159, številko.
> umom. • vam. 11. m hol
XII. leto.
frinja vsak din nrcčcr Izvzcmfl nedelje In praznike ttr velja po potil prejeman u H K, m pol leta 12 K, sa četrt lata 0 K, as en ne«12IQ Kdor bodi tam ponj, plača aa aalo leto 80 K. — Na naročbo bree istodobne vpoiĐjatve naročnine ee ne ozira. — Za — Dopisi naj se Invole Iranko vati. — Rokepisi se ne vračajo. —
VraeUitra toleloa it M.
dežele aa vse lete 25 K, srn pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llnbllano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K. sa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Neaacifo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko ee plačuje od peterostopne pettt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih nUcata it 5, — Upravniitvu na) se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t ]. administrativne stvari.
p* M h. Upravnifttvi telefon št 85.
Kmet - milijonar.
Ljubeznivi dunajski pisatelj Rajmund je v svojih časih tudi pri nas predstavljani čarobni igri »kmet-milijonar« ustvaril originalen tip, ki se ga človek nehote spominja, ee gleda in zasleduje delovanje in ne-hanje klerikalcev.
Kakor je postal kmet-milijonar urnebesno ošaben in sultansko mogočen, ko je čutil milijon v žepu, misleč, da je zdaj ves svet njegov, da lahko stori in dela kar hoče in da zamore vse pohoditi kar se mu ustavlja, prav taki so tudi naši klerikalci, odkar imajo veliko večino med kranjskimi državnimi poslanci in se smejo nadejati, da dobe tudi večino v deželnem zboru.
Najbolj zabiti gorenjski bahač ne more nastopati tako oblastno in prepotentno kakor nastopajo zdaj klerikalci.
Delajo se in govore kakor bi bila njihova moč neomejena in njihova volja sveta postava in kar v glavo jim ne gre, da ljudstvo še vedno ne trepeta pred njimi in da svobodomi-selci še vedno ne leže pred njimi na trebuhih. Delajo in govore kakor bi bila njim izročena vsa javna oblast in kakor da bi je že ne bilo moči, ki bi se jim mogla in smela ustavljati.
Z drznim cinizmom proglašajo, da ne dobi nihče več javne službe na Kranjskem, kdor se ne zapiše klerikalcem in kdor ne priseže, da bo storil vse, tudi največjo krivico, ako bodo to zahtevali klerikalci. Takisto je s podporami iz javnih sredstev. Širokoustno razglašajo, da ne bo podpore za nobeno stvar, za nobeno javno napravo in za nobeno kulturno ali gospodarsko društvo, ki se ne podvrže klerikalnemu diktatu. Naj se kdo gane tako, da klerikalcem ni všeč, hitro planejo po njem in ga skušajo z najgrjim terorizmom ugnati. Kar jim ni prav, vsemu groze z uničenjem.
Klerikalci bi radi igrali vlogo perzijskega šaha, ki je dal parlament razgnati in pobesiti in poklati vse, kar se mu ni brezpogojno uklonilo. Toda perzijski šah ima na svoji strani realno moč, puške in bajonete, in zato naši klerikalci niso podobni perzijskemu šahu, marveč Rajmun-dovemu kmetu-milijonarju.
Toda, čeprav so klerikalci v svojih   sedanjih   nastopih brezmejno
smešni, vendar zasluži njihovo početje občno pozornost. Danes je to početje samo še zabavno, danes ima še humorističen značaj, ali vendar je karakteristično kot izraz nfišlje-nja in namenov klerikalcev.
Smešni so klerikalci, ker nimajo moči, da bi to uresničili, kar groze, in ker take moči tudi nikdar ne bodo imeli. Ali o tem ni dvoma, da bodo storili vedno vse, v kar bode zadostovala njihova moč.
Kolikor bo sploh mogoče, bodo klerikalci vedno krivični in nasilni, komur bodo mogli škodovati, bodo škodovali, kar bodo mogli uničiti, bodo uničili. Kmet - milijonar si s svojim milijončkom sicer ni mogel podvreči sveta, tudi zvezd ni mogel klatiti, a kar se da napraviti z milijončkom, je vendar napravil, čeprav so se vsi ljudje smejali njegovi blaz-ni megalomaniji.
Ravno tako je z našimi klerikalci. Saj so smešni kakor predpustne seme, ali tudi predpustna šema zna postati nevarna. In na to stran klerikalne megalomanije se premalo pazi, oziroma je premalo odpora. Klerikalci bi radi etablirali strahovlado na Kranjskem in zato jim je treba z mečem stopiti na pot.
Pismo s HrunJResD.
(Glede dogovora z Madžari. — Rauchova agitacija. — Starčević-antiklerikalec.)
Zagreb, 10. julija.
Kakor sem vam poročal v zadnjem svojem pismu, vršili so se nedavno, ko so se hrvaški delegat je mudili v Pešti, na dve strani dogovori med hrvaškimi in madžarskimi poslanci. Prve dogovore je sprožila in pričela madžarska ljudska (klerikalna) stranka z našo hrvaško stranko prava (klerikalno frakcijo). Ti dogovori so se kmalu prekinili, ker je koalicija odklonila pogoje, ki so jih sprožili člani stranke prava. Potem so se začeli tajno dogovori med koalicijskim zastopnikom in zaupnikom dr. Wekerleja. Ta pogajanja pa so se razbila ob Wekerlejevi zahtevi, naj se s hrvaške strani opusti borba v jezikovnem vprašanju, da se pozabi na železničarsko pragma-tiko.
V javnost so prodrle o teh dogovorih najprej le kratke vesti. Za vsakega politika je bilo jasno, da so Ma-
džari s temi dogovori samo izkušali našo delegacijo, hoteli so nam izvabiti tisti miflimum naših zahtev, da bi se znali po tem za bodočnost ravnati ter |i urediti svojo politiko za jesen.
No poslanec Zagorac je v svoji nerazumljivi ambicioznosti, da se pokaže, hipoma obelodanil vse prepozicije, na podlagi katerih se je zedinilo par članov hrvaške stranke prava z nekaterimi madžarskimi poslanci. To je minimum minimuma, ki bi imel v glavnem edini namen, da zruši Rauchovo vlado ter da pride na krmilo takozvana prehodna, ali vendar odgovorna politična vlada. Te pogoje je plenum koalicije odklonil že v Pešti, in ako bi se bilo tudi posrečilo skleniti na temelju teh točk nekakšno premirje, veljalo bi mnogo truda, da se opraviči toliko popuščanje z naše strani.
Nato je zopet na drugi strani poslanec S u p i 1 o objavil, da oni dogovori, ki jih je vodil poslanec Zagorac, niso bili ničesar resnega, mnogo važnejši so bili drugi dogovori — tajni — za katerimi je bil skrit dr. \Vekerle___
Na ta odkritja so seveda morala slediti z madžarske strani demento-vanja. Najprej je Rakovszkv od ljudske stranke dvakrat izjavil, da se ni ponujal Hrvatom, temne da je ravno nasprotno resnica, a potem je Wekerle izjavil, da ni vodil nobenih dogovorov.
Na zadnji seji koalicije v Zagrebu so se oglašali ostri ugovori proti takemu neresnemu razglašanju do-dogovorov, ki niso niti dovedli do cilja; izdal se je komunike, v katerem se pravi, da koalicija kot celota ni vodila nobenih dogovorov.
S tem je akcija proti Rauchove-mu režimu odgođena do jeseni.
Dr. Frank je s svojo preostalo mu enajst ori co poslaneev že hotel izrabiti te dogovore v Pešti za hud naskok na koalicijo, zato je izdal »proglas na narod«, v katerem naziva koalicijo »izdajalsko« zaradi onih točk za premirje, ki jih koalicija ni niti sprejela! Ta proglas je ostal brez najmanjšega efekta. Dr. Frank ni več nevarna oseba — kača z izpulje-nimi strupenimi zobmi.
*
Rauch hoče te vroč« dni porabiti za svojo agitacijo »med narodom«, a postaja pri tem jako smešna figura.
Tam pri Karlovcu in v nekaterih li-ških mestih in trgih so ostale mitnice, od katerih teče mitnina v ogrsko blagajno. Proti tem nestvorom se je že davno vzdigala opozicija, a po padu madžaronov je storila narodna stranka korake v Pešti, naj se te mitnice umaknejo. To vprašanje, ki bi se moralo prej ali slej rešiti, je sedaj končno rešeno in to oglodano kost so vrgli Rauchu iz Pešte, da se ž njo na Hrvaškem proslavi! Od vsega velikega svojega gospodarskega prograla je padel Rauch na — mitnice.
Ker ni bilo druge pomoči, poskušal je sedaj Rauch, da izrabi zase ta ubogi »uspeh«. Dočim bi pri drugih prilikah zadostovalo, da se preklic teh mitnic razglasi v uradnem listu, napravil je Rauch celo ekspedicijo, razburil vse oblasti, šel osebno k onim mitnicam, da jih z velikimi govorancami odstrani. Toda se še ni spravil na to pot, ko je že ponesrečil ter je moral svoje potovanje odgoditi. Prva postaja naj bi bila Rauchu Karlovac. Kakor hitro se je tam izvedelo, da ondotni načelnik dr. Banjavčič, drugače ugleden član hrvaške stranke prava, namerava sprejeti v svojo hišo Rau-cha, vzdignili so se v prvi vrsti občinski zastopniki ter v izredni seji od župana zahtevali pojasnitve. Ko pa je Banjavčič izjavil, da misli res Raucha pogostiti, sicer ne kot župan, temnč kot njegov stari prijatelj, in ko ga je nadalje še hvalil kot »prvega narodnega hrvaškega bana po Mažuraniču«, tedaj je vstal poslanec dr. Lukinič ter izjavil v imenu celokupnega mestnega zastopstva, da odložijo mandate, ker načelnik noče sam demisijonirati.
Ko je Rauch izvedel za razpoloženje, ki vlada v Karlovcu, ni šel tja v nedeljo, kakor se je bil napovedal, temnč v ponedeljek, a še takrat je le bliskoma preletel skozi mesto. Proti Banjavčiču so bile zvečer demonstracije in s tem je ta večni kompro-mislar končno dokončal svojo karijero.
Enako kakor Karlovac, je sklenilo tudi mestno zastopstvo v P e -t r i n j u soglasno, da se ne odzove banovemu pozivu ter se ne udeleži odprave mitnic,ker ne marajo delati štafaže vsiljeni vladi.
Tako ste govorili dve koalicijski mesti, a zato je imel Rauch več sreče
LISTEK.
Gospod Mihael.
»Glejte si no,« je mislil gospod Mihael Konoplja, »kaj vse se človeku ne pritakne! Nak, kaj takega se mi pa zopet ni sanjalo.«
Zelo obupan je bil naš junak, tako je bil čuden, da je sedel že pol ure v sami srajci na postelji. Sedel je in si podpiral zamišljeno, oblično glavo s pestjo, a gole noge so mu visele čez posteljni rob. Cisto je bil po-zabil, da se mu mudi v pisarno, in da niora pred odhodom pozdraviti sosedo, okroglo in rdečo vdovo Meto. Sanjale so se mu zares velikanske Stvari.
»Sedim, sedim takole sredi so-°M je pravil sam sebi, »pa se odpro vrata. In glejte ga zlomka! Sam, pravi vrag stoji na pragu!«
Mihael Konoplja se je kar zavzel. Zavzel se je vnovič nad sanjali in tedaj se je spomnil svoje sosede. Hitro je skočil v hlače in golorok *n tak, kakor je bil, je stekel skozi duri.
Tudi vdova Meta se je zavzela in ostrmela:
»Gospod Mihael, kaj pa se je godilo 1« Njegovo lice je bilo zares Jako skrbi polno, in oči tako prestra-^ne, da se je ženska po pravici vzne-niiriia.
»Kaj še ne veste! O hudiču se W je sanjalo!«
In gospod Mihael začne zopet:
»Sedim, sedim . . . vrag stoji na pragu. Kar takoj sem ga spoznal, zavihan repek mu je gledal iz hlačnic, trak je imel na sebi, kot marker, in dva rožička na temenu. »Dober danimi pravi, »a ste že vstali?« »Bog daj dva,« odgovorim in nič se ne bojim. »Vstal sem, vstal,« pravim, »pa ne vem, če bo vreme. Z vdovo Metko bi se šla sprehajat, takole okoli Rožnika pa k »Zeleni žabi.« Tam imajo prav dobra reberca.. .« — »Aha, aha, z vdovo Metko,« povzame hudič, »prav čedna ženska je to. Še jaz se je večkrat domislim. V loterijo pridno stavi, včasih tudi zakolne in dedce ima zelo rada. Da, da, Mihec Konoplja, za hlačami rada gleda. Imam veselje z njo, ta bo še moja.« — »Kaj tvoja!« zavpijem nad hudičem, pa se mu zaprašim v glavo. Tako sem ga zmikastil, da me je na kolenih prosil, naj ga pustim pri miru. Še zdaj sem ves truden, tako sem se zdelal v sanjah.«
Vdova Metka je kar zijala, tako se je čudila sanjam.
»Mene je imel v mislih, pravite, gospod Miha, ti presneta reč!«
»Gospa Metka, prav vas, kar všeč ste mu bili!«
Vdova Metka se je pokrižala in vzdihnila:
»Da bi nas obvaroval sveti Mihael vseh izkušnjav in oblasti peklenskega poglavarja!«
»Ali niste mene  klicali, gospa Metka,« je vprašal  gospod Mihael. »Saj res, saj res, kar precej mi
morate pogledati v trompihel, katere so od hudiča.«
Ker je znal brati njen sosed, zato ji je bil v veliko pomoč. Sama ni bila tako učena, ker je mestu črk lovila že takrat, ko je šejetala v kratkem krilu, fante pod kostanji.
Gospod Mihael je začel iskati po mali, zarjaveli knjižici in potem prebral: »Hudič, ž njim govoriti ali se celo lasati ž njim: Zdravemu dobro, bolnemu slabo 23, 34, 49.«
To je stalo zapisano. Vdova iu gospod sta nato sestavila tri teme, da jih stavita v loteriji.
Vdovi se je namreč sanjalo tisto noč, da ji rase j o lasje po zobeh, in da si je odstrigla ušesa, kar je oboje pomenilo nesrečo in žalost. Vzdihovaje je obsedela na zofi, in od strahu se ji je svetil pot na debelušnih, zaripelih licih. Gospod Mihael pa je hitel v loterijo in potem v pisarno. Cele pol ure je prišel prekasno; zato je pred pisarno vtaknil klobuk v žep in se delal, kot da prihaja iz ravnateljeve pisarne vesel in hraber.
V soboto je šel gospod Mihael pogledat, če so prišle prave številke. Dolgo je stal pred tablo v črnem okvirju z rdečimi arabkami. Majal je z glavo, in ni mu šlo v glavo, da ni bila potegnjena niti ena njegova številka. Tri je zadel pri piki: Namestu 23 je prišla 22, namestu 34 pa 33, namestu 49 pa 50.
Vdova Metka je tudi vzdihovala in vso nesrečo je pripisovala hudi-marjn samemu, ki je za nos potegnil njo in gospoda Mihela.
Študirala sta torej trompihel in ugibala svojo srečo in kaj je namenjeno vsakemu. Tam so stala nebeška znamenja, ki so prorokovala pri-hodnjost. Vdova je bila rojena v znamenju divjega kozla, in gospod Mihael je bral: »Otroci v tem znamenju rojeni, imajo veselje do kmetije, so veseli in radi pojo, dobe veliko denarja z ženo in svojimi dejanji.«
Hudo sta si trla glave, kako naj bi Metka dobila z ženo denarja, in morala sta si priznati, da sta premalo učena. O gospodu Mihaelu, ki je bil rojen v znamenju bika, se je pa tole bralo: »Otroci v tem znamenju rojeni, so zarobljeni, umni, krotki, priljudni, jim gre vse modro in pametno spod rok.« Vdova Metka je kimala z glavo in pritrjevala; strašno moder se ji je zdel gospod Mihel, o katerem so vedele bukve toliko lepega povedati.
. Tako sta si preganjala čas vdova in gospod. Z njim pa se je zadnji čas čudno zgodilo. Včasih se mu je sanjalo, da govori s kavko, in takrat je zadel prav gotovo v loteriji. Lani je govoril z žabo, in tudi tedaj je manjkalo samo za številko, da ni imel ambe. Letos pa se mu je kar naprej sanjalo samo o vdovi Metki, in tako pregrešne stvari, da je gospod Mihael, ki je bil brumen in moder, še v sanjah zardeval. Gledal je na trompihel, in tam je stalo: »Ljubica, ž njo spati in jo objemčkati, veselje in skrbi.«
Takele so blodile gospodu po glavi.
Ali neko jutro se je zgodilo to:
v majhnih liških mestecih, kjer vladajo Frankovci. Zastopniki teh gnezd, najhujši Frankovci, posebno pop je, so povsod navdušeno pozdravljali Raucha! Frankovo »Hrvaško Pravo« prav nič ne maha po Rauchu niti vsled tega ne graja svojih pristašev.
Boljšega in jasnejšega dokaza o tem, na kakšne elemente se Rauch naslanja, frankovci res niso mogli nuditi.
V »Pokretu« izhaja že nekaj časa razprava iz samih citatov Starče-vieevih del, s katerimi se jasno dokazuje, da je Ante Starcevič bil popolnoma liberalnih načel napram veri in duhovništvu. Sedaj pa je vseh pet frakcij, ki ga obožavajo kot svojega učitelja in ustanovitelja popolnoma klerikalnih. Celo tekmujejo med seboj v klerikalizmu.
(Dopis z Vipavskega )
»Laziljub« je v svoji 27. številki prinesel }K>d zaglavjem »Liberalno slavje na Planini« pri Vipavi podel dopis, v katerem lumparsko napada komaj ustanovljeno »Bralno društvo« in nekatere neljube mu osebe. Že leta obstoja tu katoliško izobraževalno društvo, v katerem se je že plesalo in neki župnik je cela rekel, ko je neki klerikalni agitator s svojo nevesto ali kar je že, plesal, da se Marija veseli, ker sta se taka dva znašla, ki imata »zlato« — seve tam, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime — a še do danes nam ni na misel prišlo temu vzor-društvu nasprotovati ali škodovati, in to, ker je bilo po nekem duhovniku blagoslovljeno za omaro. Presvetli cesar je dal vsem enake pravice, a ne samo klerikalcem. Ta bi bila lepa, da bi mi še zganiti ne smeli brez farovškega dovoljenja. Duhovniku povemo v obraz, kakor mu je v obraz zalučal g. Sti-bilj, da je lažnik; naj s svojim hinavskim delovanjem neha. Nase časopisje naj pusti v miru, ker ga nič ne stane. Da so ravno klerikalni listi naj nesramne j ši, se je že milijonkrat dokazalo, zato pa, ker so duhovniki in drugi zabredli — jim naše časopisje izprašuje vest. — Tedaj živite po Kristusovih naukih — ne pa kakor farizej.    Naš   —   slavnoznani —
Ležal je in mislil, ali bi se prej popraskal pod nosom, ali za ušesom, pa še ni utegnil končati težkega problema, kar ti plane vdova Metka k njemu v sobo. Bila je v sami srajci, in tako okrogla in lepo zalita, da je gospod Mihel kar poemakal z jezikom.
Stekla je k njegovi postelji čudo prijetna in hudo v strahu:
»O, gospod, kaj se mi je sanjalo! Z vašimi hlačami sem govorila!«
Gospod se je čudil, zelo čudil in majal z glavo. Nato je prijel vdovo za podbradek in jo začel tolažiti. Tolažil jo je, dokler ni zapel petelin. In tedaj je sprevidel gospod Mihael, da je zatajil in izgubil sveto nedolžnost. * *
Tako je minil dan za dnem. Solnce je vzhajalo in zahajalo. K letu osorej, ali ne, še prej, še mnogo prej, je pa vdova Metka prišla zjutraj k gospodu Mihelu in mu nekaj na uho zašepnila.
Gospod se je popraskal najprej za levim, nato pa še za desnim ušesom.
