Bolgarski kmetijski banki je izplačala češkoslovaška tobačna režija 30 milijonov
Kč za velike, to jesen izvršene tobačne nakupe v Bolgarski.
= Nemško-poljska pogajanja za trgovin sko pogodbo. Iz Varšave poročajo, da Neim čiia zahteva znižanje za preko 600 postavk avtonomne poljske carinske tarife. Tudi pojske želje so že predložene v Berlinu. Po berlinskih vesteh so poljske zahteve tudi ze lo številne.
= Blagovna borza v Soiiji. V začetku t. m. se ie otvorila v Sofiji blagovna borza ki bo stopila, čim bo dovoli organizirana, v stalno zvezo z visemi evropskimi in prekmorskimi blagovnimi borzami. Doslej sta bili v Bolgarski le dve blagovni borzi, to je v Burgasu In v Varni.
= Špekulacija proti poljskemu zlatniku. Nekateri varšavski listi piše'o, da so bile pri zadnji špekulaciji proti poljskemu zlatniku udeležene razne podružnice inozemskih bank. ki Imajo svoje sedeže večinoma v Katovicah. Poljsko finančno ministrstvo je sklenilo odločne mere proti tem bankam.
= Težkoče stare berlinske tvrdiie s svilo. Iz Berlina poročajo, da ie prišla v plačilne težkoče neka tamošnja stara ugledna tvrdka svilene stroke. Tvrdka poskuša doseči sporazum s svojimi upniki in upa na možnost odstranitve težkoč. Pasiva se ce-1 nijo na 4.5 do 5 milijonov mark.
Elor8^©
3. februarja.
LJUBLJANA. (Prve števikc povpraševanja. druge ponudbe ln v oklepajih kupčijsld zaključki.) Vrednote: investicijsko 77— 79. Vojna škoda 2S4—292. zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—205. Ljubljanska kre d itn a 200—0. Merkantilna 101—104. Sla-venska 49—0, Kreditni 175—i85, Strojne 0— 125, Vevče 110—0, Stavbna 90—100, šešir 115—115, (115). — Blago: les: bukovi hlod! od 25 cm prem. napr., gladki, fco meja. za 100 kg 10 vagonov 21—21, (21); hrastovi neobroMJeni plohi, od 80—130 ram od 2.50 m naprej, od 20 cm šir. napr. fco vag. Postojna tranz. 1 vagon 1000—1000, (1000); hrastova drva. suha, 1 m dolž., zdra va, brez klad., fco vag. Postojna tranz. 40 vagonov 20—21, (20.50); deske, smreka, jelka, od IS. 24. 28 mim, od vsake debeline po 1 vagon, 4 m, od 16 cm naprej., I., II., II!.. monte, fco Postojna 3 vag. 55(K-550. (550); črešnjevi hlodi, od 2 m dolž. napr., od 25 cm prem. napr., fco vagon 0— 600; lipovi blodi od 3 m dolž. naprej, od 30 cm prem. napr., fco vag. nakl postaja 0—500; orehovi hlodi od 2 m dolž., napr., od 30 cm prem. naprej z 20% od 25 do 29 cm prem., fco vag nakl. postaja 0—1100; javorjev! hlodi od 2 m dolž., napr. od 25 cm prem. napr., fco vag. nakl. postaja 0—500; hrastovi plohi od 233 m napr.. 80, 90, 100, 110. 130 mm. I., IL. fco vag. meja 1000—0; hrastova drva, suha, fco nakl. postaja 0— 17.50; bukovi hlodi od 25 cm napr.. I., IL, fco nakl post. 220—0; poljski pridelki: pšenica: baška, 76 kg. 2% prim., fco baška postaja 0—302.50. ban. 76/77 kg, fco nakl postaja 0—300. dom., fco vag. prekm. postaja 0—315, sremska, fco vag. nakl. post. 0—292.50; turščlca: času primerno suha. fco naklad, post., za III.—VIL, 0—150, času primerno suha, foo vag. Postojna tranz kval. gar. 5 H vag. 155-457.50 (157.50), med jimurska, fco vag. medJEmurska postaja 0— 160, drob., fco vag. prekm. postaja 0—175. drobna, foo vag. banatska postaja, za IU. 0 —140, umetno sušena, fco vag. sremska postaja 0—147; Ječmen: 65 kg, fco vag. baška postaja 0—195. 62 kg, fco vag. baška postaja 0—155: oves srbski, fco Postojna tranz. 0—220; ajda domača, fco vag. prekm postaja 0—265; rž domača, fco vag. prekm. postaja 0—215; proso rumeno,, fco vas. prekm. postaja 0—215: otrobi drobni, pše-nični, fco vag. nakladalna postaja 0—125: jezice, zlatorumene, fco vag. dol. post. 250 —0; pijače: slivovka bos.., gar. 25%, 100 črtna, neotrošarinjena, fco vag. postaja Brč ko 0—3200. srbska, gar. 5-0%, fco vag. Postoma tranz., (sod posebej) 0-4600; gradbeni m a t e ri j a 1: Ia portland. cement v vrečah po 50 kg 0—40. v papirnatih vrečah »Salona-Tour« fco vag. Solin: v jirtastih po 50 kg 0—45, v sodih po 150, 1S0, 200 kg 0—52.50.
ZAGREB. V banč. papirjih promet nekoliko živahnejši. Tudi za nekatere industrijske papirje se je občutilo večje zanimanje. Nekateri tečaji so porasli Vojna škoda je oslabela. Promptna se je trgovala po 273— 275. — Dinar ie v Curihu oslabel. V Zagrebu so poskočile vse devize. Narodna banka ie intervenirala v posameznih čekih. Skupni premet v devizah preko 10 milijonov Din. Notirale so devize: Dunaj 799.7—803.7, ček 0—801, Berlin 1351—1355, Italija izplačilo 227.55—22S.7o, London ček 275.77 in pol — 276.97 in pol. Newyotk ček 56.65—56.95, Pariz 212.5—214.5. Praga 167.88 in pol — 168.88 in pol, ček 167.S— 168.8. Švica ček 1093.37 In po! — 1097.37 in pol: valute: lire 225.9—227.1: efekti: bančni: Eskomptna 125—126. Hipo 65—66.5. Jugo 108—'110. Ljubljanska kreditna 200—0, Obrtna 77—78. Praštediona 970—975. Sla-venska 50—0, Narodna 0—4350: Industrijski Šečerana 4.35—445. Slavonra 44.5—45. Trbovlje .365—370, Vevče 110—0: državni: Investicijsko 76.5—77.25. agrarne 44—45, Vona Skoda, promptna 274—1275. za februar 272—274.
BEOGRAD. Devize: Dunai 799—801, Berlin 135.3-0, Bruselj 2573—258.5. Budim pešta 0.0797—0.0799. Bukarešta 24.5—25, Italija 228.1—238.2. London 276^2-3^5.24, Newvork 56.75—56.8, Pariz 215—215.5. Pra ga 168.25—168.3. Švica 1095—1095.25.
CURIH: Beograd 9.135, Berlin 123.50, Newvork 518.625. London 25.23625. Pariz 19.51, Milan 20.82. Praga 15.36. Budimpešta 0 007265, Bukarešta 2.29, Sofiia 3.65, Dunaj 73.025.
TRST. Devize: Beograd 43.85-44.10, Dunaj 349—364. Praga 73.75—74.15. London 121.20—!21.40, Piriz P3.50—94. Newyolrk 24.87—24.95. Ctrrih 479—483. Valute: di-narii 43.50-44. dolarji 24.75-^24.90 20 zlatih frankov 95—98. zlata lira 480.80.
D!'NAJ: devize: Beograd 12.5850 — 12.5250, Berlin 168.90 — 169.40: Budimpešta 99.37 — 99.67. Bukarešta 3.07 — 3.09, London 34.5075 — 34.6075, Milan 28.4-1 — 28.56, Newvork 709 05 — 711.55. Pariz 26.65 — 26.81, Pra pa 21 — 21.08, Sofiia 4.93 — 4.97, Varšava 97 65 — 98.50, Curih 136.73 « 137.23, valute: dinarji 12.46 — 12J2, dolarji 709 — 713.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.75, v Berlinu 7.38. v Londonu opoldne 276, v Newyorku (zaključno 2. t tn.) 1.77 in ena četrtinka.
firemesisko pomočilo
ubljana, 3 februarja 1926.	Ljubljana 306 m nad morjem
Kra'	ob	Zračn		Zračna	Veter	Oblačno	radavim
opazovanja		tlak	temperatura			0—10	mm
Llubliana . . .	7.	756 0		h 101	Jug. z ah.	10	4.8 de! |
I.|ubl|a na . , .	14.	'53'7		- 11 0	»	10	
Ljubljana , , .	21.	751-2		- 96	sov. vih.	10	
Zagreb ....	,	756-0		- 11 0	zahod	10	0
Beograd . . ,	8.	757-7		t- 10-0	v jug. vzh.	9	0
Sa'ajevo . , .	8.	759-9		h 80	zahod	3	0
Praga ....	7.	752 7		_ 2-<>	jug. zah.	10 (megla)	0-3 deZ j
Oruž-Dubrovnik	7.	7608		- 14-0	jug. vzh.	10	0
Skoplje ....	8.	7643		- 10	j. jug. zah.	10 (megla)	0
Solnce vzhaja ob 7 18 zahaja ob 17'10, luna vzha;a oo 22 41 zahaia ot 10 04
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Južno vreme bo trajalo dalje. Na
zapadu najbrže dež.
Smrt generala Suhomlinova
Poročali smo kratko. da je \ nekem berlinskem sanatoriju umrl bivši ruski vojni minister, general Suhomlinov. O njem velja izpregovoriti še nekai besed.
Mož. ki ga je smrt pokosila v starosti 78 let, je stal že dolgo pred vojno na čelu ruske armade. Bil je tisti človek v Rusiii, ki se mu je car imel največ zahvaliti za delo na reorganizaciji vojske. Ruska armada, ki je bila v letili 1905./06. potolčena na bojišču v Mandžuriji, se je baš po zaslugi generala Suhomlinova temeljito popravila in je stopila v docela drugačnem stanju na avstrijska in nemška tla v času svetovne vojne. Suhomlinov je začel že avgusta 1914 koncentrirati rusko armado na zapadni fronti proti Nemčiji in je bil ob izbruhu sovražnosti pripravljen na vse. kar je utegnilo priti.
