IeOVaWÌ» MUSCHI j V CEU« > »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Urednički odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk. Novinar: Irena Jelen-Baša Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta 1, telefon: 711-433 ali 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. V Grižah tudi priznanja sindikata Na osrednji prireditvi ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela v Grižah bodo poleg priznanj socialistične zveze podelili tudi srebrne znake sindikata in priznanja za delo. Dobitniki srebrnih znakov so: Anton Funda, Ferralit; Cirila Gothe, Keramična industrija Liboje, Jože Jančič, Uko Liboje; Jožica Jošt, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo; Terezija Kos, Strojna Žalec; Dorica Melanšek, Garant Polzela; Ida Ocvirk, Oi Prebold; Ida Pantner, osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih; hran Podpečan TT Juteks, Vida Zupanc, IGM Gradnja Žalec. Dobitniki priznanj za delo pa so: Jože Cotič, Aero TOZD Kemija Šempeter; Jože Knafelc, Ferralit Žalec; Stanko Kolar, DO Kmetijstvo Žalec; Anica Lednik, TT Juteks Žalec; Marija Leskovšek, TN Polzela; Stanislav Mežnar, Strojna TOZD Grames Žalec; Ana Pišek, TT Prebold; Uuban Paukovič, IGM Gradnja Žalec; Martin Šmarčan, Ingrad Žalec in Jože Videc, Sip TOZD TKS Šempeter. > . . Irena-J'eìsn-Baàa Celje • skladišče D-Per v Smiglovi zidanici V zadnjem času je vedno več sodelovanja in razvijanja prijateljskih odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in našo državo. Vzpostavljeni so zlasti prisrčni stiki med Slovenijo in tamkajšno provinco Sečuan na jugu Kitajske. Sicer pa je oddaljena in skrivnostna dežela z zanimivo kulturno dediščino vse bolj znana tudi ostalemu svetu. Vedno več je poslovno-tehničnega sodelovanja in zanimanje zanjo skokovito narašča. Gospodarstveniki širom sveta vidijo v njej dobrega poslovnega partnerja in možnost za vnovčenje svojega znanja. Prav tako pa Kitajci vidijo v tem napredek in razvoj svoje dežele. Tudi v Tekstilni tovarni sta se v mesecu marcu in aprilu mudili delegaciji predstavnikov kitajskega gospodarstva. Obe srečanji sta bili nadvse prisrčni in zanimivi. Delegacijo je vodil predstavnik SLOVENIJALESA, tov. Lukane, direktor sektorja za izvoz opreme. Ob tem velja povedati, da je SLOVENIJALES v preteklem obdobju vodil postavitev tovarne lesno-predelovalne smeri na Kitajskem in ima bogate izkušnje. »Ob obisku obeh delegacij so predstavniki LR Kitajske kazali posebno zanimanje za proizvodni program medvlog in za program zaščitnih oblačil. Za oba progra- ma želijo od nas kupiti tehnologijo. V ta namen so stekli pogovori med TT Prebold, Slovenijalesom in delegacijo LR Kitajske. Pogovarjali smo se o pogojih, načinu in asortimentu, za katerega je zainteresirana kitajska tekstilna industrija in za katerega smo za primerno odškodnino pripravljeni odstopiti svoje znanje. Prvi krog pogovorov je bil v glavnem informativnega značaja, odziv pričakujemo v jesenskem času, ko naj bi se pogovori nadaljevali,« je o tem obisku povedal vodja razvojno- tehnične službe v TT Prebold Edvin Jordan. S temi poslovno-tehničnimi pogovori se v tekstilni tovarni Prebold vključujejo na pomembno področje gospodarstva in trg znanja, ki ima lahko pomembne finančne rezultate. Prav je, da bi končno spoznali tudi v Jugoslaviji, tako kot spoznavajo na zahodu, kje in kako lahko vnovčimo svoje znanje. Ponekod in sedaj tudi v TT Prebold so na dobri poti. D. Naraglav Z obiska kitajske delegacije v TT Prebold Na zadnji seji zborov občinske skupščine delegati niso podprli odloka o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe. Težko bi očitali predlagatelju slabo pripravljeno gradivo, saj gre v tem primeru za življenjsko pomembne dobrine, kot so vodooskrba, kanalizacija, prometna varnost (v prvih treh mesecih so ceste terjale že sedem žrtev) in še vrsta drugih, za to je toliko bolj nerazumljivo odklonilno stališče delegatov. Če za te potrebe ne bomo namenili več sredstev, sedanje stanje nas vodi v slepo ulico, bomo kmalu doživeli katastrofo. Tega pa se najbrž še ne zavedamo dovolj, kar potrjuje že nekajletno stanje na področju združevanja sredstev na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov, ki pa je povsem zastalo. Kakšno je sicer stanje na tem področju, nam je več povedal direktor delovne organizacije Komunala, ki je zadolžena za vzdrževanje komunalnih objektov. »Sredstev za razširjeno reprodukcijo na področju komunalne infrastrukture je vsako leto manj, sedaj že petkrat manj, kot je bilo Vili Korent predvideno v srednjeročnem planu in v samoupravnem sporazumu. Stanje na posameznih komunalnih objektih je že kritično, iz krajevnih skupnosti pa prihajajo nove zahteve, ki so seveda upravičene, objekti pa potrebni. Dovolj zgovoren je primer vodooskr-be v krajevnih skupnostih Braslovče in Polzela, za kar bi potrebovali 90 milijard starih dinarjev, trenutno pa jih imamo le 20. Če torej ne bomo zagotovili sredstev za razširjeno reprodukcijo, bodo tudi v letošnjih sušnih dnevih suhe pipe. Ob vsem tem se očitno ne zavedamo, da kopljemo jamo sami sebi in našim potomcem in da smo s takšnim ravnanjem v preteklih letih do skrajnosti uničili čisto okolje, zanemarili podtalnico in uničili vodne vire. Čeprav se zavedamo, da je gospodarstvo v krizi, pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da je višina prispevka po višini na repu v Sloveniji. Za razvoj komunalne dejavnosti imamo izdelano dolgoročno strokovno študijo. Naša delovna organizacija je zadolžena predvsem za strokovno vodenje izgradnje komunalnih objektov in njihovo vzdrževanje, zagotavljanje sredstev pa naloga vseh porabnikov,« pravi Vili Korent. Znane so torej potrebe, ki prihajajo zlasti iz krajevnih skupnosti, odveč so prepričevanja o nujnosti zagotavljanja sredstev, prevladati bo moralo spoznanje, da je treba zagotoviti zanesljivejše vire financiranja. To pa je bil tudi edini namen predlaganega odloka. ■ ik ------------------------------> 9 Dober ulov ribičev ________________________ J Pred dnevi so se zbrali člani ribiške družine Šempeter na zboru delegatov, skupščini, kjer so ocenili delo preteklega leta in sprejeli program dela za letošnje. Razveseljiva ugotovitev je, da so lani šempetrski ribiči, družina šteje 813 članov in je med največjimi na Celjskem, veliko skrb posvetili vzreji rib. Tako so lani iz gojitvenih potokov izlovili skupaj 13.392 kosov raznih rib, od tega največ — 7.200 potočnih postrvi in jih vložili v ribolovne vode. Poleg tega so kupili še 2.500 kg krapov in 30.000 mladic potočnih postrvi. Člani družine in ostali ribiči so na letnih dovolilnicah izkoristili skupaj 9.732 lovnih dni in ujeli 5.315 kg raznih rib, največ pa 2.246 kosov ali 1394 kg podusti. Lani so pripravili osem družinskih tekmovanj. Skupaj se jih je udeležilo 580 ribičev, ki so pri tem ujeli 734 rib, vse ujete pa so bile vrnjene v vodo. Predsednik skupščine RD Šempeter Venčeslav Bauer je v svojem poročilu izrazil nezadovoljstvo s čuvajsko službo, saj se je število prekrškov povečalo, V V program za letošnje leto so zapisali, da bo moral vsak član družine opraviti pet delovnih ur, in sicer pri ureditvi dostopa na Venčeslav Bauer ribnik Presarje, pri urejanju ribiškega doma itd. Na skupščini so za predsednika predsedstva RD Šempeter ponovno izbrali Venčeslava Bauerja, za podpredsednika Toma Diacci-ja, ki vodi tudi komisijo za gospodarska vprašanja in proračun, za predsednika samoupravne družbene kontrole Edvarda Peternela, za predsednika disciplinske komisije Poldeta Ribiča, za predsednika SLO in družbeno samozaščito pa Petra Solarja. T. TAVČAR Zabojniki za steklo prihajajo Do konca aprila bodo delavci Surovine postavili štiri zabojnike za steklovino. Dva bosta v Žalcu, po eden pa na Vranskem in v Preboldu. Problematiko javnih odpadkov v žalski občini so pred nekaj meseci obravnavali člani izvršnega sveta in pa delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Vsi so med drugim zahtevali selektivno zbiranje odpadkov. Delavci Surovine so zdaj tem zahtevam ugodili, za začetek pa postavili v občini štiri zabojnike za steklo. V Žalcu bosta zabojnika pred Namo in Savinjko,‘na Vranskem pri Slovanu in v Preboldu pred blagovnico. V prihodnje nameravajo pri Surovini postaviti še nekaj takšnih zabojnikov, namenjenih izključno steklovini. Če ne bodo imeli dovolj denarja za nakup, naj bi vsaj začasno po občini krožili obstoječi zabojniki. Odvoz stekla pa za krajane ne bo pomenil nobenih dodatnih stroškov. I Baša Malomarnost stanovalcev in tudi upravljalca zadružnega doma je več kot očitna tudi na posnetku. Malomaren odnos do družbene lastnine Za krajevne potrebe premalo prostora v zadružnem domu Pred štiridesetimi leti, točneje 12. aprila 1948, so v Šeščah krajani, med njimi je bilo največ mladincev, zasadili lopate za izgradnjo zadružnega doma. V dobrih dvajsetih dneh je bil dom pod streho in 1. maja so v njem imeli že prvo prireditev. Zanimivo je, da je bil to prvi zadružni dom v Sloveniji, kasneje pa so jih gradili skoraj v vsaki vasi. Zadružni dom v Šeščah je bil grajen za potrebe krajanov, predvsem pa za kulturno prosvetno in politično delo v kraju. V njem so tedaj uredili še trgovino, šivalnico in gostilno. V teh štiridesetih letih pa se je marsikaj spremenilo. Prvotnemu namenu danes dom služi le še delno, predvsem pa se krajani jezijo, ker vsako leto bolj propada in ga je že krepko načel zob časa. Da je to res, smo se prepričali sami ob zadnjem obisku v Šeščah, ko so nam krajani pripovedovali, kako so gradili zadružni dom, predstavniki krajevne skupnosti pa seznanili s prostorskimi problemi, ki zavirajo dejavnost v kraju. Družbenopolitične organizacije, še zlasti pa mladina, nimajo prostorov za svojo dejavnost. Hmezadova delovna organizacija KZ Savinjska dolina sedaj upravlja z domom, vzdrževanje objekta pa je najbrž povezano s stroški, pa vendar to ne more biti opravičilo za malomaren odnos do družbene lastnine. Ana Zadrovec in Vinko Cijan sta živi priči izgradnje zadružne-doma v Šeščah. »Dom smo gradili udarniško. Delali smo noč in dan. Pomagali so nam tudi brigadirji, ki so delali na izgradnji proge Brčko—Banoviči. Tudi za hrano ni bil problem, v vsaki hiši se je kaj našlo, navdušenje krajanov je bilo nepopisno. Zato nas danes toliko bolj boli, ko vidimo, kako dom propada in da v njem ni prostora za krajevne potrebe, za kar smo dom pravzaprav gradili,« Petrovče Slavili so krajevni praznik V teh dneh so praznovali svoj krajevni praznik v petrovskih zaselkih. Praznovanje so pričeli s športnimi