Stran 26 Jugoslovanski Obrtnik, 15. aprila 1921. Štev. 4 Če se jim posreči, dobiti večino pri ob­ činskih volitvah, bodo naše že tako izžeto ljudstvo še naprej izžemali, mu nalagali še naprej nezaslišna bremena. Obrtnik in trgovec! Premisli, komu boš oddal pri volitvah svoj glas: ali oni stranki, ki ti želi res pomagati, in to je S. L. S., ali onim, ki te žele izmozgavati, to so vsi na­ sprotniki naših krščanskih idej! Kot en mož se bomo združili vsi trez-, ni obrtniki in šli v boj za našo sveto stvar, za krščanska načela in blagor ljudstva; Bog naj nas pa v tem boju podpira! Spisal prof. V, 0 razvoju ljudske umetnosti. Renesančna doba je predramila Evro­ po iz srednjeveškega, večstoletnega, du­ ševnega spanja in zbudila, seveda le pri iz­ obražencih, splošno zanimanje za slovstvo in umotvore starih Grkov in Rimljanov. Doba romantike ima pa to veliko za­ slugo, da je umela vzbuditi zanimanje tudi za umetnost, ki se je gojila na domačih tleh, med preprostim, kmetskim ljudstvom, za tako zvano ljudsko ali kmetsko umet­ nost. Romantika, ki je navdušila takrat živeče pesnike in slovstvenike za zbiranje narodnih pesmi in sploh slovstva raznih narodov, je obenem povzročila, da so za­ čeli jsbi|-ati več ali manj umetniške izdelke preproste kmetske roke in jih uvrščevati v muzejskih zbirkah poleg visoko umet­ niških grško - rimskih umotvorov, kakor tudi umotvorov in obrtniških izdelkov iz poznejših dob. V novejši dobi je nastala velepomem­ bna in na široki podlagi zgrajena ideja »varstva domačije«. Naloga, katero so si stavila društva, ustanovljena pod imenom: »Varstvo domačije«, je kaj raznovrstna. Glavni namen teh društev je, ohraniti po­ tomcem naravno krasne ali posebno zani­ mive pokrajine, kakor planine, slapove, barja itd. z živalstvom in rastlinstvom, ki se nahaja na njih, nedotaknjene po člo­ veški kulturi. Vendar se ta društva ne zanimajo samo za to, kar je stvarila na­ rava, ampak tudi za predmete, ki jih je zgradila in izdelala človeška roka, ali z drugimi besedami, ona skušajo ohraniti tudi stavbe, da, cele vasi, ki so posebno značilne za dotične pokrajine, ne da bi imele te stavbe posebno zgodovinsko važ­ nost, kakor n. pr. zgodovinsko Važni gra­ dovi, oziroma njihove razvaline, ali pa iz­ razito umetniški pomen. Obenem zbirajo ta društva umetno-obrtniške izdelke ljud­ ske umetnosti v dotičnih pokrajinah. Na­ stali so tako zvani odpTti muzeji (Freilicht- museen) in ogromne folkloristiške ali ljud- sko-umetniške zbirke. Nadal;ni smoter teh društev je, ohraniti stavbam v posameznih krajih njihov, pokrajinskim razmeram od­ govarjajoč slog, ki je ravno za te kraje značilen. V tem oziru se je pri nas, če izvza­ memo ne ravno prebogate folkloristiške zbirke naših muzejev, še bore malo storilo. V najnovejši dobi moramo zaznamovati po­ menljiv napredek. V raznih listih čitamo članke, ki se pečajo z domačo l'udsko umetnostjo, da celo naši obrtniki, ki so de­ lali le po dunajskih in drugih tujih pred­ logah, so nenadoma začutili potrebo po domačih, od naroda ustvarjenih umetni­ ških vzorcih. Na tukajšnji državni obrtni šoli se pri risanju, pri vseh različnih pa­ nogah ozira tudi na slovensko ljudsko umetnost. V istem smislu deluje državni urad za pospeševanje obrti. Skrajni čas je, da se zbere to, kar se še valja po zapra­ šenih podstreš ih, oziroma ohrani v sHkah ter reši pogina. '! * I ! Marsikdo opazuje z veseljem in zani­ manjem naše narodne noše, da, potrudi se cel6 v muzej k folkloristiškemu oddelku, to^a večina teh opazovalcev nima pojma o izvoru in razvoju narodnih noš in sploh 0 umetniških izdelkih preproste kmetske roke. Zato hočemo govoriti najprej o poj­ mu ljudske umetnosti sploh, o njenem po­ stanku in razvoju, o medsebojnih tujih vplivjh in slednič seveda v glavni meri o slovenski in jugoslovanski ljudski umet­ nosti. Pojem ljudske umetnosti se ne d& lahko določiti. Naj sledijo mnenja nekaterih to­ zadevnih strokovnjakov! R i e g 1 razume pod ljudsko umetnostjo umetniške poskuse manj izobraženega, po zastareli šegi žive­ čega dela naroda, katerega umetniško delo­ vanje sloni na tradiciji ali sporočilu pred­ nikov, Po Forrerju je 1 . u. iz mest na deželo zanešena in deloma posirovela me­ ščanska ali splošna umetnost. Noben teh nazorov nas ne more popolnoma zadovo­ ljiti. Deloma moramo dati prav Rieglu, kajti mnogo ljudsko - umetniških