Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. ” večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. novembra 1906. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina: Zadruga: Podučni tečaj. Zadružni dom. Osrednja zadružna blagajna Podružnica “Hrvatske poljedelske banke" na Reki. Zvezina skupščina. Denarni promet. Pregled. Občni zbor. Gospodarsko berilo : Dansko in Švedija, uzorni poljedelski državi. K povzdigi čebelarstva na Dolenjskem. Pridelek žita celega sveta v 1. 1905 in 1906. Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko. Male vesti. Inserati. ZADRUGA. Podučni tečaj. Zadružna zveza priredi letos podučni tečaj za činitelje zadrug. Tečaj se bo vršil meseca decembra in bo trajal več dni. V prihodnji številki priobčimo vse podrobnosti. Zadružni dom. V zadnji številki sprožili smo idejo „Zadružnega doma“. Kakor nam kažejo dopisi pojedinih zadrug, se je ideja „Zadružnega doma“ z veseljem pozdravila. Nekatere zadruge so nam poslale v svojih dopisih podrobneje predloge, katere bodemo priobčili. Prosimo pa vse one zadruge, ki še nam do sedaj niso sporočile svojega mnenja, da se tudi oglasijo. Ko bodemo imeli poročila od vseh zadrug, bodemo še le mogli misliti na vresničenje ideje prepotrebnega „Zadružnega doma“. Osrednja zadružna blagajna. V ponedeljek, dne 5. t. m. predložila je vlada državnemu zboru svoj načrt za osrednjo zadružno blagajno. Z osrednjo zadružno blagajno bo organizacija kreditnih zadrug na vzgor dovršena. V prihodnji številki spregovorimo o osrednji zadružni blagajni več. Podružnica »Hrvatske poljedelske banke« na Reki. „Pučki prijatelj11 v Krku, ta marljiv in zanimiv gospodarski list, kojega duša je jugoslovanskim za-drugarjem dobroznani učitelj v Dobrinju g. I. Ma-hulja — on je tudi odbornik „Zadružne zveze v Ljubljani11 — prinaša pod zgornjim naslovom sledeči navdušen članek: Na temelju informacija, što smo ih dobili iz novina, donijeli smo u zadnjem broju „P. Prijatelja11 vijest, daje podružnica „Hrvatske Poljodjelske Banke11 na Rijeci jur otvorena. Ovili dana je dotičnu podružnicu posjetio na'š .jedan prijatelj osobno, te mu ravnateljstvo zavoda pobliže protumačilo u koliko dotične vijesti, što su se čitale u javnosti, odgovaraju istini. Evo što nam piše dotični naš prijatelj: Otvorenje podružnice „Hrvatske Poljodjelske Banke11 na Rijeci je gotova činjenica, pa je tim u djelo provedeno ono, za čim je istarska gospodarska organizacija jur odavna žudila. Prostorije su joj u „Via del Molo“ br. 2. prvi kat. Riječka podružnica je u svoj program preuzela kao najvažnije točke ovog rada ovo: „Preuzimlje i ukamaćuje novčane uloge na knjižicu i u tekućim računima (conto corrente). — Izvršuje naplate za tudi račun i isplate na mjesnim i stranim tržištima. — Podijeljuje predujmove na sve vrsti žitarica, zemaljskili proizvoda i robu u koliko roba nije izvržena pokvarenju. — Prima komisionalne naredbe za kupovanje i prodaju žitarica, zemaljskih - 3o8 — proizvoda i ostale robe. Kupuje i prodaje žitarice i zemaljske proizvode na vlastiti račun. Preuzima na skladište sve vrsti žitarica, zemaljskih proizvoda i za skladištenje sposobnu robu, u vlastitim skladištima i vrši sve time skopčane transakcije11. Buduć je istarska gospodarska organizacija što se tiče novčanog prometa već do sada uređena, jer ga promeće putem „Istarske posujilnice u Puli11, a a ova zopet putem posujilnice u Ljubljani, to program podružnice „Hrvatske Poljodjelske banke11 ima za nju samo u toliko