Tečaj III. V četertek 5. grudna (decembra) 1850. JList 49. Sirota. 0 cvetlice! prašam vas Kdaj — povejte mi na glas, Za-me bo veselja čas, Kdaj nehal bo v sercu mraz; Kam sirota bi se djal Kje pomoči bi iskal, Ker mi včeraj smert nemila Še očeta je vmorila. „Vstavi tvoje si solze", Zbriši si duha megle, Mcrtvi več se ne zbude* In ne pridejo 'z zemlje"; Tam u serčni večnosti, Kjer ni rev ne tužnosti, Boste zopet so združili In se večno veselili. Pug . . . #) Gradič. Narodna pripovedka iz Bistriške doline. (Konec.) Skorej 14 dni je bil že Skit s tovarši v kletu. *) Vesel/ nas, da je naša spodbuja toliko mladih pesnikov spodbudila. Kdor koli kaj pevske žile v sebi čuti, naj jo poskusi, in sad svoje domišljije hr« boječnosti nam pošlje. Za pervič ne zahtevamo ravno i zve r s In e g a ,_ da je le dobro Cč pr.v včasi kaj overiemo, ni treba nehati. Vsaki hip ni vgo-den. pesmi duhtali. — Primerilo se je, da smo dve pesmi z nadpisom_ „si-rota" dobili. Boljšo smo izbrali — Pevcema „danice" in „na pokopališču" na znanje, da bodete ti pesmi drugi pot natisnjene. Vredniitvo. ^pim sedel pod lipico In poslušal ptičico, Ki je pela pesmico; Mislil sim na mamico. Žalostno sim zdthoval, Dneve sim premišljeval, Ki so ztl me srečni bili Oh! prehitro so minili! O povej mi ptičica Kje so moja mamica, Kje je moja sestrica, Al' ne veš za brateca? Ptičica pa v verh zleti, In takole začverli: „Tvoji ti, moj sinko mali! V merzlih so grobeh zaspali." I 380 - -m Rad bi bil enkrat zopet prosti zrak dihal, nobena nevarnost ga ne ostraši. Vergel je nase staro turško halo, ktero si je bil v nekem boju pridobil, in je tako oblečen zakotje zapustil, tira je bila eno čez pomori. Trna je bila taka, da se ped daloč ni izločilo. Skit se plazi, se ve da tiho in varno, ob zidovjih in na vse na tanjko pazi. Tu je slišal kakega stražnika čez svojo zaspanost jokati, tam druzega spet, ki je Aftala klel; tu so cele trume mermrale, tam se je razlegal glas velitelja, ki je straže ogledoval. V dveh .urah popotvanja je Skit turškega vodja popolnoma poznal. Ob treh se zopet v svojo klet nazaj poda. Čudne misli mu po' glavi rojijo, pa že je sklep storjen, ko k tovaršem noter stopi. Ko se dan zazori, se Skit zopet vzdigne in zavetje zapusti. Pogumno stopa po cesti in po stanovanju velitelja bara. Ko mu Turki povedo, gre .naravnost k Aftalu ter mu veliko denarja na znanje da, ki so ga pobegnjeni kristjani skrili. Skopemu Af-talu se oči bliskajo: „Urno me k zakladu pelji, le berž! hvaležen ti bom zato", mu reče. Skit privoli, ga do zaklada spremiti. Med potjo ga vedno Aftal praša, če je res tako obilno peneza skritega. „Za v toniti v njem ga je", mu seljan odgovori; „pa naglo stopaj va!" Ko na dvoriše pridela, se Skit še enkrat okoli ozre, če ju nihče ne vidi. Žive duše ni bilo nikjer. Tu je, pravi zdaj, česar tako željno išeš. Pri tih besedah prime on Aftala za roko, ga k štirni potegne in tako naglo vanjo verze, da se ne more ne braniti ne na pomoč poklicati. Glava je z majhnim trudom odsekana, se smeja Skit, majhna skerb, tudi ostanke podrobiti. Veselo se verne zopet k tovaršem v klet. Večer pride. Čudno se Turkom zdi, da bi bil Aftal čez dan miren v hiši ostal, kar se še nikdar ni zgodilo. Drugekrat je po noči vsake dve uri po stražiših hodil, dans je tudi to zaostalo. Ravno tako se godi drugi in tretji dan. Sčasoma se Turki