List ljudstvu v pouk in zabavo,
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Bokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Govor posl. Roškarja v drž. zboru dne 23. junija t. 1.
(Konec.)
Vinogradi so v mojem volilnem okraju večinoma na novo nasajeni in v jako dobrim stanu iu je bila že lansko leto ugodna trgatev. Ako pa pomislimo, da znašajo stroški za novo nasajenje okoli 4000 K pri hektarju, ako nadalje pomislimo, kaj stane vsakoletno obdelovanje, ako tudi pri najvišjih plačah ne moremo več dobiti delavcev, potem sledi iz tega, da povzroči vinarstvo velike stroške. Tudi konkurenca ogrskih vin nam zelo škodnje, ravno tako pivo, ki se ga vedno več porabi. Vinske cene so vsled tega tako padle, da se je bati, da bo tudi vinogradnik v doglednem času uničen. Lansko leto smo dobili za 1 12 do 20 v (čujte 1) 5 s tem so pokriti komaj stroški za pridelovanje. (Pritrjevanje). Ako se pa ti stroški ne pokrijejo, je propast vinogradnika neizogibna. Razven tega se še mora vzeti v poštev, da povzročijo prirodni dogodki veliko škode. Le redko se prigodi, da so dve ali tri leta zaporedoma ugodna; kmetovalec je popolnoma zadovoljen, ako ima dve leti zaporedoma srednje ugodno trgatev. Pogosto so pa take uime, da je pridelek za tri leta uničen. Poleg tega imajo sedaj vinogradniki velike množine v zalogi, ki se ne dado prodati. Noben človek ne vpraša po vinu, če se ga komu ponudi, je to navadno zaman, ker ni najti odjemalca, kaj še le, da bi se vino ugodno po zmerni c«ni prodalo.
Nihče noče o tem kaj slišati. Naravna posledica je nadaljnje zadolženje, ki raste, kakor sem že prej omenil, od leta do leta in nam nudi ob koncu ono žalostno sliko, kakor sem jo že prej orisal. Potem je pa vendar resna dolžnost c kr. vlade, da pomaga kmetovalcu, kjer mu le more. (Poslanec Demšar: Vlada ima dovolj denarja za propadajoče denarne zavode, m a1 o pa za kmetovalce!)
Ne morem si misliti, kaj bo iz Avstrije, ako se posti, da kmečki stan propade. Vprašam, kam naj grejo velike množine prebivalstva na deželi? V mesta gre vendar že dovolj ljudi, mesta so prenapolnjena. Tam so ljudje brez dela, na deželi nimamo ljudi brez dela, ampak zaslnžne ljudi in to smo v prvi vrsti posestniki sami. (Pritrjevanje). Leta in leta pretečejo, predno si more vesten kmetovalec napraviti ugoden račun. Ako je vesten in ako računa vse, pride vendar vedno do zaključka, da za se in za svojo družino ni nič zaslužil in nič pridelal. (Pritrjevanje).
Pride pa še mnogo hujše. Mnogo viničarskih hiš, iz katerih smo imeli prej najboljše delavske moči, je danes praznih. Lahko s številkami dokažem, da so naši stroški za delo v par letih narasli čez 100 odstotkov. Vidimo torej na eni strani večje stroške pri delavcih, na drugi strani
manjše dohodke, in to brez naše krivde. Tem razmeram moramo končno vsi podleči.
Vlada naj bi vsaj na to delovala, da bodo c. in kr. armada, nadalje Avstrijski Lloyd, ki dobiva podporo, jemali le naše domače vino. Žalibog jemlje Lloyd vino iz Italije in Grške, na domače producente (pridelovalce) pa se ne ozira. Zadruge bi imele veliko vrednost, a ne more se jih osnovati brez zadostne pomoči države, ker ljudstvo na deželi nima za to potrebnih sredstev.
Nadalje bi si dovolil še na to opozoriti, da bi se naj vsaj bolj strogo na to pazilo, da se vino ne prideluje v kleti. Žal se lahko dokaže, da se to še danes godi. Kajti število dotičnih kletarskih nadzornikov ni zadostno in tem se je namignilo od zgoraj, naj vendar ne pridejo z dotičnimi ljudmi, ki kvarijo vino, v noben razpor (Čujte!) in naj je prijemajo z najfinejšimi svetlimi rokovicami. (Poslanec Demšar: Ljudstvo pa se še dalje zastruplja s ponarejenimi vini!) Najbolj neljubo na celi stvari pa je, da se je v gotovih krogih razširila vest, da se misli na nov vinski davek in ima isti celo v finančnem ministrstvu svoje zagovornike. Zelo obžalujem to. Ni li kmetovalec itak že dovolj obdačen, ne plačuje li redno visok davek od svojega vinograda, zelo pogosto celo v onih letih, ko ni imel nobenega pridelka?
Kakšne posledice bi imelo to ? Ako bi se n. pr. vinski mošt pri vsakem producentu obdačil, potem obdači ta že drugo - ozir. tretjikrat svoj izdelek. Od množine, ki jo zna-biti sam rabi, sploh nočem govoriti, temveč predvsem o tem, kar mora dati svojim delavcem. Razvidno je, da mora pri sedanjem pomanjkanju delavcev to dati, kar sploh more dati, in obdačenje te precejšnje množine vina, ki jo rabi kmetovalec doma, bi bilo tem nepravičnejše. Tudi ta novi davek bi pripomagal k temu, da se vinogradniki, ki se morajo tako že težko bojevati in komaj izhajajo, uničijo.
Govoril bi še rad k izvajanjem Njegove ekscelence gospoda poljedelskega ministra, ki je govoril v velikodušnih besedah o agrarcih in o potrebni izobrazbi kmetovalca, ki bi moral biti po njegovem mnenju kupčevalec ali podjetnik. Žal pa ni povedal, na kak način naj bi dobil priprost kmetovalec ono izobrazbo, ki jo k temu rabi. Dosedaj se še ni za to nič storilo. Malo število poljedelskih šol, ki jih imamo sedaj, se vendar ne more vpoštevati pri rešitvi tako velikega vprašanja. Kje se naj dobi potem pravzaprav ona izobrazba? Menim, da bi bila že dolžnost ljudske šole, da položi k temu vsaj temelj in pri tem bi bilo potrebno, da se posvetijo učenci v zadnjih dveh letih v večji meri kmetijskemu poduku. (Živahno pritrjevanje). Seveda bi se moralo v učnem načrtu in šolski postavi marsikaj spremeniti. Žal ne morem več ostati dalje na tem polju, kajti čas mi je prekratko odmerjen, a na nekaj še
moram opozoriti, da tudi izobrazba kmetovalca ne more vzdržati in ga povišati na višjo stopnjo, ako se ne skrbi istočasno za to, da mu njegovo gospodarstvo tudi donaša dobiček.
Glede železniškega ministrstva bi rad posebej omenil, da se namerava uvesti nov tarif, ki bi spet bil tak, da bi kmetovalcu škodoval, ako se namerava bližnji promet mnogo višje obremeniti kakor pa daljnji. Kajti kmetovalec pošilja vedno surovine z veliko težo in ne daleč, povišanje tarifa bi ga torej hudo zadelo. S tem bi se le šlo na roko velikim kupčevalcem. N Proti temu moramo odločno ugovarjati in jaz si usojam staviti tudi tozadevno resolucijo. Glasi se (čita):
„C. kr. železniško ministrstvo se pozivlje, da predloži načrt novega železniškega tarifa, še predno se isti razglasi, državni zbornici, da ga državna zbornica preskuša in ga razmeram primerno popravi".
H koncu bi še pozval slavno vlado, da se ozira tudi na vzhodno stran naše države, da se tudi tam enkrat zgradi železnica. Pri tem mislim na zgradnjo južno-avstrijske železnice Purkla — Ptuj—Rogatec in nadaljno zgradnjo do Brežic in dalje proti jugu. Ravno tako priporočljiva in potrebna je tudi železnica Maribor—Želeni travnik. Kar se tiče prve železnice, bi morala, mislim, biti slavna vlada ravno tako kot mi prepričana, da se ni bati, da bi ne nesla dobička. Za to jamčijo vsi pogoji. Da je potreba za to, sem že omenil; ako se na to ne bo oziralo, potem se sploh ne bo moglo delati za izboljšanje kmetijstva in skupnega narodnega gospodarstva. Tudi v strategičnem (vojnoznanstvenem) oziru je ta železnica posebne važnosti, to je tudi na višjih mestih zadostno znano.
Usojam si torej staviti tudi k tej točki v imenu vseh štajerskih tovarišev resolucijo. Glasi se (čita):
Resolucija poslancev Roškar, dr. Korošec, dr. Ben-kovič in tovarišev.
„C. kr. vlada se poživlja, da s pripravami za gradnjo južnoavstrijske železnice Purkla—Ptuj—Rogatec — Brežice, železnice Maribor—Zeleni travnik in železnice Polzela — Kamnik takoj konča in da se enkrat začne z gradnjo".
S?oj kratko odmerjen čas sem že žal prekoračil, torej : mi ni mogoče še o nadaljnih točkah govoriti, dasi bi se še j imel čez marsikaj pritožiti. Tako se n. pr. uravnava Mure tako počasi izvršuje, da se najbrž sploh ne bo nikdar i izvršila. (Poslanec Malik: Morate vplivati na Slovansko Jednoto!) Delujte seboj, velespoštovani gospod tovariš! ; (Posl. Malik : Samoumevno!)
i Zdi se mi, da se vsled tega tako počasi dela, da je vedno s tem opraviti in da ni treba za slovensko ljudstvo kaj koristnega storiti.
PODLISTEK.
Strie Blaž.
(Črtim iz naših krajev.)
Počasnih, trudnih korakov je stopal proti koči . . . Komaj je pregibal zastarele ude . . . Tupatam se je nerodno izpotaknil ob debelih, stoletnih koreninah ter se zaletel naprej in se zazibal . . . Pred očmi se mu je delal mrak. Najrajše bi bil kar na potu sedel na mrzel kamen ter se nekoliko odpočil . . . toda pot je bila še dolga in težavna. Mislil je na pretekle čase, na one srečne čase, ko je še mlad in vesel, poln sreče in zadovoljnosti stopal z vaškimi fanti čez te bregove ... Ni mu bil pretežaven noben hrib, noben prepad . . . Kakor srna ga je preskočil. Vse to mu je bilo danes še živo v spominu, kakor bi bilo šele včeraj ... Toda daleč so že oni blaženi dnevi . . . Spominjal se je svojih tovarišev, ki so ga spremljali nekdaj na vseb njegovih potih, spominjal se jih je živo, kako so mu prigovarjali, naj gre z njimi v vas, da zapojejo pod njenim oknom ... Ali seiaj ? Sam je ostal, niti jednega zvestega prijatelja nima, vse mu je že zakrila in zagrebla lopata . . . Popolnoma osamljen, ločen od sveta, pričakuje, kdaj se oglasi tudi pri njem bela žena, kdaj potrka mogočno na okence njegove koče .. .
Iz takih misli se je težko rešiti.. . Srečni so oni, ki mislijo z veseljem v preteklost, ki imajo za seboj samo srečne dneve, dneve brez žalosti in skrbi, srečni oni, ki imajo le prijetne spomine — stric Blaž ni bil eden izmed onih . ..
Izpotaknil se je ob trd kamen ter se predramil.. . Komaj je vlovil vejo in se obdržal, da ni padel v znak ... Večerni vetrič je zašumel nad njim in močne veje so za-
ječale ... Na drugem koncu gozda se je oglasila sova . . . Netopir je frfotal nad njegovo glavo — nočilo se je.
„Po dnevu taka vročina, sedaj pa tako hladno, pri-mojdunaj, da me trese mraz, kakor v jeseni, ko že spravljajo zadnjo repo in korenje s polja. Primojdunaj, kdo bi si mislil, da bo že skoraj padala slana?"
Potegnil si je klobuk globokeje na ušesi, zapel si tesneje suknjo, odvihal rokave ter pospešil korake. .. Prišel je iz gozda na piano. V va^i so gorele lučke, majhne in slabotne ter umirale slabosti, kakor bolnik ... Iz stolpa župne cerkve je zazvonilo „Zdravo Marijo" tako veličastno in mogočno kakor na največji praznik. Odmeval je zvonov glas čez dolino prav tja da temnega gozda in še dalje . . .
Počasi in premišljeno je vzel klobuk raz glavo, se pokrižal z velikimi, počasnimi križi in molil. . .
„Na čast Materi božji ..."
Veliki zvon je utihnil . . . Tožno je pojemal in slednjič prenehal . . . Oglasil se je najmanjši istotako veličastno . .. stric Blaž pa je molil tiho in pobožno . . .
„Še en očenaš za verne duše ..."
Odmolil je, postal nekoliko, se pokrižal s počasnimi, velikanskimi križi in se počasi zopet pokril ter stopal jed-nakomerno po rosni stezi med njivami in travniki. . . Dospel je do svoje koče, potegnil iz žepa staro, zarjavelo kljuko ter izginil v zakajeni veži . . .
Utrujen, neizrečeno utrujen je sedel na nizko stolico... prižgal svečo in se zagledal v zakajeno stensko uro, ki je jednakomerno, počasno tiktakala . . .
„Kaj, deset že? Ni mogoče! Primojdunaj, ali sem nocoj tako počasno krevsal čez breg? Ne, ura se je zmotila."
Odkimal je parkrat ter izvlekel iz žepa staro denarnico ter jel preštevati drobiž . . . Računal in računal je ter si ubijal glavo, toda račun je bil težaven .. . premalo je bilo drobiža .. .
„Samo tri krone? Cel teden dela človek za tri krone!
Pa je že tako dandanašnji.. . Svoje dni je bilo seveda vse drugače, denarja je bilo ko toče . . . Človeku se je bilo treba samo pripogniti in že se je svetila pod palcem srebrna kronca, zdaj se mora pa ubijati in ubijati cel teden s težkim delom za — tri kronce ..."
Prešteval je vnovič. .. Metal drobiž iz jedne roke v drugo, toda več ni hotelo biti . . . Mislil je in mislil, če ima mogoče še kje kak novec shranjen, toda vse zamanj — ostale so mu vedno le samo tri kronce . . .
„Težko prislužen denar ! Človek bi kar obupal . . . Kako naj si opomorem s tem? Soli nimam, moke ne, slanine še samo za jedenkrat. . . primojdunaj, to je revščina, da se Bogu smili . . . Neslano ne morem jesti, od samega sadja tudi ne bom postal debel, Bog mi pomagaj ! Primojdunaj, slabi časi tole ..."
Začutil se je močno utrujenega. Oči so mu začele odpovedovati, debele solze so se mu odirale po raskavem, velem licu . . . Pod posteljo je zaškrtala miš . ..
„Spat pojdem . . . Nocoj je sobota večer; jutri pa k zgodnji maši, potem si pa skuham kaj namesto danes. Strašno sem truden ... Ti ljudje znajo porabiti človeka, če treba do smrti za bore tri kronce ..."
Počasi se je vzdignil s stola, slekel, upihnil svečo in legel na trdo, slamnato ležišče . . . Vedno so mu stale pred očmi krvavo prislužene kronce ... Z nadami na boljše čase je sladko zadremal in sanjal o bogvečem . . .
Stric Blaž je bil jeden izmed onih neštetih ljudij, ki so okusili v življenju le malo dobrega, toda izpili čašo trpljenja do dna . . . jeden izmed onih, ki se zastonj poganjajo in trudijo za izboljšanje svoje revščine, jeden izmed onih, ki ti tičijo do vratu pogreznjeni v nesreči in bedi in ki zastonj stegujejo svoje roke, da bi jih kdo potegnil iz siromaštva, jeden izmed onih, ki niso po lastni krivdi za-gazili v svojo nesrečo, ampak so jih drugi potisnih vanjo... fOalJ« prihodnji
Nadalje se še moram pritožiti glede okrajnega sodišča v Ljutomeru. Isto pošilja navadno popolnoma slovenskemu prebivalstvu samo nemška vabila. Tudi obravnave se vršijo večkrat v nemškem jezika, vsi zapisniki so nemški in se predložijo strankam brez zadostnega pojasnila v podpis. (Poslanec dr. Hočevar: To se zgodi tadi čisto slovenskim strankam!) Da, to menim ravno. Sicer pa je nastavljen pri okrajnem sodišču v Ljutomeru sodnik, ki bi že moral biti pred dvemi leti prestavljen. (Čujte! Čujte!) Ta sodnik je že celo discipliniran; ker pa zna slovensko prebivalstvo v vsakem slučaju stiskati, se ga tam pusti in on ostane. (Medklici.)
