13 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 KADROVSKE POTREBE IN POTENCIAL IZOBRAŽEVANJA V LESARSTVU LABOUR DEMAND AND EDUCATION POTENTIAL IN THE WOOD INDUSTRY Jože Kropivšek 1* , Teja Bizjak Govedič 1 , Luka Goropečnik 1 UDK članka: 674:378:372.5 Prispelo / Received: 13.8.2024 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 2.9.2024 . Izvleček / Abstract Izvleček: Lesna panoga potrebuje izobražen kader z ustreznimi kompetencami, če se želi prilagajati družbenemu in gospodarskemu razvoju, proizvajati izdelke z višjo dodano vrednostjo, uporabljati sodobne tehnologije in uvesti digitalne ter trajnostne poslovne modele. Glavni cilj raziskave je bil analizirati kadrovske potrebe in izobrazbeno strukturo zaposlenih v lesnem sektorju ter ugotoviti potencial izobraževanja v lesarstvu v Sloveniji. V raziskavi smo dokazali povezavo med izobrazbeno strukturo zaposlenih in uspešnostjo panoge, ugotovili pa smo tudi, da se vzporedno s povečevanjem števila zaposlenih v lesarstvu, povečujejo tudi potrebe po kadrih z lesarsko izobrazbo vseh stopenj izobrazbe. Potencial izobraževanja v lesarstvu v Sloveniji je torej velik, pri čemer pa je nujno, da pri razvoju izobraževalnih programov poleg izobraževalnih institucij, ki morajo ponuditi sodobne programe in načine izvedbe, sodeluje tudi gospodarstvo, ki se vključuje v izvajanje in definira potrebe ter poskrbi za promocijo lesarstva in lesarskih poklicev ob podpori države, ki mora poskrbeti predvsem za sistemsko ureditev materialnih in kadrovskih pogojev, ki bodo omogočili kakovostno izobraževanje. Ključne besede: lesarstvo, kadri, kadrovske potrebe, izobraževanje, poslovna uspešnost, Slovenija Abstract: To advance the wood sector, which must adapt to social and economic developments, and to manufacture products with higher added value, use modern technologies and introduce digital and sustainable business models in company operations, the wood industry needs an educated staff with appropriate competences. The main objective of the research was thus to analyse the labour demand and educational structure and to identify the potential of education in the wood sector in Slovenia. In the course of the research, we were able to prove a connection between the educational structure of employees and the business success of companies in this sector. We also found that in parallel with the increase in the number of employees in the wood industry, the demand for labour with a wood science and technology education, of all levels, is also increasing. The potential for developing wood science and technology education in Slovenia is therefore great, but it is important that the development of educational programmes involves not only the educational institutions, which must offer modern programmes and implementation methods, but also the business community, which is involved in the implementation of research, defines the needs, and takes care of the promotion of the various branches and professions in the wood sector, with the support of the state, which must above all ensure the systematic creation of material and personnel conditions that enable a high-quality education in this field. Keywords: wood industry, personnel, labour demand, education, business performance, Slovenia 1 UVOD 1 INTRODUCTION Sočasno z globalnim družbenim in gospo- darskim razvojem se spreminja tudi slovenska les- na industrija. Uvajanje številnih novih digitalnih tehnologij (European Labour Authority, 2022) ob hkratnem stremljenju k podnebni nevtralnosti po- nuja veliko novih priložnosti za napredek in širitev tudi lesne panoge. Na njen nadaljnji razvoj vplivajo predvsem temeljni strateški dokumenti Evropske unije kot je Evropa naslednje generacije, iz katere izhajajo iniciative, kot sta Novi evropski Bauhaus (EC, 2021a) in Pripravljeni na 55 (EC, 2021b). Ker je les ključna strateška surovina Slovenije, ima indu- strija, ki temelji na razpoložljivih naravnih virih kot je les, velik potencial za doseganje ciljev Evropske- Vol. 73, No. 2, 13-26 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2024.v73n02a02 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-pošta: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si 14 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Labour demand and education potential in the wood industry ga zelenega dogovora (EC, 2019). V zadnjih letih je slovenska lesna industrija tudi zaradi bolj sistem- skega pristopa, načrtovanja in finančne podpore s strani države zopet začela dosegati boljše rezultate (MGTŠ, 2023). Veliko je bilo narejenega na podro- čju promocije uporabe slovenskega lesa; SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) že od leta 2013 izvajata vrsto aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini (Spirit Slovenija, 2022). V Slovenski industrijski strategiji 2021–2030, ki je bila sprejeta leta 2021, je bila med pomembne umešče- na tudi lesnopredelovalna dejavnost (MGRT, 2021), kar zagotovo predstavlja pomemben mejnik za na- daljnji razvoj panoge. Na podlagi te strategije je bil oblikovan Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do leta 2030 (MGRT, 2022), ki je osnova za izvajanje aktivnosti za ustvar- janje ugodnega poslovnega okolja za razvoj in rast panog, povezanih s predelavo in uporabo lesa. Po raziskavah Evropskega barometra (EBS) je v Sloveniji v zadnjih letih prisotna visoka ozaveš- čenost prebivalcev o vplivu podnebnih sprememb (ARSO, 2024). Direktorat za lesarstvo, ki deluje v okviru MGTŠ, si z različnimi ukrepi prizadeva po- večati gradnjo z lesom in izdelavo lesnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo (RS, 2020). Sočasno se podjetja v lesni panogi tudi tehnološko modernizi- rajo in digitalizirajo svoje poslovanje, kar je nujno za ohranjanje konkurenčnosti, nižanje stroškov in dvig kakovosti. Na primer, na področju gradnje je zelo močan trend digitalizacije procesa gradnje (BIM = building information modeling), uvaja se aditivna proizvodnja (3D tiskanje), strojno učenje, robotika, množični podatki (angl. »big data«), navidezna in razširjena resničnost (VR, AR, MR), na splošno pa podjetja v proizvodne procese uvajajo čedalje več senzorike, proizvajajo pametne izdelke (po načelu Interneta stvari–IoT), pri poslovnem odločanju pa je prisotne vse več umetne inteligence (Asif et al., 2024). Rezultat tega je dodana vrednost na zaposle- nega v lesarstvu, ki v povprečju raste že zadnjih 14 let iz cca 20.000 € leta 2010 na dobrih 47.000 € leta 2023 (Valentinčič & Likar, 2024), pri čemer je pa- noga C16 (Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohi- štva) uspešnejša od C31 (Proizvodnja pohištva). Do- dana vrednost na zaposlenega je eden pomembnih kazalnikov učinkovitosti proizvodnje, ki se najpo- gosteje meri s kazalnikoma produktivnosti dela in kapitala. Produktivnost dela je tesno povezana s stopnjo izobrazbe kadra, saj države s precejšnjim deležem zaposlenih z nižjo izobrazbo beležijo niž- jo produktivnost dela in nižjo gospodarsko rast kot tiste, kjer so zaposleni visoko usposobljeni (Grze- gorzewska & Sedliačiková, 2021). Produktivnost dela v lesni industriji pa je seveda odvisna tudi od stopnje tehnične opremljenosti, uporabljenih teh- nologij in inovativnosti, kar je spet vse povezano z usposobljenostjo kadra oz. stopnjo izobrazbe. Kaba et al. (2024) so v svoji raziskavi potrdili, da je nizka stopnja izobrazbe zaposlenih eden izmed zelo pomembnih razlogov za tehnično neučinkovi- tost lesne industrije. Izobrazba je zelo pomembna tudi pri krepitvi različnih vidikov uspešnosti in pri doseganju višje dodane vrednosti (na zaposlenega (VA/e) kot merilu donosnosti intelektualnega ka- pitala podjetja (Ngwenya, 2013). Katundu (2021) poudarja pomen izobraževanja pri prispevanju h gospodarski rasti, plačam, dohodkovni neenakosti in družbenem razvoju. Dang et al. (2018) so dokaza- li, kako lahko konkretna usposabljanja za zaposlene prav tako vodijo do znatnega povečanja učinkovi- tosti proizvodnje in dodane vrednosti na zaposle- nega. Fang (2024) je med preučevanjem razmerja med izobraževanjem zaposlenih ter njihovo pro- duktivnostjo in inovativnostjo ugotovil, da visoko iz- obraženi zaposleni običajno pomembno vplivajo na produktivnost in rast vrednosti podjetij. Podobno Yang et al. (2019) ugotavljajo, da lahko različni de- javniki, vključno z izobrazbo in sposobnostmi zapo- slenih, prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti. Podjetja za proizvodnjo izdelkov z višjo doda- no vrednostjo, rokovanje s sodobnimi tehnologi- jami in uvajanje sodobnih digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov v poslovanje potrebujejo tako sodobno tehnologijo kot izobražen in usposobljen kader z ustreznimi kompetencami. V EU predvsem zaradi hitrega uvajanja novih digitalnih tehnolo- gij primanjkuje alumnov STEM (znanost, tehno- logija, inženirstvo in matematika), kamor spadajo tudi poklici s področja lesarstva (European Labour Authority, 2023; EC, 2023b). Prebivalstvo se povsod v Evropi stara (SiStat, 2023; Borzykowski, 2019), po- vojna generacija se upokojuje, mladih pa ni dovolj, da bi jih nadomestili, čeprav vpis v izobraževalne 15 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Kadrovske potrebe in potencial izobraževanja v lesarstvu programe v lesarstvu iz leta v leto malenkost raste (Stopar et al., 2018). Čeprav sodobna lesnoprede- lovalna industrija ponuja številne karierne prilož- nosti, poleg poklicev kot so mizar, tesar in tapetnik še vedno primanjkuje tudi lesarskih tehnikov in inženirjev lesarstva (Spirit Slovenija, 2023). V letu 2022 je bil poklic mizarja v večini EU držav med naj- bolj deficitarnimi (Statista, 2022; ZRSZ, 2024). Na račun zelenega prehoda naj bi bilo na ravni EU do leta 2030 odprtih 1 do 1,25 milijona novih delovnih mest, in sicer v panogah, kjer že sedaj primanjku- je delovne sile (EC, 2023a). Leta 2022 je bilo v EU na različnih področjih gozdarstva in lesne industrije zaposlenih 3,6 milijona ljudi, kar je 1,4 % več kot leta 2012 (EUROSTAT, 2024). V Sloveniji je bilo leta 2022 na področju gozdno lesne verige zaposlenih 18.427 ljudi, od tega 16.207 v lesarstvu: v C16 9935 in v C31 6272 (SiStat, 2024a). V celotni predeloval- ni dejavnosti smo v letu zabeležili povprečno 5408 prostih delovnih mest, medtem ko je bilo v tem letu zasedenih delovnih mest 200.303 (SiStat, 2024b). Število zaposlenih v lesarstvu v zadnjih letih rahlo raste, medtem ko se število podjetij povečuje še hitreje (predvsem mikro in manjših podjetji), zaradi česar je povprečno število zaposlenih na podjetje v zadnjih 15 letih iz 8,5 padlo na slabih 5 zaposlenih/ podjetje (SiStat, 2024a). Podjetja torej postajajo manjša, poslujejo večinoma projektno, ljudje delu- jejo v timih, zato je posledično manj dela za nekva- lificirane delavce oz. se povpraševanje po delavcih z več kompetencami povečuje. Pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, ki se v praksi kaže kot velik problem, težko zagota- vljamo z uvozom delovne sile, saj se s podobnim problemom srečujejo v celotni Evropski Uniji (Euro- pean Labour Authority, 2022). Primanjkljaj v dolo- čenih poklicih lahko deloma zapolnjujejo migrantski delavci (EC, 2023a; EC, 2023b). Eden izmed proble- mov pa je tudi, da iskalci zaposlitve pogosto nimajo pravih kompetenc (Yanatma, 2024). Na drugi strani pa se srečujemo z novimi generacijami mladih, ki so za izobraževanje drugače motivirani kot prejšnje generacije, glede dela pa imajo drugačna pričako- vanja (Dalheim, 2019a; Dalheim, 2019b). Če torej želimo, da bomo v panogi imeli dovolj ustrezno izobraženega kadra, je treba poleg sprememb na področju gospodarske politike države in uvajanja tehnoloških novosti v poslovanje podjetij povečati in spremeniti tudi izobraževalni potencial na podro- čju lesarstva. Glavni cilj raziskave je bil opraviti poglobljeno analizo kadrovskih potreb in izobrazbene strukture v lesarstvu ter ugotoviti potencial izobraževanja v lesarstvu v Sloveniji. 2 MATERIALI IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS Podatke o številu razpisanih delovnih mest in o številu razpisanih delovnih mest glede na zah- tevano stopnjo izobrazbe v lesarstvu po letih smo pridobili iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlo- vanje (ZRSZ, 2023). Podatki vključujejo vsa prosta delovna mesta, ki so jih razpisala podjetja z glavno dejavnostjo C16 ali C31, in sicer je vključena le prva objava razpisa za posamezno delovno mesto, torej med njimi ni ponovljenih objav, če so jih podjetja po neuspešnem razpisu ponovila. Poudariti mora- mo tudi, da se je v letu 2013 spremenila metodolo- gija za spremljanje prostih delovnih mest na Zavo- du Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), saj je bila odpravljena obvezna prijava prostih delovnih mest pri ZRSZ. Za identifikacijo potenciala izobraževanja v le- sarstvu v Sloveniji smo izvedli kvantitativno analizo. Zanimalo nas je število maturantov in diplomantov oz. število dijakov in študentov v