prepričajo, da je mogel njih vodja na kako vižo pogi-iiuti. Kolikor bolj so bili popred ojstro deržani, toliko 387 razujzdaneji zdaj postanejo. Čez dan so pili iti razsajali in clo straže zanemarili. Z veseljem Skit to turško zanikernost vidi. Brez zamude sklene naklep doveršiti. Ko se noč stori, zopet z vsimi tovarši zakotje zapusti ia na cesto gre. Vse je tiho, Turki spe, enega zbujenega ni. Brez spodtika zaklenejo kmetje zunaj pri vsih hišah vrata. Okna so takrat še zlo majhna narejali, tako da se nobeden ni mogel skoz splaziti. Neverniki so bili tedej popolnoma zaperti. Zdaj Skit nekaj tovaršev v Rašico pošle, z ostalim pa eno hišo za drugo obstopi in Turke z grozovitim žuga-njem primora, mu vse orožje izročiti. Oni mislijo, da je Bog ve koliko sovražnikov, in res sablje in puške skoz okna vun dajo in milosti prosijo. Ko ima Skit vse v rokah, kar bi mu skodvati znalo, še enkrat pogleda, če je vse terdno zaklenjeno. Potem pa turške konje z tovarši vred zasede in gori in doli po vasi jaha, da bi Turke ostrasil, če bi se kaj ganuti ho tli. Čez kake dve uri tudi uni pobegnjeni kmetje iz Rašice pridejo in se Skitu pridružijo. Ta reče zdaj hišo za hišo odpreti in Turke povezati. Njih serd in osup ni popisati, ko zaslišijo, na kaki način so za-sačeni bili. Pa serd jim malo pomaga, hočeš, nočeš so morali v Ljubljano korakati, in za nečloveško ravnanje zasluženo kazen prejeti. Rombihel se je v fem turškem bojevanju slabo Obnašal. Obudil je sum, da je s Turki zastopljen. Po vikšem povelju je prišel ob vse premoženje, ki je bilo grozno veliko. Deželni zbor ga je brez pomislika Skitu v last dal, ki je naj.več pripomogel, da so Turki Bistriško dolino, in kmalo ves gorenski kraj popustili. Tistih trideset izgnanih kmetov je pa svoja pohištva zopet nazaj dobilo in jih veselo vživalo, tako da niso bili drugi gosposki kot Cesarju podložni. Še le čez 200 let so zvijače nekega plemenitaša njih vnuke spet podjarmile. (j. Terdina.) ¦ ¦ 388 Turško pozdravljanje. ' Kedar Turk Turka sreča, se pozdravita, rekoč: „Sa-lam alečum!" to je po naše: Pozdrav in blagoslov ti božji! Odgovor: „Alečum salam!" (Božji ti pozdrav in blagoslov!). „Salatn" pomeni namreč: pozdrav in blagoslov ali žegen. Tako sme pa le Turčin Turčina pozdraviti. Kristjani in drugi na Turškem, če so se ravno poturčili, se ne smejo tako pozdravljati. Bošnjaki na Turškem, ljudje našega naroda, kterili se je že veliko poturčilo, tako da se stare svoje vere, starega svojega roda sramujejo, se takole pozdravljajo, in sicer zjutraj: „Saba hajrosum!" to je: Bog daj dobro jutro! Odgovor: „Alah razosura!" (Bog ga daj!). ATa večer; „Akšam hajrosum"' (dober večer)! Odgovor: „Alah razosum" (Bog ga daj)! — Alah pravijo Bogu. Ko bi se kdo prederznul Turka pozdraviti, rekoč: „Salam alečum!" — bi se mu slaba godila, ko bi ga Turek spoznal, da ni pravi Turek. Naklepal bi ga, da bi dosti imel. Nekdo, ki je po Turčiji po turški oblečen popotoval, piše, da je konja jahaje Turka srečal, kteri je bil tudi na konju, in tega nalašč pozdravil: „Salam alečum V Turek odgovori: „Alečum salam!"' Ker pa misli, da je popotnik Turek, ga nekaj po turški popraša. Popotniku, ki ni zna po turški, zdaj šembrano prede: zakaj Turčin viditi, da popotnik ni Turek, zaroti, potegne svojo sabljo in plane nad njega. Popotnik pa ne bodi len, jo popiha na berzem konjičku v bližnji les, in