Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomočke v terskem narečju
Janoš Ježovnik
Cobiss: 1.01
1 Podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega portala Narodnega inštituta za statistiko Republike Italije (Istituto nazionale di statistica) na naslovu http://www.istat.it. Prim. tudi Ruttar 2006.

Cm
V prispevku so predstavljena narečna poimenovanja orodij in hišnih pripo-	^
močkov, razstavljenih v etnografskem muzeju v kraju Bardo/Lusevera v Ter-ski dolini. Opredeljena so z vidika izvora, in sicer so lahko neprevzeta (tvor-jena ali netvorjena) ali prevzeta (zgodaj ali pozno). V naboru močno prevla-
Z
duje prevzeto besedje, ki izpodriva tudi starejša neprevzeta poimenovanja.	^
Ključne besede: tersko narečje, narečno poimenovanje, jezik v stiku, prevze-	^
to besedje, etimologija	J
The Origin of Terms for Tools and Household Instruments in the Terski	q
Dialect	^
This article presents dialect names for tools and instruments displayed in the	m
ethnographic museum in the village of Lusevera (Sln. Bardo) in the Torre Valley. The names are defined according to their origin; they may be native (root or compound) or loanwords (borrowed early or late). The latter represent a large	^
majority of the words analyzed and are replacing old native names as well.
Key-words: Terski dialect, dialect name, language contact, loanwords
1 Geografska umestitev in zgodovinski pregled območja
Občina Bardo/Lusevera se nahaja v zgornji dolini reke Ter in njenih zgornjih pritokov v Videmski pokrajini Furlanije - Julijske krajine v Italiji. Poleg istoimenske vasi obsega še naselja Brieh/Pers, Mužac/Musi, Njivica/Vedronza, Podbardo/ Cesariis, Sedlišča/Micottis, Ter/Pradielis in Zavarh/Villanova delle Grotte. Kot večina visokogorskih občin se tudi Bardo v zadnjih desetletjih spopada z upadom prebivalstva, v prvi vrsti posledico povojnih (začasnih in stalnih) ekonomskih migracij, trend pa se je po uničujočih potresih spomladi in jeseni leta 1976 in z upadom podeželske kulture še okrepil s preseljevanjem v bližnja mestna središča. Če je občina na svojem demografskem višku leta 1921 štela 3232 prebivalcev, se je število do leta 1971 zmanjšalo na 1910, po podatkih z začetka leta 2014 pa tam prebiva 674 prebivalcev.1

Z
Slovani so območje Furlanije poselili v 7. in 8. stoletju, in sicer tako z vzhoda W (preko Soče) kot s severa (s Koroške preko Kanalske doline). Območje je bilo že N od časov pokristjanjevanja pod vplivom Oglejskega patriarhata, leta 1077 pa mu je 1 po ukazu cesarja Henrika IV. pripadla tudi posvetna oblast nad tem ozemljem. Približno iz tistega obdobja, iz leta 1150, je prva omemba vasi Bardo (Marušič 2006: O 56-57). Po porazu patriarhata proti Beneški republiki leta 1420 je upravljanje oze-s mlja prešlo pod njeno upravo. Pod Republiko sv. Marka se je za območje s sloven-L sko poselitvijo uveljavilo poimenovanje Schiavonia Veneta, tj. Beneška Slovenija
0	(Kos idr.: 14). Tamkajšnji prebivalci so uživali visoko stopnjo avtonomije in bili v v zameno za varovanje meje oproščeni plačevanja davkov (Kacin Wohinz - Pirjevec:
17), do neke mere so bili avtonomni tudi pri izvajanju sodne oblasti. Leta 1797 je po porazu proti Napoleonu in padcu Beneške republike ozemlje Furlanije in Beneške Slovenije pripadlo Habsburški monarhiji, med letoma 1806 in 1814 pa je bilo del N kratkožive marionetne države pod Napoleonovim vplivom, Italijanskega kraljestva. A Ko je zatem spet pripadlo Habsburški monarhiji, ta prebivalcev ni obravnavala po p posebnih merilih, temveč jih je obremenila z navadnimi državljanskimi dolžnostmi,
1	kar je med njimi vzbudilo nezadovoljstvo nad novo oblastjo. Po porazu Avstrije s proti Prusiji in na novo združeni Italiji leta 1866 so slednji pripadla tudi ozemlja s K slovenskim prebivalstvom in to je s spominom na prejšnjo beneško oblast in stare 1 privilegije na plebiscitu rado potrdilo aneksijo.
M	Pritiski oblasti so v času od priključitve Italiji povzročili načrtno asimilaci-
• jo slovensko govorečega prebivalstva v Beneški Sloveniji. Nova Italija je namreč
1	težila k oblikovanju centralistične, narodno enotne države, v kateri ni bilo prostora za etnične manjšine (Kacin Wohinz - Pirjevec: 17). Zapovedana je bila raba ita-
2	lijanskega jezika, lokalno slovensko govoreče prebivalstvo pa je bilo podvrženo odkriti asimilaciji: časopis Giornale di Udine je tako dne 22. 11. 1866 na prvi strani zapisal: »Questi slavi bisogna eliminarli!« (Te Slovane je treba odstraniti!) Domača govorica se je bila prisiljena umakniti italijanščini tudi v poluradni rabi v šoli in cerkvi - v Bardu so bile pridige v slovenščini ukinjene leta 1870 (Marušič 2006: 60) - in ostala je omejena le še na zasebno rabo. Intenzivni italijanizaciji je bilo slovensko prebivalstvo izpostavljeno zlasti v začetku 20. stoletja v času vzpona in vladavine fašizma, tudi po 2. svetovni vojni pa je bil asimilacijski pritisk zelo močan: formalno preko nepriznavanja slovenske prisotnosti in uradne zaščite slovenske skupnosti s strani uradnih oblasti,2 neformalno pa z dejanskim pritiskom različnih posameznikov in organizacij, med katerimi je najbolj razvpita tajna para-vojaška organizacija Gladio. K asimilacijskim težnjam so pripomogli še migracije, preseljevanje v mestna središča in razmah sodobnih medijev, ki praviloma oddajajo v jeziku večinskega prebivalstva, tj. italijanščini.
2 Slovensko govoreče prebivalstvo v Videmski pokrajini je bilo na primer šele leta 2001 z državnim zakonom št. 38 priznano kot del slovenske jezikovne manjšine v Italiji.
Cm
Janoš Ježovnik, Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomočke v terskem narečju 2 Jezikovno stanje
2.1 Umestitev narečja	^
Tersko narečje se glede na starejše jezikovne spremembe3 uvršča v beneško-kraško ^ narečno ploskev severozahodnih slovenskih narečij, v katero spadajo še nadiško, ^ briško in kraško narečje z banjškim podnarečjem. Znotraj te ga skupaj z nadiškim narečjem ločimo od ostalih, saj sta obe narečji ohranili kolikostna in tonemska na- " sprotja na dolgih zlogih ter izkazujeta popolni sovpad	= *e/*e-, *q/*q- = *d-.