zaključnih letni- kih izobraževalnih programov lesarstva (od SOK 3 do SOK 8; SOK = Slovenski okvir kvalifikacij). S tem smo ugotovili število novo izobraženih kadrov v lesarstvu in jih primerjali s številom razpoložljivih delovnih mest v lesarskih podjetjih. Število učečih se vpisanih v zaključne letnike srednješolskih in viš- ješolskih izobraževalnih programov v lesarstvu smo pridobili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI, 2023); podatke o številu diplomantov pa smo pridobili iz letnih poročil Biotehniške fakultete (Bi- otehniška fakulteta, 2024). Podatke smo zbirali za obdobje med 2008 in 2022, saj smo tako zajeli sta- nje pred veliko gospodarsko krizo leta 2009 in vso dogajanje v letih po njej, vključno s korona krizo leta 2020. Podatke o številu zaposlenih v lesarstvu v Slo- veniji z različnimi stopnjami izobrazbe smo pridobili na portalu Statističnega urada RS (SiStat, 2024a) za obdobje 2008 do 2023; na istem mestu smo prido- 16 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Labour demand and education potential in the wood industry bili tudi prihodke in dodano vrednost na zaposlene- ga v panogah C16 in C31. Za preverjanje njihovega medsebojnega vpliva smo uporabili več enostavnih linearnih regresij. Z njihovo pomočjo smo ocenili vpliv neodvisnih spremenljivk (število zaposlenih s primarno, sekundarno in terciarno izobrazbo) na odvisni spremenljivki (prihodke in dodano vrednost na zaposlenega). Vzorec je predstavljal časovno obdobje od 2008 do 2023. Za dodano vrednost na zaposlenega smo vzeli povprečje, medtem ko smo za prihodek in število zaposlenih po izobrazbi upo- števali vsoto vseh podjetij v sektorju. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 ŠTEVILO UČEČIH SE VPISANIH V ZADNJE LETNIKE IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V LESARSTVU 3.1 NUMBER OF STUDENTS ENROLLED IN THE FI- NAL YEAR OF WOOD SCIENCE AND TECHNOL- OGY EDUCATION PROGRAMMES Najprej nas je zanimalo število učečih se vpi- sanih v zadnje letnike srednješolskih izobraževalnih programov (slika 1) ter število diplomantov višješol- skih in visokošolskih programov (slika 2) v lesarstvu. V Sloveniji se v srednješolskih izobraževalnih programih za vse profile (obdelovalec lesa, mizar in lesarski tehnik) vsako leto izobrazi skoraj 500 di- jakov (povprečje 2008–2022) (slika 1). Ugotovimo lahko, da ta številka od leta 2014, ko je bila najnižja, raste praktično za vse obravnavane profile in je v letu 2022 vsota vseh krepko presegla 500 aktivnih dijakov (brez ponovno vpisanih). Od teh je največ mizarjev (okoli 250), sledijo jim tehniki (okoli 200), najmanj pa je na novo izobraženih obdelovalcev lesa (SOK 3) (okoli 50). Tukaj velja omeniti, da v ka- tegorijo lesarski tehnik uvrščamo tako štiriletni pro- gram lesarski tehnik kot tudi lesarski tehnik PTI (PTI = poklicno tehniško izobraževanje, 3+2); razmerje med njima je 40:60 v korist tehnika PTI. Višješolske izobraževalne programe na leto zaključi okoli 30 diplomantov (slika 2). Študij na 1. stopnji (VSŠ–Visokošolski strokovni študij, UNI – univerzitetni študij) konča okoli 30 diplomantov na leto, na 2. stopnji (magistrski strokovni študij) pa okoli 10, torej imamo na obeh stopnjah skupaj okoli 40 diplomantov na leto (slika 2). (Opomba za sliko 2: podatek za SOK 7 in 8 pri letu 2016 ni relevanten, saj je bilo to leto zadnja možnost za dokončanje štu- dija za stare univerzitetne programe lesarstva in je zato število diplom nesorazmerno visoko; podobno nesorazmerno odstopanje lahko ugotovimo tudi za SOK 6 v letu 2013.) Če pogledamo skupno, letno izobrazimo oko- li 500 mizarjev, lesarskih tehnikov in obdelovalcev lesa, 20–30 inženirjev lesarstva ter okoli 40 diplo- miranih inženirjev in magistrov inženirjev lesarstva, torej skupaj skoraj 600 novo izobraženih kadrov s področja lesarstva. Pri tem je potrebno poudariti, da se velik delež dijakov (skoraj polovica), ki zaklju- čijo program mizar, preusmeri v nadaljnje izobraže- vanje, na program lesarski tehnik PTI, poleg tega ve- liko lesarskih tehnikov nadaljuje šolanje ali na višji šoli ali na visokošolskem nivoju. Diplomanti 1. stop- nje visokošolskega študija pa prav tako v veliko pri- merih nadaljujejo študij na 2. stopnji študija. Posa- meznik se torej v tej številki lahko pojavlja večkrat, Slika 1. Število učečih se vpisanih v zadnje letnike srednješolskih izobraže- valnih programov v lesar- stvu (vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje). Figure 1. The num- ber of students enrolled in the final years of sec- ondary education pro- grammes in wood sci- ence and technology (source: Ministry of Edu- cation). 17 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Kadrovske potrebe in potencial izobraževanja v lesarstvu zato je končna številka letno izobraženih kadrov, ki pridejo na trg dela, še precej nižja. Po naših ocenah se ta številka zmanjša za dobrih 30 % (največ na ra- čun zmanjšanja števila mizarjev, ki se preusmerijo na program lesarski tehnik PTI), kar pomeni, da se na trgu dela letno pojavi okoli 400 novo izobraženih kadrov s področja lesarstva. 3.2 ŠTEVILO RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST V LESARSTVU 3.2 NUMBER OF JOB VACANCIES IN THE WOOD INDUSTRY V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšna je po- nudba prostih delovnih mest v panogi C16 in C31, torej v lesni panogi v celoti (slika 3). Glede na tipe Slika 2. Število diplomantov višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programov po letih (vir podatkov: letna poročila Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani). Figure 2. Number of graduates from post-secondary and higher education programmes by year (data source: annual reports of the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana). Slika 3. Število vseh razpisanih delovnih mest v panogi C16 in C31 po letih (vir podatkov: ZRSZ, 2023). Figure 3. The number of all job vacancies in sectors C16 and C31 by year (data source: ZRSZ, 2023). 