uteče srečno razkačenemu Tur-činu. Serbski slepci in davorije. ____ Junaške pesmi, ki se po Davorju, starem bojnem bogu naših predkerščanskih sprednikov, tudi davorije imenujejo, prepevajo in razlagajo na Serbskem večjidel slepci. Veselijo se tega opravila in ga zlo ljubijo. Skuša- 389 jo se med sabo, kteri bode več pripovedk junaških in roparskih povesti zduhtal.' Mladenči, ki so njih lastni sinovi ali bližnji sorodniki, jih vodijo od vasi do vasi, kjer se V senco kakega drevesa ali pred kako cerkev vsedejo, in stare znane ali novozložene pesmi prepevajo. K vsaki rodo-vinski veselici so povabljeni, gostoljubno sprejeti in obilno obdarovani. Od njih mladenči junaške pesmi poberejo, ki se potem okrog razširjajo in med narodom ohranijo. Serbi imajo veliko in tako lepih junaških pesem, da se jim mora človek le čuditi. Klinov močnik. CSerbska pripovedka.) Nekdaj je bil prišel vojak k neki ženi v hišo in jo zaprosi, da bi mu kaj jesti dala; ali ona mu reče, da nima ničesa v hiši, kar bi bilo za jesti. Nato vojak: Daj mi vsaj ponjvo in malo vode, da si napravim klinov močnik. — Žena mu to dvoje da. On vzame ponjvo, dene v njo železen klin, nalije vode in postavi nad ogenj. Kedar se sogreje, hoče imeti od žene soli, ktere mu ona da , in jo posoli. Ko voda zavre, hoče imete malo moke. Žena mu da tudi moke, samo da bi vidila, kakšen da bode vendar klinov močnik. On posiplje moko v ponjvo in zmeša. Potem hoče imeti jajce; tudi to dobi in ga razbije v ponjvo. Nazadnje reče še za maslo, si lepo zabeli, vzame ponjvo od ognja, potegne klin iz jedi in poje klinov močnik. Kratka slovnica slovenskega jezika. #. 34. Glagol. (Nadalje.) Terpivna oblika. Terpivno obliko dobiš, pridevši pomožnemu glagolu samo terpivni priložaj; a. p. sim hvaljen, a, o; sim bil hvaljen, a, o; bodem hvaljen, a, o; bi bil hvaljen, a, o itd. 390 Terpivna oblika tudi nastane, če delavni besedico se pridaš; n. p. orel se imenuje ptičji kralj. Jutri se bode delalo: v Sest redov slovenskih glagolov. Slovenski glagoli razpadejo v šest redov, ki se po zgibih ali končajih koreninskim zlogom pritaknjenih ločijo. V kteri red kakšen glagol spada, določita določivni in ne dol oči ni način zdajnega časa vkup, namreč: 1. em} ti: nes-em, nes-ti; nesel,-sla, 05 nesen, a, o *} 2. nem. niti: mah-nem, mah-niti; mahnil, a, o**]); mah- njen, a, o. 3. im, eti: žel-im, žel-eti; želel, a, o: želen, a, o. 4. im} iti: pros-im, pros-iti; prosil, a, o; prošen, a, o. 5. am} ati: mah-am, mah-ati; mahal, a, o; mahan, a, o. G. lijem,; ovali: omah-njem, omah-ovati; -oval, a, o; -ovan, a, 0. ¦ Naši glagoli lahko iz reda v red prestopijo; n. p. nesem (1. r.)> nosim (4. r.), znašam (5. r.); mahnem (jSi r.), maham (5. r.), omahnjem (6. r.); prevodim (4. r.), prevajam (5.' r.) itd. Naj rajši prehajajo iz petega v drugi red. (Več pravil napisati, nam premali prostor brani; drugo naj tedaj raba učf). Iz početka so glagoli večjidel nezveršivni. Zveršivni so: 1. vsi glagoli drugega reda; n. p. mahnem,-niti; sunem, -niti; smuknem,-niti; 2. redoma vsi prosti unih petih redov, ako se s prilogom zlože in v poprejšnjem redu ostanejo; n. p. delam,-ati,dodeIam; troh-nim,-eti, strohni m itd. (Dalje sledi.) Itako poljski cigani z novorojenim detetom ravnajo. Kedar se poljskim ciganom kakšno dete narodi, ž njim *) Dobro poglej in si zapameli, kako glagoli klerega reda