Obe narečji načeloma ohranjata issln. naglasno mesto v tipih *žena, *koza *mdgla, vi tersko narečje pa je v razmerju do nadiškega bolj inovativno po naglasnih spremembah v tipih issln. *okd, *večer > ter. d:ko, ve:čer (v pretežnem delu narečju z izjemo skrajno vzhodnega dela); issln. *palica, *z^ma > nespl. ter.pa(:)'lica, zi(:)'ma (zlasti v vzhodnem delu narečja).	N
Za tersko narečje so značilni poseben odraz c < psl. *t (zvon'cic 'zvonček', bru:sič 'brus'), prehod -m > -n (dielan, vien), vokalizacija vsakršnega polglasnika (Ba.rdo, sa:rp, povi:rak), prehod *^ > j (cju:c, vese'je), nesplošno terska (značilna za zahodni in južni del narečja) pa je onemitev glasu g (zbirka mašnih beril Boava be-sieda, vendar buox); najti pa ga je v nekaterih mlajših prevzetih besedah (ge.rc, Red ge.Tja ^ ben. it. garze) (Šekli 2006b; Ramovš 1935: 51-54; Zuljan Kumer 2010). ^ V terskem narečju poteka sovpad sičnikov in šumevcev [c] in [č], in ^ ter [z] in [ž]. Najverjetneje gre za vpliv stičnih romanskih idiomov, tj. furlanščine O in beneškega narečja italijanščine, ki poznata le opozicijo /c/ : /č/; /s/ in /z/ šumni- Istf ških ustreznikov nimata, njuna realizacija pa je nekoliko palatalna. Pojav je najbolj m razvit ravno v zahodnem delu terskega narečja. Čeprav gre za isto težnjo kot pri t. N i. slekanju v baškem podnarečju tolminskega narečja, v tem delu terskega narečja vplivani glasovi fonetično (še) niso povsem sovpadli, prav tako pa se zdi, da je refleks, h kateremu težijo, drugačen od refleksa sovpada sičnikov in šumevcev pri slekanju. Glasovi v sovpadanju sicer težijo k nekoliko palataliziranemu sičniške-mu izgovoru, vendar je razpon možnih realizacij zelo širok. Tako se lahko izvorni sičnik realizira povsem sičniško, a tudi povsem šumniško, obratno pa velja tudi za izvorni šumevec, pri čemer se zdi, da realizacija ni vezana na glasovno okolje (govorci foneme npr. drugače realizirajo ob ponovnem izgovoru istih besednih oblik). Pri tem govorec glasov ne razloči oziroma ju občuti kot isti fonem. S pojavom se vzpostavlja celo tonemski minimalni par [nüos] 'nos' : [nuös] 'nož'.4 Pojav je treba
Slovenska narečja se glede na starejše jezikovne spremembe razvršča na narečne ploskve po naslednjih merilih: (1) prisotnost/odsotnost zgodnjega raznosnjenja issln. *q (> SZ sln. : JV sln. *e, *o); (2) s prejšnjim pojavom povezani (Rigler 2001: 16) način diftongizacije issln. *e, *ö (> SZ sln. *ie, *uo : JV sln. *ei, *ou); (3) prisotnost/odsotnost in čas daljšanja kratkoakutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu (issln. *VV > JZ sln. *VV (zgodnje daljšanje v 13.-14. stol.) : S in zah. V sln. *VV/*VVV (pozno daljšanje v 16. stol.) : vzh. V sln. *VV); (4) kakovost odraza issln. *§ (> J in Z sln. *a : S in V sln. *e); (5) način sovpada različnih e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov. Na osnovi mlajših jezikovnih pojavov se narečja uvrščajo v narečne skupine, pri čemer so lahko glede na izvor precej raznorodna (po Šekli 2009: 294-295).
Zaradi izgube fonološkega kontrasta in razlik v fonetični realizaciji so omenjeni fonemi v nadaljevanju prispevka dosledno označeni s pikico pod znakom, tj. kot c, s in z. Takšno
Z
^	še raziskati, zlasti natančneje določiti kvaliteto refleksov sovpada in izključiti morels	bitni vpliv glasovnega okolja na razlike v fonetični realizaciji; vlogo bi lahko imel N	tudi čas prevzema pri prevzetih besedah. Na fonema /c/ in /j/ pojav, verjetno zaradi 1	njune izrazito palatalne narave, ne vpliva, o vplivu na obrobna fonema /j/ in /j/, ki ^	nastopata izključno v prevzetih besedah, pa zaradi premajhnega obsega gradiva za
0	zdaj ne moremo sklepati.
S
L 2.2 Idiomi v stiku
Q Območje današnje Furlanije - Julijske krajine je bilo v preteklosti izrazito jezikovno v pestro, prebivalci pa so poleg maternega pogosto govorili tudi jezik drugače govorečih sosedov. Pri tem jezik ni imel izrazite identifikacijske vloge, temveč je bolj prišla do izraza zavest o lokalni pripadnosti. »Deželni patriotizem je namreč presegal ne le jezikovne, temveč tudi domnevne etnične razlike. Zaobjemal je N celotno prebivalstvo dežele, in sicer ne glede na materni jezik in domnevni etnični A izvor.« (Makuc 2013)
p	Slovensko govoreče prebivalstvo Terskih dolin je bilo v obdobju po stalni
1	poselitvi v stiku s starejšimi razvojnimi stopnjami nemščine (srednjo visoko nem-S ščino), ki je bila poleg latinščine uradovalni jezik Oglejskega patriarhata. Ker pa je K bila nemščina kljub germanski usmerjenosti patriarhata med ljudstvom malo rablje-1 na, smemo domnevati, da stik ni bil intenziven; starejši germanizmi (iz stare visoke
0	nemščine) so bili prevzeti že prej, na kar kaže med drugim razširjenost tega besedja • po širšem slovenskem in celo slovanskem prostoru.
1	Zgodovinsko so bili tamkajšnji govorci slovenščine v najintenzivnejšem stiku s furlanščino, jezikom alpskoromanskega izvora, zato se ne čudimo medse-
2	bojnemu vplivu, ki se v obeh jezikih kaže na različnih ravneh (prim. Skubic 1997; 2006). Po priključitvi Beneški republiki leta 1420 dobi manjši vpliv tudi kolonialno beneško narečje (it. veneto coloniale) italijanščine, po priključitvi Italiji leta 1866 pa začne na veljavi preko lokalne uprave, šolstva in cerkvenih dejavnosti čedalje bolj pridobivati knjižna italijanščina.
Stik z osrednjeslovenskim prostorom zaradi že opisanih zgodovinskih okoliščin ni bil nikoli intenziven, vpliv slovenske kulture in slovenskega knjižnega jezika pa je bil tako rekoč ničen. Izjema so redki narodni buditelji, skoraj brez izjeme vsi duhovniki, Ivan Trinko (1863-1954), Anton Kofol (1889-1959), Jožef Kramar (1897-1974) idr., ki so s svojo dejavnostjo skrbeli tudi za širitev knjižnega jezika.
