—»■ tmmsmai Leto IX. Štev. 6 (71) Julij 1969 Cena 40 par OBČANOV Jeseni bo živahno Zadnja seja občinske skupščine pred počitnicami Na tretji seji občinske skupščine so odborniki največ razpravljali o komunalnih delili, ki so letos v načrtu. Potrdili so še zaključni račun občinske-Sa proračuna za preteklo leto ter statut ljubljanske Temeljne izobraževalne skupnosti, razveljavili so nekaj odlokov občinske skupščine, ker so zastareli ali pa niso več v Priznanja sodelavcem DPM Na /iidnji seji predsedstva občinske zveze prijateljev mladine Bežigrad Prea poletnimi počitnicami so zaslužnim in dolgoletnim sodelavcem — Prijateljem mladine iz Bežigrada, podelili zlate ■^'ačke in priznanja, Sklep o podelitvi zlatih značk in priznanj je bil sprejet na V. skupščini Zveze prijateljev mladine Slovenije spomladi leto.s. Odličja je razdelil Stane Repar. Zlate značke za požrtvo-Va!no m vztrajno delo -v dobro mladega rodu s orejeli: . Minka Banovec, Jože ®e> lč in Mara Peče, Priznanja so prejeli: Alojz Strmole, Milka Rome, Milena Rankel, Jelka Kutin. Anioa Ka-ntelic, Jane« Dremelj in Huža Bračun. Vztrajnim m vestnim ^delavcem na področju z otroki želimo v ?°doče mnogo uspehov, odlikovanju pa jim skremn čestitamo! skladu z novimi zakona ter razpravljali o problemih pripravništva v delovnih organizacijah. Odborniki so dobili tudi informacijo o ugotovitvah komisije za družbeni nadzor v tovarni Tonosa, ter o arondaciji, inž. Viktorja Repanška. Odborniki so dobili obvestilo o letošnjem občinskem proračunu, Dohodki dotekajo tako, kot so predvideli. V primerjavi s preteklim letom se je najbolj povečal prispevek iz ronosa, ter o uiunu-auiji, . t .. zraven pa še pismo zbora osebnega dohodka od obru, - . .. i__ni ---- t-,, 1 Y-vj-vcl£krli/>Q delovnih ljudi v obratu Tesarstvo Lesnega kombinata Ljubljana na Linhartovi cesti v zvezi z znanim sporom tega obrata z matičnim podjetjem. Občinska skupščina je razrešila ravnatelja osnovne šole v Dolu Alojza Kovača, to pa zaradi njegovih nezakonitih postopkov pri izdaji spričeval odraslim osebam. Za v. d. ravnatelja šole so imenovali Franca Mihelčiča. Ker je Franc Miklavčič odklonil sodelovanje v dveh komisijah občinske kar je posledica obveznega vodenja poslovnih knjig, dejanske obdavčitve in boljše davčne kontrole. Govora je bilo tudi o neznosnem hrupu, ki ga povzročajo letala, s katerimi se vadijo piloti na starem ljubljanskem letališču. Menili so, naj bi tudi bežigrajska občina podprla zahtevo, naj bi se piloti vadili kje drugje, ne pa nad gosto naseljenimi stanovanjskimi naselji. Seji občinske skupščine je prisostvoval tudi posla- UVCll jv/ . ------- r skupščine, so namesto nje- nec gospodarskega zbora — i rT\Yc>s7ncx cilrnTvirVmp TVTi 1 an ga imenovali v komisijo za statut inž. Nado Pup-pis, v komisijo za izvedbo natečaja za oddajo stavbnega zemljišča pa Milana Skoka. V komisijo za ugotavljanje prometne vrednosti nepremičnin so imenovali inž. Jordana Stevanoviča, Lojzeta Hrovata in zvezne skupščine Milan Kožuh in poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine inž. Rudi Vavpotič ter več odbornikov mestne skupščine. Po skupščinskih počitnicah se bodo odborniki spet sestali meseca septembra. Kako bo s trolejbusom? Okrog 1. novembra bodo prenehali voziti trolejbusi na Ježico in Črnuče, so nam povedali na podjetju Ljubljana transport. Jeseni bodo dobili 40 novih avtobusov, ki bodo nadomestili trolej buse na progi Ježica—Vič in Črnuče—Litostroj oziroma Šentvid. Avtobusno progo na Vič bodo podaljšali po Tržaški cesti do stare mitnice. V Ljubljani bodo trolejbuse postopoma nadomestili z avtobusi. Za takšno rešitev so se odločili tudi na Reki in v Beogradu. Ker bodo letos razširili Titovo cesto od Ruskega carja do železniške proge na Ježici (denar je zagotovljen v občinskem proračunu), bo treba začasno prestaviti trolejbusno napeljavo, kar bo veljalo 18 milijonov S din. Dela bo treba vsekakor uskladiti, da ne bi razmetavali z denarjem. Ker do jeseni podjetje Ljubljana transport še ne bo imelo novih avtobusov, je bilo slišati predlog, da bi teh nekaj mesecev trolejbusi vozili do obračališča v Stožicah, tam pa bu potniki prestopili na avtobuse. Trstenjakova ulica bo enosmerna Iz Trstenjakove ulice ne bo več dovoljeno zavijati na Titovo cesto; omenjena ulica bo enosmerna od Parmove ceste do priključka na Titovo cesto med trgovino Astre in Prehrano. Na Titovo ceste bo mogoče pripeljati po ulici Bežigrad in po Livarski ulici. Za takšno ureditev so se odločili zato, ker je Trstenjakova ulica precej ozka in dokaj prometna. Pri trgovinah so s kamionov velikokrat razkladali blago, ker drugje nimaijo prostora. Odslej ga bo več tudi za parkiranje. , Milica na Črnučah okrepljena _J« /iATiimn aoravlia DO u ooscnaimoi Komandir postaje milice za Bežigradom s sedežem ob Titovi cesti 70, nam je povedal, da so s 1. majem na njihovem oddelku na Črnučah ukinili nočno dežurno službo, in sicer v času od 19. do 7. ure zjutraj. »Za ta ukrep smo se odločili zato. da bi okrepili delo naših mož na terenu. Gre v prvi vrsti za preventivne akcije,« je dodal komandir. Občani v tem predelu naše občine imajo hkrati na Črnučah možnost, da najrazličnejše prijave kaznivih dejanj ali dogodkov pismeno oddajo v poseben nabiralnik na oddelku Milice, kjer je hkrati tudi opozo- rilo da nočno dežurno službo opravlja postaja Milice ob Titovi cesti 70, tel. 314-820. Glavni motiv za ukinitev nočne dežurne službe na Črnučah je bil, da so miličniki pridobili dva nova moža za terensko delo. ki ga je iz dneva v dan več. Kakor hitro pa bodo dobili nove ljudi oziroma bi se pokazala potreba po ponovni uvedbi nočne dežurne službe na Črnučah, jo bodo obnovili. V izrednih primerih — za res nujne stvari — lahko kličete tudi telefonsko številko 92 — intervencijsko oziroma prometno mi-ličniško patrolo NL SZDL o volitvah Prihodnje priprave mnogo prej Na skupni seji izvršnega odbora občinske kon lerence Socialistične zveze delovnega ljudstva Be žigrad in predsednikov krajevnih organizacij SZDL, so razpravljali o letošnjih skupščinskih volit vali V oceni so poudarili, da so bile priprave na vo litve v občini Bežigrad izredno demokratične ter kljub kasno sprejetemu zakonu o volitvah zelo dobro izpeljane. Udeleženci so v razpravi opozorili na nekatera bistvena vprašanja v zvezi z volitvami. Poudarili so, da bo treba s pripravami na prihodnje volitve začeti mnogo prej. Se posebej naj bi proučili vlogo in delo kandidacijskih konferenc Menili so, naj bi kandidate za odbornike mestne skupščine v prihodnje postavljale krajevne kandidacijske konference in ne tako kot pri zadnjih volitvah na občinski kandidacijski konferenci. Podčrtali so, naj bi delegati, ki jih krajevne kandidacijske konference, izvolijo v občinsko kandida cijsko konferenco, obvezno najprej predlagali mož ne kandidate, ki jih je sprejela krajevna kandidacijska konferenca. Proučili naj bi tudi, kakšen kvorum oziroma število glasov mora dobiti posamezni predlagani kandidat na občinski kandidacij ski konferenci, da postane kandidat. Veliko pozornosti so posvetili tudi vprašanjem enakopravnega predstavljanja kandidatov, vlogi Socialistične zveze, tiska, tehnični izvedbi volitev itd. O teh vprašanjih bo jeseni razpravljala tudi občinska konferenca SZDL. Predsedniki krajevnih organizacij so se tudi do govorili o prihodnjih nalogah SZDL na terenu. Jeseni bodo krajeyne organizacije organizirale široko razpravo o temi »SZDL danes«. Razprave v okviru krajevnih skupnosti naj bi zajele čim širši krog občanov in vse politične organizacije. Hkrati bodo tudi razprave o novem pokojninskem sistemu, za katere je že zdaj v nekaterih krajevnih skupnostih mnogo zanimanja. DENAR SO VRNILI Komunalne takse na*avtomobile - ad aeta Komunalne takse, ki so jih plačali lastniki avtomobilov, je bežigrajska občina v glavnem že vrnila. 4950 občanov je dobilo nazaj skupaj 525.000 dinarjev. Približno 120 lastnikov ni imelo potrdil o plačani komunalni taksi in njihove zahteve zdaj preverja ljubljanska uprava za upravno politične zadeve. Računajo, da bodo denar v kratkem vrnili tudi tem občanom. Denar za vrnitev taks so zagotovili v občinskem proračunu. Republiška skupščina pa je pred kratkim sklenila, da bo iz presežka dohodkov nad izdatki v lanskem republiškem proračunu del denarja nakazala občinam, da bodo lahko vrnile komunalne takse, ker so bHi ponekod v hudih škripcih. Računajo, da bo Bežigrad dobil polovico zneska, Id so ga vrnili občanom. Bežigrad je bila ena prvih občin v Ljubljani, ki je sklenila, da bodo vrnili komunalne takse. Ker so morali zaradi tega nekateri občani priti na občino, je bilo slišati negodovanje, češ, da .tri lahko denar vrnili brez birokratskih zapletov. Na odseku za dohodke občinske uprave so povedali, da le ni šlo tako enostavno. Za tiste občane, ki so takso plačali ob registraciji avtomobila na upravi za upravno politične zadeve pri mestnem svetu, občina namreč ni imela evidence. Avtomobili so tudi menjali lastnike ali pa so se ti preselili v druge občine. Zato so se odločili za poziv t časopisu »Delo«, kjer so med drugim navedli, naj se javijo tudi Usti lastniki avtomobilov, ki so potrdilo o plačani komunalni taksi morebiti izgubili. 10-letnica krajevne skupnosti Črnuče Sodelovanje ^ Na Črnučah so imela majhno slovesnost ob UMetmei vi krajevne skupnosti. »Z zadovoljstvom lahko ugoto-r/ruj,ide*a vsem tistim članom, ki so vestno in požrtvovalno ovali pri vsem delu.« po ^rava dejavnost krajevne organizacije se je pričela šele Pal Izključitvi občine Črnuče k občini Bežigrad. Ena prvih 6b dejavnostjo. Pred petimi leti pa so servis san, ‘ 2 sestava krajevne skupnosti in zidaj poslujejo kot (wJn° P°dletj«- •riso so še en oddelek za otroško varstvo, pozabili liska »f5 ■na najstarejše občane, za katere prirejajo tava-bri- pj^z^snja. pomagali so osnovni Soli pri gradnji igrišča ^raIrZ^emu društvu prt gradnji doma na Mali planini, °bh obg^^upnost skrtri tudi za soatalme ptKlpore ogroža- .-v-fer- - - ^ -S Napočil Je zgodovinski trenutek za bežigrajski turizem in šport — v četrtek 10. julija 10(59 so pri Sternu na Ježici, po skoraj 30 letih želja, obljub in načrtov, odprli kopališče s tremi novimi baaenu Vec o tej gradnji* Id jo je floancijralo Oootmsko podjetje Bežigrad, berite na 4. strank Mineva peto leto, odkar je Agrokombinat Emona arondiral 600 ha zemlje ZEMLJO TISTEMU, KI JO OBDELUJE? Zgodba o Občanu Jerneju, ki v »tuji« zemlji išče svojo pamet Na bivši'občinski hiši na Črnučah je bil nabit debel seznam parcel, ki naj bi jih po odločbi občinske skupščine Ljubljana-Bešigrad aron-dirali za družbeno kmetijsko posestvo Agrokombinat Emona. »Bilo je 1S63. ali 64. leta,« se ne more prav spomniti Občan Jernej in doda, »sicer je pa tako vseeno, kdaj so začeli. Lepega dne snio dobili vabila naj se zglasimo v Zadobrovi pri Agrokombinatu ...« Med orumenelimi plahtami papirja — izpiski iz zemljiške knjige, kupoprodajnimi pogodbami, davčnimi potrdili — iz stare Avstrije, medvojne Nemčije in nove Jugoslavije je s svojo težko roko počasi našel rajvkast kos papirja: NA ZASLIŠANJE »Medobčinska arondacijska komisija za občine (občini) Ljubljana-Bežigrad in Moste polje« stoji zapisano v levem zgornjem kotu, sredi pa z razprtimi črkami VABILO »Tov. Občan Jernej, Lepa Njiva 13, Vabimo Vas kot lastnika nepremičnin... za katere je pravnomočno dovoljena arondacija z odločbo Skupščine občine... da se zglasite dne tega in tega ob uri pravi v prostorih Agrokombinata Emona -v Zadobrovi, kjer vas bo arondacijska komisija zaslišala ...« »Kaj sem storil?« je zapekla vest starega Jerneja, da si je z roko otrl potno čelo. »Sem mar zemljo ukradel? Da jo niso ded priigrali na kvarte?« Gledal je pisanje in ga prebiral: »Na zaslišanje prinesite s seboj tudi dokazila, da ste po poklicu kmet...« »Oče so bili kmet, ded so bili, praded... Ko je rajnka Marija Terezija delila zejnljo, so dobili kos gozda, kos trav-mika in kos njim. Ded so Ponovliene volitve Kot smo poročali v zadnji Številki »Zbora občanov« so morali za Bežigradom ponoviti volitve za zbor delovnih skupnossti občinske in mestne skupščine v volivni enoti štev. 31-volišče štev. 1 (Visoka šola za politične vede). Tam namreč niso volili študentje te šole. Ponovne volitve so bile 7. maja. Za odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine je bila izvoljena Marija Gorenc, za odbornika zbora delovnih skupnosti mestne skupščine pa dr. inž. Boris Gabrščik. I ZBOR OBČANOV 1 glasilo občinske kon-s ference SZDL Ljub-5 Ijana—Bežigrad. Iz-| baja vsak mesec, j Ureja uredniški od-a bor. Predsednik ure-| dniškega odbora Još-| ko Pirnar. Odgovor-§§ ni urednik Janez |f Snoj — Cena izvodu: I 40 par, letna naroč-| nina 3 dinarje, za delovne organizacije 10 M dinarjev — Tekoči s račun pri Narodni | banki 501-8-319/2 — g Rokopise in slike po-B šiljajte na naslov: 1 »Zbor občanov«, Lju-| bljana, Parmova 41 1 —Tiska čsGP »Delo« dokupili dve njivi, oče pa travnik in hektar gozda. Papirji so spravljeni v skrinji. Vsi so tam, odkar pomnim.« Obrnil je tisti kos rajvega vabila in bral: »Priporočamo vam, da s seboj prinesete lastninske in posestne listine, da se boste na zaslišanju ...« »Hudiča, če mi že jemljete zemljo, jo vzemite,« se je razjezil Občan Jernej, »zasliševali me pa ne boste! Ne travnika, ne zemlje, ne gozda, ne gmajne nisem ukradel.« »... ali pa pripeljite s seboj svojega pravnega zastopnika, ki vam bo na zaslišanju ...« ni mogel odtegniti oči papirju, ki ga je dolžil, kakor da je nekaj zagrešil. ZEMLJA PO 1 DINAR Tako je Občan Jernej mlel in premleval svoj dekret, v katerem je črno na belem pisalo, kateri kos zemlje mora odstopiti državnemu posestvu. »Zakaj me ni nihče vprašal, če bi morda raje oddal drug kos zemlje, ne pa ravpo tega?