prireditvami. Pionirji, mladinci in starejši člani TVD Partizana so se merili v nogometu, namiznem tenisu, košarki in streljanju z zračno puško. Na igrišču v Levcu so tokrat pripravili taborni ogenj, krajevni praznik pa so počastili še z monodramo Lizika v izvedbi Milene Muhičeve, revijo pevskih zborov ter osrednjo prireditvijo v dvorani. Na tej prireditvi so podelili priznanja in plakete krajevne skupnosti ter bronasta priznanja OF. Bronasta priznanja OF so dobili: Alojz Cede, Petrovče; Ivan Dolar, Drešinja vas; Franc Gaberšek, Dobriša vas; Cvetka Klinc, Petrovče; Dušan Lesjak, Levec; in Avgust Pfeifer, ml., Arja vas. Plakete krajevne skupnosti so dobili: zlato Alojz Ku-čer, srebrno Dane Senič, bronasto pa Gabrijel Marinkovič ter Peter Marinšek. Priznanja krajevne skupnosti so prejeli: Jožica Drev, Bratomir Kajtna, Konrad Lipovšek in Draga Mirnik. Irena Jelen-Baša Prve tople pomladne dni so izkoristili stanovalci Pohlino-ve ulice v Žalcu, da so uredili in počistili svojo okolico. Očiščevalne akcije so potekale tudi po številnih drugih krajevnih skupnostih, marsikje pa so na lepo okolje pozabili. Toda nič hudega, časa imajo še dovolj. Le malce volje je treba, da bo Savinjska dolina spet postala zelena dolina. sta z veliko prizadetostjo pripovedovala Ana in Vinko. Predstavniki krajevne skupnosti pravijo, da zahtevajo večje razumevanje upravljalca za potrebe kraja, saj potrebujejo prostore za mladino in kulturno dejavnost. Predlagajo, da za to namenijo prostore, v katerih so sedaj stanovanja. Vsi dosedanji pogovori so bili neuspešni, ob ugotovitvi, da so dom le gradili kajani z udarniškim delom, pa bi bilo prav, da bi upravljalec le pokazal več razumevanja in posluha za potrebe krajevne skupnosti. jk 7 * Ugodneje do stanovanjskih kreditov Odslej daje Ljubljanska banka pri pridobitvi stanovanjskih kreditov poudarek skrajšani dobi varčevanja, povečuje znesek svojega deleža in razširja namen kreditiranja. Tako odobri banka občanu posojilo ob nepreklicni vezavi dinarskih sredstev v višini 250 odstotkov vezanih sredstev, pri prodaji deviz pa 300 odstotkov vezave dinarske protivrednosti prodanih deviz. Pa lastna udeležba? Z vplačilom dinarskih sredstev znaša posojilo sto odstotkov od vplačanih sredstev, z vplačilom dinarske protivrednosti prodanih deviz pa znaša posojilo 150 odstotkov vplačane dinarske protivrednosti prodanih deviz. Depoziti pri vezavi dinarjev oziroma prodaji deviz so vezani do dokončne poravnave, kredita in se obrestujejo po revalorizirani stopnji, pri lastni udeležbi pa se lastna sredstva porabijo na enak način kot posojilo (z računi). Obresti na posojilo so petodstotne z revalorizacijo. Doba vračanja posojila je največ 15 let za novogradnjo in adaptacijo, do pet let pa za dopolnitev opremljenosti stavbnega zemljišča in nakup ter gradnjo garaže. Do sedem let je doba vračanja posojila za plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in do deset let za prenovo stanovanjske hiše, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje. Novost je tudi pri namenskem varčevanju, kjer se nakrajša doba varčevanja znižuje s 24 na dvanajst mesecev. V. Cerovšek W »Ce nočemo romunske lakote,.. ... je treba kmetijstvo postaviti na zdrave temelje.« črn suknjič, ura, ki je bingljala čez pas, pa klobuk in velika torba — takšna je bila nekdaj resnična, danes pa samo še filmska podoba vaškega zdravnika. Tudi tistih časov, ko je bil doktor na vasi gospod, že zdavnaj ni več. Peter Strouhal iz Tabora že zdaleč ne ustreza takšni stari doktorski podobi. Je pa zdravnik, doma na vasi, in z njim smo se zapletli v pogovor, ko nas je pot vodila na leteče uredništvo v Tabor. Tistega marčevskega dne je bil Peter doma. Zgolj slučajnost, kajti v glavnem mu za dom in družino ostaja bolj malo časa. Kličejo ga obveznosti v zdravstvenem dctmu v Žalcu, dežurstva — v Žalcu ali na urgentnem oddelku v Celju, če ni nič drugega, ga čaka delo v teritorialni obrambi. Mimo trenutnih naelektrenih razmer v zdravstvu in pomanjkanja denarja, nisva mogla. Zato je beseda najprej stekla o tem: »Naša družba,« je začel Peter, »že leta daje uporabnikom pravice, za katere ni materialnega kritja. Razmere, kakršne so v zdravstvu, pa povzročajo tudi zaostajanje naših dohodkov za tistimi v gospodarstvu. Niso sicer tako nizki, toda precej so odvisni od nadurnega dela,« je pripovedoval sogovornik. Zatem je takole razmišljal: »Moti me to, da smo v naši družbi povsem razbili zdravljenje na domu, kar je osnova v splošni medi-„cini. Zdaj, ko se v zdravstvu pojavljajo ekonomisti, je vse racionalizirano, nagrajevanje pa tako, da V Peter Strouhal zdravniki nismo zainteresirani za obiskovanje po domovih. Poglejte,« je razlagal Peter, »za obisk na domu dobim 150 starih tisočakov. Administracija je odločila, da jih ne smem imeti več kot 20 vsak mesec. Torej lahko s tem, ko sem na voljo ljudem v vsakem času, zaslužim po nekaj tisočakov. Ko gre za resne stvari, seveda o tem ne razmišljam, pa tudi tukaj na vasi težko odkloniš obisk, ker smo ljudje tesneje povezani. Sicer pa so zdravljenje na domu skoraj povsem izkoreninili,« je razmišljal Peter Strouhal. Mimogrede je naše razmere primerjal s tistimi v svetu. »Na zahodu,« je pripovedoval, »vse bolj spoznavajo, da je človek celota. Čeprav ga podrobno obdelajo specialisti, je le psihosocialno bi- tje. Je celota, ne pa stroj, sestavljen iz posameznih delov. Najlepši dokaz so psihosomatske bolezni. In zato bi vloga splošnega zdravnika morala biti večja, ker splošni zdravnik človeka obdeluje celostno,« je bil prepričan. »Na Nizozemskem,« je nadaljeval sogovornik, »90 % žensk rojeva doma, v bolnišnici so le rizične nosečnosti. Splošni zdravniki pa opravljajo tudi manjše operativne posege.« Bi sam opravljal takšno delo, ga povprašam? »Mislim, da nas bodo razmere slej ko prej prisilile v takšen način dela,« je menil Peter. »Naša sodobna medicina je namreč postala silno draga in neracionalna. Mislim, da bi s pomočjo dobrih splošnih zdravnikov lahko prihranili veliko denarja. Poleg tega pa,« je prepričan Peter, »je veliko laže določiti bolezen, če zdravnik pozna okolje, kjer ljudje, pacienti, delajo in živijo.« Še o drugi plati medalje, tisti, kako se bolniki obnašajo do zdravnikov, je na koncu stekla beseda. »Pestro je,« se je nasmejal sogovornik. »Marsikaj doživiš, vsak zdravnik pa ima svoje privržence in nasprotnike. Medicina pač ni veda, kjer je ena in ena dve. Zdravniki uporabljamo poleg strokovnega znanja predvsem izkušnje in do napak gotovo prihaja. Si pa z leti pridobiš instinkt, ki odlikuje zlasti starejše zdravnike,« je menil Peter Strouhal, mladi zdravnik iz Tabora, ki mu je splošna medicina kar krepko zlezla pod kožo. Irena Jelen-Baša Franc Romih in Edi Vlašič Vrvna tehnika Prva Savinjčana s specialno obrtno dejavnostjo V Sloveniji je že nekaj alpinistov in jamarjev, Iti svoje znanje uspešno koristijo za najrazličnejša višinska dela, ki so postala osnova njihovega poklicnega udejstvovanja. Marsikatero tovrstno društvo pa si na ta način zagotavlja sredstvfcza izpeljavo programov in realizacijo akcij odpravarskega značaja. V našiiObčini so po višinskih delih .z .uporabo vrvne tehnike najbolj znani preboldski jamarji, ki so doslej že opravili Meč~ takšnih del. Tako so prebarvali dimnik v TT Prebold, napravili reklamne napise za IGM Gradnja na dimniku pri hali Golovec, čistili Hmezadove silose v Žalcu in opravili še vrsto drugih del. Tvorijo pa tudi posebno enoto pri OŠ civilne zaščite za reševanje z visokih zgradb, kjer je od najrazličnejših oblik upora-bljena'vrvna tehnika. Med tistimi, ki sta svoje znanje vrvne tehnike povezala s poklicem in imata samostojno obrtno dejavnost, pa sta tudi FRANC ROMIH s Polzele in EDI VLAŠIČ iz Letuša, ki sta tako tudi prva Savinjčana, ki imata registrirano obrt za specialna višinska dela — njuni osnovni rekviziti ali delovna sredstva pa so vrvi, razne prižeme, vponke in plezalni pas ter vse tisto, kar sodi k opravljanju posameznega dela. Franci in Edo sta kot pleskarja združevala delo v SIP-u, med tem časom sta se začela udejstvovati kot jamarja pri ponovno oživljenemu jamarskemu klubu v Letušu. Prišlo je do navezave tesnejših stikov s preboldskimi jamarji in s tem tudi do srečanja z vrvno tehniko. Z velikim navdušenjem sta jo sprejela in se zagrizeno lotila učenja. Vsakokrat, ko je kaj dišalo po vrvni tehniki, sta bila zraven in tako nabirala nova znanja in izkušnje. Prav hitro sta spoznala, da bi lahko to znanje povezala s svojim poklicem in odločitev je padla. Sedaj že dobro leto uspešno opravljata svoje delo, čeprav sta v začetku morala poprijeti za najrazličnejša opravila iz svoje pleskarske stroke. Dobre in zaupljive delodajalce sta našla pri celjskem Ingradu, Hmezadu in drugod. Prav vsi spoznavajo prednosti vrvne tehnike za opra- vljanje nekaterih del, ki so tako opravljena hitreje in bistveno ceneje, saj ni potrebno postavljati gradbenih odrov. Prav v tenisa je tudi glavna prednost vrvne tehnike. Res je, da ji nekateri še ne dajejo pomena, ki ji gre, in o čemer govorijo rezultati, vendar so prednosti očitne in vse več bo tistih, ki bodo morali to priznati. Ediju in Franciju, kakor tudi drugim tovrstnim obrtnikom ter društvom v bodoče dela ne bi smelo primanjkovati. Hitreje in ceneje je kapital, ki ga ne gre zanemarjati. Žalčani in delavci celjskega Ingrada so Edija in Francija lahko opazovali pri njunem delu v blokovni soseski in prav gotovo so videli, s kakšno lahkoto sta opra- vljala svoje delo pri nameščanju odtočnih cevi. Tudi mi smo jih zalotili pri tem opravilu in tako prika-, zali njuno početje s sliko in besedo. Prepričali pa smo se, da to delo opravljata s posebnim zadovoljstvom in da so vrv, vrvna prižema, vrvna zavora, pas, vponke in še kaj več kot le sredstva za opravljanje tovrstnih del in zaslužek. Z njimi preživita doberšen del dneva med tednom pa vendar se ob nedeljah ponovno predajata njenim možnostim, tokrat s prijatelji ob raziskovanju podzemeljskega sveta. Pa srečno Edi in Franci in vajina zaščitna znamka »RENOVAL« N. Darko EDI IN FRANCI MED DELOM Turistični nagelj Zvonetu Štormanu Pogosto se zgodi, da primerjamo gostišča, tako družbena kot zasebna, v naši občini. Mnenja se pogosto krešejo, vendar najpogosteje obvelja, da je med najboljšimi aii celo najboljše gostišče Štorman v Šempetru. Ljubljanski televizijci pa so izbirali po Slovenskem in tako imeli mnogo večjo izbiro. Pa vendar smo pre- teklo soboto lahko videli, da je prav to gostišče oziroma njegov lastnik Zvone Štorman prejel turistični nagelj. Svojo odločitev so utemeljili s tem, da je v