I shaja vsaki četrtek ni velja t poštnino vred ia V Maribor« a pošiljanjem na dom
»a colo"leta - 8 fl.
„ pol i i:l n . I ii. 50 k.
■■ „ —d. sok.
T -l n , ' ,
Brez puiiljflnja na dom ta celo leto . 3 SO le, . pol letu . 1 d. 80 k.
— H t
H	«	JI	JC' 1
Poaa-nomi Uiti »e dobijo pri knjigam Novaku na velikem trgu /a k.
SLOVENSKI
Naročnino »prejema *roil-uiitvo v Mariboru.
Reko ¡liri Eg ue vraisjo, nepisani listi ne prijemajo.
Poriučiveii lisi za slovensko Ijmlslvo.
5Pniuii v yt?ft|iDdftrBtvn bogati ilftielo.
Omnniln te prijemajo, plota 7.a vrstico je tU k. in za kolek SO k.
Štv. 40.	V Mariboru 1. oktobra 1868.	Tečaj U.
Interpelacij a, ali vprašanje,
ktero so stavili slovanski poslanci 1'J, kimovca d<j Vladinega zastopnika v deželnem zboru v Gradcu.
Slovencev, kterih blizo poldrug milijon nepretrgoma prebiva v deželah in oblastni j ah Štajarskega. Koroškega. Kronskega, Goriškega, lstrije in Trata, - živi v prvič imenovani deželi — na Stajarskem namreč vise 400,000 duš, ki si» z mnogoštevilnojSimi nemškimi prebivavci te dežele s je d u o državno jednoto združeni z Slovenci pn drugih imenovanih dežel tako, da se jih povsodi sprijemujo,
V	deželi štaj&rskih Slovencev živijo tudi nem sij prebivavci. pn le samotam o in komaj j eden odstotek vsega pro-biv&vetva; na daljo živi in sicer naj več po mestih in trgih okoli pet Odstotkov takih Slovencev, ki svoj materni jezik ril zn meje in govorijo, gn vendar vsi «d nemških šol, ki so bile in so i e. ne znajo niti brati niti pisati in torty samo nemške Slovanom večidel malo prijazne časnike berejo in so po tem takem ve ¿i del svojemu narodu odtujeni, <1 stali del naroda tedaj 1V4 odstotkov je čisto slovenski in samo slovenski jezik govori.
Vkljiib temu pa se je nadlegovala in se še nadleguje slovenska mladina kmečkih srenj v ljudskih šolah nasproti vsemu pametnemu razunietiju izrejevanja in na veliko -kodo izobruženjn z nemškim ji tujim jezikom in t.n brez vsega namenjenega vspeba, ker ta mladina nima zunaj šole dejansko vaje v tujem jeziku.
V	srednjih in visi h i <j lah se mi Slovence in jihov j c/. i k popolnoma nič ne gleda. Če se tudi tukaj slovenskemu jeziku privoAi svoboden prostor, ali če se tudi kot zapovedmi predmet vpelje v srednje šole, tako je ta nnredhs. Te udar le vk a ulj i vit. dokler slovenski jezik v uradih nima veljave.
Slovenec se mora v srednjih in viših Šolah naj prej svoje narodnosti i znebi ti. ako hoče do više omike priti.
Te zavode zapušča in se ni naučil spoznavati svoj narod. j figovo pravo zgodovino in svoj mater ni jezik, ter sto-pivši, kot uradnik, odvetnik, biležnik ali zdravnik v javno življenje postane večkrat nasprotnik svojega ljudstva; in veljave jegovegn jezika boje se. da bi gn učenje slovnice svojega matcinegn jeziku v privajenem lagodnem življenju ne motilo.
V	uradu v nižjih in viših stopnjah, po vseh odvetniških in biležnišfiili pisarnirali gospoduje z redkimi izjemami še /mirom tuji nemški jezik, Zapisniki t. slovenskimi strankami se spisujejo v nemškem jeziku, vsi pozivi, odloke in razsodbe se izdajajo narodu i tujem j emu neraiMudjivem jeziku.
Slovenskih vlog pri uradnijah ne vidijo radi in jih večidel v nemškem jeziku rešujejo.
Vsak košček ravnop ravnosti v uradu d mora Slovenec od uradinje priboriti. Celo slovensko spisan krsten list ali samo v slovenskem pravopisu pisano lastno ime še celo v vladiko vinskem imeniku na letava pri nižjih in vi Sili uradni-jat na težave in dela dotieuiku neprijetne sitnosti.
{'rudniki jezika nezmožni so bili v slovenske, iinajoči p;* ji '/¡k v uem-ke kraje prestavljeni ali tam puščenL Ali zna kdo slovenski jezik tudi pisati, nikogar niso vprašali,naj ga nauči nikomur niso mpovedah.
Sodnjiska opravilu, celo taka, ki jih ima preiskovavni sodnik. so Se zdaj v rokah nemških slovenskega jezika po-
polnoma nezmožnih uradnikov, ki razpravljajo z tožnikom iu tožencem, t obdolžencem in pričo no brez veliko nevarnosti za pravno sigurnost z posredovanja m kakega dninarja ali pisar nika ali eelo uradnega služabnika.
Ta oduurodovami po večem številu odvetnikov in bilcž-nikov podpirana birokracija, ktere jedina zasluga je ta, da na rodov jezik gov ore ga soperno pači in kvari ter lastno nezmožnost jeziku naJtladaje se vefce z dolom meščanov, ki je narodu odvmen, kedar gre za to, da bi pri volitvah idi v mestih ali deželnih okrajih narodnega kandidata pobedila.
Z pomočij" teh dveh delavnih moči, kteri domačega slovstva in drugih narodnih naprav nič ne podpirate, nasproti pa narod pri vsaki priliki kolikor mogoče za se rabite, se protinaroden živel j vriva / vsemi sredstvi v srenjska, okrajna zastopništva, v deželni zbor, tam ima prvo besedo in razsodno o narodnih in duševnih potrebah naroda, z svojim vpljivojii izvabi umetno narejene nezdrave želje iz iyega, da bi je tvpet porabil u kot podporo tu tienarodne predloge i u
Marodnjiik jc povsodi nazaj potisnen, odstav-Ijan. cflo preganjan. .Tegov jezik je porinen v vasi in tudi tam ga tujstvo zatira tako. da se ne mori- razviti. Tuj* stvo, ki uiniH za ljudstvo niti raz umije ti ju. uiti srca, imu oblast.
Ntamituo manjšina mira nnjtrajiio narodovo mo4, na ktero se ititvljajo neprenosljivo tuja t ve. zavira dušno razvijanje, ki ji le na narodni podlagi — v lastnem jeziku — mogoče iu ki jc prvi pogoj gmotnega blagostanja. Ogromna večina, jedro ljudstva, je namesto čvrstega in zdravega narod ne ga življenju, obsojena na pohabljeno in potrto duševno1 življenje.
Telo narodovo je razkosano in v tem razkosanju brez moči. Narodovi zastopniki delajo v šest m zli Oni h deželnih zborih osamijo ni in v ti osamljeni > it i oslabljeni.
V	štajarkem deželnim odboru Slovenski narod ni zastopan, akoravuo ga je dve petini vseh deželnih prebivav-cev. Tukaj v visokem dež (d nem zboru so med 63 poslanci samo z 8 narodnimi poslanci zastopam in v naj ugodnejšem slučaju bi mogli samo r. poslanci zastopata bili.
Kako se jo vtem deželnem zboru do zdaj na nai-odno, duševno in gmotno dobro Slovencev gledalo, to je visoki vladi tako znano.
Ker se je pokazalo pomnujkanjo razumen ju in dobre volje, ker državno pripomoči popolnoma pogrešamo, izginulo je skoraj upanje, da bi se to -.tanje današnjih razmer izboljšalo,
V	jednakih in sem ter tje še hujših razmerah so naši sorod lijaki v ostalih imenovanih deželah.
Naj toraj visoka vlada razumeti blagovoli, ako se zdravi del ljudstva upira vsemu bar v nevarnost stavi iu slabi je-govo narod stvo in dobro, nko se ustavlja oni nenaravni in nravnost podirajoči sistemi tujčevat\ja. ki ude joduo in isto narodne drtiiiue, meščane in kmete, eelo posamezne ude v sreiyi in rodbini razdvaja iu v razprtijo stavijo, ako '-vcijc rešenjo vidi samo v zj edin jen ju nnroda v jed no državno — narodno celoto z narodno upravo, da so to spoznanje vedno bolj širi in v tisku, v očitni h slovenskih taborih razglaia, spoznanje. ki je določno izrečeno v prošnji predloženi ministrstvu Šnierlingovfuiu že 1. 18iil od 30.000 Slov on cev podpisani, ktero živo zastopi\jo vsi domoljubi*.
Visoka vlada bode, znajoča pttiv ceniti zaklade. ki so ko stiskali, s silo, z razpuiôôjiimi ii»?/>;■ hiimi zbori in posadnim v raz litiju narodnosti za državo samo naloženi, tim bolj z stanj t m. kakor zdaj hočejo oživotvoriti liberalno ero, in skla-lobrohotnostijo židje slovenskega naroda, ktere smo v dežel- daveč pred stoječe ailrese je podpiran od deželnega zbora nem zboru tiuli mi izVekli. zašli sati blagovolila kor se popolna takrat (Igersko državno pravo ïàvmi tako zanikuval ter ki it dejan-k it izvršitev na naj visom mestu pri poznanega načela ničlo in neveljavno izrekal, kakor zanikava dandanes češko narodne ravuopravnofti pri doscdajnih razmerah naroda ko--državno pravo. Ravno to nam daje upanje, d» bo skladnimi j izpeljati da; kajti tako zjedtujenje bi pomenilo prido-.vec nekdaj tudi še priant! češki» pravo. bite\ in pospeb mednarodnega mini. in bilo bi naj boljši Gospod poročevalec je govoril o strohnelem državnem pripomoček nektere Avstriji sovraine name rja tve noSkodlj i ve pravu češkem; jaz si bom dovolil pokazati Vam samo en storiti.	1-1 ' n j*	" »-i.||	—t *
Da si- za sedaj uresniči narodna ravnopravuost nu obln,-atjih naših volivcev, si dovoljujemo £ k. vladi nem u zastopniku preiskava L i 6 tire arhiv s in nabirali a drese; dobro državno
z spoštovanjem staviti
vprašanje:
Kaj misli visoka vlada storiti, da so dejansko uresniči narodna taVnopravnost vfcoli in uradu i ji ua slovenskem obk-
prsvo češko pa Vam j<- strohnelo!
t Kospoda moja, takrat ste tudi dualizem imenovali smelo državino snov, kakor imenujete dan d cues federalizem. Toliko časa je vpila advokatovsko- biro krati ¿na ustavna stranka v
stiju dežele; in ali bi bila vlado vzlnsti volja, zankazati urad-držuvncm zboru: „Avstrtfa smo nii". dokler so jej Magjarj nikoDi in javno poverjenim pisinošosfcavljavceiB, da se naučijo,v lase skočili: ona se je udala čeii „Ako ne moremo guv določenem obroka, če nočejo i/ službo izpuščeni hiti —injspodariti po vsej Avstriji, gospo d ujmo vsaj v eni polovici!" ali je vlado volja, v slovenske sodnije nemudoma postaviti To je pa, seje vpilo, le pomiije i, Ogerskn, le v, Ugerako. uradnike, ki so jezika zmožni	Za očetom nemogočnega februarskega patenta pa jc pri-
V Gradcu IS. kimovoa IStib.	šel mož. ki si je zapisal na svojo zastavo pomirje z vsemi
Dr. Jožef Voinjak. M. Herman. Dr. M. Prelog. narodi, ki je pot odprl do porasfiimHeiy;i in prepustil pionirje A. Itnček. J. lipold	i Ogorsko ravnoprnvni sodbi drugih narodov,
-----Gospoda moja, zastonj je bilo, da je bil sep te m bor s ki
manifest zarad svojih nruvuih DJičel splošno pomirljiv (ugo-twOW>I' )	varjaup1), da je manifest zaupanje v Avstrijo na novo vzbudil,
poslanca H c r m a D a v deželnem K bo ni gtajarskemjda gaje velika večina avstrijskih narodov zadovoljna spre-proti iulrcsi.	Ugovaljanje) Da! (Studii)
_ ,, ,	,	. t	Zastonj je bilo. da je bilo Helkrsdijevo ministerstvo
Po. tem kar smo ravnokar sbsah in kakor pripoveduje ,tlil	,(j ^ s	preganjalo februariste, iu da
»dreto, bdi bi svobodni, prav svobo&u m sre.ni, lemut na-* ^ |(j vj|j ¿^ imA ^ dejSo naj večo svobodo; sproti druge®! no rečem kakor: tim glasi,se svobodazaflUmj dft si je Bf;1]iri,,lijn„, „^mt™ pošteno prizadc-oheU, tem bol, so proti njej greši. Jaz s. bom dovolj, go-,^ driavu<> ¿^fc«^ v rcd Spraviti, Lke	in
daje bilo državnim upnikom pravično med vojsko, kteio
spoda moja, izkazati Vam reči od celo nasprotne struni.
-	r ■• 1 ' 1 V	i -	t - 1 J	fp	uu i i'U'r VU ¿ril I «Ulli u I ■ LliJlUlil PJldi "1I.UU IjViIU IUI.U t VJ J üfk* J* Jk L »J X V*
\ avstrijski držav, biva mnogo ljudstev Koso se raz- jß od sv„j)h	lihr fV podedovalo; zastonj, daje hotel»
hčne. dežele in lj.idstva zaporedoma vladarski rodovm Labs-,^.-	ljlV(, str^ h, ,JltiIs,V:l z ^nomijo blago-
hurški podvrgla, mso tega storila brez pogojev ni png„dd>............. :ij llu jr ,j;|j slnLStn„js,	februar-
je so zdaj jihovo deželne pravico; tako so a* zavarovali.^ dež<jMh xl,.iVnY pTtisvitiemu cesarju predložilo, svoje mdividnalitete iu lastni iävot; v» slava, ^ blagosta-i c Iienst pa naj krotkejšib, naj bolj opravičenih in nje. vse sponmiske sUvhe, vse rodoljiibje z njegovimi vedami r| HJbolj ¡Ovalnih (postavnih) adres ieder a lističi deželnih Čnn,. vsi sijajni spe m m ¡spadajo v avtonomno doboteMe-,^,^	^ , Služil. :Llnpnk je deželne zbore inzpa-
žel, iu Avstrija je pri t,kl «Wim zvezi - adresa bi rekla ^ _ iast^j} ?^ate]ji ust,,', ktera se jV bila ustavila pri aki „smeli državni $novifc - srečno premagala na, veee (iifltovijH) ^isterstvu niso mogli nikdar odpustiti, da jih jc nevihte m nevarnosti. Te dežele m ljudstva in tedaj ^ ^ ^ ¡!d o1) g^po^arstvo delo. In ua vso pretege so država sama |o jela pešati, ko je hotel vse pod eno odejo t] imgpmtnibi po^j^a z vsemi ljudsivi Ei„uiti plat spraim absolutizem, ki je vsegdur central.sator in v nobeur^,^ s	lla U]0m v ,Vv-.Lriji le jihovu vn-
stroki človeške delavnosti ne trpi samostojnost,.	]ja veljati m da jim je Avstrija in jihovo gospodovanje ue-
Ceutraluem injegova slabogW f«^ ^ ločljivo zvezano,"' We zdaj se niso tako imenovani liberalci žavo ako ob m<: dela in vse človeško delovanje tako usta-1 [ ^^ ^^ feJ„r >ÜJU dßll,n	iu h, ¡.¡j
vila. da bo treba naj ve&ga prizadevam^ zdržema in pn-Uberalec kdor bi ue vrgel vsaj en kamen ua to minister>tvo. b h zev a njo. prodno bomo mimo nzivah dobrote ounke in nsta-k;ikov u ^ Qn m bif li!ievJec. k(lot criw<Bie nblatiti ¡M
\mli pravae. .	,	cikvenih oblastnikov no citlil: kdor bi tega ne storil, ne bil
No preklici ji v a oktobrska diploma priznava na z go- h\H,va]l.h kuitnT0Tee, ne korakal bi pred civilizacijo ii dovm-kem pravu stoječ mdjvtdunliteto posameznih krono-rai liber;ilc, ]„ Veud:Lr vs;1.kdo niiJ !ti[, (SJemir). m dežel, j lin daje na, Širio avtonomijo m stan poroštvo za Da 1)S mjieflje ^ ^ ^tvezli, da bi kot liberale yarnost m mo5 držav,m. le v one pravne naprave, ktere ena-'veyaU ¡u ;.11(1 ^^¡y, komčili, skopali so versko vpra komemo odgtjvarjajo zgodovinskemu pravn m djanskim raz-	■ - * ' ■	-...... *
l o oktobru diplomo, ki jc precej natanko izrekala	sQ Av,mjo ^ Nemčije in avstrijski narodi, klsehogim
kako bi monda hiti Avstrija kot država osnovana, dola je ob ^ t U J ..... r< p^toževati, menili ^o. da se W en
mr,c cent.ivih/ajoca, vsiljena, n opre me ulji va iehniarska knt( tu(U u y Avstriji mgVedrilo in da ie ho konečno ])ri ustava, ktera jc deželno avtonomijo skrčila m strogo deželne ..ti| ^ ^^ itvst/ijska 1Hlljtika, politfl£il vseh ¡tl Vs zadsve prepnstda razsodbi državnega zbora, engar p;» umetmb	Lc ^tro se jo pokazalo, da je Vulu to upanj
vohlmli redili stvorjena nemška vecma m poznala potreb ^ Dobft ^ državnika ttijea — žali bože nam clc drugih narodov ,,, j, m ravno itaspro no racala.	Uaio naši državniki zmerom le w> istem vetra- državniki
Aehko veselje je bilo leda,, knkor zdaj zarod ^^ ki Avstrije ni poznal. Temu je veljalo izgubo poravnati, i
,	.,	- .. ,	t	i - ■ 1 -i a-» iltslli f iij iirftiiiti. j 'j 111 j	urthhu	i"-'!'«'««*", *
7; ^ve.nmd i..:m,ko svojbmo (coterie i. ki ,c krnilo . tttrc ^	pridobiti; zato raj jo morah, priti zvez
1 i nko dobila in etez žalost m proteste drugdi narodov ravno ^^ različne poskušnje v juž'ni Nemčiji, zatoraj se j tako brezoziraui m m.usmilj0no na dnevm red ¡ir^topahi, ka- m ^ z Q ^ tU(H (0(1 ¿lKJm pobotati, driavo ra; kor zdaj. Kakor zdaj decioaberska ns ms, tako je bila t- lovi(iiti_ 7 rl]ll( bvk() ceninai^vati, na videz i i bera daj fobiwSka nstova reSitehica m sreča, in c y. mezin^m $ ^miLm^ i n antiko akord a to vati (smeh), da hi ta se je dotaknob bilu je tohko kakor razpad Avstnje, knh* h & otMeno od slaviznm v liberalnem svitu Ne:
/amčeviiTije postave. Tud, takiut j. bUo gorie imaganim^.^^ ^^^ _ 'r:i|iip ^	^ , (smet) - ti^
,n silama se je ostava izvrševala kakor zdaj;; tudi iebrucko ^^ v ^ idflj oblJ iuzi;mo; ko su nl[, l>jli ustavo so buteli ozivotvonti z zapori, s Časnikarstvom, ktevo ¿uahnoli (smeh'),
*) Govora smo d i dovolili povzeti it aSlo venskega. Naroda,u	Avstrijski Slovani bi imeli pri tem početju častno milo j
Visoka vlada bode, znajoča pr ti v ceniti zaklade, ki sojso stiskali. s silo, z ra k pu šiie ilïxii i d »?/>;■ hi imi zbori in posadnim v raz litiju narodnosti za države samo «alozeni, tim bolj z stanj o m. kakor zdaj hočejo oživotvoriti liberalno ero, in skla-dobrohotnostijo židje slovenskega naroda, ktere smo v dežel- daveč pred stoječe iidrese je podpiran od deželnega zbora nem zboru t «tli mi izVekli. zašli sati blagovolila, kor so popolna takrat dgersko državno pravo t» vini tako zanikuval ter ki it dejanska izvršitev na naj visom mestu pri poznanega naèela ničlo in neveljavno izrekal, kakor zanikava dandanes éesko narodne ra,vnop«mM»ti pri doscdajnib razmerah naroda ko--državno pravo. Ravno to nam dajo upanje, da bo skUulti-niii| izpeljati da; kajti tako zjedmjenjc bi pomenile prido-.vec nekdaj tudi še priznal češki» pravo, bite* bi pospeb mednarodnega mini, in bilo bi naj boljši Gospod poročevalec je govoril o strohnelem državnem pripomoček nektere Avstriji sovražne name rja tve neSkodljive pravu češkem; jaz si bom dovolil pokazati Vam samo on storiti.	1-1 ' n j*	" »-i-||	—* *
Da si- za sedaj uresniči narodna ravnopra vuost na obln,-atjih naših volivcev, si dovoljujemo Ci k. vladi nem u zastopniku preiskavo li 8 Ure arhiv s in nabirali a drese; dobro državno
z spoïtovanjàûï staviti
vprašanje;
Kaj misli visoka vlada storiti, da se dejansko uresniči narodna taVnopravnost violi in uradnih na slovenskem obk-
pravo češko pa Vam j<- strohnelo!