« ga je peklila misel. »Moraš, moraš!« si je ponavljal in škripal z zobmi. »Kaj naj se še pogovarjam in pogajam, narede naj, kakor hočejo, če že mora tako biti.« In Jernej ni šel nikamor. ‘Trdo je zagrabil za plug in zoral njivo globlje kot kdajkoli prej. Se nikdar ni obrnil toliko kamenja. . Grizla ga je misel: »Nihče nas niti s besedo ni vprašal ali damo zemljo ali ne — moraš pa pika. Samo o odškodnini naj bi se pogajali, ki je že tako določena.« In nista minila dva meseca, morda trije, ko je Jernej dobil odločbo, da je dobil za vsak kvadratni meter zemlje reci in piši po sedem dinarjem. Po avstrijskem, nemškem (med vojno) in jugoslovanskem razporedu bonitetnih razredob je ‘bila vsa njegova zemlja razvrščena v drugi in tretji rn~red. Tako od nekdaj. »Sedem dinarjev!« je zajokal, »sedem dinarjev.. .« Kakšna zemlja je to, da jo samo vidite, da jo primete ...« je zaječal, kot bi mu trgali srce iz prsi. »Pravno je vse najlepše pripravljeno, še nikjer nismo arondacije tako lepo zrihtali, se nimate pravice pritožiti zoper višino odškodnine,« ga je zavrnil človek z državnega posestva ali z občine, kdo bi vedel od kod je že bil, ko pa je bil enkrat v službi pri enih, drugič pri drugih. »Pa veš, Jernej, da je arondacijska komisija za hektar tvoje zemlje dobila še enkrat toliko honorarja, kot so ga dali tebi zanjo?« ga je v gostilni ob kozarčku skušal hudič. Jernej je pograbil Štefan za vrat in ga strl. PETO LETO MINEVA ... »Ne boš, hudič prokleti...« je zaklel in se odpravil domov. »Devet kmetov je po osvoboditvi propadlo, še štirje smo, no, zdaj bo pa še nas pobralo,« je tuhtal in moz-gal. Travnik je bil dozorel za drugo košnjo. Njiva je čakala. »Kako bomo potem ob te) fliki. ki mi ostane. Me bo sin živel s tistim, kar prinese iz fabrike?« ga je peklilo. Občan Jernej je dobil za dva hektara in toliko arov 150.000 din. Poštar mu jih je prinesel, enkrat, drugič in tretjič. Jernej denarja ni vzel. Potem poštarja ni bilo več na spregled. Jernej je obdeloval svojo njivo, kosil travnik in si ogledoval gozd, kako raste .. Davka ni več plačeval. Njegova zemlja je bila kombinatova. Leto dni poprej da bodo povedali, ko jo bodo zares vzeli, tačas pa da lahko še naprej po svoje primitivno kmetuje na njej, so rekli. In minilo je leto, dve, tri, štiri... Zdaj mineva peto, Jernej pa še zmeraj obdeluje nekdaj svojo, zdaj državno zemljo, plača pa nič. Kdo ve, koliko davka plačuje za to zemljo kombinat občini? Na arondiranem kosu zemlje Jernej pridela pet voz prve krme in štiri druge. To je na prvem travniku. Na drugem pokosi šest prve in štiri druge krme. na njivi pa pridela kakih 40 mernikov pšenice (800 kg). Samo mrva je vsako leto vredna takole pol milijona starih dinarjev. Pa na) bi za to zemljo vzel tistih sto petdeset tisočakov? Sai ni neumen, raje jim jo Šenka. KRAVE SE PASEJO NA PAPIRJU Zemljo so mi na papirju vzeli pred petimi leti, obdeluje jo pa še kar, in jo bo, dokler .. . Kako so že pravili po vojni tisto o zemlji, da na) jo ima, kdor jo obdeluje ...? Kaj pa če me bo Agrokombinat tožil, ker živim od njegove zemlje in nič ne plačam? Bom moral za nazaj, za pet let nazaj plačati najemnino? Koliko? In davek? Občina je oškodovana za 600 hektarov zetnlje. Pet let ne dobi od nje dinarja . Agrokombinat nikdar ne vpraša za najemnino. Saj je niti ne bi plačal, samo da zemlje ne bi več obdelal. Kako pravijo? Zemlja da je tržna vrednost. Pol milijona in več vržeta lista dva hektara na leto, prodati pa sem jo moral za stopetdeset tisočakov Moje roke so zastonj. So Ne. zemlja pa ni. Kdo je vzel denar za zemljo? Na prste ene roke jih lahko preštejem vse okrog sebe. In ko kmetje niso in niso hoteli priti tja v Zadobrovo na ZASLIŠANJE, je prišel glas, da bo vsak, ki bo podpisal, da se odpoveduje zemlji, dobil trikrat večjo odškodnino, kot je bilo rečeno najprej. Nekateri so šli... Pred'petimi leti je bila tržna vrednost zemlje za Savo takole po 200 din za kvadratni meter, plačevali so jo pa po sedem dinarjev. Kakor kje — od enega dinarja do dvajset! In je rekel direktor državnega posestva, da zemlje v Industrijski coni ne bodo arondirali, pa so jo vseeno. In, če bodo arondirano zemljo prodajali za gradnjo, da bodo razlike v ceni vrnili bivšemu kmetu. Da bo občina ustanovila fond za ostarele kmete brez zemlje, da jih bo živela... Rekli so, da bodo na naši zemlji pasli krave. Potem so ob Savi zasadili topole, češ da se bolj splačajo kot krave... Ostale zemlje se še dotaknili niso. Decembra bo pet let. Za primitivno obdelovanje zemlje, tako kot jo mi, rabiš na hektar za milijon in pol orodja, prostorov, živine, kakor računajo oni. Najmanj, računa Jernej. »Ko so arondirali, niso nič povedali, kje bodo Vzeli denar za obdelovanje 600 hektarov naše zemlje. Kje bodo dobili traktorje in živino, umetni gnoj in štale, pridne roke in ljubezen. Pravijo, da bodo povsod nasadili topole, češ da je obdelovanje zemlje predrago, da se ne izplača, da je že tako preveč obdelane. Kam naj gremo pa mi kmetje? Naj kar takoj pomremo? Naj živimo še kar tako naprej, ko ne veš. ali si tič ali miš, ko obdeluješ zemljo, ki na papirju že pet let ni več tvoja. Di bi jo dobili nazaj? Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, kakor so nekdaj pridigali. Marsikdo je ne bo 'več vzel, zakaj v strahu, da bo ostal brez nje, je štalo že pred leti preuredil v -karoserijsko delavnico. Veliko kmetij je šlo po zlu. druge životarijo Ljudje se staramo Precej zemlje je neobdelane čaka na boljše čase Druga je slabo obdelana. ROKR SO I7KA7MIOA Z arondacijo je -prišel tudi urbanistični načrt. Vse lepo in prav, toda nobenega kmeta ni predvidel, kakor da nas bo čez pet let vse pobralo. Pa smo še.« Občan Jernej tuhta in melje misli, kako bo postal pre-užitkar na kmetiji brez zemlje, če jo bodo zares zasadili s topoli, če mu jo bodo zares vzeli. Bo na starost ostal v breme sinu in snahi? Tako razmišlja Občan Jernej. Iz dneva v dan. Misel ga preganja od četrte ure zjut-traj, ko se zapreže v svoj voz, pa do trde noči, ko sl sname komat in ga obesi v štoli za vrata. Trda in neizprosna je njegova »primitivna« misel, ki je pognala iz ekstenzivnega obdelovanja življenja. Trda. stvarna in resnična. Občan Jernej ima svoj prav. Njegova izkaznica so njegove zdelane roke. NIKO LAPAJNE Agrarna politika Vprašanje poslanca Zdenka Roterja o arondaciji v republiški skupščini Poslanec republiškega zbora Skupščine SRS Zdenko Roter je zastavil naslednje poslansko vprašanje: »Kako Izvršni svet in drugi pristojni organi presojajo v luči nacionalne agrarne politike sedanje stanje v izvajanju tnm. arondacije zemljiških kompleksov? Ali je pristojnim organom znano, da je v arondacijskih postopkih prišlo tudi do zlorab in kakšen je obseg zlorab? Ali in v kolikšni meri so bili doseženi cilji zastavljeni ob sprejemanju topo-gled.ih zakonskih predpisov? Utemeljitev: 1. V poročilu o problemih sodstva v SR Sloveniji, ki ga je Vrhovno sodišče predložilo tej skupščini, je med drugim navedeno: »Med posebnimi vrstami sporov, ki jih obravnava oddelek za upravne spore Vrhovnega sodišča SR Slovenije, je treba omeniti spore o arondaciji zemljišč. O določbi 36. člena zakona o izkoriščanju zemljišča je arondacija kmetijskega zemljišča do-pustna, če je potrebna za smotrnejšo obdelavo zemljišča, mehanizacijo kmetijskili del, izvedbo melioracijskih del, vzgojo trajnih nasadov itd. Navedeni razlogi za arondacijo so se v praksi upravnik organov večkrat izrodili v razloge za ekspropriacijo kmeta. Vrhovno sodišče SR Slovenije je z načelnimi sodbami dalo določbi 36. člena citiranega zakona vsebino agrarne operacije, pri kateri praviloma nobeden ne sme ničesar izgubiti, ker gre zgolj za zlaganje zemljišč zaradi smotrnejše obdelave zemljišča, mehanizacijo kmetijskih del itd., ne pa ekspropriacijo kmetov.« K temu dodajam svojo domnevo, da so le nekateri od spornih arondacijskih primerov do speli do Vrhovnega sodišča. Kaj pa je z ostalimi? 2. Na področju 31. volilne enote Ljubljana-Bežigrad, ,cjer sem bil kot poslanec izvoljen, sem v času pred volitvami, pa tudi po njih, tako na zborih volivcev, kakor tudi v razgovorih z občani kmečkega okoliša te volilne enote, naletel prav na arondacijo kot temeljni politični, socialni i» | ekonomski problem tega okoliša. Osnovni očitki in zahteve občanov so bile: kmetijske površine so bile arondirane za določen namen, zdaj pa temu namenu sploh ne služijo; postopki so bili neustrezni in v nasprotju z določbami prej citiranega zakona, po katerem z arondacijo ne sme nihče ničesar izgubiti; v nekaterih primerih so postopki tako zarezali v živo, da ostajajo na terenu nerešeni socialni pro-blemi; arondacijo so utemeljevali z izboljšanjem kmetijske proizvodnje, zdaj pa na teh površinah sploh ni proizvodnje itd. ' . 3. Na zasedanjih občinske skupščine Ljubljana-Bežigrao . je bilo prek odborniških vprašanj vprašanje arondacije; zadnja leta večkrat na dnevnem redu. V zadnjem času se je občinska skupščina sistematično lotila te problematike ii> prav zdaj gre h koncu izdelava sistematičnega poročil« o njej. Iz gradiva, s katerim razpolagam, je že zdaj očitno, da poročilo ne bo preveč vzpodbudno in da odprta vprašanja presegajo okvire občinskega reševanja Samo nekaj primerov in podatkov iz tega gradiva: arondacija je zajel« skoraj polovico kmetijskih zemljišč občine (preko 900 hab arondacijski upravičenec večine tako pridobljenih zemlji««1 sploh ne obdeluje; le na manjšem delu teh zemljišč j« pričel s plantažiranjem topolov, kar ni v skladu s prvotno utemeljitvijo arondacije, ki je bila dovoljena za živinorejo; večina bivših lastnikov je prejela samo denarno odškodnin® in to povprečno po smešno nizki ceni 0,10 Ndin za inj v arondacijo so bila zajeta celo zemljišča, ki so imela ž® tedaj določeno urbanistično namembo; slabo gospodarjenje, špekulacije z zemljo za urbanistične namene so že sestavni del usode teh zemljišč; kmetje, ki bi želeli delati na zeml.1’’ ostajajo brez nje, kar ima politične in socialne posledice. 4. Ker je bila arondacijska politika in praksa sestavi® del republiške politike podružbljanja kmetijskih zemlji«*’ upravičeno sklepam, da problemi povezani z mojim vprašanjem ne zadevajo le situacijo v občini Ljubljana-Bežigrad’ marveč obstajajo tudi v drugih krajih Slovenije, na kat nas opozarjajo v zadnjem času tudi obvestila v našel® tisku.« Zaposlitev za 100 visokošolceH Pripravništvo v bežigrajskih delovnih organizacijah Na osnovi zveznega in republiškega zakona o zaposlovanju pripravnikov, skratka novih delavcev, je naša občinska uprava razposlala delovnim organizacijam za Bežigradom poseben vprašalnik, po katerem naj bi odgovorile, kako in kaj mislijo o tem. • 62 delovnih organizacij za Bežigradom je uredilo vse potrebno za sprejemanje pripravnikov (novih delavcev) _ od tega je 40 delovnih organizacij poslalo svoj splošni akt (pravilnik) tudi na vpogled občinski skupščini, • 12 delovnih organizacij je že doslej imelo v svojem statutu vse urejeno glede sprejemanja novih delavcev, • 24 delovni organizacij je odgovorilo, da nimajo namena sprejemati pripravnikov, • 16 delovnih organizacij pa sploh ni odgovorilo. Za ilustracijo naj povemo, da smo oziroma bomo letos v naši občini zaposlili kot pripravnike 100 ljudi z visokošolsko izobrazbo, 24 z višjo In 116 s srednjo šolo — skupaj torej 240 izobražencev, in sicer; • v ekonomiki 29 visokošolcev, štiri ljudi z višjo Sold in 33 s srednjo. • v elektrotehniki: 19 visokošolcev, dva z višjo izobrazbo in 20 srednješolcev. • v gradbeništvu: 20 visokošolcev, enega z višjo šolo in 18 s srednjo. • v kovinskih strokah: 13 visokošolcev, pet z višjo šolo in 22 srednješolcev. • v rudarstvu: 4 visokošolce in pet srednješolcev. • v kemični stroki: pet visokošolcev; enega z višjo šolo in tri s srednjo, itd. j V ostalih navedenih strokah od »prav®-! administracija«, trgovine kmetijstva, Pr^ delave tekstila in lesa ter v znanosti, J* sprejemanje novih izobražencev na de'° zelo, zelo pičlo. Dobro, znanost (katera, n vemo,) bo sprejela dva visokošolca. Podjetje Modna oblačila za primer ^ posluje 1.088 delavcev, od tega samo d''« z visoko šolo, tn z višjo in 16 s srednF Po načrtu ki so ga predložili bodo lc^" zaposlili pet visokošolcev, in enega z vlsje šolo. »Med delovnimi organizacijami, ki ročajo, da letos ne bodo sprejemale Pv pravnikov, je največ prosvetnih zdrav®* venih in varstvenih ustanov. Sklicujejo na posebne zakonske predpise, s kateri®^ je, po njihovem mnenju drugače urej®’! vprašanje pripravništva,« je rečeno v P* divu za sejo obč. skupščine. »Ustrezna služba uprave občinske ska? ščine,« je med drugim zapisano v »Prob* matiki pripravništva«, je dolžna zbrati a polnilne podatke o vseh delovnih organi«*; cijah, za katere se iz razpoložiljivih PjJ datkov vidi, da bi program sprejemaaL pripravnikov bil lahko pomanjkljiv F; skupaj z delavci Komunalnega zavoda Z zaposlovanje izdelati oceno program*®-sprejemanja pripravnikov.