Navadni (rumeni) dren (Cornus mas L.) družina drenovk (Cornaceae)
Trajče Nikoloski in Peter Ribič
Spomladanska resa, vres, erika
(Erica corneaj -družino vresovke (Ericaceae)
Domovina: Raste predvsem v Alpah in drugih delih Evrope, v Sredozemlju in na jugu Afrike.
Beli cvetovi rdečega drena /C. sanguinca)	Ime:	Nekatera	najpogostejša
udomačena ljudska imena za reso so: divja resa, kozje resje, kozje vresje, kozje vrsje, mes-
Rumeni cvetovi navadnega drena
Domovina: Srednja in Južna Evropa ter Mala Azija in ZDA.
Grmi ali nizko drevo, redkeje drevesa ali zelišča, iz družine drenovk (Cornaceae).
Ime: Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za navadni dren so: dren, medvedovo drevo, navadni dren.
Opis: Raste kot grm ali majhno drevo. Drevo ni visoko, zraste le 6-8 m. Ima rdečerjave veje, skorja, ki vsebuje veliko tanina, je rjavorumenkasta in v luskah odpada. Cvetovi so rumeni, dvospolni, združeni v kobule. Odprejo se, preden se drevo olista, tudi februarja. Dren cveti med prvimi, zato je izvrstna paša za čebele. Cvetenje traja dva tedna. Zaradi rumene barve cvetov ga čebele v gozdu laže odkrijejo. Celotna rastlina vsebuje veliko rumenega barvila. Spada v drugo skupino medovitih rastlin.
Medovitost je zelo dobra; pomemben je zlasti zaradi zgodnjega cvetenja. Čebelam daje nektar in cvetni prah v obdobju, ko ju v naravi primanjkuje, čebelja družina pa ju nujno potrebuje za svoj razvoj. Na drevo drena bi bili lahko bolj pozorni tudi čebelarji. Včasih so čebelarji dren zelo cenili in ga zasajali poleg čebelnjakov. V mrzlih večernih urah veliko čebel umre zato, ker se predolgo zadržujejo pri vabljivih cvetovih.
Zanimivosti: Glede na starost in rastišče so rastline rumenega drena lahko zelo različnega videza. Zreli plodovi so kiselkastega okusa, lahko jih uživamo surove, vendar jih zvečine predelujejo v marmelado, kompot ali sadni sok.
nordeči vres, mesnorudeči vres, pomladanska resa, rdeča resa, resa, resje, rudeča grašica, vres, vresek, vresica, vrestij, zimocvet.
Opis: Rese ali vrese so skupina zelo podobnih rastlin, po večini zimzelenih, lesnatih grmov, ki jih gojimo zaradi lepih cvetov in listov. Cvetni popki so v poznem poletju že popolnoma razviti, vendar se obilno razcvetijo šele po zimskem mirovanju, tj. spomladi. Cvetovi so ozko zvonasti, rožnatoredeči, pri sortah tudi beli ali rdeči do temno škrlatni, po večini združeni na zgornjem delu cvetočih poganjkov, prašniki so daljši od
Belo cvetoča resa
112 Slovenski čebelar 4/2006 - letnik CVIII ^