Kakor si je po eni strani pridobil velikih zaslug za reorganizacijo vojske, pa ni mogoče po drugi strani trditi, da bi bil vedno čistih rok. Neprijatelji^ so mu že dolgo časa očitali, da s poštenjem ni v najbližnjem sorodstvu. V začetku svetovne vojne so očitki naraščali, toda niso zalegii, ker je imela Rusija spočetka nekai lepili uspehov, bele pozneje, ko so zmagam sledili tudi porazi, je pojenjavala naklonjenost, ki jo je mož užival v krogu carja in dvorskih privržencev.
Ko je padel Lvov. se je začela proti Suhomiinovu preiskava. Car je z osebno intervencijo onemogočil procese, ampak 1. 1916. jc duma sklenila, da se mora kazensko postopanje proti škodljivcu domovine nadaljevati. Suhomlinov je izgubil svoje mesto in ves vpliv v državnem svetu, vlada Kerenskega pa ga je obsodila na doživljenjsko ječo in prisilno delo v Sibiriji. Ker pa je Suhomlinov že prekoračil dobo 70. let, so mu oblasi prizanesle, da mu ni bilo treba oditi v Sibirijo. Ob ustoličenju boti-ševiške vlade je Suhomlinov pobegnil v Nemčijo. Živel jc v znanem zdravilišču cV/eisser Hirsch;> pri Draždanih in je nisal svoje spomine. Ko se je bole zeu poslabšala, se je odpravil v berlinski sanatorii, kjer je umrl.
Letošnje vremenske
naj
Po raznih vremenskih izpremembah, ki jiii doživljamo zadnja leta, je popolnoma umljivo. da se ljudje že sedaj vprašujejo, kakšno bo prihodnje poletje. Meteorologi so tozadevno že pridno na delu in prerokujejo. Po njihovih napovedih se imamo nadejati letos poleti liladnega vremena. Sklicujejo se na leto 1816.. ki je minilo takorekoč brez poletja. Na podlagi tega sklepajo sedaj nekateri, da bo tudi letošnje poletje jalovo. deževno, brez vročine. Vremeno-slovci namreč pravijo, da ima letos solnce mnogo peg, kakor pred 110 leti. Solnčne pege pa povzročajo hlad in čim več jih ie. tem bolj mrzlo vreme nastane. naravno . - -
Abnormalno ieto 1S16. je pokazalo svojo hladnn uaturo že v mesecu aprilu. Takrat je ležal še vsepovsod visok sneg, led se še ni otaial in je ostal ponekod v dolinah in ravninah celp do junija. Maj je bil zelo vlažen. Žetev je bila radi tega zelo malenkostna, mnogo slabša kakor v takozv. »suhih letih». Evropa in Amerika sta takrat zelo trpeli. Posebno dežele ob Atlantskem oceanu so trpele pomanjkanje in pravcato lakoto. Celo Rusija, velika žitnica, je stradala in ni imela zrna. da bi ž niim postregla lačnim sosedom.
Sedaj se nahajamo v dobi, ko so solnčne pege najintenzivnejše. Od časa do časa se še vedno večajo in onemogočajo toploti, da bi prodirala skozi nje na zemljo. Vremenoslovci prerokujejo tudi silno močo, ki bo nastopila spomladi in hudo vplivala na temperaturo. Računa se tudi. da utegnejo hlad-
ne morske struje zelo ohladiti atmosfero nad kontinenti.
Vse to nam torej obeta hladno leto 1926. Ker pa še niso do konca proučene zveze med solnčnimi pegami in delovanjem vulkanov, ni mogoče izreči končnoveljavne besede glede vremena, ki ga je pričakovati. Znamenja pa že dosedaj kažejo na to. da nimamo pričakovati letos toplega in solnčnega poletnega vremena, radi česar pa seveda nikomur ni braniti, da se ne bi že sedaj pripravljal za letovišče.
Sirijev spremljevalec
Astronomski pomenki.
Sirius je ena izmed najlepših zvezd na našem nebu. Njegov spremljevalec sicer ni lepši, pač pa mnogo zanimivejši od njega. Sirijev spremljevalec? Da, zvezda, odnosno solnce, ki se suče okoli Sirija in tvori z njim takozvano dvojno zvezdo. Sirijev spremljevalec je s prostim očesom neviden. Odkrili so ga astronomi najprej teoretično, to je na podlagi računov, vpoštevajoč staln^ in v gotovem presledku ponavljajoče se perturbacije v Sirijevi poziciji, ki si jih je mogoče razlagati le, če upošte->-da se nahaja nekje v njegovi bližini druga zvezda, ki se vrti okrog Sirija in izvaja nanj privlačno silo.
Ta teoretična indukcija je doživela sijajno potrdilo, ko je v preteklem stoletju odkril astronom Alvan Clark z močnim daljnogledom Sirijevega spremljevalca. Le-ta je zvezda osmega reda ter napravi pot okrog Sirija v petdesetih letih. Po Nevvtonovern zakonu so astronomi izračunali, da je njegova masa skoraj tolika kakor masa liašeea solnca, to je približno za polovico manjša kakor. Sirije va. Toda dočim je Sirius po svojem sijaju ena izmed največjih zvezd na nebesnem svodu, je sijaj njegovega spremljevalca okoli decettisoč-krat manjši, vzlic temu, da jc Sirius po svoji masi le dvakrat večji od njega.
Primerjali so nadalje temperaturo, ki vlada na površju Sirija in trnovega spremljevalca. Razlika je razmeroma majhna: Sirij ima 12.000 stopinj, njegov spremljevalec 8.000. Ce bi imel le-ta iste dimenzije kakor Sirius, bi ga po njegovem sijaju uvrstili med zvezde drugega ali tretjega reda. Ker pa je v resnici njegova svetloba 10.000 krat manjša od Sirijeve, so astronomi iz tega sklepali, da mora biti njegov premer zelo majhen; izračunali so, da meri kvečjemu petdeset tisoč kilometrov.
Sirijev spremljevalec je torej prav-zato čudo med zvezdami: njegova masa je tolikšna kakor masa solnca (preko 300.000 krat večja od mase naše zemlje), njegov premer pa je komaj štirikrat večji kakor premer zemlje!
Razlaga je samo ena: Sirijev spremljevalec je sestavljen iz silno goste tva-rine; njena gostota (z drugimi besedami: specifična teža) je najmanj 40.000 krat, morda celo 60.000 krat večja kakor gostota odnosno specifična teža vode. To se pravi: 1 kubični decimeter snovi, iz katere obstoji Sirijev spremljevalec, bi tehtal tla naši zemlji povprečno 40 do 60 ton.
Ta pojav je za nas zemljane skoraj nerazumljiv. Izmed vseh planetov našega solnčnega sistema ima Merkur največjo gostoto, okroglo 6 krat večjo kakor voda. Naša zemlja ima povprečno gostoto malo več kakor 5, svinec 11, zlato 19. iridii, ki siovi za najtežje izmed doslej znanih kovin, 22. Kakšna bi naj bila torej substanca Sirijevega sorem-Ijevalca, kojega gostota je tisoč in tisoč krat večja od gostote vseh znanih nam prvin?
Še pred par leti se je sodilo, da bo to vprašanje ostalo za vedno nerazrešeno. Medtem pa je znanost mogočno napredovala. Danes vemo, da atomi kovin niso delci substance, ki bi docela izpolnjevali prostor, ki ga zavzemajo. Atomi so marveč nekak solnčni sistem en miniature: v sredi je jedro — solnce, okoli njega pa se sučejo v \Hikanski oddaljenosti (ki je seveda za naše čute i
neskončno majhna, tako, da je ne moremo zaznati niti z najboljšimi mikroskopi) neizrečeno majhni planeti-elek-troni. Dalje vemo, da se pod vplivom nekaterih naravnih pojavov (električna iskra, zvišanje temperature) ta ali oni oddaljenejši elektron odtrga včasih od svojega jedra; atom se radi te"" •"■nanj-ša. njegova teža pa ostane ista kakor poprej, ker se na jedru ni nič izpreme-nilo.
Ce bi se nam na kakršni koli način posrečilo, odstraniti vse elektrone, ki se vrte na primer v atomih zlata, tako da bi od teh atomov ne ostalo drugo kakor zgolj jedro, bi mogli v en sam kubični centimeter spraviti več stotisoč ton zlata.
To je princip fenomena, ki se je moral nekdaj odigrati v substanci Sirijevega spremljevalca. Zakai edino na ta način si je mogoče razlagati njegovo velikansko, sicer nerazumljivo gostoto.
Usodna prerokba, ki se je izpolnila
»Eva Cliester, ljubka Američanka tridesetih let, se je danes v Oakla.idu petič poročila«, tako se je glasila vest, ki so jio_ pred kratkim priobčili angleški listi. Evini prvi štirje možje so kot morilci vsi končali svoje življenje na električnem stolcu kakor ji je to prerokovala ciganka.
Bilo je pred leti.
Eva je biia takrat v nekem kalifornijskem samostanu. Lepega jutra se je izprehajala v spremstvu svojih sošolk v gozdu izven mesta Sacramento. Naenkrat se je pred otroki pojavila stara ciganka. Otroci so vsi v strahu zbežali, ciganka pa jih je zasledovala, a jih .ii mogla dohiteti. Le Eva je bila tako počasna, da ni mogla ubežati, in nanjo je stara čarovnica izlila celo golido najhujših kletev.
«Hči pekla,» je kričala nanjo ciganka, »zaveznica hudiča in žena morilcev! Kupa groze in strahote je zate že natočena in izpila jo boš do dna. Poročila se boš prvič, drugič, tretjič, četrtič; vidim te pred oltarjem roko v roki z možem, ki mu je vtisnjeno Kajnovo znamenje na čelu. Kajn bo tvoj prvi mož. drugI tretji in četrti . . . Peti mož pa bo . . .9
Prestrašena deklica je vsa otrpla od groze poslušala strašne prerokbe in se zaman skušala oteti iz klešč koščenih cigankinih rok. Slednjič ji je to uspelo, zato pa ni doznala, kakšen je bil konec cigankine prerokbe.