Gospodje! Dovolite mi še h koncu kratko opombo. Meni se dozdeva, da se hoče z novimi davki, ki se jih hoče naložiti ljudstvu na deželi, in s krajšanjem njegovih dohodkov z odprtjem meje, kmetovalca, zemljiškega posestnika sploh uničiti. Ako se pa hoče kmeta v Avstriji vendarle še dalje trpeti — kijti njega se tukaj vendar samo trpi — potem bi se moralo tudi na njega ozirati in ga podpirati, to pa hitreje, čim prej, tem boljše, drugače znamo znabiti v nekaj letih pribiti, da avstrijskega kmeta ni več. S tem končam. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Odločen nastop.
Dunaj, 4. julija.
Naši poslanci so takoj, ko je nastopilo Bienerthovo ministrstvo s Stiirgkom in Hoehenburgerjem, odločno nastopili oroti temu ministrstvu in mu napovedali neizprosen boj. Poostrili so svoje nasprotstvo, ko je finančni minister Bilinski dovolil, da madžarska banka pri odkupovanju zemljišč sme odirati bosanske in hercegovske kmete. Ministrstvo, kateremu se ne smilijo bosanski kmeije, tudi za avstrijskega kmeta ne bo imelo srca na pravem mestu.
In res! Isto ministrstvo zahteva sedaj, naj se dovoli uvoz mesa iz Romunije in naj se obenem za šest let pooblasti s posebnim zakonom (pooblastilni zakon), da sme tudi z drugimi državami sklepali trgovinske pogodbe. Obenem hoče Italijanom dati laško univerzo na slovenskih tleh v Trstu, o slovenskem vseučilišču v Ljubljani pa noče nič slišati.
Zraven vsega tega Stiirgkh in Hochenburger pridno delata za ponemčenje naših šol in uradov. Slovenski sinovi, ki so študirali za profesorje, morajo leta in leta čakati na svoj kruh, a Stiirgkh je ravnokar na srednje šole po slovenskem ozemlju nastavil vse polno nemških profesorjev iz tujih dežel. Delovanje Hochenburgerjevo za ponemčenje uradov smo že ob drugi priliki pribili.
Vse to je nagnilo naše poslance, da so sedaj 'napovedali neizprosen boj Bienerthovemu ministrstvu. Z mnogoštevilnimi nujnimi predlogi, katere so vložili v zvezi s češkimi kmečkimi poslanci, so zaprečili Bienerthu vsako na-daljno delovanje s sedanjo večino v državnem zbora. Ali bo vlada spremenila svoje stališče nasproti Slovencem in Čehom, ali pa bo morala iti.
Boja proti sedanjemu, nam Slovencem in slovenskemu kmetu sovražnemu ministrstvu se udeležujejo vsi slovenski poslanci razven liberalnih. Ploj, Roblek in Ježovnik so se postavili ob stran, čeprav njihovi listi v domovini neprestano napadajo vlado in si pri svojem brezvestnem zavijanju upajo celo našim poslancem očitati, da so preveč vladni.
Politični ogled
—	Prestolonaslednik Fran Ferdinand je dne 3. julija s svojo soprogo kneginjo Hohenberg prisostvoval krstu no fe bojne ladije „Radetzky". Kneginja Hohenberg je sama krstila ladijo. Dce 10. julija gre prestolonaslednik s svojo soprogo na obiske k romunskemu kralju in se bodo tamkaj izkazovale tudi njegovi soprogi časti, kakor jih imajo Člani vladajočih rodov in. Mnogi vidijo v tem nastopu kneginje Hohenberg znamenje, da bo vendar tudi od našega dvora priznana enakopravna z drugimi člani vladarske rodovine. Sedaj uživa namreč v dvorni družbi mesto in časti prve avstrijske plemenitaškinje. Kneginja Hohenberg si je s svojim blagim delovanjem in podpiranjem vsakega plemenitega stremljenja že v polni meri osvojila srca avstrijskih državljanov in vse bi se veselilo, ako bi kneginja Hohenberg nosila tudi kedaj krono avstrijske cesarice.
—	Na Ogrskem se je podaljšalo življenje ministrstva Wekerle. Kraljevemu zaupniku Lnkačn se namreč ni posrečilo sestaviti s pomočjo Košutovcev novega ministrstva, v katerem bi imeli sedež tudi trije zaupniki kralja mesto in glas. Košut hoče vse ministrske sedeže zasesti s svojimi pristaši. Vsled tega se je kralj odločil, da še Wekerle s sedanjim ministrstvom dalje, menda do jeseni, vodi državne posle. Potem se zopet začne ple» s Košutovei.
—	Nemški cesar Viljem je sprejel odstop državnega kancelarja Btilowa.
—	0 španskem kralja prihajajo zadnji čes vznemirljive vesti v javnost. Piše se, da se je moral dati operirati sedaj v ušesih, sedaj zopet v grlu. Zatrjuje se sicer, da ni nič nevarnega, vendar je znano, da je bil oče sedanjega kralja Alfonza jetičen in da je na tej bolezni ravno umrl. Kralj Alfonz je oženjen z angleško princezinjo ter ima žnjo že dva sina in eno hčer.
—	Srbska. Bivši srbski kraljevič, sedaj princ Jurij, zopet sili v ospredje. S svojim očetom, ki je popolnoma v rokah zarotnikov in morilcev prejšnjega kralja Aleksandra in njegove žene Drage, si je vedno v prepiru in sicer ravno zaradi zarotnikov, kojih princ Jurij na noben način ne mara. To je sioer lepa poteza v njegovem značaju, toda njegov boj proti zarotnikom bi imel gotovo več vspeha, ako bi princ Jurij imel vse lastnosti, zaradi kojih narod ljubi člane svojih vladarskih rodovin.
Dne 1. julija. Včeraj je sprejel cesar v daljši avdijenci naučnega ministra. Govorila sta baje o laškem vseučilišču. — Ia Petrograda poročajo, da se v kratkem sestaneta v Carigradu ruski car in turški sultan. — Grški kralj je odklonil posredovalni predlog velevlasti, da ostani Kreta posebna država pod turško nadvlado, a pod grško upravo. Ko so ga opozorili, da lahko nastane vojska, je hladno odgovoril, da bi vsiljeno mu vojsko sprejel. — Iz Maroka se poroča, da se Malej Hafid najbrž odstavi. Maroški rodovi hočejo nazaj Abdul Aiisa.
Dne 2. jul
i j a. Naš cesar je odlikoval predsednika francoske Ijudovlade Falliresa s tem, da mu je podelil veliki križ Štefanovega reda. — Češki list „Pravo Lida" poroča, da se ustanovi odbor katoliške narodne in radikalne češke stranke, ki bo pri prihodnjih volitvah skupno nastopal. — Poslanci hrvaško-srbske koalicije so se podali k Justhu in zahtevali, naj se skliče ogrski državni zbor. Hrvaški poslanci izroče tudi hrvaškemu kralju spomenico, ki zahteva, naj se skliče hrvaški sabor. — Med Belgijo in Angleško je nastal hud diplomatičen spor.
Dne 3. julija. Narodno-gospodarski odsek drž. zbora je predvčerajšnjim sprejel rumunsko trgovinsko pogodbo in trgov, pooblastilno predlogo. — V Perziji je položaj zelo resen. Šahovi nasprotniki prodirajo od štirih strani proti Teheranu. — Hrvaški narodni sret se je 27. junija sestavil v Splitu. — V hrvatskih političnih krogih se govori, da bo uradni list že prihodnje dni naznanil razpust hrvaškega sabora.
Dne 4. julija. Iz Soluna poročijo, da je ondotni III. armadni zbor že popolnoma pripravljen za nastop proti Grški. Tudi artilerija v Monast ru je pripravljena, da lahko takoj odide na Grško. — Ruskega carja so nameravali anarhisti v Stockholmu napasti. Zaprli so deset ruskih anarhistov. — Na grško-turški meji je prišlo do spopada med grško obmejno stražo in Turki ter je en Turek ubit, dva pa ranjena. — Listi poročajo, da so se na črnogorski meji spoprijeli avstrijski in črnogorski vojaki in daje en avstrijski vojak mrtev.
Dne 5. j u 1 i j a. Železnico skozi Tare so včeraj bIo-vesno blagoslovili ob navaočnosti cesaijevi. — Sv. oče je včeraj sprejel turškega poslanika, ki je sv. očetu javil nastop novega turškega sultana — V Puljuje bil včeraj velik shod za hrvaške šole v Pulju. — V bližini Teherana pri Šahabadu je bila včeraj bitka med perzijskimi revolucionarji in šaho-viini kozaki. Revolucijonarji so podlegli.
Dne 6. julija: Cesar obnovi jutri ogrsko We-kerlovo ministrstvo in odgodi ogr«ki državni zbor do 1. oktobra. — Srbski ministrski predsednik odstopi najbrž na zahtevo napredne stranke. — Turške čete odidejo skoro gotovo proti grški meji. Rezervisti so vpoklicani.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje.
Letos bodeta šla isti dan dva romarska vlaka k Mariji Pomagaj in sicer eden iz Celja, drugi pa iz Brežic. Romarjem iz brežiškega okraja pride namreč vožnja predraga, ako se morajo voziti k romarskemu vlaku na Zidanmost, zato smo letos priredili poseben vlak iz Brežic.
Oba romarska vlaka bodeta vozila dne 26. julija t. 1. po sledečem redu:.
Celjski romarski vlaki odhaja iz Celj,a ob 8. url gjutraj, iz Laškega in iz Rimskih toplic gre par minut pozneje, iz Zadanega mosta odidie ob 8. uri in 33 minut, iz Hrastnika in Troovelj pa nekaj minut pozneje in pride v Otoče ob 11. uri 39 min.
Brežiški romarski vlak odhaja iz Brežic ob 7. uri 50 min. zjutraj, iz Vidma ob 8. uri 2 min., iz Rajhenburga ob 8. uri 11 min. in iz Sevnice ob 8. uri 3Q min., in pride s, Otoče ob 12. uri 6 min.
Na Brezju bode za romarje slovesen sprejem, popoldne spovedovanje in dve pridigi ter zvečer procesija z lučicami. Drugi d'an bodo od %4. ure svete maše, okoli 5. ure pridigal in na to slovesjna sveta maša.
Po tej sv. maši lahko tisti romarji' ki imajo veselje, odidejo na Bled, kamor je dobri dvi uri peš hoda, Na Bledu bo v cerkvi Matere božje na otoku okoli 10. ure sv. maša in kratka pridiga. Da romarjem, kji gredo na Bled, ne bo treba več hoditi na^aj na Brezje in na postajo Otoče, bo prišel vlak po nje na postajo Lesce; s tem si prihranijo 2 uri hoda.
Iz Brezja se vrnemo dne 27., Julija in sicer odhaja celjski vlak iz Lesc ob Ij. uri 14 min* in iz Otoč ob 1. uri 36 min. terf pride v Celje ob 5. uri 45 min. zvečer. Brežiški vjak pa odhaja iz Lesc ob 2, mri 27 min. in iz Otoč ob 2. uri 48 m(in>., in pride v. Brežice ob 7. uri 43 min. zvečer.
Iz Celja se odpeljejo romarji z večernimi vlaki v Savinsko dolino in proti Mariboru.
Vozni red jo tako urejen, da romarji ne izgube veliko Časa in se morejo hitro vrniti k delu, kar bo gotovo ugajalo veliki večini,
Vič. gospode dušne pastirje prosimo, da se po možnosti romanja udeležijo in pomagajo romarje izpovedovati. Duhovniki naj nam na dopisnici nazna' nijo, ako mislijo iti z nami, da oskrbimo prenočišča.
Vozni listeki za vlak iz Brežic in iz Celja se naj naročajo edino le pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Burggasse Štev. 2. Na ta odbor, se naj tudi obrne, kldor želi kakega pojasnila.
Vozni listeki se bodo začeli razpošiljati Še le 19. julija. Denar in naročila za vozne listeke moramo imeti najpozneje 3n® 22. julija Že v rokah, da Se
moremo pravočasno doposlati vozne karte. Na vlaku se listeki ne bodb več dobili kakor lani, ker moramo vse neprodane karte pred odhodom vlakov v. Celju in Brežicah oddati, drugače pa bi jih morali plačati,. Karte se dopošljfejo le tistifn, ki nam pošljejo denar.
Kdor se hoče udeležiti romanja, se naj oglasi pri svojem dušnem pastirju.
Vič. gospode dušne pastirje pa vljudno prosimo, da romanje v cerkvi oznajaijov zbirajo naročnino in karte skupjno naroče, ker se nam s tem prihrani mnogo stroškov. Častiti gospodi dušni pastirji si naj stroške takoj odračunijo.
V Mariboru se bodo karte za celjski vlak dobile od 17. julija naprej tudi ¡vi tiskali sv. CiriHa.
Vozne cene za celjski vlak na Gtoče in nazaj
so:i
III. razredi II. razred K	K
Celje	6.50	10.50!
Laško	6.20	9.50
Rimske Toplica	6.20	9.50
Zidanmost	5.70	8.50
Hrastinfik	&.40	81—
Trbovlje	5.40	h —
Vozne cene za brežiški vlak /na Otoč in nazaj
so:<
III. razred II. razred K	K
Brežice	7.20	11.—>
Videm	7.—	10.60
Rajhenburg	7.—	10. i'"
Sevnica	6.80	10.20
Kdor hoče obiskati Bled, in se zato hoče peljati nazaj iz postaje Lesce, naj to pri naročilu kiarte omeni in za vožnjo iz Lesc do Otoč priloži Še k gornjim cenam 20 v več.
Vlaka priredi Slovenska krščansko-soc. zveza za Štajersko, ki je naredila posebni odbjor in je vodstvo izročila istim rokam, kjakor lani. Kakor se je lani skrbelo za romarje, tako se bo tudi letos. Pristaši Slovenske Mrščanko-socialne ¡sveže naj agitira-jo za obilno udeležbo posebno v Marijinih družbah.
Romarski odbor.
!azne novice.
Osebne vesti. Vič. g, Ivan Kociper, stolni vikar m katehet v Mariboru, je imenovan za veroučitelja na mariborski gimnaziji. — Profesor dr. Jožef Šorn iz Ljubljane pride na mariborsko gimnazijo.
Imenovanje. C. g. Jož. Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor., je imenovan za kn. šk. duh. svetovalca.
Za poštarje! Ta mesec bo sklicana v trgovinsko ministrstvo enketa, kamera bode razpravljala d regulaciji poštarskih službenih razmer in o plačah,
Dopusti vojakov. Od vojnega ministrstva izdane odredbe glede dopustov ob Času žetve veljajo k splošnem tudi za domobrance. Kot doba žetvenih dopustov se je določil za domobranske pešpolke štev» 3, 4, 26 in 27 Čas od 18. julija do 7. avgusta, za id«> mobranski pešpolk Štev. 5 pa čas od 28. junija do 18. julija t. 1. Pojasnila dajejo vojaški uradi okrajnih glavarstev.
*	Opozarjamo vse brtlce in bralke „Slovenskega Gospodarja" na oklic „1000 Slovencev in Slovenk na dan". Res, da vsak naš somišljenik in vsaka naša somišljenica ne more darovati za obmejne Slovence 20 K, pač pa vsak z agitacijo lahko pomaga pri tej slovenski samopomoči. Kdor ne more sam darovati 20 K, pa naj toliko časa nabira med svojimi sovaščani, da sbere 20 K in naj potem pošlje ta dar kot „Dar vaščanov v . . . (ime vasi ali društva) nabral .. . (nabiralčevo ime in natančen naslov). Naj bi ne bilo zavedne slovenske vasi, ki bi ne bila med darovalci. Vsi na delo!
