Kdor drugim jamo koplje, sam v jamo pade. Johann Wisenjak, župan v Slomih je postal hudo bojevit, odkar so ga Ptujčani napravili svojim kuratorjem, izvolivši ga v mestni skupini poleg zaslužnega Sehoschteritscha v okrajni zastop. Prišel je na politične shode na Zavrč in v Veliko nedeljo. Zagovarjal je carino na luk, skrajšanje šolske dobe na eno leto, ob enem pa vpeljavo nemškega poduka, odpravitev orožnih vaj itd. Ker so se ljudje takim zahtevam smejali in njih ostro kritikovali ter zavračali, postal je g. župan hud. Nekaterim kritikom nikakor ni mogel prizanesti, ampak njih je tožil. Saj je kazenski sodnik tudi zavoljo Johana Wisenjaka na svetu! Naj dela! G. Wisenjak pa ni le občutljiv zaradi svojih govorov po shodih, ampak tudi zaradi svojih občinskih računov. To so poskusili posestniki Jožef Cizerl, Jakob Glažar, Tomaž Kostanjovec, M. Čuš, M. Čuš,J. Wesenjak, J. Vilčnik, J. Hergu in J. Sešerko iz Mezgovec. Ti imajo brez dovoljenja županovega en del svojih posestev v občini Slomi in morajo v to občino naloge plačevati. Letos so bili toli predrzni, da so šli po novem letu štirje na dom g. župana Wisenjaka, da pregledajo občinske račune za leto 1899. Župan njim je predložil dnevnika (dve knjigi) brez vseh prilog ter se odstranil. Mezgovčani znajo pisati in brati, prepisali so si oba računa od besede do besede, od številke do številke; to tem bolje, ker se njim ni zdelo vse v redu; pogrešali so namreč priloge računov. Ko so svoj posel opravili, govorili so spet z županom in Mihael Cuš je proti njemu rekel: »Morebiti je vse v redu, pa bi nara moral dati vse priloge računov!« Na to župan; >Teh še zdaj nimam in njih ne potrebujem.« Ko Vilčnik pripomni, da se bodo Mezgovčani pritožili zavoljo računov, ga zavrne Wisenjak: >Tožite me, kam hočete; meni bode moj odbor vse odobril.« Na to so Mezgovčani županov dom zapustili. Na potu domov so srečali Jakoba Petka ter so vprašali, kje da ima slunski župan računske priloge. Odgovoril ie, da njih nimajo, da on (tudi odbornik) ni vedel, da morajo biti priloge, da njih župan nikoli ni pokazal, da njih on ni videl. MezgovCani pa so glede večih točk računa imeli svoje pomisleke, na pr. giedč izdatkov za razna pota, plača svetovalcem, živinskih potnih listov, uradnega prostora, zaslužka čistilnega stroja (trijer) itd. Župan Wisenjak si računi za pisarno na leto 59 gld. odškodnine. Glede trijera ie postavil v računu stroške, dohodkov pa ni bilo nobenih vpisanih, ko so Mezgovčani dne 3. prosinca t. 1. račun pregledovali in prepisavali. Franc Roškar je bil že novembra 1899 vrnil Wisenjaku za občino 20 K posojila. Tega zneska Mezgovčani niso naSli v računu! Ga tudi ni bilo med dohodki ali prejemki 1899!