Gospoda moja, takrat ste tudi daalizem imenovali smelo drža vim j snov, kakor imenuj et« dni id eues federalize in. Toliko časa je vpila advokatovsko- biro krati ena ustavna stranka v
stiju dežele; in ali bi bila vlado vzlnsti volja, i&nkazafi nEad-j državnem zboru; „Avstrija smo nii". dokler so jej Magjari n ikoni in javno povrnjenim pismu Sostavljavcem, da se naučijo, v lase skočili: umi. se je udala čeii „Ako ne moremo go-v določenem obroku, če nočejo iz službo izpuščeni biti —injspodariti ]io vsej Avstriji, gospo d ujmo vsaj v eni polovici!* ali je vlado volja, v slovenske sodnije nemudoma postaviti l o je j»u, seje vpilo, le pomirje z Ogersko, le z Ugersko. uradnike, ki so jezika zmožni-	Za očetom nemogoenega februarskega patenta pa je pri-
V Gradcu IS. kimovea IStib.	šel mož. ki si je znpisal na svojo zastavo pomirje z v^emi
Dr. Jožef Vošujak. M. Herman. Dr. M. Prelog. ¡narodi, ki je pot odprl do poraziimHeiya in prepustil pi.mirje A. Itnček. J, lipold	i Ogorsko ravuopravni sodbi drugih narodov.
-----Gospoda moja, zastonj je bilo, da je hil september®ki
manifest z ara d svojih nruvuih načel sploino ¡lomirljiv (ugo-twOW>I' )	varjauji1), da je manifest zaupanje v Avstrijo na novo vzbudil,
poslanca H c r m a D a v deželnem Kborn rttfijarfikem da gaje velika večina avstrijskih narodov zadovoljna spre-proti adresi.	jela (Živo ugovarjanje) Da! (Smeta)
_ ,, ,	,	. t	Zastonj je bilo. da je bilo Helkradtievo ministerstvo
Po. tem kar smo ravnokar sbsah in kakor pripoveduje	,(j ^ s	n].dU Urmamte, iu dft
»dreto, bih bi svobodni, prav svobodni m sre.ni. I emu, na- jc ^ |(j vj|j ¿^ imA ^ dejSo naj večo svobodo; sproti drugega no recenr kakor: Cm glasn-j, se svobodazaflUmj dfl ^ je Bfedi<jevo ^te^Un pošteno prizadc-obeta, tem bolj so proti njej greši. Jaz s. bom dovolil, go-^ driavu<> ¿^¿^ v rcd Spraviti, Lke .idžati iu
daje bilo državnim upnikom pravično celo med vojsko, k t ero
spoda moja, izkazati Vam reči od celo nasprotno strani.
-	r ■• 1 ' 1 V	i -	t - 1 J	fp	uu i 1'tJ'r l.n ,'..1 l kili uIUlUIIUIU IJ J. Uj ■ H. UU IjViIU IUI.U • k I J ¿5 n" rt. Jk L »J X V*
\ avstrijski držav, biva mnogo ljudstev Koso raz-j(! od sv„.)h ,l,1,,djlN„fV potovalo; zastonj, daje hotelo b,ne d«,je in ljudstva zaporedoma vladarski rodovim Labs-,^ljlV(, str^ ]ilJl]Rtv:i z avtonomijo blago-buršk. podvrgla niso tega storila brez pogojev m P-godeb............ltl'L	llu ¡,. lj;ij stl,Lstn„jsi.	februar-
je so zdaj j.hovo deželne pravico; tako so a* zavarovali^, dež<jMh 8borov pr^vitlemu cesarju predložilo, svoje judividnalitete rn lastni Ävot; vsa slava, vse blagosU-; c Iienst pa naj krotkejšib, naj bolj opravičenih in njo. vse sponnnske stavbe, vse rodoljnbje z njegovimi ve ikimi	l Mh ()->nät;lvlliil', ^ federalističnih deželnih
čina, vsi sijajni spomin! spadajo v avtonomno doboi teli de- /U(ru". ,eh:a j(1 ^ \>reAhyhl !lmpak jL, affine /bon iirzpu-žel, iu Avstrija je pri taki «Wim zvezr - a.lrosa hi rekla ^ _	?^ate]ji tatov', ktera se jV bila ustavila
pri akr „smeh državni snonb - srečno premagala na, veee (iifltovijH) ^isterstvu niso mogli nikdar odpustiti, da jih je nevihto in nevarnosti. Te dežele m ljudstva in tedaj tnd, ^ ^ ¡!d o1) gospodarstvo delo. in na vse pretege so država sama j c jela pešati, ko jc hotel vse pod eno odejo	t] imgpmtnibi IM,mirjwliil z vsemi ljudsivi zvon iti plat
sprani.! absolutizem, k: je vsegdar cen trab sator m v nobeni	,	liA U]0m v A.v.Lriji le jihovu vn-
stroki človeške delavnosti ne trpi samostomosti.	|ja ,eijati in da jim je Avstrija iu jihovo gospodo vanje ue-
ajutraluem m jegova. slaboglasmi sifitemastehik dr-^]jivo zvezano/ Šezdaj se niso tako imenovani liberalci žavo ako ob m<: dela in vse človeško delovanje tako usta-1 [ ^^ ^^ feJ„r >ÜJU dßll,n	iu h, ¡.¡j
vila. da bo treba naj veČega prizadevanja, združenja iu pn-Uberale kdor In ne vrgel vsaj en kamen na to minister>tvo. bhzevanja. prodno bomo mimo nzivah dobrote onnke in usta-k;ikov u tud- I|(J bif li!ievJec. kdot crkviaie nblaeti in
\n i11 -1-1- - - , crkveiiib oblastnikov no citill: kdor bi tega ne storil, ne bit No preklici ji v a oktobrska diploma priznava m zgo-!bi uberalen kultnrovec, ne korakal bi pred civilizacijo it doMii-kem pravu stojeio inibvidnahteto posameznih krono-rai liber;ilc, ]„ Veud:Lr vs;1.kdo niiJ !ti[, (Nemir), m dežel, jim daje na, sirso avtonomijo m sten poroštvo za Da 1)S mjieflje ^ ^ ^tvezli, da l,i kot liberale varnost ui moč drznvmo le v one pravne naprave, ktere ema-1^«^ ¡u j,;.11(1 üis.li,aeijr, komčili, skopah so versko vpia komemo odgovarjajo zgodovinskemu pravn m djanskim raz-	■ - * ' ■	-...... *
lo oktobru diplomo, kije precej natanko izrekala	sQ Av,mjo ^Ncmiye iu avstrijski mi vodi. kisel.ogm.
kako bi mor lila biti Avstrija kot država osnovana, dela je ob^, t	..... b p^toževati, meuili ^o. da se W en
rar(e centralizajoca, vsiljena, nepremeuljiva iebniarska knt( tu(U u y Avstriji mgVcdrilo in da ie ho konečno ])ii ustavo, ktera je deželno avtonomijo skroila m strogo deželne ..ti| ^ ^^ itvst/ijska 1Hlljtika, politfl£il vseh ¡tl zadeve prepustda razsodbi državnega zbora, iegar po umetnih narod Lc ^tro se jo pokazalo, da je bilo to uj.anj volilmh redih stvorjena nemška veeimi. ni poznala potreb ^ Dob§- ^ Ravnika tajea - žahljozE nam dc drugih narodov m jim ravno naspro un rainala.	Uajo naši državniki zmerom le w istem vetrn- državniki
\eliko veselje je bilo tedaj, kakor zdaj ziivad ^^ ki Avstrijo ni poznal. Temu je veljalo izgubo poravnati, i
,	.,	- ,	r	i - ■ i -i >u iivaiu t- iij i m i a. i a ai 14 j ijiiiii r. uripnu	*
horske ustave med i.rm.ko svojhmo (coterie i. ki ,c krmilo .t(m, ^	pridobiti; zato raj jo morah, priti ^ez
1 rok« dobila m cea žalost in proteste drugih narodov ravno ^^ razk-ne poskušnje v jirž'm Nemčiji, zatoraj se j tako brezoziraui m m,ramJjono na dnevni ml m^lopala, ka- m ^ z Q ^ tU(H (0(1 ¿lKJm pobotati, driavo ra; kor zdaj. Kakor zdaj deceinberska u.iava, tako je bila te- ^^ ,1,1]lll bvk() ceaindiai)vati, na videz libem daj fobiwska ustava roSitehica m sreča, in e y. meztmMm $ genttE>vati in nutikoukordatovati (smeh), da bi tu se je dota ki k j ti. bdu je toltko kakor razpad Avstnje, knh* h & ^¿čeno od slaviznm v liberalnem svitu Ne:
zamtevunje ustave, Tud, takiui j. bUo	_ 'r:i|iip ^ ^ , (smeh) - ti^
m s,lama s ustava .zviševala kakor zda,;; tudi iebmnr.ko ^^ v ^ idflj oblJ iuzi;mo; ko su nl[, I^U t ustavo so hoteli ozivotvonti z zapon, s Časnikarstvom, ktevo ^^ ¿¡pahfloU fameh'),
*) Govora smo ni dovolili povzeti it aSloveuaftego. Naroda.u	Avstrijski Slovani bi imeli pri tem početju častno milo j
Nemčiji na čast. ali raje hi rekel Nemčiji v velita sramota Dobili smo pravico zborovati, vendar se fodcr.ilisti te
io kletev, svoj'1 kosti tnx nemška bojišča polagati.	pravite ne smejo posluževati: dobili smo porotne sodbe na
Pametni možje pravijo, da k politike v Avstriji ne bo papirju, postavo o odgovornosti ministrov — sedanje mini-
prej konec, prodno ne doMvimo, da so bomo drog drugegasteratvo p?t naj ftderalistom šc tako nevsiuiljeno na prste
čez oknu metali ali fie kaj hujega.	8ti>pa, nemška stranka ga ne bo nikdar založila - lotilo se
Kar se ni dalo kriviti, to so railcmili in Slovanom se!Je pravosodje od uprave, a brez znamenite koristi za Ijud-
jo skaznla posebna beustovska Ijubitv. morali so na strmo. ker jo -^tal stari bir-kratičiii red; dobili smo organi-
nemška in magjarska stranka pa ie pomagala. UeleMm	dovoljenja deželnega zbora ta jaz trdim, da moro-
zborom so viulo'nabavljali, jih strokov ali, razpuščali, k umet-"'11 Pn	poprej&ojib organizacij ni protekcija, nejio-
dm volilnim redom so pripregli nesliSano vladmo siljenje'"«® "> »^dna atrast tohko moftimet^ kakor pri zadnji,
(prosijo), ljudski voditelji so morali iz dežele, ljudski urad-i V"1'7 n,Vev'' na	,kb.ci: j r:lV d"11™-). Dobili smo
niki m učitelji so prišli oh službe, zvesto lir viko so pre-	¿¿"t5® i?"™ "TI t '
dali. stvanale so se umetne večms, in tako se je -	^ff S 1 ™ l''.; !, Tr ■ ae1k1rdri0VII5i!
■ "vi. .1 „	i	i- ■ t p m dežele h svojimi pravicami in tradicijami noirttbile v vsi-
U. desrn Ijudstja V obraz zasmebova,e _ v dijem direndaj .	gaovi £u ki j,
proti pravi ljudski veoim m volp podilo v drzavm	ki^jrnjk kl e na ¿onja6ih tleh pokadil BVojo puhlost. Naše
m imel nikakoršn* pravne podlage vo^ker so bdi fobm^-zadeve, uprava, pravosodje, bognčastje m podok cen-risti prtznavst ogetsko ustavo tatni k apustali februarsko UK'aV0HraIizitje se na Dtmajm kamor se sUk-a vsa popateaoiit v*«« u ,„	«»-t«™-	To ^ prevet (1()Jg nemir).
Gospoda moja, izmed nemške večine držav, zbora smo dobili nemško ministersivo strogo po pravilih svuja Frauke
ktero jim je toliko rabila za agitacije.
Priznanje ogorke ustave ni podrlo samo osnovno postavo o državnem nastopu, ampak tudi deželna ustanovila
i statute) in tudi naš deželni zbor je brez postavne pod-urejeno — kaj iz tega izvira, je očeriduo, läge (ugovor, klici: odstopiti). Državni zbor je postal usta- Dobili smo 19. državnih osaovuih postav - da sega vodejen zbor (konstitnantei, a. ni ¡mol zato nikakorfinega po- Bog usmili: Dvajset let sem so v Avstriji nihče vet ne d rane stavnega mandata; državni zbor in vse, kar jfe on stvori! ravnopravn osti vseh narodov v teoriji za meto vati j ali dejan uinia postavne veljave, vs« to je le parlamentarno vsiljeno; sko je vso ostalo, Lcnkor je bilo. Vso mibe, vse prošnje, vse državni zbor nima nikakorsue postavno zven- preteklostjo. F1 «i h e se razgnbe po zamolkih prostorih upravnih. - Kdo kakor to, da so sopet februaristi v njem, sedeli (UgovOrAP^'-h (i;l ijl 96 narodna raviiepiavnost izvrševala. Morebiti V državnem zboru ni bil vstopna ¿.sko-momvsld narod;1'3''» ktenm je nivnopravnost potrebna? Ne! Oni. ki sami ustanovil se je bil izvanredni državni zbor. v kterega je narod lTLit[il stl JeoJ ,n«P™tn,.kl.i tad! naj bolje postave tie koče ski-moravski vstopiti hotel, da bi roko v pomirje ponudil "* uradniki na, nizi in naj visi ne spostujejo m ne v tako Imenovani ustavni državni zbor so ga biß sieer ^Jl^i) o naroda, za kterega so postave L paragrafom Ii. le
vabili, a ne da hi posvetoval o podlagah, na kterih naj °P041CIJ	in ^.teje kakor e kedaj se kaže staro
. , V . , „„„!, „„ 4.^,11	.i i germaaizaioče divjanje samo da v ustavni ohlikt m ako si
bi stalo av.tr,i,ko pravo, ne, te podlag* p- miol^k. rv-- ^ ^ J j ^^ ^	^ ^
skript 4. februarja s kratka v-ild. pokorne so hoteli ne	M 9efDitrjlvnogt n!} to	iJa |fi ^ vse stmaai
svetov.	gtvu pofcfjo^^it,. (Neiuir.) He zmerom gospoduje tujstvu v
PokorSčmo so tirjdi v državnem zboru ne svetov Kdoruo]^ iu si ,venec se tu svojemu naroda ¡«neveruje, da ga je temu vgovarjal, kdor je hotel s protestom iti v državni tem mQrejp vn|fSti proti |aslDClim ru<lu fnemirj Q?0vor): Še zbor. tega so zuvrnoli; umetno storjeni večini dežel zboraWenim gospoduje tnjstve po uradih, dnsiravai ki ne tre-češkega m moravskega ste brez pravne podlage.; ko je drž. halo drugega nego ministerskega ukaza, da bi uradniki ura-zlior brez Cehov rajisojeval o češkem državnem pravo in o d,,vali v jezikn tistega naroda, čegar kruh jedo; iu s po-CVski. greiil je proti astavm-mu načel«: Nil de uubis. Nie o nioßj.j raznarodenü birokracije sc sili ptujstvo v srenj", v nas. Upor češki ni ntepostavem	okraj tit zastop, v deželni zbor i o tn svojo sodbo dela o slo-
NemestO da hi se Liil pogajal s central ist i in fedcralristi, venskem narodu narodnjaka pa povsod i v kot stavijo. Ljud-ki sip želeli drža vino enoto, in si tako pridobil zaveznikov ski jezik s<> spelmli, da je osUl samo še po vaseh, kjer se tikraj Litve, pričel je g. Ilvust enostransko dogovore a Ogri, ne mor« razvijati, ia ravno p raven jo le šo slovenski goldinar, ki sit ga rabili na svojo korist, in da bi se mu tiesaometno.'S kterim se davek plačuje. Gospodu moja, tujec je pri nas irehitjeiio ter nedrÄai niško pomhje potrdilo, BklienJ je zbor vsemogočen, v svoji lastni hiši je Slovcnee le hlapec, a tu-ju-i-kiii zastopnikov, ki so nosili samo ime ljudskih zastop-jee jegov gospod. Narodovo truplo je razkosano, osamljeni nikov, ki so si bili pa ravnotako majo svesti svcijc dolžnosti si prizadevajo narodni poslanci v posameznih deželnih zbo-ohraniti Avstrijo kakor g. Hettsi. ki >.. se -oirekli pravici, da rib, v tej osamljenosti pa so brez moči. sme jihov glas ramo toliko veljali kakor egerski, ki so Gospoda moja, više deželne blusiiiije, kakor je videti privolili, da so se naše javne zadeve na dvoje razdelile in slabo umevajo slovenski narod in uas narodnih poslancev tu so sprejeli prisiljeno stanje in javno pogodbo, ktera je dala tudi nočete razumeti- (Smeli.) Zastonj ji, du tu sedimo; Ogroni ves Ilasek, nam vso škodo.	v tem deželnem zboru ne bomo Slovenski po-
Gosjjoda moja, o politični strani te pogodbe in o raz slanci nikdar nič dosegli. Vsled nemškega liberalizma cepljenju državo v dva kosu ne govorim, nnslcdki se bodo so Slovenci brez zastopnika v der- odboru, dasiravno jih je že sami kazali; pritožujemo se pa zurad tebkomiselnosti, s % vseh dežel, prebivalcev.
ktero je državni zb(,r naše narodnogospodarske interese pre- Gospoda moja, temu zlu se ne pride po pred v dal preslabemu dva iističn emu gospodarstvu, pritožujemo se ookom, pred no se Slovenci ne ločijo od Vas in se finaocijelui pogodbi, ktero bomo morali mi plačati z državnim n e združijo vsi v eno celoto. Da, ločiti se morajo in baukerotom, povekšanimj davki in deficitom- Če premislimo, potem združiti v eno narodno in poltlično individualiteto. kako bogato je ogerska z zemljišči obdarovana, koliko men j (Dolg smeh.)