*	Za romarski vlak k Mariji Pomagaj vlada veliko zanimanje povsod. Iž mnogih župnij se posebno v velikem številu udeležijo romanja družbeniki in družbenice Marijinih družb s svetinjami na prsih in s družbenimi zastavami. Posebno se vesele, da bo mogoče letos obiskati zopet rajsko lepo bleško jezero in blejsko Mater božjo. Naša organizirana mladina se veseli tega romanja, pa tudi naši možje, naše žene. Vsi skupaj bomo na Brezju zahvalili Boga in Marijo za letošnje krasne zmage in jima obljubili trajno zvestobo.
Za obmejne Slovence omisje na Pilštanju 6 K.
S. Ii. S. Z. K Zvezi je pristopilo bralno društvo na Gomilakem. — Naročilo se je večje Število mladinskih knjig za ljudsko in osrednjo knjižnico. — Storijo se vsi potrebni koraki, da se izvrši revizija v društvih". Revizijo bodo izvršili dekanijski pododbori* ¡— Društva se opozore, da začnejo misliti na ljudsko Štetje, ki bo prihodnje leto, in 'da vse store, da bo isto za Slovence dobro izpadlo. — Za zgradbo Društvenega doma >v Smarfnem pri Velenju se z ozirom na njegovo veliko socialna in narodno važnost aovoll 400 K v dveh obrokih.
„Kres" v Gradcu. Ker se je slov. društvo „Domovina" poliberalilo, zato so si Slovenci v Gradca ustanovili novo društvo pod imenom „Kres". Dan ustanovitve 27. junij, ostane trajno zapisan v zgodovini organizacije katoliških graških Slovencev. „Kres" bo gorel nad trhljim ogrodjem „Domovine". Po prečitanju pravil je takoj pristopilo 3B udov, ki so si izmed sebe izvolili odbor. Osnovala se bo tudi .čebelica", ki bo ude navajala k varče-
vanju. Knjižnico bo društvu preskrbela „Slov. dijaška zveza". Društvo je pristopilo k slov. kršč. socialni zvezi v Mariboru. Novo društvo, slovanski otok v potujčenem morju, naj vzdržuje in obvaruje slovanske brate pred sovražnim navalom tujca!
aelezniške Testi. V višji plačilni razred pridejo: Pri prometnem ravnateljstvu: Karol Hren, nadrevident, Jožef Heidenreicb, revident, Jožef Opelka, adjunkt, Oskar Löügera, adjunkt, Peter Poc, adjunkt, Franc Kervina, adjunkt, Jurij Steiner, vsi v Mariboru glavni kolodvor, Ivan Valent, asistent, Karol Frischenschlager, Maribor, koroški kolodvor. Asistentom so imenovani: Gašpar Dolenc, postajni ekspedijent, Maribor, koroški kolodvor. V višji plačilni razred pridejo: Benjamin Sperber, adjunkt, Viljem Lahn, adjunkt, Hugon Wdlmann, adjunkt, Oton Holzgruber, adjunkt, vsi na Pragarskem. Za adjunkta je imenovan Franc Wuchte, asistent na Pragarskem. V višji plačilni razred pridejo: Jožef Bal der, asistent, Artur Ricci, asistent, Franc Schroll, asistent, vsi v Mariboru, Franc Sketh in Franc Stiks, adjunkta v Ptuju. Za asistenta je imenovan Andrej Haleda, postajni ekspedijent v Ptuju. Stalno so nastavljeni: Fortunat Kink, začasni asistent, Rače-Fram, Ivan Kuster, prov. asistent, Št. Jur. V višji plačilni razred pridejo: Viktor Adamič, adjunkt in Karol Indra, asistent v Slov. Bistrici, Valentin Brence, asistent v Poljčanah, Edvard Mares, asistent v Ponikvi, Teodor Pugel, adjunkt, Jurij Labek, asistent, Franc Porcer, asistent, vsi v Celju, Jožef Jirčik, revident v Trbovljah, Franc Isda, adjunkt, Jožef Mohorko, adjunkt, Ivan Skorjanc, adjunkt, Žiga Krajcik, adjunkt, vsi v Zidanem mostu. Jožef Grilc, asistent v Laškem, Alojz Agrež, adjunkt, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Ernst Kyzlink, asistent, Vuhred—Marnberg, Franc Haring, adjunkt, Vuzenica. Za asistenta sta imenovana Ivan Malgaj, postajni ekspedijent v Grobelnem in Janez Tischner, postajni ekspedijent v Celju. Za revidenta je imenovan Rudolf Poterc, adjunkt v Ormožu. Pri strojnem ravnateljstvu. V višji plačilni razred pridejo: Ivan Rošker, nadrevident, ing. Robert Engel, strojni komisar, Karol Tre-mani, adjunkt, Jožef Bühl, adjunkt, ing. Maks Kupec, adjunkt, Leon Himmel, asistent, vsi v Mariboru, Adolf Berger, strojni nadkomisar v Ptuju. Za revidenta je imenovan Franc Soukup, adjunkt v Mariboru. Pri stavbnem ravnateljstvu. V višji plačilni razred pridejo : Avgust Bültenmeyer, stavbni nadkomisar, Viktor Brabenec, stavbni adjunkt, Maribor, koroška proga, Franc Murr, stavbni komisar, Maribor, južna prog*, Jožef Tröster, stavbni adjunkt in Viktor Nadler, stavbni adjunkt v Celju. Za pisarniškega adjunkta je imenovan Ferdinand Štibenek, pisarniški asistent v Celju.
Slovenci! Zavedajte se svoje narodne dolžnosti. Kupujte narodni kolek „Obmejnim bratom v pomoč". Priskočite svojim bratom na meji na pomoč s tem, da kupujete v velikem številu narodni kolek. Naj ne bo osebe in tudi ne občinskega in drugega urada, ki bi ne prilepil na pisma in razglednice narodnega koleka. Tako delajo naši zavedni bratje Čehi ob Labi in Moldavi. Posnemajmo jih tudi mi v tem.
Razsvetljenje stopnic. Najvišje sodišče je ravnokar odločilo, da so hišni posestniki dolžni ne le v večernih, temveč tudi v zgodnjih jutranjih urah, ako je še temno, stopnice razsvetiti. V utemeljitvi se povdarja, da je to, ako se opusti razsvetljenje rano zjutraj, če tudi ni predpisano ali v navadi, kaznivo dejanje, ker je samo ob sebi umevno, da mora hišni posestnik strankam dati priložnost, dokler je vhod in izhod prost, da lahko neovirano gredo v stanovanje ali na prosto. Kakor hitro so hišna vrata odprta in je vhod in izhod prost, je dolžen hišni posestnik dati stopnice razsvetiti.
Razstavo izvrstnih brezalkoholnih pijač in pa sadnih sokov je priredila v nedeljo dne 4. julija I. kranjska tovarna sodavice v hotelu Union v Ljubljani povodom abstinjeraönaga zborovanja. Razstava je bila zelo zanimiva, zlasti tudi za gostilničarje in kavarnarje, ker so se na njej nahajale take pijače, ki se pri nas Še niso upeljale.
Boj slabim knjigam! V svetovnem pristaniškem mestu Hamburgu so se vse politične stranke zjedinile v tem, da bojkotirajo vse one knjigarne, ki prodajajo slabo čtivo. Mi ta korak prav z veseljem pozdravljamo. Boj slabim knjigam, časopisju in sploh čtivu! To naj bi bil bojni klic vseh poštenih in značajnih ljudi. Ako se pomisli, koliko gorja, koliko nesreče, koliko razuzdanosti in nespodobnosti pride ravno po slabem čtivu med ljudstvo, potem bi moral vsakdo, kdor ima le količkaj razuma, delati na to, da se uniči ta strup.
*	Notarji nameravajo zvišati svoj tarif.
*	Osrednje čebelarsko društvo za Bosno in Hercegovino je izdalo svojo letno poročilo, iz katerega so razvidni veliki napredki v razvoju čebelarstva v Bosni in Hercegovini. Društvo, ki ima svoj sedež v Sarajevu, šteje sedaj dvaintrideset podružnic z 2480 člani. Delovanje društva obsega v glavnem sledeče: Izdajanje društvenega glasila ^Bosansko hercegovski težak", ki razven iz čebelarstva prinaša pouk iz vseh panog poljedelstva, in sme se o njem reči, da je eden najboljših listov te vrste na slovanskem jugu. Odpošiljanje Čebelarskih popotnih učiteljev in obdr-žavanje čebelarskih predavanj in demonstracij, podeljevanje nagrad za posebne zasluge na polju čelebarstva ima c. in kr. orožniško korno poveljstvo, ki je uvedlo na orožniških postajah po Bosni in Hercegovini vzorne čebelnjake. — Kakor se vidi, je čebeloreja v Bosni zelo razvita; resnica je, da se iz Bosne izvaža mnogo medu in da si prebivalstvo služi s tem lepe denarje.
*	Potrdila na pobotnicah penzijonistov. Glasom naredbe finančnega ministrstva z dne 5. junija 1909. izdane sporazumno z ministrstvi za notranje zadeve, za nauk in bogočastje in za javna dela in z najvišjim računskim dvorom ter objavljene v državnem zakoniku od 12. junija 1909. pod i.tev. 8». zadevajoče predpise, ki naj zabranijo nepristojna izplačila pokojnin, odpadejo od 1. julija 1909. dalje posebna potrdila voditeljev matrik o življenju, bivališču,
vdovstvu, ter o nepreskrbljenosti onih strank, ki uživajo vzgojevalnine, sirotnine ali miloščine. Izplačujejo se pa vzgojevalnine in sirotnine samo pod pogojem, da dotična stranka (pri vzgojevalnicah: mati, varuh ali skrbnik, pri sirotninah: varnh ali skrbnik, pri sirotah pa, ki so bile spoznane za polnoletne, one sama) poda na pobotnici sledečo izjavo: a) pri vzgojevalninah: da otroci žive, da so nepreskrbljeni in da se nahajajo v njeni oskrbi, b) pri sirotninah: da sirote žive in da so nepreskrbljene. Pogoj pod točko a) je glede oskrbe izpolnjen, da le stranka, ki ima pravico do dviganja, skrbi za prehranitev otrok; da bi živeli v neposredni njeni oskrbi, ni potrebno. Prav tako mora ona stranka, ki uživa miloščino pod pogojem, da je nepreskrbljena, podati na pobotnici izjavo, da nepreskrbljenost še vedno obstoja. Pri miloščinah, dovoljenih za študije ali izu-čitev, morajo biti pobotnice od v to poklicanih činiteljev koncem vsakega učnega tečaja (polletja itd.) potrjene glede obiska in zadovoljujočega učnega uspeha. Pri strankah, ki se nahajajo v državnih izgojevališčih, izobraževališčih ali preskrbovališčih, potrdi nepreskrbljenost oziroma spodobno vedenje in učni uspeh predstojništvo zavoda.
*	Eaj pravi „Primorski List" o liberalno-nemški zvezi? Zveza kranjskih liberalcev z Nemci, katero so sklenili na sramoto celemu slovenskemu narodu, boli naše liberalce. A boli jih ne zaradi tega, ker je zveza med slovenskimi naprednjaki in nemškutarji v resnici obstojala, ampak boli jih, ker je prišla na svetlo. Kakor bomba je učinkovala ta na svetlo spravljena sramotna pogodba, vsled katere se je prodajalo slovenstvo Ljubljane par nemškim baronom. Sramota za celi slovenski narod, da se dobi stranka, ki na efijaltski način izdaja interese svojega naroda za skledo leče, za ugonabljanje svojega lastnega brata, političnega nasprotnika. In dobe se celo take slovenske izdajice, ki tako pogodbo odobrujejo! In kdo so ti? Slovenski liberalci s „Sočo" na čelu! Slovensko ljudstvo, poglej efijalte v lastnem narodu!
*	Sadovi „svobodne šole". V francoskih šolah so samoumori dijakov že kar na dnevnem redu. V mestu Chelles se je usmrtil en gimnazijec, v Bourgu se je en gimnazijec obesil, istotako se je usmrtil v Bauvertu pet najstletni gimnazijec. V Lionu si je 16-letni dijak končal svoje mlado življenje v vodi, v Menlu se je pa obesil celo 13-letni gimnazijec. Mesto verstva se poučuje na francoskih šolah neka „morala". Kakšna morala pa je to? Tudi če jo kdo prav pazljivo prelista, ne bo našel v nji niti besedice, ki bi obsodila samoumor. V tej morali je poglavje, ki obravnava dolžnosti, ki jih ima otrok do samega sebe. Kot prva dolžnost otrokova je navedena tu, da se mora otrok vsak dan umiti, da ne oboli! V nekem drugem se bere nasvet, da se je izogibati nezdravim pijačam. Vendar so imeli še pred kratkim na liceju v Clermontu učitelja take morale, ki se ni obotavljal v pričo svojih dijakov obiskovati najgnusnejše mestne gostilne in tako dijakom kazati, kako se je treba „ogibati" takih nevarnih pijač. Po razredih učijo po eno uro. na teden to moralo. V pariških šolah pa porabijo to uro za to, da berejo ta čas liberalni list „Matin".
*	Liberalno gospodarsko delo. Za časa deželno-zborskih volitev so liberalci kaj radi povdarjali svojo gospodarsko stran, debelo so tiskali v „N. Listu", koliko gospodarskih spisov je kateri izmed liberalnih kandidatov že prestavil, niso pa povedali, koliko so imeli od tega dobička. Mi pa tudi vemo, da ve knjige prestav'jati vsak šsudent in da je lahko po takem pisatelj gospodarskih knjig tudi kak škric, ki še pluga ne pozna. Iz vsega njihovega delovanja se sveti dovolj jasno dobičkolovstvo in strankarstvo in da ti gospodje niti pojma nimajo o gospodarskem delu. Zabeležiti imamo zopet lep dokaz, kak smisel imajo liberalci za skupno gospodarsko delo. V pondeljek se je vršil v Ljubljani občni zbor Kranjske kmetijske družbe V kljub mnogemu delu je prihitelo veliko število kmetov k občnem zboru. In to je smrdelo liberalcem. Vedeli so, da pri tem ne bo mogoče uganjati njihove gospodarske (?) politike, ker jih kmetje že dovolj poznajo in so sklenili občni zbor kmetijske družbe — razbiti. — Med poročilom raznih odbornikov so začeli kričati, razbijati, razsajati, kot bi bili obsedeni. Posebno so se skazali dr. Žerjav, dr. Oražen, trgovec Predovič, kavarnar Krapež, trgovec Perdan, dr. Pire, dr. Triller, bogataš Knez ia podobni značaji, niti enega kmeta. Nabrali so skupaj nekje nekaj ljudi, ki so delali nemir in peli razne pesmi, samo, da so motili zborovanje. Naših je bila -seveda velika množina in so s pomilovanjem zrli na obsedeno pijano liberalno tolpo. Ko so pa videli, da je vsled tega izključen kak pameten razvoj občnega zbora in je vladni zastopnik zborovanje sklenil, so zapustili zborovališče, pomilovalno se oziraje na gospodarske politike, Žerjava, Trillerja in druge. V tem se zrcali dovolj jasno gospodarsko delo liberalcev. Mesto da bi kaj pametnega storili, gredo in delajo zgago. Kmetje so bili zelo ogorčeni in kaj bi ne. Toliko dela, da je res velika žrtev za istega, ki se udeleži, pa še takrat pridejo liberalni razbijači in celo stvar preprečijo, kmetu s tem dajejo tako-rekoč zaušnice, po deželi se pa bahajo z gospodarskim delom. Če to ni politično lopovstvo, potem pa res več ne vemo, kaj je lopovstvo. Ali so naši štajerski liberalci drugačni? Nič, celo nič! Ravno toliko smisla imajo za gospodarsko delo, kot kranjski in se že kažejo tudi uspehi, kakor n. pr. pri vinsrski zadrugi in drugod. Liberalizem je pri nas popolnoma nemogoč, in moramo gledati, da ga kmalu popolnoma iztrebimo, še le takrat bomo lahko uspešno delali tudi na gospodarskem polju, ker nas ne bo imel kdo ovirati.