»Vzeti me boš moral,« se je zajokala Metka. Na žive in mrtve bi lahko pretepli gospoda Mihela, pa ga ne bi bolj bolelo, kot so ga Metkine solze. Nagnil je glavo in vzdih-nil:
»Saj te bom, Metka, saj te bom.« »Kdaj pal Ali predpustomt« »Predpustom.«
Vdova Metka si je obrisala oči in dejala: »To je pa res dobro znamenje, če se o hlačah sanja.«
C. Golar.
vzor-Jože Ha rt man je v cerkvi razsajal £ez naše časopisje, čez šolo, da je boljše, da ne zna otrok, oziroma človek ničesar, nasprotno, da postane morilec, kakor se jih sploh dobi med učerijaki-visokošolci.   Rekel je, da Wahrmund in drugi učenjaki ne poznajo 15. bolje zapovedi. Potemtakem če ni tako zanikan — spada tudi on med učene, ki ne poznajo 6. božje zapovedi.   Našemu »gospodu« nismb sedaj všeč, bomo   videli ob trgatvi, če bo dobro liberalno grozdje. »La-žiljubov« dopisnik, povsod znana, a malopomembna stvar,  pravi, da je naše   društvo  21.   junija obhajalo ožmino  dekanovega  umora.  To ste olinajali vi klerikalni butci, ki tako pišete. Predno se je izvršil umor, je društvo dokončalo svoje predpriprave in ni, kakor nam vi, satanovi hlapci,    očitate,   v   nikaki dotiki z umorom. Se sramujete, li ne? Odločno poudarjamo, da je vsa panger-ska kri z dekanovim morilcem vred strogo  klerikalnega  duha in s tem bašta!  Čudno pri vsem tem,  da se klerikalec  klerikalca boji in naroču-je železne »gartve«. Ko bi klerikalec imel srce, bi vsaj starčku, ki je njegove stranke, iz katere  je morilec, prizanesel v teh britkih urah, a klerikalec je brez srca in ga nikdar ne bo imel — klerikalcu ostane le bisaga. Ti roža dehteča si nam hotela naprtiti morilca ,pa je iz tvoje stranke! Fej te bodi! Hočeš še kaj več o tej krvi? Ko bi marsikdo tako živel, kakor je Janez Krstnik ali pa kakor je Krist učil: Moje kraljestvo ni od tega sveta — ne spravljajte si zakladov, bi bilo bolj »luštno« na svetu, tako pa ni in ni;  za nas trpine je pekel in hudič na razpolago, za izvoljence pa piščeta in vse Micke sveta. Če je pekel,  kakor nas učite, bodo morali vanj najprej vse »Lažiljubo-ve« pomagače z urednikom vred, ker take lumparije tiskati  pusti — pometati, vse druge duše pa osvoboditi. »Domoljubova« čenčura  trdi,  da so na slavno-slavnega župana pritiskali Janez iz malna, bogatin Šuštar, nad-učitelj Vuga in celo orožniki. Stvar je bila takale: C. kr. okrajno glavarstvo je dovolilo društvu veselico, glede plesa je izreklo, naj se gre k županu. Ker so bile vse prošnje že od 10. junija pa do 21. junija zaman in ker je baje vriskal župan dne 20. junija okolo farovža: »Živio, godbe ne bo, sem jo ustavil,« in ker je tudi 21. junija baje pri Pipanu rekel, da njegova velja, so šli odborniki še enkrat k njemu,  da jim pove vzrok, čemu jim je godbo v Gorici ustavil in zakaj ne dovoli društvu veselice (to je že glavarstvo dovolilo) in plesa. Odgovoril je, da nima nobenega vzroka proti društvu. Iz tega se vidi, da mora plesati, kakor mu klerikalni kolovodje zapovedujejo. To pa je že moško!  Ko so še (odborniki) ponovili svojo prošnjo z ozirom na že storjene stroške, je ta prostaški župan udaril ob tla in ob mizo ter zavpil: Pri moj duši, če sam cesar pride, ne dam dovoljenja.  (So priče!)   Godba je svirala nato koncertne komade. Vkljub temu imamo radi farovške in županske gonje obilo stroškov.   Sram vas bilo škodoželjneži! Gola in hudičeva laž je očitanje, da so orožniki, nad-učitelj Vuga, Janez iz malna in bogatin Šuštar  pritiskali   na župana, grozeč mu s kamnom in nožem. Za kaj takega so klerikalci pod njih robatim kolovodjem. G. Vuga ni ne pismeno niti ustmeno od župana zahteval plesa, ker nima z zadevo ničesar opraviti. G. Iv. Mavc in orožniki so vprašali edino po vzroku. Vse tisto, kar klerikalec naredi ali hoče izvršiti, stavijo na nas, a se motite kakor pri  Pangercu.   Klerikalce  je sram svojih učencev, zato bi jih radi oddali — a ni odjemalcev.   Gosp. Jože Marc je rekel: Bolj sem vesel, da je godba prišla, kakor bi mi kdo tisočak v žep dejal. Ta tisočak pa diši farov-ški bisagi, a ga ne bo imela, naj le cedi sline. Ko bi dopisnik tako bedast ne bil, bi videl, da je skoro cela njegova stranka plesala, razen dveh ali treh fantov je vse klerikalno zraven prilezlo.  Že iz tega, ker je vse drugače v »Lažiljubu« povedano, se vidi, da ni bilo tega obrekovalca zraven, in da je najbrž tičal do 40 let v materinih čižmah. Tak je klerikalec, kaj postava, kaj presvetli cesar, on gleda  samo, da svoj namen doseže. Ker pa tem brezdomovincem ni nič sveto,   zato   opozarjamo   oblasti, da nad takimi strastnimi klerikalci čuje j o. Varnost je lepa čednost. Če bo naš duhovnik tako razvnemal ljudi, postane Planina druge Goče. Gospod Hartmann, ali je Krist tako učil, ali mar mislite, da mi ne sinemo živeti in  ničesar  imeti,  zlasti  časopisov 1 Brigajte se za svoj posel, pa bo prav. Odkar ste vi v občini, so začele sovražnosti. Kaj vse znate, ste pokazali 12. aprila, ko ste  šli  nad nekatere mirne vaščane kakor vihra, že odzu-naj ste prišli z zavihanimi rokavi. Na volišču ste pa divjali, in mislili smo, da ste ob pamet. Če ste pa mislili, da smo Planinci ljudje, ki bi se 8 takimi značaji pretepali, se motite in zahvalite Boga, da vas nismo naznanili predstojnim  oblastim, kajti
tudi za duhovnike mora biti postavil. Veste kaj, do tu in ne dalje! Pust rte nas v miru, kakor vas mi pustimo. Za vaše društvenike pa ne maramo, ker se bojimo, da bi se naše društvo okužilo, ker para hinivseine rit najti nego li v vasem društvi. Torej vsak zase. Seve nemirna klerikalna žila vam ne da miru, ali pa je navodilo od zgoraj. S tem, da sie se ^drli v nadučitelja vi vsevedni »Laftilju-bov« dopisnik, ste preklicano slabo vslugo napravili Lenassiju, zlasti zdaj, ko kandidira za vipavskega dekana. V najbolj občuten del telesa in najbolj skelečo rano Lenasijevo ste zadeli. Sploh pa je rekel Lenasi g. Vugu, da če mu ne dokaže, zasluži šibice, nasprotno, da mu da se 300 K. G. Vuga je dokazal svojo trditev in sedaj kdo zasluži šibice! Na Lenasi-ju pa je vrsta, da izplača onih 300 kron, če je kaj moža, če pa ni mož svojih besed, potem tudi za dekana ni. Sicer pa pozor Vipavci pred njim. Poizvejte prej, kaj je vse v Šmihelu naredil. Puščali in prizanašali smo marsikomu, a od sedaj naprej zob za zob. Kakor boste posojali, tako bomo vračali. Vaše omike smo siti. Torej, kakor vam drago. Končno se obračamo do rodoljubov, da se oglasijo pri tukajšnjemu duhovniku, če imajo kako tablo za razbijati; da zna, je pokazal 12. aprila t. 1., ko je podpiral tako gozdno gospodarstvo, ki po 10 letih še računov ne more položiti. Da, da, klerikalec nima srca! O tem in vsem bomo še govorili, torej potrpi te vi pobeljeni grobovi! Pride še —. Trd i mož.
Glasovi z Jesenic.
— Premeščen je jeseniškega po-stajenačelnika A. K o 1 1 e r j a , je vzbudilo splošno odobravanje med tukajšnjim prebivalstvom. Težko se je pregrešila železniška uprava že takrat, ko je imenovala za Jesenice nemškega postajenačelnika, ki je sedaj sam dokazal, da ne more živeti v soglasju s prebivalstvom, ki želi slovenskega u radništva. Slučaj K o 1 -1 e r je zanimiv, ker nam kaže, da moramo Slovenci, če treba tudi s silo nastopiti proti uvažanju tujih, osobito nemških uradnikov. Nič drugega nočemo kakor enakopravnosti, da bo slovenski sin lahko služil kruh na svoji lastni zemlji, kjer mu jo sedaj še odjeda — tujec!
— Imenovan je na Jesenice aspi-rant Stary iz Trsta, ki ne razume niti besedice slovensko. Ali je to uspeh Hribar - Mandičeve interpelacije v državnem zboru, kjer sta dovolj osvetlila ponemčevalno postopanje železniške uprave?! Bomo videli, kdo bo imenovan za novega jeseniškega postajenačelnika!
— Proračun jeseniške občine je izdelan za leto 1908. ter za dobo 14 dni na vpogled vsem občanom v svr-ho pritožbe. Občinska naklada bo na podlagi proračuna znašala 719r, kar gotovo ni veliko, če upoštevamo večletno počivanje naše občinske uprave in potrebščine, ki so v občini neobhodno potrebne.
— Občinska  hiša na Jesenicah.
Med raznimi točkami proračuna nam je ugajala zlasti postavka 10.000 K za novo občinsko hišo na Jesenicah, katere stavba je proračunjena na 30.000 K in moramo biti gerentu g. C e b u 1 j u le hvaležni, da je spravil to zadevo v tir. Tujec, ki pride na Jesenice, se mora naravnost zgražati nad sedanjim poslopjem, ki je bolj podobno konjskemu hlevu, kakor pa občinskemu uradu. Vkljub tej oči-vidni potrebi se je vložila proti tej proračunski postavki pritožba z bog-vedi katerih vzrokov. Bivši občinski odbornik M a r k e ž , ki je hodil s pritožbo po občini, si s tem gotovo ne bo pridobil posebnih zaslug. Šolsko vprašanje se je na Jesenicah za-vozilo, sedaj pa naj se še zidava občinske hiše. Vsaka stranka ima med gerentovimi svetovalci zastopnika, ki lahko v imenu stranke prijavi svoje nasvete in pomisleke ter tudi vedno izvaja posledice, tako postopanje pa se pravi — pljuvati v lastno skledo. Če si bomo Slovenci metali polena pod noge, potem naj se svet ne čudi, ako pademo v nemško žrelo. To naj enkrat za vselej javno pribijemo in kdor trezno misli ter mu je res za stvar in ne morda za osebne prepire, bo tudi za nami. Pripomnimo, da tovarna kot največji davkoplačevalec ni proti zidavi občinske hiše in mi le želimo, da ostane postavka 10.000 K v proračunu.
— C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je jako postrežljivo napram našim Nemcem, ker je na željo znanega Pongratza zaukazalo s posebnim odlokom, da morajo imeti vsi sklepi občinskega gerenta podpis dveh svetovalcev (seveda Pongratza in Rozmana). Odlok deželne vlade izrecno omenja, da ge-rent v vseh zadevah lahko samostojno ukrepa, nikjer pa se mu ne za-ukazuje za vsako zadevico sklicevati posvetovanja. Gospodi v Radovljici svetujemo, naj se preveč ne šopiri.
Pri tej priliki naj omenimo, da ima ottihfaii gefcent pravice župana in
ppčinskega odbora ter se kot tak lahko poslužuje svojih pravic ter je v svojnV ukrepih popolnoma avtonomen. Koninr ni to prav, naj dela za izvolitev žtipand.
— fVmgratz zopet pridno skalp okrog vlade ter sploh *wet na vgA koncih in krajih dela |fago. Me^to da bi se vnemal za pošteno občinsko delo, raJe zabavlja iii piše — pritožbe. Če Nemcem ni ljubo sedanje stanje občine pod vodstyom gererta, naj izvolijo za župana dr. Kogoja, pa bo mirna Bosna. Liberalci in kle-kalci ga bodo volili takoj in ljudstvo bo Pongratzu le hvaležno, če pride občinska uprava zopet v normalne razmere. Dobro bi bilo, da začne občinski gerent izterjavati kazni pri nemških obstrukcion istih!
— Ponižno vprašanje na uredništvo »Slovenca«. Dokler so se prepirali jeseniški liberalci in klerikalci med seboj, je prinašal »Slovenec« vsako soboto takozvane »Jeseniške novice«, v katerih je hudo napadal jeseniške naprednjake. Odkar pa je prenehal boj med jeseniškimi Slovenci, je »Slovenec« popolnoma utihnil in nam je tudi znano, da ni hotel ničesar priobčiti, kar bi bilo naperjeno proti Nemcem. Zelo bomo hvaležni uredništvu »Slovenca«, če nam to zadevo pojasni, ker vlada med ljudstvom splošno mnenje, da obstoja med uredništvom »Slovenca« in vodstvom nemške stranke neko nerazumljivo sporazumi j en je in prijateljstvo. Na noge torej, gospodje uredniki! _
Glasovi iz Rime.
Mestna realka v Idriji je letos prvikrat završila šolsko leto kot popoln zavod. Za naše skromne razmere v resnici jubilej. Po vzoru čeških mest, ki so le po tej metodi prišla do tolikega števila srednjih šol, da so jih ustanavljala sama, pozneje pa jih je država prevzemala v svojo oskrboje sklenil mestni zastop idrijski v svoji slavnostni seji dne 18. velikega srpana 1900. ustanoviti mestno realko. Ker so se poklicani faktorji, na čelu jim tedanji župan g. Dragotin Lapa j ne s pomočjo gg. poslancev Ferjančiča in Majarona resno lotili započete akcije, se je mogel prvi razred otvoriti že koj prihodnje leto. Pod spretnim vodstvom je zavod napredoval od leta do leta, iz nižje je postala višja realka. Letos bode pustila v svet svoje prve abiturijente, med njimi celo mlado damo kot eksternistko. — Rudarsko mesto Idrija je z ogromnimi žrtvami preskrbelo slovenskemu ljudstvu moderen učni zavod, s katerim se lahko ponašamo pred vsem svetom, in ni nam žal teh žrtev, rade volje so bile prinesene domovini na altar — v večno sramoto »kulturni« državi, ki ima za vse denar, samo ne za kulturne potrebe slovenskega naroda! Ti pa, naš ljubljeni zavod, razvijaj se krepko, da se izpolnijo nade tvojih ustanoviteljev; kajti velika ti je dana naloga na kulturnem polju slovenskega ljudstva!
Razvi tek mestne realke si najlažje predočujemo, če se ozremo po prostorih, v katerih je bila nastanjena. Prvo zavetišče je dobil zavod v mestni hiši. Ker je bila edina soba, ki je bila na razpolago za učilnico, mnogo premajhna, namestila se je realka z dovoljenjem poljedelskega ministra na rudniški ljudski šoli. Da se izogne vsem eventuvalnostim, zgradila je mestna občina provizo-rično poslopje za realko. Leta 1903., torej s tretjim razredom pa se je realka preselila v lastno, moderno opremljeno palačo. Danes so zmagane vse podobne težave in idrijski re-alci imajo tako lepe, zračne in svetle učilnice, kakor jih ni najti na državnih šolah.
*
Mestna realka idrijska je v resnici prava moderna šola, kakršne bi morala država povsodi sama ustanavljati. Prost in brezplačen pouk v pravem pomenu besede je na tem zavodu, in ne vemo, če je še kak kraj v Avstriji, ki bi se mogel ponašati s tako šolo. Nobene šolnine, nobene vpisnine, nobenih učnih prispevkov ni treba plačati pri vstopu na to šolo. Za revne učence deluje pa še dijaško podporno društvo, ki preskrbuje revnim in pridnim učencem tudi knjige in druge potrebščine brezplačno. Vrhu tega je pa pouk v rokah mladih, za delo in resno stvar vnetih moči ! __—
Bohinjske nosite.
Kakor znano, se iz Bohinja nič ne izve in ne sliši v dalnji svet, ako-ravno imamo velikansko raznih nasprotnih krivic, ki izvirajo le iz klerikalne stranke, kateri je zrastel tako velik greben, da se bo, ako ga ne odbijemo, kmalu v oblake segal. V
dokaz tega naj služi sledeče.
Vodovod smo si omislili pred 3Va teti* nakar so vmes posegli naš župnik Ivan Piber, okrajni glavar pl. Detela in naš župan Franc Arh, ki so ga tako fino z zlatimi obljubami vpe Ijali, da ši lepše ni mogoče misliti.
Pibej- in Detela sta nam obča-noifa na shodu pravila, da bo viidovod stat kompletno izdelan 48.000 kron, in da bomo dobili 70% deželne in državne poclpore, tako da bomo mi plačali le 30% zraven.
To je zatrjeval posebno Detela.
Studenec, ki smo ga mi občani hoteli imeti, je bil Vulčnjakov iz 6e-lega potoka, a večina občanov je bila za izvir fiistrice, ki je vendar tako močan in dober, da ga nima Kranjska boljšega.
Mrzlote ima 8—10 stopinj in moči za 30.000 prebivalcev in bi ne bil presegal večjih stroškov kot sedanji suhi in jetični vodovod.
Stvar se je zasukala po volji župnika in njega dobrega prijatelja Detele na privoljenje podložnega sluge našega župana Arha tako, da so nam speljali vodo, oziroma lužo od vasi Ravne iz studenca Mine Med-ja, kateri se je z neko posebno žavbo posrečilo ta studenec dobro prodati.
Tako se je voda iz njega napeljala pred dvemi leti v našo vas, ki nam služi za največjo sramoto, in sicer takole:
Vodo imamo navadno le v deževnem času in pa takrat, kadar spomladi sneg kopni, drugače pa moramo piti ono vodo, v katero je od časa otvoritve vodovoda dovoljeno spuščati in metati vse, kar se komu poljubi, česar se poprej vendar ni smelo. Kje je sanitetna oblast? Ali bodo tujci, ki pridejo k nam, pili tako vodo? Kadar je nekaj vode v nabiralniku, potem se pa gasi farovško apno z njo. Koliko stotakov ste plačali g. Piber?
Ta vodovod se je dogradil, kakor gori povedano, pred dvema letoma in funkcionira svojo jetko\o pot naprej kar more bolj počasi.
Istotako roma in hodi za njim počasi račun, katerega ima naš g. župan baje pod tremi ključi zaprtega, ker se menda boji, da bi mu ne ušel. Izmed občanov ga žalibog še nihče drugi ni videl kot župnik. Le od strani se sliši, da stane 104.000 K ta nesrečna luža.
Čudno pa to menda ni, ako res toliko stane, ko je podjetnik Juhatz iz Gradca delil lepe nagrade, celo zlate naočnike, ki so menda kazali večje številke, in županu delale pokornost pred zlatom.
Italijan Rossi, kot preddelavec firme Juhatz, se je nekoč v gostilni na pošti izrazil, da tako bedastih ljudi še v Macedoniji ni dobil, kakor so na Bohinjski Bistrici, ki še malo ne gledajo, kako se dela, in še dostavil, da on lahko mesto cementa rabi samo ilovico.
Da je to skoraj resnica, kaže že sedaj, ker se hoče nabiralnik (rezer-var) za vodo podričniti v graben.
Zahtevamo, predno se vse podere, in dokler še garantira zanj Juhatz iz Gradca, naj skrbi kompetentna gosposka, da se razpoloži račun vodovoda, in da tiskan vsakemu davkoplačevalcu v roke, ker ga bomo dali strokovno preiskati.
*
Brat župnika, Matevž Piber, ki je pred par leti privandral suh iz Amerike, je postal tako predrzen, da je začel k cerkvi in na kolodvor vodečo pot pare.št. 1451 graditi in po njej čez 50 cm visoke kamne vkopavati. To je nevarno za pasante, ker bi se lahko posebno ponoči človek smrtno poškodoval.
Ne vemo, ali s tem misli bratu Župniku delati zapreke, ker zanemarja cerkvene obrede s tem, da vedno hodi okrog in keglja skoraj vsak dan z drugimi duhovniki v hotelu »Mar-kež«, ali kakor ga sedaj imenujejo »farovž pri Markežu«.
Ta ljubezen do Markeža i u njega družine je dne 20. in 22. junija povzročila, da so ljudje prvikrat čakali nad pol ure v cerkvi na litanije, drugič pa še sploh nobenega duhovnikov ni bilo, tako da so morali ljudje godrnjaje zapustiti cerkev brez litanij, govoreč: »Če je več kegljišče kakor cerkev, potem pa naj bo vse skupaj dobre  volje   pri Markežu in
pri Kernovem pivu!«
* *
Načelnik društva za promet in povzdigo tujcev najrajši priooroča klerikalna stanovanja, akoravno dobro ve, da imajo tudi drugi še boljša in dobra stanovanja. Zatorej pa ne bomo več nosili naših petkronskih kolesc na sprehod za članarino.
Tako nas letos ubija suša od ene in klerikalci od druge strani, in ako ne bo pomoči, bomo morali v klošter, da se malo obredimo.
Opatijske novice.
Paralelna cesta nad Volosko-Opatijo. 15 let, reci i>etnajst let se že ta cesta dela, ali na žalost vedno
le na papirju. Sedaj so pričele zopet hoditi komisije po gozdih nad Volo-sko- Opatijo in zopet se prav pridno meri na desno in levo, in če pojde vse po sreči, bo drugo leto ta cesta gotova, ali seveda zopet na papirju. Država je nakazala ŠOO.OOO kron za ceste po Istri in mi čisto nič ne dvomimo, da" se bo teh osemstotisoč kron pošteno uporabilo za ceste — na papirju. Komisije obstoje iz same fine gospode, ki ima visoke dijete, in če se to vzaine v ozif, he more seveda za delo ceste nič ostati. Ko se bo pa potrosilo na komisijah toliko, da bi se mogla zgraditi cesta od tu do Carigrada, se bo pa reklo, da če hočemo imeti paralelno cesto, naj jo zgradi občina, pa mirna Bosna.
Umrl je pretekli teden v Opatiji kapelnik opatijske lečiliščne glasbe Friderik Hoffinaun. Pokojni je bil velik naš sovražnik in se je kot tak tudi pri vsaki priliki pokazal.
Pohlepnost opatijskih Nemcev. Ti privandrani berači niso nikakor zadovoljni, da širijo le med nami svoj smrdljivi kulturni duh, zato so se vrgli z vso silo na renegatsko mestece Lovrano. Dr. Chon je obrnil svoj židovski nos od Opatije proti Lovrani, kjer misli, da bo med Italijani v motnem ribe lovil. Z vso svojo švabsko armado sedaj naskakuje Lovran in kakor vse kaže, prišlo bi lahko do tega, da se bo v kratkem zidala tudi tam nemška šola ali pravzaprav kovačnica, kjer bodo preko-vali že tako prekovane lovranske otroke v prave Nemce. Morda se je renegatska lovranska občina zavezala dr. Luegerju, da bo, če pride vsa ko leto delat reklamo za Lovrano, njemu na ljubo pustila dr. Chonu, da se s svojo židovsko nemško vojsko utabori v Lovrani, kjer ga posade na stolico lečiliščnega predstojnika. Na ta način bo pač častilakomni egoist dr. Chon z enim udarcem ubil dve muhi. Bomo videli, kdo se bo zadnji smejal, da se bodo pa Lovranci še jokali, to vemo že sedaj.