Za terske Slovence je torej od nekdaj značilna večjezičnost, saj govorci slovenskega narečja danes praviloma obvladajo tudi knjižno italijanščino, zlasti starejši pa tudi lokalno narečno varianto f^lanščine, asimilacijski pritisk pa je pri njih povzročil diglosijo, tj. stanje, ko se v zasebnem in javnem govornem položaju neenakopravno izmenjujeta raznorodna koda (v tem primeru narečna slovenščina kot zasebni in knjižna italijanščina kot javni kod). Čeprav je v zadnjem času asimilacijski pritisk na slovensko govoreče prebivalstvo upadel, pa je jezikovna zmožnost zlasti mlajših govorcev zelo nizka.
označevanje nakazuje sorodnost s slekanjem (označevanje s c, s in i), a hkrati odraža že navedene razlike.
Janoš Ježovnik, Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomočke v terskem narečju 3 Izvor poimenovanj za orodje in hišne pripomočke v terskem narečju
V nadaljevanju je v luči opisane interakcije s stičnimi romanskimi idiomi navedeno J!^ in analizirano besedje, ki v terskem narečju poimenuje orodje in hišne pripomočke, ^^ zbrane in razstavljene kot del zbirke etnografskega muzeja v Bardu.5 Glede na izvor lahko obravnavano besedje razdelimo na neprevzeto in prevzeto. Neprevzeto be- " sedje je podedovano iz praslovanščine ali je nastalo v eni od faz oblikovanja slovenščine iz pozne praslovanščine. Deli se lahko na netvorjeno, ki izkazuje odsotnost ^ (s stališča narečja) produktivnih besedotvornih vzorcev, ali tvorjeno, ki izkazuje prisotnost produktivnih besedotvornih vzorcev.
Prevzeto besedje je lahko zgodaj prevzeto, tj. prevzeto bodisi v pozni pra-slovanski dobi bodisi v poznejšem času pred intenzivnim stikom z romanskim adstratom, ali pozno prevzeto, tj. prevzeto v novejšem času zlasti iz l^lanšči-ne in kolonialnega beneškega narečja italijanščine, po letu 1866 tudi iz knjižne italijanščine.
Stalna zbirka je bila razstavljena leta 1980 in je od tedaj na ogled v nekdanji mlekarni v Bardu (Križnar 2006). Razstavljene predmete mi je prijazno opisala soproga idejnega snovalca razstave Viljema Černa, gospa Marisa Cher (roj. 1950), sicer domačinka iz Barda in rojena govorka narečja.
Cm
Z >
3.1 Merila določanja izvora pozno prevzetega besedja	^
Pri določanju izvora pozno prevzetega besedja se upošteva naslednja merila (Šekli	^
2014: 300):	^
(a)	besedoslovno (leksikološko) merilo: za isti pomen sorodni idiomi v stiku s	O slovenščino izkazujejo izvorno (korensko ali besedotvorno) različne lekseme	i4 (npr. candre-ja 'stol' ^ l^l. cja(n)dree 'stol' : ben. it., knj. it. sedia 'stol');	^
(b)	pomenoslovno (semantično) merilo: izvorno isti leksem ima v sorodnih	N idiomih v stiku s slovenščino različne pomene (npr. fal'cet 'kosa' ^ l^l.	W falcet 'kosa' : knj. it. falcetto 'manjši srp');	^
(c)	glasoslovno (fonetično-fonološko) merilo: izvorno isti leksem ima v različnih sorodnih idiomih v stiku s slovenščino različno glasovno podobo, ki je posledica divergentnih glasovnih sprememb njegove izhodiščne glasovne podobe (npr. bro.-ka 'vrč za vino' ^ knj. it. brocca, ben. it. (^ knj. it.) broca : l^l. brocje).
3.1.1 Glasoslovna merila razločevanja med relevantnimi romanskimi idiomi
Glasoslovna merila razločevanja med romanskimi idiomi, s katerimi je bilo v stiku
tersko narečje slovenskega jezika (tj. l^lanščina, beneško narečje italijanščine in
knjižna italijanščina), so povzeta po Šekli 2013:301-310.
(a) Odrazi, ki omogočajo razločevanje med vsemi tremi idiomi
rom. *kl-, *gl- > l^l. kl-, gl- : ben. it. č-, j- : knj. it. kj-, gj-

(b) Odrazi, ki omogočajo razločevanje med furlanščino na eni in kolonialno W	beneško ter knjižno italijanščino na drugi strani
N rom. *pl-, *bl-, *fl- > furl.pl-, bl-, fl- : ben. it., knj. it.pj-, bj-, jj-1 rom. *tj, *dj > furl. č, j : ben. it., knj. it. c, j ^ rom. *ka, *ga > furl. ča, (> ča, ja) : ben. it., knj. it. ka, ga O rom. *eCC, *pCC > furl. je, wa : ben. it., knj. it. e, o s rom. *eCV, *gCV> furl. je, wa (> -i, -u) : ben. it., knj. it. je, wo L
O (c) Odrazi, ki omogočajo razločevanje med kolonialno beneško italijanščino v	na eni ter furlanščino in knjižno italijanščino na drugi strani
rom. *kE-, *gE- > ben. it. c, j (> s, z) : furl., knj. it. č, j rom. *kj, *gj > ben. it. c, j (> s, z) : furl., knj. it. č, j
Z
Z	(č) Odrazi, ki omogočajo razločevanje med knjižno italijanščino na eni ter A furlanščino in kolonialno beneško italijanščino na drugi strani
p	rom. * VTV > knj. it. VTV : furl., ben. it. VDV
1	rom. *lj > knj. it. II : furl., ben. it. j s
K
s, z s slovenskima s, z. Pri nekoliko starejših prevzemih prihaja zaradi narečnih izgovornih značilnosti beneške italijanščine in furlanščine do substitucije s slovenskima š, ž (prim. tudi 2.1).
3.2 Predstavitev narečnih poimenovanj 2 3.2.1 Načela predstavitve
Narečna poimenovanja so predstavljena v obliki slovarskih sestavkov, oblikovanih po načelih nekaterih vidnejših strokovnih prispevkov k slovenskemu narečnemu slovaropisju (Weiss 1998; 2006; Kenda-Jež 2007). Sestavek tvorijo geselska glava ter oblikovni, razlagalni in dokumentarni razdelek. Geselska glava obsega poknjiženo iztočnico s pripadajočimi podatki o oblikovnih lastnostih besede6 ter narečno iztočnico v imenovalniku ednine. Oblikovni razdelek v lomljenem oklepaju navaja vse zapisane pregibne oblike besede in njihove morebitne glasovne različice. V razlagalnem delu je v pomenskih narekovajih narečna beseda razložena s knjižno ustreznico ali s pomensko razlago, če primerne ustreznice ni. Če je pomen ustrezno razviden že iz poknjižene iztočnice, je ta del izpuščen. Dokumentarni razdelek je razdeljen na dva dela, leksikološkega, ki ga uvaja znak y, in etimološkega, ki ga uvaja znak Prvi prinaša podatke o izpričanosti besed v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (v sestavku označen s Plet.), Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ter slovarju terskega narečja Jana
6 Besednovrstno so vsa zapisana poimenovanja samostalniki, kar je zaradi narave predmeta raziskave, tj. poimenovanj materialne dediščine, razstavljene v okviru etnografske zbirke, razumljivo. Ker za vse lekseme niso zapisane ustrezne narečne oblike, so podatki o oblikovnih lastnostih pripisani poknjiženi iztočnici.