davkov plačuje, kako hitro se zrlnj prevaža, moramo spre Vsaka reč le nekoliko časa trpi, Deželni zbor bo po-videli, da se naše kmetijstvo z ogerskim ne more meriti, tem vspešneje deloval; prepiri in ova jeva nje bo nehalo, da mora toraj ti;:5 kmet prili na nič.	p prava pa loža in ocneja. Taka preuaredba je Živa potreba
Iu za vsa ta l-mtie;ia, g. m-, za raztrganje državlno ** Slovence kakor za Nemce; dokler se nam ne prizna naša smo rhdiili Civilni zakou, emancipacijo Židov iu lečno jed amdm ludividuahtcta, dokler m mamo odločene svo|e dežele, S krpam h osnovnih postav doktrimirne vrednosli. abstraktne, ¡ksr 1)0 individualnorf varovalo, dokler ne obvelja nas raztegljive «tavke kidt^r n. pr. .Pred postavo .so v^i tmaki"dokler smo brez uarodna uprave, ktera ho prirojeno - „Uradsljc so vsem odjule". - „Lastninsko, hišno pravo, krepost ljudsko razvijala, toliko časa je za nas ravnopra-osebua svobmla, plamena tajnost se ne suie skruniti" — satnu ™Uit prazna pena. (Klici; za uns!) Da, za nas I pravico, ki so nam nekoliko že v drugili postavah zagotov-i Pričeta liberalna sistema narodne ravnopravuoeti ne more I j ene, nekoliko pa se v vsaki količkaj pošteni državi same dati, niti jej je ravnop ravnost po volji, ker je ona nasprotna oh sebi umojo. (Smeh.)	načelom to sisteme, ktera tirjojo t* kij učljivo nadvlatlo enega
Mi smo dobili pravico prošnje podajati, a dejansko le plemena! tn sistema ne more narodom miru in sloge niti za oue, ki hočejo slavo peti novi eri, jen im stvoriteljem in dati niti ju hoteli. Sloga, ki stoji tiu. enaki pravici za vse, podpornikom; mi smo dobili tiskovno svobodo, ki pa dejan-bila bi konec te sistem,?, ktera so mora le z onimi sredstvi sko le za ucmsko-ceuiraifstičue zabavljive časnike velja, .obdržati, klera so jo mogoča storila, s razdvojen j cm in silo, liter! prav po živinsko proti Slovanom divjajo. (Živalino ¡sedanja liberalna sistetoa ne moro državi olajšati tež-vgovarjanje in sikanjo.)	kih bremen: ona potrebuje stoječe vojske, da ž ujo kroti
i
nezadovoljne narode i nemir, oho), ona se ne more bi rokra- sko narod u i Jj elementom. OktgberBka diploma je bila ciji odpovoduti, birokracija je jena naj krepkejš» podpora dala avstrijskim narodom naj lepša upanja; mrklo zatiranje zvlasli v slovanskih deželah.	Bachovega absolutizma ni moglo udušlti isker svobodnega
Sedanja liberalna sistema ne more trpeti svobodnega iu narodnega vzbnjenja, kije še od l84>í. leta pod pepelom ti*ka, «ko noče sama sebi jamo kopati; ona no moro doro- tlelo, Ker je okloberska diploma lastnosti avstrijskih dežel liti avtonomije, kajti avtonomija in centralizacija ste si po-in narodov v ozir jemala iu jih ui nameravala v centralistični dobni kakor noč in dan. Gospoda moja, vladajoča sistema ponvi raztopiti v enotero mami, dala bi se bila, kakor je hilu je toliko kakor; zaltküzovati ¡11 služiti; prvo ni liberalno, v nekterih zadevah tudi pomanjkljiva, vendar razviti' tako, drugo svobodo izključuje, Liberalna sistemu, kakoiina zdaj da bi se bilo iz nje rodilo «stavijo poslopje, pod kterim hi vlada, je pokazala, daje goljufiva, vso svojo svobodo mora bili v zavetju raniopravuosti vsi narodi svoje mesto našli, sama uničiti. Le resnično omikani, nravni, domoljubni možje Ali prišli «o doktrluarji februar ne ustave in prvo delo jim naj hi vladati smeli. „Po njihovem sadu jih bot** spoznali." je hilo nnsiljeu (oktroiran) volilni red, da hi i njim nemški Ozrite se uknlo sebe, g. m, Povsodi upor, povsodi strupena živel j celo v tistih deželah na vrhunec spravili, kjer jc bil narav-nezadovoljnost, povsodi rnzdraženost — samo nnsledki žaljene nost v majnšini aH se še celo samota ran (sporadičea) nabijal, pravice- Na drugi strani sila in žuga nje, kakor da hi bila kakor na Kranjskem. Februar na ustava se je razpoved.ivala l judstva samo zarad sedanje ustave na svetu. Povsodi se kakor posvečen paladij svobodi in nasprotniki te ustave s« bili povzdigujejo značaji, ktcrlh ne moremo liolj&im prištevati; huljši kot mračnjaki, ultraoioiitanci, fevdalci, da celo kot veleizdajalei in blageji morajo odstopati iu molčati iu dem orali Racija na-: razglašava ni, in tako so jih razglašali isti možje, ki so il let prednje- Čutila za vladajočo hišo so se ohladila, vera v pozneje s predrznim skokout iz centraliEičncga v dualistitni Avstrijo je zbežala, ljudstva sama pa propadajo bolj iu bolj tabor skočili. Zato se tadi ne dam motiti s lirumom, k; g;t v siromaščiuji, ker jim je odvzeta edina uravna zaslomba, uganjajo deoes s deeemberško ustavo; vse je že bilo enkrat vera na pravičnost svoje vlade,	na svelu, (Vcselost.) Jaz temuč ujmrn, da sti bodo iz naših
Veča iu veča bojazen se mora lotevati vsakega avstrij- daalističuih vroeeglavecv prav kmalu pošteno navadni t'ude-skega domoljuba videčega tako počenjanje; poprašaje se:ralisti razvili. Februarska sistema se je sama nemo. Ali ni nikogar več, ki bi se postavil na narodno pedlago ! goča storila, iii ko So stvarniki jeni avstrijski državni voz Gospoda moja, mi se obračamo od vsega, kar nam jc kolikor mogoče globoko v močvirje zavlekli, narod snper pridobila nova era, za nas nima ustava in parlniiienlaričuo uarod naščuvali, in s svojimi surovimi po moč ki zatiranja ministerstvo nikakoršne pravne veljave (oho, živi ugovori), celo pojem svobode v staho ime spravili!, odtegnoli so se mi sc obračamo od liberalizma obstoječega v frazah, od ti-prav mirno nn svoje prihranjene častne prostore in so pre-beralizma doktrinarnega, kteri bistvo tu poroštvo svobode pustili svojim uasprotuikom, naj v tej narejeni zmešnjavi prave išče v ustavnih papirjih in osnovnih pravicah; mi se ohra-poti iščejo.
čutno od liberalizma, ki se jc rodil iz uarodnega zatiranja Ii e| kred i j e v o m i n i st ei s t vo jc edino pravo izho-in šču vanja, in se «amo s temi sredstvi tudi obdržati more, dišče našlo (smeh) ¡ poklicalo je usta vode j 110 skupščino, da Avstrije ne mure vred iti samo politična svoboda, naj bi bi s svobodno pogodbo narodov iu dežel ustavo ustvarila, v se še tako obilna pripoznala; naj prvo se mora zado voliti na-kteri hi mogli vsi elementi v Avstriji skupno hi vali. Ta porodnim željam iti tirjatvam, Tega je pa pričakovati le v skušnja sejo razbila na uporu Listih življev, kteri ne hote federalistično vrejeni državi. Avstrijske razmere so take, da svobode in enake pravice za vse, temuč samo svobodo za stoji politična svobodo v drugi, narodna svoboda v prvi vrsti se in gospodarstvo čez vse.
In prišel je tujec v našo ljubljeno domovino, bister diplomat, kierega dtplomatifine umetnosti pak fio bilo ravno prej v njegovi lastni domačiji na pol na kant prišle, iu se je postavil med vladarja in jegovo ljudstvo. Kar hitva pri Kraljevem grad ca ni premogla, to je sl uril z eno potezo s peresom; on je Avstrijo raztrgal in razdejal. S težko opra-
(živo ugovarjanje). Gospoda moja, avstrijskim narodom je ljubši vladin absolutizem nego k ter ega drugega naroda; Slovan noče le tizično životariti, kakor živina, nego se hoče tudi politično in narodno razvijati, in gotovo niso prenapete tirjatve slovanskih u a rodov, kteri h večno prošenje je v svetovni zgo-govini zapisano; samo to tirjojo, kar drugi naTodi Že dolgo
imajo in uživajo.	Vičljivo lehkoniisclnostjo, brez poznanja dežele iu ljudi, po-
Gospoda moja, vsa ktera central iztijoca poskušajo ha ne-magal je stvarili posiluo stanje, iu ko je hibi to pripravljeno, Zfldovotjnost v državi množila, in narode v tuja naročja go-pylt|i(,a| je Nemce in Uagjule in djal rekoč: -Tukaj vam nila. Avstrija se more vrediti le na podlagi starih deželnih jam t(> Avstrijo, vaša naj hode Iu hlastno so oboji po-pravte po skupnem delovanju med deželnimi zbori m krono. pali ia	|1(, hratovsko - pa vendar ne prav bratovsko.
Vse obotavljanje, gospoda moja, je hrczvspesno; jiro&tt.ito Gospodu pobratimo Ogru je bilo dovolj 30 odstotkov in pre-samt sebe in preštejte druge. Vlada in narodi so prtsade- pustll je nam Clslajtaneem 70 odstotkov, ki jih je še mnuj-vajo m potrošajo svoje naj bolje moči v me|usohui borbi, kal0t Bk„|)lta državna bremena plačati. Prav nazadnje, ko preštejte se m čem bolj slovanski živelj odrivale, tem težeje ,|ei;t(.T končana bila, pride tudi Slovan in bode imeli svoj postaja slanje Nemcev, in kakor ste Vi uekdaj klicali: Vr-fe^. a|j L; ^ taj V(i£	razen državnih osnovnih in
nimo se, pohotajmo se % Ogri, tako kličemo zdaj mi: V r itl m Zverskih postav. „Če hočete v t e h nebesih z menoj nite sc, pobotajte se s Cehi, pobotajte se z vsemi narodi l žive£j __ (i|nl je Beust odprU vftm 1)(Jj0i kcii.lf kf)ii |iri.
__i „X-., |__dete." (Smeli.) In v istiui so bili tako zvedavi in so nekte-
rekrati prišli, da bi malo pili nektarja svobode nove dobe; (liOVOr	nebesa so jim bila sicer zaprta, a zato so sc odprla vrata v
p osi. dr. V ognja k a v dež. zboru fttejarakem	spr°jelc v naroi& cdlU0 "eličavne decem-
proti adresi.	Kakošai so vspehi te ustave, ki po načrtu adrese še za
Dva preudarka me silita, da se izrekam soper adresoeno mujlino dlako, kar se liberalizma doslaja, naj svobodnejc iu ta dva preudarka bom jasno in okrito razložil. Kot do-ustave tega sveta preseza ? Ozrimo se po Cislajtaniji. Ke-ber Avstrijan nikakor ne morem malomarno gledati, kako številni so nasprotniki te ustave, število jenih prijateljev pa se s trmoglavo politiko ene stranke naša nekdaj tako mo- se manjša od dne do dne. (Ugovarjanje.) gočua Avstrija gotovemu pognbljeuju vedno bliže in bliže Č c s ko-si o va u s k i narod, skupno telo potih miljo-tira. (Živo ugovarjanje,) Kot Slovan ne morem in ne.uov duš, je v uaj stroži opoziciji tej državni osnovi nasproti, smem molčati nasproti nad vladnim prizadevanjem Nemcev in-ker hoče ravuopotno koračiti čez češko državno pravo. In Magjarov, kteri nn podlogi enostranske in n protestom od ta opozicija ne bo prej pokojna, dokler ne bodo češki kroni strani Slovan- v, težavno zlepljene ustave proti j o slovanski ele- liste pravice dane, ktere se Je pri kroni sv. Štefana priznati irent tukaj in tam uničiti.	dobro videlo.
Osnovne in med verske postave so deli detemberske Kamor kole pogledate, vidite -nezadovoljnost in nemir, usta*«, iste ustave, ki se je rodila i t tako imenovanega Ali se more naši domovini Avstriji žalostoeja podoba kazati? positncga stanj«, ki je pripravilo Avstrijo ah edinost, ob Od znotraj razkosana in razrovana, od zunaj nospoštovana, Ime, ki jo jc razpolovilo, našo polovico z bremeni picob-.brez drugega prijatelja, kakor onega dvomljivega na obrežju lotila in na podlagi enostranskega volilnega reda umetaoSene (Napoleona), ki jo je že oh dve najlepši provinci ji pvi-parhiinenturno večino nasproti pravi večini narodov ustvarila uruvil. Povsod grešenjo pravega pota, povsod slabi v spe bi, (Živo ugovarjanje), Decem bere k a ustava je sopet ena tistih Ktori pošten avstrijski domoljubje mogel tako v pogubljenje
poskušaj j, kakoršnih smo že več doživeli, izgojena ne oz i rtyoč se na zgodovinski razvoj Avstrije, ne ozirajoč so na last not jenega sestavljeni a iz bistveno različnih zgodovin-
UIVII |.iuniv>u til o ii i jn II IIUUJUIJULJ	uivp^vt IHI»« I ¡"-n	f
držečo politiko potrditi? Nu tožuo klop tiste, ki so k temu svetovati.
Pa ne samo kot Avstrijaui, temuč tudi kot Slovani
nezadovoljne narode ínsmir, oboj, ona se ne more birokra- skonaroduib elementov, OktgberBka diploma je bila ciji odpoVodati, birokracija je jenu naj fcrepkejš» podpora dola avstrijskim narodom naj lepim upanja; mrklo zatiranje zvlasti v slovanskih deželah.	Bachovega absolutizma ni moglo udušlti isker svobodnega
Sedanja liberalna sistema ne more trpeti svobodnega in narodnega vzbujeoja, kije Se od 184*1. leta pod pepelom tiska, «ko noče sama sebi jamo kopati; ona no more dovo- tlelo, Ker je oktoberska diploma lastnosti avstrijskih dežel liti avtonomije, kajti avtonomija in centralizacija ste si po-in narodov v ozir jemala in jih ui nameravala v centralistični dohni kakor noč in dan. Gospoda moja, vladajoča sistema ponvi raztopiti v euotero maso, dala bi se hilo, kakor je bila je toliko kakor; zaakmovati in služiti; prvo ni liberalno, v aekterib zadevah tudi pomanjkljiva, vendar razviti' tako, drugo svobodo izključuje. Liberalna sistemu, kakoiina sedaj da hi se hilo iz nje rodilo «stavijo poslopje, pod kterim bi vlada, je pokazala, daje goljufiva, vso svojo svobodo mora bili v zavetju ravno prav uosti val narodi svoje mesto našli, sama uničiti. Le resnično omikani, niavni, domoljubni možje Ali prišli «o doktriitarji februarne ustave in prvo delo jim naj bi vladati smeli. „Po njihovem sadn jih bot** spoznali." je bilo nnsiljen (oktroiran) volilni red, da bi i njim nemški Ozrite se okoto sebe, g. m, Povaodi upor, povsodi strupena živel j celo v tistih deželah na vrhunec spravili, kjur je bil narav-nezadovoljnost, povaodi rnzdražcnost — samo nnsledki žaljene nost v maj uši ni aH se še celo samota ran (sporadičou) nabijal, pravice- Na drugi strani sila in žuga nje, kakor da bi bila kakor na Kranjskem. Februar na ustava se je razpoved.ivalá ljudstva samo «orad sedanje ustave na svetu. Povsodi se kakor pos v ečen paladi j svobodi in nasprotniki te ustave s« bili povzdigujejo značaji, kterih ne moremo Mj&im prištevati; boljši kot mračnjaki, nllramoiitanei, fevdalci, da celo kot valeizd fíjale i in blageji morajo odstopati in molčati in deiuornbzaeijn na.-: razglašava ni, io tako so jih razglašali isti možje, ki so fl let prednje- Čutila za vladajočo hišo so se ohladila, veta v pozneje s predrznim skokom iz centrali ličnega v dualistični Avstrijo je zbežala, ljudstva sama pa propadajo bolj in bolj tnbor skočili. Zalo se tudi ne dam motiti š Itruoiom, k; g;t v siroinaščiuo, ker jim je odvzeta edina uravna zaslomba, uganjajo denea s december«ko ustavo; vse je že hilo enkrat vera na pravičnost svoje vlade,	na svetu, (Veselost.) Jaz teoiuč upaui, da se bodo iz naših
Veča iu veča bojazen sc mora lotevati vsakega avstrij- daalističuih vročeglavecv prav kmalu pošteno navadni t'ode-skega domoljuba videčega tako počen j aojé; poprašuje se:ralisti razvili. Februarska sistema se je sama nemo-Ali ni nikogar več, ki bi se postavil na narodno pedlago ! goča storila, in ko So stvarniki jeni avstrijski državni voz Gospoda moja, mi se obračamo od vsega, kar nam jc kolikor mogoče globoko v močvirje zavlekli, narod aoper pridobila nova era, za nas nima ustava in parlainentarično narod naščuvali, in s svojimi surovimi po moč ki zatiranja ministeratvo nikakoršne pravne veljave (oho, živi ugovori), celo pojem svobode v slabo ime spravili, odtegnoli so se mi sc obračamo od liberalizma obstoječega v frazah, od li-prav mirno na svoje prihranjene častne prostore in so pre-beralizma doktrinarnega, kteri bistvo tn poroštvo svobode pustili stojim uasproluikom, naj v tej narejeni zmešnjavi prave išče v ustavnih papirjih in osnovnih pravi oa h; mi se obra-poti iščejo.
čutno od liberalizma, ki se je rodil iz narodnega zatiranja Ii e| kred i j e v o m i n i st ers t vo jo edino pravo izlio-in šču vanja, in se «amo s temi sredstvi tudi obdržati more, disco našlo (smeh) ¡ poklicalo je usta vodo j 110 skupščino, da Avstrije ne m^re vred iti samo politična svoboda, naj bi bi s svobodno pogodbo narodov in dežel ustavo ustvarila, v se še tako obilna pri poznala; os j prvo se mora zado voliti na-kteri hi mogli vsi elementi v Avstriji skupno bivali. Ta porodnim željam iti tirjatvam. Tega je pa pričakovati le v skušnja sejo razbila na uporu Listih življev, kteri ne hote federalistično vrejeni državi. Avstrijske razmere so take, da svobode in enake pravice za vse, temuč suato svobodo za stoji politična svobodo v drugi, narodna svoboda v prvi vrsti se in gospodarstvo čez vse.