Kdo bo kapelnik opatijske lečiliščne glasbe? Sveta dolžnost naših odbornikov pri lečiliščni komisiji bo pač, da skrbe, da ne pride na mesto kapelnika zopet človek, ki bi naziva 1 slovanske komade »Polenta arien«, in poleg tega vedno roval proti ljudem, v katerih sredini živi.
Na račun ravnateljstva električne železnice v Opatiji. Svoječasno se je že pisalo, da pri tej železnici veje preveč vsenemški duh. Ker so pa ti-stikrat gotove osebe obljubile, da se bo vse ukrenilo glede jezikovnega vprašanja, namreč da bo vse odgovarjalo tukajšnjim okolnostim, se je do sedaj zatisnilo eno oko. Ker se pa sedaj vidi, da se je to le obljubilo, a ne dalo, vprašamo danes slavna ravnateljstvo, kdaj misli napraviti nad urad v Opatiji »Vila Armonija« dvojezični napis, kdaj izgine aamo-nemški, kdaj misli namestiti preglednika (kontrolorja) na železnici, ki bo znal tudi kakšen drug jezik, ne samo nemškega, kdaj se bodo nemški sprevodniki, ki so vsi trdili pri vzet-ju v službo, da znajo hrvaški, oziroma slovenski, a v resnici poznajo sumo nemški jezik, naučili prvih dveh jezikov, kdaj misli uvesti vozne listke, ki bodo odgovarjali tukajšnjim okolnostim in kdaj se bodo pribili v vozove dvojezični vozni redi? Te švabčarije nam je dosti. Gospod ra\-natelj storite svojo dolžnost in ukrenite, da se bo storilo, kar ste obljubili, ker dolgo ne bomo čakali več. Predvsem se vam pa priporoča, da zabičite v glavo svojim uslužbencem nemške narodnosti, da se nekoliko drugače obnašajo proti uslužbencem nenemške narodnosti.
Dopisi.
Iz Črnomlja. (Ustanovitev javne ljudske knjižnice v Dobljičih)-Stranka rstvo ni škodovalo naroda, dokler je bila narodnost sveta stvar posameznikom in strankam. Poglejmo pa, kako je sedaj! Naši klerikalni poslanci se družijo z njim enakimi bratci; razloček med temi in onimi je le ta, da Nemci ne zatajujejo svote narodnosti, kakor to store naši Šusteršiči in consortes. Neizbrisen ostane v zgodovini slovenski greb narodnega izdajalstva pri »Ciril ji Metodovi družbi«. Pečat narodnih izdajic jim ni še dovolj globoko vtisnjen na čelo. Narodnost jim je že kot fraza nepoznana. Nov dokaz narodnega izdajstva od strani klerikalk' nam daje njih obnašanje ob ustanovitvi javne ljudske knjižnice v Doj)' ljičih ob kočevski meji dne 5. julij* t. 1. Novomeški abiturijenti so s trudom zbrali in nakupili do 1-0 $1°* venskih knjig, preskrbeli omarice !■ se napotili v Črnomelj, da poletu" pod zastavo narodne črnoineljske yi-talnice, moške in ženske podružnic »Ciril in Metodove družbe«, sprem Ijaui od narodne godbe v viuorod^j kraj Dobljiče blizu Črnomlja. Ze o» daleč so vihrale izletnikom nasprot1
(Dalje v prilogi.)
1. Priloga ..Slovenskemu Naroda" it 159, dne 11 jnlija 1908.
slovenske trobojnice. V vasi pa jih je pozdravljal slavolok z napisom: »Srčno pozdravljeni!« Cvet črno-meljskegra nežnega spola, občinska požarna hramba in velika množica pozdravlja prihajajoče. V imenu občine govori gospod šolski vodja Ivan Lokar, v imenu požarne hrambe načelnik Jakob Butala. Krepek mladenič Ivan Banovec prinaša pozdrave mladeniče v. Črnomelj ske gospice pa pripnejo abiturijentom krasne šopke. Abiturijent Zdolšek odzdravlja zahvaljujoč se za prijazen sprejem in želi, da bi ne bil današnji dan samo dan veselja, ampak tudi resnega dela. Mladeničem želi, da se prijazno oklenejo svojih sovrstnikov in nekdanjih tovarišev. V imenu čitalnice in drugih društev odgovarja čitalnični predsednik Ivan Korbar, ki poudarja narodnostni moment. .. Tukaj kjer buta ob slovensko ozemlje valov je mogočnega nemškega so-vraga, je treba čilih moči, da nas ne poplavi germanizacija in ne izginemo v sovražnem nam morju. Prihajamo svesti si skupne nam majke. Nato korakajo gosti na slavnostni prostor k Stoniču, kjer se je zbralo do 400 ljudi, da vredno počaste ob priliki otvoritve tudi god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Ob začetku veselice naznani abiturijent Zdolšek, da sme govoriti na veselici javno le tisti, ki ima zato dovoljenje od njega samega; pooblaščen je v to od prirediteljev veselice. Župniku iz Črnomlja se to ne dopa-de, češ, da sme govoriti na javnih škodo vsakdo. Slednjič se vendar posreči poučiti trdoglavega Peharca, da je stvar malo drugačna, kakor si jo sam predstavlja. Nikakor ni mogel razumeti, kako more društvo, ki priredi veselico, trditi, da so odločujoč faktor le prireditelji, ne pa »častiti gospod« župnik, ki se je predstavljal za odgovornega zastopnika cele župnije. Knjižnico otvori abiturijent Epih. V daljšem, dobro premišljenem govoru pojasnjuje korist knjig in pomen javnih ljudskih knjižnic. Nato izroči ključ knjižnične omare g. šolskemu vodji Lokar-ju, ki bo knjižnico upravljal, in izjavi, da so izročili abiturijenti knjižnico v last »Prosvete«. Za besedo se oglasi župnik Pehare. Že prej priglašen zastopnik »Prosvete« , pravnik Kobe, razloži pomen »Prosvete« in se zahvali abiturijentom za društva podarjeno knjižnico.Med tem pomirja abiturijent Zdolšek župnika, ki komaj   razume,   kako pride »on cc
— gospod župnik, pozneje na vrsto in »ne more kritizirati in debatirati o besedah abiturijenta Epiha takoj.« Ko opazi v župnikovi družbi dva člana klerikalnih visokošolskih društev, vpraša najbližjega, li zastopa društvo, katerega trak nosi na prsih. V veliki zadregi in ves plašen mu odgovori le-ta, da kaj takega pač ne. Slovesno se prinese omarica s knjigami v zasebno stanovanje g. šolskega vodje Lokarja. Njegova šestletna hčerka Zorica sprejme prihajajoče z besedami: »Dobrodošli cenjeni gospodje abiturijenti! Dovolite, da vam izročim tale šopek.« Ljubkemu angelčku odgovori zastopnik abiturj-jentov in izroči deklici spominsko knjigo z besedami: »Slovenka rojena
— Slovenka vzgojena — Slovenka ostani ves čas!« Ganljivo je vplival ta nežni prizor na navzoče občinstvo. Po otvoritvi knjižnice dobi besedo župnik, ki vpraša: »Samo eno vprašanje imam zastaviti. G. predgovor nik je poudarjal, da se izroči knjižnica »Prosveti«. In vprašam vas, katera načela zastopa »Prosveta« ? Ko mi boste to razložili, prosim, da mi dovolite še nekatere opazke.« Po žup-nikovih besedah  razloži predsednik,
abiturijent Zdolšek, iz »Prosvetinih« pravil prečitan namen društva. Poudarja da se naj sodi društvo po svojem delovanju in konča doslovno: »Prosveta« torej deluje za narodov blagor in pomaga svojemu bližnjemu, kar je gotovo tudi katoliško. Burno pritrjevanje in ploskanje od ^sega občinstva, posebno kmečko ljudstvo kliče: »Živio, tako je prav!« Pravnik Kobe pojasnjuje s poljudnimi besedami, da stremi »Prosveta« za napredkom naroda in je odločno napredno društvo. Poudarja Pa, da je od župnika nesramno, da se obnaša napram javnosti, kakor neolikan učitelj napram svojim šol-Paglavcem. Vidi se, da ni imel župnik dobrega namena, temveč hoče ljudstvo hujskati proti tistim, ki mu hočejo dobro, kar gotovo ni katoliško. Burno ploskanje in klici: Tako fej, gospod župnik, f e j! Sram yas bodi! Odstranite se!« Pretresu-Joee je vplivalo, ko se oglasi nekdo iz ^možice: »Gospod župnik, glejte, kako se vam smeje šulvereinski učitelj z Maverleina tamle zadaj, ko opravljate judeževo delo.« Po takih besedah^ postanejo brezvestnežu tla pre-^oča. Pod pretvezo, da se mu ne do-v°h* besede, se odstrani poživljajoč wane, da gredo z njim. Predsednik *Hče: »Gospod župnik, besedo imate, govorite, odgovorite nam ako morete!« Le par tercijalk spremlja skraj-
no blamiranega župnika v družbi dveh klerikalnih visokošolcev, katerih neveseli obrazi so pričali, da se
jim je ponesrečilo judeževo delo. Po skrajno sramotnem odhodu župniko-vern se razvije živahna veselica. Vobče priljubljeni g. šolski vodja Setina iz Črnomlja povzame besedo, pomiri razburkane duhove in čestita abiturijentom na njim pač častnem prvem javnem nastopu. O govorniških zmožnostih g. Šetine ne govorimo, kdor ga je kdaj slišal, ga ne pozabi. O potrebi slovenskega jezika v šoli in uradu govori dolenjski slav-ček g. sodni pristav Kader. Gospod dr. Malerič zastopa v daljšem govoru podružnico »Ciril in Metodove družbe« in govori v vznesenih besedah o slovanskih blagovestnikih, kojih god se obhaja danes. »Slava njunemu spominu!« zadoni z močnim glasom, ko konča priljubljeni govornik. Veselica je uspela izvrstno. Abiturijent sk i pevski zbor je dovršil svojo nalogo kar najbolje, tudi čr-nomeljska narodna godba je vkljub malemu številu dobro igrala. Posnemanja vredno je, da so se prodajale na veselici izključno razglednice »Adrije« in »Ciril in Metodove družbe«. Cela Belokrajina je pozdravljala narodno delo, le župnik Pehare je po sramotnem odhodu nahujskal par članov Marijine družbe, da so razrušili gostom v čast postavljeni slavolok. Brzojavno so pozdravili mlade narodne delavce rodoljubi iz Seve-rina, Bosiljevcev in Vinice. Tudi mi se pridružujemo vznesenim besedam Viničanov:
»Po Belokrajini slovenski je rod gomile pradedov so priče, nikdar nam Germani ne bodo gospod! Navale odbijaj  trdnjava Dobljiče!«
Iz Postojne. Letošnja vročina je vplivala celo na modre možgane postojnskih klerikalcev. Kajti spuntali so se nad svojim dekanom Gornikom. Gospod »tehant« morajo iti v »pen-zijon«, tako se je glasilo na okrožnici, ki je pred nekaj dnevi krožila po Postojni — seveda samo okrog klerikalcev. Naprednjakom k sreči ofiei-alno ni prišla v roke. Pa ne samo to, ampak naši klerikalci so v svojih brihtnih glavah že pogruntali tudi naslednika. Katehet Ažmau mora postati tehant, kaplan AVildfang plemeniti Frfru pa katehet. Samo oča general naših klerikalcev niso bili s tem zadovoljni, kajti odločili so se, da hočejo imeti kaplana Wildfangjv plem. Frfru za tehanta. Sedaj manjka še, da škof Anton Bonaventura svoj križ pristavi, pa bodo dekreti gotovi za tehanta Ažmana in kateheta VVildfanga plem. Frfru. In tehant Gornik pa v penzijom Ko je dekan Gornik izvedel,kakšno polko klerikalci za njegovim hrbtom plešejo, je gotovo vzkliknil: »Hvala Bogu, da sem orehe pri cerkvi še pred to vojsko prodal, ker bi se drugače Až-man ž njimi mastil. Kako se bo inštalacija teh na novo dekretovanih visokih glav izvršila, vam gospod urednik gotovo poročam.
Postojnčan.
Državni zbor.
Dunaj, 10. julija. V začetku seje je predlagal poslanec R e s e 1 , naj se južna železnica podržavi. Potem je zbornica skupno obravnavala zadnja dva nujna predloga poslancev Čhoca in Fresla glede kar-telov in draženja premoga. Minister dr. G e s s m a n n je odgovarjal, da vlada prončava vsa mogoča sredstva proti pomanjkanju premoga. Država si je pridobila več rudnikov, a železniško ministrstvo namerava uvesti olje za kurjavo na državnih železnicah. Pri glasovanju se je obema predlogoma priznala nujnost. Sedaj šele je prišla zbornica po tolikem času do dnevnega reda, in sicer se je začelo drugo branje o zakonski predlogi glede zvišanja števila rele ruto v pri deželni hrambi. Poročevalec grof Kolovrat je dokazoval, da lahko vsi poslanci z mirno vestjo glasujejo za novih 4750 rekrutov, ker vsled tega ostane vsako leto 45.000 rezervistov doma vsled odprave orožnih vaj v 11. in 12. letu. — Brambovski minister je le na kratko ponovil svojo izjavo, ki jo je podal v odseku. Proti povišanju so govorili nekateri češki radikalci in socialni demokratje, toda tako rahlo, da se je videlo, da le markirajo Dpo-zicijo. V štirih urah je bila vsa debata dognana in rekrutna predloga sprejeta z večino treh glasov v drugem in tretjem branju. Predloga je takoj romala v gosposko zbornico. S tem je premagana najtežavnejša točka dnevnega reda, ker vse ostale točke znači jo več ali manj takozvane ljudske potrebe. — Potem se je začelo razpravljati o zakonskem načrtu za podporo rezervistiških rodbin. Razprava se je kmalu prekinila ter se bo nadaljevala v prihodnji seji, ki bo šele v torek.
Med došlimi vlogami so bile sledeče interpelacije: poslanec dr. B e n-kovic je interpeliral trgovinskega ministra zaradi  obrtnega zadružni-
štva v Mozirju; poslanec dr. Hočevar železniškega ministra, češ, da se med vožnjo po dolenjski železnici meša in ponareja mleko dolenjskih
mlekarenj poslanec Fon je interpeliral naučnega ministra zaradi zrelostnih izpitov na gimnaziji in realki v Gorici.
Vseslovenski kongres v Pragi.
Praga, 10. julija. Sedaj so vse slovanske narodnosti in stranke razen Ukrajincev in — slovenskih klerikalcev prijavile svoje delegate za shod. Srbski delegatje so državni svetnik Geršič, vseučiliški profesor Pavlovič, belgrajski župan Vukovič in bivši minister Draškovič. Ogrske Srbe bo zastopal Pribičevie. Iz Rusije pridejo: Krajevski, Kovalevski, Lvov, Maklakov, grof Bobrinski, Gi-zicki, Iskvicki, Volodiinirov. Demen-tev, Filevič, Fedorov, Svatkovski, Komarov in Korablev.
Lvov, 10. julija. Vsi poljski časopisi posvečajo vseslovanskemu kongresu pozdravne članke, v katerih poudarjajo, da je edini temelj slovanski solidarnosti boj germanskim navalom in osvoboditev vsakršne odvisnosti od nemštva. Poljski) realistično stranko bo zastopal na shodu grof Henrik Potočki.
Važna jezikovna razsodba državnega sodišča.
Dunaj, 10. julija. Nekateri češki prebivalci Opave so se pritožili na državno sodišče, ker je šlezijski deželni odbor rešil v nemškem jeziku njihovo pritožbo proti nekemu sklepu občinskega sveta. Državno sodišče je razsodilo, da je deželni odbor s tem kršil pravice jezikovne enakopravnosti. Člen 19. drž. osnovnih zakonov velja za vse javne pritožbe, tedaj tudi za šlezijski deželni odbor, katerega uradno področje obsega pokrajine, kjer sta tudi češki in polj-ski jezik v deželi navadna jezika. Dokler ni zakonite ureditve jezikovnega vprašanja, so odločilne določbe § 19. državnih osnovnih zakonov. Ta razsodba je velike važnosti za Slovence na Štajerskem, Koroškem in Primorskem.
Nove eksekucijske določbe.
Dunaj, 10. julija. Kakor znano, je nedavno justični odsek sklenil, da se dohodki javnih uslužbencev, ki se ne morejo zarobiti, zvišajo od 1600 na 2400 K in pokojnine od 1000 na 1500 K. Dohodki privatnih uradnikov pa se smejo zarobiti le do tretjine. V današnji seji justičnega odseka je vladni zastopnik, dvorni svetnik dr. Schauer, utemeljeval pomisleke proti dotičnim sklepom, češ, da bi po takih določbah bili pred ru-bežjo zavarovani vsi sluge, nižji uradniki, kancelijski oficijantje, uradniki 11. in 10. činovnega razreda, gaze častnikov do stotnika itd. Take določbe bi zelo škodovale trgovini in obrti. — Nato so se zadnji sklepi vkljub nekaterim ugovorom reasumirali ter se je določil pri plačah minimum 2000 K, pri pokojninah pa 1200 K, ki se ne more zarobiti. Glede tretjine plače privatnih uradnikov je ostalo nespremenjeno.
Kriza v Srbiji.
B e 1 g r a d , 10. julija. Kralj ni hotel vzeti na znanje Velimiroviče-ve izjave, da odloži nalogo sestaviti novo ministrstvo. Pri obnovljenih kompromisnih pogajanjih med Mlado in Staroradikalci je opažati veliko popustljivost z obeh strani, tako da je upati, da se sprejme ministrstvo, kakršno je bil Velimirovič sestavil v začetku svoje misije.
Mladoturško gibanje.
Carigrad, 10. julija. Vse vojaške posadke v evropski Turčiji je prevzelo gibanje za mladoturške ideje, ki pomenijo prevrat sedanje državne oblike. Oba bataljona, s katerima je šel general Šenzi paša v Bitolj, da zatre ondotni vojaški puut, sta se spuntnla in odpovedala pokorščino, kakor hitro se je razvedelo, da je bil paša umorjen. V krogih vojue-ga ministrstva se govori, da izda sultan ukaz, da se vsi častniki solunskega voja, blizu 6000, premeste v Azijo.
Sofija, 10. jtilija. Iz Rezne pobegli bataljonski poveljnik Njazi-Beg je poslal vojnemu ministrstvu v Carigrad pismo, v katerem pravi, da započne boj v imenu svobode iu resnice, zato pa bo branil svobodo in premoženje vseh brez razlike plemena in vere ter upa, da bo velika ta njegova stvar našla povsod simpatije. — Mladoturško gibanje se je razširilo tudi po okrožju Ohride in Flo-rine.
Bryan — kandidat za predsedništvo Zedinjenih
držav.
London, 10. julija. V Den-verju je konvent delegatov po celo-
nočnera zborovanju z velikanskim navdušenjem proglasil Brvana za predsedniškega kandidata. Bryan je dobil 892, Grav pa le 59 glasov.
Revolucija v Paragvaju zmagala.
London, 10. julija. Vojaška revolucija v Paragvaju je sijajno zmagala ter že sestavila svojo vlado. Diplomatični zastopniki Francije, Anglije, Nemčije, Italije in Zedinjenih držav so revolucijsko vlado že oficialno priznali ter se poklonili novemu ministru zunanjih del.
Slovenskim naprednim oNturllentom.
Brez vsakega papirnatega programa vas vabimo v svoj krog, naš kratek in edini program je vzgojiti narod neustrašenih, svobodomiselnih značajev, ki ne klonejo nikdar svojega tilnika nobenemu pritisku; takih mož potrebuje naš narod, da more tekmovati v vsakem oziru z nasprotniki; značajev in odločnih svo-bodomiselcev potrebuje naša akade-mična mladina v današnjih dnevih, ko se prične prihodnji semester v znamenju boja proti klerikalizmu, ki napenja vso svojo moč, da bi zatrl akademiČno svobodo in iz svobodnih akademienih državljanov napravil ponižne rimske hlapce! — Naj vas ne plašijo nizkotna zabavljanja in zakotna sumničenja gotove dijaške struje, ki je v trenotku osamljenosti vzela v zakup vso »svobodomiselnost« in jo prodaja le tam, kjer vidi, da ne trpi njih kori stolov st v o škode! Mi smo že dostikrat izpovedali javno svoja načela brez ozira na levo in desno, neustrašeno gremo naprej po jasno začrtani poti, a pred očmi nam je vedno naše društveno načelo: »Sava, čast, narod, resnica!« Tovariši, stopite v naš krog, kjer dobite vsega, kar zahteva svobodomiselen in značajen dijak.
Akademično  ferijalno  društvo »Sava« v Ljubljani.
Za odbor: Anton Thaler, ing., t. č. predsednik. — Vit. F. Jelene, iur., t. č. tajnik.
Vse informacije daje v času počitnic društveni tajnik iur. V. F. Jelene, Ljubljana, Rimska cesta štev. 7, III. nadstropje.
B
Dnevne vesti
V Ljubljani, 11. julija.