važnost, što ona upotpunjuje istarsku organizaciju u koliko je manjkava, a manjkava je u tome, što se ne bavi prodajom zemaljskih proizvoda i kupnjom potrebitih stvari za konsum, pa su do sada bile prepuštene sve gospodarske zadruge širom Istre i kvarnerskih otoka same sebi, te su bile upućene na trgovce na rijeci i Trstu, a da li su na taj način uvijek postizavale za svoje članove ono, za čim toliko žude, ja ne ću ispitavati. Ja samo konstatiram ovdje s velikim veseljem, da naša gospodarska društva dobivaju osnutkom podružnice „Hrvatske Poljodjelske Banke11 na Rijeci tu pogodnost, da mogu sada dobivati potrebitu robu izravno od proizvadača, proizvode pak svojih članova prodavati izravno konsu-mentu, a onaj, koji je samo nešto čuo govoriti o gospodarskoj organizaciji, priznat će, da je to veliki, da vrlo veliki napredak na gospodarskom polju. Podružnica „Hrvatske Poljodjelske Banke11 na Rijeci, bude li radila solidno, pošteno, i uredno, kako to obećaje u svom proglasu, onda će ona zazbilja postavtti črsti temelj zajedničkog nam doma, pa moramo mi svi kao jedan poraditi oko toga, da se na temelju, što ga postavlja „Hrvatska Poljodjelska Banka11, digne nebu pod oblake slobodni hrvatski dom, o koji će kršiti i iskršiti naš ekonomički i narodni neprijatelj svoje proždrljive zube! U to ime pomoz Bog! Kako će se razvijati podružnica „Hrvatske Poljodjelske Banke11 zavisit će mnogo i od same istarske gospodarske organizacije, jer sjede u njezinoj upravi i četiri Istrana, koji su više manje vtć poznati na gospodarskom polju. Svi članovi uprave su ovi: Vilhar Dušan, predsjednik ; Mažuranić dr. Bogoslav, podpredsjednik; Bonetić Albert; don Ivaniševič Frano; Janežič dr. Konrad ; Katalinić Jeretov Rikard; Laginja dr. Matko; Mrčić Ivo; Novakovič Mijo; Stipanović Toma G.; don Trinajstič Ivo. Da čitatelji „Pučkog Prijatelja11 uzmognu stvoriti vlastiti sud o „Hrvatskoj Poljodjelskoj Banki11 dona-šamo i njezin općeniti program, što ga je izdala štampom u 20000 primjeraka i razaslala medu narod širom domovine. Evo tog programa: Uz pomno i oprezno obavljanje posala, te uz potpuno čuvanje interesa svojih dio- ničara i ulagatelja, prikupljanje što veče pričuvne zaklade za dalnji rad, gospodarstveno preporoditi hrvatskog seljaka. Solidnim in kulantnim poslovanjem drži banka, da će taj cilj postići najsigurnije ovim načinom: 1. Davajuć seljaštvu putem zadruga, uz potpuno neograničeno jamstvo, jeftin kredit na obročnu otplatu. Time ćemo ga izbaviti iz lihvarskih ruku, a ujedno postići to, da će invensticije učinjene po njemu gospodarstvu uslijed jeftinog zajma nositi mu i ploda, te podići njegovo blagostanje. Uzimanjem zajma od zadruge prišteduje mu se bar kod manjih zajmova veliki troškovi uknjižbe i isknjižbe, i drugi s time spojeni troškovi. 2. Zadružnim životom dignuti ga moralno. 3. Organizovanjem zadruga na gospodarstvenom polju unaprediti seljaštvu gospodarstvo i to ovim načinom : a) banka će putem posebne gospodarske uredbe, na osnutku koje se radi, posredovati kod kupa i prodaje svakovrsnih poljskih, voćarskih, vinogradarskih i stočarskih proizvoda, te kućne industrije u velikom, a time za članove zadruga postići bezuvjetno povoljnije cijene i bolju produ, otvoriv njihovim proizvodima izravno veliko tržište; b) nabavljati strojeve i oruđe, te umetno gnojivo u velike i preprodavati uz tvorničke cijene, a time poticati seljaštvo na uspješno i napredno obrađivanje tla; c) kupovati za njega u velike sve ostale