In prišel je tujce v našo ljubljeno domovino, bister diplomat, kierega dtplomatifine umetnosti pak so bilo ravno prej v njegovi lastni domačiji na pol na kant priSle, iu se je postavil med vladarja in jegovo ljudstvo. Kar bitva pri Kraljevem grad ca ni premogla, tu je sl uril z eno potezo s peresom; on je Avstrijo raztrgal in razdejal S težko opra-
(živo ugovarjanje). Gospoda moja, avstrijskim narodom je ljubši vlad in absolutizem nego k ter ega drugega naroda; Slovan noče le tizično životariti, kakor živina, nego se hoče tudi politično in narodno razvijati, in gotovo niso prenapete tirjatve slovanskih u a rodov, kterih večno prošenje je v svetovni zgo-govini zapisano; samo to tirjajo, kar drugi naTodi že dolgo
imajo in uživajo.	Vičljivo lehkomiselnostjo, brez poznanja dežele in ljudi, po-
Gospoda moja, vsaktera centrali zujoca poskusom bo ne-magal je stvariti posiluo stanje, in ko je bi bi to pripravljeno, zadovoljnost v državi množila, m narode v tu,[a naročja go- pi,klical je Nemce in llagjate in djal rekoč: -Tukaj vam nila. Avstrija se more vrediti le na podlagi starih deželnih (jaEI1 t(> Avstrijo, vaša naj bode Iu hlastno so oboji po-pravic po skupnem delovanju med deželnimi zbori m krono. pali ia belili po brntovsko - pa vendar ne prav bratovsko. Vse obotavljanje, gospoda moja, je brczvspesno; preštejtCGOB[)0(hi pobratimn Ogni je bilo dovolj 30 odstotkov in pre-samt sebe in preštejte druge. Vlada m narodi so prisade-|piwtU je liaiU Clslajtaueom 70 odstotkov, ki jih je še mauj-vajo m potrošajo svoje naj bolje moči v mejuaohui borbi,^„[^ Bkapua državna bremena plačati. Prav nazadnje, ko preštejte se m čem bolj slovanski živelj odrivate, tem težcje delitev končana bila, pride tudi Slovan in hoče imeti svoj postaja slanje Nemcev, in kakor ste Vi uekdaj klicali: vr-fe^. a!i Li llilLj baj V(i£	razen državnih osuovuih in
nimo se, pobotajmo se z Ogri, tako kličemo zdaj mi: V r- -ltl medvevskih postav. „Če bočetu v t e b nebesih z menoj nite se, pobotajte se s Cehi, pobotajte se z vsemi narodi l žive£j __ (ijal je Beust odprU vftm 1)(Jj0i kcii.lf kf)ii |iri.
__i „X-., |__dete." (Smeli.) In v istiui so bili tako zvedavi in so nekte-
rekrati prišli, da bi malo pili nektarja svobode nove dobe; (liOVOr	nebesa so jim bila sicer zaprta, a zato so sc odprla vrata v
poal. dr. V ognja k a v dež. zboru fttejarakem	spr°jelc v naroi& cdlU0 " eličavne decem-
p ruti adresi.	Kakošai so vspebi te ustave, ki po načrtu adrese še za
Dva preudarka me silita, da se izrekam soper adresocno majhno dlako, kar se liberalizma dostaja, naj HVobodneje in ta dva preudarka bom jasno in okrito razložil. Kot do-ustave tega sveta preseza ? Ozrimo se po Cislajtaniji. Ke-bor Avetrijan nikakor ne morem malomarno gledati, kako številni so nasprotniki te ustave, število jenih prijateljev pa se s trmoglavo politiko ene stranke naša nekdaj tako mo- se manjša od dne do dne. (Ugovarjanje,) goena Avstrija gotovemu pognbljeuju vedno bliže in bliže Č c s ko-si o va u s k i narod, skupno telo potih miljo-tira. (Živo ugovarjanje.) Kot Slovan ue morem in ne.uov duš, jo v naj stroži opoziciji tej državni osnovi nasproti, smem molčati nasproti nad vladnim prizadevanjem Nemcev in-ker hoče ravno potu o koračiti čez češko državno pravo. In Magjarov, kteri na podlogi enostranske in n protestom od ta opozicija ne bo prej pokojna, dokler ne bodo češki kroni strani Slovan- v, težavno zlepljene ustave proti j o slovanski ele- liste pravice dane, ktero se Je pri kroni sv. Štefana priznati ir.ent tukaj in lam uničiti.	dobro videlo.
Osnovne in med verske postave so deli decemberskc Kamor kole pogledate, vidite -nezadovoljnost in nemir, ustave, iste ustave, ki se je rodila iz tako imenovanega Ali se more naši domovini Avstriji žalostoeja podoba kazati? posi litega stanj«, ki je pripravilo Avstrijo ali edinost, ob Od znotraj razkosana in razrovana, od zunaj nospoštovaua, Ime, ki jo je razpolovilo, našo polovico z bremeni pieob-.brez drugega prijatelja, kakor onega dvomljivega na obrežju lotila in na podlagi enostranskega volilnega reda umetuoSene (Nupojcrmal, ki jo je že ob dve najlepši provinci j i pvi-parlainenturno večino nasproti pravi večini narodov ustvarila uravil. Povsod grešenjo pravega pota, povsod slabi v spe hi, (Živo ugovorjaiije), Dceeroborska «stava je sopet ena tistih Ktori pošten avstrijski domoljubje mogel tako v pogubljenje
poskušeuj, kak o rinili smo že več doživeli, izgojena ne oz i rtyoč se na zgodovinski razvoj Avstrije, ne ozirajoč so na last not jenega sestavi/enj a iz bistveno različnih zgodovin-
UIVll punían lil u 11 I p H ii IIUJJJUIJULJ J Vi UlVP^Vt	I |li'nkliJlJWUf
držečo politiko potrditi? Na tožuo klop tiste, ki so k temu svetovali.
Pa ne samo kot Avstrijani, temuč tudi kot Slovani
se moramo braniti varnost poslavlja.
Naše ljudske šole niso učiluc temne razuarodovavne naprava. Naše srednje 5 o I c a <> v s o s k o r. i nemške, kakor da j i L ne bi tudi na stotine slovenskih učencev obiskovalo in kakor jih ne hi marali tudi mi Slovenci s svojim poštenim denarjem plačevati.
In če se oglasimo in naj Baravtteje vseh pravic — ma-dovaaje v narodnem jeziku, podučevanje v materinem jeziku -- tudi za nas tirjamo: očita se nam naroden fanatizem. Potem se pravi, da umejomo samo narodno politiko uganjati, in da je nam jezik edini idol., ki naui je drag in vsa unsa dejanja :u nehatja ylad!a. Kako politiko pa ima zdaj v Avstriji vladajoča stranka? Ali nima naj golcje narodnostne
take ustave ki naše narodno bitje v ne-Sistema „potiskanja na steno" se v Cis-in Trausiajtaniji s tako krepostjo iu doslednostjo vrši, da bi človek avslrijskim državnikom tudi v drugih rečeh take kreposti in doslednosti vošil.
Trojediua kraljevina z vojaško granieo, ki je stoletja naše cesarstvo hranila, ki je dinastijo rešila, ki je za-paduo-evropsko civilizacijo navali fanatičnega, za v tako kul-iuro nezmožnega Turštva obvarovala s krvjo iu blagom : ta Hrvaška se je MagjarBtvn prodala.
Za bon vede se denar ¡tolnr&, ¿bogi graničar pa glad en strada in ministerstvo ne dovoli ni zbiranja za olajšavo je-
gove sii-ooiaščine- (ilravo ! na desni.) Gospodje, taka poli-politike? Ali se povzdigne v kakem vprašanju čez izključ-tiku, taki državniki spodkopavaj» čutila do cesarjevo rodo- jjjvo narodnostno stališče", ne razglaSa vsako trenotje zvezo vine.	i Nemčijo in sicer ne sum» dnšno tcmuč prav vidno politično
Dalmatinsko kraljestvo se je odtrgalo od dežele, zvezo"? Ali ne pretijo njeni voditelji z odpadom od Avstrije, na k ter o ga rod veže. vzeli so mn slovanskemu prebivalstvu če jim v kup ne proda manjših narodnosti? Gospodje, se priljubljenega namestnika in ga prepustili luški birokraciji, nobenemu Slovanu ni iia misel prišlo žugali t odpadslvotn ki vprek na „uuita Italia" škili, ljudstvo in šolo italijaimuje,'<,d Avstrije. ^Klici: oho!) Prosim da mi nasprotno skažete, ki jo pa sicer surovosti fauatitne drhali prav malo skrbe; (Klici: MoskvaI) Jaz nisem bil v Moskvi (veaelostj, iu tam saj te surovosti zadevajo samo slovansko ljudstvo in slovan- je bila le vednostmi, etnogrutična razstava. (Veča veselost.i ske narodne zastopnike.	Takih nepatrijotieuih motenj mi Slovani šo nismo izgovar-
V Trstu smo nedavno nezaslišanedogodjaje doživeli, da j*)} jn ko bi jih bil kdo izgovoril, gotovo hi že sedel (v ječi) je surova drhal mirne vedno cesarju zvesto udaue Primorce Vi» Kufsiajuu.
napadala in djausko nad njimi grešila. Vlada j^ ta skan- Ker se tako naša narodnost neprestano sta vdal mirno gledala, saj je godil se samo Slo- h j a v nevarnost i n za rad teh uepr i j etu i h raz p r. vanom.	^	ti j, prišli smo do spoznanja, da je samo ze d i-
Preganjanja, klera ima čcsko-slovanski narod njcn je vseh Slovcueev veno celoto z narodno v deželah češke krono pretrpevati, znana so sploh. Zatiranje upravo tisti pot, po kterem bomo svojo uarod-tjnrodnega časopisja, kakor ga še ni bilo, z vrhovno oblastjo no s t. ohranili iu razvili in sopcl mednaroden
brez obzirov zailačena narodna inteligencija, kazni na denarji in ječi v taki velikosti, da hi se jih naj huji absolutizem
mir dobili. (Kop oko j ) Eden gospodov govornikov nam je zarod tega nedoslednost očita!, kor nasproti deželam češke
ne mogel sramovati, in vendar Še vse te neprenosljive kanui^oSe zgoduvihsfco državno pravo branimo, za sebe pa nana denaiji in v ječi po viših sodni j ah za premajhne spoz rodno pravo zahtevamo, kije zgodovinskemu pravu nasprotno, naue in še do večega dotirane! Eua polovica prebivalstva Jaz ha« tako lehko nasprotnikom nedoslednost očitam in pred preiskovalnim sodnikom, droga sama k preiskovalnemu dmer ravno tisto. Vi zanikate češko zgodovinsko pravo, in sodniku hiteča in preiskave tirjajoča — to je podoba svo-tukaj, naši deželi nasproti, opirate se na zgodovinsko pravo bodne dobe, kteru nam jeni heroji tako zapeljivo slikajo! ¡n govorite o h i slo riino-politični individualnosti. Zakaj enako
In nasproti takemu, osuovue postave naravnost zasramujo čemu ravnanju ti rja adrese načrt .1. veličastva vlado, d;i naj še krepke]a postopa. Da, gospodje, kaj se more še bolj
ne govorite deželam češke krone, kakor nam govorite?
Dasirovuo nam Slovanom v Avstriji žuga nova državna osnova zelo kvarna hiti v našem narodnem bitju in razvitju, Čehom, kaj ima še storiti ta JeŽnajvendar je ohranitev in okrepčanje našega cesarstva tista žabi bila še po naj hujih primočkih po-stavap okolo ktere se zbiramo, ktero bomo visoko nositi vsem segla 1 Do uaj višeg« ostaja še obsadno stanje in nekoliko¡¿apadaujein od zunaj, in vsakemu izdajalstvu od znotraj na-vislic v vsakem mestu in v vsaki vosi. O teb junakov BVo-Bproti. Mi se držimo Avstrije iu se ue damo motiti z satira* bode, ki imajo v ustih zmerom le pomirljive Iraze, v naj bIi-'nUijem, ktera nas nez isliiženo zadiivljajo, Mi upamo še
rezno postopati proti vlada? Kakor da ne
¿cm trenotju pak kličejo ubožno po policiji
vedno da bode Avstrija naposled na tista pota zavrnola, ktera
da štajarski zbor svoji dostojnosti ne bodejej Ukazala zgodovina in d* hode potem zavetje za vse tega zakrivil da bi J. veličastva vlado še k ustrojim pripo- oduosti, ki so v njej skupaj zmetane. Naše ministerstvo m očkom priganjal.	tega velikega poslanja noče priznati; pot, po kterem naše
Tudi gaiieijski ,Slovaui ne nahajajo od vlade tisto pri- mfttiateratvo hodi ne drži do okrepčanja, temuč do fazpada jasnosti, ki bi jo bili S svojo taasočnostjo v državnem »boru Avstrije, če se avstrijski narodi v poslednjem treuotjit ne zdra-
mijo in vzdignejo ter čez glave gospodstvaželjue klike vprok
opirajočo se na pod-
tako dobro zaslužili
Deželni glavar: Dovoljujem si gospoda govornika /.edinijo, da'so" v Avstriji pod ustavo opominjati, da smo tu v stajarskem zboru.	populne ravnopravuost! združijo.
PosUnee dr. Vošnjakr To vprašanje spada k adresi. Adresa pač govori o celi ustavi, o vladi cele Avstrije, iu tako menim, da imam pravico govoriti o tem, kako se ustava rabi v vsej Avstriji.
Deželni ga v ar: Jaz pa mislim, da g. govornik ni pri stvari.
Posl. dr. V o S n j o k : Adresa ne govori o štajarskem zboru, temuč o prineipijih denašuje vlade. Jaz menim, da
razlagam, da ti prineipijt niso pravi,
(Nadalje vaje.) Iu kak oš nega življenja se mi Slovenci
j) Žahn 'i. silite »tč»™ 18§8. (Rocee,!
Božidar Kaič poprime besedo in govori tako-le: Hladan bistriea se dobiva pri curku, prava neskvarjena kapljica sladkega viuca pri onem, ki ga je pridelal, —- kdor pa bi se; rad nasrkal čiste modrosti, pojdi k modrijanu, da*
veselimo? Nečem opominjati, da naše matertjalno stanje od tQ ■ nAUČj. t,lk(1 1(()Siimtie Atelje so "imeli zlasti Grki m pa dne do dno oslabeva; nečem o tem govoriti da so bila naša ¿¿J LirHgi poznejži narodi in se v sedajuosti se jih nahaja; davka rak«, bremena, Že do zdaj neprene,Jjiya, še povišana,^^ teJ( m0(llit.inm p0jBdmcev ustrojeno so učil. hoccm le govoriti o tistem sistematičnem uusncni zdravljenja	.....
s stradanjem, ki pripraviti in d r i a v o,
V naših uradih
hoče naše slovensko ¡zgoditi za nema
I" d t ulco jftvne in zasolme, Otrok v svoji nežni dobi sicer ne o ri^o d\i i o	lie v'^'kc modrosti, nejio snmo početai, vsak-
^ P	-1 tilniku potrebni poduk iu še le na podlogi tega more si
vseskozi gospoduje nemški kot uradni Širiti vedo^tni krog.
jezik. Pri organizovanju, o kterem seje toliko hrupa delalo, . K;1,;il n!tlo6a ¿e t(,(Llj p^četnim ali ljudskim m il-kakor da hi hila bog vodi kaka nova geuijalua ideja prodrla naoain t
(klcri h i um nam je pa le rodil ubog posnetek organizacije iuta petdesetega) — pri tem organizovanjn so bili uradniki, ki ne znajo slovenskega jezika, v slovenske okr;ye postavljeni, in nasjiroti taki, ki popolno znajo slovenski jezik in
(JdfiOvor je povsa lehek in jasen. Ljudske učilnico imajo nalogo, da se seiski otrok v njih nauči brati z razumom, toliko potb: pisuti in meuniti. da si ve poru zumljati uaj potrebnojšo domače re< i, uri pi'. izdafka,
imajo Celo zanpanjc slovenskega prebivalstva, bili so kakor dohodke, da more primeruts in potrebu knjiga raiuLo- ti v za knzen v nemške okraje obsojeni, (Ncpokoj.) Ah je to >vojom jeziku iu kak časnik prebirati, da se nekoliko nauči izvršitev paragrafa 10. tolikanj slavjj eni h oauotnih postav? ¡umnega gospodarstva i poljedelstvu, viuoreji, sadjereji itd.,
se moramo braniti varnost postavlja.
Naše ljudske šole niso učiluc temne raztmrbdovavne naprava. Naše srednje 5 o 1 c a o v s o s k o r. i nemške, kakor ri a j i L ne bi t ml i na stotine slovenskih ne ona e v obiskovalo in kakor jih ne hi marali tudi mi Slovenci s svojim pošten i m denarjem plačevati.
In če se oglasimo in naj naravneje vseh pravic — rn-a-dovonjc v narodnem jeziku, podučevanje v materinem jeziku -- tudi za nas tirjnmo: očita se nam uaroden fanatizem, Potem se pravi, da uniejomn samo narodno politiko uganjati, in da je nam jezik edini idol, ki nam je drag in vsa uaša dejanja in nehatya vlada. Kako puliti ko pa ima zdaj v Avstriji vladajoča stranka? Ali nima naj golcje narodnostne
take ustave ki naše narodno bitje v ne-Sistema „potiskanja na steno" se v Cis-in Trauslnjtaniji s tako krepostjo m doslednostjo vrši, da bi človek avslrijskim državnikom tudi v drugih rečeh take kreposti in doslednosti vošil.
Trojediua kraljevina z vojaško granico, ki je stoletja naše cesarstvo branila, ki je dinastijo rešila, ki je za-paduo-evropsko civilizacijo navali fanatičnega, za v tako kul-inro nezmožnega Turštva obvarovala s krvjo iu blagom : ta Hrvaška se je Magjarstvn prodala.
Za bon vede se denar ¡tolura, ¿bogi graničnr pn glad ep strada iu ministerstvo nc dovoli ni zbiranja za olajšavo je-
gove siromaščiao. (ilravo ! na desni.) Gospodje, taka poli-politike? Ali sc povzdigne v kakem vprašanja čez izključ-tika, taki državniki spodkopavaj» čutila do cesarjevo rodo- Jjjvo narodnostmi stališče, ne razglaša vsako treuolje zvezo vine.	i Nemčijo in sicer ne sum» dušno tcmuč prav vidno politično
Dalmatinsko kraljestvo sc je odtrgalo od dežele, zvezo"? Ali ne prfltijo njeni voditelji z odpadom od Avstrije, na k ter o ga rod veže. vzeli so mn slovanskemu prebivalstvu če jim v kup ne proda m.iujših narodnosti? Gospodje, ie priljubljenega namestnika iu ga prepustili laški birokraciji, nobenemu Slovanu ni na misel prišlo žugati z odpadslvotn ki vprek m; „uuila Italia" škili, ljudstvo in šolo italijaimuje,'<,d Avstrije. ¿Klici: oho!) Prosim da mi nasprotno skažete, ki jo pa sicer surovosti fanatične drhali prav malo skrbe; (Klici: MoskvaI) Jaz nisem bil v Moskvi (veaelostj, iu tam saj te surovosti zadevajo samo slovansko ljudstvo in slovim- je bilA le vednostmi, etnogrutična razstava. (Veča reselost.i ske narodne zastopnike.	Takih nepatrijotičnih motenj mi Slovani šo nismo izgovar-
V Trstu smo nedavno nezaslišanedogodjaje doživeli, da j*)} in Ji0 t,j jih bil kdo izgovoril, gotovo hi že sedel (v ječi) je surova drhal mirne vedno cesarju zvesto udaue Primorce u¡t Kufsiajuu.
napadala in djuusko nad njimi grešila. Vludu jo tu sk»n- Ker se tako naša narodnost neprestano sta vdal mirno gledala, saj je godil se samo BI o-h j a v n e v ar u o st i n za rad teh uepr i j etn i h raz p r. vanom.	^	ti j, prišli smo do s poznanja, da je samo ze d i-
Preganjanja, klera ima čcsko-slovauski narod njc nje vseh Šlnvcuuev veno celoto z narodno v deželah češke krono pretrpevati, znana so »ploh. Zatiranje upravo tisti not, po kterem bomo svojo narod-tjnrodnegn časopisja, kakor ga še ni bilo, z vrhovno oblastjo n □ s t. ohranili iu razvili in sopcl mednaroden
brez obzirov zatlačena narodna inteligencija, kazni na denarji in joči v taki velikosti, da bi sc jih naj huji absolutizem
mir dobili. (Kep oko j ) Eden gospodov govornikov nam je zarod tega nedoslednost očital, kor nasproti deželam češke
nc mogel sramovati, in vendar Še vse te neprenosljive kazni krogi zgoduvihsto državno pravo branimo, za sebe pa nana denaiji in v ječi po riših sodni j ah za premajhne «pas- rodao pravo zahtevamo, kije zgodovinskemu pravtt nasprotno, naue in še do večega dotirane! Eua polovica prebivalsLvu jait ^ tako lehkn nasprotni kuni nedoslednost očitam in pred preiskovalnim sodnikom, druga sama k preiskovalnemu djner ravno tisto. Vi zanikate češko zgodovinsko pravo, in sodniku hiteča in preiskave tirjajoča — to je podoba svo-tukaj, naši deželi nasproti, opirate se na zgodovinsko pravo bodne dobe, kteru nam jeni heroji tako zapeljivo slikajo! m govorite o b i sto riino-politični individualnosti. Zakaj enako
In nasproti takemu, osuovue postave naravnost ¿asramujo čemu ravnanju ti rja adrese načrt .1. veliilastvu vlado, d;i naj še k repke je postopa. Da, gospodje, kaj se more še bolj
ne govorite deželam češke krone, kakor nam govorite?