18 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Labour demand and education potential in the wood industry delovnih mest iz teh razpisov lahko ugotovimo, da večino (približno 80 %) prostih delovnih mest lahko izvajajo kadri z lesarsko izobrazbo. Zaključimo torej lahko, da je letni potencial za zaposlitve kadrov z lesarsko izobrazbo okoli 1800 oseb, kar znaša skoraj 4-krat več, kot pa jih trenutno pride iz izobraževal- nega sistema. Pri tem bi želeli opozoriti, da se je v letu 2013 spremenila metodologija za spremljanje prostih delovnih mest, odpravljena je bila obvezna prijava prostih delovnih mest na Zavodu Republi- ke Slovenije za zaposlovanje, zaradi česar se je pri njih navidezno zmanjšalo število objavljenih prostih delovnih mest. Zato je pomembno poudariti, da so dejanska prosta delovna mesta v tej panogi od leta 2013 lahko precej višja od tistih, ki jih prikazuje graf na sliki 4. Ugotovimo lahko tudi, da je v panogi C16 Slika 4. Število razpisanih delovnih mest glede na zahtevano stopnjo izobrazbe v lesarstvu (skupaj C16 in C31) po letih (do visokošolske izobrazbe) (vir podatkov: ZRSZ, 2023). Figure 4. Number of job vacancies by the required level of education in the wood sector (C16 and C31) by year (up to higher education) (data source: ZRSZ, 2023). Slika 5. Število razpisanih delovnih mest glede na zahtevano stopnjo izobrazbe v panogah C16 in C31 po letih (od visokošolske izobrazbe naprej) (vir podatkov: ZRSZ, 2023). Figure 5. Number of job vacancies by the required level of education in the wood sector (C16 and C31) by year (from higher education) (data source: ZRSZ, 2023). 19 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Kadrovske potrebe in potencial izobraževanja v lesarstvu razpisanih delovnih mest v povprečju za 20–25 % več kot v panogi C31. Zanimalo nas je tudi, katere profile kadrov podjetja najbolj potrebujejo. Ločili smo razpisana prosta delovna mesta glede na zahtevano stopnjo izobrazbe v obeh panogah skupaj. Slika 4 prikazuje število prostih delovnih mest v celotni lesni pano- gi v Sloveniji do visokošolske izobrazbe, kjer lahko ugotovimo, da je daleč največje število razpisanih mest za srednjo poklicno stopnjo izobrazbe (kamor Slika 6. Število razpisanih delovnih mest po kategorijah po letih za C16 in C31 skupaj (vir podatkov: ZRSZ, 2023). Figure 6. Number of job vacancies by category and year for C16 and C31 combined (data source: ZRSZ, 2023). Slika 7. Primerjava med številom novo izobraženih in prostimi delovnimi mesti v lesarstvu (vir podatkov: MIZŠ, 2023 in ZRSZ, 2023). Figure 7. Comparison between the number of newly educated individuals and job vacancies in the wood industry (data source: MIZŠ and ZRSZ). 20 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Labour demand and education potential in the wood industry spada tudi mizar), sledijo potrebe po osnovnošolski izobrazbi in tehniški ter nižji poklicni izobrazbi (npr. obdelovalec lesa). Poleg tega se kaže potreba tudi po višje usposobljenem kadru. Leta 2022 je bilo raz- pisanih kar 72 prostih delovnih mest za strokovnja- ke z višjo strokovno izobrazbo, kamor spadajo tudi inženirji lesarstva. Zanimivo je, da v zadnjih letih ra- hlo narašča tudi potreba po kadrih z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, kar pripisujemo pomanj- kanju kadra z višjimi stopnjami izobrazbe. Ugotovimo lahko tudi, da podjetja v lesni pa- nogi iščejo tudi veliko kadra z visokošolsko izobraz- bo (slika 5), kjer je povpraševanje po diplomatih 1. in 2. stopnje približno enako in se v zadnjih 10 letih rahlo, a konstantno povečuje. Podjetja v lesarstvu največ povprašujejo po delavcih za preprosta proizvodna opravila (slika 6). Sledijo mizarji in tesarji ter tehniki. Pričakovano pa je številčno manj povpraševanja po upravljalcih strojev in naprav ter po visoko izobraženem kadru. Če pogledamo ločeno, je v zadnjih 15 letih na trgu dela v panogi C16 največje povpraševanje po up- ravljalcih lesnoobdelovalnih strojev, upravljalcih procesnih strojev in naprav za predelavo lesa, in pa delavcih za preprosta dela v predelovalni industriji ter tesarjih. V panogi C31 pa je največ povpraševa- nja po mizarjih, veliko pa tudi po delavcih za pre- prosta dela v predelovalni industriji in upravljalcih lesnoobdelovalnih strojev. Trend je, podobno kot pri ostalih grafih, do leta 2013 negativen, od tega leta naprej pa v rahlem porastu praktično za vse ka- tegorije delovnih mest. S primerjavo med številom novo izobraženih kadrov v lesarstvu, ki niso nadaljevali svojega izo- braževanja, in prostimi delovnimi mesti v slovenski lesni panogi, ki vključuje dejavnosti C16 in C31 (sli- ka 7), lahko ugotovimo, da je dinamika rasti pro- stih delovnih mest v preučevanem obdobju od leta 2014–2022 precej višja od rasti števila izobraženih v lesarstvu. To v praksi pomeni, da je zaposlitveni potencial v lesarstvu za kadre z lesarsko izobrazbo zelo velik. Pri razčlenitvi prostih delovnih mest in kadra glede na stopnjo izobrazbe (kjer smo izključili tiste, ki so nadaljevali izobraževanje) ugotavljamo, da v Sloveniji letno vstopi na trg dela približno 400 mla- dih, od tega dobrih 300 s poklicno izobrazbo s pod- ročja lesarstva, kot so obdelovalci lesa, mizarji ali lesarski tehniki; dodatno se trg dela vsako leto obo- gati s približno 60 inženirji in diplomiranimi inženirji ter 10 magistri lesarstva. Za učinkovito zapolnitev delovnih mest bi bilo potrebno povečati število štu- Slika 8. Primerjava med številom novo izobraženih in prostimi delovnimi mesti v lesarstvu po stopnji izo- brazbe (vir podatkov: MIZŠ, 2023 in ZRSZ, 2023). Figure 8. Comparison between the number of newly educated individuals and job vacancies in the wood industry by level of education (data source: MIZŠ and ZRSZ). 21 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Kadrovske potrebe in potencial izobraževanja v lesarstvu dentov na vseh stopnjah izobraževanja v lesarstvu (slika 8). 3.3 VPLIV IZOBRAZBENE STRUKTURE ZAPOSLE- NIH NA UČINKOVITOST PROIZVODNJE 3 .3 . INFLUENCE OF THE EDUCATIONAL STRUC- TURE OF EMPLOYEES ON PRODUCTION EFFI- CIENCY Struktura zaposlenih v lesarstvu v Sloveniji gle- de na stopnjo izobrazbe v zadnjih desetih letih kaže, da število zaposlenih s terciarno izobrazbo raste, število zaposlenih s primarno izobrazbo pada, med- tem ko je število zaposlenih s sekundarno izobrazbo približno konstantno (slika 9). Stanje v lesni panogi se glede izobrazbene strukture izboljšuje v prid višje/visoko izobražene- mu kadru, zato smo preverili tudi povezavo šte- vila zaposlenih z različnimi stopnjami izobrazbe na prihodke in dodano vrednost na zaposlenega v panogah C16 in C31. Zanimalo nas je, če tudi za slovensko lesno panogo velja, da višja izobrazba za- poslenih vpliva na povečevanje njihove individual- ne uspešnosti in posledično na višjo uspešnost po- slovanja podjetij. Rezultati več enostavnih linearnih regresij, ki smo jih izvedli na teh podatkih, kažejo naslednje rezultate: Pri modelih vpliva izobrazbene strukture zapo- slenih