« Delovne organizacije, ki so odgovor*^ da letos ne nameravajo zaposlit! nov*j pripravnikov — podatki pa kažejo, da A zasedba delovnih mest glede na izobra2^ pri njih nezadostna — so dolžne, da 1. avgusta sprejmejo program Analizirati vzroke gospodarskih gibanj Zvezni poslanec Milan Kožuh je govoril v skupščini Poslanec gospodarskega aihora zvezne skupščine Milan Kožuh Je v razpravi v zvezni skupščini 30. junija dejal: »Na osnovi gradiva in njegove obravnave v zvezi z gospodarskimi gibanji in izvajanjem ekonomske politike v času od januarja do aprila tega leta želim izraziti nekaj mnenj in stališč, ki so se izoblikovala v dosedanjih razpravah v gospodarskih krogih moje volilne enote in- še posebej v okviru naše republike Slovenije. V decembru prejšnjega leta je Zvema skupščin« osvojita pomemben dokumen, to je Resolucijo o temeljili gospodarske politike za leto 19B9, s katerim so precizirani določeni bitni elementi za naš nadaljnji ekonomski in družbeni razvoj v skladu s tekočim srednjeročnim planom. Iz skrbno sestavljenega gradiva Je razvidno, da se vsi organi na čelu z Zveznim izvršnim svetom trudijo za realizacijo v Resoluciji začrtanih nalog, vendar ugotavljam, da se kljub naporom in oriznanju, ki ga je treba dati tem organom, pojavljajo določeni odkloni, povezani tudi z realnimi težavami, pa tudi takšni, ki bi jih billo možno odpraviti ob večjem zaupanju in stimulaciji na temeljnih točkah; ki so pomembne za nadaljnji gospodarski razvoj, kot so modernizacija, produktivnost, izvoz na konvertibilna področja in podobno. Kljub skrbni in vestni pripravi gradiv« pa le niso analizirani vsi vzroki sedanjih nestabilnih gibanj. Izostala je tudi ocena vplivov restriktivnih mer na področju zu-nanjetrgo vinskega sistema, raznovrstnih oblik zaščite, zapiranja in monopolizacije notranjega trga, ki se odraža na povečanju cen, v restriktivnem uvoznem režimu, na pretirani carinski zaščiti, kar vse bistveno vpliva na pojav inflacijskih tendenc in nestabilnosti na domačem tržišču. Nadalje so izostali ali pa niso bili do sedaj resno obravnavani že tolikokrat predlagani ukrepi za naj višjo stopnjo možne stimulacije v cilju povečanja izvoza na konvertibilna tržišča, ker je prav gotovo edem od zelo stimulativnih ukrepov tudi svobodnejše in procentualno večje razpolaganje z ustvarjenimi deviznimi sredstvi tistega, ki tako povečanje izvoza doseže. Mnenja sem, da se to vprašanje proučuje v mejah možnosti le iz teoretičnega stališča, v kolikor se sploh proučuje in imam občutek, da se negativni odgovori na to materijo in pa stalno odlaganje smatra že za določen uspeh tistih sil, ki zavirajo rešitev takih predlogov. Zato se je potrebno najodločneje postaviti v bran vsem poskusom omejitve instrumentov izvozno-uvoznega režima, ki stimulirajo izvoz na konvertibilna področja in modernizacijo gospodarstva za kar obstajajo sedaj predlogi, ki se hočejo tepel j ati brez širšega posvetovanja z gospodarstvom. Položaj narekuje ukrepe za stabilizacijo in so tudi upravičene zahteve za pravočasno, učinkovito in premišljeno odpravljanje 'osnovnih žarišč nestabilnosti. Pri sprejemanju ukrepov moramo ravnati preudarno, kajti pogosto se zgodi, da so posegi preveč radikalni in nekateri ukrepi premalo proučeni, za kair že imamo primere dn pomenijo zaviranje namesto napredek. Izgleda da je še prisoten vpliv starih struktur in pred-reformnega ekstenzivnega ponašanja gospodarstva. Posebno pazljivi moramo biti pri oceni elemente, ki kaže, da sedanje gibanje gospodarstva dejansko karakterizira hiter porast gospodarstva določenega števila vej, ki imajo zelo močno zaščito ali pa so neposredno vezane na investicijsko tržišče doma, oziroma na kreditiranje izvoza investicijskih dobrin. Nič novega ni pri ugotovitvi, da nas je v preteklosti pretirana rast na teh področjih pogosto privedla v plačilno-bilančne te- Kje je denar za telovadbo? Ali zgodba o tem, kako šole »profilirajo« na račun telesne vzgoje Dogaja se, da ravnateljstva nekaterih šol — spričo takšnega ali drugačnega vzroka — pri urah telesne vzgoje združujejo po dva oddelka skupaj. Po še vedno veljavnem dčnem programu, ki je obvezen za vse osnovne in srednj« M)l,‘ ■ je porfk telesne vzgoje sestavni del pouka, ki bi ga ne ftdfli krniti na karkšenkoli način. Pa vendar... V nekaterih bežigrajskih šolah se to kljub temu dogaja. Kako in zakaj? Pri svoji uri ima profesor telovadbe še enkrat toliko Vcencev, kot bi jih lahko imel. Namesto 18 učencev jih dna za primer pred seboj 36. Cisto preprosto: na nekaterih Solali združujejo po dva oddelka skupaj. Iz tega sledi brez Vsakršnega dvoma slabši pouk, slabša vadba. Namesto da , , učenec prišel desetkrat na vrsto na enem orodju, pride tako samo petkrat. Hkrati je to blago rečeno tudi precej dsrodn,, za profesorja, ki je dolžan vadbo skrbno nadzo-■jteti. sem in tja kakšno vajo pokazati, popravljati na-P®*«, predavati itd. Da ne govorimo o tem, da je takšen *®oin opravljanja pouka v nasprotju z normami, ki so črtane za pouk telesne vzgoje na šolah. Odkar daje TIS (Temeljno izobraževalna skupnost), P°Prej občinska skupščina, denar za ločen pouk, šole svojih poročilih in obračunih tudi prikazujejo ločen "Uk. čeprav ga v celoti ne uresničujejo. Najbolj grob Primer takšnega dvojnega obračunavanja ur za telesno 5^‘turo (dva oddelka sta imela skupaj učno uro. prikazali p so ju ločeno) poznamo na osnovni šoli Mirana Jarca. {J®* je sicer, da bi na loj šoli (900 učenk in učencev) mu rit' irnetl štiri profesorje za telesno vzgojo, imajo pa samo 11 in enega honorarca, ki poučuje osem ur na teden, pa vetidar. biio^6 derlar 2X1 ure pouka telesno vzgoje, ki jih ni , lansko leto je šola Mirana Jarca prikazala 1.640 ur vzgoje, dejansko pa so jih opravili samo 834 ali odstotkov manj. TIS jim je izplačala prikazane, ne pa Ptevljene ure, zato se zdaj upravičeno sprašujemo, kam toogad * ^ ^ S°la P0™1”13 Poloiv'ico neupravičeno pre- _ Zanimivo ob vsem tem je, da profesorji za telesno dvr^0, k' 86 morajo pošteno potiti, če hočejo zmagovati h *JIle oddelke, za svoje podvojeno delo niso dobili no-Posebne nagrade. Torej se Je denar, namenjen za dre stekel v druge žepe. ha i ^kiobno združevanje oddelkov telovadbe poznajo tudi klovni SoHi dr. Vite Kraigherja, na Črnučah in drugod, „ 1>av jili obračunavajo, še ni znano. Vse ‘ reCa ali nesreča, kakor pač za koga, je hotela, da je skj Prišlo na ušesa TIS in odgovornih ljudi pri Občin-Ijal t®?. /-a telesno kulturo. V kratkem bo o tem razprav-*tpairn l>l5ftirts|kl svet za prosveto in telesno kulturo. uPravn°’ ^ 8 tom ne bodo prizadeto ali celo kršene samo-svoji Pavice šol, da s svojim denarjem razpolagajo po Pisov -ros<>ji! Pri opisani stvari gre za grobo kršenje pred-hormafclvov, zato ne more biti govora o kršenju Za waVrUh pnwic šolnikov. viicihp KolLko i® bila oškodovana TIS (učenci zaradi slabše tako ' Pj^iosorji zaradi več dela) bodo še ugotovili. Prav si ga ..bomo tudi zvedeli, kam se jo izgubil denar, ki so aovanja ° neuPravičeno pridobile na račun dvojnega prika-llr Pri opravljanju pouka telesne vzgoje. N. LAPAJNE žave. Vso našo družbeno graditev in z njo povezano teorijo gradimo tudi na elementu borbe proti monopolom in drugim oblikam, ki so lastne kapitalistični družbeni urediti, vendar je dejstvo, da načini dogovarjanja, nekatere oblike integracije pomenijo še ostrejšo obliko monopola, oziroma karteliziranja, ker enostavno z družbeno podporo eliminirajo vsako klico gospodarske konkurence. Vprašanje je, v kolikšni meri so ita mestu posegi federacije pri posameznih investicijah in zakaj se namesto čim večje krepitve težnje prenašanja takih odločitev neposredno na gospodarstvo, jasno vsklajeno s poslovnimi bankami, čvrsti temu nasprotna težnja. V gradivu gospodarskega gibanja in izvajanja ekonomske politike je na strani 33. predlog, oziroma ugotovitev, da je treba izdati predpise, po katerih naj -pride do avtomatske poravnave z vsemi Izlet v Logarsko dolino Dan borca so črnuški člani krajevne organizacije ZB NOV počastili teko, da so se v velikem številu udeležili teleta v Logarsko dolino. Trije, do zadnjega kotička zasedeni avtobusi podjetja LJulAjana-transport, so se najprej ustavili v Šempetru pri Celju, kjer so si člani ogledali znamenite rimske izkopanine. Po prihodu v čudovito Logarsko dolino se je večja skupina izletnikov povzpela na Okrešelj, drugi pa so šli le do slapa Rinka. Obe poti. zlasti pa ona na Okrešelj, terjate precej nar pora in pričata, da so člani črnuške organizacije ZB v zavidljivi kondiciji. Prevzeti od lepot obrobnih vrhov in doline same so se nato ustavili na lepi jasi ob vodi. Zakurili so ogenj, pekli danes že nepogrešljive čevapčiče, jih zalili, potem pa se je razlegla lepa slovenska in partizanska pesem vse do večera, ko so se vsi zadovoljni vrnili domov. STANE KOMAN premoženjsko-pravnimi posledicami in stečaja, oziroma likvidacije, če gospodarske organizacije, banke in druge dmžbeno politične skupnosti v določenem poku ne morejo pokriti izgube. Verjetno so za konkretizacijo te misli že izdelani osnutki potrebnih predpisov, oziroma vprašujem, kako si je treba tolmačiti in kaj bo storjeno ob tem vprašanju za preprečitev porasta nelikvidnosti v gospodarstvu, ki se giblje v nasprotni smeri od drugih pojavov, na primer priliva sredstev v proračune. Pri tem naj takoj omenim predloge, ki nam jih je posredovala Zveza sindikatov Jugoslavije, kjer predlagajo, da je treba odpraviti minimalne in nizke osebne dohodke in namesto teh vpeljali visoke, če so le-ti rezultati naraščanja produktivnosti dela in uspešnega gospodarjenja nasploh. Ali ni dozorel čas, da se dejansko pristopi k realnejšemu ugotavljanju minimalnega osebnega dohodka s tem, da bi se uveljavil princip, da organizacija, ki ne doseže dogovorjenega minimalnega osebnega dohodka primernega za življenje, ne more obstajati. Avtomobili na zelenicah Vsak čas nam bo zma njkalo cest in poti, ki bi jih še lahko prekrili z os-faltom. Kakšna sreča, da smo se vendarle znebili makadamskih lukenj, blata in lili. Bolj pa ko nam zmanjkuje ulic za obdelovanje na zborih volivcev, bolj postajamo pametni, boli hrepenimo po zelenicah. »Kako to misliš?« bc vprašal kdo. Natanko tako, kot sem rekel. Med načrtovalci ali urejevalci preostalih ulic med hišami in naselji se je zadnje čase razpasla manila zelenic, še ni minilo Telo od tega, ko smo o zelenicah razpravljali, zdaj pa jih ustvarjamo Pa da me ne bi kdo napak razumel, še zdaleč lih ne gojimo le med in (pod!) garažami ob stolp ntcah m blokih, temveč tu di Ob starih visopritlič-nih in enonadstropnih hišah. Po sred asfaltno cestišče, ob robovih pločnika, za dodatek pa še nekake vijugaste, z betonskimi robniki ali okvirji ob-robliene zelenice. Ulica je toliko široka, da po njej mimo pelje avtomobil. Toda gorje, da mu pride kakšen nasproti. Najbolje le. če se takoj umakne na uokvirjeno zelenico ali prostor, ki je zanjo pripravljen. Zakaj tako utesnuiemo življenjski prostor na ulici, če pa ima vendar vsaka hiša svoj vrt in dovolj zelene površine. Dragi tovariš načrtovalec, boš videl, na teh tvojih zeleničlcah bodo parkirali avtomobili. Si jih zato narisal Kako malo zelenega pro »tora (»po glavi«J je na primer na stanovalca v stanovanjskih naseljih (glej: Savsko naselje, tako staro kot novo, sosesko 6. itd.), zdaj pa tako razkošje in kar na lepem, na račun avtomobilskih brenčačev v že tako preozkih ulicah. (Grintovška ni Izjema!) Sicer je pa vseeno ali se zaletavamo (z avtomobili) na zelenicah ali pa na as- *‘*» 9 NIKO LAPAJNE k_________________________ saj je to bil tudi eden izmed principov ob času prehoda v reformsko obdobje, danes, se pa zopet množi število organizacij, ki slabo poslujejo in kjer verjetno leži krivda predvsem na tistih, ki jim je poverjeno vodstvo, vzroke za neuspešno poslovanje pa se išče povsod drugje, prvi napad pa je vedno usmerjen na družbene instrumente. Ko komisije Zveznega izvršnega sveta, kot je razvidno te zapisnika z dne 19. junija, ugotavljajo, kakšne zaključke je potrebno sprejeta, omenjajo tudi položaj »sklapaju-če« industrije v deviznem režimu, vendar ni v ničemer neka naša posebnost, ^ampak jo pozna vse svet. Vprašanje je le, v kakšnih pogojih se pojavlja in če ni rezultat monopola. Nisem s področja, kjer je to vprašanje aktualno, menim pa, da je prav nasprotno od misli izražene v tem gradivu, potrebno iti še dalje, jo še razvijati, saj je tudi to določena forma mednarodne kooperacije in koristne medsebojne blagovne izmenjave, posebno če je le-ta razvite z močjo samih delovnih organi- zacij. V istem dokumentu se ugotavlja, da ni zagotovljeno realno finančno kritje s strani investitorjev za investicije, ki so v teku. Vprašanjem, ali ne bi bil problem nelikvidnosti, ob katerem se to vprašanje pojavlja, olajšan s tem, da bi se investitorji izven gospodarstva omejili na takšen obseg investicij, ki In jih lahko tudi redno in pravočasno financirali. Ob teh problemih je nujno in potrebno na ravni federacije, da se v skladu s politiko decentralizacije njenih funkcij, kar pa gre zelo počasi, ustrezno predvidenim presežkom zveznega proračuna zmanjšajo stopnje prispevkov in davkov. Ravno tako se naj proučijo možnosti takšnega ukrepanja tudi izven proračunskega področja zvezne bilance. Tako bi na zveznem nivoju kakor tudi z ukrepi na nivoju republik direktno ali indirektno prispevali k realizaciji tistih smernic reforme, posebej pa letošnje resolucije o ekonomski politiki, ki predvidevajo povečano udeležbo delovnih organizacij v delitvi.