Dasirovuo nam Slovanom v Avstriji žuga nova državna osnova zelo kvarna biti v našem narodnem bitja in razvitju, Čehom, kaj ima še storiti ta JeŽnujyeBdar je ohranitev ia okrepčanje našega cesarstva tista žabi bila še po naj bmjili primočkih po-stava, okolo ktere se zbiramo, ktero bomo visoko nosili vsem segla 1 Do uaj višeg« ostaja še obsadno stanje in nekoliko napadanjem od zunaj, in vsakemu izdajalstvu od znotraj na-vislic v vsakem mestu in v vsaki vosi. O teb junakov BVo-Bproti. Mi se držimo Avstrije in se ue damo motiti z zatira* bode, ki imajo v ustih zmerom le pomirljive Iraze, v naj bIi-'nUijem, ktera nas nez isliiženo zadevljajo. Mi upamo še
rezno postopati proti vlada V Kakor da ne
žem trenotju pak kličejo ubožno po policiji
vedno da hode Avstnja naposled na tista pota zavrnola, ktera
da štajarski zbor svoji dostojnosti ne bodejej Ukazala zgodovina iu da bode potem zavetje za vse tega zakrivil da bi J. veličastva vlado še k ostrejim pripo- narodnosti, ki so v njej skupaj zmetane. Naše ministerstvo močkom priganjal.	tega velikega poslanja nočo priznati; pot, po kterem naše
Tudi gaiieijski iSlovaui ne nahajajo od vlade tisto pri- miuisterstvo hodi ne drži do okrepčanja, temni do razpada j azn ost i, ki bi jo bili s svojo nasočnostjo v državnem zboru Avstrije, če se avstrijski narodi v poslednjem trenotju ne zdra-
mijo in vzdignejo ter čez glave gospodstvaželjnc klike vprok
opirajočo se na pod-
tako dobro zaslužili
Deželni glavar: Dovoljujem si gospoda govornika /.d j ni jo, da'so" v Avstriji pod ustavo opominjan, da smo tu v štajarskem zboru.	popolne ravnopravimsti združijo.
PosUnec dr. Vošnjakr To vprašanje spada k adresi. Adresa pač govori o celi ustavi, o vladi cele Avstrije, in tako menim, da imam pravico govoriti o tem, kako se ustava rabi v vsej Avstriji.
Deželni ga v ar: Jaz pa mislim, da g. govornik ni pri stvari.
Fosl. dr. V o S n j a k : Adresa no govori o štajarskem zboru, tcmuč o princi pij th denašnje vlade. Jaz menim, da
razlagam, da ti prlncipijt niso pravi,
(Nadalje vaje.) In kak oš nega življenja so mi Slovenci
u Žalch '?. sep&sm&ra 18§8.
(Rocee,!
Božidar Raič poprime besedo in govori tako-le: llhnlan bistrica se dobiva pri curku, prava neskvarjena kapljica sladkega vinca pri onem, ki ga je pridelal, —- kdor pa hi se rad nasrkal čiste modrosti, pojdi k modrijanu, da*
veselimo? Nečem opominjati, da naše materijalno stanje od tQ ■ nAUČj; t,lk(1 1(()Siimtie Atelje so "imeli zlasti ilrki in pa dne do dno oslabeva; nečem o tem govoriti da so bila naša ¿¿J LirHgi poznejži ^rodi in Še v sedajuosti -se jih nahaja; davka rska bremena, Že do zdaj ne prenesli t va, še povišana, ^^ teJ( m0(llit.inm p0jBdincev ustrojeno so u r i U hoccm le govoriti o tistem sistematičnem dušnem zdravljenja	.....
s stradanjem, ki pripraviti in d r i a v o,
V naših uradih
hoče naše slovensko i z g o d i t i zanemš
I" d t ulco javne in zasobne, Otrok v svoji nežni dobi sicer ne 'AVorAVni!!111«** Lie Tei'ke modrosti, nego s urno početni. vsak-^ P	temin potrebni poduk, in še lo na podlogi toga more si
vseskozi gospoduje nemški kot uradni ^ti vednostui krog.
jezik. Pri organizovanju, o kterem seje toliko hrupa delalo, . K;1,;il n!tlo6a ^ t(,(Llj početni m ali ljudskim učil-kakor da bi bila bog vodi kaka nova geuijalua ideja ¡irodrla moaiOr
(kleri brum nam je pa le rodil ubog posnetek organizacije leta petdesetega! — pri tem organizovanjn so bili uradniki., Ui ne znajo slovenskega jezika, v slovenske okr;ye postavljeni, in nasjiroti taki, ki popolno znajo slovenski jezik in
Odgovor jc povsa lebek in jasen. Ljudske m iluiee imajo nalogo, dn se seiski otrok v njih nauči brati z razumom, toliko potlr pisuti iu numniti. tla si ve porazmnljati naj potrebimjšo domače re« i, nn pr. iidafko,
i m njo celo zanpanjc slovenskega prebivalstva, bili so kakor dohodke, da more primeruts in potrelm knjige rmofrimU v za kazen v nemške okraje obsojeni, (Ncpokoj.) Ah ja to >vojom jeziku iu kak časnik prebirati, da se nekoliko nauči izvršitev paragrafa 10. tolikanj slavljeni h osnovnih postav? umnega gospodarstva i poljedelstvo, viuoreji, sadje rej i itd.,
¿rticf iz domačega zemljepisa bi zgodovine. Dalje ne sega področje ljudske učilnice. Kdor želi še bKie ->• sprijazniti •/. modricami. treba ion ja polnknoii ii rečnico ali gimnazijo (učitelijšča imajo namen vzgajati uenike za ljudske učilnice), kjeif se obširnejše in globše razklada kršauski i in uk prh o d opis ne in priiodoslovne reči. nekaj modroslovja, grški in lat in-ki jezik in slovstvo ter vsa jogova krasota toČnejše razlaganje domačega je/ikn in h drugih, One ste most v vseučilišče. Kdor misli postati duhovnik, pravnik, vračnik, naučitelj, treba mu je prej učiti se omenjenih predmetov. da po tetu še le si pridobi stročne mi an osti. Učilnice tedaj človeku um razvijajo in bistrijo, ter pameti razne znanosti vcepljajo. Odtod jili lieizrečena vrednost, *ako so dobro in primerno ustroj ene; odtod je jasno, da imajo neko čarobno moč, prikrojeno vsemogočnost Tin pojedince in cele narode. Učilnice rodijo mnogo srečo in hla gosti, a še ve6 nesreče, aku iablodijo krive pote. Arkimed je rekel; dajte mi stalo, kamor naslonim svoje orodje, i zemljo vzdignem, .fax pa velim: dajte mi učilnice v oblast in s celim du šnim svetom bo dem gibal
Sedaj pa vstavljam pitanje (vprašanje)i je li so učilnice na Slovenskem temu blagemu namenu zadostovale ali ne?
Glasno odgovarjam: nikakor. Kar je ima vlada v rokah okoli 30—100 1 et, Ml jim je pri nas prvi in edini mimen, (Slovenec po tuj i ti in v tem so res mnogo dosegle, kajti vse, kar je imelo ž njimi oblast, puhalo je vrč ali menj v nemčovalno tikev; d a val i so nam čisto nemške in poucmčene učitelje, ravno tijiu knjine. na priliko šprahithre itd. — za razvite k domačega jeziku pa nihče n i skrbel, nihče za-nj mami, pisalo seje kurent m lat njo, slov ensjd pa ne, še nemški katekizem so nam ce pij al i z brezovico in leskovico, zato ne izjeniljemo tudi nemtevalnih duhovnikov, kteri so še sedaj nahaja nekoliko. ;ili celo malo, Ako hi priplaval ungelj iz nebes in hotel trditi, ko je tako ravnanje dobro bilo, jaz mrzlo planine", bi na ves glas povedal, to je laž, vse skupaj )ii bilo piško vega oreha vredno in še sedaj malo velja, ker še de ca skoro polovieo zlatega časa potrat i / nemščino, ktere ^e celo ne nauči.
To je nevarna kukavica, ktera se mora odpraviti, to je škodljivo (kačje, ki ee mora izpleti.
Se hujše so se obnašalo s r e d n j e učilnice; ondi dd I80O. leta nisi slišal slovenske besede, od one dobe se si oko uči slovenščina hakor predmet, dalje pa ne več in ravno to je dalo priliko, da so skoi^o same Nemce in druge Neslo vence postavljali na naše gimnasdje in pozneje vpeljane realke, ki so nas zasmehovali, psovali. zaničevali, preganjali, hterim je dami bila moč ter so lepo plačo vlekli, našinee pa so razposlali kri ž eni sveta. Se sedaj ni iuati: cela truma jih je, ki ne znajo našega jezika in skrbi nimajo, da bi ga znali pa vendar ue vežejo eulic.
Vse tnke prikazni imajo preža! ost ne nasledke i a nas,
Da smo imeli prave m primerne učilnice, gotovo bi bili z
omiko in blagostanjem ondi, kjer Cehi ali kteri drug omikan
narod, sedaj pa čutimo težino krivih urejenih zavodov, kamor
v dušnem, tamo v t varnem oz mi. Kaj je krivo, kaj ?
Učilnice napačno osnovane.	j _ .	.. „
-	■	i —	-- -	rn cepljenju ali polenom se vrine žlahtna vejica aH v
^jj	-	razalani divjak ali ~"J	---- —■-- -- J L--
Trcdsednik dr. Vo.šnjak odda predsedništvo g. Rastlagu «A*®*® in Kamnin, h govori o peti resoluciji: 2e sto izrekli svoje želje o eni V mrzlih krajih, v klenh še večkrat cclo kesno mraz drugi stvari. Naj vam še tudi jaz nekaj svetujem. Ui1,!ls,luJ" se ta luem pozJablrifenja uc umre priporočati ; p,v v«n smo Slovenci, mi vsi govorimo sloven®	prek ae.fe način ne rabi po gostem, akoprem ima Indi svoje
slovenske iu ko se bode Se enkrat tudi V vseh kanöelijali Romf' • ™K0J' „ , .	, .. r , ., ,	„ „.
, , , i t, Drevesa srednje	starosti, ktcriu sorte niso posebno
slovenski pisalo, se bodemo boli veseli slovönficme. ra nc j ,	uu.ii um— i, .....
1 ... , , . jr.ii ,,/ifi ci ■ „ uotire, se po tem načinu	naj Intrej lahko premem o v
samo mi na Stftjarakein, kjer nas prebiva 400.000 Slovencev,fl((fjc, 1('ir|- _.e	'
tudi na Kranjskem. Koroškem, Primorskem	in Goriškem. bi- a' abtnieoio
vajo Slovenci. ■
Trsta 1 mUijon
prebivamo sami Slovenui in le v mestih	nahaja m-koliko^j,, \n Jc ji|, vrhnje vejico tedaj požlahtnijo, kedar so
^osi-ski. lahko bi se brez dolgih potov iu prepirov vse doseglo. Kavno tako se tudi godi nam, tudi naša dežela je razcepljena v šest kosov. Mi Štajarci spadamo pod Gradec, Korošci pod Celovec, Primorci pod Gorico, Trst in Tazan, Le edini kranjski S lovcu i' i so gospodarji v svoji deželi. Mi vsi drugi pa moramo donašati paše penezo za take reči. zei kten nam prav nič ni mar in od kterih nimamo haskn, Ko bi vsi Slovenci zdaj na t> koaov razdeljeni, bili zedinjeni pod eno deželno vlado, kako h« lik o hi si pomagali. Tudi ves prepir bi med nami. Nemci in Lahi nehal. flobiček hi bil to ne le. z n nas, umpjik tudi Zü cesarja. Govornik dokaže, da bi zi-diiijeni Slovenca lože branili svojo deželo prutinstva i o na koie.u -v njega govora kliče „Slovenci zedinimo -Bere ho peta resolucija, k tero tabor tudi radostno sprejme.
Na to se zahvali ¿r. YoSfljak zbranemu ljudstvu in reče, da je program dovršen in tabor končan. Predsednik še bere telegramu dr. J, lileiweiea in dr, Costa, ktera je ljudstvo z grom ovitim živin klicem sprejelo, Po tem še se zahvali cesarskemu namestniku g. Brstiču iu konča slava klicem Jih V elita ust v u eesarj u.
Taboriti so se po končanem taboru razdelili p ti posameznih gostilni t a h. Zvečer je bil celi trg krasno razsvetljen in nn. oknih so si videli inarsikteri prav lepi iu pomenljivi napisi. Oboja slavno vrata so bila razsvetljena iu mu manjše oknice rd zaustab' da ue bi tudi prineslo m oje luči. Po sredini trga so bile nastavljene v dveh redih okinčene mreke in na vsaki jc gorela lam pica, l'osohuu moramo tn-kaj iiineniti razsvetljenje in napise na rotežu in ob enem tudi na šoli.
Na balkonu je bil razsvetljen sledeči napis: „Kar do Slo Va- je ud vseh štirih strani, — P od ujm o si roke, / družimo moči. —V spel javo postni vn ib, nam danih pravic, — Bog živi cesarja! doni naj nnš, klic.11 — Nu desni strani ..Zdravo Gorenc iz
Na levi strani: „Zdravo Dolenc t z gorke doline". — Na četirih oknih pa ho bili sledeči napisi: „Naj se slovenski narod marljivo odlik ujel — Slovenec omikan rad v - e narode spoštuje. — Sloga v Avstriji med narodi naj biva. ~ Kuiípr-t i j a j o krvave vojske kriva11. Tudi na drugih hišah so bili lepi napisi tako n. p. na jedni nŽivi, živi. duh slovenski4' „Zdravo Slovenci! — Na zdravje itd.
Celi tabor pa se je vršil tako mirno iu veselo, da se lt;>lje v ršiti ni mogel, — Po noči so po vseh bližnjih bregih goreli lepi veliki kresi, ftb jc odšel ljubljanski Sokol, kleremu se je prav lepo zahvalil dr. Zamik, ceijansko gospa pa so /■ lepim umetnim vencem okinčale sokolovsko zastavo. G. Noli se je lepo zahvalil gospein. Lepib govorih in pe-vania narodnih pese ni se jc čulo dovolj do drugega jutra.
Gospodarske stvari.
Sadjereja.
cepljrnjii j« 11 iMilc.i»jn.
Predsednik her¿ četrto resolucijo, ktera se tudi soglasno . .rn, "ntjenja ali pelcanju se vrine žlahtna i-	•	° razklani divjak ah med divjakovo skorjo in les m se dobro
boijše
uiijskem, Kumskem l'iuiioiskem in Umskem bi- ^ poilalitnjenje posebno v onih krajih priporoča, v kterib ici. Biva nas od inglava do Soče od More do.„	lireV0j(I1 p(lkrad0j0; drevesa se lamo Vi kot
lijmi m 200.000 Slovencev Na ceti tej /-t';1.'/!'divjaki na ibdnčeuo mesto, kder kesneje ziuirom ostanejo, za-sanu Slovenci m le v mestih se nahaja nekolikoin Se ,c jih V!.hnjtJ vejii;(1 toiftj požlahtnijo, kedar so nemškututjev m Nemcev. Ko bi lah. ena v.i^ 6 hišami, ib vt.|iuii imflj0 ^ohoko segajoče korenje, in se ne morejo vsaka hiša pa bi spadala pod drug» sosesko, moralo bi vsaka j^j [itijko več izkopati.
hiša ilonašati svoje soseskine davke iu pripomagat.i soseski. 3, Ija tn	„o poihdttnnjc samo v pomladi od
do ktere pripada. Zdaj pa bi bilo treba na novo napraviti™^ (jo konca maja, kedar še so ilrevcsa zlo soknata, te-tdi popraviti eno ali drugo stvar, ktere je treba le za te^uofi tudi meseca septembra* kedar imajo že malo soka tako, 6 hiš za to vas jiOstavimo, cesto: morala bi vsaka hiša prida vejice ne morejo več gnati ali še vendar lahko prira-drttgi Soseski t. j. pri svoji p®mo4 prositi. Iio pa hi nobeua stejo.
soseska ne hotela pomagati, bi si vas morala sama miprn- 4. Itahi se posehuo pri onih divjakih, ko so za okuiiranjo Titi, kar ji tri ba. Ko pa hi vseh sest kmetij bilo pri eni že predebeli.
¿rticf iz domačega zemljepisa in zgodovine. Dalje ne sega področje ljudske učilnice. Kdor želi še bRie ->• sprijazniti •/. modricam treba mu je polnlmoii v reč nie o ali gimnazijo (učitelijšča imajo namen vzgajali učnike za ljudske učilnice), kji-v se obširnejše in glöliSe razklada k rimi s ki ufiuk prho d opisno iu priiodoslovnc reči. nekaj modroslov^a, grški in latinski jezik in slovstvo ter Rogova krasota točnejše razlaganje domačega jezika in še drugi Ji, One ste most v vseučilišče. Kdor misli postati duhovnik, pravnik, \raenik. naučitolj, treba mu je prej učiti se omenjenih predmetov. da potem še le si pri t In Id fitroätie znanosti. Učilnico tedaj človeku um razvijajo in bistrijo, ter pameti razne znanosti vcepljajo. Odtod jih neizrečena vrednost, * ako so dobro in primerno ustrojene; odtod je jasno, da imajo neko Čarobno moč prikrojeno vsemogočnost Tin pojedinee in cele narude, Učilnice rodijo mnogo sreče in blaposti, a še več nesreče, aku zablodijo krive pote. Arkimed je rekel; dajte mi stalo, kamor naslonim svoje orodje, i zemljo vzdignem. Jaz pa velim: dajte mi učilnice v oblast in s celim du šnim svetom bo dem gibal.
Sedaj pa. vstavljam pitanje (vprašanje); je ti so učilnice na Slovenskem temu blagemu namenu zadostovale ali ne?
Glasno odgovarjam: nikakor. Kar j*e ima vlada, v rokah okoli 30—100 let, Ml jim je pri nas prvi in edini ua-men, »Slo venec po tuj i ti in \ tem so res mnogo d «segle, kajti vse, kar je imelo ž njimi oblast, puhalo je vre ali menj v nem čev also tikev; d a val i so nam čisto nemške i o ponemčene učitelje, ravno tijio knjine. na priliko šprahiehre itd. — za razvite k domačega jezika pa nihče n i skrbel, nihče aa-nj maral, pisalo seje kurent io latüjij, ^lo* ensfcj pa ne, še nemški katekizem so nam cepjjali z brezo vino i a leskovieo, zato ne izjemljemo tudi nemčevalnih duhovnikov, kteri se še sedaj lialmja nekoliko, ali celo malo, Ako bi priplaval angelj iz nebes in hotel trditi, ko je tako ravnanje dobro bilo, jaz mrzlo planine", bi na ves glas povedal, to je laž, vse skupaj ni bilo piško vega oreha vredno iu še sedaj malo velja, ker še de ca skoro polovico zlatega časa potrat i z nemščino. ktere ^e celo ne nauči.