— Podraženje piva in klerikalna hinavščina. Že dolgo nismo doživeli slučaja, ki bi tako drastično osvetlil klerikalno hinavščino, kakor je postopanje klerikalcev in njihovih listov glede podraženja piva. Da spozna vsa javnost to hinavščino, jo hočemo pojasniti. »Slovenski Narod« je bil prvi list, ki je opozoril javnost, da se snuje kartel pivovar-narjev. Misel so sprožili nemški ve-lepivovarnarji. »Slovenski Narod« je takrat takoj opozoril, da preti nevarnost, da bo kartel cene zvišal, toda občinstvo je ostalo apatično, kakor je pri nas vedno, dokler na sebi ne čuti kakega novega bremena. Kartel pivovarnarjev se je vsled nastopa »Slovenskega Naroda« podvizal pomiriti javnost in je po vseh listih razglasil, da ima kartel sam namen, narediti konec divji konkurenci med pivovarnarji in zagotoviti takozvani »Kundenschutz«. Ker »Slovenski Narod« ni mogel kartelu d o-kazati, da hoče ali da je s k 1 e-n i 1 zvišanje cen, se je moral s tem pojasnilom seveda zadovoljiti, drugi listi, med njimi »Slovenec« se pa za stvar sploh niso brigali. Že takrat smo tudi opozorili, da se nemški ve-letovarnarji kartel naravnost izsilili in slovenske pivovarje primorali, da so kartelu pristopili. Prva slovenska pivovarna, ki je kartelu pristopila je bila pivovarna klerikalne »Ljudske posojilnice« v Mengšu. Dr. Šuster-šiču se je najbolj mudilo, pristopiti kartelu in doseči zvišanje cen, druge slovenske pivovarne so se dolgo branile, pristopiti kartelu, branile so se, dokler so mogle. Znana stvar je, kako velike tovarne prisilijo male tovarne, da se pridružijo kartelu. »Če ne pristopiš, začnemo boj proti tebi,« se pravi, in velike tovarne začno svoje blago z izgubo prodajati. Ker imajo velik kapital, utrpe to izgubo lahko. Mali tovarnar mora seveda ali tudi cene znižati, ali pa, ker skoro nobeden ne more z izgubo delati, tovarno zapreti. Različni karteli so na ta način že celo vrsto malih tovaren spravili v nič, jih izstradali in jih ubili. Proti taki sili velikega kapitala ni danes nobene pomoči in prav zato je ravno zdaj sprožil dr. Steiuwender predlog, naj se potom zakona naredi konec divjanju kartelov. A kdo se najbolj ustavlja Steinwenderjevemu načrtu, kdo ga zasmehuje, kdo pravi, da je neumen?
Socialni demokratje! Tem so karteli všeč. Če so namreč tovarne ene stroke kartelirane, morajo vse pod enakimi pogoji delati in zato je socialnim demokratom veliko laglje, vojskovati se   za   zvišanje   mezd proti karteliranim tovarnam,   kakor proti nekarteliranim. Če so tovarne karte-lirane, imajo  delavci   izvojevati samo eno bitko; če tovarne niso karte-1 irane, pa se morajo z vsako posebej vojskovati.  —  Kakor rečeno, so se slovenske   pivovarne   branile pristopiti  kartelu, dokler so mogle. Najdlje se je branila pivovarna Anrovih dedičev in  uklonila  se  je pritisku nemškega kapitala šele potem, ko je spoznala, da med domačimi ljudmi ne najde nič podpore.  Znana stvar je, da se je dr. Oražen kot solastnik pivovarne Anrovih dedičev, na vso moč trudil, da si zagotovi zadostno število zanesljivih odjemalcev, v namen, da bi  ne pristopil karteln in sprejel gospodarski boj, ki mu ga je kartel napovedoval. Ko bi naši ljudje imeli kaj smisla za domačo industrijo, kaj razuma za svojo lastno korist, bi se bili morali okleniti dr. Oražna. Tedaj je bila prilika onemogočiti kartel in izpodriniti nemško pivo. Toda — dr. Oražen   se   je zastonj trudil. Trdim slovenskim bnti-cam ni bilo ničesar dopovedati. Slovenci so ga pustili na cedilu in ker naposled le nima naloge uničiti samega sebe in Etbinu   Kristanu na ljubo priti na kant, je moral kapitulirati in pristopiti kartelu. V našem gospodarskem življenju ga morda še ni bilo slučaja, ki bi   bil slovensko nezavednost  in   neuvidevnost tako drastično pokazal, kakor ta neuspeh dr. Oražna. Ko je bil kartel osnovan in utrjen, je seveda začel takoj delati za zvišanje cen, kakor smo to prav mi v naprej naznanili. Kartel je zložil znaten »Kriegsfond«, da  bo mogel voditi vojsko in ker je dobro or-ganizovan, bo seveda tudi zmagal. V Ljubljani imajo  pivovarnarji svoje seje pri »Ljudski    posojilnici«, kot lastnici mengiške pivovarne, dočim so klerikalci sami v kartelu in hočejo izsiliti zvišane cene, pa se igrajo v »Slovencu« ljudske prijatelje. To je hinavstvo, da večjega ni mogoče. Pa pride še lepše. Ko je kartel pojasnil vzroke, iz katerih je zvišal cene, je »Slovenec« dotično pojasnilo prinesel v uredniškem delu, prav kakor njegov   bratec   »Grazer Tagblatt-<. »Slovenec« se je torej v uredniškem delu, torej v imenu klerikalne stranke in v svojem lastnem imenu identificiral s kartelom in se kot list zavzel za zvišanje cen.   Ob sebi se pač razume, da se kaj takega pri nas ni zgodilo.   Mi smo v uredniškem delu dosledno pisali zoper zvišanje cen in nismo hoteli v uredniški del ničesar sprejeti. Kar stoji za   telegrami, to nima z uredniškim delom nič opraviti. V tem oziru stojimo mi na istem stališču kakor »Arbeiter Zeitung«. V uredniški del spodobnega lista se ne sprejme ničesar, s čimer se uredništvo kot tako ne strinja.   Pri »Slovencu« pa so se v   uredniškem delu zavzeli za zvišanje cen — obenem pa natolcujejo nas na nesramen način. In to dela glasilo tiste stranke, ki je z mengiško pivovarno prva pristopila kartelu in v   katerih   lokalih se vrše posvetovanja karteliranih pivovarn, kako zmagati z zvišanimi cenami nad občinstvom. Ali si more kdo misliti grjega hinavstva?
— To je moralo biti lepo. Duhovniki so pred dvema mesecema priredili romanje v Lurd. Častita blagoslovljena gospoda se je imela na tem popotovanju prav imenitno in govori se marsikaj tuintam o tem in onem. Ne maramo nikomur nič očitati, le citiramo sledeči dve naznanili iz »Bogoljuba«: »Lurška roma-rica je podpisanemu v Paray le Mo-nial dala nekaj denarja za zdrobiti. (Krasna slovenščina!) Dogovorjeno je bilo, da se bo potem za to oglasila. Oglasila se pa ni. (Kako hudo!) Naj mi naznani naslov (aha!), koliko (!) in kakšen (!!) deuar mi je dala in jaz ga ji bom takoj po pošti vrnil Matevž Jereb, župnik.« — »Poziv! Kdor izmed lurških romarjev je zgubil kaj denarja, ki ga še ni nazaj dobil, naj se oglasi pri uredniku »Bogoljuba« in naj pove, koliko pogreša.« Zares originalno! Prav lušt-no je moralo biti na tem romarju, na katerem božji namestniki ne vedo, od koga so sprejemali denar ter koliko in kakšnega! O blagoslov svetega romanja v čast Marijino in človeško dušno izveličanje! _
— Nečuveno taljeni e Slovel
C6V. Iz Borovelj na Koroškem se nam piše: Zadnjo nedeljo je bilo „žegnanje" na Selah, v krasni zagorski vasi, katere slovenski občinski za-stop si je pridobil že mnogo zaslug s svojim odločnim nastopom proti kršenju pravio Slovencev. V tej vasi se obhaja semenj kot narodni praznik; na ta dan razobesi vsak posestnik slovensko trobojnioo. Na zadnjem žegnanju je odredil načelnik krajnega šolskega sveta, da se ima slovenska razstava razobesiti tudi na Šolskem poslopju. Toda komaj i* bila r«»^b«-
Sena, snel jo je naduČitelj Lu-lek, skril jo, zaklenil vse sobe in dnri podstreho, vzel ključe in odšel. Ko je načelnik šolskega sveta zahteval zastavo nazaj, rekel je Lulek: Dam jo, ako je danes ne razobesite. Ker se mu to ni obljubilo, ostala je zastava ves dan in vso noč v posesti nadučitelja. V ponedeljek zjutraj pa, ko so prihajali šolarji v šolo, je ležala zastava na hodniku v kotu pred eolsko sobo slovenskega razreda! Ni si lahko misliti večjega žaljenja narodnih Slovencev. Tako daleč smo že prišli, da se upa učitelj v čisto slovenski vasi brez vsake pravioe polastiti se zastave, katero je načelnik Šolskega sveta dal razobesiti na slovensko šolo! Pripomniti je, da je naduČitelj Lulek rodom štajerski Slovenec, seveda podel renegat in prodana duša. Lulek je načelniku kraj -nega šolskega sveta s silo z a b r a -nil vstop, ko je hotel dobiti od učitelja sneto zastavo. Na noge, gosp. poslanec Grafenauer!
— Ka| se le pripetilo državnemu poslancu Demšarju v nedeljo V Trtiču? Pri otvoritvi železnice Kranj - Tržič je bil v nedeljo tudi državni poslarec Demšar, o katerega doživljajih tega dne se govori to in ono. Splošno se govori, da se je gospod državni poslanec skrivnostno-sladko ginjen vračal na postajo v Tržiču z milostljivo gospo soprogo in da je tak prišel tudi na svoj cilj. Tu pa se poročila začno razlikovati. Ena trde, da je državni poslanec Demšar na vsak način hotel vstopiti v voz, v katerem se je vozil edino dvorni svetnik Ruff, in da se tudi ni brigal za prigovarjanje svoje soproge, ki ga je vlekla nazaj in mu zabičala, naj ne obrača nase pozornosti navzočih. Drugi, ki so stvar bolj in dalj opazovali, pa pripovedujejo, da je Demšar hotel kar štur-mati RufFov voz, tako da je dvorni svetnik prišel in ko je zvedel, da ima pred seboj dostojanstvenost, se pomenljivo nasmehnil in dovolil, da se je smel Demšar peljati v njegovem salonskem vozu. Ker je imel voz dva oddelka, sedel je Demšar v enem oddelku, Ruti' pa v drugem. Tretja verzija se pa glasi, da se je Demšarju v RufTovem vozu naenkrat slabo godilo, namreč takrat, ko je prišel noter revizor. Ta človek je Demšarju kratkomalo pokazal vrata in ko se je ta razkoračil a la Gostin-čar in kričal, da je državni poslanec, odvrnil mu je revizor: Državni poslanec gori, državni poslanec doli, to je salonski voz le za dvornega svetnika Ruffa. Demšar je baje sicer zagrozil s svojo poslansko in klerikalno močjo, ven je pa moral vendarle. Ker smo mi o tej stvari zvedeli različno od različnih oseb, vprašali bi gospoda Demšarja, koliko je na njej resnice. Ako je revizor res tako ž njim ravnal, je Čisto gotovo, da se zavzamemo zanj (za Demšarja). Javen slovenski dostojanstvenik, ki zastopa toliko tisoč volilcev, pa da bi se pustil kar tako-le ven metati! Svaka sila do vremena!
— Nemci se ne razumelo
med seboj. Nemoi nam vedno očitajo, da imamo nnovoslovenski jezik", ki ga priprosti ljudje ne razumejo. S to prismojeno frazo, ki so jo nemški šoveni iznašli pred šestdesetimi leti in jo kljub njeni deplasirani neslanosti trobijo venomer naprej, hočejo smešiti naš slovstveni jezik, češ, da je fabrikat za parado. Pri tem nimajo seveda niti najmanjšega pojma o slovenščini in toliko manj o slovenskih narečjih. Slepci sodijo o barvah. — Te dni se vrši v Bero-linu umazan proces proti Eolenburgu pri zaprtih vratih. Tam s© slišijo lepe reči. Nas zanima pri tem dejstvo, da se Nemci pri tej obravnavi niso med seboj razumeli. Ko je bil namreč zaslišan za pričo trd Bavarec po imenu Ernst, ki je govoril v svojem priprostom bavarskem nemškem narečju, ga nemški berolin-gfcri porotniki niso razumeli. Zato so morali poklicati sodno zapriseženega tolmača, ki jim je v bero-Unsko nemščino prevedel, tokar je Bavarec povedal v svojem narečja! Kaj takega je pri nas Slovencih popolnoma izključeno in nemški šoveni bi  storili mnogo  bolje,  če bi bili
flede našega jezi k a kar tihi I I — Slovensko Jim nI treba znati I Na ljubljanskem polju, kjer je bila lansko leto tista strahovita eksplozija, je vojaška smodnišnioa, v kateri prodajajo civilnim osebam smodnik na debelo. V Ljubljani sami pri pulkarjih ga seveda ne moreš dobiti več kil skupaj. Pri prodaji tega smodnika ne debelo so odjemalci večinoma Slovenci. Ko je pri-iel včeraj neki Sloveneo ponj, njegovega slovenskega govorienja nihče ni razumel. Beseda „smodnik" jim je bila čisto neznana in ko je Sloveneo po nemško pripomnil, da bi morali v smodnišnici znati slovenski, ker imajo opraviti s slovenskimi strankami, odgovoril mu je narednik: BNam ni treba znati sloven-•kilu Bes lepe razmere!
— Ltpatela tka Daje letos deset let, odkar neslavno škofuje v ljubljanski škofiji Bona ven tur a, smo morali mi klerikalcem povedati. Sprva so trdili, da ni res, sčasoma so pa zaceli proslavljati to Škofovo desetletnioo. Med zadnjimi proslavljahu* je „Bogoljub", ki je spisal škofu uvodnik dolg nad tri strani. V tem Članka je izrečeno upanje, da seboJegličevoime v zgodovini ljubljanske škofije slično svetilo, kakor se sveti ime Škof a Tomaža Hrena. To je prebito slaba tolaiba! Noben pes na Kranjskem ne ve, kd > je bil škof Hren, tisti pa, ki to vedo, ga preklinjajo. „Bogoljubovi" „bravoi" so tako zanikani ljudje, da znajo samo pot do farne cerkve, potem jim pa pripoveduje korar Kalan o škofu Hrenu! „Bogoljub" trdi, da škof na hvalo nič ne da. Na tako hvalo res ne more dati prav nič!
— Ljubljanskih Ćukov" zabave* Ljubljanski „Čuki" delajo izlete. Tudi v nedeljo so naredili enega menda v Kamnik. Kakor je pa navada, da se po katoliških prireditvah močno pije, tako so tudi nĆukiu bili v nedeljo tako skrivnostno sladko ginjeni, da so delali kravale v vlaku, ko so se vračali v Ljubljano. Razsajali so tako, da je bil sprevodnik primoran poklicati orožnika na pomoč. Na progi iz Trzina proti Dobravi so pa katoliški mladeniči prišli na drugo vrsto zabave. Tu vozi vlak prav počasi, ker gre ob državni oesti in „Čuki" so porabili priložnost in jeli skakati z vlaka in zopet nazaj. Ko jim je sprevodnik prepovedal tako početje in dejal, da jih naznani, lotili so se ga z besedami in baje tudi dejansko. Tudi pred orožnikom, kakor se čuje, niso imeli toliko spodobnega obnašanja, kot se zahteva od vsakega človeka. Skratka, nČukiu so uganjali take „zabave-, da ima vso stvar zdaj v roki državno pravdništvo. Čuje se, da bi kle-rikaloi radi vse potlačili in da bi krivci ne bili kaznovani.  Vederemo!
— Goriški Lahi ne vedo, kaj bi storili glede slovenske kolesarske sla vnos ti v Gorici jutri, 12. t. m., ali bi v pr iz orili zopet demonstracije in napade na Slovence ali bi mirovali. Te dni so imeli več posvetovanj, sklenili pa še niso ničesar. Laški trgovci v Gorioi imajo že veliko škodo vsled bojkota; zato odsvetujejo napade, drugi, ki nimajo nič izgubiti, pa bi se radi tepli Še naprej. Goriški Slovenci hočejo seveda v miru živeti s svojimi sodeželani; na teh je ležeče, v kakih odnošajih si bodo stali odslej drug proti dragemu Slovenci in Lahi. Če bodo jutri zopet demonstrirali in napadali Slovence, bodo kaznovani še huje, kar ni dosti že od binkoštnega ponedeljka.
— „Sacra bottega" (sveta k r a m a r i j a). Pod tem naslovom prinaša tržaški „Gazzettino" z dne 10. t. m. št. 4628 sledeči Članek, ki se ozira na klerikalno gibanje v tržaški okolioi: „DovolJ imamo izgledov kra* merskega delovanja mnogih duhovnih gospodov, propagatorj ev klerikalne politike, vendar se nam dozdeva sledeča anekdota vredna pripovedovanja, posebno ker je krajevnega kova in ima takorekoč okus klasicizma. V slednjem času opazujemo v tržaškem predmestju in v okolioi mogočno bojno razpoloženje s klerikalne strani, ki jo vodijo mladi duhovniki pod protektoratom škofijstva, in ki jo podpira materijalno ter napihuje ona čudna stranka, katera vlada v megleni in nazadnjaški Kranjski. V bližnjem predmestju, ležečem v krasni dolini, kjer se dviga neko mestno zdravišče, gori posebno svet boj. Nad duševnim blagostanjem tamkajšnjih ovčio čuva sedaj rdečeličen in debelahast mlad duhovnik, ki razvija občudovanja vredno delavnost. Pol sveta preobrača s priž-nioe, organizuje dobro znane marijine hčere in sinove in druge tretjerednike in pridiga križarsko vojsko proti vsemu modernemu in naprednemu. Vr-hutega se osredotočuje njegovo delovanje na drugi način, ustanavlja hranilnice, krčme, zaloge vina itd. In sedaj k ljubki anekdoti. Sioer je nekoliko v zamudi, a to ne škodi. Doznali smo jo šele pred par dnevi od strani par več ali manj pobožnih, ki obiskujejo cerkev blaženega predmestja; prepričali smo se tudi o avten-citeti neverjetnega slučaja. Koncem majskih obredov končal je neki duhovnik, ki pa je le ponižen učenec zgoraj omenjenega, običajno slavnost z besedami: Sedaj pa, ko ste se okrepčali duševno, ne bo škodilo, če se okrepčate tudi telesno. Priporočam vam zato najtoplejše sosednjo gostilno! (krščansko, se razume!) Kaj ne, da so simpatični ti reverendi, ki priporočajo krepilo duše in---vina?!u
— Iz aodnopfearnlško službo.
Sodni kanoelist g. Alojzij S t epe o v Črnomlju je imenovan za pisarniškega ofioijala.
— Sprememba pri Juznl fto*
lenlel. PosUjenaoelnik v Tržiču, Fr. Ličen, je premeščen za revidenta v
Gradec.
Opozarjamo U jutrišnjo popoldansko veselioo „Siavoa" v „Narodnem domu" na korist Ciril-Meto do ve družbe. Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopnina samo 60 vin. Veselica se vrši ob vsakem vremenu, na vrtu ali pa v „sokolovi" dvorani. Komur je mar prospeh naše Oirilove družbe, bo rad pohitel na to veselioo, kjer se mu nudi mnogo zabave za malo žrtev domu na altar.
Telovadno društvo „Mkel I."
▼ LJubljani se udeleži v nedeljo, dne 12. t. m. zleta notranjskih so kolskih društevo v Logatec korporativno. Zbirališče v društvenih prostorih Ilirske ulice 22, ob 12. opoldne. Ojdhod točno ob 1/4 naeno.
Veliko ljudsko veselico pri redi osnovami odbor družbe „ Lastni dom" v nedeljo 12. julija t. 1. na Zgornjem Rožniku. Začetek ob 4. popoldne. Pri prireditvi svira tamburaška godba z Rožne doline. Na sporedu je tudi srečolov, za katerega se je darovalo veliko lepih dobitkov. S prijaznosti sodeluje tudi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon". Ob neugodnem vremenu se vrši veselica prihodnjo nedeljo, to je 19. t. m.
Naši IsprobOdl. Vsak Ljubljančan misli, da so edino prijetni izpre-hodi le po Lattermanovem drevoredu in Tivoliju. Pa temu ni tako. Tudi druga ljubljanska okolica nudi občinstvu prijetna in naravnost idilična sprehajališča. Osobito velja to za Št. Jakobski okraj. Ali si moreš misliti lepši izprehod, nego je preko Golovca k Plankarju, na m Zeleni hrib" in drugo okolico? Da je to istina, se labko prepričaš v nedeljo, dne 26. julija t. 1. Ta dan je žeg-nanje pri Sv. Jakobu v Ljubijani in bode ob tej priliki velika vrtna veselioa „pri Plankarju" na Dolenjski oesti, katero priredi „napredno gospodarsko društvo za šentjakobski okraj". Glede izprehodov ima šentjakobski okraj še to ugodnost, da se v slučaju utrujenosti popelješ ceno s tramvajem zopet v mesto.
Štacuua v larovin. V »Bogoljubu" se bere sledeče naznanilo: Lurška voda se dobi v stolnem župnišču v Ljubljani I. nadstropje koj nad stopnicami, nad vrati napis „Lurška voda". Ker je pritličje šen-klavŠkega farovža že vse v štacunah, morali so gospodje vzeti v tak namen še prvo nadstropje, čudimo se, da „Slovenectf ne prinaša takih naznanil. Ali je lurška voda dobra samo za najbolj omejene in zabite ljudi, ki bero „Bogoljuba"? Menda že!
Priznavalo, da so „Čuki". Ta teden je bil v Mengšu semenj. K prodajalki, ki je prodajala srajce in drugo perilo, je prišel mlad fant in jo vprašal, če ima telovadne hlače. „Ali ste pri Sokolih?" je vprašala prodajalka. „O ne, pri „Ćukih"!" je bil odkritosrčen pregovor. Potem se pa branijo imena „<5aki".
Po stari svoji navadi že spet grozilo I Iz Celja se nam piše due 9. julija: Znano je, da celjski „Sokol" zida v Gabrjih pri Celju svoj dom ter da bode ob otvoritvi tistega došlo mnogo „Sokolov", tudi — čeških, v naše mestece. Kakor purana razkači rdeča cunja, tako je pičila tudi ta vest naše Germane okrog znane celjske „Deutsche Waoht". Besno pravi ta listič v zadnji svoji številki, da nameravajo Slovenci „eine grosse Demonstration gegen das Deutsoh-tum von Cilli in Szene zu setzen". Pojte no, kdo se briga za vaše pi-škavo nemštvo. Pustite nas ob naših slavnostih pri miru, kakor pustimo mi vas; pa bode vse v redu! A ravno tega celjski mob ne mara, on mora na zunaj kazati, da še eksistira, on mora zato pridušati izvanceljsko nemštvo, češ, kako hudo mu gre. Saj vemo, zakaj. Zatorej pa „Vahtaroa" že kliče in razburja duhove. Izdala je tozadevno prvi svoj bojni klic! Doslovno kriči: „Man hat es in Cilli aber nioht verlernt, zugereisten StArelrleden nnd Heranslorderern
die riohtige Antwort zu erteilen". Slovenci celjski, ki ste tudi še avstrijski drtavljanl, pazite, kaj poreče in ukren na to nesramno izzivanje — državna oblast!