*	Protialkoholno zborovanje v Ljubljani se je vkljub zasmehovanju in blatenju liberalnega časopisja (posebno so se odlikovali celjski liberalni listi) izborno obneslo. Udeležilo se ga je toliko ljudi, da so morali odpreti veliko dvorano hotela „Uniona", ki je bila do zadnjega kotiča polna. Navzoči so bili državni poslanci dr. Krek (ki j« bil predsednik zborovanja), Šnklje, deželni poslanci dr. L-mpe, Jarc, Mandelj in dr. Zaje. Zborovanje se je vršilo do- in
popoldne v vedno polni dvorani, kar gotovo dovolj jasno priča o zanimanju občinstva za to velevažno, pereče vprašanje sedanjega časa. Po zborovanju se je vršila brezalkoholna veselica, ki se je pri prijetni, neprisiljeni in trezni zabavi vršila dolgo v noč. Bil je ta shod velevažen za naše socijalno gibanje, začetek novega, silnejšega odpora proti narodni rani — alkoholizmu. Bog daj vsem sklepom in načrtom mnogo uspehov!
„ * x-	" Jentiljskt dom". Od 14. junija do 4. julija.
Zbrani duhovniki na dekanijski konferenci v Kozjem 10 K- Vodstvo „Alojzijenšia" v Lj-ubljaui 14 K; gojenci istega 8 K; višješolci I. d-ž. gimnaMie 3 K; prof. M.selj, Novomesto 2 K; adj. Zdolšek, Novomes:.> 1 K, ucittlj Lapanjc, Novomesto 1 K: Franc Zacherl, učitelj Ljutomer, zbirko 14 K, kot odgovor na Sttdmarko 6. jun.; Ave Jaeer mestni kaplan, Ptuj 20 K; Valentin Pirec, vikar, Obloke, Goriško 4 K-F. Košir, c kr. poštar Juršinci 1 K; Ceno Droršak, čevlj. mojster' Cigonce 5 K, „Slovenski Zeppelin", ki se je 21. jun. na Priho.o spustil 3 K 50 v.; vesela družba pri g. notarju Stupica v Št. Lenartu po g. učitelju Beblarju 15 K; Na godovanju č. g. mestnega župnika Al. Cižek v Slov. Gradcu zbrani duhovniki 40 K; Kristina Vrazova, kmečka hči v Cerovcu pri Svetinjah kot odgovor na napad v „N. Lu 4 K-upravništvo „Slovenca" v Ljubljani zbirko 138 K 04 v.,' F Gomilšek nabral na godovanju č. g. Bohanec v Šmarju 22 K; Semeniščani v Mariboru po t. Bratinu 3 K 70 v., notar Stupica, 8t. Lenart 1 K: šal ji ra pošta v Slivnici pri Celju 4 K, Iv. B. 6 K; neimenovani rodoljub nabral pri Sv. Urbanu pri Ptuju kot odgovor na Siidmarkino zborovanje 6. jua. v Gradcu 20 K, od katerih so darovali: ob priliki blagoslavljala. križa g. Leber v Placarskem vrhu nabrano 3 K 50 v ob priliki veselice in zborovanja pri Sv. Bolfanku 1 K 50, Josip 0*mec, deželni poslanec, župnik itd. 5 K, razni darovalci 5 K, na gostiji Kubar-Taš-ner nabral č. g. Kar 1 Malajner 5 K; Jos. Weixl, župnik Sv Križ pri Ljutomeru 2 K 80 v.; Anton Postružnik in Terezija Mišja, istotam, vsak po 2 K, Janez Pfajfar, župnik, Javorje nad Škofjo Loko 10 K Skupaj v tem izkazu 354 K 04 vin. V prejšnjih izkazih 5627 K 95 v" vsega skupaj 5981 K 99 v. — Blaga srca slovenska, tako iskržno ljubeča tlačene obmejne brate: sprejmite v zahvalo naša srca! Živeli požrtvovalni nasledniki I Spominjajte se nas ob veselicah, zborovanjih, pri-micijah m oporokah! — St. Ilj v Slov. gor., dne 4. julija 1900. Za stavbeni odbor: Fr. Thaler m. p., t. i. predsednik, Fr. Žebot, t č. blagajnik.
1000 Slovencev in Sloveik na dan!
Slovenci, Slovenke i Št. Ilj v Slovenskih goricah je v silni potrebi. Ako se letos ne posreči postaviti ondi obrambnega „Društvenega doma", je ta lepa točka slovenske zemlje izročena tujcem na milost in nemilost. Pred letom so bili v Št. Ilju le trije do štirje protestantje, sedaj jih je čez 170! „Sudinarka" meče vedno več denarja na ta skrajni del slovenske posesti, hoteč nam jo popolnoma ugrabiti, da potem prodira dalje in dalje. Slovenci v St. Ilju pa nimajo nič, razun poštenih svojih žuljavih rok, svojih slovenskih src in upanje, da jih bratje v najskrajnejši sili ne zapuste.
V raznih beležkah je bilo v naših časopisih že opisovano vzorno urejeno narodno delo Nemcev. Med Slovenci pa je na nemške naskoke še vse premalo odpora. Najnujnejše pomoči potrebni so sedaj Slovenci v Št. Ilju. Ko to točko ubranimo, gremo naprej. Ako se hočejo Slovenci v St. Ilju ohraniti, potrebujejo za svojo bodočo narodno trdnjavo nujno še najmanj 20.000 kron.
Reven narod smo in ne moremo se uspešno meriti z načrti, kakor so Roseggerjevi, a vendar — na Roseggerjev predrzni oklic bodi slovenska trdnjava v Št. Ilju vsaj malenkosten odgovor. Kako bahato Nemci oznanjujejo uspehe Roseggerjevega oklica, naj tisoč Nemcev da po dva tisoč kron v nemške narodne namene. Ali ne more stopiti na plan vsaj 1000 Slovencev in Slovenk, ki dajo po 20 K na korist obmejnim Slovencem, na korist najbolj ogrožene točke na slovenski meji Št. Ilj a?
Nemci nas izzivajo na dejanske odgovore in zato pravimo: Sramota za vsakega premožnejšega našega somišljenika bi bila, ako bi ne pristopil k tej nujni obrambni akciji z 20 kronami. S solzami hvaležnosti bodo obmejni Slovenci spremljali to plemenite darove. Pozivamo vse Slovence, vse Slovenke, vse naše denarne zavode in občinske zastope, naj se takoj pridružijo tej obrambni akciji. 1000 požrtvovalnih mož in žena, denarnih zavodov (nekateri denarni zavodi lahko žrtvujejo za več Slovencev skupaj), slovenskih občin na dan! Društva, nabirajte med svoj mi člsni, poverjeniki „Družbe sv. Mohorja", vzemite si par ur prosto in stopite povsod po svoji župniji k premožnejšim župljanom, tako, da tudi naše župnije odgovore na sovražni napad, ki ni samo nemški, ampak tudi protestantski.
Ooračamo pa se tudi do našega dijaštva z nujno prošnjo, da sedaj, ko pohiti na svoje domove, posveti svoje mladeniško čilo delo temu nabiranju. Pri vsaki priredbi poskrbite, da odpro udeleženci roke za trpeče brate! Tudi pri vsaki novi maši naj se letos nabir» za obmejne Slovence. Čim več se nabere, tem hitrejše bomo šli od Št. Ilja dalje na pomoč drugim naskakovanim krajem.
Sprejemati denar za ta sklad obmejnih Slovencev se je izjavilo pripravljenim upravništvo „Slovenca" v Ljubljani, kamor naj se pošiljajo vsi darovi. Tudi mali darovi bodo z največjo hvaležnostjo sprejeti. Upravništvo „Slovenca" bode vodilo o darovih posebno knjigo ter jih bo z veseljem izročilo obmejnim Slovencem.
1000 Slovencev in Slovenk na dan z geslom: Na mejo pomoč nesimo, Naš narod pogube otmimo!
Mariborski ok
m Blagoslovljenje kapelice in križevega pota v novem učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru. Dne 6.
julija 1909 dopoldne so blagoslovili prevzvišeni gospod knezoškof ob obilni asistenci v krasno Tsezidanem učiteljišča čč. šolskih sester lično kapelico v čast naši ljubi Gospe j presv. Srca Jezusovega. Ooenem so blagoslovili križev pot za imenovano kapelico, potem tri križe, podobe presvetega Srca Jezusovega, sv. Jožefa, sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Paduanskega in sliko sv. Alojiija. Navzoči so bili nekateri povabljeni gostje, čč. šolske sestre in veliko število belooblečenih učenk, ki so nosile podobice križevega pota.
Po izvršeni blagoslovitvi so služili Njih Ekscelenca v novi kapelici prvo sv. mašo. Po njej je sledil prekrasen, globoko v srca segajoč govor, v katerem so premil. nadpastir razkazovali pričujočim pet božjih hiš, od Böga odločenih za molitev : domačo hišo, krščansko učilnico, božjo naravo, srce človeško in cerkev. Nepozabljiva slovesnost je trajala od 7. do 10. ure predpoldne in se je končala z zahvalno pesmijo in z blagoslovom z Najsvetejšim.
f Franc Brelih. Dne 1. julija je na svojem posestvu v Slivnici naglo umrl vlč. g. Franc Brelih, vpokojeni profesor veronauka na mariborski realki, kjer je služboval 35 let. V pondeljek je bil še v šoli — poučeval je namreč še kot upokojen profesor slovenščino na zavodu — v torek prod večeru mu je pričelo prihajati slabo. V sredo zjutraj ob 9. uri pa je že bil mrtev. Zadela ga je kap.
Samoumor. V nedeljo se je ustrelil učiteljiščnik Sonne. Sonne si je najel sobo v hotelu „Zur alten Bierquelle", kjer se je v postelji ležeč ustrelil v srce. Vzrok samoumora je slab vspeh v šoli. Sonne je namreč že ponavljal drugi letnik, pa je zopet padel.
m Eamnica pri Maribora. V znamenje, da še tukaj živi slovenski narod, so goreli v nedeljo zvečer na čast sv. Cirilu in Metodu lepi kresovi po lepih slovenskih hribih, najlepši in največji pa je bil, kakor že lani, na hribu slovenskega posestva „Anberg". Mogočno so pokali topiči, da se je razlegalo po celi okolici, vmes pa smo slišali lepo ubrano slovensko petje. Naš „Freiwillige Feuerwehr" pa si ni mogel kaj, da bi na prišjI izzivat. Le skrajni miroljubnosti naših ljudi se je imel zahvaliti, da ni dobil batin, ki jih je prišel iskat.
m Sv. Križ pri Maribora. V nedeljo, dne 18. julija, po sv. maši bo naš državni in deželni poslanec Ivan Roškar v bralni sobi v župnišču poročal o svojem delovanju v državnem zboru in o splošnem političnem polo-ležaju. Pri tej priložnosti bo imel tudi g. nadrevizor VI. Pušenjfck iz Maribora podnčen govor o zadružništvu. Volilci in vsi Križevčani, pa tudi sosedje, vdeležite se tega velevažcega shoda!
m Št. Ilj v Slov, goricah. Na Petrovo je zborovala naša res vrlo delujoča „Dekliška Zveza". S svojim delovanjem in govori so stopila naša deklet« na praktična tla. Le korajŽDO naprej! — V nedeljo 18. julija pa zboruje naša „Mladeniška Zveza". — Shod se vrši ob 8. uri zjutraj v bralni sobi. Pride govornik iz Maribora, zatorej fantje pridite polnoštevilno na shod.
m St. Ilj v Slov. goricah. „Slovenska Dijaška Zveza" v Ljubljani je darovala našemu Bralnemu društvu za najemnino bralne sobe 50 K. Za ta lepi dar se S. D. Z. imenom odbora bralnega društva prav iskreno zahvaljuje društveni blsgajnik.
m Št. Ilj v Slov. goricah. Na naši železniški postaji se vedno bolj občutno spcznava, da je treba vsled narašču-jočega prometa v našem kraju — povečati malo postajno kolibo ter jo spremeniti tudi v postajo za večji tovorni promet. Večje pošdjatve moramo sedaj spravljati ali s Pesnice ali Spielfelda. Uprava Južne železnice se dela vedno gluho za to, da bi ugodila ljudski zahtevi in napravila pri nas tovorno postajo. Kaj bi bilo, ko bi naši poslanci v tej zadevi pri direkciji malo podrezali ? Gotovo bi jim bil hvaležen tudi naš vrlodični in silakorajžni Langer, kajti dosti lepše bi se mu potem podajalo dvorjaniti raznim dražestnim frajlicam.
Sv. Jurij v Slov. gor. Tukaj se je minuli pondeljek poročil mladenič g. Fran j o Kramberger, posojilniški tajnik pri Sv. Lenartu, z gdč. Verico Roškaijevo, hčerko g. drž in dež. poslanca Roškaija. Iskrene čestitke!
ni Marija Snežna na Velki. Zgodovinsko društvo za Spodnji Stajer priredi tukaj v rsedeljo, dne 18. julija po večemicah predavanje „Velka in Marija Snežna v davnih časih" ; predaval bo g. prof. Gabr. Majcen.
m Trije kralji Dne 5. t. m. so se vršile tukaj občinske volitve. Iiid je bil za Slovence ugoden. Štajercijanoi so dobili v vseh treh razredih le en glas. Slava zavednim volilcem!
m Selnica Ob Dravi. Letos so tudi naši vrli slovenski fantje, združeni v Mladeniški izobraževalni zvezi, zažgali kres na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Vsak, kdor se je še čutil vernega Slovenca, je pohitel v nedeljo zvečer na bližnji griček, kjer je plapolal ogenj v čast našima blagovestnikoma. Mogočno so grmeli topiči, po zrfcku pa so švigale rakete. Temno noč je razsvetljevala velika množina lampijonov. Lepe slovenske pesmi so donele v tiho noč. Naše uboge nemškutarčke pa je to hudo peklo. Sprevideli so, da so se naši mladi začeli zavedati, da jih je rodila slovenska mati Ko so šli naši fantje z lampijoni mimo in dostojno mimo Dopplerjeve gostilne, so bili na-hruljeni s klici, kakor „pereant", „klerikavci" itd. Fantje se za te vzbruhe onemogle jeze niso brigali, ampak so šli mirno svojo pot naprej, vedoč, da taki značajneži sploh ne morejo nikogar razžaliti. Pri tej nemškutarski družbi so bili tudi liberalci, med njimi obrtnik Ž., ki prodaja stidmarkine vžigalice. Heil!
m Hotlnjavas. Požarna bramba priredi t nedeljo XI. julija ob 8. uri pop. veselico pri g. Francu Primec. Sodeluje domača godba, in iz prijaznosti peviki zbor 8. K. 8. Z. v Mariboru. Vljudno se va'iijo cenjeni rodoljubje iz meäta in sosednjih občin, da napravijo 11. julija izlat v Hotinjoras. Postaja Orehova vas-Slivnica je oddaljena 10 minut. Dobro došli vail
m Slov. Bistrica. Veliko narodno veBellco priredi slovensko izobraževalno društvo in Mladeniška Zveza v nedeljo, 18. julija t. 1. na vrtu Hotela „Avstrije". Spored: I. Slavnostni govor. (Dr. Anton Medved). II. Opomin k petju. (P, Sattner). Poje mešani zbor. III. Igra. (Igraj» mladeniči). IV. Detetu (Hrabroslav Volarič). Poje meš. zbor. \ V. Igr-.. (Igrajo mladenke.) VI. Naša zvezda. (A Nedved). Poje mešan i zbor. Vmes igra slovenjebistriik» narodna godba, potem je prosta za- ! biva in podučni govori poslancev. Zatetek ob 8. uri popoldne. Vstop- ; mna 80 vin. Ker je čisti dobiček namenjen aa narodne namene, vjluduo i Tabl	Odbor. i
POZOR!