tem gostišču osnovni namen zadovoljen gost. Iz tega razloga je tu odlična hrana, prvovrstna pijača, hitra in prijazna postrežba. K prijetnemu počutju prispevajo še lepo ureje- ni in čisti prostori. Vsekakor ima Zvone Štorman za to največ zaslug. Pravijo, da je dal tovrstni dejavnosti nov, svež ton in za to so mu pripeli turistični nagelj. Gotovo si ga je zaslužil in mi mu zanj iskreno čestitamo! T. TAVČAR Matematiki tekmovali Na OŠ v Braslovčah je bilo minulo soboto občinsko tekmovanje mladih matematikov. Pomerilo se je 72 učencev in učenk šestega, sedmega in osmega razreda. Vrstni red — 6. razred: 1. Aleš Zavšek (OŠ Petrovče), 2. Vinko Felicijan (OŠ Vransko), 3. Davorin Dobravc (OŠ Žalec); 7. razred: 1. Peter Pur, 2. Urška Kranjc (oba OŠ Žalec); 3. Andrej Galjot (OŠ Braslovče); 8. razred: 1 Andrej Kampuš (OŠ Žalec), 2. Sašo Vrečko (OŠ Griže), 3. Suzana Ograjenšek (OŠ Žalec). Prva dva iz sedmega razreda in prvi trije iz osmega se bodo udeležili republiškega tekmovanja matematikov, ki bo prihodnji mesec v Celju. Poleg nagrad, ki so jih prispé- vale nekatere delovne organizacije, so podelili še osemnajst Vegovih srebrnih priznanj. Vodja aktiva matematikov in fizikov občine Žalec Helena Ocvirk je dejala, da so bile naloge zelo zahtevne, posebno pa še za učence osmega razreda. T. TAVČAR Zambij povzroča hudo kri V začetku aprila je bilo v Petrovčah vroče in še danes je med krajani precej hude krvi. Prve dni aprila je bila namreč v središču Petrovč, v Lepšinovi hiši, otvoritev bifeja, ki ga ima v najemu Zlatka Zaplatič. Otvoritvi bifeja so nasprotovali v krajevni skupnosti, predvsem pa v tamkajšnji osnovni šoli, ki se nahaja v neposredni soseščini. Stališče krajevne skupnosti je bilo, da soglasja za bife ne morejo izdati, dokler nimajo ureditvenega načrta za center Petrovč. Ostro pa so se novi pridobitvi postavili po robu predstavniki šole. Predvsem so občinski sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter sekretariat za notranje zadeve opozorili na prometne težave, ki jih bo povzročal novi lokal oziroma parkiranje pred njim Na šoli se tudi bojijo, da bo šolsko dvorišče, ki je tudi igrišče za otroke v celodnevni šoli, postalo pravo parkirišče. Kaj pravijo na vse te pritožbe predstavniki žalske občine? Po besedah sekretarja sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo ter načelnika oddelka za drobno gospodarstvo je z odprtjem novega lokala vse v najlepšem redu, »kajti noben dokument ne določa, da mora lokal imeti svoje parkirišče. To velja le za magistralne ceste, pa še tam je to določilo marsikdaj sporno. Mislim, da gre precej za nevoščljivost ljudi,« je komentiral predstavnik oddelka za drobno gospodarstvo. Mi smo si lokal in njegovo okolico ogledali. Jasno je, o čemer se lahko vsak obiskovalec prepriča, da bo za prometno varnost tam nekaj treba ukreniti. Pa ne šele takrat, ko bodo obstoječe razmere že terjale človeško žrtev. Sicer pa: pustimo času čas in pokazalo se bo, ali se je odprtje izplačalo ali ne. Lahko pa v primeru Petrovč zapišemo tole: vsaj en dober, morda tudi večji lokal kot je Zambij. tamkaj resnično potrebujejo. Vsako leto namreč prihaja v ta kraj veliko ljudi, vernikov iz različnih krajev Slovenije in Jugoslavije. Brez objekta, kjer bo na voljo vsaj sendvič, kozarec pijače in straniščna školjka, se turizem ne bo razvijal. Denar od turizma, verskega ali katerega drugega, pa bi prišel še kako prav. Irena Jelen-Baša »Manjka denarja, pa tudi volje« Konec marca je bila v Grižah letna konferenca zveze kulturnih organizacij. Udeleženci so obravnavali delo v lanskem letu, spregovorili o letošnjih načrtih, izvolili so novega predsednika zveze in na koncu podelili odličja najbolj zaslužnim kulturnim delavcem. Letno konferenco so otvorili učenci tamkajšnje osnovne šole, kitarist Andrej Okorn, pevka Alenka Češarek in predsednik griške Svobode, kj je predstavil delo kulturnih skupin v njihovi krajevni skupnosti. Zatem so na konferenci ocenjevali delo v lanskem letu. V občini je delovalo 43 pevskih zborov: 23 odraslih ter 20 mladinskih in otroških zborov. 12 zborov je sodelovalo na občinski reviji v Preboldu, 3 zbori sp se udeležili medobčinskega srečanja v Celju. Med občinskimi glasbenimi prireditvami so bile Mali tabor v Grižah, Družina poje v Andražu ter revija pevskih zborov osnovnih šol. Dobre rezultate pa so lani spet dosegale pevke dekliškega zbora z Gomilskega in mladinskega zbora žalske osnovne šo- le. V občini so lani delovali štirje pihalni orkestri, kjer so težave predvsem zaradi pomanjkanja denarja, aktivni pa so bili tudi trije tamburaški orkestri, in sicer v Libojah, Grižah in na Polzeli. Na področju domače in zabavne glasbe so se izkazali Grižani s srečanjem citrarjev, kulturniki v gasilskem društvu Matke, ki so organizirali srečanje harmonikarjev, ter organizatorji revij domačih ansamblov v Libojah, Andražu in v Vinski gori. Z gledališko dejavnostjo se je lani v občini ubadalo 10 dramskih skupin, ki so pripravile devet premier celovečernih del in 2 mladinski predstavi. V'zvezi ocenjujejo, da so dramske skupine naredile korak naprej pri izbiri besedil, še vedno pa jih pesti pomanjkanje režiserjev, opreme in garderobe. V zvezi tudi menijo, da je med člani gledaliških skupin premalo zanimanja za izobraževanje. Precej revni smo po zbranih podatkih v občini na področju lutkarstva. Lutkovna skupina deluje le v Grižah, štiri pa na osnovnih šolah. Ti podatki, menijo v zvezi, verjetno ne povedo resnice, saj lutkovne skupine občasno deluje- jo skoraj na vseh šolah in v vzgojno varstvenih ustanovah. V žalski občini so, zlasti mladi, navdušeni za plesno dejavnost. V 15-ih ritmičnih skupinah so povezani in v osmih folklornih skupinah. Deluje pa samo ena folklorna skupina odraslih, in sicer v Šempetru. Poleg vseh omenjenih dejavnosti pa v žalski občini delujejo še številne druge: likovno-razstavna, literarna, potem kinematografska dejavnost. Zelo živahno pa je bilo lani v šolskih kulturnih društvih, kjer je delovalo 120 različnih skupin. Najpomembnejša novost pri njihovem delu je po oceni zveze organiziranje kulturnih dnevov. Se o krajevnih društvih so spregovorili na konferenci. Skupno jih je 22, njihovo delo pa je odvisno predvsem od pridnosti in predanosti vodij in pa članov odborov. In kakšni so načrti za letošnje leto? Med drugim bodo v zvezi sodelovali pri praznovanju 120-le-tnice drugega slovenskega tabora v Žalcu ter občinskega praznika na Vranskem. V svojih načrtih so zapisali, naj bi v občini prepevalo 21 odraslih, en mladinski in 18 šolskih zborov. Nadalje bodo pomagali pri izobraževanju ter nakupu opreme in instrumentov pihalnim orkestrom, tamburaši pa naj bi letos pridobili kar največ novih članov, saj so številčno te skupine precej revne. Člani dramskih skupin naj bi s skupnimi močmi pripravili igro Matiček se ženi ob 120-letnici tabora, velik uspeh pa bi po oceni zveze dosegla skupina, ki bi se ji uspelo prebiti na republiško revijo. V zvezi kulturnih organizacij pa načrtujejo vrsto prireditev in revij, ki bodo med letom organizirane po posameznih krajih. V nadaljevanju so na tej konferenci izvolili predsednika zveze. Na čelu organizacije bo Jože Jančič, ki je po odstopu Milana Lesjaka že opravljal to nalogo kot podpredsednik. Jože Jančič je na koncu podelil zlata, srebrna in bronasta odličja Zveze kulturnih organizacij. Irena Jelen-Baša Povedali so: Razprava na letni konferenci v Grižah sicer ni bila najbolj živahna, toda nekaj razpravljalcev se je le oglasilo. Takole so povedali: Jože Jančič, Liboje: »Kultura je bogastvo preteklosti, prihodnosti in sedanjosti. Ni res, da manjka samo denarja za kulturno delo. Tudi pripravljenosti za delo ni več. Če se bomo tako obnašali, tudi naše nacionalne kulture kmalu ne bo več.« Stanko Novak, Polzela: »Zelo me moti, da lahko poslušamo zborovsko petje na radiu in televiziji v glavnem takrat, ko ne-' kdo umre. Sredstva javnega obveščanja, zlasti radio in televizija, bi na tem področju morala narediti veliko več. Poleg tega pa se sprašujem, kdo je dovolil moderno izvedbo Zdravljice.« Margit Juteršek, osnovna šola Žalec: »Na šolah smo veseli, da se še vedno precej prepeva', zbori pa dosegajo tudi dobre rezultate. Poleg tega se spet vračamo k ljudskim izročilom, zlasti s kulturnimi dnevi. Ravno v teh primerih se tesno povezujejo kulturni delavci v kraju in na šoli. Tesna je povezava na Polzeli, v Preboldu, tudi v Žalcu. Treba je narediti korak — vi iz društev v šole, mi na vaše prireditve.« Zorka Godler, Liboje: »Veliko še da narediti, če se društva povežejo z delovnimi organizacijami. V Libojah si ne znamo predstavljati, kako bi bilo, če bi bili vezani le na denar zveze. Toda društva ne smejo terjati le denarja, v delovnih organizacijah je treba kdaj pa kdaj pripraviti tudi kakšen program.« Ivan Centrih, Žalec: »V naši občini imamo toliko denarja, da bi lahko imeli eno poklicno godbo. Vendar kulturniki niso bili nikdar razvajeni. Delajo s srcem, tega pa ne moreš plačati. Imamo veliko godb, dramskih skupin — zakaj danes ni tukaj nobenega predstavnika republiške zveze? Mislim, da zato, ker ti ljudje nikdar niso delali v društvih. Veliko denarja damo republiški zvezi. Pravijo, da gre denar v Beograd, toda v Ljubljano se steka denar iz vseh občin. Če imamo Jugoslovani preveč birokracije, je imamo v društvih premalo. Samo polovico poročil imamo, v Celju je npr. ža vsak dinar treba napisati troje poročil.« Anka Krčmar, Žalec: »Sedem krajevnih knjižnic imamo in osem izposojevališč. Če smo kulturniki, bodimo to v celoti. Zato naj kulturna društva spbdbujajo delovanje izposojališč, kajti knjiga postaja najcenejša kulturna ponudba.« Milan Lesjak, Žalec: »Pri vseh napisanih poročilih pogrešam nekaj besed o kadrih in strokovnih vodjih posameznih skupin. Imamo namreč vrsto usposobljenih ljudi, ki pa žal ne delajo. Tako delamo sami, ker drugih, boljših, ni. Sprašujem se, zakaj? Glede zborovskega petja pa mislim, da se moramo zavedati neke resnice. Te, da se je spremenil slovenski živelj, da imajo danes družine le po enega otroka. V teh družinah se res ne more prepevati tako, kot se je včasih pelo po številnih slovenskih družinah. Glede denarja pa bi rekel tole: nekaj ga je še, toda vsi bi radi imeli vse. Premalo pa upoštevamo delo in rezultate dela.