Dr. Gustav Ipavio, velezaslužni slovenski skladatelj in zdravnik v 31. Jurju ob južni železnici, je opasno obolel na ledvicah.
Celjski protestante so nedavno, tako se nam piše, otvorili svoj nov župni dvorec poleg svoje cerkve na takozvani „insel". Protestantovska občina, ki vidno narašča, ima v tem župnišču tudi svojo posvetovalno sobano.
Vodnikov trg. Pite nam gospa is mestnih krogov sledeče: Povsod v drugih mestih je na sličnem trgu, ki je določen za prodajo mleka, zelenja in osobito sadja, vodnjak pri roki, da prodajalci nekatere stvari po potrebi oderejo ali pa da se sami opero. Naj bode tržno nadzorništvo s temi vrsticami opozorjeno, naj si enkrat kako kmetico ogleda. Ako je še tako lepo kmečko dekle, ko je eno čajno črešenj odmerila, izgleda tako, da
mine človeka poŽeljenje na ČreŠnje. Vzrok? Ker ni vodnjaka v bližini, da bi se mogla po potrebi oprati. Dokaz, da je potreben na omenjenem trgu vodnjak je Že ta, da je vodnjak tudi na trgu, kjer branjevke prodajajo sadje, gotovo ne zaradi olepšanja trga, nego iz imenitnih higijeničnih potreb.
Velika ljudska veselica v Rib-
nloL Vrla ženska podružnica v Ribnici, ki je tekom svojega 101et-nega obstoja poslala glavni družbi že par tisočakov, priredi jutri v nedeljo 12. t m. na C ene to vem vrtu veliko ljudsko veselico, katera se vrši ob vsakem vremenu. Ako bo namreč Pluvij nagajal, se presele vsi šotori na mah v prostorno Sokolovo telovadnico — obširno kegljišče in verando — kar je vse tik vrta. — Prepričani smo, da bo vrlo ribniško narodno ženstvo prevzeto nalogo izvršilo v polni meri — to jamčijo imena in dosedajni uspehi pri sličnih prireditvah. Na sporedu so žive podobe s petjem. „Barba ali strašno žalostna prigodba iz abesinske vojske", komični prizori, tekmovanje lepotic, srečolov, za katerega je nabranih nebroj lepih dobitkov, ki so razstavljeni v Aukinem salonu, neizogibna bitka, korjandoli, petje od šotora do šotora, španski bikoborbeo s — kitaro in bogve kaj še! V zadnjem tre-notku se je javila angleška doktorica, ki bo prodajala vsakovrstna zdravila za vsakojake bolezni — ponudila se je oelo v korist družbi prodajati pristne poljube svojih rožnatih ustk po smešno nizki ceni 1 K! — Obila udeležba, posebno iz Lašč in Kočevja je zagotovljena. — Začetek ob 4 uri popoldne brez vstopnine. Sploh se bo prodajalo vse po navadni ceni brez vsakega odiranja, prodajalo se bo vse potrebno v šotorih, točilo bu-dejeviško, Koslerjevo in Reinighaus-ovo pivo, priznano dobro Kajfeževo vino in vino istrske zadruge ter izvrsten teran. Sokolska telovadnica se izpremem v plesišče. Ako še povemo, da svira godba iz Ljubljane, ne moremo drugače končati, kakor s pre-čanjem, da ne bo nihče zamudil, komur je na srcu ribniški humor in družba sv. Cirila in Metoda — da pride! Ribniški Sokol, prostovoljno gasilno društvo in druga društva so obljubila korporativno udeležbo.
Poštarji na Dunaju. Piše se nam: Kakor je voakemu iz časopisov znano, namerava poštna uprava poštnim uslužbencem plače izboljšati. Da se zamorejo glede poštarjev in poštnih odpravnikov enotno želje staviti, sklicala so se vsa društva poštarjev dne 8. t. m. na Dunaj. Predpoldne imel je sejo veliki odbor osrednjega društva poštarjev in odpravnikov, pri kateri se je od predsednika kranjsko-primorske skupine tega društva sestavljena resolucija soglasno sprejela. Točno ob 3. popoldne se je pričelo skupno posvetovanje vseh društev. Predsednikom je bil izvoljen poštar Stari in kot perovodja poštar Ulepič. Ko je predsednik po običajnem pozdravu opisal pomen skupne seje in je perovodja prebral prej omenjeno resolucijo, pričela se je o zadnji spe-cijelna debata Daljših in krajših govorov je pomen bil zmerom le eden in isti ter se je končno tudi pri tej skupni seji sprejela resolucija osrednjega društva, ki se sledeče glasi: Dne 8. julija 1908 na Dunaju „Hotel Post" zbrani zastopniki vseh pošt ar-skih društev Avstrije prosijo sledeče: 1. Plače poštarjev naj bodo enake onim državnih uradnikov XI.—VHI. čin. razreda ter naj se razdele na podlagi vseh službenih let, v katere naj se vštejejo tudi vojaška in pri družin državnih uradih doslužena leta ter naj se jim (poštarjem) priznajo vse pravioe državnih uradnikov v socijalnom oziru. 2. Poštne prostore in opravo naj da pri novo nastavljenih poštah uprava. 4. Plače vsem poštnim odpravnikom naj se primerno zvišajo; stroške za substitucije, pri boleznih in vojaških vajah teh uslužbencev ima trpeti uprava. Onim poštnim odpravnikom, kateri so le za take izkušeni, naj se da pravica do pokojnine. 4. Poštni odpravniki od 3. stopnje naprej naj se z dekretom nastavijo. 5. Razdelitev v novi status naj se izvrši v tretjinskem razmerju in naj bode en del zadnje tretjine enak VIII. Čin. razredu. 6. Ženski uslužbenci naj dobe v posameznih razredih in stopnjah iste plače in pravioe, kakor njih moški tovariši in 7. dovoli naj se nakup službenih in pred letom 1879 dovršenih let onim poštarjem, kateri imajo že 30 let službe in sioer brez čakalne dobe, toda proti peroentuelnemu zvišanju nakupnine. Ta resolucija se je dne 9. t. m. izročila v navzočnosti vseh 25 društvenih predsednikov gospodu sekoijskemu načelniku \Vagnerju, katerega se je še posebno prosilo za 351etno službeno dobo, in da bi regulacija, ne kakor leta 1900 v škodo poštarjev, temveč v njih korist izpadla. Dasi ni Se izdelan načrt regulacije, vendar je rekel g. pl. Wagner, da smemo prepričani biti, da ne bo nihče prikrajšan, temveč se bo gle-
dalo na to, vse zadovoljiti in enemu delu poštarjev dati deloma plače VHI. čin. razreda. Največjo preglavico, meni gosp. pl. Wagner, delajo mu poštni sli, katere namerava poštna uprava prevzeti. Zagotovili smo ga, da se od strani poštarjev ne bo delalo nobenih ovir, ako se bodo vpoštevale naše želje in nam bo le ustreženo, ako te uslužbence uprava sama prevzame. Cb 2. popoldne izročili smo zopet in corpore v državni zbornici enako resolucijo eksoelenoi trgovinskemu ministru ter mu tudi posebno 35'ettio službeno dobo na srce položili. Gosp. trg. minister se je o našem delovanji jako laskajo izrazil ter dks zagotovil svojih popolnih simpatij Obiukali smo še gosp finančnega ministra ter več gg. poslancev. Vsak nas je zagotovil, da se hoče na naše želje ozirati ozir. se zanje potegovati, ker so upravičene in ne pretirane. Končno bodi še omenjeno, da se je sklenilo vsa sedanja poštarska društva razpustiti ter eno samo „poštarsko osrednje društvo" ustanoviti. Izvolil se je odbor, kateri bo pripravil predpogoje in sestavil pravila. Tudi ta korak se lahko z veseljem pozdravi.
Simbol celjskega nemštva. Sohillerjev hrast na dvorišču celjske mestne dekliške šole sumljivo vene. Kakor znano, so neznani storilci pristni Sohilerjev hrast odžagali. Na to so očka Dergano z veliko skrbjo in častjo vsadili nov močen hrast iz — slovenskih logov; obdali so ga z močnim visokim plotom in z bodečo žico. Ta hrast pa vene. Prav simbolična slika celjskega nemškutarstva!
Na celjski dekliški nemški meščanski šoli je bilo letos lil Nemk, 26 Slovenk, 2 Hrvatici in 2 Italijanki. Slovenci, žal, nimamo na Štajerskem niti ene višje orga-nizovane ljudske šole za deklice. Mi smo pač pastorki ter se moramo — hočeš nočeš zadovoljiti s tem, kar nam nudijo — nasprotniki!
Dijak Alojzij Kobal iz Kranja je bil ušel od doma ter je prišel v Gorico, kjer ga je prijela policija ter ga poslala nazaj domov.
V Krminu so izvoljeni tudi v prvem razredu sami klerikalci, tako da je ves občinski z as top popolnoma klerikalen.
Potres na Goriškem. Včeraj zjutraj ob 3. uri 20 min. so čutili potres v Ozeljanu pri Šempasu. Sunek je bil precej močan, prišel je od severozapadne strani.
Z Bleda. Za pogoreloe na Bledu v roke g. J. P eter ne lu so nadalje darovali: I. Baraga, gostilničar na Bledu 10 K; F. Zadnikar, trgovec v Celovcu 10 K; zbirka v „Narodu* št. 153. 53 K; I. Steinhauser, letovi-čar nabral 30 K; županstvo Lesce 100 K; M. Supan v Ljubljani 20 K; Mari Gebauer 10 K; I Dolničar, vinski trgovec v Šmartnu pod Šmarno goro 50 K. Skupaj 283 K. L Treven, trgovec na Jesenicah en zavoj obleke.
Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstv naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pred kratkim naznanjena ponudbena razprava zaradi dobave hrastovih in bukovih železniČnih pragov (švelarjev) in čokov vršila dne 5. avgusta t. 1. na trgovski borzi v Bruslju.
Za načelnika pošte v Zidanem mostu je imenovan Neme: Leifellner. Baje ni bilo slovenskega prošnjika.
Zakaj ni detla? Ponekod so krivi farani, ker niso zbrali dovolj s vitlih krono za procesije za dež, v Dobju pri Planini na Štajerskem p» po mnenju župnika Vurkeloa fantje, ker nosijo peresa za klobukom.
Sina Je umoril. Kmet M i j o
Mikulčič v Plesu pri Veliki gorioi na Hrvaškem je šel pred tremi leti v Ameriko in pustil ženo v blagoslovljenem stanju. Porodila je krepkega dečka. Ko se je pred kratkim oče vrnil, ga sin ni hotel imenovati očeta, kar ga je tako jezilo, da j<? otroka tako pretepal, da je umrl vsled tega. Mikulčič se je sam javil sodišču.
Širjenje nemškutarjenja li ponemcevanja Iz Sevnice se nam piše: „Ne le, da se širi tukaj kleri-kalizem, Širi se temu v roki neinšku-tarjenje in ponemčevanje. Naš župnik porabi leoo za vse Čenče; da bi p1 enkrat spregovoril besedo zaradi sni-ferajnske šole, mu pa še na misel n* pride. Geslo: „Svoji k svojim" se i*' vršuje zlasti od strani duhovnikov naravnost solza vredno. SevniŠki župnik jemlje meso pri zagrizenem nem-škutarju Hansu Štarklju in ravop tako tudi boštanjski župnik. Sevntfkj župnik je pa Še najbrže pregovoril Salezijanoe iz Tariškega grada, d* kupujejo pri Starklu, dočim so p^J6 kupovali pri mesarju, ki je rodom Srb, pa vrl narodnjak. Sevnica še mesarja: Strarkla sen., ki g* J* pa njegov sin, nemškutar uničil skotf docela. Duhovniki pa kupujejo Pf1 tem. Kršč. ljubezen! Kakor se kupnj« meso pri Starklu jun., tako se špeo* rija pri Matzunu, ki je privandran*
.(Dalje x prilogi).
2. Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 159, dne
pa Belo hud ne m? ur. Kjer kupujejo „gospod", je dobro iti, mislijo ubogi kmetje in gredo za njimi. Tako delajo duhovniki dobro reklamo nemškutarjem! V gostilno zahaja duhovSčina k Hansu Starklu, kjer jo prav nič v oči ne bodejo nemške šulierajnke žigice ter njega nabiralniki. Žalostna nam majka! SevniČani in drugi Slovenci, ki naj bi imeli pozorne oči, spe. V Sevnici že spi, mislim že preko 15 let podružnica družbe sv. Cirila in Metoda! — Brez komentarja! Šulferajn ima tu krasno poslopje dozidano oziroma prezidano lansko leto. Šola je štiri-razredna. Nemci se drže docela gesla Svoji k svojim, Slovenci pa — seveda ne! Treba bo, da bomo te pa-trijote kar z imeni citirali, kar je že večkrat kod pomagalo. Ali so to nasledniki tistih posavskih Slovencev, ki so nekdaj branili domovino pred tujimi naskoki? Koliko pa smo dandanes na boljšem kot takrat, ko nam je hodil Turčin jemat zemljo? Nemci nam jemljo narodnost!
Značilna označba« Glede Celja prinaša graški rArbeiterwille" z dne 10. julija t. 1. nastopno klasično notico: „Suša v vršičkih." Verno sliko celjskega občinskega gospodarstva nam nudi gozd pri Sv. Jožefa, ki se nahaja prav ob mestni meji. Ze več let tam opravlja lobadar opustoŠno svoje delo, a šele zdaj se je pričelo misliti na njega ugonobitev. Kakor znano, se ta škodljivec tembolj na-množuje, čembolj se zanemarja pravila umnega gozdarstva. Enako raz-jedajonemško življensko drevo naše občine številni mrČesi v Črno-rdeči-žolti toaleti, tako, da se že v njega vršičku tudi prikazuje — suša. „To bode enkrat pač klaverna smrt!" — Komentar od več.
Novi osebni kredit za uradnike. Iz splošrega uradniškega društva se nam piše: Kakor znano, določa na Dunaju osnovani uradniški kreditni zavod kot temelj za osebni kredit novi način zavarovanja, namreč kratko padajoče glavnično zavarovanje. Slednje obstoji v tem, da se glavnični znesek zavaruje za življenje dolžnika, in s'oer tako, da je v slučaju dolžnikove smrti med odplače-valno dobo plačljiv ostali dolžni znesek. Ta znesek je ob pričetku amortizacijske dobe večji, se manjša ter popolnoma izgine ob preteku dovoljenega roka, tako da zavarovanje preveha, čini se je odplačal dolg. Na Nemškem se je skušalo ta način zavarovanja uvesti pri razdolžitvi zemljišč; to ge pa ni posrečilo. Navzlic temu se hoče uporabiti sedaj na Dunaju ta posebni način zavarovanja v prid uradaikom, katerim bi se baje pri-štedili milijoni. Neki strokovnjak v zavarovanju opozarja na to, da bi se ne dobila družba, ki bi sklenila zavarovanje proti časovnim, vedno enakim premijam. Ker gre pričetkom zavarovanja za večjo vsoto, bi bila namreč premija za prevzeti riziko premajhna, tako da bi vsaka družba v slučaju predčasnega poplačila dolga delala z izgubo. Dosleono bi se premija morala vplačati naenkrat že začetkom zavarovanja. Kakor se čuje, je v istini vložil nižjeavstrijski deželni zavod za zavarovanje v pctrjenje tarif, ki temelji na enkratni premiji. Po tarifu prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske znaša ta premija 51/2°/0 obrekovanje dolžnega kapitala in če je dolžnik star 30 let, za lOletno amortizacijsko dobo 53 K 30 v pri 1000 kronah. Dolžnik bi moral plačati torej ob sprejetju svojih obveznost premijo naenkrat. Ker pa bi bil ta odbitek preobčuten, ne ostaja upniku drugega, kakor se na drug način odškodovati, ter dosledno seči po povišku letne amortizacijske kvote. Ako vzamemo za podlago obrestno mero 5l/2%» znaša letna amortizacijska kvota za znesek 1000 K, ki se ima plačfui v 10 letih, 129 K 84 v. Po časniških poročilih obeča novi uradniški kreditni zavod, da se bo docela plačalo tako posojilo z mesečno amortizacijsko kvoto 11 K 66 v tekom 10 let. Mesečno 11 K 66 v pa znaša 139 K 92 v na leto. će se torej potrudimo računati, pridemo na to, da znaša obrestna mera, upoštevajoč mesečne obroke po 11 K 66 v ne 5i/2%» amPa^ 7'l0/0. Kratko padajoče zavarovanje ima torej za posledico izdatno zvišanje obrestne mere. Venomer se čuje, da se predujmi tako podražujejo, ker se sili dolžnika k zavarovanju. Kaki pa so stroški navadnega zavarovanja? Mož 30. let plača za zavarovani kapital 1000 K letno premijo 24 K. Ako vzamemo 6°/0 obrestno mero in letno amortizacijsko kvoto 132 K 72 v, znaša to na leto 166 K 72 v, torej v primeri z zgorenjimi 139 K 92 v na leto za 16 K 80 v več ali 168 K V 10 letih. Za preveč vplačano vsoto je dolžniku po preteku amortizacijske dobe na prosto razpolago polioa 1000 K, ki je njemu in njegovi družini v bodoče varna zaslomba, dočim nima na padajoči način zavarovani dolžnik, ko jenjajo njegove plačilne obveznosti, ničesar. Kratko zavarovanje preneha z odplačilom zadnjega
obroka in dolžnik ima le ie spomin, da je plačeval 7 l°/t. Tako izgleda poosnjenje uradniškega kredita v pravi lu*i. Vsled spojitve predujema s padajočim zavarovanjem utesni se nemalo dolžnik. Izostati ne sme niti z enim samim obrokom, ker bi se sioer takoj predrugačil odplačevelni načrt in vsled tega tudi zavarovalni pogoji, ki so z njim v zvezi. Odgoditev vpla-čanja enega ali več obrokov, obnovitev posojila, kar se po dosedaj navadnem načinu zavarovanja življenja prav lahko in brez težkoč izvrši, sta pri padajočem zavarovanju naravnost izključena. Korist kratkega padajočega zavarovanja je torej prav dvomljiva, ter nikakor ne moremo uvideti, kako bi se s tem načinom dali celi milijoni prihraniti; nasprotno smo prepričanja, da bi bila škoda, ako se uradniki po tej novi osnovi odvračajo od zavarovanja na življenje. Poslednje je zanj in za njega družino velike vrednosti. Zavarovalna polioa, katero si uradnik z ozirom na nizke zavarovalne premije v mladih letih lahko preskrbi, povečuje njega kreditno sposobnost. Vsekakor ne ugaja resnici trditev, da bi zavarovanje življenja podražilo najeto posojilo. Zgodi se lahko, da kak agent dolžnika prepriča, da se zavaruje za večjo vsoto nego bi bilo potrebno za proŠeni predujem — to pa najbrže, da sam doseže večjo provizijo ; takega očitnega izkoriš Sevanj a od strani agentov pa se lahko vsak sam varuje. Iz gornjega lahko vsakdo sklepa, da torej novo padajoče zavarovanje uradniku ne more nadomestiti dosedanjega navadnega zavarovanja za slučaj smrti in doživetja.
Ljudska šola v Š mart nem pri Litiji priredi dne 12. t. m. popoldne ob 3. v proslavo 601etnega cesarjevega vladanja igro: Cesarjeva podoba.
Zaradi tatvine so zaprli v Trstu 201etnega brezposelnega kleparja Fr. Svaka iz Novega mesta in 241etnega delavca Karla Grmeka.
Smrtna nesreča. Delavec Ivan Vodnik je v Trstu padel z zidarskega odra tako nesrečno, da se je ubil.
Samomor. V Trstu se je zastrupila 201etaa Ana Glavina s kar-bolovo kislino. Vzrok nesrečna ljubezen.
Predrzni tatovi- V Trstu so v trgovino z narejenimi oblekami prišli trije potepini in ko je eden izmed njih pomerjal obleko, sta druga dva eno ukradla in zbežala. Kmalu je tudi tretji izginil. Prva dva so kmalu dobili. Sta 391etni Franc Mihelčič iz Vipave in 221etni Marij Godnik iz Tomaja. Ko so ju zaslišavaii na policijski direkciji, je Godnik naenkrat skočil skozi odprto okno na ulico, padel na mimoidočega tapetnika Ivana Perica, ki je dobil več poškodb, in zbežal. Godnika so prijeli v sosednji ulici.
Soča na Begunjščici. V nedeljo, dne 19. t m., se otvori na Begunjščici planinska koča, ki je zgrajena po vseh zahtevah nove, moderne turistike. Opremljena bo tudi tako, da bo zadostovala zahtevam razvajenih turistov. Flora na Begunj ščici je sedaj v svoji najbujnejši in naj razkošnejši rasti. Murke, planinke in rododendron pošiljajo svoje pozdrave Širom slovenskega ozemlja vabeč k sebi vse, ki so dobre volje. A tudi Črede divjih koz hodijo zvedavo gledat h koči, li prihajajo že dolinski planinarji motit njih nebeško ti ho to. — Krasna si bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti z ažurnih visočin, nevihte temne srd ne moti. — Ljubitelji naših prekrasnih planin, ljubitelji krasne naše planinske nore — na dan 19. t. m. na BegunjŠčico, tja kliče in miče in vabi srce.