Kupujte le vžigalice: „Y korist obmejnim Slovencem". Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom!
Ptujski okraj.
P Birmovanje v ptujskem dekanatu se je letos vršilo od 26. junija do 2. julija. Birmamh je bilo dne 26. junija na Hajdinu 326, 27. junija v Ptuju (v mestni cerkvi) 533, dne 28. junija pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuja 728, 29. junija pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 488, 30. junija pri Sv. Marjeti niže Ptuja 445, 1. julija pri Sv. Marku Liže Ptuja 426, 2. julija pri Sv. Urbanu nad Ptujem 417, v celem dekanatu skupaj 3363 birmancev. — Na dan birme so prevzvišeni nadpastir blagoslovili na Hajdinu razen javnega križa pred cerkvijo in misijonskega križa v cerkvi 5 razpel, katera je okusno prenovil ptujski pozlatar M. Černejšek za 126 K, pri Sv. Petru in Pavlu pa altarno sliko sv. Frančiška Seraf., katero so naročili tretjeredniki v spomin na 700 letnico slovesnih obljub sv. Frančiška; naslikal jo je slikar Matej Bradaška v Kranju za 2G0 K, okvir za njo je popravil pozlatar Čer-nejšek v Ptuju za 160 K. Pri Sv. Marku je bil pred svetim opravilom blagoslovljen križ z jabelkom za ondotni cerkveni stolp Oboje je popravil in na novo pozlatil, in tudi zvonik prebarval Jožef Kramberger, kleparski mojster pri Sv. Ani na Krembergu za 420 K. — V vseh župnijah so dobri verniki trumoma pričakovali in pozdravljali svojega nadpastirja ter kleče prosili blagoslova. In od vseh strani so matere prinašale svoje otrošiče, katere so mil. knez po zgledu božjega Vzveličarja posebej blagoslavljali. Kakor povsod, je bil sprejem Prevzvišenega zlasti v Ptuja veličasten, kjer so bili na glavnem trgu razen duhovščine «brani: posestnik Ptujskega grsdu, grof H*rberstein, zastopniki civilnih, mestnih, vojaških in sodnijskih uradov. Istotam je dečka godba pod vodstvom g. Srnidta na večer pred proštijo priredila pod-oknico, kar je na Hajdinu in pri Sv. Marku pred župniščem storil ondotni pevski, oziroma tsmburaški zbor pod vodstvom domačih organistov. Slikovite so bile dolge vrste jahačev na čilih konjih, ki so spremljale voz Prevzvišenega po cestah Ptujskega polja, ob katerih so bili postavljeni številni slavoloki s prav primernimi napisi: vse je razodevalo vernost, vdanost in spoštovanje vrlega ljudstva do svete Cerkve in do nadpastirja. — Cerkveni govori mil. knezoškota, ki so vkljub svoji utrujenosti in bolehnosti po vseh župnijah z goročo vnemo oznanjevali božjo besedo, so poslušalcem oči-vidno segali glpboko do srca. Nauki n. pr. o vrednosti in dragocenosti človeške duše (na Hajdinu), o vojski zoper dušne sovražnike (v Ptuju), o poklicu (pri Sv. Petru in Pavlu), o čednostih svete device mučenice Marjete, o opominih, ki nam jih daje božji Odrešenik raz svetega križa (pri Sv. Marku), in (na zadnji štaciji, na hribu sv. Urbana), ko je bil praznik Marijinega obiskovanja, o božjem veličastvu na podlagi visoke pesni Marijine „Magnificat" — bodo brez-dvornno ostali v trajnem spominu vsem, ki so jih slišali. — Pri Sr. Lovrencu v Slov. gor. je ondotni župnik, vlč. g. Jož_ Sinko, na dan birme (29. junija) iz rok mil. knezoškofa prejel odlok, s katerim je imenovan za kn. šk. duhovnega svetovalca. — Jutri se prične kanoniško obiskovanje in birmovanje po Videmskem dekanatu, ki bo trajalo do 16. julija.
P Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je tamošnji okrožni zdravnik, gospod Anton Gregoree po 40-letnem zdravniškem delovanju v starosti 65 let nenadoma umrl.
p Cerovec. Odrastle hčerke Vrazove pošiljamo spet 4 K za šentiljski dom, priča je g L. Petovar v Ivanjkovcih,
ker si dopisnik „Nar. Lista" domišljajo, da smo jezne, kakor	i
on, pa se zelo moti. V prihodnje pa ne odgovarjamo več	|
na nobeno, še tako podlo neslanost; zato ne, ker imamo	!
vedno dovolj drugega boljšega posla, kakor dopisnik, ki	i
sploh nobenega nima. Stanko Vraz bi se pa res obrnil v	j
grobu in če bi mu mogoče bilo, bi tudi gledat prišd, kdo	l mu vedno po „Nar. Listu" kali večni mir!
P Šikole. Pri nas smo kaj veseli, še kvaterno ne- I deljo gode, pleše in nori, kogar še ni pamet srečala. Poli- ' cijske ure ni, čemu neki, saj nimamo policaja. Plesne ; licence tudi ni treba, pristojbine pa še manj, ker je bogata j občina. Svet se vrti, mi pa tudi, ker oko postave pazi le ! na črke, če niso krivo postavljene, oseb se pa ne vidi, ker I niso fotografirane v postavi. Vsako noč jih luna trka, tudi ' slišimo plesne skoke tam na tisti cesti, ki se jej pravi mačji rep, ker ni dodelana do železnice, marveč presekana radi tiste mlake, ki daje tinto za nemške rekurze. Tam S rudečkarji skačejo cele noči vsled veselja, ker je njihov : prijatelj, gostilničar Pepi Korošec, enoglasno bil izvoljen v j deželni zbor. Če bo res odšel v Gradec, potem bo že mir ! in potem še popravimo in ozdravimo z nekaterimi vozovi ' kamenja tisti klanec na koncu mačjega repa, da ne bo j treba vedno zavirati s cokljo.
p Ii Zairča. (Odgovor „Narod. Listu" štv. 28.) Ni I moja navada pisati po časnikih ali se pa celo pred kakimi „elegantnimi" gospodi zagovarjati. Vendar resnici na ljubo, ti moram, dragi mi dopisnik v „Nar. Listu", nekaj prav na kratko povedati. Imenuješ našega g. kaplana duševnega revčeka, seveda tako prebrisani niso kot ti. Zato pa si dobil „najvišjo službo" v Halozah. Ti si pač še več prejel ko pet talentov. Piše§, da so prišli sem ubog in suh. Resnica je, da nimajo vedno tako mokrega grla kot ti, pa saj ga tudi ti ne bi imel, ko bi ne imel tako namazanega jezika. Mene pa imenuješ „pedenj" človeka, kakor da bi ti bil po zunanji postavi kaj večji od mene. Vprašam te, če si res tako velik in močan, kedaj si mi pa zaslužil le en košček kruha, da bi se bil i njim preživel. Tvoja poštenost
| in olikanost, kakor kaže tvoje obnašanje, še niti enega pednja ne men. Tudi onega pusti pri miru, ki si mora po hosti drva nabirati, da si fižol skuha. To si že enkrat pisal. Zakaj vedno eno in isto ponavljaš, kakor kaka stara kle-; petulja. To ni moško. Morebiti bi še tudi ti rad enkrat drva iskal m fižol. Pusti ubogo ljudi na miru, ker vsak ne more ; biti iako bogat kot ti, posebno na „pameti" ne. Zakaj praviš vedno, da si pravi narodnjak in trd Slovenec, pri . tem pa sovražiš duhovnike in vse, ki so količkaj ž njimi v j dotiki. Ali je kateri nared brez vere? In kdo drugi bi naj učil vero če ne duhovniki? Morebiti Ti dopisnik. — Toliko za sedaj, če hočeš, pa še drugokrat več.
Pedenj človek.
p Rogaška Slatina. Na dan sv. Cirila in Metcda so bile takaj občinske volitve. Zmagali so seve Nemci in sicer taki, ki molijo Bismarka, „Štajerca" itd. itd. Najspretnejša moža v občini, direktor dr. Mulli in Ogrizek-Ažgan sta propadla, pač je izvoljen žnidar Vidgaj, bivši socialdemokrat. Sicer pa vsi izvoljeni znajo slovenski in nobeden
resno ne more trditi, da je sin nemških starišev. Heil! _
Gostov je dozdaj manj, ko draga leta. Vzrok: deževno vreme in splošna, skoro neznosna draginja. — Vse križev-ske občine in Kostrivnica so na državni zbor poslale • peticijo, naj se obdači pivo, nikoli pa ne vino. Tu še imajo ljudje veliko vina na prodajo. Vinogradi kažejo letos krasno, vendar bati se je plesnirca in toče. Bog nas obvaruj!
p Ložuo pri Rogatcu. Že tretjič je gorel letos na krasnem našem gričku kres v čast slovenskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu, in so se glasili topiči, da jih je bilo kaj veselo slišati v divni tihi noči. Krog tihega plamena se nas je zbralo vse polno gledalcev, starih in mladih, ki smo gledali daleko po slovenskem svetu in šteli kresove, ter si zapeli več milih slovenskih pesmic. Sveto smo si obljubili, da bo gorel kros na loženskem hribčku vsako leto, dokler bodo bi!a naša slovenska srca. Ogreli smo se znova za sveto slovensko stvar — in tega ognja naše navdušenosti ne bo pogasil noben vihar. Za nami starci že stojijo krepko naši mladeniči, čili, zali slovenski fantje, na katere smo lahko ponosni. Končno še izrekamo srčno hvalo vsem, ki so k temu prelepemu nepozabljivemu večeru kaj pripomogli, zlasti vrlemu kmetu Jožefu Stresu in Širecu, ki sta nam kres priredila, in vrlim domačim pevcem in g. župniku za prelepe besede, ki smo jih slišali v proslavo slovenskih apostolov.
Ljutomerski okraj.
I 1 Ljutomer. Č. o. Krizolog Špur iz frančiškanskega ; reda bo dne 8. avgusta pel novo sv. mašo. ! 1 Ljutomer. V pred zadnji številki „Slov. Gosp." smo j brali, da se pri nas še žalibog n&haja veliko nemških na-I Pl80v ¡n t» na trgovinah in hišah, katerih lastniki žive »d | izključno slovenskega denarja. K temu še danes samo pri-i pominjam, da je še celo nekaj Slovencev, ki imajo zraven ; slovenskega nemški napis. Zakaj to? Kolikrat pa Vam je ; že ta napis koga privabil k Vam! Nemca gotovo ne, ker tistih pet NTemcev ne bo mnogo storilo, vsi drugi pa so ; itak renegati. Zato skrbite, da bo dobil slovenski Ljutomer drugo lice. Gotovo bo le Vam na korist.
I Iz Ljutomera piše neka napredna butica v „Nar. Dnevniku", da so Nemci v ljutomerski okolici kresove kurili in heilali, ter spravi s tem v zvezo tudi g. Škamleca in to iz zgolj hudobije, ker ljudstvo g. Škamleca rado irna ter ga spoštuje, k6r je v resnici delaven mož, ki za ljudstvo nekaj stori, med tem ko naših napreinjakov nikdo ne mara. Resnici na ljubo bodi povedano, da Nemci niso kurili kresa v okolici, ampak v Ljutomeru, kjer imajo naši naprodnjaki svoja gnjezda, in a »o bi si oni iz istih upali, bi lahko taistega pogasili.
1 Kralovei. Naši mali posestniki z razdelitvijo podpor niso zadovoljni. Za bogatejše posestnike se je skrbelo prav po očetovsko, za nas pa se niso dc6ti zmenili. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru je odredilo, da se onim malim posestnikom gornje radgonskega okraja, ki trpijo vsled lanske suše pomanjkanje, deli denarna podpora. Vsi župani so prišli s svojimi malimi posestniki, le pri nas so prišli na vrsto naši bogatini. Ti so torej dobili onih 10 kron, ki so bile namenjene le za pomanjkanje trpeče male posestnike. Ni li to škandal, da se ravno revnim, malim posestnikom odtegne podpora, le da jo dobijo oni, ki imajo že itak dovolj ? Takega ravnanja pač ne moremo odobravati. V drugih občinah ni nihče dobil denarne podpore, kdor je dobil podporo v senu ali slami. Pri nas je bilo to seveda drugače. Denarno podporo so dobili vsled županove odredbe le tisti, ki so dobili podporo v senu ali slami. Radovedni Bmo, kedaj smo se mali posestniki gospodu županu tako zamerili, da nas tako dosledno prezira.
1 Sv. Jari) ob ŠfiavntcI. Tukajšnje bralno društvo nazmnja, da se veselica z narodno igro „Deseti brat" zaradi nepričakovanih ovir prestavi na dan 18. t. m. Natančnejši spored še pride.	Odbor.
Stavenjjraiki okraj.
Umrl je č. g. Franc Mandeliček, bivši kaplan v Rib-nioi na Pohorju. Ranjki je bil rojan 9. aprila 1865 v Sko-čicah na Češkem, duhovnik je postal 25. julija 1890. ter je služboval kot pomožni duhovnik in kaplan v Pilštanju, Sv. Petru pod Sv. gorami, Podsredi, na Sladki gori, na Rem-šniku (tudi kot provizor), v Negovi, kjer je bil tudi provizor, , pri Sv. Juriju na Ščavnici, na Svetinjah in v Ribnici. Le-> tošnjo spomlad je šel vsled bolezni v začasni pokoj. Umrl i je v soboto in bil pokopan pondeljek ob 10. uri zjutraj, j N. v m. p.!
i s Št. Ilj pod Turjakom. L»pa hvala gospodu dopisniku iz Mislinje, da nas je v Slov. Gospodarju opozoril
ña dotičnega privandranega štacunarja Martin Salekarja. Imenovani človek je že gotovo izstopil iz katoliške cerkve, ker ga ni videti nikoli pri cerkvi. V svoji heil trgovini pa ima celo zalogo brezverskih časnikov, kakor „Rdeči Prapor", „Delavski List" in „Naprej". Te časnike posojnje okoli nevednim delavcem, da potem berejo takšen strnp. Pred deželnozborskimi volitvami je pridno agitiral za so-cijalno-demokratično in Narodno stranko. Ali sedaj je podlegel in vsi njegovi bratci. Kat. Slovenci, mi vemo, kaj je naša dolžnost.
s Šmartno ob Paki. Pod tem naslovom poročal je tudi „Narodni List" v 29. št. o zlatomašništvu našega priljubljenega župnika g. Jos. Kolariča. To je sicer vse hvale vredno, vendar dopisnik omenjenega članka na tako podel način zavija resnico in napada med drugim sedaj zopet izvoljenega župana g. Pirtovšeka, da moramo tem potom odgovoriti. V prvi vrsti povzdiguje dopisnik požarno brambo, kot da bi ona vse priredila, a v resnici ni druzega žrtvovala kakor par stopinj pred župnišče. V deveta nebesa sili potem tudi nemškega barona, kateremu sicer vsa čast, o katerem pa vendar dvomimo, da bi se sioer trudil, če bi s tem ne napeljaval vode na svoj mlin in ne skrbel za svojo malho. Kaj ne, da se poznamo, g. pl. Heinrich! Stem je hotel g. baron pač nekoliko pokriti svoj poraz, katerega je doživel s svojimi liberalnimi pristaši pri zadnjih občinskih volitvah. A mi se ne damo zmotiti. Svetujemo pa g. baronu, da naj le ostane pri požarni brambi in njenih liberalnih kričačih, a zavedne katoliške kmete naj pusti pri miru, ker ne bo nikdar ničesar dosegel. To si naj zapomni, g. pl. Durchfallskandidat! Potem napada dopisnik g. župana, češ, da se je takoj vtaknil s svojim govorom vmes in mu „smešno" govoranco milostno odpušča. Govor, o katerem sicer ve cela župnija, da je ravno ta govor in pozneje še govor g. organista, kateri je kot predsednik domačega pevskega društva g. jubilantu častital, bil poln kratkih jedrnatih besedi in kateri je privabil blagemu starčeku solze v oči. Vprašamo dopisnika ali ni lepo ravno od župana, da naj prvo častita in se zahvali v imenu občine za zasluge, katere si je pridobil g. jubilant v dolgih letih svojega delovanja v blagor občine, kot občinski odbornik. Iz celega dopisa se pač vidi le velika jeza liberalcev, ker jim ni bilo dano gledati, da bi bil prvi, njim tako dragi nemški baron. Pa tolažijo naj se s tem, da se je isti še itak pozneje dosti nrezal s svojim nemškim govorom. Po nekaterih uvodnih frazah, začel je govoriti o neki „nestrankarski" požarni brambi, kateri naj bi blagovolil biti g. jubilant naklonjen. G. baron bi sicer prav lahko vedel, da je bil g. župnik vedno vsem enako naklonjen in bi prav lahko o tem molčal. „Neodvisnemu" možn, kakor se je dopisnik podpisal, pa svetujemo, da naj bo rajše bolj skrben in marljiv v svoji službi, kakor da napada za občino zaslužne može. Sicer bi pa zaslužil on in g. Heinrich še več gorkih, ker ponašati se z godbo, katera je bila najeta od občinskega odbora, je res predrzno.
