Vestnik. Kranjskl dež. odbor je, tako poroča BNar. Dnevnik", oddal različna tiskarska dela „Katoliški tiskarni", doaedaj jih je imela BUčiteljska tiskarna"; pri razpiau so bile tri cenejše ponudbe nego od nKatoliške tiskarne", med njimi tudi ponudba BUdit. tiskarne1*. Učlteljski dobrotnikl. Društvu za zgradbo učiteljekega konvikta vsled poravnave pri kazenski razpravi BUčiteljatvo Ijudake šole v Postojni" proti Vilhar Luki, posestniku v Vel. Otoku, št 34, zaradi razžaljenja časti je poslal tožeuec 10 K. Letnlno za nčiteljskl konrlkt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Andrej B a p e in Iran D i m n i k , učitelja na III mestni šoli v Ljubljani; Slavoj D i m n i k , učitelj v Trslu; Ljudevit Kabaj iz Slivij pri Materijf (3 K); Fran B o I e iz Mislič pri Divači; Ivan Zupanec in Nežika E I u n iz Fare-Vaai; J. W o h i n z iz Kreanie; učiteljstvo v Vel. Podlogu (4 K); Martin Z r i š n i k iz Sv. Boka pri Eogatcu; Viljem Gebauer in Janko Š r a j iz Šraihela pri Eudolfovem; Ivan Šemrl iz Lesec; Joaip T e r č a k in Ignacij S t r m e c k i od Sv. Fran&iška Kaaverija; Albin M i k I a v č i č iz Smaatega pri Kobaridu;A. Lunaček inM. Brezov a r iz Št. Buperta na Dolenjskem; Anton M o ž i n a iz Brja pri Bihenberku; Štefanija Tomšič iz Novega kota pri Prezidu; Ljudevit Ž e r j a 7 iz Brezovice v Istri; Andrej 5 a 111 e r iz Ljubinja pri Tolminu; P. I p a v i c iz Sretega pri Komnu; Avguat K o r b a r in L. Dolinšek iz Preserja; Šolske s e s t r e v Celju; Al. in M. E a č i č iz Boštan.ja; Antonin L o m š e k iz Eala na Goriškem: Josip Z e m I j i č iz D. M. t Brezju pri Mariboru; Ivan Pokorn iz Horjula; Fr. T r o š t, Ema J a m š e k in Terezija F u r 1 a n iz Iga; Valentin B u r n i k , Konrad B a r 1 e , Leopold M o r e 1 a in Franja L a rrič, vai iz Metlike; Niko Stanonik Ema Petsche in Josip J e g 1 i č iz Selc; Joško Bergant iz Turjaka; Josipina P i š 1 a n j iz Euzelja na Dolenjakem; Ferdinand J u v a n c , Ana K o č e v a r , Ergenija E a 1 a n, Marija Petteros, Gabrijela A ž m a n , Vinko B r u s , Leopold E o p a č in Vinko Zaletel, vsi iz Poatojne; Fran Eozjak, B. Junis, J. Jankovič, M. F e 1 k o , J, S t e p i š n i k , M. G a r b a i s , vsi iz Toplic pri Zagorju; M. E a v - 6 i č , P. B u h , M. B u p n i k in Aaa T o m e , vse iz Idrije; Andrej Gržsr, Ivan Š e g a , Fran J a k 1 i č iz Eadovljice; Marija A n t o n č i 6 , Pavla Čop, Ida Papler, A. P i r e in Fran T r o š t, iz Borovniee ; Frida Kalmusova, Marica B e n e d e k o v a in Joaip B e n e d e k , vai iz Planine priBakeku; učiteljstro na Opčinah pri Trstu s pripomnjo: Glej, kronio deset mi pošljemo spet za zgradbo v Ljubljani, ker nistno zaspani; se željo, da vsi zavedni bi b'li. Porsod enaki! Pruski konaerralivci (klerikalci) so uvideli, da tvori učiteljstvo ob volitvah moč, ki jo je treba upoštevati. In začeli so mu naatavljati vado v obliki zahtev po zvišanju učiteljske plače: najvišja plača 3900 M, sestoječa iz 1500 M temeljne plače in osemkrat 300 mark starostne doklade, Obljubili so tudi, da mora učitelj dobiti za cerkveno službo najmanj 500 mark in se nizki cerkovniški posli ločijo od učiteljskega zvanja. Tako na zborovanjih. Toda kaj se zgodi v obravnavah poslanske zbornice? Eonaervativci sploh ne 8tavijo predlogov o zgoraj imenovanih zahtevah, ampak svobodomiselna stranka, in glej — konservativci glasujejo na vsi črti proti. Pač povsod enaki! Iz RoTt nam pišejo: V nedeljo, dne 31. januarja, je priredilo tukajšnje učiteljatvo 1. rod. sestanek. Na povabilo šol. vodje se je odzvalo toliko staršev, da je bila šolska soba premajhna. Seatanek je otvoril nadučitel.j tov. Fran Flere, ki je zbranim razložil pomen teh sestankov in na to predaral o sku pnem