Madam Eva WilKams, kakor se danes imenuje po svojem petem možu, radi tega ni nič kaj nesrečna. Vsai tako je izjavila novinarjem par dni po svoji nedavni peti poroki.. Priznala pa je, da ie. preden je spoznala svojega sedanjega soproga, trgovca iz Oaklanda, neprestano živela v strahu pred ciganko. A mister NVilliams je novinarjem s svoje strani izjavil, da ga niti najman: ne mika, končati svoje življenje v rokah krvnika ... In tako torej Eva ia njen peti mož stopata v novo življenje s prepričanjem, da nedoznani konec cigankine prerokbe nikakor ne bo tako usoden, kakor prvi del, ki se je že izpolnil . .____
X Nove zračne proge v Italiji. V najkraj šem času se obeta v Italiji otvoritev dveh novih zračnih prog, in sicer proge Turin= Trst in črte Genova«Palermo. Na obeh črs tah bodo letala prevažala potnike in po= što in voznina bo samo za 50 lir dražja ka* kor izdatek za vozni listek v prvem razres du na železnici. Ugodnosti bodo seveda ne« primerno večje.
X Odkritje dveh praistarih ameriških mest. Dva ameriška starinoslovca, dr. Wil» liam Goovern in Julij Tello, sta pred krat; kim odkrila na otoku Paracu, ki stoji jugo« zapadno od Lime, ostanke dveh davnih mest. Imenovala sta prvo mesto Cerro Co= lorat. Naselbina je obstojala baje tisoč let pred Kristovim rojstvom. Drugo mesto, ki
^	Pazite na znamko »BALKANFiLftl" l!S
Ha splošno zahtevo i
Na splošno zahtevo!
Naibolj priljubljena tilmska zvezda v svojem sijajnem iiimi
LA Z
Izvrstna veseloigra polna ša!e .n smeha v G velikih dejanjih.	g
Režija: FBIEDBICH ZELNIK
V ostalih vlogah: krasna OLGA ČEHOVA, priljubljeni KARL PLATEN in elegantni	S
HANS ALBERT	%
Krasne plesalke - ..-;aia Joujou
Montmaitru--Ljubav in bol
Sullivan — Ljubosumnost -
- BszkGŠaol
Veseli Pariz — izbruh Vezuva — Življenje na — Velikodušnost male Joujou reši čast grofice g*
Ogenj v gledališču — V ljubavl združeni
Sijajco! — Bcskošno! — Elegantno! — Bogate toalete«
Posebno Vas še opozarjamo na izvrstno godbo pri tem razkošnem velefilmu.
Predstave ob: 4„

6., '/28. in 9. uri.
Cene navadne!
Cene navadne!
Cene navadne!
Kot Drihodnjo senzacijo prinašamo monumentalni filra: .ROB1N HOOD* v katerem igra »lavno vlogo .Človek iz gumija"	nnnni as F&iRRiNk-«;
Predprodaja vstopnic vsak dan od 10 do pol 1 ure-išamo monument,
slavni DOUGLAS FA1RBANKS.
| ELITNI SilNO MATICA, vodilni kino v Ljubljani, telefon 124. %
zanj še nista našla primernega imena, pa je eksistiralo ba.ic 500 let pred rojstvom \zs veličarja.
X Roparski napad na ameriški poštni urad. Iz Newyorka poročajo: Štirje maski* rani vlomilci so v noči od nedelje na pon» deljek vdrli v poštni urad v Pautucketu, zve zali straže ter jih položili na tla. Razposta« vili so okolu njih dinamitne patrone in vlo* mili v blagajne. Slednje so izropali in od* nesli 285 tisoč dola.jev. To je največji pošt ni rop, ki sc ic kdajkoli pripetil v ameri« ških Z^edinjenih državah.
X Zagonetna smrt plesalke v Budimpes šti. Plesalko Lolo Pasztoryjevo so nedav« no našli v njeni garderobi mrtvo. Ko je pri* šla v sobo komisija, da ugotovi vzrok nje« nc smrti, se je razvedelo, da je bil pri ples sclki nastavljenec zabavišča, v katerem je balerina nastopala, po imenu Josef Kalman. Preden je zapustil njeno stanovanje, so so« sedje slišali vpitje. Zdravniki, ki so od« prli plesalkino truplo, so ugotovili, da je na stopila smrt radi tega, ker je ženski počil želodec, kar se moralo zgoditi pod poseb« nimi okolnostmi. Kalmana je policija že za* prla,
X Dobro
'piti ministrski predsednik.
Rimska «Tribuna» poroča, da se je posre« čilo njenemu poročevalcu pogledati za no« voletne kulise Mussolinija in videti brzo» javke, pisma in darove, katere je prejel po« glavar črnosrajčnikov ob prestopu iz sta;
„ VESTI'
svetlobna in raeiaSna industrija
Ljubijena. Kolodvorska uiics S/i.
rega leta v novo. Fašisti so poklonili Mus« seiiniju 12 zimskih čepic, več ogrtačev z začetnimi črkami v rmeni in plavi svili, več parov čevljev iz najfinejše kože, bele, rde« če in zelene barve, par železnih čevljev, nes številno stcklenic dišav in mila ter sred> stev za Icpotičenjc. Tudi tvornice živil so so spomnile Mussolinija ter mu poslale cc« le sode maršale, šampanjca, likerjev, sala« me. gnjati, suhih smokev, orehov, oran/, jabolk, čokolade, tort in tudi več kvintalor makaronov. Ker pa ima Mussolini velik žc« Iodec bolj kadar gleda čez meje svoje lta« Ii jc, jc darove poklonil fašistovskemu na« raščaju, o katerem upa, da bo nekoč pre s koračil meje po njegovih načrtih
X Ljubezenska zapuščina. V olomušk; sirotišnici je tc dni umrla 701etna dama Frančiška Napoljska, ženska, ki je bila svo« je čase znana širom kontinenta, zaradi les pote, še bolj pa po svojili številnih in pi= kantnih ljubezenskih doživljajih. Trikrat je bila poročena in je imela že veliko premo« ženjc, toda vojna jo je spravila na beraško palico. Dama je namreč vložila ves svoj denar v vojna posojila, a ko jc prišel po« lom, je ostala takorekoč brez vinarja. Ne« kaj časa je morala celo beračiti. Ko jc umr« la, je zapustila šest zabojev perila in stare obleke ter velikanski zaboj ljubezenskih j ■ sem. Kljub bednemu stanju, v katerem je živela zadnje čase, pa je imcia do zadnjega
diha svojega osebnega tajnika.
X Povzročitelj raka odkrit. Zdravnik dr. Calcar v Leydenu na Nizozemskem poro> da se mu jc posrečilo odkriti povzro« čitelja raka. O svojem odkritju bo napisal zdravnik posebno delo.
X Protiutež ameriškemu Ku:ktuks=kanu.
V Douvru (Amerika) so prebivalci ustar.o« vili mesto dosedanjega Ku«kluks«kana novo društvo, ki se imenuje «KJassikal Konfnu ternitv of Kongenita! Konfcrercs« člani tega društva sc morajo vedno smejati, veseliti, sejati povsod dobro razpoloženje, spo štovati starce, pomagati revežem, oblačiti nage in nasičevati lačne.
E C. Greuville - Murray:
Stekleno oko
Nihče ni lažje reševal težavnih položajev kakor Možak s Steklenim očesom, in kadar so ga njegovi prijatelji povabili r.a kosilo, so imeli vedno utis. da vidi vsakemu v dno duše. Ce mu je kdo pokazal neplačan račun, ki se je gla sil na visoko vsoto, in ga vprašal, kako naj ga plača, je redko dolgo časa poni išljal. preden jc odgovoril:
—	Ni ga treba plačati!
Nekdo ga je mislil spraviti v zadrego in ga je vprašal, kako bi bilo mogoče, rdečelasega dečka privesti na pot kreposti. Toda on mu je odvrnil:
—	Hodite sami po tej poti in morda vam bo mladič sledil.
Trije prijatelji si..o sklenili, da se poročimo, ne toliko, ker nam je ta ideja ugajala, temveč ker je možu usojeno, da naj ne živi sam: izvzemši seveda,"če ljubi mir. Šli smo k Možaku s Steklenim očesom in mu vsak plačali zlatnik. Te je naglo zaklenil v svojo omaro, potem nam je" pa dejal, stoječ s prekriža-nimi rokami pred svojim ognjiščem:
—	Stopiti hočete v zakon in prišli ste k meni po svet. Jaz nikoli ne odobravam takih korakov in nočem opustiti ^e svoje stare, čestitljive navade vam na ljubo Imam cele kupe pisem zakonikih mož. ki si želijo !e eno. da bi bili 'zven zakona. Eden med njimi bo menja zblaznel, drugi toliko joče, da nima ve?- nobene suhe obleke, nekai drugih
bo zarubil mesar... no, in tako dalje. Toda ti primeri vas ne bodo oplašili, kakor ne oplašib sploh nikogar. Toda vsakemu izmed vas hočem dati stekleno oko. enako mojemu, in potem boste sami sodili, ali se izplača plačevati poročne pristojbine duhovniku in imeti še druge take smešne izdatke.
Po teh besedah je izvlekel iz svojega žepa tri škrJatasto rdeče usnjene škat-Ijice. kakršne rabijo draguljarji za prstane. Vsakemu izmed nas je izročil eno in nam razložil, da ie v vsaki škatljici neprozorno, konkavno steklo, na katerem ie naslikano oko; nato pa je nadaljeval:
—	Kaj je lepota? Cisto oseben nazor, nič drugega. Ce veste, da vam hoče dekle natresti arzenika v juho. ali boste mnenja, da je njen obraz mil in liubek? Ne. kajti lepota je zmota vida — in ta ne opazi moralne pnopalosti. Te steklene oči vam bodo dale moč, videti v človeško notranjost. Zahrbtnost se vam bo pokazala s pomočjo širokih ust, iz katerih se bo cedila slina; pohlep in po-željivost potom velikanskih ustnic; radovednost in pretkanost potom izredno velikega nosa in rosnih oči... in tako dalje. Da vam stvar olajšam, imate tu vsak tiskano navodilo. Slednjič vam pa še povem, da sem posodil svoja steklena očesa že stotinam drugih mož, a nikdar nobenemu izmed njih niso napravila praktične usluge.
—	Zakai ne? je vprašal eden izmed nas treh.