« Poslovni prostori Mnenje Stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste Triletno gospodarjenje s poslovnimi prostori v okviru stanovanjskega podjetja je pokazalo veliko prednosti od prejšnjega sistema gspodarjenja s poslovnimi prostori. Z ozirom na močno prizadevanje nekaterih delovnih organizacij in organov, da se poslovni prostori, ki so ljudsko premoženje v upravi stanovanjskih podjetij, brezplačno prenesejo na sedanje najemnike, želimo prikazati stanje lokalov na našem območju. Naše podjetje upravlja na področju občine Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste — Polje s poslovnimi prostori in sicer na temelju pogodbe o vložitvi stanovanjsko-postovnega fonda, katere sta sklenili z nami obe skupščini. Na zahtevo nekaterih organizacij o brezplačnem prenosu lastništva na njih, je naše mnenje naseldnje: Razlogi gospodarskih organizacij oziroma njihove zahteve po prenosu lastništva se pokažejo popolnoma neutemeljne, če primerjamo tarife namenjene za posamezne panoge dejavnosti z vrednostjo 1 kv. masira novega poslovnega prostora, ki ima trenutno gradbeno prodajno ceno 3.000 din. Pregled površin lokalov po dejavnosti in povprečni tarifi najemnine za 1 kv. meter za leto 1968 69: Tek št Dejavnost ~ P- Letna ;(-miline za najemnina m* po dej. m2 1. trgovina 2.116 3,82 223.908,00 2. gostinstvo 962 6,4f. ‘ 75.972.00 3. obrtna dejavnost 1.689 5,60 110.28»,00 4. proiavodna dejavnost 991 7,30 80.676,00 5. prehrambena trgovina 4.193 6,00 323.781,00 6. družbeno-polit. org. 3.8&1 3,82 188.434,00 7. zastopstva in upravni prostori 2.901 12,60 441 moo Skupaj : 16.083 7,10 1.444.400.00 Iz gornje tabele in sedanje gradbene cene za kv. meter površin« razberemo, da gradnja ati nakup novih poslovnih prostorov za gns-nodarake organizacije ekonomsko nt utemeljena; še posebej, sta gradnja alt nakup neutemeljeni, če se uporablja kredit, zaradi tega »ie dobiti brezplačno lokale. če bi opraviU prenos lastništva poslovnih prostorov na sedanje koristnike, predvidevano določene negativne posledice in jih tudi navajamo: 1. Občinske skupščine, krajevne skupnosti in vsi drugi pristojni forumi bi izgubili vse pravice glede določanja namembnosti poslovnih prostorov, kar bi bilo občutno na škodo potrošnika, 2. eventualna naknadna prodaja poslovnih prostorov n. pr. tudi zasebnikom, bi povzročila, da bi bila v mnogih primerih namembnost poslovnih prostorov zelo vprašljiva in ne bi bila v interesu opremljenosti naselja s potrebnimi postavnimi prostori. Vsaka ingertmca nad namembnostjo poslovnih prostorov bi bila dokončno izgubljena. 3. občinske skupščine bi z eventualnim prenosom lastništva izgubile precejšen del finančnih sredstev za gradnjo novih poslovnih prostorov, še posebej za tiste dejavnosti, za katere gospodarske organizacije ne kažejo radi počasnejšega dotoka sredstev, dovolj interesa, 4. prenos lastništva poslovnih prostorov na gospodarsko organizacije brez vsake odškodnine je neprimeren in nepravilen, če primerjamo določeno privlilgiranost, ki bi pri teh gospodarskih organ b.aci-Jah s prenosom lastništva nastala z drugimi organizacijami, ki so /e do sedaj investirala veliko sredstev v lastno gradnjo poslovnih pro štorov na območju mesta. Gospodarske organizacije, ki zahtevajo prenos lastništva, so do sedaj zelo malo investirale v novogradnjo poslovnih prostorov in še to kar je bilo zgrajenega je bilo v glavnem Izven Ljubljane. Kot primer naj navedemo bivši Zavod za izgradnjo poslovnih prostorov. »Prehrano«, »Mercator« in nekatero druge, ki so uspeli graditi poslovne prostore v drugih krajih v določeni meri tudi na račun skromnih najemnin v Ljubljani v primeru s precej višjimi najemninami v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu ali Novem Sadu. V naštetih mestih so najemnine tudi do trikrat višje kot v Ljubljani. Prav tako Je za nas popolnoma neprepričljivo mnenje trgovine, da najemnina lokala zvišuje ceno storitve ali izdelka. Najemnina je gotovo vkalkulirana, ne more pa biti vzor občutnega porasta con. 5. gospodarsko organizacije so vsa leta po vojni plačevale za poslovne prostore minimalne najemnine, ki so znašale od 0.50 de 3,00 din za 1 kv. meter koristne površine. Take tarife so veljale vso do pričetka stanovanjske reforme. Razumljivo po Je, da so ekonom ske zakonitosti pri gospodarjenju s poslovnimi prostori povzročile do kSen dvig najemnin, vendar so slednja Se vedno prenizke v pri- aru upoštevanja dosti nižje amortizacijske dobe poslovnih prostorov R stanovanj. 6. sredstva iz najemnin porabi stanovanjsko podjetje sporazumno z občinsko Skupščino za gradnjo novih poslovnih prostorov in sanacijo starih, skladno s finančnim planom podjetja, ki ga odobri Delavski svet v razširjeni sestavi. Gradnja in sanacija se vršita predvsem na tistih območjih, ki do sedaj niao pokrite s potrebnim številom lokalov glede na zahteve in potrebe občanov. Lokale, katere smo prevzeli ob pričetku poslovanja, smo morali v glavnem adaptirati, kajti taki kot so bili, niso ustrezali sedanjemu razvoju trgovine in uslužnostnih dejavnosti. Del sredstev Iz najemnine uporabljamo torej stalno za tekoče In investicijsko vzdrževanje lokalov. Sredstva iz najemnin se vodijo strogo namensko in jih stanovard-sko podjetje ne moro uporabljati v druge namene. Delitev in uporabo najemnin odobrava delavski svet Skupaj s predstavniki javnosti. JOŽE ČRNTGEf J Črnučani v Benetkah Rdeči križ je organiziral izlet za 80 starejših občanov Krajevna skupnost in krajevni odbor Rdečega križa na Črnučah je 14. junija 1969 priredil za 80 starejših prebivalcev z njihovega območja enodnevni izlet v Benetke. Izlet je uspel, saj so si vsi udeleženci z zanimanjem ogledovali zanimivosti med potjo in v Benetkah. Tovariš Silvo Pajk, predsednik krajevne skupnosti na Črnučah, mi ,je dejal: »Vsako leto pripravimo izlet, za naše starejše prebivalce. Letos jih želimo peljati v Benetke.« Vprašal sem ga, če ne bo taiko dolga pot zanje le pre naporna. Tovariš Silvo mi je utrdil, da doslej na podobnih izletih niso imeli nobenih težav in da so se letos -rmn še bolje pripravili. »V vsakem avtobusu bo po ena članica RK. z vsemi potrebščinami za prvo pomoč, če bi ta bila potrebna. S seboj bomo vzeli nekaj brezalkoholnih pijač in obložene kruhke. Manjka nam samo vodič. Ti, Pavle, dobro po znaš te kraje. Bi hotel z nami?« »Grem!« Tako so se že ob štirih s^utraj začeli zbirati udeleženci izleta ob avtobusih ELME, ki sta Cmučane odpeljala proti Benetkam. Ob petih sta avtobusa že brzeia proti Vrhniki. Sede) sem v prvem avtobusu in govoril v mikrofon: »Tu na Vrhniki je rojen Ivan Cankar, na levi je izvir Ljubljanice — Močilnik in še . ..« Pri Kalcah smo zavili po cesti, ki pelje v Idrijo. »Poglejte, kako je razdelila prva svetovna vojna našo zemljo. Nekaj sto metrov na levi strani, kjer se sedaj peljemo, je bila že meja med Italijo in Jugoslavijo. Skozi Hotedršico hitimo v Godovič in zavijemo po novi cesti na Cini vrh. Poskušam jim povedati vsako zanimivost. Glave v avtobusu se obračajo in ogledujejo vse. na kar jih opozarjam. S Cola se spustimo v Ajdovščino. »Vidite, v Čistilne naprave požirajo prah Zadnjo soboto v juniju so poskusno priklopili čistilne naprave na asfaltni bazi, v nedeljo so jih preizkušali in jih v ponedeljek končno spustili v pogon. Kakor zatrjujejo pri podjetju Slovenija ceste, Asfaltna baza na Črnučah odslej ne bo več smrdela, niti se ne bo iz nje tako grozno kadilo, kot se je zadnja leta. Sicer pa počakajmo kakšen teden oziroma mesec, pa bomo videli, kaj bo res. tisti hiši se je sestala prva slovenska vlada pod vod-stvgm Borisa Kidriča.« Avtobusi hitijo ;o lepi cesti proti Novi Gorici. Na avtobusni postaji v Novi Gorici se nekoliko okrepčamo, nato pa še odpeljemo na mejni prehod v Rožni dolini. Fo obmejnih formalnostih nadaljujemo pot do Sredipolja (Redipuglie), kjer je ogrom no pokopališče, na katerem je pokopanih 100.000 italijanskih vojakov iz prve sve tovne vojne. Vreme je lepo in sonce pripeka. Tu so člani RK razdelili nekaj osvežilnih pijač. Pot nadaljujemo po avtomobilski cesti skozi Furlanijo do Portogruara. Tu zavijemo s široke, moderne avtomobilske ceste na običajno cesto, ki pelje proti Benetkam. Med potjo si ogledujemo pokrajino, žito je že skoraj zrelo. Kmetje imajo ob vinogradih napise, katera vrsta trte raste v njih. Na poljih vidimo več strojev kot ljudi. Zemlja je skrbno obdelana. Izletniki se pogovarjajo o značilnosti pokrajine, ki se razteza ob cesti. Nekdo se spominja, kako je tiščal v prvi svetovni vojni tu pri Piavi glavo v zemljo. Nekaj jih jc v obeh avtobusih, ki so bili v prvi svetovni vojni na Soški fronti. Imam občutek, da so njihove oči vlažne. Skozi to deželo potujejo kot svobodni ljudje, nekoč pa so se valjali po blatu s puško v roki po tej zemlji- Bližamo se Benetkam. »Benetke imajo 360.000 prebivalcev ... odmeva moj glas iz zvočnikov v avtobusu Ustavimo se na Rimskem trgu. 2 rečnim »trolejbusom« se odpeljemo po Velikem kanalu (Canal Grande) do trga sv. Marka. Tu so videli veli-' kp zanimivosti Benetk. Dože-vo palačo, dvorišče palače z vodnjaki, Most vzdihljajev, baziliko sv. Marka, znamenito beneško uro in stolp itd. Vračamo se po isti poti, le da zavijemo proti Tržiču — Trstu in na mejni prehod Fernetiče pri Sežani. Tu se je zataknilo. Pred nami šest avtobusov izletnikov iz vseh krajev Jugoslavije. Na cesti poleg nas osebni avtomobili, po trije v vrsti. Za nami se nabirajo še avtobusi. Čakamo ... in ko pridemo pa vrsto, opravimo v neka;- minutah. Pozno je že, zato hite avtobusi skozi Postojno nazaj v Ljubljano. Po prijetni vožnji smo se polni vtisov srečalo vrnili v Ljubljano in na — Črnuče. PAVLE LEŠNJAK Na delo v tujino že z 18 leti? Kakor smo zvedeli na Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev Ljubljana, naj bi v bližnji prihodnosti odhajali na delo v tujino tudi mladi ljudje, ki so že dopolnili osemnajsto leto starosti, pa čeprav še niso odslužili vojaškega roka. Takšne mlade, nekvalificirane delavce, naj bi podobno kot njihove starejše vrstnike, na krajših tečajih usposobili za povsem določeno delo, preden bi odšli s trebuhom za kruhom — v tujino. Predvsem veliko povpraševanje je po priučenih zidarjih, mizarjih in gradbenih delavcev ostalih profilov. Kakor zagotavljajo na Zavodu, so vrata v tujino mla-dim ljudem na stežaj odprta. Nekateri takšni politiki sicer nasprotujejo, češ za Švabe pa že ne bomo pripravljali mladih ljudi in jih usposabljali . . . Toda . . Zavod mlade brezposelne le zbere Priučevanje za določen poklic (: ^kvalifikacijo) plača nemški uvoznik, in sicer po 600 DM na posameznika. Na ta način naj bi bilo konec samovoljnega in nekontroliranega odhajanja mladostnikov v tujino. V pol leta pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti naj bi jih priučili poklica, potem pa naj hi za leto ali dve odšli na delo v tujino. Jeseni bo Zavod priredil tečaj za kovinarsko stroko — za tvrdko MAN iz Augsburga. VODA V BAZENU 3 din vstopnine za odrasle, 1 dinar za otroke v novem kopališču na Pri Šternu oziroma pri avtomobilskem stavkih, betonski nekoliko nagnjaa ____ t~: _ r>tti Vi in finmisw ki... okusno, solidno in domis« bi verjel, Če ne bi videl, da j< tako imenovano Ljudsko kopališffll žici končno le dočakalo svoj velikH Kakoi nam je povedala Sonj« vstopnina za odrasle po 3 nova za otroke pa po en dinar. V tej vračunana tudi garderoba, za J priredili prostore v stari les' kampingu na Ježici so slavnostno odprli največje m najmodernejše letno kopališče v Ljubljani V treh bazenih — otroškem, rekreacijskem in olimpijskem — valovi čista in topla voda. Projektant dipl- inž. Franci šubelj, Izvajalec GP Gradis, investitor gostinsko podjetje Bežigrad. To bi bilo na kratko vse o ljudeh in podjetjih, ki so v rekordnem času uresničili dolgoletni, da tr***---—, ■ -.—r„ ne rečemo zgodovinski sen, bazene ob Savi. (nekdanje kabine) tik pre pristo™ Nad čistilnimi napravami, ki so skrite zenom. ... v, 1 pod zastekleno kvadratasto stavbo ob robu Fri Sternu računajo, da tse. j novega kopališča, so tudi ogrevalne napra- vremenu zvrstilo ob vseh treh vp di po 4.a00 kopalcev na dan na« . . .. kakih 2.500 do 3.000, kakor je F . To so posebi e cevi. ' . načrtovalec. Prostora za sončenje segreva nrpsl7..?°mnc^® v ogreti vodi bo vsekakor dovolj. F toplote d<> HO itopinj Gel? - nakar jo spn- r]]fi, vhorinm v baz« '( rje, , (ta i ). meš s «> ’'• * e< ‘ e 'm ia s ‘Hdn« s i '* \ či sili . »j .a i 'o di ni s a m, oa bi e kdo. :o. opt el. Kakor nam je povedala direktorica gostinskega podjetja Bežigrad Sonja Vršča-jeva, ki je idejni pobudnik in realizator te velike pridobitve za Ljubljamj je izva- j^ojko, so jima odgovorni namenili jalec solidno opravil svoje delo. Rok za pre- stor Odhojkarjl se bodo morali pi dajo objekta je zamudil samo za a nekoliko proti severu, nogometaši dneva, pa se tega ne J>l._ če m ne _ vzhodu. Tik ob velikem olimpijske® jed&Se tudi. Pred vhodom k b vsak čas postavili odprto točilno kopalci pa se bo sprehajal še po; dajalec z osvežilno pijačo. Tako da bi oh velikem navalu ob vodi suhih ust Ker so bazeni odvzeli prostor ziranima igriščema za mali nogor Otroci niso počakali na slavnostno otvoritev bazenov pri Sternu Martin fe zadovoljen Obisk v počitniški koloniji v Umagu Počitniški dom v Umagu, kjer že vrsto let preživlja del počitnic bežigrajska mladina, je letos zaseden kot še nikoli. Najprej so bivali v njem najmlajši, potlej pa so bili šolarji. Tu so imeli pouk v naravi. Ko smo bili koncem junija v Umagu, so bivali v njem predšolski o-troci. Več kot 100 jih je bilo, črnih in plavolasih, drobcenih in okroglih z vseh koncev občine. Z njimi so bile vzgojiteljice iz vrtcev. Večina otrok je prišla sem na počitnice tako, da so se prijavili v vrtcih. Med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki jah je poslal na morje "“'"'j*', ne T„„~č7,v.rio m vznodu. Tik ob velikem oumpijsKeih rreozadnjo soboto in nedeljo v jumju so crnusai po- nagajalo slabo vreme. lua* 1 AJest ^ je določen prostor za nogomet P*® slavili pomembno delovno zmago. Po celodnevnem več po pričakovanju malo narastia, m si er ob urejanju okolice bodo uredili ti «>t zagrizenem delu so prvikrat prespali pod streho novega rad; povečanih carinskih stroškov Pr' nogometno igrišče in ga prekrili ^01ha na Mali planini. Vse postelje, žimnice in drugo opremo čistilnih naprav iz Avstrije (nov. carinski ^ še ^ bol- - ..... - ~ -------------- J----------- Lrfdpi,S_1L."®k.°“„_0 n«. Da bi se ne kadilo na bazene. Vsi stalni obiskovalci Šterna ?