« ZLATE PLAKETE so prejeli: Alojz Jazbec, Velika Pirešica; Franc Laznik, Šempeter; Viktor Oblak, Liboje. SREBRNE: Zvone Artnik, Šempeter; Marinka Baloh, Liboje; Franc Čretnik, Liboje; Vili Germadnik, Liboje; Marjana Marovt, OŠ Žalec; Anton Mlinarič, Liboje; Marjan Oblak, Liboje; Franc Žerdoner, Vinska gora; in podružnična šola Liboje. BRONASTE: Dani Aristovnik, Petrovče; Cvetka Časi, Šempeter; Oto Jošovc, Petrovče; Ljubo Korber, Žalec; Milan Lesjak, Vinska gora; Miha Macur, Titovo Velenje; Nežika Ribič, Griže; Slavko Tanšek, Petrovče; Jože Tkavc, Šempeter; Leopold Vočko, Liboje; Rajko Vodovnik, Petrovče; in Pavel Vozelj, Pernovo. PRIZNANJA: Nuša Božiček, Žalec; Rozca Goršek, Griže; Meta Jakop, OŠ Žalec; Brigita Končan, Gotovlje; Metka Kos, Ločica pri Polzeli; Cvetka Lebar, Griže; Slavko Lednik, Petrovče; Marjana Lesjak, Vinska gora; Zdenko Lešnik, Vinska gora; Zlatka Masnec, Šempeter; Jolanda Petek, OŠ Šempeter; Marjeta Strožič, OŠ Prebold; Breda Veber, Oš Griže; Igor Veligošek, Griže; in Alenka Vrenko, Šempeter. Delegati o kulturi V Poročilo sprejeto molče V prvi polovici aprila je bila seja skupščine Občinske kulturne skupnosti, na kateri so se uvodoma predstavili učenci osnovne šole Peter Šprajc iz Žalca s krajšim kulturniiTvprogramom. V nadaljevanju je bila ena izmed točk dnevnega reda namenjena izvajanju programa skupnosti in ZKO v preteklem letu. Poročilo je bilo sprejeto molče, niti pohvale niti kritike, kljub temu da je bila kulturna dejavnost preteklega leta izredno pestra in bogata. Pa bi se prav lahko ga primer vprašali, zakaj je hmeljarski muzej v takšni anonimnosti in če ga šole dovolj poznajo in vanj vodijo svoje učence? Zastavljeno bi lahko bilo tudi vprašanje, zakaj se nameni za Kulturni dom v Žalcu več sredstev (9.280.000) kot za vse akcije na področju varstva naravne in kulturne dediščine (7.180.000), ob tem pa še planirana sredstva niso bila izkoriščena! Ali imamo res že na področju varstva kulturne dediščine rešena vsa vprašanja od Novega Celja, Flajsove hiše in podobno? Pri dbravnàvi fi- nančnega programa za 1988 je eden izmed delegatov ugotovil, da daje kulturna skupnost procentualno (181 %) več za skupne službe, kot je poprečje vseh interesnih skupnosti (174 %) ali kot je predviden pritok sredstev v letu 1988 (173 %). Zanamci se bodo lahko vprašali, kako smo čuvali slovenske narodne zaklade, zato je predlagal nov izračun in namensko dodelitev sredstev za ureditev Novega Celja. Ob tem pa je zanimivo, da ga nihče od delegatov, niti tisti s Hmezadove hiše, ni podprl. Po obširni razlagi vodje skupnih služb je ostal finančni plan takšen kot je, z obvezo, da se stvari uredijo z morebitnim rebalansom. Zanimiva je bila razprava pri obravnavi poročila o delu Kulturnega doma Žalec. O samem delu je bilo na seji malo govora, vse preveč pa so bili poudarjeni tehnični problemi vzdrževanja doma — od ogrevanja do zamakanja strehe. Ob vsem tem pa ni bil izpostavljen noben drug kulturni objekt v občini,'ki jih društva vzdržujejo sama ob skromni pomoči kulturne skupnosti! Sprejet je bil tudi predlog poimenovanja kulturnega doma, ki bo nosiljme po II. slovenskem taboru v Žalcu. Programi so sprejeti, ni pa bila sprejeta pobuda sindikata, da bi se ob 50-letnici premiere Kreftove Velike puntarije ta predstava obnovila. Leta 1,938 so igro uprizorili v Preboldu, ker se v Ljubljani zaradi revolucionarne vsebine ni smela igrati. V predstavi je videti konkretno uresničitev sklepov partijske konference v Šmi-glovi zidanici, ki so zahtevali, da gredo komunisti med množice in tam delujejo. Preboldski komunisti so se povezali, pravzaprav so vodili Vzajemnost, povezali pa so se z Društvom kmečkih fantov in deklet in skupaj uprizorili to delo. Mi pa na takšne zgodovinske trenutke, ki potrjujejo našo nacionalno in razredno-dèlavsko zgodovino, vse preradi pozabljamo. Zato bodo kulturniki raje uprizorili Matička. —fj Morala je na razpotju »Rad prihajam med ljudi in rad jim govorim. Treme nimam, ker govorim tako, kot mislim,« je pričel pogovor, kr sta ga organizirali občinska konferenca ZSMS in Občinska matična knjižnica, dr. Vekoslav Grmič. Prostori Občinske matične knjižnice so bili tudi tokrat zasedeni do zadnjega kotička, kar potrjuje, da je za pogovore o aktualnih vprašanjih družbe vedno precej zanimanja. Tokrat je beseda tekla o religiji in morali. »Nekdaj je bila religija trda opora morali, sedaj pa ima morala vedno manj opore v religiji,. Morale se ne da naučiti, za to je potrebna vzgoja in predvsem zgled. Teološko jo ne moremo več utemeljevati, na razpotju pa je tudi v socialističnem sistemu. Človek se mora v družbi ravnati tako, kot to zahteva okolje. Za moralno ravnanje je potrebno tudi motiviranje. Motiv pa je mirna vest. Identičnost s samim seboj pa daje mirno vest. Zakonodaja mora spodbujati moralno ravnanje in če družba ravna moralno, potem se tako obnaša tudi posameznik. Sedanje družbene razmere so zaostrene predvsem zaradi tega, ker je morala na razpotju. Krščanstvo in socializem sta si lahko najbližia prav na področju morale,« je v uvodu razgovora med drugim dejal dr. Vekoslav Grmič. V več kot tri ure trajajočem pogovoru je tekla beseda o duhovnih gibanjih in vse pogostejših pojavih samomorov. jk FOTO: L. KORBER Razstavljal Radovan Mirazovič V Savinovem salonu v Žalcu so konec marca gostili slikarja Radovana Mirazoviča. Na otvoritvi je Marlen Premškova tega mojstra .iz Bosne takole predstavila: »V njegovih delih prednjačijo tihožitja, zanimajo ga krajinski pogledi, na mogih delih pa prevladujejo veličastni kompleksi znamenitih srbskih samostanov in njihovih relikvij. Močno je navezan na ljudsko izročilo, je slikar, ki si ne da vzeti izkustev preteklosti. Veliko svojih sil je posvetil zaščiti kulturne dediščine v Šabcu, kjer je bil do lani upravnik Narodnega muzeja. S svojim delom je svoji republiki in Jugoslaviji nedvomno zagotovil veliko doto.« I. Baša up V Ženevi je letos odprta celoletna mednarodna razstava fotografij z naslovom: Zdravje za vse, vsi za zdravje. Razstavo so pripravili v organizaciji združenih narodov, fotografije pa prikazujejo prizadevanja organizacij, da bi uresničile svoj cilj: zdravje za vse do leta 2000. Teme, ki jih prikazujejo fotografije, so predvsem naslednje: skrb za stare in invalidne ljudi, načrtovanje družine, varstvo pri delu, prehrana, zdravstveno prosvetlje- vanje, varstvo matere in otroka, varstvo pred boleznimi, prvo pomoč, preprečevanje odvisnosti od alkohola, tobaka, zdravil in mamil. V Ženevi je na te teme razstavljena tudi serija šestih fotografij Žalčana in našega sodelavca Ljuba Korberja. Organizatorji razstave so mu aprila za to odlično serijo fotografij podelili mednarodno priznanje organizacije združenih narodov. Za to priznanje mu od srca čestitamo tudi v našem uredništvu. Komisija za kulturo pri_ Občinskem sindikalnem svetu Žalec je konec minulega tedna pripravila v Preboldu seminar za organizator-' je kulture v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah. Seminarja se je udeležilo 21 animatorjev, o posameznih temah pa sp predavali Doro Hvalica iz RS ZŠS Ljubljana, Anka Krčmar, ravnateljica Občinske matične knjižnice Žalec, in Jože Jančič, predsednik ZKO Žalec. Več o seminarju nam je predsednik komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Franci Uratnik povedal takole.: »Seminar je trajal en dan, slušatelji pa so obdelali naslednje teme Vloga Zveze sindikatov Slovenije na področju kulturnega življenja delavcev, oblike in metode kulturne animacije v OZD, Obveščanje in propaganda za kulturne prireditve, Knjiga išče bralca, bralec išče knjigo, Dosežki in načrti kulture v občini in sodelovanje z Zvezo kulturnih organizacij. Menim, da so bili kulturni animatorji s seminarjem zadovoljni ter da bodo svoje pridobitve prenesli v svoje delovne sredine.« T. TAVČAR Mednarodno priznanje Ljubu Korberju Seminar za kulturne animatorje PIONIRSKI KOTIČEK Čakanje Gledam skozi okno, imam solzne oči... Gledam v daljavo, a tebe še ni... Jočem za teboj, ker še vedno ljubim te ... Jočem za to, da vrnil bi se ... Barbara Hrovatič, Tožba drevesa Oš Žalec Sonce je naznanjalo lep dan, odločim se, da pojdem v gozd na sprehod, zraven vzamem še košarico za kakšen gozdni sadež, če ga morda najdem. Pod nogami mi šelesti listje, hodim po mehkem mahu, v krošnjah dreves prepevajo ptice svojo pesem, drevesa se rahlo pozibavajo v vetru. Zaslišim tiho stokanje, korak mi zastane, sliši se, kakor bi kdo jokal. Stopim dalje in zagledam veliko drevo z mogočnimi vejami. Veter ga le s težavo pozibava, po deblu mu polže debele solze. Drevo se mi zasmili, stopim k njemu in otožno spregovori: »Joj, kako sem nesrečno. Zelo sem se postaralo. Da, kje so tista moja mlada, srečna leta? Vsi prijatelji so mi zavidali lepo mladost, bujno rast, moje zelenje. Ponosno sem rastlo v mladeniča, sosedje prijatelji so nevoščljivo opazovali mojo lepoto. Ptice so najraje gnezdile v moji košati krošnji. Pod mojo senco so dremali zajčki, rasle dišeče gobe, zimzelen je krasil moje deblo. Ljudje so me hodili gledat in hvalili mojo rast, da bom za lepe deske. Joj, takrat še nisem razumelo teh besed in bilo sem ponosno. Toda danes, ojoj, poglej, sem že žigosan in to pomeni smrt. Bojim se hrupne žage, bojim se slovesa od prijateljev in gozda, kjer je moj srečen dom.« Prišli so ljudje in mogočni bor je padel. Vilma Sekalšek, OŠ Griže Zaključek bralne značke 2. aprila — na dan Andersenovega rojstva — se uradno zaključi tekmovanje za bralno značko. Od tega dne dalje se vrstijo podelitve značk. Na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur v Žalcu je bila tokratna častna gostja ob podelitvi pesnica Neža Maurer. Zaživele so recitirane in zapete pesmi Neže Maurerjeve in Mete Rainerjeve, ki se svečanosti ni mogla odzvati, k vzdušju pa je prispevala izvirna scena z otroškimi ilustracijami. Bila je dobra zgodba Pred nekaj dnevi sem končala scenarij filma Super malček. Zgodba pripoveduje o malčku, ki se je rodil z nadnaravnimi močmi in rešuje svet pred zlom . .. Scenarij sem poslala na RTV Ljubljana. Danes sem dobila odgovor: »S tvojim scenarijem smo zelo zadovoljni. Čestitamo! Vabimo te, da se zglasiš v naši hiši, da se pogovorimo o snemanju.« Postalo mi je vroče. Moj scenarij, pa tak uspeh! Ne, tega res nisem pričakovala. Še enkrat sem prebrala pismo in stekla v kuhinjo: »Mami, mami, preberi tole!« sem zavpila. Izročila sem ji pismo. »V torek mi pa ne bo treba v šolo, la, la, la,« sem si pela. »Kaj pa imate v šoli, da si lahko doma?« »Nič, kar preberi pismo!« sem ji odgovorila. »No, zaradi tegale pa res ne boš izostala od pouka,« je rekla in pogledala na naslov, če poštar morda ni pomotoma prinesel pisma k nam. Toda poštar se ni zmotil... V torek zjutraj sva vseeno šli v Ljubljano. Imela sem strahotno tremo pred skupino mož. Vstal je tovariš srednjih let, najprej pozdravil mamo, potem še mene. »Ti si torej avtorica scenarija, ki je več kot odličen! Glede na tvojo starost pa sploh. Odločili smo se, da po njem posnamemo film, če se seveda strinjaš. Jaz bi prevzel režijo, tebi pa ponujam vlogo v tem filmu.