Slovenski lOVSkl klub priredi v nedeljo, 26. t. m., zlet v Postojno s sledečim sporedom: 1. Odhod iz Ljubljane z brzo vlakom ob 6.02 zjutraj, prihod v Postojno ob 7.29. 2. Ob 8. uri skupen zajtrk. 3. Ob 9. uri dvoje poučnih predavanj, prvo iz lovske stroke, drugo o varstvu ptičev. 4 Ob polu 11. uri ogled sloveče postojnske jame. 5. Ob 1. uri popoldne skupen obed v hotelu pri „Kroui". 6. Ob 3. uri popoldne zlet na Grobišče, kjer bo lovska veselica združena s tekmovalnim streljanjem na glinaste golobe. 7. Povratek v Ljubljano s poštnim vlakom ob 9.B3 ali z brzo-vlakom ob 11.01. Poštni vlak pride v Ljubljano ob 11.36, brzovlak pa ob 12 04 ponoči. Namen tega zleta je, združiti slovite notranjske lovce in jih seznaniti s tovariši divne Gorenjske in prijazne Dolenjske. Klub se obrača na svoje člane in prijatelje lova sploh, da se tega zanimivega zleta udeleže. Ker si bo ta dan mogoče ogledati tudi postojnsko jamo, bi bilo priporočati, da se zleta udeleže z rodbinami. V Postojni se je že osnoval odsek, ki bo shrbel za časten sprejem gostov. Da se vsaj približno ve, za koliko oseb je pripraviti obed, vse tiste lovske tovariše, ki se sleta udeleže, vljudno prosimo, svojo udeležbo potom dopisnice prijaviti na
11. Inlila 1903.
ta le naslov: Slovenski lovski klub v Ljubljani.
Pomanjkanje krme. Danes se
je vršilo pod predsedstvom dež. predsednika barona Sohwarza posvetovanje zastopnikov dež. odbora in drugih korp&racij, kako bi se moglo priti v okom pomanjkanju krme. Sklenilo se je, da se vpelje pomožna akcija v tej zadevi. Deželna vlada bo kolikor mogoče pripomogla, da se odpomore tej bedi.
Počitnice 00 tu. Narodni rek (na Dolenjskem) pravi, da se v tem času poti „krava in trava". In res, kmet žanje, kosi, mlati, ter se s tem preskrbuje liki mravlja za zimo. Gospoda beži iz mest v letovišča, turist v hribe, vojak gre na vaje, knajpoveo se koplje v mrzli vodi, za trgovca, krojača in čevljarja je sezona mrtva, pivovarnar si, kakor pravijo, kuje cekine, Žid vrže culico v kot, vino-rejec z veseljem hodi ogledovat plodonosno trto, živinorejec požene živino na planine, pastir uka in napravlja sir, vlaki so vroči in prenapolnjeni, ladje se zibljejo prijetno po morju, društva za promet tujcev imajo dela do glave, dijaki in Šolarji se zabavajo in živce okrepčujejo po svoje (le frač in užigalio naj bi ne imeli), uradnik zdihuje v uradu, hotelir streže gostom, splošno, vse, vse je predruga-čeno. Celo tioe potihnejo po gajih. Rožice venevajo, zverina leno leži, vse se poti, ljudje, ki so celo leto utrujeni, sedaj počivajo, v tem ko se drugi trudijo. Le nekdo nima menjave vsakdanjega življenja. To je ubogi prosjak. Spomnite se na tega reveža in darujte „Družbi sv. Cirila in Metoda."
Občni zbor čebelarske podružnice ¥ Št. Jerneju se vrši dne
12. t. m. ob 1/28. uri zjutraj v on-dotni šoli z običajnim dnevnim redom. Na shodu bosta tudi predavala gosp. nadučitelj Anton Likozar in Urna-goj iz Ljubljane.
Obrtna nadaljevalna šola v
Idriji Sledeči gg. na tej Šoli so potrjeni od vlade za učitelje: vodja na rudniški šoli, Alojzij Novak, Josip Novak, Avguštin Šabec in Rafael Gostiš a.
Odlikovanje. Delavca Anton Duhovnik in Jakob Keber ter delavka Marija Kopač v papirnici v GoriČanah so dobili za 401etno zvesto službovanje Častno svetinjo.
Pl. Ontmanstbalova Jubilejna Ubožnica se ustanovi v Radečah pri Zidanem mostu kot darilo veleposestnika Nikolaja pl. Gutmansthala Ben-venutija v proslavo cesarjevega jubileja.
Za pijačo mu Je moral dati.
V Zgornji Loznici na Štajerskem je v gostilni Šegovi napadel 241etni posestnikov sin Jožef Stegne Antona Čreznarja in ga sunil v prsi. Ko sta se naslednji dan sešla, izsilil je Stegne iz Creznarja denar za pijačo, sioer da ga pograbi jeza, ker kolje ljudi kot prešiče. Obsojen je bil Stegne na 9 mesecev ječe.
Ustavila se Je preiskava proti brezposelnemu brivskemu pomočniku Ljudoviku Perku ter je bfl. izpuščen iz preiskovalnega zapora v Škofji Loki, ker se mu ni mogla dokazati nobena krivda.
Intendanca o. In kr. 3. kora v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1908/1909 za oskrbo o. in kr. vojske in o. kr. domobrambe v oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulju. Dobaviti bo pšenico, rž, seno slamo, premog, drva in kruh. Seznam, splo-sploŠni pogoji in vzorec izpričeval za producente se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo s posebnimi razglasi naznanile.
Pisarno pok. dr. Stepisch-nega ▼ Celin je prevzel začasno dr. S en u r b i.
Ustrelil 80 le v Beljaku trgovec Pavel Komat z.
Po draženje piva. V gomješta-
jerskih industrijskih krajih, posebno v Miirzzuschlagu in Ljubnem, bojkotira delavstvo dosledno pivo, odkar so ga pivovarnarji podražili, dasi gostilničarji veČino niso zaradi tega zvišali cen, oziroma so povišanje zopet opusti. Tudi meščanski sloji podpirajo delavce pri bojkotu.
Nesreča. Jako b Hrast ar, gostilničar in strojar v Selu pri Zagorju ob Savi je 9. t. m. zjutraj kakih 300 korakov od svoje hiše drevje klestil. Nesreča je hotela, da je padel koj s prvega drevesa precej visoko. Priletel je z glavo ob kamen in obležal takoj mrtev. Hrastar je bil star 42 let Zapustil je vdovo in šest sinov, izmed katerih je najstarejši 18 let star. Hrastar, čigar brat je dekan v Konjicah, je bil zelo priljubljen in ugleden mož naprednega mišljenja.
Kinematograf Bdlaon na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do torka sledeči zanimiv spored: Potovanje po Kitajskem. (Interesantna projek oija, po naravi posneta). Zapeljivka.
(Žaloigra). Vestalka. (Žaloigra. Krasna, dolga projekcija v barvah). Dijak s prvo smotko. (Smešno.)
Požlvlnlen hlapec Včeraj zvečer je hlapeo Jožef Mura pri posest-nioi Neži Dovčevi na Pokopališki oesti št. 29 začel sebi v zabavo v hlevu krave tako pretepa vati z gnojnimi vilami, da jih je nad ubogo živaljo zlomil. Nad deklo pa se je znosil s lopato. Na pomoč poklicani policiji je še pravočasno odnesel pete, a vendar ne odide zasluženi kazni.
Nepreviden kolesar. Včeraj je
hlapec Anton Sovi na Sv. Petra oesti s kolesom podrl delavko Marijo Ko-zjekovo in jo na levi roki tako poškodoval, da je morala v deželno bolnišnico.
KolO jO Ukradel včeraj zvečer med 7. in 8. dosedaj še neznan tat v veži Golobove hiše v Wolfovih ulicah Kržičevemu poslovodji gosp. Matiji Terlepu. Kolo je bilo ttvrdke „Premier Hellikala, je imelo belo številko na črnem polju in je bilo vredno 260 K. Pred nakupom se svari!
Nasilen pivec. Sedaj, v času delnega bojkota na pivo, je zadobil včeraj 381etni vagant Fran Strus iz Gradca tako poželenje po pivu, da se je zagnal v natakarja v baraki v Latermanovem drevoredu z odprtim nožem in ga hotel prisiliti, da bi mu dal zabadava vrček piva. Stražnik je Strusa odvedel v abstinenČni lokal.
V Ljubljanico Je padel danes dopoldne v Šolskem drevoredu neki 71etni deček, ko je lovil ribice. Ko je stopil na kamen, mu je spodrsnilo in je izgubil pri tem ravnotežje ter v vodi omahnil. Iz vode ga je rešil mesarski pomočnik Fran Per.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 21. junija do vštevŠi 28. jun. 78 volov, 4 krave, 8 bikov, 129 prašičev, 203 teleta, 110 koštrunov in kozlov in 24 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 8 telet in 466 kg mesa.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. junija do 4 julija 1908. Število novorojencev 22 (== 28 60 °/00), umrlih 24 (= 3120%0)» med njimi so umrli za jetiko 5 (2 tujca), vsled mrtvo-uda 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi tujcev 14 (= 58 33%), iz zavodov 17 (= 70 83 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škr-latico 2, za vratico 1, za ušenom 1.
Izgubila je zasebnica g. Olga Sartorvjeva zeleno ročno torbico, v kateri sta dva ključa in do 8 kron denarja. Gosp. Ivan Bernot pa je izgubil listnico, v kateri je imel svojo legitimaoijo in 80 kron denarja.
Našla se je ženska ročna torbica z dvema ključema v Tivolskem drevoredu. Dobi se v pisarni Kosler-jeve pivovarne.
Vojaški koncert se vrši jutri popoldne na Koslerjevem vrtu.
„Drnttvena godba ljubljanska" konoe*tuje danes zvečer v hotelu „J u ž n i k o 1 od v o r" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
„Društvena godba ljubljanska" priredi jutri v nedeljo, dne 12. julija zajtrkovalni koncert na vrtu hotela „Ilirija". Vstopnina prosta. Začetek ob 10. dopoldne.
Ravnatelj   zaspal   pri maturi.
»Soča« piše: Letošnje leto je prineslo popoln preobrat pri pismeni in ustmeni maturi, zato so pa tudi vsi z zanimanjem sledili obema; nobeden pa si ni mislil, da bo glede zanimivosti prednjačila goriška realka in da se dogodi na tem zavodu idila, ki je vredna Deffreggerjevega čopiča. Deffregger kaj rad riše tirolske tipe in je postal radi teh svetovnoznan, toda k njegovi popolni svetovni slavi mu manjka še ta slika: Velika učna soba. Okoli zelene mize sede nadzornik, ravnatelj, profesorji in dijaki. Resnost se jim bere z obraza. Tupa tam se ukrade v sobo kak soluč-ni žarek, drugače se vrši vse pošteno in pravično. Pravičnost vpliva tako na ravnatelja Gassnerja, da se skloni v svojem stolu, da zavrti v sklenjenih rokah svoja palca sedaj nekoliko nazaj, sedaj zopet par krogov naprej, vzdihne, zadremlje in zaspi — spanje pravičnega dne 8. julija leta 1908. po Kristusovem rojstvu. Njegov duh pa splava v ljubljeno tirolsko deželo po znanem geslu »Svoji k svoji m«, navdušuje svoje tirolske brate za katoliško vseučilišče, udeleži se mimogrede treh protestnih shodov proti Wahrniundii in se vrne čez eno uro okrepčan v katoliškem stremljenju zopet v svojo posodo ob zeleni mizi, seveda za par minut prepozno, ker matura je že končala in sicer z ugodnim uspehom, mogoče ravno zato, ker je bil odsoten duh Gassnerjev. Slava njegovim izletom!
Drobne novice.
— Vojakov se boje. Rodbinski očetje v ogrskem mestecu Lipa so že pred tremi leti prosili višjo vojaško
oblast, naj se ne vrše pri njih vojaške vaje, ker so meščani večinoma kmetovalci, ki se mude poleti na svojih poljih ter se boje doma za svoje žene. Ker takratna prošnja ni imela uspeha, so sklenili sedaj možakarji na zaupnem shodu, da pošljejo k cesarju deputacijo, ki naj prosi cesarja, da se manevri v Lipi prekliče j o.
— V Išlu pri cesarju so bili včeraj v avdijenci in pri kosilu angleški admirali.
— Odlikovanja na debelo povodom cesarjevega jubileja se razglasijo 18. avgusta.
— Umrla je vojvodin j a Meklen-burška, žena vladarja v Brunšviku.
— Angleška armada se zmanjša? V angleškem ministrstvu baje razpravljajo z vso resnobo vprašanje, da se angleška armada zmanjša za 30.000 mož, prihranjeni denar pa se porabi za starostno zavarovanje delavcev.
— Štrajk vseučiliščnih profesorjev v Italiji izbruhne v najkrajšem času, ako vlada ne spremeni po njihovih zahtevah zakona o plačah.
— S spridenim mlekom se je zastrupilo 50 oseb v Alenconu; sedem oseb je že umrlo.
Razne stvari.
* Hiše lz papirja. Kmalu bo v Ameriki dozidana prva hiša iz papirja. Hišo si je naročila gospa Vanderjun-gen od nekega japonskega arhitekta. Hiša bo kot letovišče na obali reke Hudsona ter bo zgrajena iz lesenih stebrov, med katere pride debeli papir. Stene se dajo premikati, da bo mogoče v vročih dneh vso hišo prezračiti. V Ameriki so zelo radovedni na ta poskus, ako se dobro obnese, začeli bodo take hiše za poletna bivališča staviti ne samo v Ameriki, temuČ tudi v Evropi.
* Cijankali   mesto vode. V
Njujorku se je zgodila 19. min. mes. grozna nesreča. V trgovini bogatega draguljarja Bloomerja je bila njegova 291etna zelo lepa sestra, ki je bila pred 10 leti zaročnica Longwortha, sedanjega zeta predsednika Roose-velta. Ker je prišla v trgovino zelo žejna, zgrabila je čašo, v kateri je bil hudi strup cijankali, ki so ga rabili za čiščenje draguljev, in misleča, da je voda, ga je izpila do dna. V par minutah je bila mrtva.
* „Enlenburg11 v Oseku. Povodom neke tatvine v oseški vojašnici so našli pri vojaku, o katerem se je vedelo da ni dobival od nikoder denarja, bankovec za 20 K Pri zaslišanju je vojak izpovedal, da je dobil bankovec od nekega višjega dostojanstvenika v Oseku. Ta dostojanstvenik je imel že pred leti slično afero, a takrat se je vse potlačilo, a sedaj zahtevajo vojne oblasti odločno, da se kaj takega ne zgodi več.
Življenje pobožnega meniha. Belgijski duhovnik Jtan Ksard je bil opat nekega reda in obenem profesor dogmatične teologije v Lij onu. Tam je v spovednici zapeljal neko mlado ženo, ki se je pozneje preselila s svojim možem v Bruselj. Ksard je šel za njo, in da bi se laglje z njo shajal, najel si je stanovanje pri sestrični svoje ljubice. Ko se je ljubice naveličal, ukradel je dekletu, pri kateri je stanoval, 6500 K ter pobegnil v Rivo, da preživi nekaj zabavnin dni blizu sv. očeta. Tam se je seznanil z nekim ameriškim škofom ter sta skupno počenjala največje razuzdanosti. Konečno je Ksard ukradel škofe 800 kron ter pobegnil v Bruselj. Od tam je napravil izlet v Ženevo kjer je vzel neki ženski pri spovedi 2000 K. Od tam je romal v Lurd, kjer je pričel intimno občevati z neko natakarico, kateri je konečno ukradel vso prihranjeno gotovino 700 K ter pobegnil v Pariz. Tu se mu je začela vsled pomanjkanja vzbujati vest ter je napravil javno pokore na ta način, da vse opisane epizode iz svojega burnega življenja obelodanil s svojim podpisom v „Matinu". Na ta način upa doseči milost, da bo zopet sprejet „pod krilo sv. Matere oerkve".
* Amerikansko. Charles Ri-ohards, ki je največji mož v Herki-mer oountvju, se je oženil z gospodično Emo Christmanovo iz istega oountvja. Ženin je nekaj na sedem čevljev visok. Mati neveste se je protivila, da se njena hči poroči s tako velikim Človekom, in ko je prišel po svojo nevesto, ga je naj preje ob lil a z mrzlo in potem še z vročo vodo. Ženin, ki vsled imenovanega napada m vsled straže bratov neveste ni mogel priti v hišo, je signaliziral svoji nevesti, naj skoči skozi okno v drugem nadstropju. To je nevesta tudi storila in ženin jo je srečno ujel v svoje veliko naročje. Pred očmi prestrašenih bratov in matere ter drugih ljudi je potem svojo nevesto odnesel na varno, nakar se je vršila poroka.
* Geniji in brana. Najplodovi-tejŠa francoska pisatelja sta bila Viktor Hugo in Honore Balzac, ki pa nista prekašala navadnih Zemljanov le glede duševnega dela, temuč tudi pri — jelu Balzac je toliko jedel, da je
skoraj ves zaslužek porabil za hrano. Hngo je po bogatem kosilu lahko znova .sedel k obloženi mizi ter za 6ei s slastjo jesti kakor v začetku. Lamartine je pojedel posebno mnogo sladoleda. Stendhal je bil posebno navdušen za makarone, Gautier pa za rižoto. Tudi Zola je rad mnogo jedel in dobro pil.
* Za potnike v Ameriko. Izjava potnikov. Pri jako obiskani skupščini salonskih pasažirjev »Mauretani-je«, znanega brzoparnika »Cunard Linie« na potu iz Novega Yorka v Liverpool 8. junija t. L, se je nasproti ponavljajočim se govoricem, češ, da trpe potniki »Mauretanije« ob hitri vožnji zaradi tresenja parnika so glasno sklenila nastopna resolucija: Izrecno se zanikuje in izjavlja kot neutemeljeno, da bi bilo potovanje z »Mauretanijo« spojeno z neobičajnim tresenjem in neprilikami. Izjavljamo nasprotno, da je ladja prav posebno mirna, kar se pri drugih brzo vozečih ladjah ne opaža vselej, da je ladja negibčna in da ji stroji teko docela tiho, da pa je sijajen model udobnosti in razkošja v vsakem oziru. Sklene se naročiti predsedniku, naj prepis te resolucije v korist potujočega občinstva pošlje družbi. Po naročilu skupščine: Samuel Un-terrnejer s. r., predsednik; Mihael T. Barret s. r., tajnik; in komite.
* Da se umrljivost otrok krepko zabranjuje, je brezpogojno potrebno, da se v vročih poletnih mesecih ne-varnostipolno, sveže kravje mleko popolnoma opusti in namestu njega lažje rebavljiva, vedno enaka, nikako prebavno motenje provzročujoča hrana daje. Tem zahtevam ustreza najbolje stara in poznana Nestlejeva otroška moka, ki se kuha le na vodi in daje najboljšo otroško hrano. Zabranjuje bruhanje in drisko in od-stranja že obstoječa prebavna motenja.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vseslovanski kongres v Pragi.
Dunaj, 11. julija. Poslanec Hribar je odpotoval danes zjutraj z mnogimi poslanci in politiki v Prago na vseslovanski shod.
Livov, 11. julija. Ukrajinci izdajo jutri manifest, v katerem razložijo vzroke, zakaj se ne morejo udeležiti vseslovanskega shoda.
Štrajk.
Voloska, 11. julija. Kakor že omenjeno, so pričeli včeraj štrajkati vsi kapitani in strojevodje ogrsko-hrvaške parobrodne družbe na Reki. Promet na vseh progah stoji. Družba je odpustila vse štrajkujoče. Kapitani drugih parobrodnih družb so obljubili štrajkovcem solidarnost. Proti Komenskega šoli na Dunaju.
Dunaj, 11. julija. Snoči je sklicala zveza Nemcev za Nižjeavstrij-sko na Dunaj shod, na katerem je pozival posl. Weidenhofer, da morajo Nemci zastaviti vse sile, da se znana naredba naučnega ministrstva glede izpitov na češki Komenskega šoli takoj prekliče. V jeseni se skliče v ta namen velik ljudski shod, h kateremu se povabijo tudi krščanski socijalisti, da razložijo kako stališče nameravajo zavzeti v tej stvari. Obenem poroča »Fremdenblatt«, da je za prihodnjo sredo sklicana izredna seja dunajskega občinskega sveta da sklene pritožbo proti tej naredbi naučnega ministrstva na upravno in državno sodišče. (V slovanskih parlamentarnih krogih se govori, da je vsa ta gonja vprizorjena dogovorno *z vlado, ki je tajno obljubila Nemcem, med drugimi koncesijami za umaknitev nujnih predlogov tudi preklican je preporne naredbe, a inicijativa mora iziti iz nemškega tabor j a.)
Iz italijanskih ljudskih šol se vero-nauk odpravi.
Rim, 11. julija. Parlament je sprejel s 57 glasovi proti 3 glasom predlog, da se veronauk odpravi iz vseh ljudskih šol. Demonstracije proti banu Rauchu. Zagreb, 11. julija. Ban Rauch se je včeraj pripeljal v Knin, da si ogleda narodopisni muzej. Ko se je zvedelo za njegov prihod, se je hipoma zbralo na stotine ljudi, ki so tako hrupno demonstrirali proti banu, da je moral bežati ter pustiti že naročeno večerjo. Ban se je posebno ustrašil, ker je med demonstranti baje videl nekega moža z revolverjem v roki.
Kossuthova bolezen.
Karlovi vari, 11. julija. Državni tajnik Szterenyi je prispel sem, da dobi pri ministru Kossuthu, ki še vedno ne more iz postelje, najnujnejša navodila. Ministrova bolezen se ni nič spremenila. Ljubosumnost zaradi Macedonije.
Atene, 11. julija. Tajno poročilo, ki ga je obelodanila nedavno »Voss. Ztg.« in katerega je sestavil neki aktivni bolgarski državnik, je
zbudilo na Grškem veliko senzacijo. Vsi časopisi naglašajo, da na pomirjanje Macedonije ni misliti, dokler zasleduje Bolgarija politiko za avtonomijo Macedonije in na ta način za priklopi j en je Macedoniie k Bolgariji.