• tudi v novih časih prišli na svoj d žene (nepredviden teren) in nekaterih naknadnih drobnih izboljšav. Vrednost oprav-Ijenega dela je tako narasla za 20 milijonov starih dinarjev, ki jih bo pokrilo gostinsko podjetje z lastnim denarjev. Vrednost celotne investicije tako znaša 180 milijonov starih dinarjev, kar je v primerjavi z račun; za podobne objekte več kot skromen znesek Prva noč pod novo streho Gradnja planinskega doma na Mali planini napreduje Predzadnjo soboto in nedeljo v juniju so črnuški pla- «ot zagrizenem delu so prvikrat prespali pod streho novega Soma na Mali planini. Vse postelje, žimnice in drugo opremo So preselili iz stare Erjavčeve koče v novi dom, naredili PpSe v vseh sobah v prvem nadstropju ter jih zaprli z vrati. ® so jih spravili na planino. uuui v uuviii uaaui ijjjcii im »wj -.i Koča je torej za prvo silo nared, zato upravni odbor kor nam je posebej zatrdila direkl društva poziva vse svoje člane, pa tudi druge prijatelje stinskega podjetja Bežigrad Soi)# *"ani" -j- ---- - - -......................." " jeva. Z dograditvijo letnega kopališč« pa načrtov in snovanj okrog rek«* centra ob Savi še ni konec. men vaditi a U'U octvi at? 111 ivuilcv.. * uuuo Opremili lil USpOSODUl SG preOISTiUc proaujl G V.Vt?LUvU Pogled na celotno kopališče je razvese- Hitra in uspešna uresničitev ^ J?evno sobo in kuhinjo), tako da bo koča do 29. novembra Ijiv Elegantno izpeljani betonski tobogan bila samo vzpodbuda za nove, n r?,fva republike, pripravljena za slavnostno interno otvoritev, za otroke, prav takšne prhe pristopi čez večje korake. Toda o tem raje kd»! dobršen del notranje opreme bo moral zaradi velike nožne bazenčke rože v kvadratastih pod- }j lj uske z denarjem Dočakati na boljše čase. So vam morda ukradli bicikel? Našli ga boste na uradu za najdene predmete v šišenski občinski hiši Skoraj ne mine dan, da se ne bi na postaji Milice oglasil občan in prijavil, da so mu ukradli bicikel, kolo s pomožnim motorjem ali moped. Skorajda neverjetno je, kako lahkomiselni smo postali do svoje lastnine. Zanimivo pri kolesih je to, da se število najdenih in u-kradenih malodane ujema. Če ste bili v zadnjem času (letu dni)) ob svoje kolo, ga boste morda našli ali pre-poznali med množico najraz novrstnejših dvokoles v občinski hiši v šiški. Poiščite samo urad za najdene predmete. Delo pri iskanju in hranjenja ukradenih ali izgubljenih dvokoles med Uradom za najdene predmete in Milico bi bilo nujno potrebno nekoliko uglasiti. Zakaj? Velikokrat se primeri, da občani prijavijo da je ob njihovem bloku kolo, ki ni od nikogar. Naj si ga miličnik oprta na rame in ga zanese na Urad za najdene predmete. Posebno, če kolo ni v voznem stanju. . . iz tega urada namreč pobira jo najdene, ukradene ali izgubljene predmete po naši občini samo enkrat na mesec. In kam naj miličniki spravljajo množico ukradenih oziroma zavrženih ali pozabljenih dvokoles? Naj povemo še, da med ukradenimi in pozabljenimi kolesa ponavadi nd nobene razlike in da se končno izkaže, kadar se, da gre pravzaprav za povsem ista kolesa! Množica dvokoles ali bi-ciklov čaka na svoje lastnike v občinski hiši v šiški. Torej oglasite se tam, če ste bili ob kolo, ponny ali moped. NL Tatvine avtomobilov v Savskem naselju Miličniki so pred kratkim prijeli mladoletnika, ki si je »izposodil« za krajši ali daljši čas več osebnih avtomobilov v Savskem naselja in v Črtomirovi ulici. Mladi nadebudnež zdaj preiskovalcem pripoveduje in razlaga svoje metode »dela«, kam in zakaj je odvažal psebne avtomobile. Kakšno »nagrado« si bo prislužil kot mladoletnik, bomo poročali, ko bo fant končal svoj obisk pred sodnikom. V slabih dveh mesecih, in sicer od zadnjega aprila do 20. junija so v naši občini zabeležili nad petdeset kaznivih dejanj, med njimi vrsto tatvin avtomobilov, mopedov, koles in vlomov. uoorsen aei notranje opreme oo r tiske z denarjem počakati na boljše čase. Z nHo vsak dan »Najboljši Ne znajo ravnati z gotovo p stolpa, jfldalom, topu •j -“‘i/iMom, loputajo z vra- Ceg vestno hišnico niso a°oiti na stanovanjskem papirja na kupe, kuhinjske cunje, strgano nogavico, pol metle, nekaj kosov polivinila, drobce stekla od steklenic, vrat od va 32,« so stanovanjskem Bežigrad-Moste, spraševali, kat«\ >, nouene pruuz- ^ u^, c-«««".*, --- ski hišnik je «• tm-K ,ub temu ima prav *k<;?a k0,esa' star 6e dcrl I _ ino plačo kot hišniki velj.. Sarhova 32 I1, —na sianovanjsKem la oa sietueuiv, oni i uu Pv^jetju še nobene pritož- žarnice, zamaške, del otro- Op- KI-itiK ctstr v Soseski 6, ot črjMlki na ^ Morda je pr#1 hišnega dela ^ plačo kot hišniki ' , ostalih hišah, ki se ne brigajo za svojo s‘«žbo VESELICA PRI RUSKEM CARJU dobne, če ne Tudi vseljene F; raj istočasno Vrata, vhod** so bila zaklel" ka, ki je pritf nicah, ml 0 Vprašal sem 1°, velj. Marija Hepe pa skrbi še za dve stolpnici v sosednih blokih. Tudi tam vestno jmneta in skrbi, da je vse tako kot mora piti: »Dve stvari bi rada: da stranke ne bi otresale cunj m prahu po stopnišču in ga potlej pometale tako, da leti stopnišče nižje in da bi bolj pazili m zelenice. Otroci se res nimajo kje igrati, a vseeno bi lahko na travo bolj pazili. Jaz jih opozarjam, Črnučani pred spomenikom žrtev I. svetovne vojne v Sredipolju (Redipuglia) Lani uspela veselica, ki je sledila razvitju prapora rezervnega starešinskega kadra iz našega Posavja, je bila vzpod-l ni buda za ponovitev. Odbor krajevne organizacije ZROP se je L=adie zapet lotil dela s tremi komisijami, ki jim je dnevno poma-■ galo tudi po 10 parov rok, na sami veselici, ki je bila 4. julija, pa je pomagalo kar .50 rezervnih oficirjev in podoficirjev, njihovih žena in otrok. Komisijam pa so pomagali tudi drugi, zlasti so se izkazale nekatere gospodarske organizacije. »Obnova« je posodila les za velik plesni oder, IMF je posodil kamione za prevoz stolov in miz itd. Urediti ogromen vrt gostilne pri Ruskem carju ni bila majhna stvar. Mize in stole so zato pripeljali iz vseh koncev Ljubljane. Posodila jih je uprava za narodno obrambo, pa tudi vojašnica Ljube Šercerja iz Titove ceste. Na pomoč pa so priskočila tudi domača društva, tako gasilsko iz Ježice in Stožic in kultumoprosvetno iz Savelj. _ , .. Organizacija veselice je bila polivale vredna. Postrežba, blagajne vse je teklo brez zastoja, ljudi pa je bilo toliko, do je začelo primanjkovati hrane in pijače. Organizirali so tudi bogat srečolov in ker so bile srečke le po en dinar, so imeli z njim zlasti mlajši gostje veliko veselje. Za dobro voljo je skrbel kvintet »Veseli Noitranjcd« z dvema pevkama. Ogromen plesni oder pa je bil vse do prvih jutranjih ur vedno zaseden. Del dobička iz veselice bodo rezervni oficirji in podoficirji porabili za izvajanje taktičnih vaj hi za strokovna predavanja. Sicer je letos občinska skupščina v te namene zagotovila več sredstev kot lani, (oda posavska organizacija si je zadala tak program, da bi ji denarja zmanjkalo, če se ne bi znašla. Drugi del dobička so namenili prispevati za izgradnjo Doma borcev NOV Jugoslavije v Kumrovcu, nekaj pa ga bodo porabili za pomoč svojim članom, tistim, ki jih tare bolezen ali druge resne težave. STANE KOMAN »Nagrado lahko dobim merljiv, kar ', e« za ,iow) !etQ dobm ce stoje tu. K1) ^najsto plačo, 400 din. bila Se nagrada za ‘°le vestno delo ...« n Icaj mora delati hiš-in, ^elavec, kot nekateri Snujejo hišnike? ’,Fo tKnjodbi,« pravi Ma- a, »moram vsak drugi >.«- ^trs***, ,*-•», Vnrakai sem 7wl iv, 1 Omesti hišo. pobrati podim jih s stopnišč in -Li- „ /ei »tolP e-iip* tn Pomiti stopnišče hodnika, toda vedno ne šntk v tej hirat na teden. Jaz pa,« morem biti zraven. Starši je pokazala J rekla, ne da bi hotela pazijo, eni bolj drugi je PrifrjeiioJ poudariti,« pometam nianj, a večina bi lahko »Imate m j ak dan Sa. drugače ne poskrbela za svoje ot- trnt Enkratno pometanje roke čeprav jih je v naši dem dve uri’ prei ne Pr‘- hiH 4f>' jih Slc0ra> Ui Vl’ Kg °<* vrha do tal. Papir na Poberern samo enkrat ran,n' marveč ga mo-IrikrJ*0 llvakrat’ Pa tudi Pa n Vcste, stanovalci, niče B sa,no iz naše stolp-°s(a;ularcee l,redvsem iz Padi- l' meče>° precej od-tej sem w r ., $0 °u skozi okim. Seda) pomaga sicer n ^ e navadili metati z vo-pogodbo s s ; rniepapolntene vrečke od tean in l°9urta Z dese-oštai, nadstropja Pa ves oanlr r„ jev,____: »IUMIV "'-t smo vprašali ? prišla odpret »Ne, v slt*2 zvečer se ifi naročim?« Ie. | prijazno in ,l . dala, da je 0 skrbi za red’ »Ja, če tščer le povedala lej sem to /f" podjetjem« i »Veste, s W >i šo je veliko & bo dve leti vselili in se vem, kakšne hiši, kako P1 kakšen odfifl In k0 pride OpOvnr,be me POgOStO Vir ,• a’ poberem pa-Pred af Pa sem 9a morda trikrat i, *6 d™krat ali ■ Nie ne pomaga. ‘.r izpred stolpnic, malo kar v redu, ™ tako ,.^,nas.e in nikoli ni podnajem iu, , n#' kot bi moralo biti. stanovalci ^ sa) k tof ga poberem, hišo še biti „1™ .zdi- da mora bi bilo & J. Ne (i°9,,n5e red ■ ■ •« Najbolj zatne' dan , “ bi, hišnici pove- noči ne ddl^j Se*Qodai z?1 09ledaPl nav' bere Z?' ka’ se Iahko na' nih okni teh moder- stolpnic. Našli smo: 7/um uv litf stanovalci mirni, a včasih le ^ I deti. Ko pa se zberejo iz vseh štirih stolpnic, jih je pa že kar nekaj skupaj ... Na koncu smo jo pobarali ie o njenem hišnem stažu: »Dolgo vrsto let sem bila hišnica v samskem domu Tesarja na Robbovi cesti. Tam sem sjroznala, ka) je pravzaprav hišnlško delo. Pospravljala sem tudi sobe in bilo je veliko več dela kot tukaj. Saj veste, kakšni so samci. Tu pa so le družine.« Marija Hepe meni, da bi lahko izvajalci bolje poskrbeli za opremo. »Stranke se pritožujejo nad parketom, vrati, ona m terasi so tako zvita, da jih ni moč niti zajrre-ti. In če bi stojala za zastave montirali na bolj prikladno mesto, bi bila jaz in stranka, skozi katero stanovanje moramo hoditi. bolj zadovoljna.« J V. Najboljši šolski koledar novic "‘ušiva poziva vse svoje člane, pa tucu aruge prijatelje Planin, da se udeležujejo delovnih akcij na Mali planini, ki 50 redno vsako soboto in nedeljo. Zadnjo soboto in nedeljo je prišlo na planino 18 članov aništva, ki so se pri delu izredno izkazali. V prihodnjih ted-bodo opremili in usposobili še preostale prostore (veliko ^evno QfVhr» in InihininT tmlrn rta hn IrhAft rin 29 novembra Občinska zveza prijateljev mladine Ljubljana — Bežigrad j,e v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger razpisala nagradni natečaj za najboljši koledar novic v občini Be žigrad. V tekmovanje so se lahko vključili učenci od 1. do vključno 3. razreda, prija vili pa so se pionirji iz OŠ Učitelji na šoli in komisija za ocenitev koledarjev novic ugotavljajo, da je pisanje ko ledarja novic zelo koristno in smotrno. Otroci so skozi daljše razdobje opazovali na ravo in nekateri so izredno lepo opisovali in narisali svo ja opažanja. S tem pa se na vajajo na vztrajnost, naučijo Vili OV_» 045 i*-' ------ ----O dir Vita Kraigherja, Mirana se lepega izražanja, predvsem _ +w_____ ir* T r*iir, Vvi 1 Jarca, Danile Kumar in Ježica. V koledar novic so pio nirji vpisovali posebnosti, ki so jih opazili v svoja okolica, na poti v šolo, na izletu in drugod. Kot merilo za izbor najboljšega koledarja novic je, bilo v razpisu določeno čim višjo število udeležencev tekmovanja in najlepše pisan koledar noric v oddelku. Ob koncu šolskega leta je bila pri občinski zvezi prijateljev mladine formirana posebna komisija, ki je pre pa opazovanja, Letos je bi! odziv na ta razpis bolj slab saj se je vključilo v tekmovanje le nekaj šod, prihodnje leto pa pričakujejo več mla dih tekmovalcev za koledar novic. Javni telefon na Črnučah? Metem ko v Tomočevem že lep čas premorejo javno telefonsko govorilnico, je na Črnučah še zmeraj nimajo. Na zborih volivcev je bila že večrat izražena želja in Za najboljše oddelke v pi- zahteva, naj bi Črnuče ven- posebna komisija, ki je pie jef01Kii(o govorilnico, je gledala koledarje novic rz od- ^ e h Se ZTOeraj nirr delkov, ki so Jih šole že izbrale za najboljše. zdravnik, mnogo rejenčkov in otrok iz socialno šibkih družin, ki niti sebi, kaj šele najmlajšim ne bi mogli privoščiti počitnic db morju. »Tu je res fajn,« je rekel šestletni Aleš Pukel iz Og-rinčeve 10, ki je bil najbolj zadovoljen prav zaradi -ega, ker se rad kopa. In novega prijatelja je spoznal, Martina, s katerim se skupaj igrata ob vodi, spita v isti spalnici in imata isto tovarišico. »Ali ti je kaj dolgčas po mamici,« smo ga vprašali. Pokimal je, in dodal, da malo »Ampak, saj mi piše. Lepe kartice mi piše, živali in o-troke. Jaz ji tudi pišem, ampak ona meni večkrat.« Kaj mu piše seveda n: vedel, čeprav mu je tovarišica nekajkrat prebrala Po glavitno je, da je pisala mamica in da je razglednica res lepa. » Ali si že doživel kaj nenavadnega,« smo ga pobara li, ko se je že razživel Pomislil je, pogledal tovarišico in z nasmehom dejal; »O, ja. S postelje -eni padel. Veste, spim gori. Malo me je bolelo, ko sem pri letel na tla, ampak Je bilo hitro dobro. Samo enkrat sem padel • •« In ker je Alešev najboljši prijatelj Martin, sem moral vprašati še njega. Predstavil sc je: Martin Živec, star pet let, doma imam sestrico Vlasto, stanujem p' na Gogalovi 10.« »Ti je kaj dolgčas po sestrici?« »O, mi je.« »Si priden?« »Saj sem vse pojedel. Dobil sem toliko kot tovari šica, pa sem prav vse pojedel, juho, leso, ampak pe se pa nisem mogel vse, jo je bilo preveč.« »Ali se velikokrat kopaš?« »O, smo se že štirikrat. /JO r /uUU/C-vi*, J1Urn naučil plava- morju' “ čini Bežigrad je komisija telefon za najnujnejše prime- fc. (( »že, v rvvvurlac.vlO• *•/•* A'll $3 jim bomo dali zvečer med, malo več stane, ampak najprej je zdravje otrok, potlej pa denar,« je dejala upravnica Zinka Mužič, ki za vse otroke skrbi kot za svoje. Ko sva se pogovarjala na dvorišču, jo je zgoraj nestrpno čakala neka punčka. »Tovarišice ali boste prišli, čitat?« »Veste, malo sem jih razvadila. Tale punčka je bolna, vem, da ji je dolgčas medtem ko gredo drugi otroci na kopanje, pa sem jo vzela v svojo sobo in ji prebirala knjige. Sedaj se je na to tako navadila, da ji moram citati vsak dan ...