delu staršev in učiteljev. — G. župnik M. Sušnik pa je z lepimi besedami navduševal navzoče starše za šolo. — Eadoatnim srcem so očetje in matere sprejeli oba govora ter prosili, da se tak aestanek priredi vsak me8ec. —i— Solsko rodstro t Št. Lamberta je priredilo 2. dne t. m. drugi roditeljski sestanek, ki je bil vrlo dobro obiskaa. Tov. Josip P e č n i k je predaval o vzgoji otrok, zakar mu je ljudstvo izreklo najtoplejšo zahvalo iu priznanje. Protl cerkvenim šolam so nastopiliv ruski d u m i kmetiški poalanci. Glaaovali 80 proti dovoljenju 4 milijonov rublov za te šole ter proglaaili zahtevo, naj bi bile podrejene V8e šole miniatrstvu prosvete. Roditcljski sestanek r Zlblkl. V nedeljo, dne 24. januarja 1909, ,je priredilo učiteljstvo zibiške šole 1. roditeljski seatanek, ki je bil prav dobro obiskan. Poleg roditeljev so bili prisotni g. župnik J. Eraujc in zibiški župan g. J. Založnik. Seatanek je otvoril šolski vodja tov. J. P u r k h a r t. Po prijaznem iskrenem pozdravu nam je potem govoril o pomenu in namenu roditeljskih aestankov. Poudarjal je, da je glavni namen takihle sestankov z roditelji, da se učitelji in roditelji skupno pomenijo, kako naj vzgajajo jim izročeno deco. Nadalje je opozoril šolski vodja starše na nalezljivo, tukaj že tako razširjeno bolezen škrlatico in da so uvedeni na tukajšnji šoli takozvani nšparovci*- za šolsko mladino. Navzoči smo prav zanimivo poslušali in se v prijaznem razgovoru razšli z veselo nadejo, da se drugiS zberemo še v večjem številu. Upamo, da je padlo seme na rodovitna tla in bo v teku časa obrodilo obilen sad — iskreno željo — medaebojno delovanje med šolo in domom v prid naše mladine. Pri drugem roditeljskem sestanku se bo predavalo o vzgoji mladine v predšolaki dobi. —i. Pr-fl rodlteljskl sestanek na štirirazrednici v Senožečah je bil 17. prosinca 1909. Dasiravno je bil prvi, vendar se je udeležilo tega sestanka okrog 30 roditeljev, kar tukajšnje učiteljstvo niti pričakovalo ni. V kratkih in jedrnatih beaedah je najprej šolski vodja toy. Hinko Paternoat povedal pomen teh sestaBkov, nakar je učiteljiea gdč. Tinka Smerdu prav v lepih beaedah, kakor zna le ona sama, predavala o potrebi in koristi ženskih ročnih del. Po predavanju se je razvil prav doma6 pogovor med učiteljstvom in starši in ravno v tem je učiteljatvo spoznalo, da so starši z največjitn veaeljem poalušali gdč. učiteljico. — Ob tej priliki izrekam zahvalo v prvi vrsti tov. nadučitelju kot otvoritelju seatanka kar najtopleje se zahvaljujem gdč. učiteljici za DJen trud, ki ga je imela za sestavo tega predavanja. Prav tako se pa zahvaljujem staršem, ker so se prvega aeatanka v tako lepem številu udeležili. Pričakujem v kratkem kaj enakega. Poslušalec. Zalivala. Neoporečna istina je, da so učila za vsako šolo neprecenljive Trednosti, in velik dobrotnik je oni, ki kakorkoli pripomore k njih pomnožitvi. Naša šola je dobila z g. Leopoldom Podlogarjem, tuk. kaplanom in katehetom, takega podpornika. Poleg več manjših darov je od njega prejela naša šola: 1. V8O zbirko Grefejevih slik BStara Eranjeka"; 2. 1 stereoskop in 1 helioplast ter bogato zbirko dragocenih bibličnih stereoskopskih slik; 3. 