s Šmartno ob Paki. Radostni nad sijajnim svojim propadom pri zadnjih občinskih volitvah, priredili so tukajšnji liberalci v zvezi z „nestrankarsko" požarno brambo veselico pri bivšemu županu Goričniku. Udeležili so se je seveda le nekateri osebni prijatelji bivšega župana in pa udje požarne brambe. Tako je zopet pokazalo tukajšnje ljudstvo, da ne mara liberalcev več, da je liberalcev in njihovega gospodarstva sito že do grla. To je bil drugi odgovor bivšemu županu Goričniku k prvemu, s katerim so kmetje zjedinjeni pri Kmečki zvezi dali svoj odgovor s tem, da ga niti v odbor niso več marali. Upamo, da se bo do sedaj spametovali tudi drugi liberalci, ker s tem, da so sfrčali vsi liberalni gentlemani iz občinskega odbora, je vendar dosti jasno, da drugi občani želijo in pričakujejo, da bodo imeli vnaprej mir pred Djimi. ¡áedaj pa še nekaj v odgovor „neodvisnemu možu", ki se je zopet oglasil v zadnjem „Narodnem lisau". Dasi sicer ni vredno in je pod vsako čast odgovarjati na dopise Narodnega lisca, vendar se moramo v velikem začudenju, da je enkrat vsaj Dekoliko pripoznal dopisnik resnico slabega liberalnega gospodarstva, njemu zahvaliti, da je on sam že naprej pisal, kar bi sioer mi bili pozneje primorani. „Neodvisni mož" pač nehote priznava slabo gospodarstvo bivših zadnjih liberalnih županov Janeza Klančnik, p. d. Jereca in sedaj propadlega Goričnika. In niti to mu še ni dosti. Naravnost prizna, da se je popreje pod „klerikalnim" gospodarstvom boljše gospodarilo in upa, da pridejo sedaj zopet isti srečni časi nazaj. Seveda pri tem ni pomislil, da se zavožoni voz le s težavo spravi na trdna tla, kjer se lahko vozi. Le še par takšnih dopisov v Narodnem liscu, pa bodo morali tudi najbolj tagrizeni liberalci spre-videti, da je vendar še najboljše biti zaveden katoliški kmet pod okriljem Kmečke zveze. In ne, kakor g. Gorič-nik: Rajši socijalni demokrat, kakor „klerikalec"! Kaj, g. bivši župane Goričnik ! ?
Celjski okra}.
v
Železnica Polzela-Motnik.
Okrajni zastop Vransko pod modrim vodstvom načelnika Zdolšeka je z veliko vnemo delal za uresničenje stare zahteve, da se zgradi železnična zveza Savinjske doline s Kranjsko. Pri tem delu je našel zveste in marljive pomagače v poslancih Slovenske kmečke zveze dr. Korošca in dr. Benkoviča ter kranjskega poslanca dr. Kreka.
Prvi uspeh tega združenega delovanja je vladna predloga, ki se je pretekli teden položila na mizo državne zbornice, naj se namreč zgradi normalno - tirna železnica Polzela—Motnik. Rekli smo prvi uspeh, kajti da se doseže popolen uspeh, še bo treba mnogo dela. Vladna predloga je korak naprej v celem vprašanju, toda vprašanje še ni rešeno in poslanci Slov. kmečke zveze so takoj izjavili, da se s tako predlogo ne morejo zadovoljiti.
Savinjska dolina želi zvezo s Kamnikom. V pojasnilih k železničnemu predlogu sicer stoji, da se bo gradila proga pozneje naprej do Kamnika, a take besede v vladnem pojasnilu niso obvezne.
Zavleklo bo zgradbo železnice tudi nejasno določilo v zakonskem načrta, da morajo dežela Štajerska in interesentje primerne doneske vplačati. Kaj je primerno, načrt ne pove, in vsled tega je tukaj prostor, kjer se lahko vlada vedno umika.
Zgradba železnice Polzela-Motnik bo stala 3,600.000 K. Dolga bo okoli 19 km. Proga je nameravana tako-le: Od savinjske železnice se loči v postaji Polzela-Braslovče, drži potem nekoliko časa vsporedno s savinjsko železnico v smeri proti Olju; potem krene proga proti jugovzhodu, premosti Savinjo in pride pri Gomilskem na levi breg Bolske; nato drži vsporedno z državno cesto čez Vransko v Ločico in prestopi kmalu potem mejo med Štajersko in Kranjsko in neha pri Motniku.
Ker je v zakonskem načrtu določilo, da mora k zgradbi prispevati tudi štajerska dežela, vsled tega so že nemški listi počenši od Vahterce do graškega Tagblata začeli gonjo proti tej železnici. Naloga naših deželnih poslancev bo, da skupno z državnimi poslanci srečno izvršijo to, kar
še je potrebno za uresničenje železnice Polzela-Motnik.
•
c Celje. Javna skušnja tretjeletnikov na orglavski šoli bo v četrtek, dne 15. julija ob 8. uri dopoldne. Za komisarja je kn. škof. ordinarijat določil ml. gospoda opata Fr. Ogradi. Izpraševali bodo: č. g. katehet Ant. PHČnik, dr. I. Karlovšek, učitelj F. Voglar, Fr. Koran in vodja K. Bervar. Izkušeni so z službami že oskrbljeni. Novo šolsko leto se prične dne 15. septembra.
c Celje. Naša pravicoljubna deželna uprava. Vsakega razsodnega Slovena mora upravičena jeza in nevolja prijeti, ako opazuje, kako proti nam Slovencem prezrljivo, izzivajoče in predrzno postopa v vsakem — posebno pa še v jezikovnem oziru. Ona noče vedeti in pripoznati, da plačujemo v deželno mavho čez eno tretjino deželnih davkov in da bi morali biti s sodeželani Nemci pri vsem enakopravni. Pa niša si. deželna uprava ima o vsem tem posebne nazore in si seveda po svojem tolmači državne in deželne zakone, kar še posebno pojasnuje sledeči slučaj: Neka slovenska občina, katera se je v novejšem času vendar poprijela izključno slovenskega uradovanja ter zavrača vsa nemška dopisovanja državnih in deželnih uradov, je dobila pred kratkim tak zavrnjen nemški dopis od deželnega odbora z ukazom, da si ima občina sama preskrbeti slovenski prevod. O ti nemška pravicoljubna razsodnost! Torej Slovenec naj bi si po razsodnosti deželnega odbora sam preskrboval prevode iz nemškega jezika v slovenski jezik? — Tarok bi ne mogel biti v tem oziru krivič-nejši in predrznejši! Vi pa slov. poslanci, zapomnite si to! Sicer pa občine, ki se rade ponašajo, da so narodno zavedne, veliko v tem oziru greše, ker iz malomarnosti ne le sprejemajo nemške dopise, uksze in tiskovine raznih obla-stev, ampak tudi z vsemi državnimi in deželnimi uradi in zavodi v nemškem jeziku poslujejo. Za sedaj se še zamolči njih imena, ker se upa, da se bodo spametovale. Slovenski župani, kje je tedaj doslednost in naš ponos? — Vsakega narodno zavednega župana je sveta dolžnost, da uraduje, ali pusti uradovati izključno v slovenskem jeziku ter da izdaja vse domovinske listine in knjige v slovenskem jeziku, ker nemške in nemškutarske občine tudi drugače ne store, kakor da uradujejo in izdajajo vse dokumente v nemškem jeziku. Posnemajte jih še v tem, da zavračate vse nemške dopise bodisi tega ali onega urada, kakor to store one s slovenskimi.
c Slivnica pri Celjn. Imeli smo na predvečer slov. apostolov več kresov; najvišji je bil oni na hribu nad stroniško vasjo.
c Vransko. Izpit za učiteljico ročnih del je napravila gospodična Micika Lukman. Čestitamo !
c Št. Pavel pri Prebolda. Danes moram „pohvaliti" dva tukajšnja hberalca. Prvi je knjigovodja tukajšnjega trgovca Zanieija, katerega imajo trgovski učenci „strašno radi", ker tako lepo žnjimi ravna. Drugi je neki Siegl, ki je privandral iz Zgornjega Štajerja. Ta mož ima največje veselje, če more udrihati po duhovnikih in čez vse, kar je slovensko. Tudi znamenje liberalne omike. Prihodnjič bom pa zapel hvalo gostilničarju Marincu.
c Galicija. V nedeljo 11. julija je podučno predavanje o umnem čebelarstvu ob 3. uri popoldne pri bučelnjaku g. Žižeka v Galiciji, sojo priredi kmečko izobraževalno društvo, in če bo čas dopuščal, izlet k društvenemu bučelnjaku v Podgoro. Predaval bode gospod Andrej Piki iz Sp. Ložnice. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
c Galicija. Pi nas je marsikaj, kar bi naj ne bilo. Gospod nadučitelj igra po zadajih volitvah čudno ulogo: Ne razumemo Vas! Ali bi nam radi kljubovali ? Mi Vam povemo, da zato nimate spretnosti. Kar dobri si bodimo kakor pred. Doslednost je najboljša. Mi Vas spcštnjemo, pa kar mi enkrat za vržemo, Vi ne poberite, če tudi lepo poje, pa velja.
c Gotovi je V smislu § 19. tiskovnega zakona prosimo, da blagovolite k članku v 25. štev. „Slov. Gospodarja" z dne 24. 6. t. 1. pod naslovom „Gotovlje" in z začetnimi besedami „Hranilnica in posojilnica v Gotovljah" v postavnem roku tega lista na istem mestu in z istim tiskom priobčite nastopni popravek: 1. Ni res, da je Hranilnica in posojilnica v Gotovljah postala zelo nezaupljiva nasproti pristašem Kmečke zveze; res pa je, da je nasproti vsem strankam strogo nepristranska. 2. Ni res, da je stranka, ki je z dne 2. 6. t. 1. prejela od našega pravnega zastopnika pismo glede vknjižbe njenega posojila po 1100 K, morala čutiti moč liberalne jeze naših posojilniških mogotcev; res pa je, da.se je tudi nasproti tej stranki postopalo popolnoma nepristransko. 3. Ni res, da je imela ta stranka obresti plačane do 31. 12. t. 1., res pa je, da je imela plačane le do 1. 1. i 1. 4. Ni res, da je izgovor načel-
stva, da sta poroka zahtevala vknjižbo tozadevne naše ter atve, iz trte izvit, kakor tudi ni res, da eden porok baje za to še vedel ni; res pa je, da sta bila oba poroka pri podpisanem načelniku ter sta z dobro utemeljenimi razlogi zahtevala vknjižbo, vsled česar je načelstvo sklenilo, da se zahtevi obeh porokov ugodi. Z odličnim spoštovanjem beleži za Hranilnico in posojilnico v Gotovljah — Franc Malgaj, t. č. načelnik.
K temu popravku opomnimo samo, da je VBe res, kar smo v imenovanem dopisu trdili. Stranka je tudi popolnoma res imela plačane obresti do 31. 12. t. 1. — Uredništvo.
c Velika Pirešca. Pri občinski seji dne 27. p. m. ie občinski odbor Vel. Pirešca izvolil na predlog g. Kranjca, občinskega tajnika g. Ivana Zupane častnim občanom zaradi Djegovih zaslug za tukajšnjo občino. Nas veseli to, posebno zato, ker se tega gospoda zadnji čas mnogo napada od nasprotnikov. On prezira napade, ker mu zavest, da dela za kmečko ljudstvo, dela mirno kri bolj ko nasprotnikom, kojim je žal, da ga nimajo v svojih vrstah, potem bi ga povzdigovali v deveta nebesa, kaj ne? Saj se poznamo.
c Politično in gospodarsko društvo v st. Pavlu pri Preboldu priredi dne 11. julija t. 1. svoj redni letni občni zbor po navadnem vsporedu. Občni zbor Be vrši ob 3. popoldne v župnišču. Udje pridite v obilnem številu!
c Sv. Jurij ob juž. žel. Občinske volitve v okolici sv. Jurij ob juž. žel., pri katerih je zmagala, kakor znano, v vseh treh rairedih Slov. kmečka sveža in proti katerim so vložili liberalci dolgo pritožbo na namestnijo, so vkljub tej pritožbi — potrjene. Sicer še pa bomo o tej pritožbi več govorili, da bo svet zvedel, kake pritožbe znajo vlagati naši liberalci. Volitev novega župana bo v četrtek 15. julija.
e Zgornja Ponikva. Na capade v Narodnem laži listu v št. 27. zdne 9. junija t. 1. odgovarjam sledeče: Naši liberalČki našega g. župnika hudo napadajo radi nekih nasilstev pri volitvah v dež. zbor, a vse, kar so pisali, je laž. Primoran pač ni bil nihče, da bi moral ravno našega kandidata voliti. Tudi g. župnik ni nikogar silil k temu. Pač pa so liberalci prežali ob cesti in vsakega mimoidočega nadlegovali, naj voli ž njimi, če ni šlo drngače, pa je moralo pivo pripomagati. V gostilni so se potem drli in rjoveli kot divje zverine. Ali je to tista vaša izobrazba in olika, s katero se že toliko po Narodnem Listu hvalite? Nadalje napadate g. župnika zaradi njihovih pridig, pa ne vem zakaj? Jaz mislim, da vi jih malo kedaj slišite, vi imate svoje pridige že veste kje ... Ko zvon zapoje in naznani, da je pridiga končana, tedaj se še le vaša pro-oesija napravi na pot po vasi do 1. cerkvenega zida, malo-kateri gre skozi vrata v cerkev, se bojite, da bi se zid podrl, zato ga pa kar zunaj podpirate. Torej le lepo tiho, prijatelji liberalčki!
Gornjigrad. V obširni občini Bočna, ki se je smatrala dozdaj za liberalno trdnjavo, je pri občinskih volitvah sijajno zmagala „SI. Kmečka Zveza". Prejsni žapan še niti v odbor ni prišel. „Narodna stranka" je poražena v vseh treh razredih. Veselje je nepopisno. Živeli zavedni volilci!
c Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem
priredi zborovanje v nedeljo dne 11. julija t. 1. popoldne po več«rnicah v sobi občinske pisarne b sledečim vsporedom: 1. Poročilo odbora o društvenem delovanju ter sklepanje za nadaljni razvoj društva. 2. Vplačevanje letnine in društvenih prispevkov. 8. Prosti predlogi. K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
BrOlikl okrai
Sevnica. Najstarejša „slovenska" tvrdka v Sevnici — Lfudviig Smole — prodaja v novejšem Času vžigalice družbe Siidmarke. V Sevnici smo priSako-vali, da s pjropadom nemškega trgovca A. Matzuna pade pomemben steber nemškutarstva, a zmotili smo seli
b Koprivnica. Veliko se je zadnji čas govorilo med našo mladino o izobraževalnem društvu, katero bi se imelo pri nas ustanoviti. Č. g kaplan na čelu, in nekaj fantov so vneto delali za to Le glavna stvar, ki nas še zadržuje, je prostor, katerega ne moremo dobiti. G. nadučitelj bi nam lahko odstopil jedno sobo od treh, toda on na nobeden način ne prepusti sobe za društvo. Ali društvo v kljub hudim oviram hočemo vendar ustanoviti. Mladeniči in dekleta! Ne izgubite poguma, ako nam ne gre vse po lahko, vsaj brez vojske ni zmage. G. nadnčitelju se pa končno zahvaljujemo za toliko nasklonjenost in prijaznost do naše odrasle mladine. To si hočemo zapomniti. Na zdar!
b Za obmejne Slovence se je nabralo na dekanijski konferenci v Kozjem 41 K.
h drugih slovanskih dežel.