« Malim junakom ni nikoli dolgčas. Vzgojiteljice so pri nesle s seboj ladjice, kang-Ijice, lopatke . Vsega je dovolj in če je sonce ali oblačno, vedno je za vsakega prostor na igrišču, med klopmi, mivko in gugali »Z občino :n zdravstveno službo imamo odlične odnose,« je povedala upravnica. »Našo kolonijo v Umagu se lo hvalijo, ne samo za to, ker jim ne delamo sitnosti, marveč predvsem za to, ker se čudijo da imamo tu toliko otrok . ki so plačali zelo malo. Toda možje z občine, ki skrbe za socialno varstvo, so se potrudili. Kriterij za počitnice v Umagu je bil postavljen pravilno m med nami so res otroci, ki so takšnih počitnic potrebni. Le malo je takšnih, ki bi plačali polno oskrbnino na dan Več je takih, katerih starši so prispevali manj. odvisno pač od dohodkov, ki jih imajo. Potlej pa smo spet pobarali'petletnega Martina: »Mamica mi je pisala že dve kartici.. Danes sem dobil tole. lepo. Školjke imam pa spravljene. Lovim tudi rakovice, moji prijatelji jim odtrgajo kleščč, pa potopiti si upajo.« »Ali si že bil kdaj prej na proglasila 1. razred: d — oddelek na osnovni šoli dr Vita Kraigherja, 2. razred: a — oddelek na OS Mirana ' rca in b — od deelk na OS Danile Kumar (za drugi razred si delita ___, . Banjolah.« »Ali so vsi tvoji prijatelji iz vrtca tu?« Titovi cesti pri trolejbusni postaji Lampič in številnimi (za ctrugi raarea »i uciii** ——- * - . * «*** —**»rsi-ssafSK gotovo prišli na telefonski 3. razred: a — oddelek osnovne šole dr Vita Kraigher, ja. Občinska zveza DPM je tem oddelkom podelil pismena priznanja, učencem, ki so imeli najbolj vzorno pisan koledar novic, pa je dala knjižne nagrade. re. še posebno zdaj, ko je na Kljub temu, da so vsak Črnučah ukinjeno nočno de ^ na soncu ni bil noben žurstvo na Milici, je kraj ,zmed 0t,rok opečen. »Veliko jih je, vsi pa ni- vsaj ponoči praktično odre »pazimo, pazimo na njih, so. Mojce že ni, čeprav jo zan od sveta. Z dograditvijo sQ posedali vzgojitelji in imam najrajši. Pa Karmen novega postnega poslopja ob ^udent medicine, ki meša imam tudi rad, ker je prid- T”*™ '■““H "ri ol.e z vodo in skrbi da s0 na jn vedno uboga.« vedno vsi namazani. No, z zdravjem ravno nismo imeli največje sreče, saj je po nekaj otrok prišlo na piorje že bolnih kljub zdravniškemu pregledu,« so potožili in dodali, da so se zavarovali pred gripo in podobnimi stvarmi z velikimi žlicami medu: »V programu ni bilo, da spisek novih naročnikov. Vseeno pa bi bilo prav, da bi se občina .pravočasno spomnila, d: je tudi onstran Save kakšna javna telefonska govorilnica še kako potrebna. NL »Kaj pa najraje ješ?« »Ja, omlete in šmorn, pa mlečni greš imam tudi rad . ..« Pa so mu izpolnili tudi to željo. Saj ni tako velika. Tudi šmorn, pa palačinke in mlečni greš so skuhali in mali Martin je zadovoljen, da je kaj TV. Posnetek iz Umaga — Na morju nam ai nikoli dolgčas Kronološki pregled delavskega gibanja na ljubi lanskem Posavju Od 1937. do 1941. leta Po februarju 1937 Se zvrsti vrsta pre-lavanj in posvetov, katere vodi Edvard Cardelj, ki se v tem času vrne v domovino. Vseh teh so se udeleževali tudi ko-munisti z Ježice, Črnuč in Bežigrada. Konec maja ali v začetku junija 1937 ;e bilo pomembno posvetovanje komunistov v Zg. Gameljnah pod Rašico pri Tr->inu Udeležili so se ga komunisti iz severno zahodnega dela Ljubljane, Ježice, cmuč, Bežigrada in Šentvida nad Ljubljano. Tedaj nastane rajon Ježica s čmu-•ami, Gameljnami, Tacnom, Šentvidom in drugimi kraji tega predela Posavja. Bežigrad in šiška pa po tem posvetovanju predstavljata svojo organizacijsko enoto. V vsebinskem pogledu se prične dejavnost med množicami, kar pomeni likvidacijo zaprtosti partije. Po tem posvetovanju se ustanovita dve celici iz prvotne ene na Ježiol in sicer Črnuče in Ježica 33. maja 1937 je bil velik zlet m shod Ljudske fronte in Kmečko delavskega gibanja na Taboru nad Ihanom. Poleg velike udeležbe z ljubljanskega Posavja so komunisti s tega predela sodelovali v organizaciji. Na shodu je govorila tudi tedaj mladinka Danila Kumar, sedaj narodni heroj. Med 5. in 7. junijem 1937 so bile v Ljubljani velike demonstracije proti fašizmu ob prihodu generala Petra Živko-viča v Ljubljano. Demonstracij so se udeleževali tudi z ljubljanskega Posavja. 20. junija 1937 je bil zlet in shod na Limbarski gori nad Krašnjo. Tega so organizirali komunisti rajona Ježica. Leta 1938 organizira Albin Kovač v tovarni »EKA« za Bežigradom partijsko celico 3. marca 1938 je bilo ustanovljeno delavsko kulturno društvo Vzajemnost Sto-žice. Od marca do maja 1938 je bilo več protifašističnih demonstracij zaradi aneksije Avstrije po hitlerjevski Nemčiji. Tudi na teh je bilo veliko udeležencev z ljubljanskega Posavja. V noči 18 na 17. april 1938 je bilo prvo posvetovanje CK KPS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini. Prisotna sta bila Josip Broz-Tito in Edvard Kardelj. Z našega območja sta bila delegata Andrej Kumar-Marko in Tone Šuštaršič Septembra in oktobra 1938 ob češkoslovaških dogodkih je bila repriza spomladanskih demonstracij. Teh se je poleg komunistov udeležila tudi levo usmerjena nacionalna mladina Demonstracije so velikokrat prerasle v manifestacije bratskemu češkemu in slovaškemu narodu. l. decembra 1938 so bile parlalentam* volitve. V občini Ježica nastopijo komunisti na listi Kmečko delavskega gibanja, katere nosilec je bil za Ljubljano in dko-iico Franc Leskošek. Lista je kljub rae-lichim oblikam nasilja dobila 74 glasov. Po januarjn 1939 se je rajem Ježica po- razdeli. Odpadejo Tacen, Šentvid, Gameljne in drugi kraji, ki tvorijo en rajon, Črnuče in Ježica pa drugi. Leta 1940 se temu priključi tudi Trzin z ustanovitvijo skojevskega aktiva in grupe simpatizerjev. Leta 1939 je bilo posvetovanje Ljudske pomoči v Mariboru. Po tem posvetovanju se ta organizacija razvije do celic. Na posvetu je bila z ljubljanskega Posavja Marjana Draksler, ki nato prevzame odgovornost ljudske pomoči v okrožju Ljubljana. Marca 1939 ob zasedbi Češkoslovaške po hitlerjevskih četah so bile v Ljubljani zelo burne demonstracije z velikim številom udeležencev iz mesta in okolice. Med 9 in 10. junijem 1939 je bilo meddržavno posvetovanje KPJ v Tacnu pri Mihu Novaku. Pri organizaciji tega posvetovanja so sodelovali tudi komunisti z ljubljanskega Posavja. Avgusta meseca 1939 je delavsko kul turno društvo »Solidarnost« iz Kamnika praznovalo 10-Ietnico obstoja. Komunisti so skupaj s sindikalno organizacijo stav-bincev in društev Vzajemnosti organizirali udeležbo na proslavi v Kamniku. Iz Ljubljane in okolice je bilo okrog 1000 udeležencev. Peljali so se večinoma s kolesi. 16. avgusta 1939 je bilo delavsko kulturno društvo Vzajemnost Stožice preimeno-vano v delavsko kulturno društvo Vzajem. nost Ježica. Sedež se je prenesel iz Stožic na Ježico k Andreju Kumarju. 16. 10 1939 je bilo ustanovljeno delavsko kulturno društvo Vzajemnost za Bežigradom V noči 31. decembra 1939 na 1. januar 1!M0 je bilo drugo posvetovanje CK KPS v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju. Tega se je udeležil Bežigrajčan Tone Šušteršič, član CK KPS. Septembra 1939 se ustanovi aktiv SKOJ za Črnuče in Ježico. 29. 10. 1939 se ustanovi Zveza delovnega ljudstva Slovenije na zborovanju v gostilni »Lev« v Ljubljani. Za ustanovitev tega gibanja je ves čas aktivno deloval in bil zaradi tega zaprt ing. Anton štebi iz Črnuč. Aprila 1940 ob mirovni konfrenoi jugoslovanskih študentov v Beogradu se je zvrstila vrsta zborovanj. Tem so sledile tudi demonstracije proti fašizmu. V teh enotno nastopa študentovska in delavska mladina. Spopadla se je s profašistično usmerjeno študentovsko mladino, kateri je priskočila na pomoč policija. V spopadih je sodelovalo veliko mladincev z ljubljanskega Posavja. 1. maja 1940 je bilo veliko prvomajsko zborovanje na Rožniku. Komunisti in sim patizerji z ljubljanskega Posavja so se tega zborovanja udeležili polnoštevilno. Maja 1940 so komunisti v okviru Vzajemnosti organizirali izlet v Taborsko jamo pri Grosupljem Največ jih je bilo s Črnuč in Ježice. V začetku maja 1940 je bilo posveto-SKOJ Ljubljana organiziral zlet v obliki obiska delavske in študentovske mladine kmečki mladini. To je bilo v Beričevem prt Dolu, kjer je bilo zelo močno društvo Zveze kmečkih fantov in deklet. Poleg mladincev iz Polja, Mast in drugih predelav Ljubljane, jih je bilo veliko z ljubljanskega Posavja. Maja meseca leta 1940 je bilo posveto- vannje okrožnega komiteja KPS Ljubljana v mlinu Antona Zalarja v Borovnici. Tega se je udeležilo večje število udeležencev z ljubljanskega Posavja. Maja 1940 je bilo okrožno posvetovanje SKOJ za Ljubljano na Katarini, Udeležili so se ga med drugimi: Jožo Ravbar, Milan Šušteršič in Franc Trček. Junija 1940 je bila v gozdu nad Lazami pokrajinska konferenca SKOJ, katere sta se udeležila Milan Šušteršič in Jože Ravbar. V noči 29. na 30. junij 1940 je bilo tretje posvetovanje CK KPS na Judežev! domačiji na Vinjah nad Dolom pri Ljubljani. Z ljubljanskega Posavja je bilo na tem posvetovanju več delegatov. S tega območja so bili izvoljeni za delegate na V. državno konferenco KPJ: Tone Dolinšek, Viktor Stopar in Tone Šušteršič. V poletju 1940 se prične na ljubljanskem Posavju velika podpisna akcija za pristop k Društvu prijateljev Sovjetske zveze. Rezultat te akcije je bil plebiscitarnega značaja, ker je bilo zelo veliko podpisnikov. 25 avgusta 1940 je bilo organizirano eno najbolj množičnih zborovanj gibanja delovnega ljudstva v okviru društev Vzajemnosti. Zborovanje je bilo predvideno v Dobravi pod šmarno goro za območje Ljubljane in okolice. Vsled preganjanja s strani žandarmerije so se zborovalci porazdelili v več skupin in nadaljevali s programom 21. do 23 septembra 194« je bila splošna stavka gradbenih delavcev. Ta je bila tudi v podjetjih na ljubljanskem Posavju. Na ljubljanskem Posavju je bilo v tistem času zelo veliko gradbenih delavcev in so se te stavke dosledno udeležili 7. septembra 1940 je bila velika proti-draginjska demonstracija, pred občinsko upravo na Ježici. 9. septembra 1940 je bila podobna demonstracija v Ljubljani pred magistratom. Na eni in drugi je bilo zelo veliko udeležencev z ljubljanskega Posavja. 28. decembra 1940 je jugoslovanska pro-fašistično usmerjena vlada v imenu bur- j žoazije prepovedala delovanje URSSJ in kmalu za tem sledi prepoved tudi deluv-sko-kultumega društva Vzajemnost. S tem je bila odvzeta vsaka legalna oblika delovanja delavskega gibanja. Januarja^ 1941 je bil sklenjen akcijski sporazum med komunisti in levim demokratičnim krilom »Sokola« v kavami Majcen za Bežigradom. 23. januarja 1911 sx> bile velike demonstracije pred in na kolodvoru Ljubljana, od koder so peljali v internacijo komuni* ste in pristaše gibanja zveze delovnega ljudstva. Internirani so bili v Medjurečje pri Ivanjici. 2. marca 1941 so večina internirancev z ljubljanskega Posavja vrne domov. 26. marcu 1941 in naslednje dni je bila vrsta demonstracij proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu v Ljubljani. Tudi na teh je bila velika udeležba z ljubljanskega Pasavja. fz muzejske zbirke NOR za mladino na Črnučah Ljubljana. Kurilniška 18 s poslovalnicami v Zivinozdravniški ulici 1 in v Kolezijski 9 odkupuje vse vrste odpadnega materiala po najvišjih dnevnih cenah INDUSTRIJA KONFEKCIJE Modna oblačila LJUBLJANA, TOLSTOJEVA 9a nudi potrošnikom pestro izbiro svojih izdelkov v ljubljanskih poslovalnicah: Tolstojeva 9 a Titova 43 Trg OF 18 Stritarjeva 5 Nudimo ugoden nakup na 6'-mescčno odplačevanje Seja občinskega odbora ZZB NOV \ < Sestali so se v muzeju Zdnjo sejo j>rod dopusti je občinski odbor Zveze združenj borcev NOV sklical na Črnučah, v prostorih muzejske zbirke NOV za mladino. Glavni namen sklica v teh prostorih je bil, da si člani odbora na sestanku ogledajo preurejeno zbirko. Na seji je najprej poročal predsednik stanovanjske komisije o reševanju stanovanjskih problemov članov Zvezo borcev, o čemer smo pisali v prejšnji številki »Zbora občanov«. Nova je le pobuda, da bi člani zveze, ki so upravičeni do novega stanovanja, dobili posojilo, sami izbrali stanovanje in po vrnitvi posojila postali lastniki stanovanja. O preurejeni muzejski zbirki je poročal predsednik zgodovinske komisije. Povedal je, da je zbirka opremljena že s 30 telefonskimi slušalkami, s pomočjo katerih obiskovalci poslušajo razlago o razstavljenih eksponatih. Govorijo otroci šestih razredov osnovnih šol iz naše občine, ki so jih posneli na magnetofonski trak. Razlago s pomočjo slušalk so prvi poslušali učenci in učenke osnovne šole iz Stožic in Ježice. Bili so izredno pozorni, zlasti pohvalno pa so se izrazili vzgojitelji. Nov je tudi zemljevid občine Bežigrad s 130 žarnicami, ki označujejo kraje najpomembnejših dogodkov narodnoosvobodilne borbe. Otroci še niso mogli odtrgati od tega zemljevida, zlasti zato, ker lahko majhne žarnice sami prižigajo. Zbirka bo julija in avgusta meseca zaprta, nato pa bo zopet odprla vrata, zlasti šol aki mladini. Olam odbora so potem poslušali poročilo o pisanju orisa novejše zgodovine Bežigrada. Recenzijo naj bi prevzel dr. prof. France Škerl s sodelavci, lektor pa naj bi bil prof. Miroslav Ravbar. Avtor orisa Jože Ravbar je že končal tudi drugi del in sioer obdobje od leta 1937 do 1941. Ta del orisa fina večje pomanjkljivosti, ker avtor ni dobil na razpolago dovolj gradiva. Člani občinskega od- bora ZZB so sprejeli priporočilo odborom krajevnih organizacij ZB na Posavju, na Črnučah in v Dolu, da takoj skličejo seje in nanje povabijo avtorja orisa novejše zgodovine Bežigrada. Beseda je tekla tudi o spominskih obeležjih, ki so potrebna popravila. Sklenili so, naj se spominske plošče 1» svetlega marmorja obrobijo s temnejšim, da bi tako