To je nevarna kukavica, ktera se mora odpraviti, to je škodljivo (kačje, ki bc mora izpleti.
Se hujše so se obnašalo s r e d n j e učilnice; ondi dol IfiiO. leta nisi slišal slovenske besede, od one dobe se si oko uči slovenščina hakor predmet, dalje pa ne več in rit v no to je dalo priliko, da so skoi^o same Nemee in druge Neslo vence postavljali na naše gimnazije in pozneje vpeljane realke, ki so nas zasmehovali, psovali. zaničevali, preganjali, kterim je dana, bila moč ter so lepo plačo vlekli, našinee pa so razposlali križem aveta. Se sedaj ni iuati: cela truma jib jc, ki ne znajo našega jezika in skrbi nimajo, da bi ga znali pa vendar ue vežejo eulic.
Vse tnke prikazni imajo prežalostne nasledke aa nas.
Da smo imeli prave in primerne učilnice, gotovo bi bili 7,
omiko in blagostanjem ondi, kjer Cehi ali kteri drug omikan
narod, sedaj pa čutimo težino krivih urejenih zavodov, kamor
v dušnem, t ¡uri o v t varnem oz lih. Kaj je krivo, kaj ?
Učilnice napačno osnovane.	j _ . .......	„	.. ,.
-	■	i —	-- -	Pn cepljenju ali pelcanju se vrine žlahtna vcjica aH v
^jj	-	razklani divjak ali — J	---- —■-- -- J L--
Trcdsednik dr. Vošnjak odda pivdsednistvo g. RazUgu «A*®*® in in govori o peti resoluciji: Že ste izrekli svojo želje o eni V mrzlih krajih, v klenh še večkrat celo kesnn mraz -in drugi stvari. Naj vam še tudi jaz nekaj svetujem. Ui1,!ls,luJ" se la način potlnblrifenja uc ¡nore priporočati ; p,v vsi smo Slovenci mi vsi govorimo sloven®	p®mi prek *e. fe naton ne rabi po gostem, akoprem ima tudi svofe
slovenske in ko se bode Se enkrat tudi v vseh kanöelijaii Romf' • ™K0J' „ , . , .. r,	(Jl . „ „.
1	,	.	,-	1, Drevesa srednje starosti. ktcriU	sorte niso iiosebno
slovenski pisalo, se bodemo bolj veseli slovenficme. rti ne,j .	„„,-.;„„ 1 um—	h„„a„;;„ i, .....
1 ... , ,.	Jnn „nn e,	Uolire, se po tem načinu naj Intrej lahko	premeni o v
samo mi na Stftjarakein, kjer nas prebiva 40Ü,U!.Mj Slovencev, fl((fjc, 1 < c■ 1-■«j -ie
lodi na Kranjskem, Koroškem,	1'riiiiorikein in Goriškem bi- a' abtnieoio
vajo Slovenci. ■
Trsta 1 milijon
prebivamo sami Slovenci in le	v mestih nahaja nekoliiOjBa(jjj»	-]n 6e Jc ^ Vrhn jc vejiee te daj požlahtnijo, kedar so
sorski, lahko bi se brez dolgi!] potov in prepirov vse doseglo. Ilavno tako se tudi godi nam, tudi miš it dežela je razcepljena v šest kosov. Mi Štajarci spadamo pod Gradec, Korošci pod Celovec, Primorci pod Gorico, Trst in Tazan, Le edini kranjski Slovenci so gospodarji v svoji deželi. Mi vsi drugi pa moramo donašati paše peneze za take niči. zei kten nam prav nič ni nmr in od kterih nimamo haskü. Ko bi vsi Slevenm zdaj na (> kosov razdeljeni, bili zedinjeni pod eni* deželno vlado, kako lahko bi si pomagali Tudi ves prepir hi med nami. Nemci in Lahi nehal. Dobiček bi bil to ue le m nas, umpiik tudi za ce sarja. Govornik dokaže, da bi zi'dinjeni Slovenci lože branili svojo deželo nrotnátva i o na kdii-u vojegn govora kliči- „Slovenci zedinimo še". -Bere se petri resolucija, k tero tabor tudi radostno sprejme.
Na to .se zahvali ¿r. Vošnjak zbrnaemn ljudstvu in reče, da je program dovršen in tabor končan. Predsednik še bere telegrama dr. J, Bldweiea in ilr, Costa, ktera je ljudstvo z grom ovitim živin klicem sprejelo. Po tein še se zahvali ce-iarskemu namestniku g. Brstiču in konča slava klicem Jih V elita ust v n eesarj u.
Taboriti sf> se po končanem taboru razdelili p ti posameznih gostilni t a h. Zvečer je bil celi trg krasno razsvetljen in na oknih Sü st videli marsikti ri prav lepi iu pomenljivi napisi. Oboja shivnn vratu so bila razsvetljena iu mu niH.iijie oknice li zaostab' da ue lii tndi prineslo svoje luči. Po sredini trga so bile nastavljene v dveh redih okinčene mreke in na vsaki jc gorela lam pica. Posebno moramo tukaj omeniti razsvetljenje in napise na rotežu iu oh enem tudi na šoli.
Na balkonu je bil razsvetljen sledeči napis; „K;ir do al o Va- je od vseh štirih strani, — Podaj m o si roke. / družimo moči. —V speljavo postuvnih, nam danih pravic. — Bog živi cesarja! doni naj 11 nš, klic.11 — Na desni strani ^Zdravo Gor ene iz
iči levi strani: „Zdr;tvo Dolenc t z gorke doline*, — Na četirih oknih pa ho bili sledeči napisi: „Naj se slovenski narod marljivo odlik u jel — Slovenec omikan rad v - e narode spoštuje. — Sloga v Avstriji med narodi naj biva. ~ Kaiipr-t i j a j e krvave vojske kriva11. Tndi na drugih hišah so bili lepi napisi tako n. p. na jedni nŽivi, živi. duh slovenski" „Zdr&TC Slovenci! — Na zdravje itd.
Celi tabor pa se jo vršil tako mirno iu veselo, da se bolje vršiti ni mogel. — Po noči so po vseh bližnjih bregih goreli lepi veliki kresi. Ob je odšel ljubljanski Sokol, kleremu se je prav lepo zahvalil dr. Žarnik, esujauske gospo pa so /■ lepim umetnim veneem okinčale sokolovsko zastavo, G. Noli se je lepo zahvalil gospem. Lepili govorih in pe-vania narodnih pese ni se jc culo dovolj do drugega jutra.
Gospodarske stvari.
Sadjereja.
ccpljrnjii j« 11 iMilc.i»jn.
Predsednik ber¿ četrto resolucijo, ktera se tudi soglasno . ,rn, cepljenju ali pelcanju se vrine žlahtna 11	•	0 razklani ilivjnk ah med divjakovo skorjo in les m se dobro
boij&e
uiijskem, Komskem Primorskem in t.onskem bi- 2 požlaltnjeuie posebno v onih krajih pripomb, v kterib ici. Biva nas od Delava doSoče od Mure	lireV0j(I1 p^^^j drevesa se Uimo taki kot
lijon m 200.000 blotenccv Nn eeh tej /-t';1.'/!'divjaki na ihdočeuo mesto, kdor kesneje ziuirom ostanejo, za-samj Movenci in le v mestih se nahaja nekolikojn Se ,c ¡¡h VrtinjtJ veji(;(1 tC[|;'j po2|ujJll)ij0( kedar so nemškutatjev m Nemcev. Ko bi bih. ena v.i^ 6 hišami, ib vt,|iui	pi0b0ko segajoče korenje, in se ne morejo
vsaka hiša pa hi spadala jiod drugo sosesko, morala bi vsaka j^j [¡^to več izkopati.
iiiša donašati svojo soseskine daiko iu pripomagati soseski. 3, Ija tn	„o požljditnnjc samo v pomladi od
do ktere pripada«, Zdaj pa bi bilo treba ua novo napraviti m»rca do konca maja, kedar še so drevesa zlo sok mita, te-tdi popraviti eno ali dnigo stvar, kter*- jt* treba le za te^upi tudi meseca sejitembra, kedar imajo že malo soka tako, ll hiš zn to vas postavimo, cesto: morala bi vsaka hiša prida vejice ne morejo več gnati atl še vendar lahko prira-drttgi Soseski t. j. pri .svoji pomo4 prositi. Iio pa hi nobena stejo.
soseska ne hotelu pomagati, bi si vas morala sama napra- 4. Itahi se posebuo pri onih divjakih, ko so in okuliranje viti, kar ji t riba. Ko pa bi vseh šest kmetij bilo pri eni že predebeli.
Sekaj sploiiip^íi o tem.	(odstrani pogodba s Admontskim samostanom zarad vodstva
Če ie šo divjak slab, p. ni debftljsi kakor prst, sc niora in učiteljev na graški gimnaziji. Bechbfluer poroča v za jedcu peden vrh zemljo odrezati in taino pnžlahtaiti, Pri imenu ustavnega odbora, o §■ 3 vkdimga predloga znrad debelih drevesih pa, ktera že lepo vrhe imajo se požlaht- spremembe 17 volilnega reda. Odbor jo sicer še svojega
nuje na vrhnjih vejah.
N'a onem mestu, na kterem sc požlabtnuje, mora biti skorja Sdkoata in gladka, Žlahtne vejice še no smejo gnati iu naj imajo 2—3 oka, če inače ne, žadostnje tudi jédno oko.
prej snega mnenja, na svetuje vendar, naj se sprejme vladin predlog, ki zahteva, da se nihče ne moro voliti v deželni zbor, doïler trpi o njegovem premoženju konkurzno ali pobo-tirnu obravtianja; se sprejme.
Hez na ; luhtni vejici, se mora z drevesnim voskom za- Pféitfer valuje, naj se nifcfoČt deželnemu odboru pro.Š-mazatj.	aja do ministerstva, da se noj napravi neposredna želez -
Na slabo drevesce se vcepi ju je S«Bf) jed na tlak I na ve- „'¿¿ua zveza med Dunajem čez gornjo Tirolsko in Insbruioin. jica, na močnejše po dve ali na prav debelo tudi [>o ,"> m ipejrer poroča o nekterOi odstavkih računa za leto 1863. žlahtne vejice. Naj bolj spodnje oko na žlahtni vejici, ktero;ki odobrijo. Piipomoé, tóate so prosili niži deželni urad-navadmi iia.| prej m naj bolj zene, mora biti obrnem, proh )llki zarad Erazme, se ne dovoli. Tudi prošnja mariborskega not rajnemu kraju; drevesni rana zaceli hitreje m nova vejij»	k] je i[llEdo	»krutega zastopa, se zavrže,
je na ti strani bolj zavarovana.	pL^Bji dveh okrajnih zastopov ste dali zboru priliko, da je
Žlahtna vejica se mora ko naj hitrej vrmoti, da se raz ^ deželnemu ¿dl,om, na) preide in poroča, k!,k-» bi treba o
C6P	b kolom privezati, kakor fe*™^ l-tav,, o okradli ^opil, Herman dokazuje
že tudi pri kopuiirarna rečeno, da se tako lahko no pokv^H™ ■ lLi » trajnem zastopu ptujskem kmetje naj ¡■¡m _	slabše jjsastopani, o« ravno plačujejo maj več daee. — lo jo
Pri cepljenju je potrebno: 1- mala drevesna žaga; Z.rno- skora>i P1' ^¿ajnih zasft............ — iu ko je r^kel. da
čen vrtni nož ali poseben nož za mzcepanje, s kteriiiwo di-^ m,1™o več na srtmjske zadati gledati ne pa samo vjnk razkoljn; 3. oster peresuik, z klerim se žlahtne vejice „reichsrath igratiJ - se mu odtegne beseda, prirezavajo; zagozda za ccpljenje iz kosti ali trdega lesa, Poslanec Syc je jioročevaJ o deželnih kopebb. Pre log s ktero se pri copljeuju vrine v razcep in se naravno drži;in Hermau sta se pritrjevala, da, .oditelj in druge glavne 5. žlahtne vejice, ktere se že lahko prej za cepljcaje prire- osebe niso zmožne slovenskega jezika, če favno stoj y o rogač-žejo samo morajo leduj hiti v vodi ¡ G. drevesni vosek; T. ličje, ke iu Dobroske toplice na slovenski zemlji iu da se cu.je, ali boljši so z voskom namazane; fi. platnene krpe. Cepi da hoče zdaj ni voditelj * Rogačkih Itopelih vse slovenske pa se ali v celo razcepi ali v polovico, ali se cepi samo v služabnike odpraviti je Dr. Prelog očital zbornici, da so skorjo.	bili prejšnji stajarski stanovi Slovencem pravičnejši, kakor
.._.	je zdaj ni deželni odbor, ker so vsikdar samo onemu zdrav-
niku službo tiuli v H la tin i, ki je dobro znal slovenski govo-Politit-Hl obleti.	riti, zdaj pa so se tndi prosili v to službo slovenski zdrav»
i v,	, )-i	i	ti i k i. dobila sta vendar službe dva trda uemca, iz česar, se
Iz Stajarskega deželnega zbora,	apet vjlli dil sl(,V(JIlci ^^ oel(t ]li(: pričakovati od Gradca,
V	15 seji je deželni glavar naj prej oznanil, da je na- lieschel, in Hakelberg trdita, da sta vodja Slatine in Do-mesto dr. Miehl-na stopil v zbornico aovo voljen rektor dr. he roških toplic zmožna „wíndíscher Špraelie". ■ ITeminu Schauenstein. Wanisclt zagovarja svoj predlog 1. da jej« protesto val proti temu, dn ti srn pravijo „windianhe* in ljudska šola deželna zadeva 2. da se zato marajo učiteljska je rekel, če nas boste vi imenovali „vvindiseho* vas mi bo-pripravTiišča in plačila plačevati iz deželnega premoženja, dem« imenovali švabo. —Ti visoko-nettiiki kulturouosci, £e če niso že od drugod plačana, 3. toraj mora v deželno lila- nuni niti našega imena nočejo pustiti, ne pa da bi nam še gojni co pri ki jati, a,) šolnina in b.) učiteljski dohodki; k.ij dali! —
deželni odbor naj vso to stvar preiskuje in nuj predloži v Sclireiuer poroča o deželni telovadnici in odborov ua-prihotbjem dež. zboru statut o učiteljski plači posameznih svet se potrdi. Dalje poroča, o grails k e m gledišču iu pravi, ljudskih sol v Štajarski. Popisuje tudi žalostno razmero da je odbor sklenol, da so naj proda, ker celo ni deželni za-tjmkkih šol. Kmetijske srenje svoje naloge v tej zadevi ne-vod. pa tudi ne „Etihlimgsaiistriltv Dr. Itrehbaucr govori morejo vršiti, kar nimajo premoženja. Učiteljem pa se mom proti temu in hoče naj na ta ne vse pri starem, ko se vendar dati plača, poklicu dostojna se le po tem bo Šola res svohndiiaveč glasov sopor to po digne predloži Reehbauer naj se in tn mora dežela pomagati. Nasvet se izroči dežel, odboru, i h1 žel. odbor razgovori z mestno srenjo, da naj ona gle-
F le t kb poroča v imenu cestnega odbora o vlad i nem d išče kupi. Tu predlog obvelja, predlogu, naj se neko dozdaj državne ceste prevzemajo na V 17. seji «lezel, zbora 26,septembra. Tanner pred-deželne stroške. Odbor pa svetuje naj se to samo zgodi laga my sc napravi postava se v tem deželnem zboru, po z dvema cestama na gornjem Štajarskem. Za, ostale kteri bi so naj p reme nil i neki paragrafi sren jskega v o-ceste se je c ki", namestnik zastonj potegoval, pri glasovanju lil nega reda in postava okrajnega zastopništva. —■ Herman je zbornica potrdila cestnemu odboru, kteri na dalje svetu je, izroéi četiii slovenske prošnje do deželnega zbora, v kterih nuj se naroči dežL odboru, da se obrne do vlade, ktera bije izrečeno, da se srenje popolnoma zhžejo s interpelacijo, naj skrbela, dn se ko naj hitrej u&pr&viželeznica med ljub-ktero so predložili slovenski poslanei 10. septembra in da nbu bi rnigbicheinoiu, med tem pa se naj ceste med tema prosi jo deželni zbor, da nrtt on vladi prav Irrepko priporoča, krajema izdržujejo iz državnega denarja, Scboli poroča vda se pravičnim tiijatvam slovenskega naroda, ko je najprej i ni en u gospodarskega odbora o pustavi, ktera bi uaj določe- mogoče zadostuje. Vladni komisar oznaiyn neke nove po-vala imrcdbe, s kterimi bi se varovalo poljsko in drevuosadja stave, ktere je cesar že potrdil Schmidt jioroča načrt proti škodljivim mrčesom t. j. hroščem, gosenicam itd. Postiva postave o realkah. — Vsi paragrafi se taki odobrijo, samo ima 1 S. in nalaga posestnikom, da morajo hrošče otresati pri ¡5. U. nastane besedovanje o tem, ali bi se obligatno učil pobirati in pokončevat i in vničevati; gosenice na zeljiSčib, ki nemški ali latinski jezik. Neupauer-jev uasvet/a nem^k i so letos spet toliko kvara napravile. Lonček na eve tuje, naj j o zt k obvelja. Tudi shnvudii jezik ho obligatai tamo, hi se nagrade, ktere bi smeb srenj ski in okrjyni zastopi za kjor ne bo slovenski učui j'V.ik v realkah. — Te bo gotovo nabiranje hroščev obljubovati, plačevale iz deželne blagajnice!v vseh obligatrsn,
kajti škodljivi mrčes ¿c celi dežeH v kva,r. Zbornica tega ne V IS. seji de&&! zbora sept. rígliv-íi dr. Prying dovoli. Zas t ran podpisa kazavnega uka v tem se niso mogli interpelacijo zastrau ukaza Ljutomerskega okrajnega glavar* zediiiiti in dalo se jeto posebnemu odbora, da naj še enkrat stva do tatuošujih 4 učiteljev; po kterem morajo podučeiati to pretrese in o tem poroča.	v nemškem jezik« po seli uo v 3. in 4. mrodu. Dr, Vodnjak
II svetel poroča v postavi, po kteri bi imtde srenji-odda ádrese in peticije slovenskih občin: Vran ski trg, deželni blngajuici povračevati stroške za Sub, To reč so ho-Pirecse. liomilsko, Teharje, sv. Krištof, TčpoUko, teli obravnavati kot dežobifi, kar vendar ni obveljalo, dolo-tikale, sv. Juri, Griže. Tinje, Laporje. Hostnica, Vr-filo so je ve udar v ITI. članku, da sme v posebnih slučajih li o le. Oria a nje. Prej so že poslale ádrese: fioiuju Lož-deželni odbor srenji povntčilo odpustili.	in i ca, Frauham, Žalski trg. Pet lovska. — Vse te so-
Po tem še so došh- na vrsto neke volitve in tajna seja.-seske j>rosijo. nuj se vpelje slovenski jezik v šolo iu
V	16. soji dežel, zbora. Mud mnogimi petirijaiui selurade in da se naj Slovénoi zj edin i jo pod eno na-íiitbaja'tudi ono demokrati Jkega dmštva v Gradcu, naj se.ro dno slovensko up rit v o. Pteiffer podpira predlog, nuj
i
se dežel odboru naroči, da mij vloži prošnjo do mijiisterstvii, da so naj nnprnvi železnica iz Dunujn čez gornje Stajitriko v Inshruk. Predlog se izroči računskemu odboru. Plankensteiner poroča, o šob za ji ud kovanje in predlaga naj še sf jej pri ¿.razredi Sivin o z dr a vi like 3 o le. feat se tudi odobri in se ob enem tudi izreče, da naj dežel, odbor napravi o tem uajčrt in tega predloži prihodnjemn dežel, zboru. Premije za, podpore živinske razstftve v iieumarklu, Marajnn iti Feldbahu se odobrijo.