Drugo hrvatsko romanje v Lurd. — Iz Reke smo prejeli: Slavno uredništvo: V imenu bratske ljubezni, ki nas veže in v imenu Device Lurške Vas prosimo, da izvolite priloženi program našega letošnjega drugega romanja v Lurd po možnosti v svojem cenjenem listu priobčiti. Dobro bi bilo, da bi se temu romanju pridružilo čim več Slovencev, ker že sami ne prirede letos takega romanja. To jim bo tem lažje, ker je med hrvatskimi božjepotniki veliko takih, kojim je slovenski jezik materin jezik. — Slovenci se lahko pridružijo v Sv. Petru ali pa v Nabrežini. Kdorkoli bi želel kaka pojasnila, naj se obrne na O. Bernardina, provinciala kapucinov v Reki, ki je organizator romanja. — Hrvatje odpotujejo dne- 9. avgusta iz Reko pod vrhovnim vodstvom mil. gg. škofov Dr. Antona Mah-niča in Dr. Jurija Cariča. Cena za vožnjo in vso oskrbo je v prvem razredu K 460'—, v II. K 360-—, v III. pa K 260-—. čas zglasitve je do 18. julija; kdor se zglasi, mora takoj poslati predplačilo K 30 — in naznaniti, v kojem razredu misli potovati. Oglase sprejema uredništvo „Naše Gospe Lurdske" v Reki.
Vestnik
mladinske organizacije.
Škale. Mladeniči šoštanjskega okraja! Dolgoletna želja vaša se bodo izpolnila. Dne 18. julija se vrši v Skalah prvi mladeniški shod. Ta dan pokažite svojo katoliško - narodno zavest. Vsak, kateremu je le mogoče, se naj udeleži tega velevažnega shoda in pripelje s seboj še svoje prijatelje. Tudi stanše uljudno vabimo, da se prepričajo o blagih namenih mladeniške organizacije. Ob 10. uri dr poldne je skupna sv. maša; pridigoval bode podpredsednik S. K. S. Z. g. dr. Hohnjec. Po maši se vrši zborovanje na sejmišču s tem le redom: 1.) Pozdrav; 2.) Pomen „Zveze slovenskih mladeničev", govorita predsednik mladeniške zveze Žebot in deželni poslanec dr. K. Verstovšek; 3.) Volitev odbora za okraj; 4.) Pozdrav mladeničev iz raznih krajev.
Mladeniči, pridite v obilnem številu v Škale!
Pojasnila o inseratih daje ssr^s^it^s
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za j f"aJ*"^Sbo^Tdi 10 vinarjev.	prosta stanovanja.	476
Najnovejše novice.
Dr. Korošec je včeraj v nad dveurnem govora raz-jasnjeval državni zbornici šolske razmere na Štajerskem Kranjskem in Primorskem ter s posebno ostrimi izrazi obsojal zadnja imenovanja za srednje šole, pri kojih so se na naše zavode imenovale tuje osebe iz nemških, čeških in alpskih dežel, dočim sinovi slovenskih dežel zaman čakaio na službe.
Vurherg. Mladeniči bralnega društva priredijo 11. julija pod učno zborovanje popoldne. Pride govornik iz Maribora. Pridite !
Romarski vlak v Marijino Celje bo šel letos iz Maribora dne 9. avgusta ob 10. uri 50 minut zvečer. Vožnja bo stala v tretjem razreda 9 K. Nazaj se vrnemo dne 12 avgusta m pridemo v Maribor ob pol sedmih zvečer Ker so dozdaj na ozkotirni železnici od Kapfenberga do beewiesen bile vedno težave in še železnica ni nikoli imela dosti vozov da bi nas pošteno pripeljala v Seewiesen in nazaj, zato letos ne gremo nad Seewiesen v Marijino Celje, ampak nad Neuberg. V Neuberg nas mariborski vlak naravnost zapelja in treba čisto nič izstopati. Takih sitnosti torej, kakor pred dvema letoma, letos na vlaku ne bo. Lansko romanje je gotovo še vsakemu udeležencu v prav dobrem spominu in letos je vodstvo romarskega vlaka v istih rokah kakor lani zato je pač gotovo, da se Jbo vršilo vse v najlepšem reda. Naše somišjenike prosimo, da agitirajo za obilno udeležbo, um več nas bo, tem lepši utis bomo naredili.
c	.	Romarski odbor.
bv. Martin pri Vnrbergu. Vsakoletnim romarjem se naznanja, da se šentjakobsko žegnanje pri Sv. Martina pri Vurbergu vrši letos ravno na dan sv. Jakoba, t i 25. julija.	' '
Samonmor. Na Ptaju se je dne 25. jun. zastrupila z žveplenkami Eliz. Laibacher, soproga davčnega blagajnika.	&
Kresi. Kakor svitle rože v velikanskem vencu so na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda goreli okoli Ptuja kresovi na zelenem Pohorju, vinorodnih Halozah, krasnih slovenskih goricah, lepem ptujskem polju v zna- > menje, da tu bivajo vrli Slovenci. Z začudenjem, pa tudi j nevoljo, so Nemci i nemškutarji gledali, da toliko zaniče- \ vam in zasramovani slovenski rod vendar še živi in brani svojo rodno zemljo!
Volitve delegatov. Predvčerajšnjim zvečer je izvolila poslanska zbornica delegate.
Za Štajersko sta izvoljena krščanski socialec h,cbr,.sv.oh! ln liberalec P oj kot namestnik baron
Morsey.
Za Koroško: Dobernig, namestnik Nagele, Za Kranjsko: dr. SusterŠiS, nameslnik Pogač-
Loterijska številke.
Dne 1. julija 1909.
Trst . 13 81 21 4 40 Line . 76 52 15 50 31
Mariborski izletniki, pozor!
Dobro vino Ustnega izdelka toči na svojem posestvu v Rošpahu, eno uro od Maribora, g. Golnik po 72 v liter in se vsem v mestu in okolici priporoča.	543
Dva učenca, katera bi imela veselje do krojaškega obrta, sprejme takoj Jožef Pristovnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici na glavnem trgu.	521
Priden, močen pekovski učenec se sprejme. Koroška ul. št. 11 v Mariboru.	530
11 okenskih okvir (stari) s šipami in oboknicami proda po ceni Iran Prešern, trgovec, Maribor, Glavni trg štv. IS.	624
Sodarski učenec se sprejme. Učna doba 3'/t leta. Gradec, Hambeck, Zeilergasse 32.	526
Išče se dobro izurjen kovaiki pomočnik in učenec. Želi se, da sta Slovenca. Naslsv: I. Meden, Rudnik 49, p. Ljubljana.	536
j Nadstropna hiša na voglu, z 8 i stanovanji, lepa lega, se takoj pro-l ds. Naslov v upravništiu. 53?
Črevljarski nčenec se tako) sprej-| me pri Kari Menhart v Kamnici
1 pri Mariboru.	636
i _____
;	Kovačnica se odda v najem s 17.
:	julijem 1909. Pojasnila daje Oskrb-
;	ništvo ljublj. škof. graščine Gornji-
i	grad v Ljubljani.	528
'	V najem išča se majhna, dobro
l	upeljana trgovina, bodisi kje v
•	mestu ali na deželi. Ponudbe naj
I	se pošljejo na g. Matija Pocheiz,
i	Kranichsfeld 65.	540
Učenca sprejme Friderik Droršak, krojaški mojster, Koroška cesta Št. 9. Maribor.	541
Novozldana 2 nadstropna najemna hiša, 8 let prosta davka, vse novo opremljeno, vhod v stanovanja separaten, lepo dvorišče z malim vrtom se proda v Mariboru pod jako lahkimi plačilnimi pogoji. Vpraša se v upravništvu tega lista.
529
nik.
Za Istro: Lagjnja, namestnik MandiS.
Za Goriško:' Bugatto, namestnik FaiduUi.
Za Trst: Pittoni, namestnik Scabar.
Volitve V delegacije. Predvčerajšnjim so se vršile volitve v delegacije. Izvoljena stav krščanski socialec Schoisswohl m slovenski liberalec Ploj. Čeprav imajo Slovenci in krščanski socialci pisano pogodbo, da trikrat določijo Slovenci svojega kandidata, so krščanski socialci prelomili svojo pogodbo in volili onega, kateri se jim je vsilil s tem, da naj ne volijo pristaša kluba, ki stoji v najstrožjem nasprotju nasproti vladi. Ploj ni bil niti določen od Slovencev V vseh poštenih krogih se Plojevo postopanje najodločneje obsoja, ker izrablja opozicijo slovenskih kmečkih poslancev v svoje osebne namene.
Listnica uredništva.
8v. Peter pod Sv. gorami: Dopisa žal še v tei številki n)amn mogli objaviti. Prihodnjič pride gotovo. - Za prihodnjo Sko mo nadalje moral, odlož ti: Podsreda, Pilštanj, Šmartno ob pX Mozirte Sv Kun,gunda n P, Slivnica pri Celju, Bočna, Slov. Bistrica, Gora I grad, Ljutomer, Sv. Jurij ob Taboru, Terbegovci, Neeova - Sv R», bara v Halozah: Za „Naš Dom« je bilo že prepomo. V našem listu pnde prihodnji - V. R. Rabelj: Prereč žaljivol - Št. Vid n?d Gro belnem: Takih poročil ne prinašamo. Pozdravljeni! - Gaberje- Za to štev,lko smo dobili prepozno. Za prihodnjo številko je stvar že zakas-
Posestvo v Leitersbergu, eno uro od Maribora, obstoječe iz novozi-dane hiše, gospodarskega poslcpja, 4 orali njive, vinograd in sado-nosnik in 2 kravi, se po ceni proda. Pojasnila daje Matija Ecaeršič, Dogoše štv. 24, pošta Maribor.
538
Lepo kmečko posestvo pri mestu Ptuj se takoj z vsemi rečmi preda, s poljskimi pridelki, živino, vozi, plugi, sploh vse, kar kmet potrebuje, lep sadni vrt, okolu hiše lepo rodno trsje. Stanovanje obstoji iz treh prostornih sob, velika kuhinja špeisvelb in podzemeljska klet; osem oralov je dobre zemlje in se vse Bkupaj ceni na 17.000 kron. Naslov pove upravništvo tega lista.
627
Lepo posestvo na Spodnjem Štajerskem v večji župniji, ob okrajni cesti in železiiško postaje, obstoječe iz hišo, gospodarskih poslopij, vrta, njiv, sadonosnikov, travnikov, gozdov in vinograda, se iz proste roke takej proda. Več pove upravništvo tega lista.	681
Proda se zaradi bolehnosti goipo-darjeve posestvo okoli 40 oralov: hosta z dovoljenjem prodaje lesa, izprodaja se je že pričela; travniki in njive; ako se želi tudi kmečka hiša in hlev. Naslov v
Lepo malo posestvo! Tik glavne
ceste in blizu Maribora stoji prostorna hiša s 3 sobami, kuhinjo, klet, magacin, zopet hiša, gospodarsko poslopje, perilna kuhinja, hlev za 6 glav živine in 2 kenja, mlatilnik, svinjaki in kolarnica. Vse novo in močno zidano in z opeko krito. K temu spada velik vrt, sadonosnik, njive in travnik, skupno okoli 2'/, orala. Za mlekarno, živinorejo ali vrtnarja posebno pripravno, se takoj proda. Cena je 21.000 K. Več o tem pove lastnik Franc Podlipnik, Tezno štv. 87. Maribor.	533
Krojači, pozor! V neki jako obljudeni, trgu podobni župniji v jako prijiznem kraju se radi bolezni lastnika takoj proda krasna novo-zidana vila, katera ima 5 prostornih sob, kuhinjo in 2 kleti. H.ša stoji 100 korakov od farne cerkve in 10 minut od kolodvora ter spada k njej krasen vrt in njiva. Hiša je jako primerna za kakšnega boljšega krojača-Slovenca, kateremu je obilen promet zajamčen, kar priča dejstvo, da je sedanji lastnik krojač z delom preobložen. Cena je 10.200 kron. Vknjižbe je 4000 kron. Natančna pojasnila daje Josip Sernec, km. sin v Gradiški, pošta: Pesnica.	520
Malo posestvo se proda pol ure od Maribora, poleg glavne ceste, nad dva orala zemlje, z opeko krito poslopje, z dobro studenčno vedo, s tremi sobami, primerno za vsakega obrtnika. Cena 6800 kron. Več pove Miheal Rutnik v Po-brežju št. 234, c-sta na Brezje (Fraustauden) p. Maribor. 495
Malo posestvo blizu Maribora, 5 minut od železniške postaje se proda za 12 000 K. Proda se tudi v manjši meri kakor kdo želi s poslopjem vred od 60 0 K naprej. Poizvedeti je v gostilni Kramber-ger, Leitersberg pri Mariboru. 490
! Kupci vina !
Na prodaj je
irioO iii -w
pristnega moslerja (Gifcnauer). Cena 60 v liter. Oglasiti se je pri g. Francu Vraz. županu v Cerorcu, Ivanjkovci pri Ormožu. 497
Učenec se sprejme pri gosp. Jož. Dufek, svečar in medičar v Mariboru, Vetrinjska ulica 80. 510 ;
Kovaški nčenec se sprejme pri g. Juriju Bregant, kovaški moster v i Hočah pri Mariboru.	504
Učenec poštenih staršev se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptu-JE:__499
Dva učenca, karera bi imela ve-: selje do podobarake ali kamno-klesarske obrti, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Jakob Golo-bič, pedobir v Ljutomeru. 478
1 Lepo posestvo se proda na Po-' lenšaku, okoli 8 oralov, velik sadovnjak njive, zidani hram. Lahki plačilni pogoji. Več pove Ana Sorko št. 2 na Polenšaku.	496
• •
Štefan Kaufmann
trgovec 1 železom
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938
Ki
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero iivršujem že če* 25 let, posrečilo iznajti najboljie sredstvo Ea rast las, t. j.
Kapilar št. li.
Isti delnje, da poBtanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (lua-kine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič S K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakraa Slavonija. Denar se pošlje naprej aH s poštnim povzetjem.
Seravallovo
K" želez, kina-vino. "a®
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in častna
diploma k zlati kolajni. Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi. utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval. "H
I. SERA V ALI/O, pošiljateljdTorn*
SMRT Trst-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po 1/l 1 h K 2 60 in _____po 1 1 h K 4 80. _ 445
Pozor!
Poionl Citajl
.siabohq
x Slavonsk
bi(jeYina.
Gostilna, oddaljena 2 minuti od farne cerkve z eoonadstropno hišo s sedmimi sobami, tremi kuhinjami, s kletjo in celim gospodarskim poslopjem, se proda ali pa da v najem. K temu spada tudi 14 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv m gozda Proda se tudi mlin, kateri je na Sžavnici in pri dobri cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnica Marija Trstenjak, ?ostil-ničarka, Sv. Juri ob Ščavnici blizu Kadgone, katera prosi, da se njej par dni prej pismeno naznani, predno pride kedo ogledat. 484
Posestvo 12 oralov je na prodaj. 3 orali vinograda, 3 orali Sadovnjaka, 2 orala njiv, 2 orala travnika, 2 orala gozda. Hišno poslopje in preša je nova. Cena 8000 kroa. 6000 lahko ostane vknjiženo. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri g. Matiju Emeršič v Dogošah št. 24 pri Mariboru.	500
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — te j se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zasta I relemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhem c kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanj« isborno, vspeh siguren. Cena j« franko na vsak» poŠto x& 2 steklenici 3 S 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povsetja »11 Se se po ]Je denar naprej. — Manj kot 2 steklenic* je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P- Juf*išič@p
656	lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija )
Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi.