prišla bolj do Izraza. Naročili bodo tudi ponovno barvanje napisov na spomenikih in ploščah, povsod kjer so že slabo vidni Na koncu so člane odbor« obvestili o uspelem sestanku vseh občinskih predsednikov združenj borčevskih organizacij v Ljubljani, ki ga je organizirala republiška zve» borcev NOV. Obvestili so jih tudi o bližnjem popisu diružinskih invalidov, ki ga organizira zvezni zavod za zdravstvo in e zboru kurirjev v Kropi, katerega se bo udeležilo tudi 30 partizanskih kurirjev iz naš* občine. ŠE NIKOLI TAKO BLIZU VRHA Bežigrajski košarkarji in košarkarice po spomladanskem delu prvenstva Igralke v slovenski Košarkarski ligi so v spomladanskem delu prvenstva odigrale že dva kola drugega dela. V letošnjem tekmovanju, v katerem sodeluje 10 ekip, so igralke Ježice trenutno na tretjem mestu. Zmagale so de vetkrat. dvakrat pa so bile poražene Dosedanje prvenstvo je potekalo v znamenju igralk z Jesenic, ki so nizale zmago za zmago Igral ke Ježice so — kljub sicer dobri uvrstitvi — nekoliko razočarale saj so ekipe, ki so bile slabše, premagovale z veliko razliko, ko pa so se srečale z enakovrednimi ekipami, pa so zaigrale izredno slabo To se je izkazalo v srečanju z Jesenicami in Mariborom kjer bi s solidno igro prav gotovo spremenile 'vrstni red pri vrhu. Menimo pa, da je tudi trenutna uvrstitev uspeh za mlade igralke z Ježice in naj jim bo to v spodbudo v nadaljevanju tekmo vanja. Omenimo pa naj še njihovo zmago z ekipo Konusa, kjer so prvič v zgodovini slovenske ženske košarke dosegle več kot sto košev Rezultati: Ježica . Trnovo 44:22, Maribor 66 22:82 Ježica • Jese- nice 36:46, Ježica . Kroj 62:32, Ježica : Konus 103:9. Litija : Je žica 36:86. Ježica Ilirija 41:40, Maribor : Ježica 62:48. Trnovo . Ježica 45:59 m Ježica Maribor 66 79:30. Član’ Ježice so po prvem delu letošnjega tekmovanja v II rep ligi — centralna skupina na najboljši poti, da se nasledje leto uvrstijo v I slovensko košarkarsko ligo Trenutno vodijo, saj so od desetih odigranih tekem izgu bili samo eno Letošnje prvenstvo so igralci Je-žice začeli zelo dobro, saj so pre magali oba neposredna tekmeca za vrh. Trnovo in Zagorje. Toda izgubili so po nepotrebnem tekmo v Metliki, čeprav ta ekipa ne bi msela predstavljati resnejšega nasprotnika Upamo da Ježičam' Republiška košarkarska liga — ženske Jesenice 11 11 0 743:370 1+373) 22 Maribor 11 10 1 699:443 (+256) 20 JEŽICA 11 9 * 2 689:282 (-1-307) 18 Trnovo 11 7 4 503:460 ( +43) 14 Ilirija 11 5 6 429:420 ( +9) 10 Litija 11 5 6 479:599 (—120) 10 Kroj 11 4 7 521:507 ( +14) 8 Slovan 11 3 8 589:550 ( —61) 6 Maribor 60 11 1 10 368:659 * (-291) 2 Konus 11 0 11 225:755 (—530) 0 II. SKL — centralna skupina jeseni ne bodo popustili, tako da bo dobila naša občina tudi ekipo v I republiški ligi Rezultati: Ježica Litija 88:17, Ježica Šentvid til:49, Ježica : Prule 48:36, Zagorje : Ježica 57:69, Ježica Hrastnik 20:0. Ježica Trnovo 61:55 Metlika Ježica 58:57, eJžica • Novo mesto 100:59, Moste : Ježica 41:50. Litija • Ježica 49:70 V H. slovenski Košarkarski lisi - zahodna skupina sodelujeta iz naše občine kar dva kluba, Stadion in Savsko naselje Obt ekipi sta se ob zaključku spomladanskega dela prvenstva zelo dobro uvrstili: Stadion je drugi. Savsko naselje pa tretje Člani Stadiona imajo možnosti, da v nadaljevanju prvenstva popravijo svojo uvrstitev in si naslednje leto pribore pravico tek movanja v I republiški ligi Prav gotovo pa bo odločilna tekma v Tolminu z istoimenskim moštvom Želimo, da bi igralci Stadiona zaigrali ravno na tej tekmi tako kot znajo Ekipa Savskega naselja letos drugič tekmuje v tej ligi. Njihova uvrstitev na tretje mesto je prav gotovo uspeh, seveda če se zavedamo, da so že dobljene tekme izgubljali ravno na račun neizkušenosti Rezultati: Medvode Savsko naselje 55:54, Stadion Salonit. 71:44. Stadion Savsko naselje .58:50 Sežana Savsko naselje 49:54. Meblo Stadion 42:56, Me blo aSvsko naselje 43:64, Piran : Stadion 44:84. Savsko naselje : Tolmin 42:46 Medvode Stadion 38:46 Savsko naselje Piran 71:37 Stadion Sežana 74:41, Sav sko naselje Salonit 62:36, Sta dion Tolmin 50:67, Savsko na sel je Medvode 44:38 in Salonit Stadion 35:81 j Pečar m Sfšntec i rek^rderfa SFRJ Lepi dosežki atletov Olimpije Med številnimi Uspehi, ki jih žanjejo ' atleti in atletinje Olimpije in o katerih | smo že poročali, posebno izstopajo odlični | dosežki metalca diska Zdravka Pečarja in * metalca krogle Marjana Štimca. i Zdravko Pečar je pod vodstvom trener-I ja Leopolda Toplaka napravil v letošnji se. " zoni velik napredek v metu diska, ki mu | redno leti preko 50, tudi preko 53 m na tremngih celo preko 55 m. Pred dnevi je " z dolžino 53,74 m dosege} tudi nov miadin-jj ski državni m nov članski republiški re-I kord. Vedeti moramo namreč, da je Pe-' čar še mladinec, pa že dosega take dalja I ve, torej je pred njim še lepa perspektiva. Marjan Stimec je kljub temu, da je letos šele prvo leto starejši mladinec, zalu | čal 7.25 kg težko kroglo 14 78 m, kar je nov I državni rekord za starejše mladince. Vzpon tega mladega metalca je bil meteorski, saj I se resno z atletiko ukvarja šele drugo leto. I Tudi njega trenira trener Toplak, ki meni, da je Štimec zaradi svoje skromnosti, I vztrajnosti in predvsem zaradi izrednih I telesnih sposobnosti eden najbolj perspek tivnih metalcev krogle pri nas Občni zbor AK Olimpije Ce bi nekdo sodil delo in uspehe atletskega kolektiva Olimpije po udeležbi na rednem letnem občnem zboru, bi si prav gotovo ustvaril napačen vtis, kajti udeležba je bila za tako številni aktiv morda zares skromna 2e prvi govornik Dušan Povh, ki je v odsotnosti dosedanjega predsednika otvorii občni zbor, je povedal, zakaj tolikšen izostanek članstva. Nekaj atletov je bilo na tekmovanju v inozemstvu, nekaj jih je opravljalo maturo, izpite, maturitetne m zaključne izlete itd. Iz kasneje podanih poročil in razprave je bilo razvidno, da je AK Olimpija opravil v zadnjih dveh letih velik napredek, tako v kvaliteti kot tudi pri vključevanju mladih v atletske vrste Ta kolektiv je med prvimi, spoznal, da brez dobrega zaledja v osnovnih in srednjih šolah ne more biti napredka v kraljici športa in zato se je odločil ustanoviti na sJtoraj vseh šolah atletske krožke, ki so že v pretečenem letu dobro funkcionirali L JEZICA 10 9. 1 644:421 1+223) 18 Trnavo 10 8 2 673:485 < (-188) 16 Zagorje 9 6 3 648:477 (+171) 12 Novo mesto 10 6 4 743:613 * (+1301 12 Moste 10 6 4 632:539 ( -+93) 12 Prule 10 6 4 554:466 ( +88) 12 Šentvid 9 3 6 •173:594 ( — 121) 6 Metlika 10 3 7 496:687 (—191) 6 Litija 10 2 8 469:698 (—229) 4 Hrastnik 10 0 10 312:668 (—356) —1 II. SKL — zahodna skupina Tolmin 8 8 0 517:335 (+182) 16 STADION 8 7 1 520:361 (+159) 14 SAV. NASELJE 8 5 3 441:362 ( +79) 10 Sežana 8 4 4 486:437 ( +49) 8 Medvode 7 3 4 424:376 ( +48) 6 Salonit 7 1 6 303:476 (—173) 2 Meblo 8 1 7 391:513 ( 122) 2 Piran 8 0 8 320:542 (-222) —1 *— Športni uspehi bežigrajskih šol Vse bežigrajske osnovne šole so skoraj v celoti izpolnile program športnih tekmovanj za šolsko leto 1968/69, ki so ga sestavili ob pričetku Jeta profesorji telesne vzgoje skupaj z Obč. ZTK in ki so ga odobrila in podprla tudi vsa ravnateljstva naših šol. Zaenkrat se je zatikalo le še v Dolu kjer še ni bilo telovadnice; v prihodnje se bo najbrž tudi Dol vključil v ta šolska tekmovanja. Obč. ZTK je skupno s posameznimi šolami prirejala občinska prvenstva v vseh tistih športnih zvrsteh, ki so bile vnesene v program. Tako je bilo izvedeno občinsko prvenstvo v jesenskem in spomladanskem krosu, v atletjki, v tekmovanju za atletski šolski pokal, v košarki, v malem nogometu, medtem, ko so smučarska tekmovanja priredile šole same ob skromni finančni pomoči Obč. ZTK. Posebno uspešni so bili naši učenci in učenke na raznih tekmovanjih, kot Festival košarke, kjer so učenci osn. šole Dr. Vito Kraigher zasedli zelo dobro 4. mesto med desetinami nastopajočih šolskih ekip iz vse Slovenije, na finalnem tekmovanju ljubljanske regije v smučanju pa so učenke osn. šole B. Kidrič zasedle v veleslalomu odlično 2. mesto. učenci iste šole Pa dokaj dobro 6. mesto. Na finalnem delu tekmovanja za Dan mladosti so v konkurenci devetih občinskih prvakov ljubljanske regije zasedli v košarki učenci osn. šole Miran Jarc prvo, učenke osn. šole Danila Kumar pa dru-9o mesto; v malem nogometu so premočno zmagali učenci osn. šole Miran Jarc, v atletiki so bile učenke osn. šole Dr. Vito Kraigher druge in prav tako so bili drugi tudi njihovi sošolci. Na republiškem šahovskem provenstvu pionirjev ” Postojni so pri mlajših pionirjih učenci osn. šole Ur Vito Kraigher zasedli odlično 2. mesto in prav tako mesto so pri starejših pionirjih zasedli učenci °sn šole Miran Jarc. To je samo nekaj najvidnejših uspehov naših učenk in učencev, za katere pa imajo prav toliko kot oni sami. zasluge tudi njihovi profesorji telesne uznoje, vodje posameznih krožkov in nič manj tudi ravnateljstva šol, ki imajo za športno dogajanje na svojih šolah polno razumevanje. Odločilen faktor Pri tem pa je tudi tesno in vsestransko sodelovanje med omenjenimi in Obč ZTK Bežigrad. ORODNA TELOVADBA Izvrstni pionirji Najboljše nogometaše ima Grad. šolski center Na prvem občinskem prven stvu srednjih in strokovnih šoi Bežigrada v nogometu, ki ga je zelo vzorno organizirala I. gim-oazi ja, je sodelovalo 6 ekip. 7,a 22, junija je bilo na letnem bolje kot lam, mladinka ^ elovadišču Partizana Narod- Marta Pogačar pa je zasedla stopaneJso bile prav.vse šole, kat ni dom v Tivoliju republiško ^ ^Sn »j^80”* ^ prvenstvo v partizanskem f,,lT rv,,Q'1,ri/^ TTT rft7irp- mnogoboju. Tekmovalcev v 3 rao vseh oddelkih je bilo nad !>00. TVD Partizan Lj. — Bežigrad je na tem tekmovanju vili tudi mladinci III. razre- Ekipe so bile razdeljene da saj je njihova vrsta, ki skupine in rezultati predteki je bila lani zadnja, osvojila vanja f so Rbiii naslednji^ Poklicna solidno 5. mesto med 13. ekipami. Skupno se je republiškega “JJ'" _ ______ sodeloval z vrsto pionirjev prvenstva v gimnastiki bdele- ,e ekipe iskre.'Gšč* irTafs,''Ič višjega razreda in dvema po- žilo 33 članov društva, kar so potem Igrale vsaka z vsako za kizicuo t- _ . . . , , riasman od 1. do 3. mesta Naj sameznikoma (skupno 10 je sicer 7 manj kot lani, to- prej jc moStV0 P j. iskra pre tekmovalcev). Med več kot da ne malo,^če primerjamo magalo z 1:0 ekipo GTš, nato pa in i-.i,ranimi ,,rciami iz vse našo udeležbo z udeležbo ekipa GŠC najprej GTš s 3:1 okoliškimi vasmi. 10 izbranimi vrstami iz v nw«nih društev ki nato pa ^ ekipo [SKRE kar 2 nogometnem turnirju v Polju in Slovenije je Bezigrajcanom drugih močnih diustev, ki 8;0 in tako bre7 p0raza fo 2 iz_ biij tretji. Rezultati tekem z os uspelo zasesti odlično drugo imajo lastne telovadnice m redno gol razliko 14:1 osvojila taliml ekipami pa so. Šmartno mesto (368,8 točk). Tekmo- profesionalne trenerje ter če Pt70%" k^^ ^retiaV^ £»art^ ^ ; POdBOri™ vali so v petih gimnastičnih se upoštevamo, da so bile le- bena tehnična Sola. Sola ISKRA : Center strok Sol 2:1, Gradbena tehnična šola šolski center PTT 2:1, Gradben I gimnazija 3:0. Tako so se v finalni del uvrsti. TOTr-orri t.; Šport tudi v Podgorici Mladino aktiva Podgorice — Šentjakob so zelo aktivni športniki; predvsem se ukvarjajo z namiznim tenisom, drsanjem, boke jem ter nogometom Čakamo pa tudi na otvoritev telovadnice v Dolu, ker smo sklenili, da bomo hodili k telovadbi in igranju ko šarke. Obč. zveza za teles, kulturo Bežigrad nam je kupila mizo za namizni tenis ter se ji prav lepo zahvaljujemo in želimo, da bi imela še v bodoče kai posluha za naš kraj Z lastnimi prispevki so madinei zbrali okoli 60.000 starih dinarjev in si kupili drese in nogometno žogo. V planu pa imaj o še žoge za košarko ter nekatere druge športne rekvizite Vsako nedeljo priredijo nogometno tekmo in to predvsem z okoliškimi vasmi. Igrali so na disciplinah: krogi, bradlja, tos norme za udeležbo na re drog preskok in parter po- publiškem prvenstvu zvišane. le<» tega pa še v teku na 60 Viden je torej predvsem metrov, plezanje po vrvi napredek v kvaliteti najmlaj-(3 m) in v redovni vaji. V ših. Veliko ter pravzaprav telovadbi ki jo trenirajo vse edino priznanje za kolektiv leto so se odlično odrezali; je bilo poimensko pismeno v teku in plezanju pa bi bilo povabilo Gimnastične zveze i. PAVČIČ 3:5. Šmartno Podgorica 1:3. Dragomelj : Pogorica 0:5. FRANC POHLIN ŠAH Podvig A« Planinca Ljubljana Je bila po dolgih le- iI-\ * * .-»..I X^ .-v-, r.rl r-\*i '-/-arlT-ifair-l stri kraljevske igre. Z odličnim finišem je ob koncu zabeležil potrebno več vaditi, da bi Slovenije štirim pionirjem gahovsjcega turnirja. V Festivalni kar tri dragocene zmage in sam bili enakovredni ostalim do- eni mladinki na tečaj v Mo- dvorani je 16 šahistov iz Avstri- prvi pretrgal ciljno vrvico, s , . .__ -Hrin Društvo ie S nomočio Je, Bolgarije, Romunije, Madžar- tem je dosegel uspeh, kakršnega brun vrstam. , ske. ZDA, ZRN in Jugoslavije od zgodovina Šaha še ne pomni. Kol Tudi na republiškem pr- UbZIK Lj. — rsezHraa oniu g, do 20. junija tekmovalo na mojster je zmagal na turnirju 1—A venstvu v gimnastiki, ki je ^aj^0 "ji ffiju.V“S jTbi£S£!S nonTzaMi SskfS bilo 1. 6. 1969. SO naši naj- na tečaju, saj SO to zas u močna, saj je bi turnir najvišje — velemojstra. Zaradi togih pra- mlaiši dosegli velik uspeh, že kot nagrado za trud med nložne jakosti 1—A, na startu pa vil mednarodne šahovske federaci- T .0E,vfvla cn oj nri- letom, hkrati pa je to Vtzpod- je bilo kar 10 velemojstrov, med je FIDE pa mu tega naslova še S™. m^HoJsa vmta huda za drug« in sploh do- ^TprfeSJtv«,^ol^e.0^! 