10 K povodom vladarskega 601etnega jubileja v svrho nakupa u6il. — Za vso njegovo blagonaklonjenost 86 mu podpisanca tern potom najpresrčneje zahvaljujeta. — V Dobu, dne 28. januarja 1909. — M. H i t i , nadučitelj. A. V i d e m š e k , predsednik krajnega šolakega sreta. Prošnja. Moje delce BDomovinska dežela Štajeraka" se je tekom 2 in pol let po spodDJeštajerskih šolah tako razširilo, da bom moral t kratkem prirediti drugo izdajo. Eer bi pa rad videl, da bi knjižica v vsakem oziru ustrezala svojemu namenu, proaim cenjene tovariše in tovarišice, ki jo rabijo pri pouku, da me opozore na morebitne stvarne nedostatke in mi sploh naznanijo svoje želje, kako naj bi delce izboljšal in popolnil. — Eazširiti nameravam zlasti učno suov o slovenakem delu štajerske dežele in grid^jati poseben zemljevidni obris Spodnjega Stajerja, ker menim, da če bodo učenei svojo ožjo domovino dobro poznali, jo bodo pozneje ko odra8tejo, ljubili in imeli od tega korist tudi v gospodarakem oziru. — V Sevnici, dne 7. februarja 1909. J. M e š i 6 e k , nadučitelj. Mokronoškl nčiteljski krožek ima svoj redni sestanek v nedeljo 14. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni ge. T. Majeen. — Po- ročal bo okrožni zdravnik g. dr. M. Hofovar o otroških nalezljivih boleznih. Tovarišice in tovariši, pridite: Na snidenje. Pristašem — groš, nasprotnlkom — knof. To nemoralno načelo je sicer izrekel liberalni poslanec, ali stranka ga ni nikdar izvajala. Pač ga pa izvaja S. L. S., ki je uvedla nabor politiških dezerterjev. Ali ti ljudje ji bodo pri prvi priliki obrnili hrbet ter uakočili v drug tabor. Neomejeno priaego na svoj politiški program naj vsaka stranka zahteva le od tiatih, ki hrepene po kakem poslanskem raandatu, drugim pa naj se pusti tudi nekoliko svobodne volje. Zgodovinskl dan. 20. septembra (1870) se je izvršilo zedinjenje Italije. Dogodki 20. septembra (1908) naj pa streznijo in tudi nekoliko zedinijo prepirajoče ae Slovenee, ker le v slogi je moč. Iz sej c. kr. okraj. šol. sreta radorIjiškega due 29. j a n . in 8. f e b r . 1909. Ex praeaidio naznani predsednik, da 86 je imenovala na razširjeno petrazrednico v Badovljici M. Medičeva in na mesto odišlega roditelja 1. Labernika v Lešab, ki je imenovan za učitelja na Bakovniku, M. Vadnalova. — Glede razširjatve šole na Jeaenicah se sklene, da vztraja c. kr. okr. šol. svet na stališču, ki ga je izrekel že pred časom, da se naprari eno skupno šestrazrednico na parceli št. 262 ia 263. — Sklene 86 dalje, da se kraj Senožeti izšola iz šol. okoliša Kor. Bela in všola šol. občini Jeaeniee. — Prošnja neke učiteljice, da se ji doroli po omožitvi oatati še dalje v učit. službi — se odkloni. — V seji dne 8. t. m. se sklene: stavi se ternopredlog za mesto učitelja voditelja na Ovšišah. — Predlagajo ae podpore dvema prosilcema. — Predlagajo se trije prosilci za državno, oziroma deželno nagrado za rzorno obdelovanje šol. vrtov. — In slednjič se podaljša dopust obolele učiteljice 0. Žitnikove in njeni namestnici Vilmanovi, se podaljša dekret supliranja. — V prvi seji 8e je posloril dosedanji c. kr. okr. glavar 0. pl. Detela, ki se je preselil na novo meato v Ljubljano kot c. kr. vladui svetnik. Bil je mož pravičen skoziuskoz in učiteljstvu v istini prar očetovsko naklonjen. To je opravičeno poudarjal pri poalovitvi tovariš A. Grčar. — a. Srebrno poroko obhajata danea v krogu svoje družine tov. Fran Ksav. Trošt z Iga ia njegova blaga gospa soproga. Naše odkritosrčne čestitke ! Poročil se je dne 8. t. m. tovariš G. G r i 1 e iz Loškega potoka s tovarišico Dostalovo. Bilo srečno! Četrti sestanek trgoTskih In obrtnlh vajencer je priredilo učitpljstvo meščanske šole v Erškem v uedeljo, dne 7. t. m., ob 2. uri popoldne. Predaval je tovarišL. Levstik o zgodovini Slovencev. Poanetek: Nekdanje slovenske naselbine. Zgodovinske črtice o Slovencih od VI.