na dodano vrednost na zaposlenega v panogi smo ugotovili, da ima število zaposlenih s primarno izobrazbo pomemben in statistično značilen vpliv na dodano vrednost na zaposlenega (p < 0,001) ter pojasnjuje 60,9 % variance v dodani vrednosti na zaposlenega (R² = 0,609). F-vrednost znaša 21,804 (p < 0,001), koeficient za število zaposlenih s primar- no izobrazbo pa znaša -5,046, kar pomeni, da večje število zaposlenih s primarno izobrazbo zmanjšuje dodano vrednost na zaposlenega. Primerjava šte- vila zaposlenih s sekundarno izobrazbo ne pokaže statistično značilnega vpliva na dodano vrednost na zaposlenega (p = 0,355), medtem ko ima število za- poslenih s terciarno izobrazbo močan in statistično značilen vpliv na dodano vrednost na zaposlenega (p < 0,001) ter pojasnjuje 87,2 % variance v dodani vrednosti na zaposlenega (R² = 0,872). F-vrednost znaša 95,063 (p < 0,001), koeficient za število za- poslenih s terciarno izobrazbo pa znaša 22,662, kar pomeni, da večje število zaposlenih s terciarno iz- obrazbo zvišuje dodano vrednost na zaposlenega. Pri modelih vpliva izobrazbene strukture zapo- slenih na prihodke sektorja smo ugotovili, da število zaposlenih s primarno izobrazbo ne kaže statistično značilnega vpliva na prihodke (p = 0,310) in poja- snjuje le 7,9 % variance v prihodkih (R² = 0,079). Koeficient za število zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo je negativen in znaša -58,506, vendar ni statistično značilen, saj F-vrednost znaša 1,117 (p = 0,310). Prav tako število zaposlenih s sekundar- no izobrazbo ne kaže statistično značilnega vpliva Slika 9. Število zaposlenih v panogah C16 in C31 po stopnji izobrazbe (vir podatkov: SiStat, 2024a). Figure 9. Number of employees in sectors C16 and C31 by level of education (data source: SiStat, 2024a). 22 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Labour demand and education potential in the wood industry na prihodke (p = 0,286; R² = 0,087). Koeficient je pozitiven in znaša 89,203, vendar ni statistično zna- čilen. Ugotovimo lahko, da ima število zaposlenih s terciarno izobrazbo močan in statistično značilen vpliv na prihodke (p < 0,001) in pojasnjuje 67,8 % variance v prihodkih (R² = 0,678). F-vrednost znaša 27,418 (p < 0,001), koeficient za število zaposlenih s terciarno izobrazbo pa znaša 643,047, kar pomeni močan pozitiven vpliv na prihodke. Podjetja se morajo zavedati ključne po- membnosti visoko izobraženega kadra pri zagota- vljanju uspešnosti poslovanja. Lesarstvo sicer še vedno uvrščamo med delovno intenzivne panoge z višjo (kratkoročno) potrebo po manj kvalificiranih delavcih, vendar digitalizacija poslovnih procesov in uvajanje konceptov trajnostne proizvodnje spremi- nja naravo dela tudi v lesnih podjetjih. Naša ana- liza je namreč pokazala, da ima število zaposlenih s terciarno izobrazbo močan in pozitiven vpliv na dodano vrednost na zaposlenega in prihodke lesnih podjetij, medtem ko število zaposlenih s primarno izobrazbo kaže negativen vpliv na dodano vrednost na zaposlenega. To poudarja, da je vlaganje v višjo izobrazbo ključno za povečanje produktivnosti in fi- nančni uspeh podjetij tudi v lesnem sektorju. 3.4 RAZPRAVA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STA- NJA 3.4 DISCUSSION AND PROPOSALS FOR IMPROVE- MENT Vsi ti podatki kažejo na velik potencial izobra- ževanja v lesarstvu. Število razpisanih delovnih mest, ki jih lahko zapolnijo kadri z lesarsko izo- brazbo, je skoraj štirikrat večje od števila tistih, ki so zaključili izobraževanje na področju lesarstva v Sloveniji. Opazen je tudi trend rasti prostih delov- nih mest v zadnjih sedmih letih, kar nakazuje na povečanje te vrzeli v bližnji prihodnosti. Za uspeš- no zapolnitev razpisanih delovnih mest je ključno privabiti več učečih se, da se odločijo za izobraže- vanje v lesarstvu ter jih hkrati prepričati, da se po izobraževanju v panogi tudi zaposlijo. Kropivšek in Goropečnik (2023) v svoji raziskavi ugotavljata, da lahko to dosežemo z zagotavljanjem ugodnega uč- nega in delovnega okolja, izvajanjem promocijskih aktivnosti ter ozaveščanjem javnosti o ključni vlogi lesa pri trajnostnem razvoju družbe. Visoka stopnja zaposljivosti in perspektiva panoge zagotovo pove- čujejo tudi zanimanje za izobraževanje v lesarstvu. Priporočilo za izvajanje promocije je, da se poleg organizacije Spirit vključijo tudi drugi akterji, kot so izobraževalne institucije, združenja v panogi in podjetja. Sodelovanje teh različnih deležnikov bi omogočilo razširitev distribucije oglaševalskih spo- ročil na številne druge komunikacijske kanale, zlasti tiste, ki jih aktivno uporablja mlajša ciljna popula- cija. V izvajanju promocije bi nato lahko vključili širši krog deležnikov, na primer, po vzoru organiza- cije ProHolz v Avstriji, ki uspešno izvaja podobne promocijske dejavnosti. Ključna naloga podjetij je ustvariti delovne pogoje, ki bodo privabili in zadr- žali izobražene kadre v panogi (tudi s štipendijami). Izobraževalne institucije pa morajo ponuditi sodob- ne in interaktivne programe, ki bodo pritegnili nove generacije učečih se. Trenutni izobraževalni programi v lesarstvu so potrebni posodobitve, saj je bila zadnja večja po- sodobitev v poklicnem izobraževanju izvedena leta 2006, v visokošolskem pa leta 2016. Da bi sledili smernicam družbenega in gospodarskega razvoja, moramo učeče se opremiti tudi z digitalnimi in traj- nostnimi kompetencami. Pri prenovi moramo ce- lotno vertikalo izobraževanja v lesarstvu vsebinsko uskladiti, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju lesne panoge. Podjetja morajo zagotoviti stimula- tivno delovno okolje in se (bolj) aktivno vključevati v sam izobraževalni proces, predvsem preko dual- nega izobraževanja (v poklicnem izobraževanju) ter projektnega in raziskovalnega dela s študenti (na višješolskem in visokošolskem študiju). Pri poklic- nem izobraževanju in inženirskih študijih ima ključ- no vlogo tudi praktično usposabljanje. V poklicnem izobraževanju v lesarstvu je praktično usposabljanje že prisotno v zadovoljivem obsegu, vendar bi lahko bilo bolj sistematično, individualno in ciljno zasno- vano ter bolj skrbno nadzorovano s strani mentorja v šoli. V visokošolskem izobraževanju pa je še ved- no prostor za povečanje obsega praktičnega dela. Zaželeno bi bilo, da bi po Sloveniji vzpostavili več sodobno opremljenih prostorov, t.i. ustvarjalnih laboratorijev (Fabrication Laboratory = FabLab), v katerih lahko dijaki, študentje in ostali zainteresira- ni ustvarjajo brez