« Pogledala sem mamo, se nasmejala, v ušesih pa mi je še kar zvenelo: »Tebi pa ponujam vlogo v tem filmu!« Prikimala sem in poslušala naprej. Rekel je: »Fotograf, prosim!« in se zopet obrnil k nama. »Če se strinjate, bi s snemanjem začeli čez tri mesece « Pomislila sem; »Jaz, pa filmska igralka, ne to ni mogoče!« Tedaj se je v sobi zaslišal zvonec, ki je bil v resnici glas moje budilke; zbudil me je iz prijetnih sanj. Zaspano sem odprla oči, prižgala luč in utišala budilko. »No vsaj v sanjah sem skoraj postala igralka,« sem pomislila in se počasi skobacala iz postelje. Mojca Goropevšek, OŠ Vransko Od 21. so 26. 3- 1988 je bil sejem Alpe Adria v Ljubljani. Ta sejem je organizirala gospodarska zbornica Slovenije. V hali B je imel razstavni prostor vrtec za prikaz svojega dela, v drugem pa komerttOLna šola za turizem. Na koncu sta imeli prostor osnovni šoli: iz Kamnika in naša. Na razstavi smo predstavili izdelke starih obrti, Polzelo z znamenitostmi, oneznaženost okolja. Poudarek je bil na predstaviti pripomočkov, ki so jih uporabljali nekoč pri obiranju hmelja. 2A. 3. pa smo v hali B v živo predstavili delo nekaterih dejavnosti na področju turizma na naši šoli. Za dobro razpoloženje so poskrbeli tamburaši DPD Svoboda, Damjan Bahč in drugi glasbeniki naše šole. Delo je potekalo po naslednjem programu: Ena skupina je pod vodstom tovarišice Velerjeve izdelovala kopice, koše in broške, druga skupina je pod vodstom tovarišice Pučakove šivala prte, vreče in jih polnila z meliso, tretja skupina pod vodstom tovariša Koresa je pletla koše in steklenice. Četrta skupina pod vodstom tovarišice Pfeiferjeve pa je pripravila degustacijo pečene krače in koruznega kruha, peta skupina je ogledala sejem in pripravljala reportažo. Vmes pa 30 nastopali glasbeniki. Za neprekinjen program je skrbela tovarišica Repnikova. Pred razstavnim prostorom se je zbiralo veliko mladih ljudi. Zanimalo jih je, kako delamo. Mlodl io turizem - Twliem «o mlode^^ ALPE ADRIA Ljubljana 21. 03. - 2«. 03. 1968 Iz rok v roke Konec marca je bila v žalski občini tri dni Kurirčkova pošta. Sprejeli so jo mladi iz osnovne šole Vransko od svojih vrstnikov pri spomeniku NOB na Trojanah nato pa je potovala od šole do šole po skrivnih poteh mimo zased. Povsod kamor je prišla, so ji pripravili bogat kulturno-umetni-ški program, nazadnje pa so jo mladi iz OŠ Petrovče predali pionirjem OŠ Veljko Vlahovič iz celjske občine. Poleg osrednje Kurirčkove pošte so pripravili v občini tudi dve lokalni, in sicer iz Vinske gore in Letuša. Letos je akcija Kurirčkove pošte zastavljena nekoliko drugače kot prejšnja leta. V torbici ni več pisem, temveč seznam nalog, ki jih pripravijo učenci za vrstnike tiste šole, ki prevzema kurirčkovo torbo. V desetih dneh morajo opraviti te naloge, ki so po vsebini zelo različne, od športnih tekmovanj do obiskov partizanskih domačij, znanih ljudi v kraju do zgodovinskih obeležij, imajo značaj splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite, so iz dela pionirskih organizacij in še kaj. Na sliki: Pionirke OŠ Petrovče Petra Verbič, Jana Randl in Natalija Drev čakajo, kdaj bodo lahko odšle na pot s kurirčkovo pošto. T. TAVČAR Pisma bralcev Pozabljeni osmošolci Leta odraščanja so za mladostnika dokaj težavna, polna vzdihov, obljub, občudovanj, hrepenenj, iskanj, vznemirljivih srečanj, prepolna vzponov, pa tudi neuspehov ... — vedno pa prepletena z odkritimi in globokimi čustvi. Na plesni prireditvi, ki jo je or- tanizirala Osnovna šola Peter prajc-Jur iz Žalca ob zaključku plesnega tečaja osmošolcev, je bilo nadvse svečano. Nove frizure, frfotajoča krilca, pa sveže zlikane hlače in rahle rdečice na mladih obrazih so nas pritegnile k občudovanju njihove predstavitve. Pa tudi mi starši nismo bili kar tako . . . , saj so nas otroci doma posebej poučili, da se moramo lepo obleči in še lepše obnašati. Žareli so torej obrazi osmošolcev, žareli so obrazi njihovih staršev. Plesalci so plesali zanosno, starši pa so jih spremljali s ponosnimi pogledi. Ob zvokih glasbe je iz vsakega kotička v prostoru vela ljubezen. Le tam zadaj, za vrati, kjer je Vprašanje, ki V zadnjem času je mnogo razprav o novi ustavi, kar pa izgublja svoj pomen, saj istočasno ugotavljamo, da se posamezna pozitivna določila v veljavni ustavi ne izvajajo. Najbolj žalostno je dejstvo, da se po njej ne ravnajo niti tisti posamezniki-funkcionarji, ki so že po svoji funkciji za to zadolženi. Kot dokaz za to mojo trditev naj navedem primer, ki sem ga sam doživel oziroma ga še doživljam. Po mojih ugotovitvah so bile opravljene določene nepravilnosti v zvezi z registracijo oziroma evidenco o stanovanjski prijavi, o čemer sem 13. januarja 83 opozoril sekretarja za NZ pri IS SO Žalec. Po moji razlagi mi je sekre- ostalo nekaj osmošolcev, ki niso imeli te sreče, da bi lahko pokazali, da so se tudi oni naučili prvih plesnih korakov, je ostalo vzdušje hladno in tiho. Tam ni bilo muzike, tam ni bilo učiteljev in staršev, tam ni bilo ploskanja... Pa vendar bi tudi ti pozabljeni osmošolci radi pokazali, kaj so se naučili in kako premišljeno in zavzeto so se uredili za to svečanost. Saj jim je njihov plesni učitelj govoril tudi o kulturi in zato se je treba še posebej potruditi za dober vtis, mar ne?! Tudi moje veselo pričakovanje je začelo ugašati, ko nikakor nisem mogla najti med nastopajočimi svojega otroka. »Verjetno bo v naslednji točki-,« sem si dejala. »Ali pa je premalo moških plesalcev in se bodo deklice kasneje zamenjale.« Pa sem napačno sklepala, preveč po materinsko ali pa morda po človeško?! Ni je bilo ne pri prvem niti pri poslednjem plesu. tar za NZ dejal: »Pravdič, če bi jaz prej vedel, da ste tako zategli, da vztrajate pri resnici, potem bi referenta G.....postavil pred di- sciplinsko komisijo, ker je kršil predpise ...« Nekaj kasneje je potem napisal, da predpisi niso bili kršeni. Ker za isto stvar ne moreta obstojati dve nasprotujoči si resnici, že od takrat dalje vsa ta leta enkrat mesečno pisno zahtevam odgovor od IS SO Žalec. Odgovor, katera od obeh RESNIC je neresnica. Na mojo zahtevo ne dobim konkretnega odgovora, čeprav daje ustava občanu pravico, da postavi vprašanje, odgovorni funkcionar pa mu je dolžan odgovoriti. Ustava namreč ne do- Glasba je še naprej živahno odzvanjala, le jaz sem jo vedno, slabše dojemala. Misli so mi uhajale k učencem, ki so ostali osamljeni, prizadeti in pozabljeni. Takrat mi je postalo tudi jasno, zakaj se dekle iz naše ulice plesnega venčka sploh ni moglo udeležiti. Organizatorji so se očitno v hlastanju za čimvečjim »revijalnim efektom« odločili in del otrok pred prireditvijo enostavno izločili. Tudi če jim s strokovno pedagoškega vidika to spregledamo, jim tega iz obče človeškega in moralnega ne moremo in ne smemo! To boleče popoldne bodo morali učenci počasi pozabiti kot ostale grenke vtise iz osemletnega šolanja. Vendarle pa bodo še kdaj v življenju poizkusili narediti korake, kjer bodo morali ujeti ritem. Ne dopustimo, da odplešejo na razglašeno glasbo. Neli Kač loča samo pravice, temveč tudi dolžnosti. IS me je sicer napotil na komisijo za prošnje in pritožbe, tam pa so mi samo pojasnili, kakšne so njihove pristojnosti. Na nobenem forumu, kamor sem se obrnil, nisem dobil konkretnega odgovora na moje konkretno vprašanje. Vse kaže, da me odgovorni želijo žejnega prepeljati preko vode. Prav zaradi tega javno postavljam vprašanje in zahtevam, da mi sekretar za NZ SO Žalec, odgovori konkretno, katera od obeh posredovanih RESNIC je neresnica. Stane Pravdič, Žalec zahteva odgovor Za kij učel k Pl lesneg a teča ja ^Delaven aktiv mladih zadružnikov v Taboru Adi Laznik Aktiv mladih zadružnikov tudi to zimo ni miroval. Bili so dejavni na raznih področjih, najbolj zagreti pa so bili pri organizaciji in izvedbi plesnega tečaja. Pred kratkim so v prostorih gasilskega doma organizirali zadnji slavnostni del tečaja, na katerega so povabili tudi svoje starše. Ob tej priložnosti smo tečajnikom postavili nekaj vprašanj. Povedali so nam: ADI LAZNIK, predsednik aktiva mladih zadružnikov Tabor:. »Danes končujemo s tečajem in mislim, da nam je vsem skupaj žal, da se razhajamo. Hkrati pa smo veseli, da smo se toliko naučili. Naš aktiv je tako bogatejši za novo uspešno akcijo, ki bo nedvomno pomembno vplivala na naše nadaljnje delo. Ni nam žal, da smo po nekajletnem premoru šli v organizacijo tečaja, saj je zadovoljstvo obojestransko.« MARJAN PIRNAT: »Interes za plesni tečaj je bil precejšen. Obiskovalo nas ga je okrog 60 tečajnikov. Bilo je prijetno in prav vsi se bomo tega radi spominjali. Glasba in ples mi veliko pomenita in to je že moj drugi tečaj. Če bom imel priložnost, se bom vključil še v kakšnega nadaljevalnega, saj menim, da obvladanje plesnih veščin Simona Turniek Marjan Pirnat dviguje samozavest in plemeniti življenje.« MIRAN SIKOŠEK, voditelj plesnega tečaja: »Plesni tečaj v Taboru sva vodila z očetom Mirkom. Obsegal je osem vaj po svetovnem plesnem programu in sodi med začetne tečaje. Udeleženci tečaja so se tako naučili nekaj osnovnih standardnih in latinsko ameriških plesov, spoznali so nekaj modnih novosti in se poskusili v disko plesih ter rock'n-rolu. Seveda pa je časa premalo, da bi lahko vse to brezhibno obvladali in zato bi bilo za izpopolnitev znanja potrebno obiskovati še nadaljevalne tečaje ter izpopolnjevati in utrjevati pridobljene prvine. Žal pa je teh tečajev izredno malo oz. jih praktično ni, kar velja za celo celjsko regijo.« SIMONA TURNŠEK: »Tako kot večini mladih tudi meni glasba in ples veliko pomenita. Da bi svoje znanje plesnih veščin obogatila, sem se s svojimi prijateljicami vključila v to obliko usposabljanja. Zelo sem zadovoljna z osvojenim znanjem, bilo je resnično prijetno in družabno. Precej smo se naučili in mislim, da bomo osvojeno plesno znanje znali uporabljati na plesiščih, Marinka Bokal Miran Sikošek čeprav bo utrjevanje osvojenega še potrebno.« MARINKA BOKAL: »Današnji zaključni tečaj je pregled vsega, kar smo se naučili v preteklih tednih. Mislim, da smo se trudili in osvojili plesne prvine standardnih in latlnsko-ameriških plesov v takšni meri, kot je to dopuščal čas. Želela bi svoje znanje še izpopolnjevati in če bo v jeseni za to kakšna prilika, se bom z veseljem vključila v nadaljevalni tečaj. Z znanjem različnih plesov je v družbi mnogo prijetneje in mislim, da je to že marsikdo spoznal.