Deželni zbor v P r a g i. v kterim so bili samo nemški poslanci, se je že 26. sept. sklennl, Če bi bil Češki zbor, le bi gotovo dalje zboroval.
V	Moravskaja deiduf.ni zboru ¡<e je. sprejela resolucija, ktera pozivat narodne poslancu. da bi storili s\<ijo dolžnost; povdarja se tadi mor&vska avtonomija in izreka mi nisters tvi 1 deželno za upi 1 nj e.
T generalni debati z as t mu reeolUeg in adrese v g al ig k e m dežel, zboru je e. k. namestnik rekel, da Smolkuv nasvet ni političen, pravno miz vrši ven : odborova adresa je pretrda. da bi se ž tyo pojemal cesar resolucijo, pa ni na pravem mestu in ni o pravem ¿asu. Šmolkov mt>vat konečno ne obvelja. Nekoliko odstavkov resolucije obvelja, nekoliko a se jih pris-iriie. Ljudstvo ju napravilo za S mol k a veličastno di iiiunstvaeijo. Ko je vladin komisar zboru ti^.znn-nil, da česal- ne gre v Giilioijo je Smolka svetoval, naj Be tudi ne voli v držav, zbor, — Nasvet ni obveljat,
V	hrvaškem dežel, zboru je protestov ¡d V o čina s tovnrši proti nepostavnemu sklepanju v zboru, Protest se Večini vrne. Zbor je tudi potrdil pogodbo regnikolarne de-putaetje z Ogersko brez speoijahie debate, iu brez prememb.
V	Ogerskem dež, zboru je minister izrofiEL /boru predpo-svete medverake postave ta kršanake crkve, Minister Goro ve pu je predložil postavo o rešenju vinske desetim-. V ogerskem zboru se glasuje zdaj vse brez besedovanja in sprememb — „en bloc".
Xekteri dežel, zbori hočejo odpraviti virilm- glase, kn-koi^ne imajo, šktifi in rektorji vseučilišč, kedar se bode oklepalo o spremembi volilnega reda. Vladtd zastoj mik je vendar v z gornje-avstrijskem dežel, zboru rekel, da takih nasvetov mini ste rstvo ne bo moglo predlo/iti, uesurju, da bi je potrdil. —
Iz Prage si* ¿u.je, da je više vojno poveljstvo zapo-vedalo, da se ne sme dati vojakom naj manjši odpust.
V	Ceski so spet skoraj enoglasno volili. 4 narodne poslane o v deželni abor.
Minister vojništva g. K u h n bo v delegacijah tiijal denarja za 200.000 pušek na iglo, Bo prej ko ue miri
lvnjez Karlos Auersberg, predsednik ministerikega Bvetov.ilatva je odstopil iu mesto njega je prevzel začasno predsedstvo grof Taafie. S trm ae je ministerska kriza Se le vendar samo začela.. —
Da se zdaj na Dunaju godijo čudne stvari so že lahko sklepa i/ tega. da je cesar svoje potovanje v Galicijo opustil če ravno je bilo ie vst. za pot pripravljeno, tudi so vaj ministri sklicani na Dunaj in tudi guli^ki namestnik Gol uho vski, ki bo prej ko ne e. namesnišlvo zgubil, ker ni vstregel uiti Poljakom niti vladi.	*
I lusk i car in pruski kralj sta se v Beraliuu sošla, d si je med njima veliko prijateljstvo ni vei dvomiti. Pravi se tudi, da sta napravila zvezo zatiran re-šenja izhodnega vprašanja, k torti se bo morebiti. Ž ti v kratkem začelo odgovarjati!
V	Spanj sk p m upor ali revolucija strašno napreduje. Promorična vlada, v Kevili je izkličaUt Espurtera za presidenta. Andnluska armada, upornikov breji 11,000 mož. Zvm 1 toga imajo uporniki tudi 11 vojnih ladij m na njih 6 tisoč mož; pomorska vojska jemlje po obrežju mesto za mestom vladni oblasti. Kraljica, kteru zarad njenega nečistogn Življenja in zarad zatiranja s»"bode. ljudstvo /Jo sovraži ne inure v gin i on mesto Madrid. Pravi se, da pomaga upornikom Emirja in da jim orožje daja Amerika.
\ovicar.
Iz lijutomera se piše, da so vsi četirje tamošui učitelji glavne šule. ki so vrli narodnjaki, dobili vsak poseben jednako se gloBceo dekrete od siv. e. k, najnestniškega pradsed-
ništva o Gradcu dat. 8, septembra 1808, kteri se k slednjemu tako glasijo: „Med tem, kov I, razredu naj slnži kakor pomo-ček za porazumljeuje med učiteljem in učenci materni jezik nastopi v II, razredu cemičfna po čas, kakor učni jezik; v ni. razredu bo premagujoča in v IV. se mora isključivno nemški učni jezik rabiti.
Te odločbe, kterih se morate ostro držati, se Vam v imenu vlš e. k. namest nisi v enega predsedništva v Gradcu, dajo v spomin, da če bi Vi pri vsem tem proti danilu ukazom še le učenje nemškega jezika zanemarjali, fii posledke teg« proti dri ¡¿n ustnega postopanja samemu pripisati morate. —
Čujc se vendar, tla bodo občine iz ljutomerskega okraja energičen protest vložile soper to ponemčevavuo nasilje od vlndine strani. Dalje se piše, da je ljutomersko c. k- okrajno glavarstvo sklenolo, da ne bode nobene sloveusk<- vloge več slovenski rešilo! — Zdaj pa 6e tedaj na) kdo reSe, du nimamo 19 — na papirju.
Deželno jjredstojnistvo v Ljubljani je zarad razdvoja v mestnem zastopa med večino in županom dr- Costom celo srenjsko zastopništvo razpustilo iu izročilo vodstvo magistralnih opravil prvemu mng. svetovavtm g. Guliumnn.
Cesar in cesarica 11 e pojdeia v Galicijo.
Pri sv. Ivanu poleg Trsta se je 2 k septembra osnovala čitalnica.
Koroški 1 a bor v liistiici blizu Pliberka je preložen na pomlad, ker po postavi ne smo ta čas noben javni zbor b milj daleko od onega mesta hiti, v k ter cm zboruj s deželni zbor, Bislrica pa oii Celovca ni 5 milj oddaljena.
Goriški tabor bode 18- oktobra na seno koši pri Spa-capanovi hiši pri Sem pasu, Pripravljeno je vse, samo uradnega dovoljenja še ie treba.
„N, Pok rok" časnik ki je začel 24. aprila t. I izhajati v Pragi, je imel do 1 i. septembra že sto tiske v: h pravd in trije vredniki so že zaprti. — „Nar. List." pa imajo Idizo 150 tiskovnih pravd. - To je svoboda tiska !
Iz Levovu se piše; da se državni poslanci poslanstva odpovedo, če ne dnjde cesar v Galicijo.
Tflegram „Slov. Gospodarju*'.
V Gradcu 3U. sept.
Slovenski poslanci so oddali danes 21 slovenskih adres. I)r. Prelog je bral interjieladjo zarad ljutomerske Šole. Os. namestnik v odgovoru odobruje zapored ¿avaretva IjntH-marskega. Slovenske vloge z uradu pa se bodo reševale slovenski, Ptujsko realno gimnazijo sta temeljito zagovarjala dr, Viišnjak in Herman. "Nasvet je sprejet. A d res in peticij iz slovenskih občin je z vsenii že (ju. Dohajajo vedno.
Tržua cena
pretekli teden.
PSenice vn^ftii [Jrevenk») . Rii n	.
Ječmena „ Ovsa	,
Tui-iice ikiirHF.i:) vagan Ajie	„
Prosa	„
Krompirja	„
Govedine funt Tflletine „ &vinji.,liae Oratv^ luni Drv 3<J" trdili s«zf?nj Jilnftor
i* j* - » SIS" mehkih „ .
1K"
OgltillJB
■1	K
ia IrJcffn vaguti „ „ mehktieft „ t, Sena cent
Slfune «nt v fiLtjinli h ,, ZH BttlljO
Blanioe (špehn^ cent Jftjec, pet
Cesarski z ta t velja 5 H. 53 kr, A/,ijo srebra 113.50. Haroduo dri. posojilo G 1.80.
			a		
		-š A 3	S M		1
		L» 5 * E >T1	- — fi-«1	-	i _
				Ctd	
		>	K 1		
		ti. k.	fl. k-iU. k.	II.: k-	
		i	■Ur.	4 ao	
	f		S b a;aO	8 so	
		a —	2 70 3:20	3	—
		1 GO	l X, 1,80	—	—
		2 00	3 - 2 00	8	—
		s —	--it	i SO	
		J so	2 GO 3 —	2 eo	
		lio	-;90 1 -	—	90
			—'as — 24	—	25
		—	— aa — 2fi	—	M
	m	—	— ^ — 20	—	20
		10-	0 - Š so 10		—
		_1_	--	—	__
		ti -	4 fi —	7 so	
			3 60--	—	—
		— so	_ (¡0 — -tO		¡in
		— Oil	-'r.0 - 40	-	70
		1 20	paoj— rs	1	-
f		i 10	1 m— cts	—	00
		— 00;	--—		70
		40 -1	as so 42 —	as	—
	■	- 10			tO
a. v.
liOtorljae srečke.
V Gradcu 23. septembra 1*68: Sil 41» * 31 l^riliodoje srečkauja je 7. oktobrn JSifl.
«t«
i
se dežel odboru naroči, da mij vloži prošnjo do mijiisterstvii, da se naj napravi železnica iz Btinajn. čez gornje Stajariko v Insbruk. Predlog se izroči računskemu odboru. Plankensteiner poroča o šoli za po ¿kovanje in predlaga naj še se jej prubsjo ¿.razredi Sivin o z dr a vi like šolu. kat se tudi odobri in se rnl> enem tudi izreče, da naj dežel, odbor napravi o tem načrt in tega predloži prihodnjem p dežel, zbora. Premije za, podpore živinske razstftve v iieumarklu, Marajnn iti Feldbahn se odobrijo.
Deželni zbor v P r a g i. v kterim so bili samo nemški poslanci, se je že sept. sklennl. Če bi bil Češki ¿bor, le bi gotovo dalje zboroval.
V	Moravske m deidiif.ni zboru se je sprejela resolucija, ktera poz i vije narodne poslan co. da bi storili s\<ijo dolžnost: povdarja se tadi moravska avtonomija in izreka ministerstvi i deželno za upj i uj e.
T generalni debati znstran resolucij in a drese v g al i-Skem dežel, zboru je c. k, namestnik rekel, tla Smolkov nasvet ni političen, pravno neizvriSven : odborova adn sa ji- pretrda, du bi se ž njo pojemal cesar resolucija, pa ni na pravem mestu in ni o pravem časn. Šmolkov nasvet konečno ne obvelja. Nekoliko odstavkov resolucije obvelja, nekoliko a se jih pri striže. Ljudstvo ju napravilo za S mol k a veličastni i demonstracijo. Ko je vladin komisar zboru tmzna-nil, da cesar ne gre v Giilioijo je Smolka svetoval, naj ee tudi ne voli v držav, zbor, — Nasvet ni obveljal.
V	hrvaškem dežel, zboru je protestov al V o t. i na s tovnrši proti nepustavnemu sklepanju v zbora, Protest se Večini vrne. Zbor je tudi potrdil pogodbo regnikolarne de-putacije z Ogerako brez specijabae dejiate, in braz prememb.
V	Ogerskem dež. zbmfu je minister izrofiEL z boru predpo-s^ete meoverake postave ta kršanske crkve, Minister Goro ve pa je predložil postavo o rcienju vinske desetim-. V ogersfcejn ebom se gktsujc zdaj vse brez besedovanja in sprememb — „en bloc".
Xekteri dežel, zbori hočejo odpraviti virilm- glase, ka-knršne imajo, šktifi in j-fkti urji vseučilišč, kedar se bode >kle-palo o spremembi volilnega reda. Vladni zastoj mik je vendar v z gornje-avstrijskem dežel, zboru rekel, da takih nasvetov mini ste t>tvo ne bo moglo predložiti, eosurju, da bi je potrdil. —
Iz Prage si- tuje, da je više vojno poveljstvo zapo-vodolo, da se ue sme dati vojakom naj manjši odpust.
V	Ceski so spet skoraj enoglasno volili -t namliin poslance v deželni zbor.
Minister vojništva g. K u h n bo v delegacijah tiijal denarja za 200.000 pušek na iglo, Bo prej ko ue miri
lvnjez Karlos Auersherg, predsednik ministerikega svetovalatva je odstopil in mesto njega je prevzel začasno predsedstvo grof Tanffe. S trm se je ministerska kriza se le vendar samo začela. —
Da se zdaj na Dunaju godijo čudne stvari so že lahko sklepa i/ tega. da je cesar svoje potovanje v Galicijo opustil če ravno je bilo že vst. za pot pripravljeno, tudi so vsi ministri »klicani na Dunaj in tudi gališki namestnik Golubovski, ki bo prej ko ne c. namesnišlvo zgubil, ker ni vstregel uiti Poljakom niti vladi.	*
Ruski car in pruski kralj sta se v Berolinu sošk, d si je med njima veliko prijateljstvo ni vei dvomiti. Pravi se tudi, da sta napravila zvezo zatiran rešenja izhodnega vprašanja, k torti se ha morebiti, ho v kratkem začelo odgovarjati!
V	Spanj skela upor ali revolucija strašno napreduje. Promotična vlada ^ Sevili jo izkbčaUt Espnrtera za presidenta. Andaluska armada, upornikov h ro j i 14,0th> mož. Zvin i tegft imajo uporniki tudi 11 vojnih ladij m na njih 6 tisoč mož; pomorska vojskiL jemlje po obrežju mesto za mestom vladni oblasti. Kraljica, kteru zarad njenega nteistogn žndjuiga in zarad zatiranja s»-diode, ljudstvo /Jo sovraži ne more v glavno mesto Madrid. Pravi so, da pomaga upornikom Pranja in da jim orožje daja Amerika.
\ovicar.
Iz lijutomera se piSe, da so vsi četirjo tamošui učitelji glavne ŠLde. ki so vrli narodnjaki, dobili vsak poseben jeduako se gloBcee dekrete od siv. e. k. najnestniškega pradsed-
nStva o Gradcu dat. 8, septembra 1808, kteri se k slednjemu tako glasijo: „Med tem, kov I. razredu naj služi kakor pomo-ček za porazutidjenje med učiteljem in učenci materni jezik nastopi v II, razredu nemščina po čas, kakor učni jezik; v IIL razredu ho preinogujoča in v IV. se mora isključivno nemški učni jezik rabiti.
Te odločbe, ktcrth se morate ostro držati, se Vam v imenu viš c. k. uamesi niši v enega predsednlStva \ Gradcu, dajo v spomin, da če bi Vi pri vsem tem proti danim ukazom še le učenje nemškega jezika zanemarjali, si posledke tega proti dr) ¡¿n ustnega postopanja samem n pripisati morate. —
Čujc se vendar, tla bode občine iz ljutomerskega okraja energičen protest vložile soper to ponemčovavmi nasilje od vladine strani. Dalje se piše, da je ljutomersko c. k- okrajno glavarstvo sklenolo, da ne Uide nobene slovenske vloge več slovenski rešilo! — Zdaj pa 6o le daj naj kdo rt če, da nimamo 19 — na papirju.
Deželno predstojniStvo v Ljubljani je zarad razcivoja v mestnem zastopu med večino in županom dr- Costom celo srenj sko zastopništvo razpustilo iu izročilo vodstvo magistralnih opravil prvemu mag. svetovavcu g. Gultumnu.
Cesar in cesarica ne pojdeta v Galicijo.
Pri h v. Ivanu poleg Trsta se je 2 k septembra osnovala čitalnica.
Koroški tabor v liistiici blizu 1'liberka je preložen na pomlad, ker po postavi ne smo ta čas noben javni zbor b milj dulekii od onega mesta biti, v kterem zboruje deželni zbor, Bislrica pa od Celovca ni 5 milj oddaljena.
Goriški tabor bode 18. oktobra aa seno koši pri Spa-capanovi hiši pri Sem pasu. Pripravljeno je vse, samo uradnega dovoljenja še ie treba.
„N. Pok rok" časnik ki je začel M. aprila t. I izhajati v Pragi, je imel do 1 i. septembra že sto tiskov:h pravd in trije vredniki so že zaprti. — „Nor. List." pa imajo Idizo 150 tiskovnih pravd. — To je svoboda tiska !
Iz Levovn se pito: da se državni poslanci poslanstva odpovedo, če ue dnjde cesar v Galicijo.
THegrniti „Slov. Gospodarja*'.
V Gradcu 3U. sept.
Slovenski poslanci so oddali danes 21 slovenskih adres. I)r. Prelog je bral interpelacijo zarad ljutomerske Šole. Os. namestnik v odgovoru odobrujc zapoved glavarstva, ljutomerskega. Slovenske vloge z uradu pa se bodo reševale slovenski- Ptujsko realno gimnazijo sta temeljito zagovarjala dr, Viišnjak in Herman. Nasvet je sprejet Adres in peticij iz slovenskih občin je z vsemi že iiu, Dohajajo vedno.
Tržna cena
pretekli teden.
PSenice vfcgftii [(lrevenka) . Rii	.
Ječmena „ Ov&a „	.
Tui-tice ikiiruic) mgim Ajde	n
Prosa	„
Krn umirja	,,
Govedine fimt Tflletiue „ Brinjvline Orstv^ luni t)rv 30" trdili s«zenj Klaftor .i j* - » 3S" m«likih „ .
1K"
Ogltiiija
M	t(
ia trdega vaguti „ „ met.ktieft „ tt Sena cent
Blain« cent v šupah
„ ,, ZH BtliljO
Blanine (špeha^ cent Ji^ee, pet
Cesarski zlat velja 6 H. 53 kr, A/.ijo srebra 113.50. Harodno drž. posojilo G 1.30.
			a		
		fM	S M		i
		l. = * S >T1	- — fi-«1		_
					
		>	K i		
		ti. k.	fl. kjtl. k.		
	t	i 4d	■Ur. iiifi	4 ao	
	f	SflO	s b a;ao	s ao	
	^	s —	2 70 3:io	3	—
		1 G0	l X, 1,80	—	—
		200	3 - 2 00	8	—
t		S —	--1140	i SO	
		J SO	ico	-i eo	
		lio	—,90 1-	—	90
		--20	—las —1^4	—	25
		—	— aa —'sfi	—	M
	m	— ilO	— -iS — '.'0	—	se
		10-	0 - Š so to		—
		_1_	--	—	__
		ti -	4 6 —	7 SO	
			3 60--	—	—
		— SO	_ (¡0 — -tO		¡in
		— (KI	-'r.0 - 40	-	70
		1 30	l!aoj- rs	1	-
f		i m	i m— ci	—	00
	,	— 00;	--—		70
		iO -1	as S0 4S —		—
	■	- 10			tO
a. v.
liOterljnc srečke.
V Gradcu 23. septembra 1*68: ¿».'i 49 * 31 Prihodnje sreOkaaja je 7. oktobra ISifl.