gospodarske potrepštine, naročito za vinogradarstvo, mar-vogojstvo, kućnu industriju i ostale grane narodne privrede, pri čemu polažemo osobitu važnost na nabavo dobroga i lijepoga sjemena svih poljskih proizvoda, te rasadnika plemenitog voća, i svake vrsti blaga i živali; d) posredovati, da narod u siromašnim krajevima nade privrede, bilo u vedenjem koje kućne industrije, bilo da mu se nade zarada u takovim krajevima, gdje manjka radnih sila. Tim ćemo postići dvoje: privezati ćemo narod na rođenu grudu i zapriečiti invanziju stranih elemenbta. 4. Parcelacijom jeftino kupljenih srednjih posjeda u onim krajevima, koji su prenapučeni, pribaviti seljaštvu uz povoljne cijene potrebno mu za življenje zemljište, te time po mogućnosti zapriječiti lihvarenje sa zemljištem. 5. Davanjem zajma putem zadruge uz obročnu otplatu hrvatskom seljaku u narodno ugroženim krajevima (Slavonija — Srijem) te omogućiti, da zadruge prodaji izvržene seljačke posjede pokupuju za svoje članove, a time da se prema sredstvima banke ograniči napredovanje stranih elemenata. 6. Naseljivanjem hrvatskeg seljaštva iz prenapučenih krajev u takove, gdje naši ljudi na žalost propadaju, provesti kolonizaciju u narodnom smislu i zapriječiti, da cijeli krajevi dospiju u ruke tuđih na-seljenika. Postupajuć ovako poslovat ćemo na zdravom temelju. Naš savjesni, oprezni i uporni rad, kako do-sadanji uspjesi pokazuju, bit će ne samo u interesu dioničara, nego če biti i patriotičan, te će dobro smješteni i savjesno upravljani novac dioničara i uloži-telja doprinijeti tomu, da pomagnemo i pridignemo hrvatskog seljaka i time učvrstimo temelje našeg narodnog opstanka. Pročitav pomno ovaj program „Hrvatske Poljodjelske Banke1' pero nam trese radosti u rukama, a srce u grudima od veselja skače, pa ne možemo dalje, nego razdragani kličemo! Rasla, evala i donesna obilnog ploda „Hrvatska Poljodjelska Banka11 na moralni i materijalni napredak hrvatskog seljaštva, te jezgre hrvatskog poštenja i temelj kamena zajedničke Hrvatske domovine! U to ime, još jednog za-zivljemo Boga u pomoć! Tudi mi se veselimo tega koraka „lirvatske poljodjelske banke11 v Zagrebu, s kojo smo, kar smelo trdimo, v najboljih prijateljskih odnošajih . Sedaj, ko ima „Hrvatska poljodjelska banka v Zagrebu11 na Reki svojo podružnico, morajo postati iz prijateljskih odnošajev živahni poslovni odnošaji in se je v to svrho „Zadružna zveza v Ljubljani11 že obrnila na „Hrvatsko poljodjelsko banko v Zagrebu11. Okrog 70 isterskih zadrug — toraj malo ne vse — in okrog 30 dalmatinskih zadrug učlanjenih je že danes v „Zadružni zvezi11 v Ljubljani, ki izvršuje pri njih postavno revizijo, denarno izravnavo itd. itd. Kar se pa tiče blagovnega poslovanja, toraj nabave potrebnega blaga za konsume in druge zadruge ter vnovčenja raznih pridelkov, služi zadrugam blagovna centrala „Zadružne zveze11 t. j. „Gospodarska zveza11 v Ljubljani. Ta blagovna centrala mora sedaj glede istrskih in dalmatinskih zadrug delati sporazumno s podružnico „Hrvatske poljodjelske banke11 na Reki; seveda pa more imeti ž njo tudi glede drugih svojih zadrug poslovne zveze. Sporazumno gospodarsko delo privesti nas mora do prepotrebne gospodarske vzajemnosti. VABILO na izvanredni občni zbor Konsumnega društva v Kicmaiijih, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 18. novembra 1906 ob 9. uri zjutraj v „Narodnem Domu" v Ricmanjih. Dnevni red: 1. Razgovor in posvetovanje glede društvene hiše. 2. Slučajnosti. Načelstvo. Zvezina