Baudouina de Courtenayja (Spinozzi Monai 2009; v sestavku označen z BdC).7 Prav
tako je v tem delu navedeno še narečno poimenovanje predmeta, kot je zapisano v	^t
neuradnem katalogu muzeja (Del Medico 2004; v sestavku označeno s kat.); krepko,	J!^
če nastopa kot iztočnica, in navadno, če se pojavlja le v besedilu. Drugi del prinaša	^^ rekonstruirano in morfemsko segmentirano praslovansko podobo besed, kjer je
mogoče, je podana tudi rekonstrukcija naglasnega stanja in umestitev v naglasni	"
tip (označen v oklepaju);8 če ni posebej navedeno drugače, so etimološke osvetlitve	^
Cm
Z
Izpričanost leksemov v naštetih slovarskih priročnikih je označena z znaki, navedenimi v razdelku Znaki in simboli. Če je leksem izpričan v vseh priročnikih ali pa ni izpričan v nobenem, stojita znaka + oziroma - samostojno. Če je v Spinozzi Monai 2009 leksem zapisan neupoštevajoč morfonološko-etimološko načelo zapisovanja (npr. klen nam. klin, ^ nuošnam. nuož, stou nam. stol ipd.), je pri vnosu BdC neposredno navedeno geslo iz tega priročnika (prim. npr. iztočnice klin, nož in stol v 3.2.2.1).
Praslovanski naglasni tip predstavlja vzorec razvrstitve naglasnega mesta in različnih tonemov znotraj pregibalnih vzorcev pregibnih besednih vrst. V praslovanščini je smiselno razlikovati med naglasnimi tipi v oblikotvorju, ki jih je rekonstruiral Christian q S. Stang (Stang 1957), in v besedotvorju, ki jih je rekonstruiral Vladimir A. Dybo (Dybo ^ 1981, 2000; Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990, 1993). Prvi so značilni za glagolske in netvorjene imenske besedne vrste: psl. nagl. tip a - stalni staroakutski naglas na osnovi; psl. nagl. tip b - stalni naglas tipa novega akuta na prvem ali edinem zlogu ^ končnice; psl. nagl. tip c - polarizirano premično naglasno mesto, tj. naglasno mesto na prvem ali zadnjem zlogu fonetične besede (v tem tipu razlikujemo fonološko naglašene in fonološko nenaglašene oblike - prve imajo stalno naglasno mesto na zadnjem ali edinem zlogu končnice, pri drugih pa je mesto naglasa odvisno od skladenjskega okolja, točneje od prisotnosti naslonk, ki so v tem nosilke starocirkumfleksnega naglasa; polnopomenska beseda je v fonološko nenaglašeni obliki torej fonetično naglašena le ob odsotnosti naslonk, in sicer s starim cirkumfleksom na prvem zlogu); navedenim nagl. tipom moskovska naglasoslovna šola pridaja še psl. nagl. tip d, ki je značilen le za nekatere pregibalne vzorce (moška o-sklanjatev, i-sklanjatev, u-sklanjatev, soglasniška s-sklanjatev) - fonološko nenaglašene oblike I/Ted, nepremično naglasno mesto in tonem tipa novega akuta na prvem ali edinem zlogu končnice v ostalih sklonih (Dybo -Zamjatina - Nikolajev 1990: 129-154). Poleg navedenih moskovska naglasoslovna šola dodaja še dva besedotvorno pogojena naglasna tipa (Dybo 2000: 98) z nepremičnim naglasnim mestom in tonemom tipa novega akuta na prvem zlogu, in sicer psl. nagl. tip a', značilen za tvorjene samostalnike a-sklanjatve, izpeljane s priponskim obrazilom *-ja (t. i. jotacijska imobilizacija), in psl. nagl. tip a", značilen za trizložne samostalnike a-sklanjatve in moške o-sklanjatve, izpeljane iz sestavljenih glagolov s kvalitativnim prevojem *e ^ *o (t. i. prefiksalna imobilizacija). - Besedotvorni naglasni tipi so vzpostavljeni za izimenske besedne vrste, izpeljane s praslovanskimi produktivnimi priponskimi obrazili, ter glagolske sedanjiške in nedoločniške oblike z izjemo sedanjika, in sicer na podlagi oblikotvornega naglasnega tipa izpeljanke in vrste samoglasnika priponskega obrazila: psl. nagl. tip A - nepremično naglasno mesto in staroakutski tonem na besedotvorni podstavi (= psl. nagl. tip a); psl. nagl. tip B - nepremično naglasno mesto in tonem tipa novega akuta na prvem ali edinem zlogu končnice (= psl. nagl. tip b); psl. nagl. tip C - polarizirano premično naglasno mesto (= psl. nagl. tip c); psl. nagl. tip D - stalni naglas na polglasniku priponskega obrazila, psl. nagl. tip E - stalni naglas tipa novega akuta na kratkem samoglasniku priponskega obrazila; psl. nagl. tip F - stalni staroakutski naglas na dolgem samoglasniku priponskega obrazila
8
^	povzete po relevantnih etimoloških priročnikih slovenskega jezika (Bezlaj 1976-
W	2007, Snoj 2009), rekonstrukcije naglasnega stanja zlasti pri tvorjenem besedju pa
N	so delo avtorja. Pri prevzetih besedah je naveden tudi vir prevzema, v pomenskih
1	narekovajih pa še navedba pomena izhodiščne besede, povzeta po relevantnih
^	slovarskih priročnikih (če ni drugače označeno, Boerio za ben. it., Pirona za f^l.,9
Zingarelli in Šlenc 2008 za knj. it.). S	Iz obravnave so izločena nekatera citatna poimenovanja, npr.pja:l:a ^ it.pialla
L	'oblič', podana v italijanščini, ko se informatorka ni spomnila narečnega poimenovanja,
Q	v redkih primerih pa kot posledica nepoznavanja razstavnih eksponatov.
V
N	Kratice in krajšave
1	D	dajalnik
ed	ednina
N	I	imenovalnik
A	kat.	muzejski katalog
p	M	mestnik
1	m	moški spol
S	mn	množina
K	O	orodnik
1	R	rodilnik
0	s	srednji spol T	tožilnik
1	ž	ženski spol
4
2	Znaki in simboli
-0	ničta končnica
►	uvaja narečno iztočnico
O	oklepa oblikovni razdelek
'xxx'	pomenska razlaga
O	uvaja leksikološki del dokumentarnega razdelka
@	uvaja etimološki del dokumentarnega razdelka
+	v slovarskem priročniku je enaka iztočnica
-	v slovarskem priročniku ni enake iztočnice
~	iztočnici se pomensko ne prekrivata
^	uvaja podoben leksem z enakim pomenom
^	označuje smer prevzema
<	nastalo po regularnem jezikovnem razvoju iz
<	nastalo po neregularnem jezikovnem razvoju iz
(glede na naglasni tip besedotvorne podstave izpeljanke ločimo dva podtipa, in sicer psl. nagl. tip F J, če se podstava uvršča v psl. nag. tip b, in psl. nagl. tip F2, če se uvršča v psl. nagl. tip c); psl. nagl. tip G - stalni naglas tipa novega akuta na dolgem samoglasniku priponskega obrazila (Dybo 1981; 2000; Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990; 1993; Šekli 2006a: 17-21; 2011).