priloiaja z Jerico 1 in n na koncu skroje', ker je to, čase izpeljavati , neobhodno potrebno. Samo glagoli per.vega reda zgubi! c pred lom v pregibu. Vsi drugi e ali i obderze'. »*) Po staroslnvanski : mahhuti, mahnul, a o. 391 po svoji navadi takole ravnajo: Novorojeno dete vzame oče in ga do glave v perst zakoplje. Potem ko nekoliko časa v zemlji tiči, dado s cunjami povito materi. Drugi ščip po rojstvu pride dete v roke ciganskega starašina; to je naj starjega izmed oženjenili mož. Ti starec prepa-še otročička s pasom, ga priveze na verh dolzega kola, nekaj govori, in preniha revišče na kolu viseče s tim sedemkrat nad plamenom velikega ognja, se ve, da tako visoko, da ga soparica ne zaduši. Po tim djanjn je še le novorojeno dete v cigansko družino in rodovino sprejeto Klate resnice. (Iz Celovca.) Skrivnost ti je sužna, če ti pa uide, si ti nje su-žen. — Prijatla zgubiti, je naj večja zguba. — Poter-pežljivost je ključ k vsakim vratom i hlad za sledno rano. — Naše živlenje je kratko, pa terpljenje ga podaljša. — Cednosteu se zdeti hoteti, je naj večja strast. — S skop-cem se vsak lahko sprijazni, le skopec ne. — Igranje o-trok naj bo, kolikor je mogoče, posnemanje tstih reči, ktere bodo enkrat v prihodnosti zares opravljati imeli. — Pri soncu je toplo, i pri materi sinu dobro. 54.1'atkočasnica. Dva brata prideta v gojzd, in na drevesu zagledata leverco ali veverco. Mlaji koj vpraša starjega: Ali jo bova pekla ali kuhala? — Pečena je boljša, kuhane je pa več, odgovori starji. Kuhala jo bova, pravi mlajši, jaz grem domu po pisker, ti jo pa ti čas vjemi. Kedar mlajši odide, se spravi starji na drevo; pa preden do srede pripleza, že leverca na drugo skoči. On gre za njo, pa zopet mu uide. Tako se mu večkrat zgodi. Nevoljin se po drevesih zmiraj plaziti, si misli, kaj ko bi tudi jaz tako skočil, kakor leverca, in se spusti z drevesa; pa revež je padel no skalovje, da si je vso glavo razbil. Med tem 392 mlajši z piskrom pride, in ker vidi brata krog ust kerva-vega si misli, da je leverco sirovo brez njega snedel. To ga zjezi tako, da očita (mertvemu) bratu: „Lakomnež! zakaj si brez mene leverco snedel?", in mu verze pisker v glavo rekoč: Ker si srovo snedel, že pisker imej! __________ (Pug . • O Smešniea. Nekdo je v germu zajca zapazil. Hvala Bogu! si misli, da sim zRJca dobil, prodal ga bora in kozo kupil. Kozo bom zredil, prodal in tele kupil. Tele bo zrastlo, ga bom prodal, in kupil kravo. Pri kravi bom priredil^ da voli kupim; voli prodam, bom kupil konje. Z njimi bom vozaril in si toliko prislužil, da bom hišo v dva nadstropja sozidal. Stanoval bom v zgornih izbah, družina pa spo-dej; kadar se bode kaj pregpvarjala bom nad njo zatap-tal: „Tiko!" Pri toti besedi pokaže kako bo storil^ in — zajec skoči iz germa iu zbeži. Ne, prodajaj kože, dokler medved v berlogu sedi. Pug . . . —--------- Računstvo. ----- Naloga. Koliko srajc se da napraviti iz 75 vatlov platna, če je za eno srajco 3 in 3/t (3%) vatla treba. •ofe.is 08 'UoaoBpo a. Zastavica. ...... Majhen štiri ze ouraca; Velik černo perst prevrača; Mertvega pa človek nosi Dokler ves se ne razkosi. (Zložil Pug . . J •opoBMisevj du 98 Mpiop 'dfiaso »¦; o«oj/ mfiaofo vp a&)Mtu " 'ef.io livpvji 'n}]dii . " '. vsos oai>j}[ jmpi>i[ 'mijfvni — \oa. 'V^javS^ Založnica Rozalija Egcr. — Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.