128
npravništvu lista.
628
Listnica upravništva.
prihodnjič* in8e'Stov 81110 dobi,i za to števiIko prepozno. Objavimo je
Našim, rodbinam priporočamo c/{o litis ko cikorijo. 290
Dve hiši novo in dobro stavljeni j z opeko kriti, ima vsaka 4 sobe, 3 kuhinje, vežr, klet, svinjski hlevi, drvarnice, predvrt in vrt :a zrie-i njavo, je tik glavne ceste, blizu I Maribora, v lepem in ravnem kraju, \ za rokodelce ali penzijoniste prav primerno, se takoj proda. Cena 7000 kron. Potrebno pri kupnini 4000 K. Več pove lastnik Franc Podlipnik, Tezno 37, Maribor. ____582
Oženjen viničar, zmčžen slovenščine in nemščine, Be sprejme pod ugodnimi pogoji pri Francu Haus-baum v Celju.	523
Jako lepo doblčkanosno posestvo
z okolu 9 oralov zemlje, obBtoječe iz sadovnjaka, njiv in gozda ter v dobrem Btanu se nahajajoče hišno in gospodarsko poslopje, se ceno, za 5.000 K pr ida. Več pove Josip Sernec, km. sin v Gradiški, pošta Pesnica.	519
Zahvala.
Za med boleznijo in po doleteči smrti naše draae žene oziroma matere g spe
Ane Kodrič
Veleposestnice
vsestransko izkazano srčno sožHje kakor tudi za krasna venčna darila in mnogoštevilno udeležbo pri zadn-em spre/odu draae umrle se vsem prijateljem in znancem najsrčnejše zavalimo.
544
FRAM, dne 5. julija 1909.
Žalujoči ostali.
Slovensko trgovsko društvo v
Premog in dna
M. E. SEPEC
Oraj&ki trg- S [MLA-T^rBO!*. Buz-grplafcz »i
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
.prodaja, ter stavi tudi na dom
A. VERTNIK
trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami ::
Maribor, Koroška cesta»
priporoča te-le tvrdke:
Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufak» turnim blagom
FELIKS ROP
HRIiO^ Poštna ulica št 8.
B "Sir o J I M.
^ojim
Hm frgevln«
Fr. Bnreš,
turar, ečalar ta slatae
f«gittiiBffovR cssta 13,
priporoča slavcema občinstvu uvojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, Brebrnih in niklastih nr, očal, dslnogiedov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih ee-nsis. G&rsacij» več let.
Vsi popravki so Sočno !n :; Mtro Izvršijo. ::
»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦»o*************
Slovenske gospodinje!!
Zvezdna" cikorija
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA GLASA T lABIBOBU
Tegetthoff-ova cesti štev. 21. Narečja zaloga I 364 Največja zaloga!
v veli k» Eologi, któor tali «atasca, «Ivan!, postelj» te? «jjie&d* po Eajaiájí
r¡ü Miñé, Rfarlbar
lorolka casta M. 10.
š&araešaia gastéis*.®
m Pri pošti —
ftorlfcor, T—tt«few> ^
pripora«« ^efes pivo. jBvmtES fio«wš« vtas t«? ares® ¡m tapía Jedi.
Mat.
Tovarna

zdeluje t ¡psuruiaii steojl ia aajisoljžs, večkrat pttem-m glina ¿¡rizn&ae najboljši »deli», iakor: patectOVM« zarezno in vsakovrstno drago tfreSsto opeka, opeke s* zid, za obok«, dimnik«, rekcmtr* - opeke, pložč» m tlak, londese oeri itd. po najnižji eeni
Zaloga tudi v Ssrikan, 8mzh&* «Mta, ?>?I fenaaaiMji ft. •»a»»-?«
))
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res s!o¥8!iski iz-
Varstvena znamka.
Slavnemu slovenskemu p. d. občin- § stTa uljudno naznanjam, d« sem o tvoril v Maribora, Šolska ulica Žtev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno briraico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAM BERO LE 3, brivec.
Orozovite
novosti
za moške in za ženske
m Dpuškovič-n
v Slovsnjjgradcss.
Smrt
doleti vsaeega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v vele-trgovski hiši
R. Stermecki,. Celje,
Štajersko. Štajersko platno m po 36 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 4 i v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K franko.
Spomladanski čas!
Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., lucerno, rudečo, (in-karnat) travno seme, oves ga seme, repno, sv Lusko salatno, korenjevo, zeljno seme itd. Nadalje: galico, brizgalnice, motike, gumi, trake, preja, ličje ter vse potrebščine za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, vile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajno apno, vsake vrste ::: železa, Sine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. :::
Alojzij I=ixiter
v Slov. Bistrici.
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI» Cel j o,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzele vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. Na <I<afoo!o —	drobil
Podružnic©
SpSjat, Celovec :: m Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
■prejema vloge oa knjižice te te- Ji, ji« 01« BS.»^«^« í«t jweMaJi» íirwíJi» t« wse vm«* vrednostnNi
koii ražHB ter Je «fcrestjje po «stik J« i" po ianum k.ixrs.u. -------------------
PelalSka glavnica & 8,OOQ OOO. — Rezervni foad K 800,000,
Podružnice
Spljet, Ce\ovec :: in Trst ::
Jmžmostajerska hranilnica v Celju v Bar o dnem domu
sprejema hranilne vlosa vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po SSirf odafertk« ter pripisuje obresti vsake?* pol leta h kapitalu. Kectel davek plačuje hranilnica sam» ter ga ns odtegnje vUgateljeK. Za varnost vlog jamčijo okraji : Soraligrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, kater» znašata vž« nad 280.000 S. Zato razdeli znatne svote t obč«koristne i» dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne na-pravu JO.OOO K, za napravo potov 15C0 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, sa podpore različnim požarpim hrambam in v kmetijske gospodarske namene nad 2.000 X, skupno tedaj nad 45.000 K.
Slovenci, poslužujte se	, , „ t .	. .	. . , . „
Južnoštajerske hranilnice C^lt L«,hraSfioo
J^ičih, da ti naloži denar s s Eiadoletne in varovance Ukljnčno le v jUZnOSiajBrSIlU iirdhilfS^U.
Za brezplačno dopočiljatev decarj* ^ pnložcice c. kr. počtnohranilmčnega račun» it. 16.818 vsakemu na razpolago.
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
Kilne pase,
ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, 1 Buspenzorije, podloge za noge, bergl», pokončne držaje,
I UVjJO, l/Olgi».	UKJ.JV,
rasne varstvene Btroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki c«ni, staroznana tvrdk» FRANC Podgoršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7.
Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadaječih zdravilnih io drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri.------'	' =
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni »t. Cirila v Mariboru.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja peter Weml£
družba s omejeno zavezo v Borovljah (Ion »ko).
Kemlčtm pralnici efeSsk H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, koiu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odatraniti/Edini slovenski zavod ta vrste.
Hablralnlca v Maribora pri J. Vesjak, krojač, Šolska ulica 4.
van Ravnikar Celje
priporoča svojo bogato zalojo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :::: Ra debelo in drobno. — Nizke cene : točna postrežb«. :::: S spoštovanjem:
IVAN RAVNIKA».
„CRÜÁTÍÁ"
žiHnii hrvaž*« žartrovalnlaa, osnovana od ofetlne svobod-ceg» in kr. fllav. aests Zagreba
,CB0A?!A', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požain in vpepelitvi po blisku n«premičnine vsake vrste: hišo, ifoepod&rska poslopja, tvotnice, mline itd. ter premičnin«, kakor: hišno opravo, gospodarske orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago V trgovisnh itd. pD Jako ngodnlk pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila dnje: Podrainlca .CHOATIA' v Trsta, Borno it. 1.
Prvi zavod za graviranje in izde-:: lovanje kavčnk ituabillj. ::
Anten Čeme,
Sv. ?etra cesta 6.
Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnina prosto, Konkurira z vsakim »ličnim podjetjem.
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deielne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vTst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo ; na drobno. — Nitke cene : tečna postrežba.
Mnogovrstne razglednice
priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
aiB*M, rut no KO |,MC«.O0O Urou bi že tarno t naioa ceavitvu letno rut. prigospodarili, ko bi se p. n. poseit»!k) posluževat! -Palma", ki pospešuje opitanj« vsakovrstnih perutoik in dojivnik živali, j& obvaruje bolem! io ozdravi sururno, če so belant rs difterijo ali pa v prebavilih. 1 K počt. znamk (n&kaiaao 6 v. ve«) prinese Palm* z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja! Priporočam se L E. WeIX1, priprav, živ, živil, Mwilxn, Zofiju> tr^ 8. Cez sto^rignagjJ>roigekt_gro«to.	1001
Spodnještajerska ljudska posojilnica t Mariboru
registrov»«» ladruga z neomejeno
Grajski trg it 3 v hiži Josfilne pri črnem oriu (Schwarzea-Adler>
Denarni promet je tekom o^mmesečnega posslovstnja en milijon krosi
Hranlln« vleje
ne sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januaria in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se"spre-jemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-Btovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila m ¿ajejo
le članom in sicer: na vkigižbo proti pnpilarni varnosti po 4»///„ na vknjižbe sploh po 5«/0, na vknjižbo in poroštvo po 5'/,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« ns zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Bvojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjiibo dela posojilnica brezplačno, stranka plač« le koleke.
bo vsako sredo in četrtek od 9. do 11. dopoldne m vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isnemii praznike. — V uradnih arah se sprejema in fr. plačaj© denar.
pojasni!« m dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik «d 8.—11. dopoldne in od 1.—6. popoldaaj 6
ljudska hranilnica in posojilnica t Celju
7 _ ■	,"®Kistp®TiUl« «adraga v laeomefomo mreso ■■ .	„ .,
lastiti
HOTEL
JPH belem v©!^4
, ^ * t
> M* za fejce po jafc« nizkih cm • *
fijakerijo "v hiii »©fera in toč sms pestrežba.
MMtstTtpfft
hranil®« vlage po 41/,*/, br«s vsakega ©4fcrtk«. sprtima hraailne knjižioe ¿ragfe mmim k«l rktg* is jA obilje nepretrgoma. Spn^tm tm& m tekoči obrestuje ©d «Mit«« «b« vwkg&. V e*eko varčevanja v B»»bS>.	dtfc, rMUkem
domače m^ra^n
w 4m »stenj, če vkiij« p*m&kmt aajmmg 4 K.
. vplačila 90	mm
ma M>Pi po »% &	t» M
vnAmsta&k paj&^nr m «t mM »fiMfitai pogoji.	prf
«sobah peevzame t	hud preti
ffiafeakosčoih gotovih s&mkov. Profeije k vkajišfe* <k*a	Praska pM»
Uradni dami wsmk torek In petek
h irBsnjt u m nsi aa, sna« jraaaft igfsi&g & i—&
IzvaMnSJsal&za«»
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svojik svojim! Svoji k svojim!
D
lian Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
Priporoča za napravo domače pyače posebno aobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrat žganja jtflikera. +» » h a« a a a » » Olja, Švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg 3d S K naprej, rogatsko in radajnako kislo
vodo, galico, žveplo in rafije.	iso
ižičii a dobro in solidno postrežbo
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na no-
_ vo otvorjena manufakturna trgovina	116
Franc Soiivan, sin
v stari Souvanovi hiži na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega, paljenega K »•—, pol belega K » 80, belega K 4-—, »risa perje mehkega kaker puh K «•-, veleprlma oglajenega najboljke vrste K 8-, mehkega perja (paha) sivega K 8--, belega K ur-,prsnega paha K 1»*—, »i 6 kg naprej poitnlne prosto
Narejene postelje
1« gostonitega, rdečega, medrega, ramenega ali belega lnleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 om s dvema iglavnteama, to dve 80 X M om taiosti napolnjeno, z nevim, sivim oiliienim, kolatim 1b stanovitnim
rflrlAm K 1fl-- ..nnl	IT Ort. __v„ rr „/. ________»___
—	• uv.iiu, sivim uL-iso«nimf aosaiim 1H stanovitnim
perjem K 18 —, napol maha K SO-—, maha K M'—, pernioa sama K 1S--14—. 1«-— zglavaloa K S-—, 8-50, *•-. razpeiilja po povielja, »avojnin»
14
S47
- —	T —	»	. »»•fVDlIJ« j™ J<W»i
»V	zastonj, od K 10.— naprej po&tntna prosto " ,
Maks Berger y Dešenicn štev. 1015, Šnaay&.
K*r	a)1 P°OJ® denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, pre-
Kmetovalci, pozor!
K bližajoči se dobi mlatitve priporoča se podpisani vsem večjim posestnikom za izvrševanje mlatve s prevozno mladini co, katero goni bencinmotor.
Namlati se v 10 urah 4000 —7000 kg očiščenega zrnja ter je popolnoma ognja varno, vsled česar se izvršuje brez nevarnosti tudi pod slamnato streho.
Jurij Skrbinšek,
505 __posestnik v Hajdini p. Ptuj, Štajersko.
Zahvala.
Dne 17. junija t. 1. je uničil požar najina poslopja, zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani. Ker je pa imenovana zavarovalnica cenjeno škodo takoj in v najino popolno zadovoljnost izplačala, se ji torej tem potom najlepše zahvaljujeva in jo vsakomur toplo priporočava.
Apače, dne 2. julija 1909.	542
Blaž, Terezija Pišek.
Fp B# H_ S B mestna lekarna • Ml M HM M pri c. kr. orlu Tlaiibor, Glavni trg št 15 poleg mestne hiše.
Kapljice za svinje
za rdečne bolezni.
Je izvrstno in poskušeno zdrs vilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna Marna F. Prnll-jeva ples mestne liie. i
Bligorodni gospod B. Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg itev. 16.
Vam pišen zopet po zdravilo, zoper iviDje rndeio bolezen, zdaj mi poiljite 4 steklenice tiatih kapljic tote kar ste mi poslali sem že odal, prosim torej poiljite mi hitro. Vaa lepo pozdravim M. W. Go-ritzenberg. Pošlite 5 steklenici
Kapljice za svinje za rndečico, izvrstno pomagajo. — Doki Eli-sabeth, Maribor.
Pozor mladenke!
Mladenič krščanskega mišljenja s stavbinsko izobrazbo ter z 1300 kron prihranjenega denarja se želi seznanit v svrho poznejše ženitve z mladenko krščanskega mišljenja in ki bi imela do 3000 kron dote. Pisma ako mogoče s sliko se prosi prijazno poslati do 16. julija na naslov K. M. na upravo _tega lista. Tajnost strogo zajamčena.	534
Slovenec Konrad Skaza,
¿glavnica za vsa cerkvena dela * St. Ulrich, Brodaa,
«e najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska saloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in <"ranko. Postrežba solidna in hitra.	gg]
Patent zarezna
stresna opeka
in vse druge vrste strešne opeke se dobiva najboljše vrste po najnižji ceni na tovarni p. T0/T\3fttf *
Jurovcih pri Pfuju.389
Im atefalk : KatoUlk, ^>k,vm> dnitra
Odfov.ral tndaik . Ftm Raksvtl.
**u**x**ux*x*xMuxx*xn
XKXXKXXKXKKKKKXIMXXXr
! RAZGLAS !
Zaradi bolezni razprodajam pod ceno moško obleko; cenejše ka-:	kor drugje.	:
Peter Mejač,
zaloga moške obleke v Mariboru,
Domgasse št. 4.	| K
Tisk tiskarna «v. Ciril» v MjurU vra.