Furlansko gradivo, vzeto iz Pironovega slovarja, je zapisano v skladu s sodobnim furlanskim pravopisom (npr. Madriz - Roseano 2003).
9
Jeziki		
alp. rom.	alpsko romansko	4 ^
bav.	bavarsko	o
ben. it.	beneško italijansko	• o
furl.	furlansko	
germ.	germansko	HH
got.	gotsko	
it.	knjižno italijansko	
lat.	latinsko	HH
stfurl.	starofurlansko	Ch
srvnem.	srednj evisokonemško	^
stvnem.	starovisokonemško	N
Dolžina v korenu se pri istem leksemu pojavlja tudi v nadiškem narečju - nuoš, Red nuoza (Šekli, ustno) - in v terskem gradivu Jana Baudouina de Courtenayja, kjer so izpričane tudi oblike s končniškim naglasom in hkrati dvoglasnikom v korenu (Spinozzi Monai 2006), kar bi kazalo na pomik tipa *z^ma > *zi(:)'ma. Pri dolžini v korenu bi lahko šlo za analoško podaljšavo novega akuta v ustreznih oblikah (RMOmn), nato pa za izravnavo. Težavno pri tej razlagi je, da omenjene oblike pri tem leksemu niso pogosto besedilno aktualizirane in so zato manj verjeten model za analogijo. Druga možnost je (sporadična) podaljšava kratkega naglasa ob spirantu, ki ima tipološke vzporednice v čakavščini in delih štokavščine: čak. (Brač) noš, Red noža, knj. štok. nož, Red noža (torej z izravnavo v odvisnih sklonih). Če je do podobnega pojava prišlo v slovenščini, bi pri samostalniku *ndzb, Red *noža (psl. nagl. tip b) potem prvotno pričakovali naglasni vzorec *nož, Red *no'ža, po izravnavi pa bodisi *nO:ž, Red *nO:ža (na kar kaže stanje v terskem in nadiškem narečju) ali *'nož, Red *no'ža.
Pri leksemu ö:sla je verjetno prišlo do umika naglasa s končnega cirkumflektiranega zloga v Ted in zatem do izravnave, še prej pa do prehoda iz psl. nagl. tipa b v psl. nagl. tip c. V led bi sicer pričakovali *os'la.
3.2.2 Nabor predstavljenega besedja 3.2.2.1 Neprevzeto netvorjeno besedje
klin -a m ► k'lin (Med tuu kl^:nu, Imn kl^:ni, Tmn kl^:ne) 'lesena polkrožna ploščica z dvema luknjama za povezovanje vrvi' y SSKJ Plet. BdC kat. klen E < *-klin-^ (a)
ključ -a m ► cju:c () E SSKJ +, Plet. +, BdC kjuč, kat. - E <^*kiuč-b (b)	^
kosa -e ž ► ko'sa () E +, kat. kosa E < *kos-a (b)	O
koš -a m ► 'kos (Red ko'sa) E +, kat. koš E < *-kdš-b (b)
nož -a m ► nuös (Red nuoza) E SSKJ +, Plet. +, BdC nuoš, kat. nuož E < *ndž-b ^ (b)10	^ N
osla -e ž ► ö:sla (Ted ö:slo) E SSKJ +, Plet. +, BdC -, kat. osla E < *os-(b)l-a (c W < b)11 ^ sito -a s ► s^:to (Red s^:ta) E +, kat. sito E < *sit-o (a)
srp -a m ► sa:rp (Red sa:rpa) E SSKJ +, Plet. +, BdC sarp, kat. - E < *sbrp-^ (c)
10

sveča -e ž ► sve:ča (Ted sve:čo) O SSKJ +, Plet. +, BdC sve(jj)ca, kat. Imn sveče E
W	< *sveta (b)12
N stol -a m ► s'tou (Red sto'la) tudi stolič 'nizek stol, navadno s tremi nogami' O 1	SSKJ +, Plet. +, BdC stou, kat. stou E < *stdl-i (b)
K vrata vrat ž mn ► Imn vra:ta (Rmn vra:t) O SSKJ +, Plet. +, BdC urata, kat. - E O	< *vort-a (c)
s zvon -a m ► zvo:n () O SSKJ +, Plet. +, BdC zuon, kat. - E < *zvbn-^ (c) L
0	3.2.2.2 Neprevzeto tvorjeno besedje
v brusič -a m ► bruisič () O -, kat. brus E ^ *brus-ii-b (F2) ^ *brus-h (c) N cedilo -a s ► ced^:lo () O +, kat. cedilo E < *ced-i-dl-o (F2) ^ *ced-i-ti (c)
1	glavnik -a m ► loun^:k () O SSKJ +, Plet. +, BdC -, kat. - E < *golv-bn-^k-i (B)
^ *golv-a (c)
N grablje -belj ž mn ► Imn ra:bje (Red ra:baj) O SSKJ +, Plet. +, BdC grabje, kat. A	rabje E < *grab-j-q (A) ^ *grab-i-ti (a)
p košica -e ž ► koisica () 'manjši koš' O -, kat. - E < *kdš-ic-a (A) ^ *kdš-a (a') 1 mokarica -e ž ► moikarica () tudi paleta 'velnica, lopatica za zajemanje moke' O s	SSKJ Plet. BdC -, kat. - E < *mQk-af-ic-a (G) ^ *mQk-a (b)13
K ključavnica -e ž ► cjucaiunica () O SSKJ +, Plet. +, BdC -, kat. Imn čjucaunice E 1	< *kluč-av-bn-ic-a (F1) ^ *kluč-b (b)
0	kosišče -a s ► kos^:sce () 'držaj pri kosi' O +, kat. kosišče E < *kos-išč-e (F1) ^ • *kos-a (b)
1	oselnik -a m ► oisounik () O SSKJ +, Plet. +, BdC -, kat. osunek E < *dsl-bn-ik-^ ■■■ (D) ^ *os-(b)l-a (b)14
2	poverek -rka m ► poviirak (Redpoviirka) 'drog za nošenje vode' O SSKJ +, Plet.
+, BdC -, kat. povirak E < *po-ver-^k-^ (A) preslica -e ž ► preislica () O SSKJ +, Plet. +, BdC -, kat. preslica < *pr^d-sl-ic-a
(A) ^ *pr^d-sl-o (a) ^ *pr^d-0-ti (c-a) senarica -e ž ► sienarica (Ted sienarico) 'vrv za povezovanje sena' O SSKJ -, Plet.