« ANA ZUPANČIČ: »Ples in glasba mi veliko pomenita, zato sem se z veseljem vključila v plesni tečaj. S plesom sem se začela ukvarjati že v šoli, kjer sem spoznavala vso lepoto in mik plesnih korakov. Mislim, da je ples sestavni del človeškega življenja in tako naj ne bi bilo nikogar, ki ne bi znal plesati. Vsekakor pa je plesni tečaj bil izredno prijeten, zanimiv, družaben, kar je ob osvojenem znanju še dodatna vrednota.« Tako pravijo o plesu in plesnem tečaju mladi v Taboru, mi pa še dodajamo, da bi veljalo pričeti z organizacijo tovrstnega tečaja še marsikje drugje. D. Naraglav r. Ana Zupančič Društvo Partizan Prebold osnova njihovega dela Rekreacija — Krajevna skupnost Prebold sodi med tiste krajevne skupnosti v občini pa tudi Sirie, ki se lahko pohvali, da ji telesna kultura in Športna rekreacija nista tuji. Laskavi naslovi, ki jih je dobila v minulih letih kot najboljia KS v Športni rekreaciji v SR Sloveniji, pa tudi drugi rezultati so plod vestnega in prizadevnega dela desetih telesnokulturnih organizacij ter drugih druStev, ki imajo v svojih programih telesno-Sport-ne aktivnosti. V tej množici druStev telesnokulturnega pomena pa ima svojo vlogo tudi druStvo Partizan, ki letos praznuje 30-le-tnico obstoja. V večini krajevnih skupnostih je društvo Partizan glavni nosilec telesno-kulturne dejavnosti, v Preboldu pa so specializirana društva in zato je TVD Partizan usmerjen predvsem v vsesplošno rekreativno vadbo in izvedbo trim akcij. Če se ozremo v preteklost in delovanje društva Partizan skozi obdobja, lahko ugotovimo, da je vseskozi pomemben kreator športa in rekreacije. Tako kot povsod pa so bila tudi tu uspešna in manj uspešna obdobja. In kako je danes? To vprašanje smo zastavili sedanjemu predsedniku društva Kristjanu Markoviču. »Posebnih razlogov za samozadovoljstvo ni. Naše delo je v glavnem usmerjeno v rekreativno vadbo v telo- vadnici in v naravi, vanjo pa so vključene vse starostne kategorije krajanov. Rekreacija je organizirana v telovadnici od sredine oktobra do konca marca, potem pa se nadaljuje skozi razne trim akcije v naravi. Tedensko se zvrsti v telovadnici najmanj 200 rekreativcev, brez tistih, ki imajo tekmovanja ali se pripravljajo nanje, tako da smo z obiskom lahko kar zadovoljni. V okviru društva deluje še nogometna, košarkaška, teniška, plavalna in bodi-bilder-ska sekcija. Le-te delujejo po svojih programih in zmožnostih, ki so kadrovske oziroma materialne vsebine. Lep primer prizadevnosti in želje po nastopanju pa so vsekakor člani košarkaške sekcije, ki si s svojim delom (Žalska noč, Žur pod Žvajgo itd.) služijo denar za tekmovanja v II. slovenski ligi.- Ob 30-letnici delovanja člani preboldskega Partizana ne mislijo zganjati posebnega pompa. Prvenstveno naj bi v jubilejnem letu organizirali čimveč športno-rekreativnih prireditev, vsaka sekcija najmanj eno z množičnim prizvokom. Vse pa preveva želja, da bi končno uredili nogometno igrišče pri bazenu. Glavni kamen spotike, ki pa ni samo preboldski ali Partizanov, ki je formalno pravno njegov lastnik, ampak tudi občinski, pa je bazen. Vsako leto posebej se borijo za kopalno sezono. Krpanje »lukenj« je le podaljševanje agonije tega pomembnega in prepotrebnega objekta, ki je poleg Vranskega edini tovrstni objekt v občini. Prav to dejstvo pa bi moralo spremeniti odnos do tega družbenega premoženja. Lanska kopalna sezona je bila izpeljana zahvaljujoč mladincem, kako bo letos, pa je vprašanje. S tem soglaša tudi naš sogovornik Kristjan Markovič. Ob tem pa dodaja, da so vsi tisti, ki so doslej imeli v rokah gostinsko oskrbo na bazenu, bore malo ali nič vlagali v njegovo obnovo. Potrebno bi bilo presekati ta gordijski vozel in strniti sile in moči ter rešiti problematiko bazena v vsesplošno zadovoljstvo. Za to pa je potreben denar, ki pa ga v tem trenutku ni ne v krajevni skupnosti ne v društvu pa tudi v občini ne kaže dobro. Z drugo besedo: vrtenje v začaranem krogu ali stopicanje na mestu. Kdaj bo drugače? »Na žalost nisem prerok, vendar menim, da vse dotlej, dokler ne bomo končno vsi spoznali, da takšen objekt potrebujemo in da ga zato ne smemo pustiti propadati. Žal pa plat zvona že močno bije in lahko bo že prepozno, ko se bomo tega zavedali. V društvu si prizadevamo stvari speljati po čimbolj-ši poti, vendar brez pomoči ostajamo nemočni. To pa je resnica, ki zdaj morda še ne boli, bo pa, če bo namesto vabila na vratih napis: Bazen zaprt.« Darko Naraglav Priznanje »Mladina in gore« Zabukovčanom Na svečanosti Planinske zveze Slovenije je aprila mladinski odsek Planinskega društva Zabukovica prejel najvišje republiško priznanje za delo mladine: priznanje Mladina in gore. Odsek, ki ga-vodi Milan Polavder, je prejel priznanje za vsestransko delo z mladimi od vzgoje do gojenja tradicij NOB. Priznanje je spodbuda za nadaljnje delo, ki že kaže prve letošnje rezultate. Tako so orientacijsti na medrepubliškem tekmovanju v Zagrebu dosegli izjemne uvrstitve. Damjan Čulk je med pionirji kategorije M-12 dosegel prvo mesto, med starejšimi pionirji m-14 Matjaž Čulk drugo, med mladinci M-15 Mito Kot drugo in mladinka Nuša Hribar tretje. Četrti mesti sta v svojih kategorijah dosegla tudi Bojan Jevševar in Srečko Mohorko. V Sloveniji se je letos pričela liga v orientaciji. Že na prvem tekmovanju za pokal Ljubljane so tekmovalci iz Zabu-kovice dosegli lepe rezultate. Tako je bil med starejšimi pionirji Matjaž Čulk drugi, med pionirkami Tina Veligošek prva in med članicami Nuša Hribar tretja. Večina ostalih se je uvrstila med prvih deset, čeprav so nekateri med njimi prvič sodelovali na tekmovanjih, npr. Tina Goričan. Zelo uspešni so bili zabukovški orientacijsti na tekmovanju, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Polzela, tako je bila ekipa mladincev prva, tako tudi ekipa članov, med tem ko so bili starejši člani šele tretji. Na tekmovanju v Mariboru pred dnevi sta zmagala Mito Kot in Tina Veligošek. Poudariti pa velja, da mladi radi sodelujejo tudi pri prostovoljnem delu, saj se jih je pred dnevi kar enajst od dvainštiridesetih udeležencev udeležilo urejanja okolice planinske postojanke. -tj Odlični rezultati žalskih nogometašev V pripravljalnem obdobju so odigrali 19 prijateljskih srečanj s slovenskimi ligaši in izgubili samo štiri. V prvih dveh kolih spomladanskega dela v slovenski območni ligi—vzhod so v gosteh premagali Ero Šmartno z 1:0 in doma Proletarca iz Zagorja s 6:1. Kljub dobrim rezultatom v klubu razpolagajo z minimalnimi denarnimi sredstvi. Nujno bo drugače ovrednotiti različne sekcije Partizana Žalec pri delitvi sredstev ali izkoristiti možnost, da bo prevzela sponzorstvo nad NK kakšna delovna organizacije. Cilj igralcev in vodstva je uvrstitev v enotno slovensko nogometno ligo. V naslednji sezoni bodo spremenili sistem tekmo- Vedno več kolesarjev Kolesarska sekcija je gotovo med najaktivnejšimi članicami TVD Partizan Žalec. Sekcijo je leta 1984 ustanovilo 19 ljubiteljev kolesarskega športa, sedaj pa šteje že 392 članov. Na letni skupščini so ocenili delo v preteklem letu in ugotovili, da je bilo zelo uspešno. Tudi za letošnje leto so si zastavili obsežen program. Tako bo prva akcija že 29. maja, ko bodo organizirali akcijo VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO. Vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu pa bodo organizirali akcijo DOBIMO SE, in sicer 8. maja na Ljubnem in 22. maja v Gornjem Gradu. Člani kolesarskega kluba in delavci Name so pred dnevi pripravili kolesarski sejem, za katerega je bilo med obiskovalci veliko zanimanja. Jk vanja. v vseh jugoslovanskih ligah. Da nekaj v organizaciji in delovanju NK Partizan Žalec ni v redu, je bilo jasno že pred začetkom spomladanskega dela. Največji zanesenjak nogometa v Žalcu Franc šarlah je zaradi nemogočega finančnega položaja kluba hotel popolnoma prenehati z delom v klubu, a si je premislil zaradi obljube večje finančne pomoči, ki so jo dale TKS kot nekatere delovne organizacije. Žal so obljube ostale neizpolnjene. Delovne organizacije pomoči zaradi težkih gospodarskih okoliščin niso mogle nuditi, TKS pa je nogometnemu klubu namenila le borih pet milijonov dinarjev, kar pa zadostuje le za plačilo sodnikov ter za nabavo najnujnejše opreme in najnujnejše vzdrževanje igrišča. Igralci pa igrajo, kot da nemogoče finančne razmere sploh ne vplivajo. Igrajo dobro in po mnenju kapetana ekipe Luka Naprudnika je realna končna uvrstitev ekipe med prve tri v območni nogometni ligi—vzhod, kar bi ob reorganizaciji vseh jugoslovanskih nogometnih lig pomenilo vstop v enotno slovensko nogometno ligo. Trener ekipe Dobrivoje Stevanovič je z rezultati moštva zadovoljen, čeprav meni, da je v ekipi še vedno premalo resnosti in delovnih navad. V. Zupanc Iz srca za Matjaža Debelaka Praktične nagrade so Matjažu Debelaku izročili tudi delavci TZO Braslovče, SIP Šempeter in Gorenje-servis. Vsem se je Matjaž zahvalil in obljubil, da bo uspeh iz olimpiade poskušal še obogatiti. Slavje ob velikem uspehu Matjaža Debelaka se še ni poleglo. Tokrat so zanj pripravili sprejem krajani, ki so Matjažev uspeh nagradili z denarnim prispevkom v višini 4,1 milijona dinarjev. Na prijetni svečanosti v avli osnovne šole so se torej zbrali ljubitelji Matjaža Debelaka in smučarskih skokov. Polna dvorana pa je dokaz, da jih ni malo. Eden izmed organizatorjev Vlado Uratnik je predstavil najpomembnejše uspehe braslovških športnikov, številni uspehi v republiškem in državnem merilu pa tudi izven meja dokazujejo, da ima ta kraj bogato športno tradicijo. Zato tudi ni slučaj zadnji uspeh Matjaža Debelaka in ostalih skakalcev. Prav pa bi bilo, da bi tudi v prihodnje strnili sile v prid nadaljnjega razvoja skakalnega športa. jk Uvedba samoprispevka — pot napredka — odločitev 15. maja Preboldčani in krajani krajevne skupnosti Prebold bodo 15. maja na referendumu glasovali za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ponovno je na preizkušnji njihova zavest in opredelitev za ali proti napredku svojega kraja. Enkrat so že padli na izpitu zavesti in solidarnosti, v drugo se to ne bi smelo zgoditi. Ponavljanje je naredilo že veliko škodo jv razvoju krajevne skupnosti, njene infrastrukture in na drugih področjih, zato upravičeno upamo, da se napaka ne bo ponovila, ampak bosta zmagali razsodnost in solidarnost. Rek: POMAGAJ Sl SAM IN DELEŽEN BOŠ POMOČI DRUGIH pa je pri odločanju bistvenega pomena. Dejstvo je, če krajani niso pripravljeni prispevati za svoj kraj, tudi ne morejo pričakovati pomoči od koga drugega. Nekajmesečne