—	Zato, ker nisem v stanu, zmanjšati števila bedakov, je odgovoril Moža* s Steklenim očesom in se kruto nasmejal. Lahko razkrinkam slabe lastnosti, toda nisem v stanu napraviti, da bi jih sovražili. Večji modrijani, kakor jaz. v tej stvari niso imeli uspeha in ga tudi ne bodo imeli tako dolgo, dokler živi tale človeški rod na zemlji. Idite torej vsak svojo Pot. kajti slepota je bolezen, ki je čarovnija ne more ozdraviti.
—	Toda oprostite, sem vskliknii s prisotnostjo duha. ki me nikoli ne zapusti. Ce bom videl skozi svoje stekleno oko. da ima dekle široka usta. velik nos in druge hibe. vendar ne mislite da bom tak/) bedast in io šel poročit?
—	Le počasi dragi moj. mi je odgovoril Tale omara je polna pisem mož, ki sem jim dal steklena očesa, 'oda ne utegnem, da bi vam te primere razlagal. Hočem vam samo še povedati, da se stekleno oko uporablja na ta način, da se povezne čez levo oko. Ce ste videli zadosti sveta v njegovi PTavi barvi. potem pokrijte to oko z roko ali ga pa snemite. Sedai pa idite in zabavajte se ž njim!
Odšli smo. toda ali smo se s steklenimi očesi zabavali to je drugo vprašanje. Jaz sem ga nataknil že takoj na stopnicah Ampak ko sem stopil skozi vežna vrata na cesto, sem sta! kakor prikovan na mestu radi groznega pogleda, ki se mj je nudil. Cesta je bila ob tisti uri zelo obljudena, toda mesto navadne množice moških in ženskih so
hodile po njej strašne pošasti, ki jih te moglo izvreči le peklensko žrelo. Še-pavci, kruljevci. ženske s strašnimi, ven stoječimi zobmi, moški z debelimi ustnicami. pošasti so se kretale po cesti. Edino živali, ki jih splošno smatram« za neumne »kot živino«, se niso prav nič spremenile. Z veseljem sem gleda! lepe konje, ki so čvrsto korakali, pse s poštenimi očmi in nedolžne golobe, ki so stopali po cesti ter si iskali živeža. Ko sem pomislil, da ie človek mogočni gospodar narave, sem ga moral obžalovati in kar sram me ie bilo.
Nato sem se obrnil in opazil, da sta tudi moja dva tovariša spremenjena. Najlepše pa je bilo to, da sem tudi iaz bil spremenjen v njih očeh, kajti eden izmed njiju me ie silno začudeno pogledal in me vprašal:
.— Kai pa ie z vašimi ušesi?
—	Z mojimi ušesi? sem ponovil nejevoljno. Kako si upate govoriti o mojih ušesih ko ie pa vaš nos tako otekel, da se vidi kakor rilec, kar dokazuje, da ste bili vedno lenuh in ogleduh.
—	Cuj ga. čuj! je vzkliknil moj nekdanji prijatelj, o gobcu govori!
Njegov glas ie razodeva! divjo razburjenost:
—	Poglejte rajši svoj rilec!
In drugi prijatelj, kojega usta bi bila segala okoli njegove glave, če iih ne bi bil zadržal ovratnik njegove srajce, je pri svojem smehu pokazal zobe. velike in pikaste kakor domine ter ponovil:
—	Poglejte rajši svoi rilec!
Dajali smo tako drug drugemu ne b:-.š najlepše priimke in se razstali. Odšc sem sam dalje po cesti, po kateri so dili sami nestvori.
Ne bom vam pravil, kaj vse serii •:! de! skozi čudovito stekleno okno. Ogledal sem si vse londonsko življenje; na ne samo po cestah, šel sem tudi v urade, v parlament, govoril sem z znaniiin državniki, ministri . . . Kar sem vide!, presega vse meje! Kolikokrat sem si /. roko zakril oko. da ne vidim strašnih prikazni!
Naravno, da me je najbolj zanimali • kako izgleda skozi stekleno oko 1110;:: zaročenka. A glei čudo čudovito! Bi! je ravno tako lepa in lj:ibka. kakor če sem io gledal z navadnimi očmi. Niti pegice nisem našel na njej!
Od svojih dveh prijateljev sem d« znal. da sta njiju nevesti enako brc/ vsakega madeža. Ker se mi ie stvar v: dela sumljiva, sem si .iu ugledal sam in zapazil da sta ti dve ženskj enaka nestvora. kakor večina dmgih. Tu s> mi ie slednjič posvetil:) v možgani' kajti spomni! sem se pregovora: Ljubezen oslepi!
Poslal sem svoie stekleno oko ministrskemu predsedniku, ki mi je obljubil, da bodo s pomočjo tega steklenega očesa izbirali kandidate za višje državne službe.
Od onega dne dalje so vsi višji državni funkcijonarii nošteni ljudje . .
(Po angleškem izvirniku —ž—.1
Naši onstran oceana
Chicago, koncem januarja. Slovenski mladinski orkester v Clevelandu.
V	Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je slovenski mladinski orkester priredij 10. januarja prvj koncert. Za prireditev je bito precej reklame v slovenskih develandskih listih, pa tudi angleški list: v Clevelandu so priporoči!! poset nenavadnega koncerta v popularnem slovenskem diomu.
Slovenska mladinska godba (imenujejo jo tudj Slovenski filharmoničnj orkester) šc ni stara. Njen začetnik in učitelj ie bil Louis lile. ki je pripravljal skupino petdesetih mladih učencev sknzj šest mesecev samo za sedanji orkester.
V	orkestru so zastopani razni inštrumenti kar kaže. koliko požrtvovalnosti ie bilo treba, da se je zbrala skupaj tolika godba. Pridno sta sodelovala pri ustanavljanju tudi A. Epih tn A. Teka v c.
Pk> slovenskih naselbinah v Ameriki je veliko število godb. zlasti tambura-ških zborov. Jako znana je mladinska sodba v Barbertonu, Ohio, ki se je z leti precej spomnila. Njen kapelnik je A. Bambach, navaden rudar, ki pa je po več letih učenia jako izpopolnil svoj talent. Oasi samouk, so se o njegovi skladbi »Himna S. N. P. J.« priznani češki giodbeniki izrazili zelo pohvalno. Profesor Pupin na predavanju v Chl-cagu.
Ameriška zveza za napredek znanosti ie imela svojo 82!etno konvencijo tik pred zaključkom leta 1925. v Kansas Citvju. Predsednik te organizacije, ki šteje 14.000 čla nn v-p rof esor je v, iznaj-diteljev in najrazličnejših učenjakov, je Jugosloven dr. Mihael !. Pupin. Na konvencijo je prišlo 2500 učenjakov in profesorjev ter raziskovalcev z državnih in privatnih laboratorijev.
To na« lahko prepriča, kako velikansko slavo je dosegel srbski učenjak dr. Pupin, ameriški »wizard« na polju elek-tromehanike, predno je bil izvoljen na bo častno mesto. Profesor dr. Pirpin je tudi predsednik Ameriškega inštituta električnih inženjerjev in predava na univerzi Columbia že od leta 1889.
Čikaška trgovska zbornica, mogočna organizacija milijonarjev, mu je priredila banket. Naš rojak ie ob tej priliki imel zanimiv giovor o industriji in znanosti v velikem hotelu La Salle.
Po končanem banketu so jugosloven-ski novinarji s konzulom Puričem v Chicagu. srbskim arhimandritom in par slovenskimi zastopniki imeli razgovor. Dr. Pupin je ob tej priliki pokazal, da je, čeprav se je že pred petdesetimi leti preselil iz srbskega sela. še vedno navdušen narodnjak. Znamenita je njegova izjava, da moramo Slovenci in Srbo-hrvati biti ujedin.ieni tudi v Ameriki, če hočemo biti kaj vplivni. Primerjal je uiedinienje z »u.iedinjen.iem«, ki je bilo med Slovenci in Hrvati že pred petdesetimi leti v New Yorku. »Takrat srno bili uiedinieni Slovenci i Hrvati.« je na-mežiknil dr. Pupin. »ali bila sva samo dva: sedanji profesor Lukanič (Slovenec) in iaz.«
Kratke vesti iz Južne Amerike.
Za glavnega upravitelja parobrodtte-ga društva »Cia Argentina de Naviga-tion« v Buenos Airesu je bil imenovan Anton Cosulich. Jugosloveni pokazali svojo politično moč v nekaterih občinah v okolici Buenos Airesa, ko so bile mestne volitve. »Hrvatski Glasnik« v Chicagu prinaša seznam izvoljenih Hrvatov. — Umrl je uradnik pri »Ban-co-Sud-Americano« Stjepan Vukičevič, pjecej petičen mož in tudi znan med joigoslovenskimi izselniki v Punta Are-nasu. Cile. — V Punta Arenasu, Cile, Južna Amerika, se je ustanovi! jugnslo-
venski nogometni klub »Sokol« že pred enim letom, kateri dobro uspeva. — Parnik »Maria Petrinovid« od »Ameri-kansko - Jugoslovenske PVjvidbe« je ponovno pripeljal 3000 barilov cementa in 1000 barilov karbida v Ameriko.
—	V Santiago de Chile je umrl slovenski inženjer Bogomil Znidaršič. V Juž-nto Ameriko je prišel že leta 1908. in se je izkazal za izvrstnega tehničnega inženjerja v Argentiniji in državi Cile.
—	Ana Mihelič je umrla v starosti 55 let v Buttu, Montana, Jela Strmec pa v Clevelandu. — V Lackawanni, New York. je izdihnil Ivan Perčič. — 441etni Anton Blaškovič je preminul v Arca-diji, Pa.
Rojak izgubi! roko.
Pri vožnji v jamo se je v naselbini Strabane. Pa., pripetila nesreča Matiji Turku. Odpeli so se premogovni vozički in se pognali s silo po rovu. da je bilo več delavcev ranjenih, rojak Turk pa najhujše, ker mu je tako zmečkalo roko. da 9o mu jo morali odrezati.
Inozemci v Chicagu.
Nedavno objavljeno poročilo o Ceho-slovakih v Chicagu je potrebno nekaj popraviti. Glavni pogrešek se je vrinil v število, ki je najmanj za polovico pretirano. ko navaja, da je v Chicagu 250 tisoč Cehoslovakiov.