-, BdC -, kat. - E < *sen-af-ic-a (F2) ^ *sSn-o (c)15 stolič -a m ► sto'lič (Oed stol^:čan) isto kot stol O SSKJ -, Plet. +, BdC +, kat. - E
< *stol-it-b (F1) ^ *stol-i (b) zvončič -a m ► zvon'cič (Imn zvonc^:či) 'zvonček' O SSKJ -, Plet. +, BdC -, kat. -
E < *zvon-bč-it-b (F) ^ *zvbn-h (c) žlica -e ž ► zl^:ca () O +, kat. - E < *l^ž-ic-a (F) ^
12	Neregularni enoglasniški refleks v korenu (pričakovali bi **svieča) je najverjetneje posledica bližine palatala.
13	Izpeljanka moikarica je verjetno tvorjena v času, ko je imel samostalnik *mQka po splo-šnoslovenskem umiku naglasa na prednaglasno dolžino nepremični naglas na osnovi. Podobno velja za izpeljanko sienarica, le da je ta verjetno tvorjena po narečnem umiku s cirkumflektiranega odprtega zloga.
14	Samostalnik *os(b)la je verjetno šele pozneje prešel v psl. nagl. tip c, prej pa se je uvrščal v psl. nagl. tip b. V tem času je bil verjetno tvorjen samostalnik *dslbniki> (psl. besedotvorni nagl. tip D), saj bi sicer pričakovali **oslbn^k^ (psl. besedotvorni nagl. tip B).
15	Gl. op. 11.
Bezlaj (1976: 86) navaja čola v pomenu 'hlod, deblo, čok, tnalo' (Posočje, gor.) in k temu pridaja čol 'češarek' (Tolmin) ter čula 'razklan parobek' (Branica); izvor po njegovem mnenju ni jasen, izhajanje iz novonemškega Zoll, Zollen pa ne pride v poštev, »ker je srvn[em]. zol »carina« dalo sln. col in zol »dolžinska mera« sln. cola« (Bezlaj 1976: 86). Besedo col 'parobek' Bezlaj (1976: 67) izvaja iz srvn[em]. zol 'parobek, hlod, tram'. Pri oblikah čola, čula in cuoja je treba najverjetneje izhajati iz *č^^a, saj vse izkazujejo ustrezne reflekse */, terska in kraška oblika pa tudi zgodnje podaljšave kratkega akuta v nezadnjem zlogu (če je gradivo, navedeno v Bezlaj 1976: 86, naglasno zanesljivo, pri čola kvaliteta naglašenega vokala kaže na umični naglas, saj bi v obsoškem narečju sicer pričakovali diftong, v gorenjskem pa ozki monoftong). Oblika *čol, iz katere je nastala tolminska oblika, bi lahko bila prevzeta iz srvnem. zol (< pgerm. *tullaz) v nekoliko starejšem obdobju, torej v času, ko se je srvnem. zlitnik izgovarjal šumniško, oblika *čo^a pa tvorjena naknadno s pripono *-ja. Alternativno bi lahko šlo za prevzem z vključitvijo v a-jevsko sklanjatev, pri čemer je slovenski substitut srvnem. srednjega l. Ker naglasni umik na prednaglasni polglasnik v narečju ni regularno izvršen, gre pri korenskem naglasu pri tipu daiska najverjetneje za izravnavo po Ted, kjer je prišlo do umika cirkumfleksa s končnega zloga.
3.2.2.3	Zgodaj prevzeto besedje
čolja -e ž ► cuoja (Oed cuoja) 'gorjača' O SSKJ Plet. čola, BdC -, kat. cuoja @ ^
<	*čdl-ja (a') ^ srvnem. zol16	J!^ deska (za prati) -e (za prati) ž ► da:ska za praiti () O +, kat. daska za prate E < ^^
*d^sk-a < *dbsk-a ^ germ. *diska^'7 kotel -tla m ► ko'tou, Gsg kot'la O +, kat. kotou E < *katbli, Gsg *katbla (b) ^ " got. *katils
križ -a m ► kr^:s () O SSKJ +, Plet. +, BdC kat. Imn križi E < kr^ž-b < *kryž-b ^ ^ stfurl. *kröje ^ lat. cruce(m)	"
miza -e ž ► m^:za (Ted m^:zo) O +, kat. Med ta na mizu E < *miza ^ stf^l. *mesa ^ ^ lat. mensa(m)
skleda -e ž ► sklieda (Red skliede) O SSKJ +, Plet. +, BdC sklieda, kat. sklijede E
<	*sk^leda < *skhdela ^ alp. rom. *skudela < lat. scutella(m)
škarje -ij ž mn ► skairje () O +, kat. škarje E ^ stvnem. scäri, srvnem. schüre ^ žegnalnik -a m ► zenaiunik (Red zenaiunika) 'kropilnica, posodica za blagoslovljeno vodo' O -, kat. - E < * (žegn)-a-l-bn-ik-^ ^ stvnem. segan, srvnem. segen 'znamenje križa, blagoslov'; stvnem. seganon, srvnem. segenen 'blagosloviti' ^
J
3.2.2.4	Pozno prevzeto besedje	^ ampola -e ž ► aimpola (Imn aimpole) 'steklenička' O SSKJ ^ ampula, Plet. -, O
BdC -, kat. Imn ampole E ^ it. ampolla 'steklenička'	i4
armarič -a m ► armairic () 'predalnik' O -, kat. armaric E < *(armar)-it-b ^ f^l. ^ armär 'predalnik'	N
broka -e ž ► broika () 'glinen vrč za vino' O -, kat. - E ^ it. brocca 'vrč'	W
bančič -a m ► ban'cic (Red banc^:ča) 'manjša klop' O -, kat. bankic E < *(banč)/ ^
(bank) -it-b ^ f^l. banc 'klop' bank -a m ► 'bayk (Red bäiyka) 'klop s skrinjo' O SSKJ Plet.-, BdC ^ banjca,
kat. bank E ^ f^l. banc 'klop' bilanča -e ž ► bilainča () 'tehtnica' O -, kat. belanza E ^ f^l. belancje 'tehtnica'
16

Z
cača -e ž ► ca:ca (Ted cä:co, Imn cä:ce) 'kuhalnica' y SSKJ -, Plet. -, BdC ^ cača, W	kat. Imn cace @ ^ f^l. cjace 'kuhalnica'
N candreja -e ž ► candreija (Ted candreijo, Imn candreije) 'stol' 0 SSKJ -, Plet. -, 1	BdC +, kat. čjandrea @ ^ f^l. cjafnjdree 'stol'
K falčet -a m ► fal'cet (Redfalce'ta) 'kosa' 0 SSKJ -, Plet. -, BdC +, kat. falčet 1 ^
0	furl. falcet 'kosa'
s gerdz -a m ► ge:rc (Red geirja) 'gradaše' 0 SSKJ -, Plet. -, BdC +, kat. gerz 1 ^ L	ben. it. garzo 'gradaše'
Q grac -a m ► 'rac (Imn rä-.ci) 'strgalnik' 0 -, Imn raci 1 ^ f^l. mn grats (ed grat) v	'strgalnik'