«t«
JiJ[tiy(j, udi>žaik in odgovorni vrtatuk l>r. llntijn 1'rilnn.
livkar KdUiinl Janžič v Mariboru.
B
se dežel odboru naroči, da mij vloži prošnjo do mijiisterstvii, da se naj napravi železnica iz Btmaja čez gornje Stajarsko v Inshruk. Predlog se izroči računskemu odboru. Plankensteiner poroča o šoli za, p o d kovanje in predlaga naj še se jej pridejo ¿.razredi iivfnozdravilikc 3 o le. kar se tudi odobri in se ob enem tudi izreče, da naj dežel, odbor napravi o tem načrt in tee;a predloži prihodnjemu dežel, zboru. Premije za, podpore živinske razstave v iieuumrklu, Marajnn iti Pel d bab u se odobrijo.
Deželni zbor v P r a g i. v kterim so hili samo nemški po^laiHi. se je že sept. ridentd. Te bi bil Češki ¿bor. še hi gotovo dalje zboroval.
V	Moravskejn deželnem zboru je sprejela resolucija, ktera pozivat narodne poslane«s. da bi storili s\<ijo dolžnost; povdarja se tudi moravska avtonomija in izreka ministerstvi i deželno zaupj i uj e.
T generalni debati zastran resolucij in a drese v g a 1 i-£ k e m dežel, zboru je e. k, namestnik rekel, tla Smolkov nasvet ni političen, pravno miz vrši veri: odborova adnsa ji- pretrda, da bi se ž njo pojemal cesar resolucija, pa ni na pravem mestu in ni o pravem času. Šmolkov nasvet koaečno ne obvelja. Nekoliko odstavkov resolucije obvelja, nekoliko a se jih pri striže. Ljudstvo ju napravilo za S molka veličastno demonstracijo. Ko je vladin komisar zboru trnznn-nil, da cesar ne gre v Giilioijo je Stnolka svetoval, naj ee tudi ne voli v držav, zbor, — Nasvet ni obveljid,
V	hrvaškem dežel, zboru je protestov al Vočina s tovarši proti nepostavnemu sklepanju v zboru, Protest se V o čini vrne. Zbor je tudi potrdil pogodbo regmkolarne d tipu tac tj e z Ogerafco brez speoijalne dejiate, in braz prememb.
V	Ogerskem dež, zboru je minister izrofiEL /born predpone te meoverake postave ta kršanake crkve, Minister Gorove pa je predložil postavo b reSeiyu vinske desetine, V ngerskem zboru se glasuje zdaj vse brez besedovanja in sprememb — „en hloc".
Nekteri dežel, zbori hočejo odpraviti virilm- glase, ka-koršne imajo, škofi in rektorji vseučilišč, kedar se bode >kle-palo o spremembi volilnega reda. Vladni zastoj mik je vendar v zgornje-avstrijskem dežel, zboru rekel, do t;iltih nasvetov ministerstvo ne bo moglo predložiti, eesurju, da bi je potrdil. —
Iz Prage si* tuje, da je više vojno poveljstvo zapo-vodido, da se ue sme dati vojakom naj manjši odpust.
V	češki so spet skoraj enoglasno volih. 4 narodne poslance v deželni zbor.
Minister vojnistva g. K u h n ho v delegaeijah t rigal denarja za 300,000 pušek na iglo, Bo prej ko ue miri
lvnjez Karlos Auersberg, predsednik ministerikega svetovalatva je odstopil in mesto njega je prevzel začasno predsedstvo grof Taafie. S trm se je ministerska kriza Se le vendar samo začela. —
Da se zdaj na Dunaju godijo čudne stvari so že lahko sklepa i/ tega. da je cesar svoje potovanje v Galicijo opustil če ravno je bilo že vst za pot pripravljeno, tudi so vsi ministri sklicani na Dunaj in tudi gtutški namestnik Golubovski, ki bo prej ko ne e. namesništvo zguhil. ker ni vstregel uiti Po^jiikom niti vladi.	*
Ruski car in p rušiti kralj sta se v Berolinu sošla, da je med njima veliko pvijaUijfitvo ui vet dvomiti. Pravi se tudi, da sta napravila zvezo zatiran re-šenja vzhodnega vprašanja, k t cm se bo morebiti. Se v kratkem začelo odgovarjati!
V	S11 ¡tujske m ti por ali revolucija strašno napreduje. Pr omotična vlada s. Se vili jo izklieabt Espurtera za presidenta. Andnluska armada upornikov hroji 1-U.il.)i mož. Zvin i tega imajo uporniki tudi 11 vojnih ladij m na njih 6 tisoč mož; pomorska vojska jemlje po obrežju ntesto za mestom vladni oblasti. Kraljica, kteru zarad njenega nečistogn Žndjuiga in zarad zatiranja s»"bode. ljudstvo /Jo sovraži ne more v glavno mesto Madrid. Pravi se, da pomaga upornikom Pranja in da jim orožje dnja Amerika.
\ovicar.
Iz lijutomera se piše, da so vsi četirjo tamošui učitelji glavne ŠLde. ki so vrli narodnjaki, dobili vsak poseben jednako se gMeco dekrete od siv. e. k, najncstnišEcega pradsed-
ništva o Gradcu dat. 8, septembra 1808, kteri se k slednjemu tako glasijo: „Med tem, kov 1. razredu naj slnži kakor potno-ček za porazumijenje meti učiteljem iu učenci muierui jezik nastopi v II, razredu nemiifna ]io čas, kakor učni jezik; v III. razredu ho premogujoča in v IV. se mora isključivno nemški učni jezik rabiti.
Te odločbe, kterth se morate ostro držati, se Vam v imenu viš c. k. namest nisi v enega predsedništva v Gradcu, dajo v spomin, da če bi Vi pri vsem tem proti danim ukazom še le učenje nemškega jezika zanemarjali, fii posledke tega proti dr) ¡¿u ustnega postopanja samemu pripisati morate. —
Čaje se vendar, fia bodo občine iz ljutomerskega okraja energičen protest vložile soper to ponemčcvavtni nasilje od vladine strani. Dalje se piše, da je ljutomersko c. k- okrajno glavarstvo sklenolo, da ne Uide nobene slovenski- vloge več slovenski rešilo! — Zdaj pa še le daj naj kdo reče, da nimamo 19 — na papirju.
Deželno jiredstojnisivo v Ljubljani je zarad razdvoja v mestnem zastopa meti večino in županom dr- Costom celo sreujsko zastopništvo mzpnsliio iu izročilo vodstvo magistralnih opravil prvemu mag. svctovavtni g. GuUmanu.
Cesar in cesarica ne pnjdeia v Galicijo.
Pri sv. Ivanu poteg Trsta se je 2 k septembra osnovala čitalnica.
Koroški tabor v liistiici blizu Piiberka je preložen na pomlad, ker po postavi ne smo ta čas noben javni zbor b milj daleko od onega mesta hiti, v k ter cm zboruje deželni zbor, Bislrica pa od Celovca ni 5 milj oddaljena.
Goriški tabor hude 18. oktobra na seno koši pri Spa-capanovi hiši pri Sem pasu. Pripravljeno je vse, samo uradnega dovoljenja še ie treba.
„N- Pok rok" časnik ki je začel M. aprila t. I izhajati v Pragi, je imel do 1 i. septembra že sto tiske v: h pravd in trije vredniki so že zaprti. — „Nor. List." pa imajo Idizo 150 tiskovin h pravd. — To je svoboda tiska !
Iz Levovu se jtiše: da se državni poslanci poslanstva odpovedo, če ue dnjde cesar v Galicijo.
THegrnm „Slov. Gospodarju*'.
V Gradcu 3u. sejit.
Slovenski podanci so oddali danes 21 slovenskih adres. I)r. Prelog je bral interpelacijo zarad ljutomerske Šole. Os. namestnik v odgovoru odobrujc zapoved glavarstva, ljutomerskega. Slovenske vloge z uradu jia se bodo reševale slovenski- Ptujsko realno gimnazijo sta temeljito zagovarjala dr, Viišnjak in Herman. "Nasvet je sprejet. Adres in peticij iz slovenskih občin je z vsemi že ilu. Dohajajo vedno.
Tržna cena
pretekli teden.
PSenice va^au [(lrevenka) . Rii	.
Ječmena „
OV4S	„	,
Turiice ikiiruic) mgim Ajde	„
Prosa	„
Krompirji	„
Govedine fimt Teletiue „ &rinj(?liae Orstv^ tu nI Drv 3<J" trdili sezenj KluNor .i i* j* - » 3S" mehkih .
IS"
Oelmija
M	t)
ia IrJcgn ](>84 vaguti „ ,, meKktieft „ tt Sena cent
Sliune cent v fiujmli „ ,, ZH BttlljO
Blanine (špehn^ cent Ji^ee, pet
Cesarski zlat velja 6 H. 53 kr, A/,ijo srebra 113.50. liarudno drž. posojilo G 1.80.
		,	a		
		fM	S M		1
		l. = * E >T1	- — fi-«1		_
					
		>	K i		
		il. k.	fl. k,:iil. k.		
		■J 40	■Ur. 4,«	4 ao	
		S SO	S b tijso	8 SO	
		s —	2 70 3:iu	3	—
		1 G0	1 1,S0	—	—
		100	3 - 2 00	8	—
t		S —	--1140	2 so	
		J SO	ico	-i eo	
		lio	—,90 1-	—	90
		--20	—las —	—	25
		—	— aa — ifi	—	M
	m	--	— -iS — '.'0	—	se
		10-	0 - 6 60 10		—
		_1_	Ui--	—	__
		ti -	4 e —	7 SO	
			3 60--	—	—
		— SO	_ 00 — 40		¡in
		— 00	-'r.0 - 40	-	70
		1 30	1 20;-- T5	1	-
f		i m	i m— ci	—	00
	t	— 00;	--—		70
		40 -i	as SO 43 —		—
	■	—10			tO
a. v.
liOterljne sreekc.
V Gradcu 23. septembra 1*68: ¿».'i 49 * 31 Prihodnje srečkauja je 7. oktobrn ISifl.
«t«
i
se dežeL odboru naroči, da mij vloži proSnjo do uii niste rstva, da se naj napravi železnica iz Btiaajn. čez gornje Stajitriko v Insbruk. Predlog se izroči računskemu odboru. Plankensteiner poroča o šoli za p o d kovanje in predlaga naj še se jej prid;! jo ¿.razredi iivfnozdravilikc 3 o le. kav se tudi odobri in se ob enem tudi izreče, da naj dežel, odbor napravi o tem načrt in tega predloži prihodnjem p dežel, zboru. Premijo za, podpore živinske razstave v Neuinarklu, Manami iti Feldbahn se odobrijo.
Deželni zbor v P r a g i. v kterim so bili samo nemški poslanci, se je že sept. ridennl, Če bi bil Češki zbor, le bi gotovo dalje zboroval.
V	Moravskeja deželnem zboru se je sprejela resolucija, ktera pozivat narodne poslanec, da bi storili s\oj<j dolžnost; povdarja se tudi moravska avtonomija in izreka ministerstvi i deželno za upi s uj e.
T generalni debati z as t ran resolucij in a drese v g al i-£ k e m dežel, zboru je e. k. namestnik rekel, tla Smolkov nasvet ni političen, pravno neizvifiven : odborotft adn sa ji- pretrda, du bi se ž njo pojemal cesar resolucija, pa ni na pravem mestu in ni o pravem času. Šmolkov nasvet konečno ne obvelja. Nekoliko odstavkov resolucije obvelja, nekoliko a se jih pri striže. Ljudstvo ju napravilo za S molka veličastno demonstracijo. Ko je vladin komisar zboru tiaznn-nil, da cesar ne gre v Galicijo je Stnolka SVctOvaL naj Be tudi ne voli v držav, zbor, — Nasvet ni obveljal.
V	hrvaškem dežel, zboru je protestov al V o t. i na s tovarši proti nepostavnemu sklepanju v zboru, Protest se Večini vrne. Zbor je tudi potrdil pogodbo regmkolarne de-putacije z Ogerako brez specijabae deilate, in brez prememb.
V	Ogerskem dež, zboru je minister izrofiEL /bore predpone te med verske postave £a kr&Uiake crkve, Minister Gorove pa je predložil postavo o rošenju vinske desetim-. V ogerskem zbora se glasuje zdaj vse brez besedovanja in sprememb — „en bloc".
Nekteti dežel, zbori hočejo odpraviti virilm- glase, ka-koršne imajo, ^kofi in rektorji vseučilišč, kedar se bode oklepalo o spremembi volilnega reda. Vladni zastopnik je vendar v z gornje-avstrijskem dežel, zboru rekel, da takih nasvetom mini ste rst.vo ne bo moglo predlo/iti, cesarju, da bi je potrdil. —
Iz Prage se ¿oje, da je više vojno poveljstvo zapo-vodalo, da se ue sme dati vojakom naj manjši odpust,
V	Ceski so spet skoraj enoglasno volili 1 narodna poslance v deželni i bor.
Minister vnjništva g. K u h n bo v delegacijah tiijal denarja za 200.000 pušek na iglo. Bo prej ko ue mir!
lvnjez Karlos Aueraberg, predsednik ministerikega svetovalatva je odstopil in mesto njega je prevzel začasno predsedstvo grof Taafie. S tem se je ministerska kriza še le vendar samo začela.. —
Da se zdaj na Dunaju godijo čudne stvari so že lahko sklepa iz tega. da je cesar svoje potovanje v Galicijo opustil če ravno je bila že vst. za pot pripravljeno, tudi so vsi ministri sklicani na Dtmaj in tudi gabški namestnik Goluliovski, ki lio prej ko ne e. uamesnišlvo zgubil, ker ni vstregel uiti Poljakom niti vladi.	*
Ruski car in pruski kralj sta se v Berolinu sošla, d si je med njima veliko prijateljstvo ni vei dvomiti. Pravi se tudi, da sta napravila zvezo zatiran re-šenja izhodnega vprašanja, ktero se bo morebiti. Že v kratke m začelo odgovarjati!
V	Spanj sk p m upor ali revolucija strašno napreduje. Pr omotična vlada s. Se vili jo izklieala Espartera za pre-Bidenta. Andaluska armada upornikov broji 14, ODO mož. Zvmi tega imajo uporniki tudi 11 vojnih ladij m na njih 6 tisoč mož; pomorska vojska jemlje po obrežju nmsto za mestom vladni oblasti. Kraljica, ktero zarad njenega necistegn živjjuiga in zarud zatiranja svobode, ljudstvo /Jo sovraži ne more v glavno mesto Madrid. Pravi se, da pomaga upornikom Pranja in da jim orožje dnja Amerika.
\ovicar.
Iz lijutomera se piSc, da so vsi četirjo tamošui učitelji glavne ŠLde. ki so vrli narodnjaki, dobili vsak poseben jednako se gluBcče dekrete od siv. e. k, najnestmškega pradsed-
nStva o Gradcu dat. 8, septembra 1808, kteri se k slednjemu tako glasijo: „Med tem, kov 1. razredu naj slnži kakor pomo-ček za porazutiiijenje med učiteljem iu učenci materni jezik nastopi v II, razredu cemičfna po čas, kakor učni jezik; v IIL razredu ho premogujcea in v IV. se mora isključivno nemški učni jezik rabiti.
Te odločbe, kterth se morate ostro držati, se Vam v imena viš c. k, namest niši v enega predsedništva v Gradcu, dajo v spomin, da če bi Vi pri vsem tem proti danim ukazom še le učenje uemSkega jozika zanemarjali, si posledke teg« proti dr) ¡¿u ustnega postopanja samemu pripisati morate. —
Čaje se vendar, tla bodo občine iz ljutomerskega okraja energičen protest vložile soper to ponemčcvavmi nasilje od vladine strani. Dalje se piše, da je ljutomersko c. k- okrajno glavarstvo sklenolo, da ne bode nobene slovenski- vloge več slovenski rešilo! — Zdaj pa 6e tedaj naj kdo reSe, da nimamo 19 — na papirju.
Deželno predstojnistvo v Ljubljani je zarad r al dvoja v mestnem zastopa med večino in županom dr- Costom celo srenjskn zastopništvo razpustilo iu izročilo vodstvo magistralnih opravil prvemu mag. svetovaveu g. Gultumnn.
Cesar in cesarica ne pojdeia v Galicijo.
Pri sv. Ivanu poteg Trsta se je 2 k septembra osnovala čitalnica.
Koroški tabor v liistiici blizu Piiberka je preložen na pomlad, ker po postavi ne srno ta čas noben javni zbor b milj dalekii od onega mesta biti, v kterem zboruj3 deželni zbnr, Bistrica pa od Celovca ni 5 milj oddaljena.
Goriški tabor hude 18. oktobra oa seno koši pri Spa-capanovi hiši pri Sem pasu. Pripravljeno je vse, samo uradnega dovoljenja še ie treba.
„N. Pok rok" časnik ki je začel aprila t. I izhajati v Pragi, je imel do 1 i. septembra že sto tiskov:h pravd in trije vredniki so že zaprti. — „Nar. List." pa imajo Idizo 150 tiskovin U pravd. — To je svoboda tiska !
Iz Levovu se piše: da se državni poslanci poslanstva odpovedo, če ue dnjde cesar v Galicijo.
THegrniti „Slov. Gospodarju*'.
V Gradcu 3U. sept.
Slovenski poalanci so oddali danes 21 slovenskih adres. I)r. Prelog je bral interpelacijo zarad ljutomerske Šole. Os. namestnik v odgovoru odobrujc zapoved glavarstva, ljutomerskega. Slovenske vloge z uradu pa se bodo reševale slovenski- Ptujsko realno gimnazijo sta temeljito zagovarjala dr, Vosnjak in Herman. Nasvet je sprejet. A d res in peticij iz slovenskih občin je z vstali že (ju. Dohajajo vedno.
Tržna cena
pretekli teden.
PSenice vftfran [drevenita) . Rii	.
JuC-mena „ Ov&a „	,
Tui-tice ikiiruic) vftgan Ajde	„
Prosa	„
Krompirji	„
Govedine fimt Teletiue „ &rinj(?liae Oratv^ luni Drv 30" trdili s«zenj Klultor
mehkih „ .
1K"
Ogltiiija
M	t(
i*. IrJcgn ](>84 vaguti ,, metk epa „ tt Sena cent
Slame cent v šupah
„ ,, ZH BttlljO
Blanine (špeha^ cent Jftjec, pet
Cesarski zlat velja 6 H. 53 kr, A/,ijo srebra 113.50. Harodno drž. posojilo G 1.80.
			a		
		■š	š .p		i
		L. = * E >T1			_
					
		>	K1		
		il. k.	fl. kjtl. k.	n„]k.	
	t	i 4d	■Ur. 4,«	4 ao	
	f	SflO	s b itjao	s ao	
		s —	2 70 3'iU	3	—
		1 G0	l X, 1,80	—	—
		2 00	3 - 2 00	8	—
t		S —	--it	i SO	
		J SO	ico	-i eo	
		lio	—,90 1-	—	90
		--20	—las —	—	25
		—	— aa — ifi	—	M
	m	— ilO	— "iS — '-'0	—	se
		10-	0 - 6 M 10		—
		_1_	Ui--	—	__
		ti -	4 e —	7 SO	
			3 60--	—	—
		— SO	_ (¡0 — -to		Mi,
		— 00	-'-.o - 40	-	70
		1 30	l!aoj- rs	1	-
f		i m	1 Ki — ^	—	00
	t	— 00;	--—		70
		iO -1	as s(»4s —		—
	1	- 10			tO
a. v.
liOterljne srečke.
V Gradcu 23. septembra 1*68: Sil 49 * 31 Prihodnje srečkaaja je 7. oktobrn ISifl.
«t«