omejitev. Ena izmed opcij, kako povečati usposobljenost kadrov v lesarstvu, je tudi oblikovanje centra odličnosti za neformalno izobra- ževanje v lesarstvu, ki je zanimivo predvsem za vse- življenjsko izobraževanje in zagotavlja pomemben ukrep EU pri zagotavljanju prenosa znanja med raz- 23 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Kadrovske potrebe in potencial izobraževanja v lesarstvu ličnimi deležniki v verigi vrednosti, tudi v lesarstvu (EC, 2020). Takšni centri povezujejo vse ključne de- ležnike (npr. podjetja, izobraževalne institucije, razi- skovalne institucije) in omogočajo hitro prilagajanje in zagotavljanje znanj in spretnosti spreminjajočim se gospodarskim in družbenim potrebam. Na po- dročju visokošolskega izobraževanja so za uvajanje prožnih in vključujočih možnosti učenja in prido- bivanja kvalifikacij zelo zanimiva t.i. mikrodokazila (angl. Micro-credential). Tudi Svet Evropske unije je sredi leta 2022 sprejel Priporočilo o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost, katerega namen je podpreti razvoj, izvajanje in priznavanje mikrodokazil v institucijah, podjetjih, gospodarskih panogah in državah (EC, 2022). 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Zaključimo lahko torej, da se vzporedno s po- večevanjem števila zaposlenih v lesarstvu poveču- jejo tudi potrebe po kadrih z lesarsko izobrazbo z vsemi stopnjami izobrazbe. Če želimo kot panoga dosegati nadaljnjo rast, je poleg podpore države in investicij potrebno zagotoviti dovolj ustrezno izo- braženega kadra. Število razpisanih delovnih mest, ki jih lahko zapolnijo kadri z lesarsko izobrazbo, je skoraj štirikrat večje od števila tistih, ki so zaključi- li izobraževanje na področju lesarstva v Sloveniji. Daleč največje število razpisanih mest je za srednjo poklicno stopnjo izobrazbe (kamor spada tudi mi- zar), sledijo potrebe po osnovnošolski izobrazbi in tehniški ter nižji poklicni izobrazbi (npr. obdelova- lec lesa). Poleg tega se kaže potreba tudi po višje usposobljenem kadru, kjer se povpraševanje po di- plomantih 1. in 2. stopnje v zadnjih 10 letih rahlo, a konstantno povečuje. V zadnjih letih je na trgu dela v lesni panogi (C16 in C31) največje povpraševanje po upravljalcih lesnoobdelovalnih strojev, upravljal- cih procesnih strojev in naprav za predelavo lesa, in pa delavcih za preprosta dela v predelovalni indu- striji ter seveda mizarjih in tesarjih. Končna ugoto- vitev je, da je dinamika rasti prostih delovnih mest v obdobju od leta 2014 do 2022 precej višja od rasti števila izobraženih v lesarstvu, kar v praksi pomeni, da je zaposlitveni potencial v lesarstvu za kadre z lesarsko izobrazbo zelo velik. Zato je nujno, da pri razvoju izobraževalnih programov poleg izobraže- valnih institucij, ki morajo ponuditi sodobne pro- grame in načine izvedbe, sodeluje tudi gospodar- stvo, ki se vključuje v izvajanje in definira potrebe ter poskrbi za promocijo lesarstva in lesarskih pokli- cev ob podpori države, ki mora poskrbeti predvsem za sistemsko ureditev materialnih in kadrovskih po- gojev, ki bodo omogočili kakovostno izobraževanje. Izziv je torej kompleksen, a z ustreznim pristopom (dokaj enostavno) rešljiv. Za njegovo uspešno re- šitev je ključno, da se v izobraževanje v lesarstvu privabi več visoko motiviranih učečih se. To lahko dosežemo s posodobitvami izobraževalnih progra- mov v celotni vertikali v lesarstvu, z zagotavljanjem ugodnega učnega in delovnega okolja, izvajanjem promocijskih aktivnosti, ozaveščanjem javnosti o ključni vlogi lesa pri trajnostnem razvoju družbe in aktivno vključitvijo podjetij v izobraževalni pro- ces. Drugi možni ukrepi zajemajo tudi vzpostavitev več ustvarjalnih laboratorijev (FabLab), oblikovanje centra odličnosti za neformalno izobraževanje v le- sarstvu ter uvajanje mikrodokazil na področju viso- košolskega izobraževanja. V raziskavi smo dokazali tudi tesno povezavo med izobrazbeno strukturo zaposlenih in uspeš- nostjo podjetij (merjeno s prihodki in dodano vre- dnostjo na zaposlenega), pri čemer ima število za- poslenih s terciarno izobrazbo močan in pozitiven vpliv, število zaposlenih s primarno izobrazbo pa negativen vpliv na uspešnost lesnih podjetij. To do- kazuje, da je na dolgi rok vlaganje v višjo izobrazbo ključno za povečanje produktivnosti in finančni us- peh podjetij tudi v lesnem sektorju. Vloga izobraževanja v lesarstvu je poleg zago- tavljanja ustreznih znanj in veščin učečih se zago- toviti tudi dolgoročen gospodarski razvoj družbe in panoge. Poleg specialistov drugih strok so za razvoj lesarstva nujno potrebni ustrezno usposobljeni le- sarski kadri, ki med izobraževanjem pridobijo obču- tek za delo z lesom in vse povezano z njim, hkrati pa pridobijo tudi druge interdisciplinarne kompe- tence. Slednje imajo tudi širši družbeni pomen, saj omogočajo posameznikom učinkovito delovanje v vsakdanjem življenju ter prispevajo k celostnemu razvoju družbe. Ta raziskava je ena izmed prvih kompleksnejših raziskav na področju izobraževanja v lesarstvu, ki zajema celotno vertikalo, zato je mož- nosti za njeno nadaljevanje še veliko. 24 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Labour demand and education potential in the wood industry 5 POVZETEK 5 SUMMARY Along with global social and economic de- velopments, the Slovenian wood industry is also changing. The introduction of many new digital technologies while striving for climate neutrality offers many new opportunities for the progress and expansion of the industry. As wood is Slovenia’s most important strategic raw material, an industry based on such a readily available natural resource has great potential for achieving the goals of the European Green Deal. This is also reflected in nu- merous strategic documents at both EU and Slove- nian levels. In order to manufacture products with higher added value, to deal with modern technolo- gies and introduce modern digital and sustainable business models in companies, companies need well-trained and qualified employees with the ap- propriate competences. Although the modern wood industry offers many career opportunities, there is still a shortage of wood technicians and wood engineers alongside professions such as carpenters, joiners and uphol- sterers. In practice, the lack of adequately trained personnel is also a major problem at the EU level. Therefore, if we want to have enough well-trained personnel in the industry, in addition to changes in the state’s economic policy and the introduction of