kafetjera -e ž ► kafetjeira () 'priprava za kuhanje kave' 0 -, kat. - 1 ^ it. caffetti-
era 'priprava za kuhanje kave' kamba -e ž ► kaimba () 'ukrivljena lesena palica pri jarmu' 0 SSKJ +, Plet. +, BdC N	-, kat. kamba 1 ^ ben. it. camba ^ bav. kampa
A karatel -a m ► kara'tel (Imn karateili) 'sod za vino' 0 SSKJ -, Plet. -, BdC +, kat. p	karatel 1 ^ ben. it. caratelo 'sod'
1	karatelič -a m ► (Imn karateilici) 'manjši sod' 0 -, kat. - 1 < *(karatel)-it-b ^ s ben. it. caratelo 'sod'
K korjan -a m ► korjain (prid. Imn korjainavi) 'usnje' 0 SSKJ -, Plet. -, BdC +, kat. 1	- 1 ^ f^l. corean 'usnje'
0	kračula -e ž ► kraicula 'raglja' 0 -, kat. kračula 1 ^ furl. cragule 'raglja'
• lučernja -e ž ► luceirna (Red lučeirne, Ted lučeirno, Imn lučeirne) 'oljna svetilka'
1	0 SSKJ -, Plet. ^ lučerna, BdC -, kat. - 1 ^ furl. lucergne
■■ makinja (za šivati) -e ž ► maikina za sivaiti () '(šivalni) stroj' 0 -, kat. makinja za
2	šivate 1 ^ f^l. machigne 'stroj, naprava'
meženin -a m ► meze'nin 'mlinček za kavo' 0 -, kat. meženin 1 ^ f^l. masanin 'mlinček'
mizura -e ž ► mizuira (Imn mizuire) 0 SSKJ -, Plet. -, BdC kat. - 1 ^ it. mi-sura 'merica'
orloj -a m ► or'loj () 'ura' 0 SSKJ -, Plet. -, BdC +, kat. orloj 1 ^ furl. orloi 'ura' paleta -e ž ► paleita (Tedpaleito) isto kot mokarica 0 SSKJ Plet. BdC -, kat.
paleta 1 ^ f^l. palete, it. paletta 'lopatica' peza -e ž ► peiza () 'tehtnica' 0 -, kat. - 1 ^ ben. it., it. pesa 'tehtnica' pinja -e ž ► p^lna (Imn p^lne) 0 +, kat. pinja 1 ^ f^l. pigne 'pinja' sapin -a m ► sa'pin () 'cepin' 0 -, kat. sapin 1 ^ f^l. sapln 'cepin' seget -a m ► se'get () 'žaga' 0 -, kat. Imn segeti 1 ^ f^l. seghet 'žaga' segetič -a m ► sege'tic () 'majhna žaga' 0 -, kat. - 1 < *(seget)-it-b ^ f^l. seghet 'žaga'
sejun -a m ► sejuin (Imn sejuini) 'žaga' 0 -, kat. seun 1 ^ f^l. seon 'žaga' stiralnik -a m ► stiraiunik () 'likalnik' 0 -, kat. steraunek 1 < * (stir-a)-l-bn-ik-^ ^ it. stirare 'likati'
škarpa -e ž ► (Ted skairpo, Imn skairpe, Rmn skairp) 'čevelj' 0 +, kat. Imn škarpe
1 ^ it. scarpa 'čevelj' škarpeta -e ž ► (Imn skarpe'te) 'čevelj' 0 -, kat. - 1 ^ f^l. scarpete ^ it. scarpa 'čevelj'
špinjak -a m ► spiinak () 'sveder' O -, kat. špinjak @ ^ nejasno, morda furl.
*spignac 'sveder'	^
tavla -e ž ► ta:ula () 'miza' O SSKJ -, Plet. -, BdC +, kat. - E ^ furl. taule 'miza'	^
tavlica -e ž ► taiulica () 'majhna miza' O -, kat. - E < *(taul)-ic-a ^ furl. taule	^ zvelja -e ž ► zveilja () 'budilka' O -, kat. zvelja E ^ it. sveglia 'budilka'
HH
4 Sklep	^
HH
Iz navedenega gradiva je videti, da novejše prevzeto besedje romanskega izvora ^ po številu močno prevladuje, izpodriva pa tudi starejše neprevzeto besedje, npr. candre-ja 'stol' ^ f^l. cjandree (s'tou, sto'lic se uporablja v pomenu 'majhen stol, pručka'); ta:ula 'miza' ^ f^l. taule (poleg starejšega m^:za)■; fal'cet 'kosa' ^ furl. ^ falcet (poleg starejšega ko'sa). Iz številnih osnov, prevzetih tudi v novejšem času, se produktivno tvorijo izpeljanke z neprevzetimi obrazili: ban'cic 'majhna klop' < *(banč)/(bank)-it-b ^ furl. banc 'klop'; arma:ric 'omarica' < *(armar)-it-b ^ furl. armär 'predalnik'; stira:unik 'likalnik' < *(stir-a)-l-bn-ik-^ ^ it. stirare 'likati'. Zaradi intenzivnega jezikovnega stika s stičnimi romanskimi idiomi in postopnega upada jezikovne kompetence govorcev slovenskega narečja skozi čas je stanje do ^ neke mere pričakovano.	O
HH
Literatura	N
M
Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, av- ^ torji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU, 1976-2007.
Boerio = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Giovanni Cecchini, 1867.
Cernetig - Negro 2009 = Mi smo tu... tuka,... izde,... kle,... tle, ur. Marina Cernetig
- Luigia Negro, Špeter: Inštitut za slovensko kulturo, 2009. Dapit 1995 = Roberto Dapit, La Slavia Friulana: lingue e culture: Resia, Torre, Na-tisone: bibliografia ragionata = Beneška Slovenija: jezik in kultura: Rezija, Ter, Nadiža: kritična bibliografija, Čedad - Špeter: Kulturno društvo Ivan Trinko - Zadruga Lipa, 1995. Dardano - Trifone 2001 = Maurizio Dardano - Pietro Trifone, Grammatica italiana
con nozioni di linguistica, Bologna: Zanichelli, 2001. Del Medico 2004 = Dino Del Medico, Censimento oggetti: museo etnografico, Co-
mune Lusevera, 2004. (Tipkopis.) Dybo 1981 = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o, CnaenaHKaR aK^eHm0Ä0^UR, MocKBa: HayKa, 1981.
Dybo 2000 = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o, M0p^0H0M0^u30eaHHue napa^u^Ma-muuecKue aK^eHmHue cucmeuu: mun0M0^UM u ^eHe3uc, MocKBa: ^a3HKH pyccKOH KyntTypH, 2000.
z
^	Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990 = BnagHMHp Ahtohobhh - ra^HHa
W	HropeBHa 3aMaTHHa - Cepren hbbobhh HuKonaeB, OcHoeu cnaeRHCKOü
N	aK^eHmono^uu, MocKBa: HayKa, 1990.