Belgrad, 11. julija. Pisec znanega tajnega poročila glede Macedonije je baje tukajšnji bolgarski poslanik dr. T o š e v , ki je lani po naročilu svoje vlade prepotoval macedon-ske vilajete.
Ministri na potovanju. Dunaj, 11. julija. Minister dr. Prašek je odpotoval v Prago, odkoder gre obiskat razstavo v Krome-riž. Minister dr. Fiedler se odpelje danes v Trst, kjer se spusti v morje novi Llovdov parnik »Praga«.
Volitve v delegacije.
Dunaj, 11. julija. Vsled dopisa ministrskega predsednika je predsedstvo državnega zbora določilo delegacij ske volitve za prihodnjo sredo.
Gospodarstvo.
Kako ae dobiva petrolej? Pri
jatelj, prebivši več časa v Borislavu, kjer se prideluje največ petroleja v naši državi, nam pile:
Z o žirom na to, da se je zadnji čas mnogo pisalo o petroleju, o oi-sternah, o požarih in uničenju nekoliko jam ali „šibov" petrolejskih, bode morebiti zanimalo Vade cenj. Čitatelje izvedeti, kako se producira ali prideluje naša vsakdanja potrebna luč petrolej.
So taki ljudje, ki mislijo, da petrolej v čistem stanju, kakor ga nalivamo v naše lampe, kakor voda priteka iz kake stene ali skale! Po tem ni treba mu drugega, kakor zapičiti pipo v tisto skalo, pa se lep, rumen petrolej nabira v posode! — Ali temu ni tako! Predno pride čisto olje v naše svetilke, mora prestati nekatere procedure!
V naši državi se dobiva največ petroleja v Shodnici, Borislavu, Tu-stanioah, Dr oh o biču v podnožju Karpatov, točneje govoreč, južno vzhodno mesta Pržemvšla v Galiciji.
Kakega izvora je naš petrolej, učenjaki še sedaj ne vedo; eni trdijo, da prihaja, kakor premog od davno-davnih podsutih velikanskih dreves, imajoČih mnogo smole v sebi, drugi zopet menijo, da je petrolej ostanek več milj ar d poginovših ribjih trupel, ki so bila svoje dni po kakem potresu itd. podsuta s suho zemljino plastjo! ?
Nam zadostuje dejstvo, da se petrolej nahaja v različno globokih plasteh našega planeta, in povedati hočemo, kako se dobiva.
Na sled petroleju so prišli s tem, da so našli na površju potoka, ki je izviral spod malih gričkov, neko rumeno- črnkasto mast, katero so zajeli in vžgali. Seveda se je ta mast zelo kadila in je neznansko smrdela! Sčasoma so jo začeli čistiti, prekuha vati in rafinirati.
Na mestih, kjer se misli, da se nahaja ropa, t. j. sirov petrolej, se naredi kakor je pri naših vodnjakih navadno štiriogeljni obod. Na tem se napravi 10—12 m visoka piramida iz tramov, znotraj otla in na vrhu z malo strešico. V tej piramidi je več nadstropij, kamor pridejo razne mašine ali naprave, s katerimi se zabija sveder, ki ima v sebi luknjice, skozi katere prihaja ropni plin na površje. Ako se pojavijo plini, potem je to znamenje, da se bo prišlo do tekoče „rope!tf „Ropa" ali sirov petrolej je podobna navadnemu kolomazu, je tudi tako gosta, samo nekoliko zelenkasta, dokler je vroča; ko se pa ohladi, postane trda in rumenočrna.
Ko se je prebilo več sto metrov — vrtanje enega „šibau ali jame traja včasih več ko eno leto in stane okoli 160.000—200.000 kron! — in prišlo blizu tekoče rope, se zvežejo razno široke oevi kakor pri naših plinarnah, ena vrh druge ter se naredi okrog piramide mali nasip in na eni strani več metrov globoka jama, kamor se potem steka po oeveh izbuhli sirovi petrolej, kar namreč povzročajo v globočini se nahajajoči močni plini! — Sirovo materijo puste se stekati v velike kesone, podobne našim plinovi m rezervoarjem pri plinarnah.
Sirova ropa se potem prepelje v vagonskih „ cistern ahu ali na Reko, Badapešto ali pa v Drohobič blizu Borislava, kjer se rafinira ali prekuha in odtod, iz rafinerij dobimo šele po-rabljiv, čisti ali oelo ^cesarski" kristalni petrolej, ki se prodaja po naših prodajalnah.
Ker se nahaja pri vsaki jami (šibu) mnogo smradljivega plina, ki se takoj vžga, ako se pride z vžgano žveplenico v bližino, potem je razumljivo, da more vsak nastali požar napraviti velikansko nesrečo in občutno škodo. (Zadnje dni je zgorelo čez 1000 oistern rope, to se pravi okroglo 10 milijonov litrov petroleja!!) Vse hiše in pivnice so v Borislavu razsvetljene električno!
naravna
SREDSTVO
Bratje I
Podpisani odbor vljudno naznanja svojim članom-izletnikom v Logateo, da se zbiramo jutri točno ob pol 1. popoldne nsjui-nem kolodvoru. Na zdar! Odbor »ljubil Sokola"
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja ae priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolTavega Seidlitz-praska4', ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna fikatljica 2 K. Po postnem po-?zetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zal aga te lj na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na de Beli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan ■ varnostno znamko in pod pisom t   35 10
Celo noc brez spanja v poletnem času prebije mnogo družin, ki ae vkljub skrbnemu snaženiu pohištva in stanovanja širijo ste-niee. Ting-Ting je dolgoletno preizkušeno sredstvo, ki to nadležno mrčes z zalego vred radikalno uniči in izgubljeni mir zopet vrne Ting-Ting ae dobiva v pripravnih steklenicah in ae dobiva v skoro vseh drogerijah In v glavni zalogi na Dunaju, XVIII Gentzgasse 27 za 60 h,
Sitna ceno v BudimpoŠti.
Dae 10. julija 1908. Termin.
oktober , .
Edino ■ r»in»u j*- hmiiiu
THIERRVJEV BALZAM
S zeleno Bi DONI kot varstveno »namko. .Razpošiljam
najmanj  12/2 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. staklenico ■a 6 K. Zavojaina saatooj.
Thlernrjevo centlfolUiko mazilo
Razpošiljam najmanj a ak^ilji K d eu Zavoju, zastonj.
Poraod priznani kot najboljši domači zdravili proti
■laboatimmelodca, gorecići, krčem, po&kodbam, ranam itd. — Naslov za naročitve in denarne nakaznice :
A. Thlerry, Ukana pri angelu varna t Pregradi pri Bogate«.  1359 -i3
Zaloga v vaeb lekarnah.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborne deluje dobre znan*
antiseptična
Melneine netna in zobna vođa
ki utrdi dlesno In odstranjuj* neprijetno sapo is ust« t atelil«nl«a a n*Todoin t K.
BI gorodnemu gospodu M. Levstiku,
lekarnarja v Ljubljani.
Vata izborna Melnsine ustna In sobna voda je najboljše sredstvo zoper zoboboi, udatranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobl sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočani. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale mano,
Leopold tangi, mestni tajnik
Metlika, M. aprila 1906.
Diž. likirn* Mil Ltuttk*
l Ljubljani; Rnljm mti it 1
voleg novozgrajenega Fran JosVnvesa
lobiL mosta. 25 28
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za dražbo sv. Cirila In Metoda.
Vesela družba v Šiški zbrana in pojoča : »le kleplji, kleplji«, nabrala K 2*70. — G. Alf. RakušČek, pravnik v Kobaridu, K 25'50, katere so darovali sledeči gg.: Fonzari, davčni asistent, K 10, I. FrandoliČ, davč. upravitelj, K 5, neimenovani K 5, J. Pignatari K 2, ga. Ana Gabršček, K 1, ostali znesek K 2*50 so darovali domači fantje in nekatere gospodične. - G. F. Jelenčič, nadučit. v Podmejcu na Tolminskem, K 17*40, katere so zbrali pod-melški naprednjaki ob kuritvi kresa v proslavo slovanskih blagovestnikov. — G. J. Medica v Št. Petru na Krasu K 4, katere so bile nabrane pri odhodnici gosp Bittnerja iz St. Petra v Postojno. — G. Cramero, brivec, tu, K 2, mesto vstopnine na veselico »Merkurja«. — Prvi dan po prejetju nabiralnika zlož li so v gostilni g. Tomaža Bizelja pri »Kolovratarju« stalni gostje K 10. To je lep znak vrle požrtvovalnosti stalnih gosto gori omenjene gostilne. Skupaj K 61 60. — Srčna hvala! — Živeli!
Plenica Bi   za oktober  . . Koruza za julij . .
m    za avgust .
, za maj 1909 Oves za oktober
za 50 kg K sa 50 kg K za 50 kg K
za 5 J kg K za 50 kg K za 50 kg K
11 36
960 7-48 7 52 733 848
ElViitivr.
5 vin višje.
Meteorolositno porotno,
Vitina nad morjem 309. [Srednji tračni tlak 7169 mm.
julija g	Cas opazovanj«	Stanje barometra v mm	1 ■ So I a> O. P 8 S	Vetrovi	Neb«
10.	9. zv.	737 7j	181	brezvetr.	* jasno
11. •	7. zj. 2. pop	7391 7371	14-2 280	slab jug sr. jzah.	m m
Srednja včerajšnja temperatura 181°, aorm. 196 . Padavina v 24 urah 00°.
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. 94—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasni k u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
t$e takoj sprejme pri
humu Potujžch, brlucu o Kranju. Jfaprodaj sta
dve hiši
Poizve se v hiši na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2242-1
s prakso, Slovenec, vešč popolnoma italijanščine ali nemščine.
Ponudbe na: Ustr-edni banka česk^ch  sporitelen. Podružnica
Trst_2421
Velike uharice
(sove) po K 20 do (45, skalne jerebe (ko-torne) in gozdne jerebice, mlade medvede, jelene, srne, divje koze a 10  do 200 K
in drugo divjačino kupujem vedno po jako visokih cenah proti takojšnjemu plačilu. Pošiljanje na moje stroške in nevarnost. Več pismeno. 2408
Ponudb prosi
Karel Gudfera, Dunaj, VI 2,
dvorni dobavitelj, veletriec z ±ivalmi
Sprejmeta se
eden za kočijska dela, drugi pa za kolesa. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj.
Anton Sedlar
Izdelovalec voz     2416 1 Isto mesto, H a 11 d IJ t*.
Kdor Odol rabi vztrajno vsak dan, po dandanašnjem stanju znanosti kar najbolje neguje fobe in usta.
1892-1
Sprejme »o takoj
strojepisec.
Ponudbe pod „sftrojepisec" na
upravništvo „Slov. Naroda". 2425
V hotelu „štemarje"
v  Škofjl  IiOkl   2422 1
se odda še več
Več spretnih 2345 3
mizarskih pomočnikov
sprejme v trajno delo
Simon Praprotnic mizarski mojster Ljubljana, Jenkove nlice 3ter. 7.
O o §i p i c a
Slovenka, 27 let stara, iz poštene družine, želi v službo h kaki dobrosrčni in pošteni rodbini. Zna slovensko ter italijansko in je začetnica, zna tudi dobro šivati. Pomagala bi rada pri otrocih in opravljala 'ahka domača dela.
Porudbe na A. Morel, Trst, ulica Zenone 6 L 24.0- i
Tesarski polir
z večletno prakso, spreten risar, ki je dovršil obrtno šolo v Gradcu z odliko, zmožen slovenskega in nemškega jezika, 2392—2
išče primerne službe.
Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda".
Mlad
2393-2
trpvsE
vešč špecerijske in usnjarske stroke, izučen na deželi, želi preminiti službo* — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo   „Siovenskega Naroda".
1 S«* £1
(pripravna za vsako obrt) v kateri je gostilna, se pod  ugodnimi pogoji tako] proda. Koncesija ostane na hiši. Vprašanja pismeno pod ,F. J. 500'
na upravn. „Slov. Naroda".     2417—i
Zlata kaplja.
Dobro znana restavracija v LJubljani
sprejme več
n
TJ
Dr. Iy. Geiger
ne orflinnje to l m.
2412-1
se proda za vsako ceno!
Stoji v prijaznem kraju pri Škofji kjer je dobro vpeljana mesarija, pripravna tudi za gostilno. Hiša s sadnim vrtom obstoji iz 5 sob, proda« Jalne, ledenice, hleva, kuhinje in kleti. 24i7-i Več se izve pri I*. Benedičiču, mesarju v Puštaiu pri Skotji Loki.
Oglas.
Hrvatsko sla? onska b a n ka
za parcelacijo in kolonizacijo d., ČL v SSag^reTo-u.
vsake veličina
u Hrvaškem  in Štajerskem *
živim in mrtvim inventarom ali brez njega pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 2409-1 Vpraša se pri administraciji „Slo-venskega Naroda*4,
3F
465
D4+C
Hiša z vrtom1
po zelo ugodnimi pogoji. 2344 -2 Natančneje v Rožni dolini it. 154.
Hotel
na Notranjskem se Odda sposobnemu natakarju, oženjenemu brez otrok ali pa z odraslimi otroki na račun.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2306-2
Puške
lancasterce od K 26-, flobertovke od S S-50, pištole od K 1*50, samokresi od
K 5'— naprej. Poprave ceno. llustr. ctnov-nik franko. 2336 -2
F. Dušek, Opočno št. 76.
na državni železnici, Češko.
Donsšalec
|Zn«i*agei-> 2355—3
m
vajenec
se spre3i33.eta,
v Kurami .Evropo'.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18— K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznu na Češkem. 2173 4
25 hektolitrov
dobrega        2357 3
rdečega vina
iz lastnega vinograda se proda. Vzorci na razpolago.
Jlinko Saurer, trgovec
Bregana, p. Jesenice, Dolenjsko.
Optični zawod
Jos. Fh. Goldstein
Pod trančo št.l
priporoča 28
vse v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Poprave točno in ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
Mi
5000 ur z verižicami.
Povodom cesarskega jubileja in zaradi reklame za naše novo izdelane jubilejske ure z razširjanjem ilustrovanega kataloga, dobi lahko vsakdo tako velefino novo srebrno remon-toarko na sidro z oklopno verižico zastonj. — Pošljite torej svoj naslov in pridenite mu eno krono (tudi v pisemskih znamkah) za poštnino in stroške na Uhren-Exporthaus »Famos« na Dunaju, XVI 2 poštni predal 148. Po povzetju stane K 1*70. 1933—7
Nedosežno
s
hliojnooejfn ome- j. rKKfl Iznajdba T
Higijensko gumasto blago sa moške. Porsbno s a leta. Patent K 4*60.
Cez t miljona kosov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago sa ionako.
(Varstvo žensR.) Priporočili najprvi adrmv-siSki strokovnjaki, porabno na leta. ■ 2*60.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene snimke) mu poSlje diskretno in poštnine prosto, sieer 50 vin. vso, edina prodaja
+H.AIER, tvornice za gu-JL — maslo blago. — ■
Danaj 1X2, Mass4oriarstr. 1—0.
lijvKJa zibft madilh U njfliiil.
otroških vozičkov
Is navadno slo najfinejša
žime.
sLPakič
« Ljubljani.
O »iN HtmMHMfCimO*
i
J. KEBER
trtovlna z manufakturnim j In perllnlm Matom
= v l-jvtt>ljani =====
na Starim trgu št. 9
priporoša
vence in šopke za neveste
ter
nagrobne vence I po Izredno nizkih cenah.
I   Potrebščine za krojače in šivilje.
ZiitMMMšf\mmLM
tt* >■ mm ■ Br^B^r^^_s^F*^sri
v Isjnbljanl
Mestni trg št 14
poleg Ortančevs manufakturne trgovlns
•rissrocs
28
klobuke
oepiee, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti
Odlikovan
s častno diplomo ta zlato kolajno na III. dunajski :: s: modni razstavi ::
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Josipine. ::
krojaška obrt
? Ljubljani, Selenburgove ulice Štev. 3
se priporoša t isgotovljanjo molkih
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja.
Prlsnsno solidno delo In zmerns osno.
Pristno angleško blago je t največji la-beri vedno t zalogi.
i i
Najbogatejšo zalogo In naj-raznovrstnojio Izbiro
Kiavlrlev In harmonijev
nas
Alojzij Kraczmer
Izdolovaloo klsvlrjsv In sodno zapriseženi zvsdsneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št 4.
Vesne so o
ps breahibnJ
klavirji. Prmvisv-
SnOSM U»l-
*aj*> las
ljsaaajs ▼••sa Olavaa saatopitve dvornih flns L. ■•£©■■■
Silna;, sta Dunju, < F Orator v KjObavna, Tk.
kspUea klavir
- "^Jarpr^ua.
V «Uogi imam vai aafcltfllm aalaaa ia iraaga
Na šahtova palllm pakaaaia.
Štefan Kalister
2364—3
Avtom, pasti na veliko.
Za podajane fl. 2—, srn nmlsl a. i"20
Djame se jih brez nadzorstva v eni no6 do 40, daha ne ostane, nastavlja se samo „Eellpae", past siss ičurl&e, ki nb
□jame v eni noči na tisoče. Stane fl. 18J. Povsod najbolji uspeh. Razpoftijapo povzetja
J. Schulltr, Dunaj II, Kurzbauorgasss 4/30
Premnogo zahval in priznanj.
<3 5-1
OsJUkoveao s najvišjo odliko MOrane* •vin" ae svetov, razstavi v St Loaloav V sabttos* pa tO k aaprsdaj
Prva boroveljska 0£ tvornica orožja
Peter Wernig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Boro vije na Koroškem
priporoča 835 -19
lovsko  puško vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste s največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine "prosto.
Najbolje za zobe.
99
CROATIA
Jo edina hrvaška zavarovalnina osnovana od občino svobodnega In kr. glavnega mosta Zagreba.
— „CROATIA" =
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ngodnih pogojih in niskih :: cenah.
1881 8 Tam pojasnila daje
glavni zastop „Croatie"
mauni. Kongresni trg 15.
(Ia vaa va*|a mmm\ aa aaftaU aa lite|a laatapaBd.)
sa postelje ia puh
priponi« p« aalalillh ••■ah
X". BITI 28
£>xedL dlsolljo žt. 20.
Zuanja uaroiila ■« to ino iiTrinjejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Ceno solidno.
Točna postrežba.
trgovec z zlatnino In srebrnimi
na Mestnem trp št. 17
priporoča stojo veliko zalogo preelzlj-ajlalla ur iz prrih tovarn, fondi 1U, ■tenslalh, amloaanltll* in mu* na nihalo, brlljfantov, zlatnine In srebrnlne. Namizna oprava ia kitajsko*;* srsbr-
Lastna delavnica za popravila in vaa nova dala«
e
9
■o
g a
c
g
a
8
da
da
Hajboljii koameti&ki predmeti so;
sallo 80 h, cream po
asaassss 1 &-
sa olepsanje polti in
telesa.
ustna voda zobni pra-mmammm šek po i k,
za gojitev zob in ust.
-M A lasna voda
UB le»e po-mmmmm srna sla po
I k,  aa ohranitev in rast las.
Ti kdelki ,AdaB, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ur. Pii Mardetschlager, kemik
Mm Svobodo naaleslnlh
v Ljubljani*
Nadameatke sa „AIdo" aa vraćaj t«,
Kupujte zaupno te domače izdelke.
Avg. Agnola
v LJubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
P* lltaflHl^ft CtllUlt«
dva učenca
iz boljie hiše pri tvrdki
2383-2
Prešernovo ulice it 5 v LfnbllanL Lopa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali veČimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
so takoj ali za pozneje oddajo v
novozgrajenih hišah v Pređo vicem Selu poleg Ljubljane. 937 18
Več se izve pri Eliju Predoviću na Ambroževem trgu 7, Ljubljana,
Presno maslo,
2390—2
v vsaki množini trgovina a sirom
lIoTiinlr flnliinnnli 16 2 0rund-
iluJlllL lJuulduull steinff'44-
Dunaj. Dobro idoča, prostorna
prodajalna
8 mešanim blagom na lepem prostoru v Ljubljani ter poleg spadajoče
stanovanje
z sobo, kuhinjo, kletjo in drvarnico In 25—30 m vrta za zelenjavo se tako] ali za avgustov termin odda« Letna najemnina 500 K« Poizve se na Opekarski cesti, Veliki stradon št 9. pri Alojzijo Veća ju v Ljubljani. 2334 3
Opozorilo.
Akonbi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali soudeležbe obrnite se zaupno na
nPrvo zomljlščno upravo"
(Erste Realitaten Vervaltung) : Dunaj, viii.,  Aii***rtarasse SO. s
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrskc in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj.  Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji promet s kupčijami  med Dunajem In provlnoo. 240l
z enim nadstropjem, v najboljšem stavbnem stanjn, na zelo ugodnem prometnem kraju v S a vinski dolini, na razpotju treh okrainih cest, se proda. V hiši je zelo obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna s pravico žganjetoča, c kr. prodala duhana ln c kr. poštni nrad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče la velik vrt Ako kupec želi, se mu še lahko tudi drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov in njiv proda — vse pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Prvo plačilo 10.000 K. — Natančnejša poročila daje Marija Moser v KsaveriJI v Savinski dolini, 2363 3
Podpisano društvo ima Se
rxa.pxod.aj
okolu 350 hI dobrega
belega vina
Z50 hI fefošiio.
Cena po dogovoru. Vzoroi na razpolago. 2389—2
Potrošno obrt. gospod, društvo
v Buzetu (Istra).
Ženitna ponudba.
Gospića stara 19 let, vešča vsega gospodinjstva ter obenem fino izobražena kakor tudi zelo muzikalična z
Gotovino 90.000 K, bi se rada seznanila z gospodom v starosti 25-3 • let
v svrho ženitve. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, je poslati do IT. L m. pod naslov: „Srećna
bodočnost" poste restante, Ljnfc* liana. Olavna pošta.