Uradna statistika akaškega mesta, ki je obiavljena te dni v »Chicago Daily News Almanacu«. pokazuje. da je vseh prebivalcev dne 1. se tembra 1925 bilo 3.004.678. Med temi je bilo vsega 1,946 298 inozemcev. Čehov je v Chicagu 106.428. od katerih ie bilo v tujini rojenih 43.676; Stovakov pa je 25.720 in od teh je v tujini rojenih 13.537. Skupaj je torej v Chicagu tu in v Evropi rojenih Čehoslovakov 132.148. Te številke so precej točne.
Slovencev ni veliko v Chicagu. Statistike ne pokazujejo posebne jasnosti.
ker Slovenci v Chicagu sploh ne tvorijo nikake kompaktne naselbine. Dobiti jih je povsod in nikjer. Iz istega vira. kakor o CehosJovakih, pokazuje statistika, da ima člkaško mesto 7417 Slovencev. S Slovenci je namreč to zlo. da se v veliki meri še vedno izdajajo za Avstrijce ter ostanejo tako zapisani v popisnih knjigah. Pri Čehih je to drugače. Srbohrvatov je v Chicagu 13.316, kateri so tudi bolj skupno naseljeni. Oni sami trdč. da iih je 30.000, kaT pa je gotovo precej pretirano.
Druge narodnosti v Chicagu bi že same tvorile ogromna mesta. Samo Nemcev je v Chicagu 431.340. Čikaška zloglasna »Italia Piccola«, v kateri dnevrno strahuie »črna roka« z bombami, šteie 124.457 ljudi. Rusov je v Chicagu 28.199.
Čehi se med inozemci v Chicagu še najbolj postavijo v politiki. Poročilo, ki ga je objavilo »Jutro«, je treba v tolikio popraviti, da Čermak in Červenka nista mestna svetovalca, temveč imata le najvišje funkcije. Čermak je predsednik mestnega sveta. Červenka pa mestni blagajnik. Čehi si namreč znajo delati reklamo šn tako najdemo v mestnih svetih še druge njihove ljudi.
če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom ln znamka (rdečo, modro ali zlato)
P?
traja kakor štirje pari drugihj Zato kupite eden par in prepričajte se. Dobivajo se v prodajalnah, ea-« rvt
«s BS
tfi^k t^ ££!? "rS
TRŽIČ. Na zadnjem letnem rednem občnem zborovanju sokolskega društva so bili izvoljeni v odboT za poslovno leto 1926; starosta Josip Vidmar, pcx3starosta A. Jerman, prosvetar Riko Paternost, načelnik France Markelj, načetnica Vlasta Hnykova, bLasajnik Drago Žalskar, tajnik Jernej Ko-ritnik, gospodar Josip Javornik, presledo valca računov Drago Bocric in Edvard Von_ čina, odborniki: Ivan Lončar, Metod Paternost, Franc Glcbočntk tn Anton Markelj; namestnik Josip Rus tj a. Društvo priredi 13. februarja predpustno maškerado v divne okrašeni dvorani lastnega doma z bogatim sporedom. Plesa in smeha ter vobče zaba-veželjni Zemljani, prihitite v obilnem številu. Podrobnosti izveste iz lepakov tn rabil. Zdravo!
TRŽIČ. Podporni društvi delovodij te md. uradnikov sta prirediK v soboto 30. Januarja svojo običajno predpustno veselico v krasno dekoriranih dvoranah tukajšnje predilnice, ki je bila sijajno obiskana. Animi-ranost je izpopolnila precejšnja udeležba pestrih mask, tzrrrcd katerih so bile štiri najlepše, premi!rane s primernimi daril! in diplomami. Zahvaljujemo se naj topleje tvrcL ki Glanzmann & Oassner za odstopitev dvoran ter za vse drugo, kar nam le nudila. Nadalje se zahvaljujemo vsem marljivim članom in vsakomur, k! Je na kakršenkoli način pripomogel do zadovoljivega uspeha prireditve. Obilna udeležba povabljenih gostov priča najbolj, da naše ljudstvo zna ceniti humanitarne Institucije, katerih geslo tn smoter Je edino! e Uufcezen do btfžnjega.
SLIVNICA PRI MARIBORU. Hranilnica in posojilnica ie dne 31. januarja naklonila 300 Din za tukajšnjo osnovno šolo v svrho nabave knjig za šolsko knjižnica Prav prisrčna hvala!
Daniite za Sokolski Tabor
j Mali oglasi, kl »lužijo v posredovalne In »ocialn« namene ebfinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—,
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din J0-—^

\g
Pravljice za deco
V {«tek dn« 5. t. m ob 5.
nri [»opoldne priredi Atena v mali dvorani Narodnega na veder pravljic Prdd-g. Lipah. režiser Nar
■ laiiača. Vstopnine ni — Du'.'irajo m le i-rostovo! jni rin;-pfvki v kritje otročkov ra kurjavo.	2905
Sokolsko gledališče v Trbovljah
eprizori v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer komedijo r III dejanjih Farni — Pri predstavi nastopita po dolgem odmoru g. Odlazek in g. Leveč. Poleg navedenih todelujejo Se sledeči igral--i: gdč Bargerjeva, go?f» Fin Carjeva, gdč. Horvato-ra in ^dfi. Urban6i^<»va ter e. L>ohnar, g. Kreyar, g. rlavftak, g. Uraci« in go-^p deležnik. I.2TO, z» katere rlaila že §ploSno »Animanj«,
režira ini. Fr*yer. 2879 |
_________
E^a noč v Babilon?! !
z »i -vniin Rpore<1om prire-J! S k o l f k o druitvo
Dol. Logatec
t »oboto dne 6. t. m., na Ut*ro prireditev vabi od-:or rae svoje člane, prijatelje od blizu in daleč.. Za-četek ob	uri tvefter
1» red in dobro po*tr»-lbo t-o 8pre#krbljeno. 3od"laje rrrovr..tni orkester «Jazz wnfi». Dostojne maske do-brodoAle. Vstopnina običaj-2880
Za Šentjakobsko maSk;»rado
» o*'eljo 7 fehr. v NTarod-*"m doain vlada največje
to-imanje med občinstvom.
ho pa tudi ta prir«*<Htev f^a najpriprčnejSih letoSnj©-?» predpu: ta. Opozarjamo, a ho tu<ii stopnjiSče Nar -oma CRkorjeno da ne bo ^ nikosrar ofvjirnoeti. da " prfhla^U V<»topr>ina •5 Din. Maj«ke b* *pr«je-od 8. do d ure, in mr.ra	rtinka le-
eitim-rati PH;:U«enih Je U Bdojo kraenih ln orijrinal-aih tr.isk. V h im In
nartopijo markirani, 0r:" ko<itumirani i^ralri l*Dtjakoh«keira ^ledaliSkpjra ''ra i prvovrstnimi komični nastopi, kupleti Itd 2886
Sestanek
(fospodlnj v četrti l t. o	2874
! Kabaret na Šentjakobski maškaradi v nedeljo
dne 7. t. m. v Narodnem domu bo prvovrstna atrakcija. Sodelujejo članice ln Člani šentj. gledal odra v m»skah in kostumih. Slavnostni pohod v bar, kl bo v marčni razsvetljavi iluini-niran, bo spremljala celokupna <»ode!ujoča Šeutjakob-«ka fo-teska ob evoklh ek°-pre^ijonistične godbe. Naj-pf»stre|§i program bodo izpopolnjevali plkantnJ kupleti bosonogi Indijci s svojimi najmodernejšimi plesi, rwtop fkrivnoetne balerine, komični govori v futuristič-nem lanru ter pevske solo-točk« priznanega baritonista — Da bo razpoloženje čim ubran^jSe, se bodo točila prvovrstna vina, likerji, kava, čaj itd. Na razpolago bo-'o tudi najrazličnejša jedila ln pecivo.	2801
Družabni večer s plesom
dr?avnfb računskih ln blagajniških uradnikov se vrši v soboto 6. febr. ▼ areni Narodnega doma. 2875
Kolo hitro*!, sester
» Ljubljani bo imelo v 5p-trtek dne 4. februarja ob 18. nrl redno odborovo pejo
Dekle
pridno Id pošteno, sa vsa hišna dela, iftčem. — Znati mora tudi kuhati. Naslov v upravi «Jutra».	29>38
Klobučarski vajenec
ee sprejme takoj pri Francu Berniku, klobučarju v Sp. Šiški. Slovenska cesta.
2886
Mlmarsk? pomočnik
priden ln trezen, se »prejme takoj. Hrana in stanovanje prosto v hiSi. Plača po dogovoru. Og'asitf ne je pn Antonu Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.	2858
Vsak
lahko dobro zasluži z zbiranjem ?ploBnega predmeta. — Pošljite takoj naslov ln 5 dinarjev na upravo «Jutra> pod <Zbolj3anje eksistenco 1116
Iz 7Idane?a mosta
p^iftjo. da J« tjakaj do-JP'1 rflik transport krasnih koničnih banan b popolno-iozurellrn »adom P-a-«o ta^Jusno »pravfli v
n^Ln^rarfo V dne 6 ?*hr ob 21 «i Jih bo moffel r«akdo l»fl P^stro^t 'r potor-^'t bodo tbndHi posebno tpremtJfrvaM r na-roiah Zabavni kro-H •Jrainifttv« » Zldm.#-tr "'t »r po«'uži t« njrodne in prireja nav^d^nl pod košari m i listi tro-^rih drev»»» veliko ma-':0ra'o ob rvokih orkestra ii Celja Pridite v c ''n^m Rtevlln	28f>5
V društvu «Soča»
^jomjnnl predava t «o-6. t m g. dr Tone
-i^a' o »en-d #SamQobmm-
1 oreanifma> To Uno ln '°lo Do>'?nn predavanje lz-
n^m bo • ^kioptl?L 'likami Vabljeri člani prliatelji drn^trn Zr??1"-•'■i ob 21. uri zvečer. Pre-'avarj?,, e(k	v
^ «Lem». Vstor proat.