1	Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1993 = BnagHMHp Ahtohobhh - ra^HHa
^	HropeBHa 3aMaTHHa - Cepren hbbobhh HuKonaeB, OcHoeu cnaeRHCKOü
O	aK^eHm0R0^uu: cnoeapb, MocKBa: HayKa, 1993.
s	Erat 2008 = Janez Erat, Furlansko-slovenski slovar = Il dizionari furlan-sloven,
L	2008 (http://janezerat.blogspot.com/, dostop 3. 11. 2013).
0	Ježovnik 2012 = Janoš Ježovnik, Narečna poezija Renata Quaglie v prevodih Mar-v	ka Kravosa: diplomsko delo, Ljubljana: Oddelek za primerjalno književnost
in literarno teorijo, 2012. Kacin Wohinz - Pirjevec 2000 = Milica Kacin Wohinz - Jože Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000, Ljubljana: Nova revija, 2000.
Z	Kenda Jež 2007 = Karmen Kenda Jež, Shranili smo jih v bančah: slovarski prispe-
A	vek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale
p	alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale, Ukve - Ljubljana: S. K. S.
1	Planika Kanalska dolina - Slori - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, s	2007.
K	Kos idr. 1974 = Milko Kos - Lavo Čermelj - Bogo Grafenauer - Janko Jeri - Go-
1	razd Kušej, Slovenci v Italiji včeraj in danes, Trst: Založništvo tržaškega
■	tiska, 1974.
0
• Križnar 2006 = Naško Križnar, Etnografski muzej v mlekarni, v: Terska dolina =
1	Alta Val Torre = Val de Tor: Terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema ■■ Černa, ur. Milena Kožuh, Celje: Celjska Mohorjeva družba - Gorica: Gori-■■ ška Mohorjeva družba, 2006, 239-242.
Logar 1976 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.
Madriz - Roseano 2003 = Anna Madriz - Paolo Roseano, Scrivere in friulano, Udine: Societa Filologica Friulana, 2003.
Makuc 2013 = Neva Makuc, Sclavi, schiavi in podobni izrazi v miselnem svetu novoveških avtorjev, Škrabčevi dnevi 8: zbornik povzetkov simpozija 2013, Nova Gorica, 2013, 11.
Marušič 2006 = Branko Marušič, Pregled zgodovine terskih Slovencev, v: Terska dolina = Alta Val Torre = Val de Tor: Terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Černa, ur. Milena Kožuh, Celje: Celjska Mohorjeva družba - Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2006, 55-61.
Merku 2006 = Pavle Merku, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ur. Metka Furlan - Silvo Torkar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.
Pirona = Giulio Andrea Pirona, Ercole Carletti, Giovanni Battista Corgnali, Il nuo-vo Pirona. Vocabolario friulano, Udine: Societa filologica Friulana, 1992.
Pleteršnik (Plet.) = Maks Pleteršnik, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar: spletna izdaja, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2010 (http://bos.zrc-sazu.si/pletersnik.html).
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935.
Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem voka-
lizmu, v: Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektolo- ^ ške razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana ^ Ramovša ZRC SAZU, 2001, 13-57.	4
Ruttar 2006 = Riccardo Ruttar, Lusevera - Bardo, Il luogo e la sua gente - Una
comunita in pericolo, v: Terska dolina = Alta Val Torre = Val de Tor: Ter- " ska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Černa, ur. Milena Kožuh, Ce- ^ lje: Celjska Mohorjeva družba - Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2006, ^ 87-90.
Skubic 1997 = Mitja Skubic, Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezi- ^ kovni meji, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997.
Skubic 2002 = Mitja Skubic, Romanski jeziki, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti, 2002.
Skubic 2006 = Mitja Skubic, Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 2005.
Snoj 2009 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 2009.
Spinozzi Monai 2009 (BdC) = Liliana Spinozzi Monai, Il Glossario del dialetto
del Torre di Jan Baudouin de Courtenay, Udine: Consorzio Universitario del ^ Friuli, 2009.	O
Stang 1957 = Christian Stang, Slavonic accentuation, Oslo, 1957.	i4
Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo- ^ venischen, Berlin: Osteuropa-Institut - Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1963. N
Šekli 2006a = Matej Šekli, Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici: doktor- W ska disertacija, Ljubljana, 2006.	^
Šekli 2006b = Matej Šekli, Tersko narečje v kraju Subid, v: Terska dolina = Alta Val Torre = Val de Tor: Terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Černa, ur. Milena Kožuh, Celje: Celjska Mohorjeva družba - Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2006, 161-173.
Šekli 2009 = Matej Šekli, Merila za določanje mej med slovenskimi narečji in pod-narečji, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.
Šekli 2011 = Matej Šekli, Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne šole, Jezikoslovni zapiski 17 (2011), št. 2, 7-40.
Šekli 2014 = Matej Šekli, Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 19 (2013), št. 2, 291-315.
Šlenc = Sergij Šlenc, Veliki italijansko-slovenski slovar: elektronska izdaja, Ljubljana: DZS, 22008.
Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim gradom in Nazarjami: poskusni zvezek: A-H, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998 (Slovarji).
Weiss 2006 = Peter Weiss, Besedje na kolesu v (slovenskem) narečnem slovarju z etimologijami, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo, 2006 (Zora 41), 328-335.
^	Zingarelli = Nicola Zingarelli, Lo Zingarelli: vocabolario della lingua italiana, Bo-
E	logna: Zanichelli, 2007.
N	Zuljan Kumar 2010 = Danila Zuljan Kumar, Subiške pripovedi z jezikovnega stali"	šča, v: Bruna Balloch, Mlada lipa: pravdce domah narete, Čedad: Kulturno ^	društvo Ivan Trinko, 2010. O
S
L
0	The Origin of Terms for Tools and Household Instruments v in the Terski Dialect
N
1	Summary
N This article presents dialect names for tools and instruments displayed in the eth-A nographic museum in the village of Lusevera (Sln. Bardo) in the Torre Valley. The p local dialect of Bardo is a part of the Terski dialect, which is spoken in the valley of I the Torre River and its tributaries in the Province of Udine, part of the autonomous S Friuli-Venezia Giulia region of Italy. According to genetic linguistics, it belongs to K the Venetian-Karst dialectal base and, if the auditory impression and recent devel-1 opments are taken into account, it belongs to the Littoral dialect group. An uncom-
0	mon phonetic innovation in the dialect that is typical of the Bardo dialect is elision • of the phoneme g; this phoneme only appears in recent loanwords. Based on their
1	origin, words in the Bardo dialect can be divided into native and borrowed. Native words are roots and compounds. Loanwords were borrowed early, either in the late
2	Common Slavic period or later, but before the language came into strong contact with the Romance adstrata, and late, borrowed recently especially from Friulian, Venetian Italian, and since 1866 f^om standard Italian as well. Loanwords represent a large majority of the words analyzed and are replacing old native names as well. Many roots, both those borrowed early as well as recently, serve as a basis for productive derivation with native affixes.