priprave na referendum se bodo v nedeljo 15. maja končale z odločitvijo ZA ali PROTI napredku SVOJEGA kraja. Zavesa bo padla in predstava bo končana. Sledil bo aplavz ali grenko spoznanje, da so bila vsa prizadevanja zaman. Slednje pomeni nepopravljivo škodo z daljnosežnimi posledicami, ki jih bo v širšem pogledu občutil prav vsak krajan-ko-ristnik infrastrukturnih dobrin. Program samoprispevka je narejen na podlagi mnenj in stališč, ki so se izoblikovala na posameznih zborih vaščanov, skupščini in svetu krajevne skupnosti in je odraz potreb in želja najširšega kroga prebivalstva. Zajema pa z največjim odstotkom (40 %) vodovod, cestno problematiko (10%) in funkcionalne izdatke samoprispevka (2 %) za dobo 5 let ter reševanje prostorske stiske na osnovni šoli (20 %), primarne telefonije v Marija Reki (20 %) in križišča v Dolenji vasi (8 %) za dobo 2 let. Višina stopnje prispevka je 0,95 %, kar je tudi najnižja prispevna stopnja od vseh doslej izglasovanih samoprispevkov v naši občini. Upokojenci bodo od svojih pokojnin prispevali 0,50 %, obrtniki pa 1,5 % od ostanka čistega dohodka oziroma od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka, če se jim davek odmerja v pavšalnem znesku. Zavezanci od davka iz osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti pa od katastarskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za poseko, in sicer po 4 %-ni stopnji. Ce bo referendum uspel in bo samoprispevek izglasovan, potem bi v letu 1988/89 ali točneje v 12 mesecih zbrali s samoprispevkom 78.804,000 din. D. NARAGLAV f2s\ ■in do-komunala-p.o VE/ k 1M Žalec nade Cilenšek 5 ČESTITAMO ZA 27. april — praznik OF in 1. maj — praznik dela združenje šoferjev in avtomehanikov ŽALEC KARDELJEV* 35 tel.003 7u49l VELIKA TOMBOLA 22. maja 1988 ob 14. uri na poligonu v Ločici pri Polzeli Glavni dobitki: — TRAKTOR - 4 AVTOMOBILI vrsta velikih in sto manjših dobitkov Pridite, morda prav vas čaka sreča ! IZLETNIK CELJE ■«letnik (?) Gnile TOZD TURISTIČNA AGENCIJA ^ * Poslovalnica Žalec vabimo vas na • potovanja v tujino in po domovini posebna ponudba za sindikalne skupine in maturante • v prodaji je že predprogram počitnic • nudimo prodajo domačih in mednarodnih letalskih vozovnic Informacije: tel.: 711-114 Vsem občanom čestitamo za praznik OF in 1. MAJ OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC Vsem našim obrtnikom, njihovim zaposlenim, delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik OF in 1. MAJ Najboljši Braslovčani Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Žalec je s pomočjo ZŠAM Žalec, PM Žalec in članov sveta pripravil občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Nastopili so učenci od 5. do 8. razreda iz vseh osnovnih šol občine, ki so se pred tem izkazali že na tekmovanjih na svojih šolah. Pomerili sb se v testiranju o cestno prometnih predpisih, opremi kolesa, etiki v prometu, ocenjevalni vožnji na prometnih površinah in spretnostni vožnji na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici pri Polzeli. Vrstni red mlajša kategorija učenci 5. in 6. razreda posamezno: 1. Matijas Tratenšek (OŠ Braslovče) 705 točk, 2. Borut Čretnik (OŠ Šempeter) 680, 3. Renato Grešak (OŠ Griže) 675 točk; ekipno: 1. OŠ Braslovče 2000 točk, 2. OŠ Šempeter 1975, 3. OŠ Žalec 1915 točk itd. Starejša kategorija učenci 7. in 8. razreda posamezno: 1. Vlado Božič 710 točk, 2. Bojan Cukjati (oba OŠ Braslovče) 700, 3. Matjaž Pogačar (OŠ Šempeter) 700 točk itd; ekipno: 1. OŠ Braslovče 2090 točk, 2. OŠ Šempeter 2045, 3. OŠ Žalec 2030 točk itd. Vlado Božič bo občino Žalec zastopal na republiškem tekmovanju. Vinko Jug, predsednik sveta za preventivo in vzgojo pa je tekmovanje takole ocenil: »Letošnje tekmovanje je zelo dobro potekalo, vesel pa sem tudi nad rezultati starejše kategorije. Zadovoljen pa ne morem biti s prometno varnostjo na sploh v občini. Menim, da so taka tekmovanja potrebna in, da mladi radi nastopajo in se tako tudi izpopolnjujejo o cestno prometnih predpisih in podobno... T. TAVČAR Za varnejši jutri Zdravstveno varstvo v vojni in ob naravnih nesrečah Zdravstveno varstvo prebivalstva in oboroženih sil obsega ukrepe in dejavnosti za boljše zdravje in psihofizično sposobnost, za preprečevanje poškodb, nastanek in širjenje bolezni, za oskrbo poškodovanih in obolelih ter preskrbo s sanitetnim in drugim materialom. Zdravstveno varstvo se organizira v miru, izvajajo pa ga ustanove osnovne zdravstvene zaščite — zdravstveni domovi in specializirane bolnišnice, zdravilišča ipd. Ob elementarnih nesrečah in vojni pa zaradi povečanih potreb po zdravstveni oskrbi izvajajo zdravstveno varstvo tudi sanitetni organi oboroženih sil s sodelovanjem civilne zaščite, Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij. Ta najširša oblika zdravstvenega varstva se imenuje integrirano zdravstveno varstvo. Ob elementarnih nesrečah in vojni bo moralo integrirano zdravstveno varstvo zagotavljati izvajanje prednostnih nalog, in sicer: — iskanje žrtev in dajanje ustrezne medicinske pomoči — identifikacijo in pokop mrtvih — ukrepanje proti pojavu panike — preprečevanje epidemij nalezljivih bolezni — asanacijo naselij in objektov — začasno zasilno namestitev prebivalstva. Od posamičnega primera nesreče pa je odvisno, katere prednostne naloge bodo najpotrebnejše. Med okoliščine, ki bistveno vplivajo na razsežnost zdravstvenega varstva, vsekakor sodi vrsta in obseg katastrofe, urbanizacija prizadetega kraja, čas nastanka katastrofe glede na letni oziroma dnevni čas, vremenske razmere in stopnjo organiziranosti družbe, delovnih ljudi in občanov za potrebe zaščite in reševanja. Ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena samozaščita zajema dajanje samopomoči, medsebojne pomoči in prve pomoči ter izvajanje temeljnih higiensko profilaktičnih in protiepidemioloških ukrepov. Samozaščito izvajajo vsi delovni ljudje in občani, ekipe civilne zaščite in prve pomoči. Splošne specialistične zdravstvene storitve pa opravljajo zdravstvene organizacije. Oblike zdravstvenega varstva V miru temelji zdravstveno varstvo na sledečih oblikah zdravstvenega varstva: Preventivno zdravstveno varstvo, kamor sodi higiensko profilaktični, in sanitarni nadzor, protiepidemski ukrepi ter ukrepi radiološke, biološke in kemične zaščite. Oskrba poškodovancev in bolnikov se deli na medicinsko triažo, sanitetno evakuacijo in zdravljenje poškodovancev in bolnikov. Medicinska preskrba pa se sestoji iz hranjenja razerv, proizvodnje zdravil in izdaje zdravil, prevoza zdravil, medicinske opreme in sanitetnega materiala. Prihodnjič pa o civilni zaščiti in integriranem zdravstvenem varstvu. poučujem francoščino, italijanščino, španščino, solo petje, klavir, kitaro, harmoniko, makrobiotiko in hatha jogo. , Jean Francoise Arnšek, Savinjske čete 6, Žalec, tel.: 714-343 Program prireditev 22. aprila — 5. maja 25. april 25. -27. april 26. april 30. april 1. maj 5. maj 27. maja 14,—21. maja 16,—25. maja 20. —21. maja 21. maj 22. maj 25. maj 28. maj - Razstava likovnih del Albina Polajnarja »Pot legendarne IV. divizije« Savinov salon Žalec - Gledališki abonma: SLG Celje — Moliere — Zgrabite Sganarela - Prireditve ob dnevu OF s podelitvijo bronastih znakov OF v KS - Osrednja prireditev za dan OF s podelitvijo srebrnih znakov OF — Dom Svobode Griže - Kresovanja po KS - Slavnostna seja ob krajevnem prazniku v Libojah - Srečanje delovnih ljudi pri Šmiglovi zidanici ob 1. maju in osrednja prireditev ob 50-le-tnici I. konference KPS in 10-letnici odprtja zbirke v zidanici ■ Prvomajska srečanja na Homu, Mrzlici, Gori Oljki, Šmohorju, Dobrovljah - Odprto prvenstvo občine Žalec v kegljanju (Kegljišče Žalec) - Odprtje razstave fotografij Ljuba Korberja (Občinska matična knjižnica) - Razstava ročnih del Društva invalidov občine Žalec (Savinov salon Žalec) • Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo po osnovnih šolah in KS ■ Zbor pionirjev Slovenije (Športni center Žalec) ■ Večer s tamburico (Liboje) ■ Šoferska tombola (Poligon Ločica pri Polzeli) - Shod planincev na Paškem Kozjaku - Odprtje likovnih del učencev 7. in 8. razredov osnovnih šol (Savinov salon Žalec) ■ Srečanje mladih literatov OŠ (Dom Svobode Polzela) ■ Občinsko tekmovanje ekip POMP enot CZ (Griže) . VSE VRSTE POPRAVIL IZDELAVA PO NAROČILU PREDELAVA STAREGA ZLATA ODKUP STAREGA ZLATA PO NAJVIŠJI CENI priporoča se ZLATARSTVO KRAGL ŠLANDROV TRG 39 63310 ŽALEC IMKARHIA^ METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA Metalurško kemična industrija Odbor za urejanje delovnih razmerij TOZD Kemija Mozirje objavlja naslednja prosta dela in naloge: 01. STROJNIK — 2 izvajalca Pogoj: — kemijski tehnik — dve leti ustreznih delovnih izkušenj — dva meseca poskusnega dela 02. IZDELOVALEC BARV IN PREMAZOV - 4 izvajalci Pogoj: — kemijski procesničar — tri leta ustreznih delovnih izkušenj — dva meseca poskusnega dela 03 VOZNIK VILIČARJA - 2 izvajalca Pogoj: — KV voznik viličarja — eno leto ustreznih delovnih izkušenj — dva meseca poskusnega dela — izpit za voznike strojne mehanizacije 04 OPRAVNIK NAPRAV ZA MEHANSKO OBDELAVO - 2 izvajalca Pogoj: — kemijski procesničar — eno leto ustreznih delovnih izkušenj — dva meseca poskusnega dela Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del in nalog v osmih dneh po objavi na naslov: CINKARNA CELJE, Kadrovska služba, Kidričeva 19, 63000 Celje. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 8 dni od dneva sprejetja sklepa o opravljeni izbiri. MONTIRANJE, CENTRIRANJE IN VULKANIZIRANJE GUM Andrej STERGAR, PREBOLD Latkova vas 39 Se priporočam! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta KARLA ZAVERŠNIKA iz Ločice pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in tako številčno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družini Bukovec, vsem Kunstekovim, dr. Matjaževi, delavcem Savinjskega magazina in SIP-a, posebno delavcem kontrole, duhovniku za opravljen obred in godbi na pihala za odigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Anica, hčerka Breda in sin Drago s Karolino ZAHVALA Ob izgubi najine KARLE KRAŠOVIC iz Kamenč se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku in ji darovali cvetje. Hvala tudi duhovniku Zidanšku in Antonu Fondi za poslovilne besede. mož in sin Ob nenadni izgubi našega dragega JAKA VRHOVŠKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali/izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti'. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Valter in hči Malči z družinama Dežurstvo na vodovodu Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec: od 24. 