Damske klobuke
rrilp.ne in »pomladanske od I2t> Din naprej ori poroča
modni salon M J e e 1 1 A, Ljubljana. SlomJikova ul. 27 £910
Vnlkanizira
rae vri»te gumija parna vulicanizarna P Ckafai v Ljubljani. Rimska eeeta 11 270
Pekarija na deželi
dobro IdoČa. se vxame v najem Ponudbe je poslati na naalov: J. Mramor. pekarna. Podčetrtek. 2731
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon HibAer, LJubljana. Valvasorjev trg.	168
Kovaška dela
vseh vrst itvršuie redno solidno In po nizkih conah V. Urbančič, kovaAki mojster v Ljubljani, £abjak Preskrbi tatll kolarska dela 57
Kuhar
samostojen, s dobro prakso, »amakj. se Išče za knhinjo od 20-26 oaeb za zdravilišč^ <ia nekem otoku ? Primorju vStanovanje ln oskrba ▼ hiši ponudbe s spričevali in zahtevo plače do najpozneje 10 t. m na npravo «Jutra» pod šifro «Jadran».
2881
Provizljsk? potniki
se lAčelo ta takoj Prednost Imajo vpokoj^nel Ponudbe na npr sJutra* pod šifro »Zanesljivost 2682» 2900
Natakarica
ki bi zraven tudi pri dru-gih hi>nih delih pomacrala, se sprejme s 1. marcem na dežpli Naslov pove uprava sJutra*.	18
Sobarica
izobražena, poštena in marljiva, ki zna tudi nemško, se takoj sprejme. Naslov pove uprava cJutra*. 2844
višžešc* Službo vel. hlapca
oskrbnika ali n&mestnlkS gospodarja sprejme spreten in umen kmetski delavec. Ponudbe na upravo sJutra* pod Šifro »Veliki hlapec*.
2833
Gospodična
z dovrSeno meščansko šolo, zmožna slovenskega, nem-šk«ga ln Italijan. Jezika. Uče mesto praktikantinje v tr?. podjetju ali zavarovalnici Ponndbe pod značko •Vestna 1612* na upravo «Jutra».	2810
Mlajši gospod
ve$8 slovanske »tenojrrafiie knjigovodstva, strojepisja ln tudi cirilice, išče primerne alulbe. Naslov pove uprava «Jutra».	2854
Razmnoževalni stroj
tramk* «Fr<»ma», v dobrem stanju takoj proda Zltnl zavod v LJubljani. Krekov trg	S5M1
Blajrajničarka
z večletno prakso, zmožna slov. In nemškega jezika, strojepisja, steroprafije ter v»eh pisarniških del, teli premeniti dosedanje mesto. Gr» tudi kot prodaja'ka v galanterijsko ali v trgovino s črvlil. Ponudbe se prosijo na opravo «Jntra> pod ?;fro »Vestna ln poštena Št. 150*.	2736
Otomana
dobro ohranjena, se ceno proda Naslov pove uprava •Jutra*.	2721
Gospodična
iz boljše hiše pridna in poštena n« po lastni krivdi nesrečna {Uče primerne službe kot blatra fniAarkn-znč-t-nira. kot pomoč ? prodajalni ali kot vteoHfelHea. — Cenjene dopise se prosi na upravo »Jntra* pod značko •Flvaleina 1418*	2912
Trgovski pomočnik
mlad, mešane stroke, išče službo. Nastopi takoj. — Ponudbe na upravo cJutra* pod clllajša moč*. 2904
Otroški voziček
»koraj nov, kakor tudi daljnogled, se prodasta. Naslov pove upr. cJutra*. 2913
Čevljar, po-iočnik
dober delavec, i dobrimi spričevali, ISČ« delo za takoj. Naslov pove uprava c Jutra*.	2877
Izučen kočijaž
išče službe za takoj. — Ponudbe na opravo cJutra* pod šifro cKočijal*. 2870
Gospodična
vajena vseh pisarniikib poslov, »možna ilov nemščine ter srbe hrvaščine, ieli premeniti mesto. Ponudbe se proal pod šifro cDolgo-letna praksa* na upravo cJutra*.	2801
Vpokojen železničar
išče i 1 u t b e v katerikoli stroki. Ivan K o bol, Kamnik, Majstrova ulica fit. 7.
2857
Korespondent
»lovenakega, nemškega in Italijanakega jezika. Išče ?luibe Nastopi lahko takoj Cenjene ponudbe na upr. cJutra* pod šifro cVe^ten ln točen*.	2851
Pletilka
ta nogavice sprejme delo da dom. Naslov pove npr. <Jutra>.	8892
KOKS — CEBIN
Wolfo»a im
Telefon 56. 481/11)
Spalnica
lepa, javorjev*, t marmornatimi p1oW*m! in hrnSe-r.itn ntrledalom se proda. Naslov pove aprava «Jutra>
S882
Radio
aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača Lj kreditne banke	25-a
Kot žago vodja
in ekspeditorja. iščeta na-megčenja 2 brata Slavonca, vešča v hrastovem in bukovem lesu. Vzela bi tudi večje delo v akord Naslov pove uprava cJutra*. 28153
Zlato verižico
raoSko. dolgo ln 2 prstana z diamantom prodam — Naslov pove uprava cJutra*
Elektromotor
popolnoma nov, t—6 k sil se radi likvidacije proda za polovično ceno Vprašanja na upravo »Jutra* pod šifro c380/220 Voltov*.
2884
Krasna jedilnica
masivna, hrastova, črno po-litirana. se proda za 11 000 Din. Naslov ▼ upr. cJutra* 2871
FTmelske drose
6—10 m. ▼ koži, prodam. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Drogi*	2861
Železno peč
»Foebus* v dobrem stanju prodam Ponudbe na upr. »Jutra* pod cSolidno 3».
SP4F
Helmolt
Weltgeschichte
9 knji<?, dobro ohranjenih, se proda, event. na obroke Nasl ov pove upravi «Jutra» T Mariboru.	2852
Zofa
s pornaaloniačo, več metrov mreže sa kurjo ograjo ln cev za škropljenje vrta — vse v dobrem stanju, kupim Ponudbe na upravo cJutra* pod cZofa 79*.	2890
Lisice, kune, vidre
sajce Itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah P. Semko, Ljubljana, Turjaški trg št. 1.	42
Lesni trgovci!
Ako hočete doseči sa lw prave tržne cene in sigurno plačilo, obrnite ee na potujočega zastopnika sa prodajo lesa po Italija. — Natančna pojasnila na zahtevo. — Cenjene dopise pod cZastopnik 5* na upravo cJutra*.	2723
Črn domino
sa srednjo postavo, dobro ohranjen, se išče. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod c Domino*.	2850
Auto-šola
pod strokovnjaško upravo sprejema kandidate ter Jih poučuje ln isobrazuje za samostojne upravljače z motornimi vozili (šoferje). — Pouk Je točen ln vesten, uspeh gotov Dnevni in večerni tečaji. Dam» ln gospodje se sprejemajo vsak dan Zahtevajte prospekt. Natančneiše v auto - Šoli, Zagreb, Kaptol 15. 2859
V francoščino
prevajam razne spise Ponudbe oa npravo »Jutra* pod šifro cPrevodi v francoščini*	2864
Učitelja italijanščine
išče dama — Ponudbe • označbo honorarja pod šifro »Italijanščina* na opravo cJutra*	2P6?
Klavir ln srbohrv.
poučujem. — Naslov pove uprava cJutra*	2847
Gospod
se sprejme na stanovanje
pri hišnici na Starem trgu št. 9/1.	2732
Soba
lepo opremljena, velika, i posebnim vhodom naravnost iz stopnišča Ln elektr. razsvetljavo, zelo solnčna la zračna, v sredini mesta, se odda gospodu. Pismene ponudbe na upravo cJutra* pod «Dobra najemnina 20*.
Opremljena soba
za 2 gospoda, se odda s 2. februarjem. Naalov pove uprava cJutra*.	2654
Prazna soba
event. stanovanje z elektr. razsvetljavo se išče. Cenj. ponudbe pod d. K.» na upravo «Jutra*.	2558
Stanovanje
»obo ali kuhinjo v sredini mesta iščem. Ponudbe pod c50* na upravo cJutra*.
1825
Sobico
Išče gospodična. Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro »Mirna 1687*.	2906
Gospodična
se sprejme na stanovanje ln hrano Naslov pove uprava cJutra*.	2907
Čedno sobo
s elektr. rassvetljavo ln posebnim vhodom išče solidna gospodična s 15 febr ali 1. marcem Plača event. za par mesecev naprej Takojšnje ponudbe na upravo cJutra* pod Šifro cPrijazen dom 1679*.	2901
Spalnica
s 2 posteljama, elegantno opremljena Jedilnica, kuhinja. soba sa služkinjo, • souporabo kopalnice se odda v podnajem Ponudbe v slovenskem aH nemškem jeziku pod »Pismeno* na upravo cJutra*.	2899
Francoščino
?n nemščino
poučuje temeljito 4ij»lnTni-rana učiteljica Ponndbe na ; opravo cJutra* pod značko • Bouvard.	2840
Posestvo
70 oralov gozda, njiv ln travnikov, velika poslopja, pri Konjicah, proda za Din 200.000 Zas-orski. Maribor. Pobrežka cesta 15. 2835
Maniš? lokal
se za več let odda takoj Naslov pove uprava cJutra* 2601
Dve 20st*!n?
v Ljubljani odda »Posredovalec*, Sv. Petra c. 231.
