Januš Golec:5 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Da je moj prvi ter zadnji lov na želve uspel, je samo slučaj, če pomislim na nevarnost, v kateri sem se nevede kretal, iko sem prestavil ude svojega rojstva iz čolna v skraja globoko morje. Tovariši so nam razlagali ter zatrjevali, da so vsi zatrepetali pri pogledu na nenadni prekuc čolna. Videli so dobro v čisti vodi krog otoka vse polno kar največjih morskih volkov, ki so prežali na fcak slajši prigrizek nego so morske ribe. Angel varuh je zadrževal roparice, da niso planile neovirano nad nas in nas pogoltnile vse do zadnjega! Ob otoku Socorro smo počivali ob sidru eno noč. Drugi dan se je podalo več tovarišev na otok, ki je seve tudi ognjeniškega izvora ter heobljuden. Odkrili so na vjem velik gaj divje rastočih figovih dreves ter manjšo podzemeljsko v-otlino brez vsakega pomena za cilj naše ckspedicije. Na otoku je manjkala vsaka sled, da bi se bili mudili na njem Ijudje dalje časa. Je sicer kolikor toliko zelenja ter drevja na vseh dosedaj omenjenih otokih, ki pa izključujejo daljše bivanje na njih radi malaričnega podnebja v deževnib. mesecih od oktobra do marca. Saj človek bi se prav lahko preživljal z ribami, ptic je do\7olj in njihova jajca bi tudi bila užitna, a pobrala bi ga malarija, ki že neznosno gospodari ob obeh obalih Mehike, kaj še le v večmesečnem deževju po zapuščenih otokih, ki so v Mehikanskem m-orju vsi ognjeniškega izvora. Od otoka Socorro smo usmerili jahto naravn-ost na pravi cilj našega potovanja, na otočje Las Tres Marietas, ki tvori skupino majhnih puščav, skalovja in brezmejnih globočin ter obsega na dolžino pokrajino 8 km. En otočec imenovane skupine leži ne daleč od mebikanske obale. Otoki so polni podzemeljskih večjih ter manjših votlin, cd katerih bi naj bila ena, ki prikriva že dolgo — dolgo skrivnostni zaklad starih mehikanskih Aztekov. Že z jahte se je dalo s pomočjo daljnogleda razločiti, da obstoji sikupina otočkov iz dveh plasti. Prvotno se je prikazala iznad mors-ke gladine zgornja plast Lz prav mehkega peščenca. Morski valovi, ki so se zaganjali v to plast, so jo tekom stolefcij izjedli ter izvrtali, da je preostalo le še prevotljeno okostje. Temu razvoju je sledil ognjeniški dvig, fki je potisnil iznad vode debelo plast nepoškodovanega In od morja neizlizanega peščenca. Že od daleč se je dalo razločiti, da je podlaga tega otočja resnično mladega izvora, iki vsebuje še prav malo plitvih udolbin. Pred otoki Las Tres Marietas se je usidi^al naš »George Washington«. Na ladji je ostala samo običajna straža, vse drugo se je natrpalo v oba čolna. Vsak od naše družbe je hotel biti deležen preblaženega trenutka, ko bo odkrit zaklad in se bo labko vsakdo prepričal na lastne oči, kaj da vsebujo in če gre res za večstoletne zlate predmete ter dragocenosti. Pristanek na otočju ni bil latiek. Povsod, kakor sem že omenil, vsled ognjeniškega pritiska navzgor strme pe-ščene sikale in le tu in tam ikaka manjša v peščenec od valov izjedena udolbina. V eno teh udolbin sta se zatekla naša čolna. Sple- zali smo na suho in doscgli po presnetib mukab. drago plast otočja, ki je morala biti prvotna in je kar posuta z votlinami ter prostornimi luknjami, katcre so napravili tekom sto- ali tisočletij morski valovi, predno so se otoki dvignili vsled pritiska ognjeniške sile. Malodane vsak od udelcžencev jo je ubral proti svoji votlii^i v upu, da bo morda on prvi ter srečni odkritelj skritega zlatega bogastva. Skozi dobo bogznaj fcolilio let je nanosil veter na peščeno skalovje toliko prabu z mehiške celine, da se je ustvarila tanka plast rodovitne zemlje. Ta zemlja daje dovolj hrane nekaterim kaktejam, pritlikavim ter na gosto razraščcnim divjim figam in raznemu grmičju, po katerem se je podilo ob našem prihodu vse polijo strapenib. kafi vseh barv ter velikosti. K sreči na strupeno golazen nismo naleteli po votlinah', katere smo začeli preletavati kar križ-ikraž. Jaz kot strokovnjak v poznanju zemeljskih plasti sem se lotil raziskovalnega dela previdno ter počasi. Na prvi pogled je bilo jasno, da ni bilo nikjer količkaj skojene steze in niti sledi ne oi kaki poti, ki bi naj &ploli bila kedaj y rabd.