4. do 2. 5. 1988: Jakob Olip, Pongrac '21, Griže od 2. 5. do 9. 5. 1988: Vlado Šuper, Vel. Pirešica 5/e od 9. 5. do 16. 5. 1988: Tone Jager, Prebold 62/a od 16. 5. do 23. 5. 1988: Marko Dolinar, Griže 35 od 23. 5. do 30. 5. 1988: Bogdan Pantner, Rakovlje 17/d Opomba: dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik). Ob delavnikih popoldne je doma. Sporočila lahko oddate v nabiralnik. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame ANTONIJE JOŠOVC iz Gornje vasi 71 pri Preboldu se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 14. aprila je minilo leto žalosti in bolečine, od kar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama FANIKA JELEN iz Založ pri Polzeli. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in vam korak zastane ob njenem preranem grobu. Mož Franci, hčerke Anica, Cvetka in Milena z družinami ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA DOLERJA iz Grajske vasi 54 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gasilcem iz Grajske vasi, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi na pihala iz Prebolda in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Rozalija, hčerke Rozika, Zdenka in Irena z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre FANIKE VOŠNJAK z Brega pri Polzeli se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami ob težkih trenutkih njene smrti. Hvala za darovano cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem tov. Goršiču iz Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja za ganljiv poslovilni govor ter ostalim sodelavcem. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoča: sestra Anica s sorodstvom ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka MARTINA MARKA iz Tabora 12/a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali ž nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sinovi z družinami: Vinko, Franci, Pavle, Milan, Tone in Janko ter vnuki in pravnuki 12 — SAVINJSKI OBÓÀN - April 1988 PROMETNE NEZGODE Dne 18. marca je ob 14.10 na obvoznici v Žalcu voznik osebnega avtomobila Malin VESELINOV zapeljal na magistralno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik os. vozila Ferdinand LAHOVNIK. V trčenju sta se voznik Malin in sopotnica Sanja Veselinov laže poškodovala. Neprimerna hitrost je botrovala nezgodi 19. marca ob 21. uri na lokalni cesti Studence—Velika Pirešica. Voznik os. avtomobila Puniša MARINKOVIČ je v ostrem ovinku zapeljal s ceste in trčil v velik kamen, od koder je vozilo odneslo na levo stran ceste. V nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik Drago KOS. Dne 21. marca je ob 10. uri na lokalni cesti Velika Pirešica—Galicija v kraju Velika Pirešica voznik kolesa z motorjem Matjaž GORŠEK pričel prehitevati tovornjak, ki je stal ob robu vozišča. V tem trenutku mu je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Motorist je skušal zavirati, vendar se je zaletel v zadnji del tovornjaka in se hudo poškodoval. Dne 25. marca je ob 22.50 na magistralni cesti izven Šempetra osebni avtomobil Janeza DEŽELAKA na mokri in spolzki cesti pričelo zanašati. Zapeljal je na. levo stran cestišča, od tod pa na bližnjo njivo, pri čemer se je voznik huje poškodoval, sopotnik Jure JANEŽIČ pa laže. Dne 26. marca je ob 23.15 na Kardeljevi cesti v Žalcu hodil po vozišču sem iter tja vinjen Janez GRIL, zaradi česar ga je voznik os. avtomobila Franc TURŠIČ zbil po cestišču in ga pri tem laže poškodoval. Alkohol in neprilagojena hitrost sta bila vzrok prometni nezgodi 28. marca ob 20.40 na magistralni cesti blizu Šempetra. Zaradi prometne nezgode je bilo na vozišču ustavljenih več vozil, med njimi tudi tovorno vozilo madžarskega državljana Gyorya BARANA. Za njim se je z osebnim avtomobilom pripeljal Branislav Ml-HAJLOVIČ, ki zaradi vinjenosti in prehitre vožnje ni uspel zaustaviti vozila. Zaletel se je v zadnji del tovornjaka in se laže poškodoval. Tega dne je ob 19.50 prišlo do prometne nezgode tudi v Šempetru, kjer je voznik osebnega avtomobila Mihael KUDER hotel zapeljati z magistralne ceste in pri tem spregledal vozilo Rudolfa SMREČNIKA, ki je prihajalo nasproti. V trčenju je Kudrovo vozilo odbilo s ceste, pri tem pa je bila hudo poškodovana sopotnica v Kudrovem vozilu Mira GRM, ki je kasneje v bolnišnici zaradi poškodb umrla. Hujè sta bila poškodovana tudi voznik Smrečnik in sopotnik Sebastjan PEJOVNIK. Dne 29. marca je ob 20.45 magistralna cesta v Latkovi vasi terjala še eno človeško življenje. Voznik os. avtomobila Anton RAP je pri vključevanju na magistralno cesto izsilil prednost vozniku tovornega avtomobila s priklopnikom Alojziju ERZARJU, kije vozil iz Šempetra proti Šentrupertu. Tovornjak je čelno zadel levi bok Rapovega vozila. Zaradi poškodb v trčenju je voznik Rap na kraju nesreče umrl. Dne 31. marca je okoli 12. ure na ulici Žalskega tabora v Žalcu voznik tovornega avtomobila zadel deklico Valentino JANEŽIČ, ki je hodila v skupini otrok. Ti so zaradi dežja imeli odprte dežnike in se izogibali lužam. Tovornjak je zadel dekličin dežnik, zaradi česar je padla in se laže poškodovala. Dne 2. aprila je ob 18.30 voznik osebnega avtomobila Bogomir MEDVED zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku zapeljal s ceste po strmini navzdol in trčil v drevo. V nezgodi, za katero sumijo, da jo je povzročila vožnja pod vplivom alkohola, se je teže poškodovala sopotnica Martina LOGAR, laže pa voznik Medved in sopotnica Iris VERZOLAK. Ta dan je od 12.55 na magistralni cesti v Drešinji vasi voznica kolesa z motorjem Petra KUZMAN izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila Giuseppeju DUSU. V trčenju se je Kuzmanova hudo poškodovala KAZNIVA DEJANJA V noči na 15. marec je bilo vlomljeno v objekt Turističnega društva Šempeter pri jami Pekel v Podlogu. Vlomilec je odnesel glasbeni center kčrting in več drugega inventarja. Dne 23. marca je bilo v Petrovčah Francu GRABNERJU ukradeno kolo z motorjem, ki je bilo nekaj dni zatem najdeno. Kasneje so miličniki ugotovili, da je dejanje storil A. M., ki je med tem časom napravil še eno takšno dejanje. V noči na 25. marec je neznanec Marjanu Painkretu v Gotovljah 206 iz vozila v garaži iztočil okoli 15 litrov bencina. Za storilcem miličniki še poizvedujejo. Dne 27. marca je bil okoli 10. ure v stanovanjski hiši 206 v Gotovljah kršen javni red in mir. Stanovalci so imeli sestanek hišnega sveta, v sporu med H. V. in D. G. je prva skušala'obračunati z nožem, vendar se je slednji napada nekako ubranil. __ OPOZORILO! Ker je v zadnjem času vse več tatvin iz kolesarnic stanovanjskih blokov (Čopova, Kidričeva, Bačke Palanke), od koder storilci odnašajo dele s koles in koles z motorji, miličniki opozarjajo stanovalce, naj svoja prevozna sredstva ustrezno zavarujejo, saj je večina kolesarnic nezaklenjenih. Pa tudi sicer naj lastniki bolj pazijo na svoja prevozna sredstva in naj jih ne puščajo nezaklenjena pred stanovanjksimi bloki in drugimi objekti. Priložnost pač dela tatu ... JO ljubljanska banka vsem našem varčevalcem, poslovnim sodelavcem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za 27. april — praznik OF in 1. maj — praznik dela ♦» /O Splošna banka Celje Grow pohištvena industrija polzela 40 let VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČANOM OBČINE ŽALEC ČESTITAMO ZA 27. APRIL PRAZNIK OF — IN 1. MAJ PRAZNIK DELA IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC PRIKAZ SPLOŠNE UPORABNOSTI PODPORNI ZID S STISNJENIMI ELEMENTI PODPORNI ZID Z RAZPRTIMI ELEMENTI Latkova vas 45 b 63312 PREBOLD tel. 063 701 011 telex 335 33 yu sigrad Elementi montažnih podpornih zidov so namenjeni za izvajanje dekorativnih in nosilnih škarp v individualni in družbeni gradnji. Montaža elementov je hitra in enostavna. Elementi so prirejeni za dva načina postavitve podpornega zidu: - podporni zid z razprtimi elementi -podporni zid s stisnjenimi elementi Podporni zid s stisnjenimi elementi ima vlogo prevzemanja večjih zemeljskih pritiskov Podporni zid z razprtimi elementi ima vlogo prevzemanja manjših zemeljskih pritiskov in nudi velike možnosti dekoracije z zelenjem po sami škarpi. odprti kamini notranji kamini Bivanje na prostem je še prijetnejše, če je prostor lepo urejen in dopolnjen z vrtnim kaminom, klopmi, mizami, cvetličnimi koriti in ostalimi izdelki iz programa opreme za parke, kampe in vrtove. Odprt kamin s svojo tisočletno tradicijo je pri nas vedno bolj iskan, saj nam s široko paleto oblik in možnostjo različnih finalnih obdelav dopolnjuje prostor in omogoča doživljanje lepote odprtega ognja. čestitamo za 27. april — praznik OF — in 1. maj — praznik dela FOTOKRONIKA SPOMINSKA LIPA SIMBOL SLOVENSTVA. V Žalcu se že pripravljajo na letošnjo osrednjo slovesnost: 120-letnico drugega slovenskega tabora, ki bo v mesecu septembru. Tako so pred dnevi pred Občinsko matično knjižnico zasadili spominsko lipo, simbol slovenstva, ki je bilo tudi izročilo taborov. J* PRIČESKE ZA MLADE IN STAREJŠE. »Mi smo z našo frizerko Mileno Goršek zelo zadovoljne, saj nam pričeske dobro držijo,« so pripovedovale ženice, ki so si ob našem obisku urejale pričesko za bližajoče se praznike. Sicer pa je bilo v salonu prijetno vzdušje, spretne roke Špele in Jasmine in seveda lastnice lokala Milene Goršek v Zabukovici so gotovo razlog za zaupanje. jk BUTIK URŠKA NA POLZELI. Pred dnevi je Andreja Juhart na Polzeli odprla butik z imenom Urška. V njem prodajajo ženska oblačila, in sicer jakne, kostime, dolga in kratka krila, elegantne in športne bluze, hlače, otroško konfekcijo in športna oblačila ter pletenine. Kupljena oblačila lahko v butiku dopolnimo z modnimi dodatki. Lastnica zagotavlja, da je vse ponujeno blago po najnovejši modi. Na sliki: Del butika Urška na Polzeli, na levi pa lastnica Andreja Juhart. T. TAVČAR TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. SAVINJSKI MAGAZIN NOVO ti** *04^ SAVINJSKI MAGAZIN Poslovna enota 4, Žalec Čestitamo za 1. maj in praznik OF • NAMINA ČESTITKA ob prvomajskih praznikih — ponudba pijač, keksov, mesnih izdelkov in sirov po zelo UGODNIH CENAH • KUPUJTE CENEJE - kupujte v DISKONTU v prodajnem centru LEVEC Veleblagovnica v. |v g~r «lec Prodajni center IltllllU Levec Žalec NAJPOPOLNEJŠA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE V 1 nizali AGRINA J blagovnico Ù Hmezad- ŽALEC, TEL.: (063) 713211 • PÓSLUJEMO OD 7. DO 19. URE VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD 7. DO 13.-URE UGODNE CENE TRAKTORJEV TOMO VINKOVIČ TV 420 5.164.635 dinarjev TV 523 5.482.785 dinarjev Cene so maloprodajne na dan 15. 4. 1988