—X. stoletja. Vera, zadružno življenje in narodna uprava. Boji z Obri, Bavarci in Furlani. Bazširjanje krščanake vere in ponemčevaDJe. Nemški naseljenci. Mejni grofje. Nameščanje koroških vojvod. Vzhodni Slovenei in velikomoravska diiava. Ciril in Metod. Ogri. Bazpad Velikomoravske. Naslanek in razvoj alovenakih dežel. Začetek naše vladarake hiše. Združitev alovenskih dežel. Oeljski grofje in njih pomen za Slovane. Eralj Matjaž. Tabori v turških časih. Kmetiški upori. Protestantatvo na Slovenakem. Marija Terezija in Jožef II. — Tov. Levatik bo nadaljeval pri kakem prihodnjem sestanku. Predavanju je aledilo petje in telovadba. Šolske restl na Štajerskem. Eot deflnitiv. učiteljica pri Sv. Antonu pri Leakovcu je naatavljena Terezija Požarjeva, učiteljica v Dobovi. V začaaen pokoj je šla defioitivna učiteljica v Zgornji Polakavi Marija Negovetičeva. — Deželni šolski avet je dovolil razširjenje štirirazredne slovenske ljudske šole v Lagkem trgu v petrazrednieo. Razpis prof. MetelkoTlh nstanor za kranjske nčitelje na deželi. V letu 1909. se razdeli šeat omenjenih ustanov po 8041 E učiteljem z dežele. Upoštevajo se v prvi vrsti učitelji z izkazi. da se izreduo pridno bavijo 8 poukom slovenščine in vztrajno goje drevesnice šolakih vrtov. Prosilci morajo vložiti prošnje do konca marca pri pristojnem c. kr. okr. šolskem avetu. Cflarni 8hod slorenskega čebelarskega društra se je vršil v proatorih mestnega magistrata v Ljubljani. Shod je otvoril ces. svetnik Gustav Pirc z iakrenim pozdravom in izrazom zadovoljnosti nad obilno udeležbo članov. Poudarjalje uspešno delovanje društva, ki se je razTilo iz društva za Kranjsko v splošno slovensko društvo, ki šteje že danes nad 1000 članov s 27 podružnicami, in sicer 23 na Kranjskem, 2 na Priraorskem in 2 oa Koroškem. Tak razvoj dokazuje potrebo društva. — G. društveni tajnik Henrik Cirkelbachje poročal o delavnosti društva splošno, med katerim bodi omenjeno, da je bilo v letu 82 shodov in predavanj, ki so bila primerno močno obiakana in pri katerih se je izredno delavuega, soaebrjo kar se tiče, strokovne izobrazbe, izkazal tov. nadučitelj Likozarv — Kot vodja opazoTališča je deloval goap. Žnidaršič, tvorničar v llirski Bistrici. — 0 tem se je poročalo v BSlov. čebelarju", ki izhaja sedaj v 1200 izTodih. — Goap. blagajnik I. B a b n i k poroca o denarnem stanju za leto 1908. Izdatkov je bilo 5340 K 46 v in dohodkov 5151 K 37 v — torej primanjkljaja 189 K, kateremu primanjkljaju opomore še imetje 500 K. — Bezervni zaklad znaša 1921 E 41 v. Bačua ae je po preizskušnji rač. preglednikov odobril. — Eo je podpredsednik gosp. A. Žnidaršič med navdušenimi iivioklici g. predsedniku čestital za podelitev najvišjega odlikovanja z naslovom »cesaraki svetnik", se je prešlo k novim toliavam odbora. Namesto predsednika, ki je zaradi preobilega poala predaedstvp odločno odklonil, je bil voljen nadučitelj Črnagoj t Ljubljani, njpgovim namestnikom pa g. A. Žnidaršič v Dirski Biatrici. Za odbor: Jakob Babnik, posestnik v Šiški, Anton L i k o z a r , nadučitelj v Ljubljani, Ivan P e t r i 5 , nadučitelj v Budniku, Jožef V e r b i č , profesor v Ljubljani in Henrik Cirkelbach, posestnik v Ljubljani. Bačunska preglednika sta Ivo Babnik, posestnik v Dravljah in Avgust Eorbar, nadučitelj t Preski. Odlikovanl slov. čebelar. Oebelar Janez Stergar, posestnik iz Bištenj pri Boh. Bistrici, je bil odlikovan na mednarodni čebelarski razstavi v Dunajakem Novem mestu z veliko srebrno ogr. drž. kolajno, s srebvno kolajno čebelarske zveze in s častnim darilom. Nov dokaz, kako lepo uspeva čebelarstvo na Kranjskem, in bodrilo, da se naj Kranjci pridno poprimejo te prekoristne gojitve čebel. Mlekarska šola na Vrhnlkl. Deželni odbor priredi na Vrhniki tefiaj za mlekarje, ki bo trajal pet mesecev in se pričel dne 15. aprila t. 1. Samoumor. V Celju ae je ustrelil poštni ofieiant Jožef Z u p a n e k , sin okr. šolskpga nadzornika. Nesrečnež je bolehal na neozdrarljivi srčni napaki. — Cenjeni rodovini naše sožalje! 601etnica PreSernore smrtl. Dne 8. febmarja 1909 je preteklo 60 let, odkar je umrl v Kranju nal nedoaežni pesnik France Prešeren.