technological innovations in companies’ business processes, we also need to increase/change the educational potential in the field of wood process- ing. The main objective of the study was to conduct an in-depth analysis of the labour demand and the educational structure in the wood sector and to de- termine the potential in the field of wood science and technology education in Slovenia. We were also interested in the reciprocal influence of the structure of employees with different levels of edu- cation on turnover and value added per employee in the sector. The sample covered the period from 2008 to 2023. From this, we can conclude that parallel to the increase in the number of employees in the wood industry, the demand for labour with wood science and technology training is also increasing at all ed- ucational levels. If the wood sector wants to con- tinue to grow as an industry, it must have sufficient, well-trained personnel in addition to government support and investment. The number of job vacan- cies in Slovenia that can be filled by personnel with a wood science and technology education is almost four times higher than the number of people who have completed this education. The potential of wood science and technology education in Slove- nia is therefore great, but it is important that the development of educational programmes involves not only educational institutions, which must offer modern programmes and implementation meth- ods, but also the business community, which is involved in implementation and defines the relat- ed needs, and the state, which provides adequate support for the wood sector and wood professions. The challenge is therefore complex, but (relatively easy) to solve with the right approach. The key to a successful solution lies in attracting more highly motivated learners to wood science and technolo- gy education. This can be achieved by updating ed- ucational programmes throughout the education chain within wood science and technology educa- tion, ensuring a favourable learning and working environment, carrying out promotional activities, raising public awareness of the key role of wood in the sustainable development of society, and active- ly involving companies in the educational process. Other possible measures include the establishment of several creative laboratories (such as the FabLab project), the creation of a competence centre for non-formal education in woodworking, and the in- troduction of micro-evidence in the field of higher education. In this research we also demonstrated a close relationship between the educational structure of employees and the performance of companies (measured by turnover and value added per em- ployee), with the number of employees with high- er levels of education having a strong and positive influence on this performance, and the number of employees with primary education having a neg- ative influence. This proves that (in the long run) investment in higher education is the key to in- creasing the productivity and financial success of companies in the wood sector. The role of educa- tion (in wood processing) is not only to provide stu- dents with the appropriate knowledge and skills, but also to ensure the long-term economic devel- opment of society and the industry. This research is one of the first more complex studies in the field of wood science and technology education that cov- 25 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Kadrovske potrebe in potencial izobraževanja v lesarstvu ers the entire vertical, so there are still many op- portunities for further work in this area. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENT Zahvaljujemo se Agenciji RS za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) za finančno podporo v okviru programa »Les in lignocelulozni kompoziti« (P4-0015) ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in ARIS za financiranje projekta DigLES 5.0 (V4). -2269), v okvira katerega je nastala večina gradiva tega prispevka. Del te raziskave je bil izveden v okviru Erasmus+ projekta ALLVIEW (ref. 621192-EPP-1-2020-1-ES-EPPKA3-VET-COVE). Zah- valjujemo se tudi Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) za posredovane podatke. VIRI REFERENCES ARSO.GOV.SI (2024). Ozaveščenost prebivalstva o vplivih podneb- nih sprememb. URL: https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ ozavescenost-prebivalstva-o-vplivih-podnebnih-sprememb (2.8.2024) Asif, M., Naeem, G., & Khalid, M. (2024). Digitalization for sustainable buildings: Technologies, applications, potential, and challen- ges. Journal of cleaner production 450, 141814. DOI: https:// doi.org/10.1016/j.jclepro.2024.141814 Biotehniška fakulteta (2024). Letna poročila. URL: https://www. bf.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/informacije-javnega-znacaja/porocila/ (7.8.2024) Borzykowski, N. (2019). Employment in the forest sector: Trends and insights for the UNECE region. URL: https://unece.org/filead- min/DAM/timber/meetings/2019/20190327/2019-41-wp-i- tem-05-borzykowski.pdf (22.7.2024) Dalheim, R. (2019a). Lack of interest and work ethic driving labor shortage, say woodworkers. URL: https://www.woodwor- kingnetwork.com/news/woodworking-industry-news/lack-in- terest-and-work-ethic-driving-labor-shortage-say-woodwor- kers (22.7.2024) Dalheim, R. (2019b). 80 percent of surveyed woodworkers say Millennial work ethics are a problem. URL: https://www.wo- odworkingnetwork.com/news/woodworking-industry-news/ 80-percent-surveyed-woodworkers-say-millennial-work-ethi- cs-are (22.7.2024) Dang, T., Dung, T., Phuong, V., & Vinh, T. (2018). Human resource management practices and firm outcomes: evidence from Vi- etnam. Journal of Asian Business and Economic Studies, 25(2), 221-238. DOI: https://doi.org/10.1108/jabes-10-2018-0076 European Commission (EC) (2022). Priporočilo sveta z dne 16. junija 2022 o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost (2022/C 243/02). Uradni list Evropske unije. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ HTML/?uri=CELEX:32022H0627(02) (12.8.2024) European Commission (EC) (2023b). Employment and Social Develo- pments in Europe (ESDE) report 2023. URL: https://ec.europa. eu/social/main.jsp?langId=en&catId=89&newsId=10619&pk_ source=newsletter&pk_medium=email&pk_campaign=eu_so- cial_newsletter (22.7.2024) European Commission (EC), Erasmus+ Programme Guide (2020). Centri Poklicne Odličnosti. Ključni ukrep 2: Sodelovanje med organizacijami in institucijami. URL: https://erasmus-plus. ec.europa.eu/sl/programme-guide/part-b/key-action-2/cen- tres-vocational-excellence (15.7.2024) European Comission (EC) (2019). Communication from the com- mission, The European Green Deal. URL: https://ec.europa. eu/info/sites/default/files/european-green-deal-communica- tion_en.pdf (6.8.2024) European Commission (EC) (2021a). New European Bauhaus Com- pass. Publications Office of the European Union. URL: https:// new-european-bauhaus.europa.eu/get-involved/use-com- pass_en (1.8.2024) European Commission (2021b). ‘Fit for 55’: Delivering the EU’s 2030 climate target on the way to climate neutrality. Publications Office of the European Union. URL: https://www.consilium.eu- ropa.eu/en/policies/green-deal/fit-for-55/ (1.8.2024) European Commission (EC) (2023a) Directorate-General for Employment, Social Affairs and Inclusion, Employment and so- cial developments in Europe. Publications Office of the Europe- an Union. URL: https://data.europa.eu/doi/10.2767/089698 (3.8.2024) European Labour Authority (2022). Report on labour shortages and surpluses – 2022, Publications Office of the European Union. URL: https://data.europa.eu/doi/10.2883/50704 (22.7.2024) EUROSTAT (2024). Forestry and wood industry jobs up 1.4% from 2012 to 2022. URL: URL: https://ec.europa.eu/eurostat/web/ products-eurostat-news/w/edn-20240321-1 (20.7.2024) Fang, F. (2024). Are higher-educated employees more responsible? a study about employee quality and corporate environmental sustainability. Sustainability, 16(11), 4624. DOI: https://doi. org/10.3390/su16114624 Grzegorzewska, E., & Sedliačiková, M. (2021). Labour productivity in the sustainable development of wood-based industry: A case for the European Union countries. BioResources 16(2), 3643- 3661. Kaba, G., Belachew, A., Ababu, T., & Gelan, A. (2024). Examining tech- nical efficiency of wood-based industries in ethiopia. Internati- onal Journal of Business, Economics, and Social Development, 5(2), 185-192. DOI: https://doi.org/10.46336/ijbesd.v5i2.639 Katundu, A. (2021). Impact of educational requirements on employee wages, at the archdiocese of lilongwe in Malawi. Journal of Human Resource & Leadership, 5(2), 76-88. DOI: https://doi. org/10.53819/81018102t3005 26 Les/Wood, Vol. 73, No. 2, December 2024 Kropivšek, J., Bizjak Govedič, T., & Goropečnik, L.: Labour demand and education potential in the wood industry Kropivšek, J., & Goropečnik, L. (2023). Študija kadrovskih potreb v lesni industriji s predlogi za posodobitev izobraževanja in po- večanje privlačnosti lesarskih poklicev: Projekt CRP V4- 2269, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Zavod Le- sarski grozd, Lesarska šola Maribor. 49 s. URL: https://repozito- rij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=155244 (15.7.2024) MGRT (2021). Slovenian industrial strategy 2021-2030. 56 s. URL: https://www.gov.si/en/news/2022-05-03-slovenian-industri- al-strategy-2021-2030/ (22.7.2024) Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) (2023). Za- gon 85 milijonskega investicijskega cikla v lesno-predelovalni industriji. URL: https://www.gov.si/novice/2023-03-13-zagon- 85-milijonskega-investicijskega-cikla-v-lesno-predelovalni-in- dustriji/ (15.7.2024) Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) (2023). Število učečih se vpisanih v zaključne letnike srednješolskih in višješolskih iz- obraževalnih programov v lesarstvu v letih od 2008 do 2022. Baza podatkov Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ljublja- na. Ngwenya, B. (2013). Intellectual capital’s leverage on shareholder value growth: a lesson for developing economies. American Journal of Educational Research, 1(5), 149-155. DOI: https:// doi.org/10.12691/education-1-5-1 Republika Slovenija, Gov. Si (RS) (2020). Do znižanja emisij z le- seno gradnjo in predelavo lesa. URL: https://www.gov.si/ novice/2020-04-21-do-znizanja-emisij-z-leseno-gradnjo-in- -predelavo-lesa/ (2.8.2024) SiStat (2023) Projekcije prebivalstva EUROPOP2023 za Slovenijo. URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11124 (29.7.2024) SiStat (2024a) Podjetja po dejavnosti (SKD 2008) in velikosti glede na število zaposlenih in samozaposlenih oseb, Slovenija, le- tno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- -/1418801S.px (10.7.2024) SiStat (2024b). Prosta delovna mesta, zasedena delovna mesta ter stopnja prostih delovnih mest po področjih dejavnosti od B do S [SKD 2008], desezonirani podatki, Slovenija, četrtletni. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0714621S. px (7.8.2024) Spirit Slovenija (2022). Nova oglaševalska kampanja “Uporabimo les, izberimo slovenski les” za promocijo uporabe. URL: https:// www.spiritslovenia.si/sporocilo/636 (2.8.2024) Spirit Slovenija (2023). Lesno predelovalna industrija ponuja številne karierne priložnosti. URL: https://www.spiritslovenia.si/sporo- cilo/705 (6.8.2024) Statista (2022). Number of countries experiencing labor shortages the European Union in 2022, by occupation; Pridobljeno juli- ja 2024, iz: https://www.statista.com/statistics/1347771/oc- cupations-with-shortages-europe/ Stopar, M., Štarkl, D., Remic, T., & Likar, B. (2018). Sistem kvalifikacij na področju gozdarstva in lesarstva. Center RS za poklicno izo- braževanje. Valentinčič, E., & Likar, B. (2024). Informacija o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2023. Gospodarska zbornica Slo- venije, Ljubljana. Yanatma, S. (2024). EU jobs crisis as employers say applicants don’t have the right skills. URL: https://www.euronews.com/busi- ness/2024/04/08/eu-jobs-crisis-as-employers-say-applicants- dont-have-the-right-skills (15.7.2024) Yang, W., Chu, S., & Liu, Z. (2019). An empirical study on the influence of internal and external effects of human capital on business performance. Journal of Business and Economic Development, 4(3), 74. DOI: https://doi.org/10.11648/j.jbed.20190403.11 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) (2024). Deficitarni poklici 2024. URL: https://www.ess.gov.si/fileadmin/user_up- load/Iskalci_zaposlitve/Dokumenti_IZ/Deficitarni_pokli- ci_2024.pdf (7.8.2024) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) (2023). Podatki o razpisanih delovnih mestih v C16 (Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen po- hištva) in C31 (Proizvodnja pohištva) za obdobje od 2008 do 2022. Baza podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlo- vanje, Ljubljana.