'Si II. razreda pa je zasedla 3. bra investicija za društvo. munije; Madžarske ta jlugoslavije. ■ ' - • • mesto med več kot dvajsetimi ekipami v republiki-. Zanimivo je pogledati kaj so na republiškem prvenstvu dosegli člani ostalih oddelkov bežigrajskih telovadcev. Pri članih II. razreda sta se Pregelj in Opeka uvrstila na 1. oz. 3. mesto med posamezniki. Pionirke so tekmovale NAROČITE ZBOR OBČANOV! jo turnir začel kot mednarodni mojster) Kapetan jugoslovanske histov je prvič na mednarodnem reprezentance Bora Milič pa je šahovskem turnirju zaigral mladi planincu izkazal veliko priznanje —.........— — ,,,1, TlnSi. .... ___tli .. ;----------.aV-l » douv-itt t V tej eliti tujih in domačih ša- A. t HlKtnv ia nrvir1* nn morfunrodnem 25-Jetni slovenski prvak, Beži grajčan Albin Planinc. Začel je in ga uvrstil v jugoslovansko eki po. ki se je pomerila z najboljšo sijajno in takoj prešel na čelo reprezentanco sveta — SZ. lestvice, kjer ga je šele v 10. Vstni red: 1. Planinc 10,5, 2. kolu dohitel Puc. Kolo zatem pa Gligorič (oba Jug) 10, 3. Unzi- je kot četrti Slovenec (za Vidmarjem ml., Pucem in Musilom) oker (ZRN) 9,5, 4. Tringov 9, 5.-6. R. Byme (ZDA) in Mata- j — ------——- c. vj. xv. xjjrixic ' »/ *** izpolnil normo za naslov medna- novlč 8,5, 7.-8. Gheorghiu (Rom) rodnega mojstra. Ko je dosegel ta in puc a itd. zaželeni naslov se je še pogumne- Mladi šahisti po tradiciji med najboljšimi je pognal v boj s svetovnimi moj- Taborniki Savskega odreda pred odhodom na izlet Mladi bežigrajski šahisti so tudi letos nadaljevali tradicijo uspehov, ki so jih prejšnja leta dosegali najmlajši šahisti naše občine. Po prepričljivih zmagah na medobčinskem prvenstvu, kjer so tekmovali prvaki vseh ljubljanskih občin ter Kamnika. Domžal in Litije, so se mlajši pionirji šole Mirana Jaca in starejši pionirji odreda dr. Vita Kraigherja uvrstili v zaključni del republiškega prvenstva. Vrstni red: 1. OŠ Mojstrana 31, 2. OŠ M. Jarca 30,5, 3. OŠ A. Besednjak (Mrb) 28. Nastopilo jo dvanajst medobčinskih prvakov. Med sarejšimi pionirji so se Bežigrajčani krepko postavili po robu favorizianim Kočevarjem, ki so pričakovali, da bodo zlahka osvojili naslov najboljšega. Tako pa so po prvih kolih pionirji odreda V. Kraigherja celo vodili in izgubili prvo mesto ele v dokaj nesrečno izgubljenem dvoboju z neposrednimi tekmeci. Vrstni red: 1. Kočevje 37, 2. OS dr. V. Kraigherja 35, 3. Os Boris Kidrič (Mrb) 32. Tekmovalo je 14 ekip. RAZGOVOR Z ARHITEKTOM Inž. arh. Savin Sever • Uresničeni načrti: Atrijske hiše ob Triglavski ulici Tiskarna zavoda za gluho mladino v ul. Bežigrad Tiskarna Mladinske knjige na Titovi cesti 136 Tripex garaže (med drugim tudi v Soseski 61 Kompleks Astre in Commerca ob Titovi cesti AMZ center ob Titovi cesti Garažna hiša na Ambroževem trgu • Nagrade: Prešernova nagrada 1967 (za tiskarno Mladinske knjige) Nagrada mesta Ljubljane 1969 (za AMZ center) Stolpnici Astre in Commerca ob Titovi cesti Arhitekt Savin Sever je dobil letos nagrado mesta Ljubljane za dosežke na področju kulture. V razgovoru za »Zbor občanov« nam je povedal: Katera vaša stvaritev vam je najbolj pri srcu? • Najbolj zanimivo je seveda tisto, kjer je bilo vloženega največ dela, to pa je kompleks »Astre« ob Titovi cesti, V tem sklo-puje dokončno obdelana arhitekturna tema, to je bilo izhodišče za oblikovanje tiskarne »Mladinske knjige« in delno tudi »AMZ centra«. Kaj arhitekta najbolj ovira pri ustvarjalnem delu? • Časovni roki so izrazit problem v zadnjem času. To so posledice financiranja investicij, ki ne omogočajo daljnosežnejše politike: investitorji se pojavijo takrat, ko stojijo neposredno pred gradnjo. Ker je investitor sam odgovoren za investicijo, intervencij z različnih strani ni, vsaj osebno jih nisem doživel. Gradbena operativa je dosegla zavidljiv nivo in je sposobna realizirati kakršnokoli zamisel, saj se naši gradbeniki uveljavljajo tudi v tujim. Dejstvo pa je, da gradbena operativa angažira širok krog drugih dejavnosti (obrtniška dela, inštalacija) in problem pn gradnji je sinhronizirati, širok krog kooperantov. Le-ti so izpostavljeni lastnim težavam, prevzemajo dela preko svojih zmogljivosti, posledice pa so podaljšanje terminov pri gradnji in slabša kvaliteta del. Redkokdaj nastopamo s popolno izdelano dokumentacijo, dostikrat gremo v gradnjo s tehnično pomanjkljivimi projekti, med gradnjo improviziramo. Posledice tega so prekoračeni termini, slabša kvaliteta in tudi višje cene Izreden tempo je glavni vzrok temu.« In predpisi, zakonodaja, družbene inštitucije? • Hiba je predvsem v dejstvu, da interpretacija sicer dobro zamišljene zakonodaje daje preveč poudarka formalnim vidikom pied vsebinskimi. Formalni momenti so odločujoči, osnovni nameni se izgubljajo in prekrivajo. Strokovno se premalo razpravlja. Ce je svet za urbanizem premalo strokoven, n; pričakovanega učinka pri presoji. Nekatere inštitucije na podlagi novih predpisov so premalo strokovno kvalificirane, pretiravajo -z zahtevami in ne upoštevajo realnih možnosti. Tq pa zavira tempo. Zveza arhitektov je sprožila akcijo, da bi nekatere najbolj škodljive predpise popravili, druge pa dopolnili.« Ali imajo strokovnjaki nasploh dovolj besede? • V celoti imajo vpliv, kot ga morajo imeti. Strokovna mnenja niso izpostavljena pritiskom. Strokovnjak je iskan. Investitor se danes pojavlja kot prizadet subjekt, realno ocenjuje svoje možnosti in potrebe, od arhitekta pa zahteva, da upošteva oboje. Pred! leti je bil Investitor najmanj prizadet faktor pri neki investiciji; sredstva so bila dodeljena, odgovornost za uspeh pa v rokah faktorjev izven investitorjev. Investitor ni bil zainteresiran kot je danes. Z novimi družbenimi odnosi se je to resnično spremenilo, v pozitivnem smislu.« Slovenska arhitektura danes .. • .. je v izjemno ugodnem položaju. Predvsem zato, ker 'je v Sloveniji dovolj čvrsta tradicija. Začetnik je bil Plečnik, ki je pred vojno afirmiral izjemno kvalitetno šolo in praktično vsa dogajanja danes bazirajo, posredno ali neposredno, na tej šoli. Lahko govorimo o neke vrste avtonomnosti naše arhitekturne kulture, ki je v nekaterih vrhunskih dosežkih na nivoju tega, kar se dogaja v svetu in seveda v jugoslovanskem obsegu. Uspehi v jugoslovanskem prostoru to posebej dokazujejo (nagrada »Borbe«), Na nekaterih področjih arhitekture Slovenija izrazito dominira (oblikovanje in-teriera). Naše osnovne uspešne arhitekture kažejo tendence, ki so istovetne s tendencami v svetu. To je zahtevnejše, sproščenejše oblikovanje ker se sicer jugoslovanska arhitektura dostikrat nagiba k šablonam.« Ko se človek po dolgih letih povzpne na Ljubljanski grad in pogleda naše mesto, je prvi hip presenečen. Najprej pomisli: ali pri nas res lahko vsakdo zidu kjerkoli hoče in kakorkoli hoče, mar niiuanio urbanistov in generalnega plana. Ali gre pri tem le za poglede starokopitnega Ljubljančana, navajenega znane panorame, ki pa se je v zadnjih letih neverjetno spremenila? • Mesto, ki nastaja v določenem času, najbolj neposredno in točno reflektira stanje, v katerem je nastajalo. Mesto je organizem, ki raste in se spreminja. Navidezna stihija in anarhičnost rasti je posledica sproščenih gospodarskih odnosov. Nj centralno vodene politike, ki bi utesnjevala pobude posameznih investitorjev. Pobude, kot posledica gospodarskih možnosti, so realne, življenjske. Obstojajo dokumenti, ki v načelu regulirajo rast mesta. Za dobo prihodnjih 20, 30 let, je izdelan generalni urbanistični načrt, ki ima zakonodajno moč in v generalnem smislu le diktira razvoj mestnega organizma v določeno smer. Ne gre v podrobnosti, to je prepuščeno ekipi, ki ga realizira (arhitekti in investitorja). Seveda nastajajo tudi zahteve, na mestih, kjer jih ne bi pričakovali. Cene mestnih zemljišč, komunalne naprave, konjunktura, ustvarjajo tržne razmere. To pomeni, da na neki lokaciji, rezervirani za program, ki bi mestu bolj ustrezal, gradi investitor po realnem programu, ki ga finančno prenese. To so slabe in dobre strani: mesto bo dobilo v končni fazi zanimive ambiente. ki jih s togim planiranjem ne bi dosegli. Cesarsko kraljeve palače, navidezni red in podobno, so stvari preteklosti. Glede prihodnje silhuete Ljubljane nisem pesimist. Današnja podoba Ljubljane seveda ni dokončna, ni zaključena. Delitev Ljubljane na občine je včasih lahko ovira za bolj organizirano, sinhronizirano oblikovanje mesta. Vendar enotna gradbena politika v mestu je uresničena, mestna skupščina ima odločujoči vpliv pri oblikovanju mesta m občinske meje niso ovira.«i Ljubljana ima nekaj monumentalnih objektov, ki pa so nekako skriti (skupščina, dom sindikatov, dvorano Tivoli). Menite’ tla so postavljeni v pravo okolje? • Lokacija za halo Tivoli je bila nekako izsiljena. Grajena je bila z veliko pomočjo in iniciativo faktorjev, ki ne predstavljajo urbanizma. Društvo arhitektov je povedalo svoje mnenje: Tivoli naj bi zaščitili kot dragocen urbanistični spomenik za mesto, preprečiti je treba da bi ga prepustili prosti gradnji. Hala Tivoli je kapitalna pridobitev za Ljubljano. Lahko pa bi našli prostor zanjo tudi kje drugje in ne ravno v Tivoliju, kjer bi bile boljše možnosti za ekspanzijo, kajti hala se že zdaj razrašča v športni center. Hitre ceste in železnice, ki tudi tečejo čez Tivoli, so skorajda višja sila, skoraj ni bolj. šib možnosti Osnovne mestne komunikacije bodo odnesle Tivoliju tisto, kar bi morali posebej čuvati. Te argumente je moral pre nesti tudi zavod za spomeniško varstvo, z določenim: omejitvami. Verjetno o Tivoliju, takšnem kot je danes, v prihodnje ne bomo mogli govoriti. Za republiško skupščino je bila lokacija In zasnova do neke mere diktirana. Grajena je bila z direktnim naročilom nekemu arhitektu. Obdobje takšnega reševanja je zdaj mimo. Za druge republiške objekte so se pogoji spremenili.« Sovensko pokrajine smo z nesmotrnimi posegi precej uničili. Kaj se da še storiti, da bi popravili napake? • Cim se neka regija kulturno in civilizacijsko razvija, pride do tega pojava. Dobre komunikacije razširjajo območje na- seljevanja razlika med mestom m vasjo izginja. Pokrajina seveda izgublja na svojih kvalitetah. To je posledica razvoja, »n ... lija danes — v malem — doživlja to, kar je na primer Nemčija pred desetletjem: /ra-ščanje mest in vasi v velika urbana naselja. ^ V teku so obsežne študije, da bi zaščitili pokrajino. Kljub nasprotnim tendencam je uspelo zaščititi področje med Medvodami in Kranjem, kjer je izreden pokrajinski park. Ni razloga, da bi bili za usodo slovenske pokrajine brez potrebe zaskrbljeni. Potrebni so organizacijski napori in pokrajine ne bomo funkcionalno ali estetsko uničili.« Vaši vtisi, če se kot arhitekt sprehajate po Ljubljani. • Mesto — čeprav središče visoko razvite regije — ima izjemno dober položaj gle- 1 de predmestij. Ljubljana praktično nima predmestij v tistem slabem pomenu besede, kakršna najdemo povsod po svetu. Druga ugotovitev: zanemarjamo splošni komunalni standard, medtem ko je stanovanjski standard na zavidljivi višini in celo presega evropske okvire. Mislim na standard tehnične opreme in površine novih stanovanj. Ob gradnji individualnih hiš se arhitektu zastavlja vprašanje: kako bi estetska načela oziroma sodobne principe pri zasnovi objektov posredovali najširšemu krogu zasebnih graditeljev In Jim vendarle pri tem pustili individualno noto. O gradnji stanovani Se tole: ne poznamo »socialnih« stanovanj, se pravi stanovanj z izrazito nizkim standardom. Prav gotovo cenejša stanovanja potrebujemo, saj danes večja in dražja stanovanja ne gredfe toliko v promet« KRIŽANKA VOUORAVNO: 1. Naselje v občini Bežigrad, 8. jugoslovanska republika, 13. udeleženec koledova nja, 15. testo za izdelavo napolitank. 16. otok v Jadranu, zahodno od Lošinja, 17. kratica gospodarske organizacije za Bežigradom, ki prireja razstave, sejmo Ipd., 18 pozitivna elektroda. 19. 1000 kg, 20. mesto v Nevadi, raj za ločitve željne Američane, 22. podolgovat krožnik, 23. Estonec, 34. vas v naši občini, na levem bregu Save. 27. kemični znale za radij, 27. mix\nnrodm klic za pomoč. 28. petro kemični kombinat v Zagrebu. 28. kratica naših denarnih zavodov, 31. majhna macp-la, 34. dvojica, 3fi. .skandinavsko moško ime, 37. domače žensko ime, 38. tovarna usnjenih izdelkov v Domžalah. 39. žensko ime. 41. začetnici predsednika IS Slovenije, 42. francoski zgodovinar in pisatelj (Ernest), 43. posteljno pokrivalo, 44. naročnik, na čigar račun se sklene kupčija, 46, vrsta liazar-dne igre s kartam., 47t krajevna skupnost v naši občini. NAVPIČNO: t. manjše motorno Čestitka _ Jože Lušicky iz Savelj, častni član Družtva upo- ! kojencev — podružnica : J Ježica, jc praznoval 80-| letnico. Podružnica mn ; iskreno čestita. kolo, 2. tovarna v Savljah, 3. antična grška pokrajina na Holkidi ki, 4. sla po pitju, 5. določeni dnevi v koledarju pri Rimljanih, 6. začetnici francoskega književnika; leta 1812 služboval v Ljubljani, 7. gora v Švici z znamenito Ln težko plezalno smerjo, 8. udav, orjaška, a nestrupena kača, 9. gradbeno podjetje, Itd gradi tudi v bežigrajski občini, 10. poslovitev pri odhodu, II. upanje, 12. ime troh pergamskih kraljev, 14. sprednji del ladje (množ.), 20. področje, določeno območje delovanja. 31. vrsta rožo, očec, 24. bežigrajski obrtnik, ki Jo utajil precej milijonov davka, 25. glavni Steznik, 27. vas, na severozahodu občine Bežigrad, 29. rudnik premoga v republiki pod 8. vodoravno, 30. angleško pisateljice, sestre — (Charlotte, Emeljr, Anne), 3i. češko moško ime, 32. sijaj, blišč, 33. nakopan material, 34. kuhinjska posoda, 35. nasip, branik, 36. Ime pevca Leskovarja, 38. stričeva žena, 40. orel iz germanske mitologijo. 32. zver Iz rodu mačk, 45. kemični znak za molibden 1 2 3 4 5 6 7 j: 3 9 10 11 12 13 14 15 fc' .. m 17 "ri" * .r‘ 13 ' 19 m 20 21 m 22' 23 u 24 25 C" 26 m 27 m m 28 29 30 1 31 1 32 33 m 34 ' J5 36 m 37 m 38 39 40 41 m 42 43 44 +5 46 47