Na anonimna pisma se sploh ne
ozira. 2381—2
W6
V8F
60
Ia reumatizmu ^3"
■eno sporočim, kako sem popolnoma osdravel od svojega trdovratnega moke • polnega trpljenja. 239; -i
Karel Bader, Monako v o,
Knrfnrstenstrasse 40 a.
ttrarski
učenec
so sprejme pri Rudolfa Rusa v Kranju 2265 n
U m\ ril pomnikov
U 1
sprejme talroj
= J. Kolman,
pritliTnn hiša
se iz proste roke proda;
ima pet sob in lep vrt. 2394—2 Poizve se pri gostilničarju Končanu v Rožni doUni pri Ljubljani.
Zaradi preureditve prodajalne
prodaja
tunika Ant Krlsper,
Ljubljana, Mestni trg, io  ar*^I« natarJkeia con« V
m sicuBiin omar
fl na
stelaž.
Kupci naj si jih blagovolijo isto-tam ogledati. 2107
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman" -cigaretni papir ali str,o
IV 181 4
cnice.
2 b i si
ste naprodaj
= v Spodnji Šiški. =
Več se izve pri goatilnicarkl g. Ant. Kerftič. 2366-2
^tBeeeaeeeeeeMBeeeeeeaeeaeeeeeeaaeeto+
2Za,lcgrst
karbida
30 kron Iranko.
Josip £rko, instalater
najsigurnejie ocetilenske razsvetljave
w   ^Ibulet. 2399—1 ^aaaaaaaaaaaaaaanassassasaBBaassaaassBK'
V nedeljo, IZ. Julija 1.1.
velik vojaški
KONCERT
Začetek ob polu 5.
Vstop prost.
Cene kakor   navadno pri konoertu.
K obilni udeležbi najvljudneje vabi 2398 restavraterka.
perilo
za
radi
pozne sezono
in
ve
like zalog
2301 9
odstotkov ceneje.
U m m« n m-m__       Mestni tr
ndmanrii Ljubljana
Št 8,
SVelika serijska prodaja! A fiO% nI Ha  Cflnfl   za  vs« nolatn« nrf»r!mpf.pi n.   nr ■ riamik« ha.
60% nitjo OOne aa vse poletne predmete n. pr.: damske t>a-
ttstne in svilnato obleke, svetlo obleke, piketasta in platnena
krila ter čipkasto in batistaste bluze, Moško in deške Uatrovo in pralno obleke in lahke obleke
iz poletnega blaga.
„Anžleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Oes. kr. avstrijsko
državno železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Is LJablJu« jut imLi
5*50 zjntraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel  (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7'O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Ce ovec , Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9 26  pred poldne.   Osebni vlak v smeri: dce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
jeseni Prago
jo.
11-38 »rodpolđne. Osebni vlak v smeri: Tržič,  tsetiicc, Trbiž,  Beljak juž. žei., Gorico   .-rž. žel.,   Trs   drž. žeL, Beljak, (Čez Pod cžčico) Celovec i-OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 340  »opoldne.   Osebni  vlak  v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak   juž. žel. Gorica  drž. žel., Trst drž. žei., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga, 7-IO iveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Kudouovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-3S zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. I0-40 poneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. aci., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is Ljubljana dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. O-OS pope i etno. Osebni vlak v Kamnik 7*IO zveča r. Osebni vlak v Kamnik IO-00 eer.aci. Osebni.vlak v Kamnik. (Samo no nedcijai} in prazniki*?.)
1. maja 1908. leta.
Sotaod v Ljubljano Jaz. soLi
o 56 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka fti«.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsti, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne.  Osebni vlak   Iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča, 232 popoldne. Osebni vlak is Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje« 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čet
Podrožčico) Gorice drž. žel„ Trsta dri
žel. Jesenic, Tržiča
6 50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka Juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. že!. Jesenic, Tržiča.
ii-oo ponooi. Osebni vlak Iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v LJnblfano dri. kolodvori
6-4-e zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
lo 69 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika
6IO zveoer. Osebni vlak iz Kamnika.
9 59 »eneol. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo
ob nedeljah in praznikih.,
(Odhodi in priiiodi so označeni v irtdnjj •vropejskem času.)
Srednjevelika
blagajna
OsW«n^ln<5mnaa^n*£e5SSl
se kupi takoj.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda." 2369- 3
Učence
zo kotarsko, kovaško m sedlarsko oM 240
sprejme takoj
Peter Keršič,
tovorna poz, iižRa-UuMlnna.
Vino poceni!
2382 3
na Bregu Stev. 2.
— Toči se: —
C. Bia L&mmii&Ufi MMmh železnic ? Trstu.
belo istrilansko vino liter po 56 v Črno      n »     n   n 86 lf
rdeče dolenjsko   „     „   „ 72 „
Uino poceni!
HOTEL „ILIRIJA"
w KJemlalf auaJU
Jutri, v nedeljo, 12. Julija
velik zajtrkovalni
KONCERT
popolno
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 10. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
Jttarija Jfovak
2419
hotelirka.
aa 15 let obstoječa M|*iaiHftjSai IjublfonokA
oasrsdovalnica stanovanj in služe
G. FLTJX
Soseske tilica it 6 2400
i*£e   nujno:   4  gospodinje, samostojne
kuharice (brez gospe v hiši) 30- 40 kron plače; kuharice na deželo in letovišče (kuhinjsko deklo), prodajalko v kopališče, pestunje, hI sne Ia bone, več deklic za vse; kočija! za fino mestno hišo; po* tli j on za Gorenjsko itd. itd. — Priporoča aes
Ereprosti Francozinji (Svicarici) sedaj v jubljani v službi, moralni in ki imata radi otroke; hotelska h lina, blagajnidarka v točilnico in kavarno; natakarica na račun z letnimi izpriševali.
Vcitn« In UollUor msino hitro poetronbav «ao*ovlJa«».
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovo •
Prosi ae ia natanenl navalov.
G-oetllrD-SL
pri ,KrnHsočanu*
Valvasorjev trg 4.
Istri j
>\2/\*/v*/l
>»nr*»x**x*
rum. 156 h
beli „ 64
anec
Cviček rdeči ,. 72 Rebula Refiškat
i«
Dok«
88 88 96 96
MU vodno nuriln ■ork« ledila. 2397 1
ti
II
II
19
ff
II
99
Zaradi družinskih razmer aucnjam ali prodom v lepem kraju, kjer je c. kr. sodišče in davkarija ter velike tovarne dobro, vefi let obstoječo 2391—2
brivnico
pod zelo ugodnimi pogoji. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda"
Strojnik
izuĆen   ključavničar,   iftče službe.
Sprejme jo tudi, Če je prav samo za nekaj ur na dan.
Naslov v  upravniStvu „Sloven-
skoga Naroda".
2360—3
voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego čarobnih prsi. Kitke ▼Odo ZO pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenico po 3, 5 in 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po po-vzetju ,6316- 53
Rflthe Menze!, Dunaj VIL
Mariahilferstrasse 120, II. St T. 32.
Kavarno .Ilirijo*
v   Iif nblf anl,
3 minute od Južnega kolodvora
vsak dan
2346 3
2377—3
31 let stara, trgovsko izuri«na, zmožna slovenskega, nemškega in angleškega jezika
lite primerne bol] samostojne složne
tu ali na deželi.
Prijazne ponudbe se prosi pod „Parna** na upravništvo »Slovenskega Naroda*.
Izsprošnn Kurjač
išče
Mastop  29L.  ia« no.
Naslov pove upravniStvnifito „Slo-venskega Naroda". 2350—3
Učenca
v trgovino s špecerijskim blagom
wpreime
2385-2
Ferd. Hlebš v Kranju.
Eden eventualno dva spretna
uvrsti Doiiia
se sprejmeta za spedfcijsko podjetje Oni, ki so pri enakem podjetju že delovali, imajo prednost. 2375—3 Ponudbe z referencami na upravništvo »Slov. Naroda" pod „Nabreiina".
prodajalko
pridna in poštena se sprejme tako! pri tvrdki J. Kober v Ljubljani Stari trg št- 9. 2368-3
Jttestno županstvo v Radovljici
razpisvije
službo občinskesa tajnika.
Plača po dogovoru. Prošnje je vlagati do 19. t. m. Prosiloi, ki so v tej stroki že izvežbani, imajo predncsfc. 2» 15—1
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trgovi
Ladje: „Domitila" & „Štelanija"
vkljvk v Ispari
prodajata vina:
Vino b Visa, črn
Istrijanec, črni .
m beli Dalmatiuec, črni * beli ŠUjer, (Opolo)
liter po 40 in 42 h
4g U
36 34 4o 84
. 36 „ . 38 .
■ 36 B
■ 42 ,
. 36 .
Teran (obran) Mnškat (bel, sladki) „     (črni sladki) Refoško     .   .   . • Maršala .... Pelinkovec .
liter
franko kolodvor Pulj v izposojenih posodah, ki se ne nračunijo, pa jih je treba tmnko kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetja in sicer samo od 56 litrov naprej svojih vin popolnoma jamčiva.
po — in 40 ki
. 66 B 60 .
„ 56 B 60 p
» K 1-60
n     n 1*20 čimprej vrniti Za prirodnost
895-9
Tvrdko ustanovljena 1.1858.     Telefona za Dunaj it. 350 in 1120585.
av"
I     Veletržec z vinom
I A. KAJFEŽ, Kočevje.
I Filljalkei I LJUBLJANA, (prodaja na debelo). I DUNAJ Im Hohermarkt št. 3. (restavracija). I DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štev. I (restavracija). ^^DUNAJ^OTj^^
Št. 22.996. 2411-1
Razpis službe.
Na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani je oddati s L septembrom L L stalno mesto
učitelja s srednješolskim izpitom
za matematiko in fiziko
s slovenskim učnim jezikom.
S to službo je zvezana učna obveznost, službena doba in dohodki srednješolskih učiteljev v Ljubljani, kakor jih določa § 4. iskona z dne septembra 1898 in §§ 8. in 9. zakona z dne 24. februarja 1907. fen        Morebitno zahtevo vstetja prejšnje službene debe je v prošnji izrecno navesti.
Pravilno   opremljene   prošnje   za to službo je vlagati najkasneje
do 20. julija t. I.
pri mostnem magistratu v Ljubljani.
JMestni magistrat ljubljanski,
dre 8 ;ti];ja 1SC8.
K6
UCTK
277023
KRAI3 ANGL
DVORNA DOBAVITELJA-
V EPERNA^U USTANOVLJENE
NAJFINEJŠI ŠAMPANJEC ,
FRANCOSKI ' IZDELEK:
»-—I
Generalni reprezenlant: 3 'WeIDMAN • DUNAJHI
Št 20899.
Razglas.
2327—2
Glasom sklepa občinskega sveta z dne 5. junija t. L, Je naprodaj ob Dunajski oesti
15 stavbnih parcel
blušesa uojnoerorskesa posestvo.
Natančnejše se izve pri mestnem gospodarskem uradu ob običajnih uradnih urah.
Hosijtrat deželnega stolnega mesta LJubljane
dne 21. junija 1908.
858 40
Velika
zaloga oblek
za gospođe in dečke. ]j TSDJB
:::    Priznano najboljša :::
delavnica za izdalo-ill oa meri.
Stalne, na vsakem pred-;:: metu označene cene. :::
Velika zaloga domačega in pristno  angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Oblastveno varovano!
19
Hyg
i*.
ti
senzacijonalna iznajdba, ki daje oblačilnemu blaga
izgledaš j o novega. Neutrpijivo za namizno, posteljno, toaletno
perilo,  bele (ne  škrobljene)  STOlOO, kluZO,
neveatlnake opremo, vi trate, zastorje, čipko, pejtelano itd.
,,Hy||ienlcus» dela perilo kWs^nkfo^ in ia-redno voljno kakor iameL pavolsmsuns
pa daje if^ledanje holandskega platoa
enako velikega učinka aa vse tkanine: j
^Ml^Kk^!a^waaf€a«c» X 2147-8 Dobiva ae v
Gostilna
na Gorenjskem
takoj odda v najem.
Kje, pove upravništvo „8lovenskega Naroda11. 2380-2
z opravo n tnotino z mešanim blagom
SO OdiafO aa daljšo dobo takoj V aafem- Trgovina je najstarejša in v obsežni okolioi prav dobro poanana ter ima velik promet. 2176—7 Kje, pove ia pri jasnosti po are-devalnica Slovonakof a trgo vakega društva „Merkur".
Krasne
BLUZE
55
največja Izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoo priporoča po nepUftjlh conah
M. KRISTOFIČ
IzdolovatelJ vozov
UtMliu Huka enta itn. 11
priporoča svojo beosto zalego novih aa fta raftisans    ms—28
OKO
to naročajte "    'moj novi veliki «
cenik s iotedarjem
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
mm In trsovec
v Ljubljani.
v zalogi za vaško atarost pripo rosa
C. J. HAMANN
1>J1 H1,JA\ A.
Perilo laatnega ladelkm 187O U*U»novi/m*m 1970.
Najboljše klavirje
prvovrstnih   dunajskih tvornlr prodaju In Izposoj« najceneje narodna tvrdlia
Alfonz Breznik
(blizu nunske cerkve).     2402—1
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki I
Vinska trgovina
ALOJZIJA ZAJCA
v »podu ji Šiški pri Ljubljani
ima v zalogi nalhellis ia lasaceno pristna vina Is najalav. vinskih goric kakor: dolenlakl cviček Is Sadove peet In Is Drenove, blzeljec, sromeljfcan, In druga štajerska, hrvaška, latrska In goriška vina. 1537—29
Cene zmerne! Postrežba solidna in točna! Vzore I na razpolag«
Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO
i modernimi velikimi bnoparniki is ljubljene tel Antverpon v How Tork
je proga
šeea %oe%4a *
■-------W,lW . -
4. ž$m$ -
Na naših paznikih Vaeorland, Taotaad n aasaland ki oskrbu-Jejo vaak teden ob sobotah redno vožnjo med A.ntwerpnom in Novim Torkom je s nainost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnico po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, aa vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod ia LJubljane vsak torek
80—28
1
Naši parniki vosQo tudi aa meaea po večkrat čez Kanada v Severno Ameriko ia jo ta vožnja isdatne oenejia kakor na Novi Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik \
I
Franc Dolenc
Antv/eppc r
New'York
v Lubljanl, Kolodvorsko ulico o*« 26
od južnega kolodvora na levo pred sna no gostilno „prt Starem Tisler|n".
Kot edini strokovnjak iti učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačina, ter se prepriča o blagoglasnosU in trpelnostl mojih pla-ninov, klavlrlav in karmoallev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila.
»J* ■* "»H«!
II
Varstvena znamka.
nmetni in trg. vrtnar y Cjablfaai
Rorloosko cesto Štev« Z.
Wafeg9i vsakovrstnih in cvetoče rastline, vrtnico, slsaoerapM oteUlee (petene), lepe cvetoča grsee^a,
različne kOaiterel(ciprese), velika izbira lepih
Priporoča_ hs vrtov« —
SkaOaa^daOa d
£Zo^
Matanfa
28
mM**"1
ElECTRD-
se vsako leto milijoni razmečejo za zdravljenja, pri čemer gotovo nobeno prerazličnih zdravilnih načinov kakor kopeli, masaža, mazanje ni ostalo nepoizkušeno, samo oni zdravilni način, s katerim so zlasti poslednja leta dosegli precej velikih uspehov, namreč »električno zdravljenje« v največ slučajih v veliko škodo ^^^^ bolnikov   opuščajo   in sicer  zato,   ker  največ trpečih
ničesar ne ve, da obstoja  tako  učinkujoče in   pripravno   domače zdravljenje.
Da bf srečonosni zdravilni način med bolniki in trpečimi zlasti med takimi, ki jih muči nervoznost, nevrastenlj«, retniailzem, boter Ine v *lavl in v Urlžu, želodčne In ereveone bolesti, ilvene slabost, ohromelosti Itd. In sploh s »bo* 11 vsake vrate napravili znano in pristopno, razpošiljamo na željo in proti vpošiljatvi zdolajšnjega kupona zastonj In poštnine prosto svojo 64 strani obsegajočo s premnogimi slikami in koristni nasveti opremljeno knjigo
modema elelctričr^a terapija
Radi smo pripravljeni vsakemu bolniku dati o tej izborni zdravilni metodi brezplačno pojasnilo, in zadostuje, da se pošlje spodnji kupon na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in Iranko našo
razprava o moderni elektroterapiji 64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
BehlroternpevtBka ordinacijo
- na Donatu, I., Henor Markt 14, L nadatr. 6L —
Kupon ža brezplačno knjigo, "/vilo*
Na
•1.
nioktro
Ime:
m, poiUOo ni knjigo .Kine Ashaadlung ibor moderne beraphle- gratis m franko pod zaprto kuverto.
_____.....____________Naslov:...............___,___
4saaattW#aaass^^
14
Sacherlin
pomaga čudovito kot nedo-seini  „nničevalec mrčesa".
*r pristen samo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
PATETN
ftm deželi
lzporinf
US. GELBHAUS
tnienlr in zapriseienl patentni posrednik na Dnnajn VIL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnomn urada.
Ljubljana Star! trs 26
priporoča svoj dobro orel eni
:: optični zavod::
kakor  rasna očala,
sčlpalce daljnoglede toplomerje, zrako-
merje itd. — Očala in sČipalci se napravijo na* tančno po zdravniškem recepta. 28
▼olika zaloga
raznih
žepnih In stenskih
optično blago in separatni ceniki ur ln zlatnine se razpošiljajo franko.
zlatnine in srebralne.
§
a S
S
M
>
A
-a
> a
ca ±
o
»i
o
5 °<f>
<
N m,
X
d
i
a
a*
a
O
a 4
«
S
S
; #
e ■
I
s
Kavarna „Ilirija" 2
Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani.
P. n. slav. občinstvu vljudno naznajam, da sem prevzel z današnjim dnem na UOVO urejeno
kavarno „ILIRIJA'*
katero bodem vodil kakor doslej nadalje, in se bodem potrudil — z ozirom na svoje dolgoletno poslovanje v tej stroki — povsem zadostiti vsem zahtevam in željam slav. občinstva. 2322—3
V kavarni so na razpolago dva izvrstna biljarda (tvrdka Seifert), posebna Igralna soba, kakor tudi vsi domači in tuji politični in ilustrovaoi časopisi*
Izborne pijače, likerji, čaj, kava itd , vina v buteljkah
vseh vrst — postrežba točna.
Vsem svojim dosedanjim gostom se tem potom za izkazano mi zaupanje kot plačilni marker zahvaljujem, ter prosim, da mi to zaupanje ohranijo tudi naprej.
»     Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
Stevo Miholič, poslovodja.
I
CM
CM
tjubljanska kreditna banka v Cjubljani.
Subskripcija
no 2500 delnic četrte izdaje Ljubil, kreditne banke u LJubljani po K 400 nomlnale o skupnem znesku K 1,000.000
Redni občni zbor delničarjev z dne 6. marca 1907 je sklenil spremembo §-a 4. bančnih pravil in povišanje delniške
glavnice od dosedanjih K 2,ooo.ooo'— na K 3,ooo.ooo'— z izdanjem 2500 komadov novih polno vplačanih na
imetnika se glasečih delnic po K 400* — nominale.
Obenem je pooblastil upravni svet, da razpiše zadevno subskripcijo kadar bo to smatral za nadaljni razvoj banke potrebnim.
Ta sklep je odobrilo c. kr. ministrstvo notranjih zadev sporazumno s c. kr. finančnim ministrstvom z odlokom z dne 30. maja I908 štev. 12278.
§ 10. odd. 4 bančnih pravil predpisuje, da vloge na knjižice ne smejo presegati dvojnega zneska vplačanega delniškega kapitala. Ker pa znaša sedanje stanje vlog na knjižice že Čez K 4.000.000*— in nadalje z ozirom na bližajočo se otvoritev podružnice v Trstu je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo v roku od 1. do 15. julija t. 1. pod sledečimi pogoji:
Prednost do mladih delnic imajo imejitelji starih in pripada torej na vsaki 2 stari 1 nova delnica. Delnice, katerih ne prevzamejo dosedanji delničarji, se po izidu subskripcije dodelijo gg. subskribentom nedelničarjem.
Ljubljanska kreditna banka vabi torej :
1. ) Svoje dosedanje delničarje k subskripciji novih delnic za kurz K 430-— za vsako novo delnico
v nominalni vrednosti K 400*— s pravico do dividende od I. januarja IQOQ.
2. ) Gg* subskribente nedelničarje k subskripciji za kurz K 480*— za vsako novo delnico s pravico do dividende od I. januarja 1909
3. ) Vpisovanje novih delnic se vrši s posebnim zglasilom od 1. julija dO 15. julija t. I. proti predložitvi starih delnic brez kuponskih pol pri blagajnah centrale v Ljubljani in pri podružnicah v Spljetu in Celovcu. Stare delnice se pri predložitvi prekolekujejo in takoj vrnejo.
4 ) Pri vpisovanju se mora položiti za vsako novo delnico K 130 od delničarjev, in K 180 od nedelničarjev v gotovini
5. ) Drugi obrok v znesku K 150*— za vsako delnico se mora plačati do i. septembra t. 1.
6. ) Tretji obrok v znesku K 150*— za vsako delnico se mora plačati do i. novembra ta 1.
V ostalem se prepušča vsakemu subskribentu prosto, da vplača tudi ves znesek naenkrat.
Vse zneske vplačane na nove delnice bode banka obrestovala po 43|4°|o od dne vplačila do 31. dec. 1.1.
O izvršenih vplačilih se izročijo gospodom subskribentom začasno potrdila in po 31. decembru 1908 popolni obračun.
Proti vrnitvi vseh potrdil o Izurjenih vplačilih se bodo Izročile nove delnice gospodom delničarjem začetkom leta 1909.
v Ljubljani, dne 27. junija 1908. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke.
Iidajatelj la o^forand aretnlk Baata E ae t #• 1 e«ie k.
Laatnina in tlak »Narodne tiskarne«,