514                    Jesen. — Tiho teče Rečina ... — Kakor mrak
Jesen.
.-Liho šumi po drevju, po drevju o polnoči; po tleh, po steni, po strehi preplašena senca beži . . .
Pa kdo je, od kod je in kaj je? —
Samo noč in šum sredi nje,
od drevja listje se vsuje,
tri sence črez cesto beže . . .
Pa kdo je, od kod je in kaj je? — In šum in sence samo . . . Skovir zaskovika v poljani, piš mrzel potegne mimo . . .
Roman Romanov.
Tiho teče Rečina .
Ti
iho teče Rečina,                      Kakor večnosti oči
reka kalna, lena —                se odpira tema —
tiha kakor tat mladosti,           nema žalost hodi v njej,
vera izgubljena . . .                vabi me, objema . . .
Nič ni šuma poznih ur           Teci, teci, Rečina —
v mrtvi tej samoti —              teci malo brže,
nihče mi polnočnih sanj         da me roka polnoči
v duši tu ne moti.                  v tvoj objem ne vrže . . .
Helen Helenov.
L
Kakor mrak . . .
aj je padlo kakor mrak              Kakor da bi gledala
v moje tihe dni? —                   svojo srečo v njej,
Z neba zvezda vtrne se —         kakor zaželela bi
duša zadrhti ...                        ž njo naprej, naprej . . .
Roman Romanov.