2
Soba
lepo opremljena, z elektr razsvetljavo, parketlrana, v sredini mesta, se odda 15 t. m zakonskemu paru ali 2 trospodoma Naslov v upr. •Jutra*	2901
Kot sostanovalka
se »prejme gospodična k boljši dami i v«o oskrbo, ter nemško konverzacijo ln opombo klavirja s 15 fehr ■ II 1 marc-m Naslov pov^ uprav« »Jutraa	2908
Opremljena sobica
lepa. s posebnim vhodom. t «r*'Hnl mesta, »• o d d a
stalnemu gospodu ki Ima vso lastno posteljno parilo. Ojrl*'la se lahko od .8—5 popoldne Naslov pove opr. »Jutra*.	2885
Oospod išče sobo
po molnoetl v sredini m»»-•*ta. s prostim vhodom in « v<o oskrbo Pnnndbe pod »Plačam dobro* na oprsvo »Jutra*	2862
Vdova
sprejme starejšega goapoda v vso oskrbo Dopise pod »Stalno 1642* na upravo cJutra*.	2856
Opremljeno sobo
» posphnim vhodom, elektr razsvetljavo, event soutk>-rabo koTialnlce. oddam proti predplačilu naapr,oti kavarne »Fvropa* Naslov v upr. »Jutra*.	2887
Na stanovanje
in hrano v bMžlnl kavarne «F.vror>a» se snrermcta dva "•osnova, event. tudi eden. Naslov oove oprava »Jutra*
Opremljena soba
s posebnim vhodom se odda mirni gospodični. — Naslov pove uprava cJutra*
2815
Opremljena soba
se odda na Sv. Petra cesti št. 56, pritličje.	2843
Opremljena soba
se odda s 15. februarjem. Naalov pove uprava cJutra*
2842
Opremljeno sobo
išče gospodična v sredini mesta s 1 marcem. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cPriprosta*.	2897
Soba s hrano
ali brez se odda gospodični, najraje študentki. Klavir na razpolago. Naslov v upravi cJutra*.	2895
Kapital 150.000 Din
Radi povečanja dobro vpeljan« mehanične (>*-lavnioe in trgovine se Išče družabnika, četudi ne s sodelovanjem. Potreben kapital 150.000 Din. Ponudbe na upr c Jutraa pod cDobra investicija*.
2877
Inteligent
8 leta v zakonu varan, išče znanja s izobraženo, neodvisno Jamo, čedne zunanjosti Dopise pod cObrtnik* na podružnico «Jutra* v Celju.	2902
Dva dežnika!
Gospodični, sestri, ki sta se peljali dne 80 lan. s opold. vlakom na rrager-eko, se prosita sa sestanek v četrtek, dne i. februarja od 18.—10 ure pred glavno pošto, v ivrho vrnitve pozabljenih dežnikov. 2860
Grafolog, Egipčan
prerokuje la črt na roki in rokopisa karakter, pročloet ln bodočnost. Hotel Lloyd.
Opremljena soba
se odda boljšemu gospodu. Utotam se sprejme več gospodov na dobro hraoo — Naalov pove uprava cJutra*
Gospod
Hrvat, 28 let 6tar, išče radi Ženitve znanja z damo do 85 lot staro. — Korpulentne imajo prednost. — Cenjene dopise na upravo cJutra* pod c Hrvat 2685». 2909
Dekle
staro 21 let, neomadeževa-ne preteklosti, vsestransko izobražena, s 300.000 Din gotovine in vso opremo ter izgledom na visoko zapuščino, se želi čimpreje poročiti z boljšim crospodom prikupljivo zunanjosti — tudi lahko, ako ima event. končati še kakšne študije. Samo resne ponudbe tudi s sliko poslati na upravo cJutra* pod cBela nedelja 1926*.	2876
Mladenka
visoko naobražeua, lepe zunanjosti, želi vsle* pomanjkanja znanja ženitve z inteligentnim gospodom. Na bogastvo 6e ne reflek-tira. Le resne ponudbe samo b sliko pod značko <VaJida» na upr. cJutra*.
2878
Dva mlada gospoda
v uniformi, želita poznanstva z goepodičanma iz boljše hiše. Z-enitev nI Izključena. Dopise na upravo cJutra* pod cFerdi 4* ln cMilanče 6*.	2841
_______1 __
Lepa vijolina
v etuiju, dobro ohranjena, se proda. — Naslov pove uprava cJutra*.	2867
Doberman
čiate pasme, s rodovnikom, napronaj. vpraša 9e v Rožni ulici štev. 15, gostilna.
2883
Najditeljica psa
po imenu Luka, št. 156 je Ana Goljar, Kleče št. 2, poŠta Ježica pri Ljubljani.
2855
Pozabil se je
zavitek šivanja, 6 kompletnih marin. Sevijot bluz na Dunajski cesti, Dobrovolja-Čka banka.	2878
Posodim maske
in obleke, na izbiro, tudi na deželo. Krakovski nasip Št. 10, pritličje levo.
2873
Perilo
Sensko in moško se sprejema
v popravilo in renoviranja. Naslov poV3 uprava .Jatra* S848
Več mask posod!
L. Kuclar, TriaSkacesta 27, II. nadstr. levo. 2893
Maska pierotka
se posodi. Naslov pove upr. «Jutra».	2884
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige:
Dr. Jcsip Tičars
0] Kil
Cena s poštnino vred Din 19-50 Napočila ns bnf!-garso Tiskovne ss-druge v Liabijani.
E36K3BSEŠ2ŠBB53ESS

Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo
Etfearn — Baskart
Poleg opisa japonske in dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo.
Broširana knjiga velja Din 23*—, v celo platno vezana Din 381—.
Izdala jo je
Knllgarno Tiskovne zadruge
» Ljubljani.
Prešernova ul. nasp. glavne pošte.
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošije naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih
Gin 2-—
"h
I7VR il/7F niKARiKA OFl 4 V ViAKI >1 VO/f* Ki IN >/C f« URj\D*t liikOvt\E C £\IKE Kt/VERrf R,\ČU\E HRA\IL\E l\Z\DRUŽi KXJtilCE POKOČ MA \A1\A\ILXVABI> IA CIRKUlARJF V$TOR\H.t tUkfTlE M«i rvA ikAWl \WIIA t AVI TKf rfCAJOPtff l\ VJA V TUKARiKO »mOKO »PADAJOČA DflMMLHSO l\ C f NO i i NAPCHlltA spnr jf ma run/ >\\/?t;o\A k
PRfifBVOVA UlICA I rt VILKA 7 TELEFON - 3TE\ 3©<?
Sax Rohmer:
36
V ♦
25. poglavje. Londonsko nočno življenje.
Ravno je odbila polnoč, ko se je pojavil detektiv Coombes v ozki ulici v eeigantnem zapadnern delu mesta, kjer je stala dolga vrsta avtotaksijev in zasebnih avtomobilov. Oblečen jc bil v temen plašč in čeprav je imel športno čepico potisnjeno globoko na oči in polovico obraza skrbno zavitega v debel volnen šal, je vendar bilo mogoče opaziti v luči avtomobilnih reflektorjev, ki so sijaii v megleno noč, da se zadovoljno smehlja. Njegovo obnašanje je bilo zelo skrivnostno. Stopal je od šoferja do šoferja, vsakega nekaj vprašal in si zabeležil par besed. Nato je izginil. Naenkrat ga ni bilo nikjer, kakor tudi nihče ni vede! odkod in kdaj je prišel.
Pet minut pozneje se je prikazal višji nadzornik Kerry. Bi! je zelo elegantno oblečen. Ime! je črn plašč, šal iz bele svile okoli ovratnika in lakaste čevlje. Na glavi je ime! polcilinder v roki svojo malaka palico s srebrnim ročajem.
Šel je mimo vrst čakajočih voz in stopi! v hišo nočnega kluba. V veži sta v širokih naslonjačih sedela mlad gospod, še ves razgret od plesa, in elegantna mlada dama, ki sta sc zaljubljeno pogovarjala.
Kerry se je za trenutek ustavil in ju z ostrim pogledom opazoval. Gospod je dvignil slavo in mu ravno tako odgovoril s prezirljivim pogledom. Kerry se je obrnil proti dami in jo pričel divje gledati. Pri tem je prijel za svoj klobuk in ga porinil malo na oči. Nato je odšel naprej. Dama mu je občudovajc sledila s pogledom, gospod pa kar ni mogel zakrivati svoje jeze.
—	O, je vzkliknila, kako lep, divji možak! Ne dvomim, da včasih vlači ženske za lase. Upam, da je klubov član.
Mollie Gretna je govorila dovolj naglas, da je Kerry čul vsako njeno besedo; toda vkljub občudovanju, ki ga je imela zaoi, je vstopil v sprejemni urad. Bil je zelo dobre volje. Popoldan jc bil prav prijetno prebil, izpraševal je razne policijske komisarje iz vzhodni okrajev mesta, in posrečilo se mu je dobiti celo vrsto prav važnih podatkov.
-	- Ali ste član kluba, gospod? je vprašala dama. ki je sedela za pisalno mizo.
Kerry se ic skrivnostno nasmehljal. V tem trenutku so se odprla zunanja vrata. Deček, ki je prodajal časopise, je priletel in zaklical:
—	Umor v Bond Streetu! Nova razkritja! Zadnje novice!
—	O, je vzkliknila Mollie Gretna svojemu tovarišu. Vzemite časopis, pa hitro, silno sem razburjena!
Medtem je Kerry prijel za pero in v svoji veliki energični pisavi napisal kar čez dve strani spreiemne knjige: KURZIV!
Nato je položil svojo vizitko na odprto knjigo, vtaknil palico pod pazduho in šel do stopnic.
—• Garderoba na desni, gospod, je dejal nekdo, ki je stal pri stopnicah.
Kerry se je ustavil, pogledal preko rame možaka in glasno žvečil gumi. Potem pa je klobuk še bolj trdno potisnil na svoje rdeče lase in začel stopati po stopnicah navzdol. Možak pa je še! k mizi, da pogleda v knjigo, kdo je robati klubov član. Mollie Gretna ga je pa prehitela in ko je prečitala ime, je vzkliknila:
—	O, Bili. to je višji nadzornik Kerry, oni, ki preiskuje umor ubogega Luciena! Bili, to je pa res imenitno! Sedaj se bo pa nekaj pripetilo! Idimo naglo doli!
»Bil« ji je sledil obotavljajoč se, roda Mollie ga ni čakala, temveč stekla po stopnicah navzdol in prihitela naravnost v naročje velike gospodične, ki je prihajala navzgor.
—	Vendar ne greste šc domov, Dicky! je dejala Mollie in jo prijela za zapestje.
—	Tiho! je šepetnila Dicky, nadzornik Kerry je tu. Mneda nočete, da vas pokličejo kot pričo in izprašujejo?
—	Za božjo voljo, dragica, goiovo da ne! Toda zakaj pa?
—	Zakaj? Saj si vendar lahko mislite, da hoče policija prijeti vse ljudi, ki so hodili h Kazmi. Ali niste tega čitali v večerinh listih? Vsi bomo kaznovani. Jaz zginem!