izdelkov nam kaže prastare motive, ki jih zasle­ dimo pri vseh sorodnih plemenih in naro­ dih. Ti motivi so se torej podedovali od 1 oda do roda in se mnogokrat ohranili v prastari obliki. Kar se tiče Forrerjeve trdi­ tve, moramo priznati, da ima tudi on de­ loma prav. še dandanes lahko opazujemo, da se selijo mestne navade in običaji, pa tudi noše itd iz mest na kmete, vendar ne moremo trditi, da ima vsa ljudska umet­ nost svoj izvor izključno le v meščanski ali splošni \imetnosti. Še manj mcremo reči, da je meščanska umetnost na deželi posirovela, kar se je pač lahko zgodilo v posameznih slučajih, splošno pa moremo trditi, da so kmetski umetniki meščansko umetnost po svoje prikrojili in je ta vsled tega dobila svoj posebni značaj. Popolnoma pravilno primerja H a b e r- 1 a n d t 1 . u. z dialektom. In res najdemo pri obeh iste dobre in slabe strani. V obeh se zrcalita krepka izrazitost in preprostost, ki se kažeta v nepoznanju sveta, v ozkem duševnem obzorju, v enoličnosti itd. Oba kažeta mnogokrat krepko jedrnatost, da tu i tam celo neiko posirovelost v izrazih, oziroma vzorcih. Iz nadaljnih izva:anj bomo lahko iz- prevideli, katera izmed teh trditev je pra­ vilnejša, vendar že sedaj lahko rečemo, da ima 1 . u. svoj izvor v glavni meri v pre­ prostem narodu samem in se le deloma iz­ vaja iz splošne umetnosti. To nam postane tudi jasno, če opazujemo razvoj obrti v najstarejši dobi človeštva. Prvotno je človek sam zase izdeloval vse, kar je rabil za svojo eksistenco. Mož­ je so izdelovali orod e in orožje, žene so skrbele za obleko. Posamezen človek je bii v eni osebi kovač, tesar, zidar itd. Ta domača obrt se je razvila do neke višje stopnje šele takrat, ko se je ta ali oni začel pečati z izdelovanjem le enakovrstnih pred­ metov, ki jih je zamenjal za druge ali za živež. Spretnost v izdelovanju posameznih predmetov je ustvarila posamezne obrtnike in povzročila delitev dela, ki je največjega narodno - gospodarskega pomena, kajti -na njej sloni Še dandanes veleobrt. Pa tudi v tej dobi ni bila brez pomena, kajti spreten lončar je n. pr, v istem času vsled vaje in večje izurjenosti izdelal večje število po­ sod in mnogo bolj lično, kakor tisti, ki je bil obenem lončar, tesar itd. Z delitvijo dela se je povzdignil tudi umetniški okus. Človek je začel krasiti svoje izdelke s čr­ tami, pikami, rastlinami itd. Nastali so to­ rej že preprosti umetniški motivi, kakršne je nudila človeku njegova bližnja okolica. Ti motivi so lahko prastari, ker jih je oče sporočil svojemu sinu in ta njegovemu vnuku. Isto velja za umetniške motive na ljudsko-um etniških izdelkih. Tudi na vprašanje, katere predmete moremo prištevati ljudsko-umetniškim iz­ delkom, ni lahko odgovoriti, vendar sploš­ no sledeče: 1. Predmete, ki jih je izdelal preprost človek v uporabo v vsakdanjem življenju, če odgovarjajo umetniškim zahtevam v ob­ liki ali v zunanjem okrasu; 2. predmete, ki niso neobhodno po­ trebni, kakor otroške igrače, slike, čipke itd.; 3. izdelke izučenih rokodelcev, če se v njih pojavlja ljudstvu primerna in za do­ ti čno pokrajino značilna umetnost; 4. tudi predmete, ki so se sicer izde­ lali v tujini, toda so se v tem ali onem kraju popolnoma udomačili in postali tako- Štev. 4 Jugoslovanski Obrtnik, 15. aprila 1921. Stran 27 rekoč last dotičnega okrožja,, kakor majo- Uke, slike na steklo itd. (za Kranjsko); 5. od tako zvanih »potujočih umetni­ kov« dovršeni predmeti, če vsebujejo do­ mače umetniške motive. Potreba je torej v glavni meri rodila domačo obrt in vsaj posredno tudi ljud­ sko umetnost, S povzdignjenjem prometa je izginila potreba in ž njo tudi večinoma domača obrt in z njo zvezana ljudska umet­ nost. Zadnje kote naše domovine so pre­ plavili fino izdelani industrijski predmeti Vaški umetnik, ki ni imel na razpolago orodja in pripomočkov, katere ima vele­ industrija, je kmalu obupal nad svojimi lastnimi izdelki, posebno ko je videl, da ti vzbujajo več tega zanimanja, ko prej. Po­ nos in želja vzbuditi zanimanja, sta bili tisti gonilni sili, ki sta priganjali vaškega umetnika k delu, ki sta mu vdahnili, včasi res nadčloveško potrpežljivost pri delu. (Dalje prihodnjič.) »Kmetovalec« z dne 15, prosinca je Prinesel obširen dopis in priporočilo za stavbe hlevov in gospodarskih poslopij iz ilovice. Ker se je izrazila v omenjenem do- Pisfr zčija^dh' se'tudi