Iztrgala sc je roki svoje znanke in zbežala po stopnicah navzgor. Mollie se jc obotavljala in iskala z očmi nadzornika Kerryja v veliki dvorani, ki je bila polna elegantnih plesalcev. Slednjič ga je zapazila. Stal je ravno nasproti stopnic in s svojimi brezobzirnimi modrikastimi očmi ostro gledal na desno in levo in si točno ogledal vsakega posameznega. Roke je tiščal v žepih plašča, palico je ime! pod pazduho, klobuk pa na giavi in tako je na naravnost agresiven način opazoval vrvenje okoli sebe, kakor človek, ki si ogleduje opice v menažeriji. Mollie jc bila zelo razočarana, kajti vkljub temu, da je neprestano naravnost zrla nanj. se on ni prav nič menil za njo in niti enega pogleda ni vrgel nanjo.
Čeprav se je ples ravnokar pričel, so nekateri obiskovalci že začeli odhajati. Kerry se je obenašal, kot ne bi videl, kako velik vtis jc napravil njegov prihod. Hodil je po dvorani in si natančno ogledoval eno skupino ljudi za drugo. Ime znamenitega detektiva, ki je bil v zvezi z zadnjim senzacionalnim umorom, je šlo od ust do
ust; nastala je nepopisna zmešnjava in mladi gospod, ki je stal poleg Mollie Gretne, je dejal:
—	To je naravnost smešno, toda čisto angleško, da pošljejo rdečelasega detektiva, ki ga ves svet pozna, na lov za spretnim zločincem. To je res prokleto nerodno!
Obnašanje Kerryja se je klubovim članom v istini zdelo »prokleto nerodno«, a Kerry je s tem dosegel svoj namen. Vedel je, da jc dobro znan, in to je porabil v svojo korist. Kjer so drugi preiskovalci delovali v temi, tam je Kerry včasih rad raziskoval v polni luči — o pravem času seveda. Vedel jc. da je vsaka ura, ki jo izgublja z iskanjem skrivnostnega Kazme, dobiček za ravnotako skrivnostnega uradnika Witehalla, ki za njegovim hrbtom preiskuje zadevo.
Kerry je bil v nočnem klubu komaj deset minut in v teku tega časa je izginila že dvanajstica. Stražnik Coombes, ki je čakal zunaj, pa je s svojimi ljudmi že preskrbel. da so vsi dali svoje prave naslove. Cemu bi bili zbežali, če ne iz edinega razloga, ker so se bali, da bodo zapleetni v Kazmino zadevo? Vsi šoferji, ki so čakali zunaj, so bili obveščeni, in onim ubežnikom, ki so imeli lastne avtomobile, je sledila policija.
Prizor, ki ga je nadzoroval Kerry. je bil res čuden, in zbudil bi bil zanimanje filozofa, kakor tudi politika. V plesni dvorani so bili zastopniki vseh plasti londonske družbe, vendar so bili oni. ki so prihajali iz najnižjih plasti, spretno maskirani. Plemstvo je bilo dobro zastopano, enako tudi Židje. Baronese so tu plesale z zelo sumljivimi moškimi, in grofi z znanimi igralkami in koristkami iz varijetejev.
Ko je b! slednjič ples spet v polnem teku, je šel višji nadzornik Kerry počasi preko dvorane v smeri stopnic. Goste, ki so sedeli pr: mižali, si je ravnotako brezobzirno ogledal, kakor tudi natakarje. Marsikomu izmed njih, ki je imel slabo vest, jc začelo srce razburjeno biti:
Bili je poklica! Mollie Gretno, naj pleše ž niim. toda ta inu ie odgovorila, opazujoč Kerryja:
—	Ne, Bili. Sedaj nc bom plesala. Kerryja gledam.
—	Lepo, ji je odvrnil mladenič. Menda ne mislite preživeti noči v policijskih zaporih?
—	O, je vzkliknila Mollie. To bi bilo imenitno! Še nikoli nisem bila aretirana, toda če bom kdaj, upam, da me aretira višji nadzornik Kerry. Prepričana sem, da me bo vklenil in odvedel.
Ko je Kerry dospel do stopinc, je šla Mollie nalašč počasi mimo njega, zamrmrala par besed občudovanja in mu vrgla najprijaznejši in najdaljši pogled, ki ga je sploh zmogla. On se ji je tudi prijazno nasmehljal ter nato takoj odšel po stopnicah navzgor, ne da bi sc ozrl.
r-'
f
JANKO JAMŠEK železniški uradnik
VI A. RIJ .A. roj. BREZNIK
poročena V Ljubljani, dne 3. februarja 1926.
□□□onomooaoaanannonncioonnnno
<32imn«»9iiuiaiiiina«iii»inmniK
\ Tvrdka A. ROJINA & COMP.
I--Slomškova ulica štev. 16.--
»
r	sprejme v službo
jiiiip liiMi
S veščega v stavbeni in pohištveni stroki. S Ponudbe z navedbo dosedanjega služ-j bovanja ln šolske izobrazbe je poslati
5	na gorenji naslov. 709-a
■
■
■ninHiiuiuaMnmmmiuHHuauni
aaGCcnnccii^nonoacnonncnnnnco:
jjiif Odlikovane Tovarne il;HiinŠHKHSHHjj;jj
avtomatična rcgaistoHa, zatrornice Itd.
izdeluje in dobavlja
ING. F. SCHNEITER, ŠKOFJA LOKA.
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe.	553
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzoicu. Tehnična znamenja.
.	Ljubljana, Seienbargova ulica 6. ^
Telefon it. 930.	Teleion St. 980.
Zahvala.
Za vse dekaze sočutja in ljubezni ter za vso pomoč ob bolezni in smrti naše skrbne nepozabne
mame, ozir. tete in svakinje, gospe
6 I iimiiHi; »*6»
hišne posestnice
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1936.
Žalujoči ostali.

Citat te)
T&asise
J
Prteaiae MiiiMiiiMiiOii
__Pfrilo
~~ i.......;'•"••' '• ••' .	PT
OrrsT.?.
za dea gniniiiliijliliiUiiii;
§ Do&ave
ili sa iiotele, restavracije in zdravilišča p
OBRNITI SE NA PODRUŽNICO llj
V TRSTU
VIA MAZZIN1, 30 t _-■agrare-mnuggiIIIIMIll ...... II111»Bi«};
j v VJ-iliiiijjl^kji^ ^-^^lii^ii-^-^^^-ki^iiiiM-li- J
iaun~D^™nr^cinncncnaDC3nDonoDmr' xaas&sR8£x-aziSsaaaaBSBHBaa8SBH
kateri je obenem sodar treznega in marljivega sprejme takoj Emerik ZeSinita,
veletrgovina žganja Ljubljana-Siška. Celovškej c. sta 34. Istotam se kupujejo tudi
ps*aziae steklenice.
Zahvala.
Sprejmite vsi, ki ste sočustvovali z nami in se nas spominjali ob prebridki, nenadomestni izgubi našega ljubljenega, predobrega očeta, deda, pradeda in tasta, gospoda
PH. Mr. AleKsljo Robleko
našo presrčno, iskreno zahvalo.
Posebna naša zahvaia velja zastopnikom oblasti, mestne občine radovljiške, Mestne hranilnice, predsedniku zdravniške zbornice g. pri-mariju dr. Gregoriču, stanovskim tovarišem pokojnikovim, meščanom radovljiškim in okoličanom, vsem prijateljem, ki so v tako častnem številu spremili nam nepozabnega na njega zadnji poti, gg. pevcem za ginljive žalostinke in vsem darovalcem vencev in cvetja.
Vsem ponovna, iskrena hvala!
Radovljica, dne 1. februarja 1926.
Žalujičr ostali.
Priporočamo | novo izdefo i
Jaiite M M
romanov t
Si! a obroka In posodo
prve svetovne tahriltcie: STSaTWAY, FflESTSR. B!jSE£30S-FSit, Original STBtOS. itd. dobite let pri cmDni-strokovnjaku (bivšim učitelju Glasbene Matice)
ALFONZ BfSEZSHIC
Linbljiinr, SSestul Srg 3, poleg magistrata.
Istotam najbogatejši Izbere vsakovrstnih godal, mojstreklb violin in naJtinejšUi strun.
Najjasnejša tvrdka Jugoslavijo!
Sli
debele in drobne, koruzno moka in ajdovi
grajs za krmo po najnižji ceni dobite pri tvrd
Al. Sc M. ZOHMABJ, Mafeliana,
Stari trg 32.
-JMFMUff-
p.ioida is fiime, Jj: -fSitrasa, Satrap, Ko-askpapipjs, vse lotc-p ■
irebičlne in 'otografične ap -:ate Erneman, Contesa.Ked. OSrtJ f« oi IGO Din napr ima stalno v zalogi
dragenja: fctea Km sinov;.
Ijubljaaa, židovska ulica šle
v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska
izdeluje v kratkem času
„<JZJGOGRAF1KAK LiSABNA
T L.t (> TiL-f A N!. SV. l'E! HA NASIP S7. <Naročila sprejema tudi oglasni oaaelek uprave ,,Jutra", Prešernova ulica i.

Cyclamen
BroS. 22 Din, ver V Din, pošt J-25 Din
|| Agitator
i Broš. 18 Din. vez. ! 23 Din. pošt. 1-25 Din
Izdala jih !•
| Tiskovna zadruga \ » Ljubljani
,	krute ?sode težko Prizadeti naznanjamo tužno vest, da je naš
nadvse ljubljeni oče, brat, stric, gospod
RUDOLF SIGL
davčni upravitelj « pokoju
(iaC,5),t; nK ,ob 10- uri Zve,čer' okreP£an p° tolažbi sv. vere, v 67. letu starosti no kratki bolezni preminul.	*
Pogreb pokojnega se bo vršil v četrtek, dne 4. februatja 1.1. iz Rogaške
Slatine na pokopališče k Sv. Križa.	^	ws
Rogaška Slatina, dne 2. februarja 1926.
Žalujoči otroci: Egidll, Budi, Anica.
Nobenega slovenskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 let slovensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naše najboljše pisatelje.
i i
priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obširno novelo Franceta Bevka, historični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode cele vrste drugih pisateljev. Izhajal bo v povsem novi obliki in opremi. Naročnina znaša za celo leto v Jugoslaviji Din 120-—, za inozemstvo Din 150*—.
Naročite ga takoj pri
Tiskovni zadrugi m HhMIi
Prešernega ulica it. 54.
iS,