skupščina, dne 20. avgusta 1906. (Nadaljevanje.) IV. Uradni ravnatelj gosp. Ivan Rožman prečita računski zaključek za leto 1905. ter ga od točke do točke razlaga. Naslednje ga priobčujemo: Računski zaključek Zadružne Zveze v Ljubljani reg. zadruge z omej. zav. za VI. upravno leto 1905. Poročilo: V računskem letu je pristopilo 63 članov. ,, ,, ,, sta izstopila 2 člana. S sklepom računskega leta 1905 šteje zveza 285 članov i. s. same zadruge, med temi 159 posojilnic in 126 drugih zadrug. V računskem letu je prirastlo K 29.840 deležev, odpadlo pa deležev K 3.442. Koncem leta 1905 je deležev v skupnem znesku K 117.356. Odpovedala sta se v letu 1905 2 deleža. Zadružna zveza je član „Splošne zveze gospodarskih zadrug11 na Dunaju, ki je izvršila zadnjo temeljito revizijo od 4. do 10. avgusta 1904. (Tu sem spada na prihodnji strani priobčeni zaključek.) Dr. Matko Laginja želi, da se v bodoče v računskem zaključku navedejo aktivne in pasivne zadruge. On se dotakne tudi z daljšim govorom kon-sumnih zadrug, kojih važnost povdarja ter zahteva, da morajo imeti te zadruge samo dobro blago, in da ne smejo članom povzročati kakih nepotrebnih stroškov; da se člane na zadruge bolje priveže in ti dobivajo več zanimanja zanjo, priporoča, da mora vsak član ostati vsaj 3—5 let v zadrugi. Gosp. župnik Iv. Hladnik priporoča zmanjšanje uradnih stroškov, pred čemur odločno svari g. Fasching-bauer in še posebno zavrača to zahtevo predsednik g. dr. Jan. E. Krek, ki pravi, da samo le zadovoljno uradništvo bo izvrševalo svoje delo z vso vnemo. Skupščina nato odobri računski zaključek ter sklene, da se izkazana zguba prenese na račun 1. 1906 in to radi tega, ker še Zveza za 1. 1905 ni prejela drž. subvencije. *05 05 Oi GO ^ h o a ^ ^ bd 00 05 05 to to at ^ m ^ 05 ^ GO 03 GO o o 00 00 to 03 9 < 05 GO 03 H* o GO I—‘ GO GO GO 4^ to to o -I o o Gl o O’ to 05 co GO GO 05 —3 GO O —J -3 4^ tO Qi 03 — 361 — up E a- X-, E 2D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec september 190ti. I m €> Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila o > ~ o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno -2 J o K V K V K v K 1 v K 1 v K 1 V K 1 V Badema 5084 01 4884 04 9968 05 3650 250 4621 18 1266 46 84 Barban 4247 39 3479 33 7726 72 150 - - 490 — 1732 — 780 — — Baška 86629 02 85271 33 171900 35 78716 30 25313 30 6076 — 3957 32 168 Beram 1644 40 2162 52 3806 92 1000 — 200 — 1606 — 252 02 112 Biograd 2718 31 3179 70 5898 01 80 — 300 — 2574 70 2511 71 372 Blagovica 7624 45 5207 97 12832 42 6430 — 2047 97 3160 — 300 •— 193 Bled za blejski kot . . . 13701 09 13532 42 • 27233 51 8920 — 5921 92 4000 — 3615 — 16 Bloke 17086 79 18239 22 35326 01 9626 — 5733 90 6840 — 3078 20 368 Boh. Bistrica .... 15780 05 13664 88 29444 93 10477 — 9845 74 2910 — 410 — 103 Boljun 26288 43 26211 18 52499 61 11424 51 7326 18 11026 28 3328 34 72 Boljunec 3563 40 6018 80 9582 20 801 — 275 — 3430 — 12 50 94 Borovnica 14396 32 13268 36 27664 68 6401 — 4260 60 4880 — 2180 — 295 Buzet 25961 35 25984 18 51945 53 12552 75 10040 — 13230 — 2730 — 9 Cerklje .... 19720 54 13867 44 33587 98 13449 — 1927 — 2020 — 980 — 286 Cirknica 37506 26 25058 28 62564 64 21393 85 15929 23 1320 — 1659 — 509 Cres 14387 91 14155 97 28543 88 3600 — 3103 72 1223 57 228 — 408 Col 2466 31 6087 96 8554 27 1915 96 527 — 5560 — 300 — 89 Čatež 10118 82 10267 46 20386 28 8520 — 456 13 2800 — — — 122 Češnjica Čermošnice . ? 7175 66 7964 69 15140 35 5050 — 5124 49 2800 — — — 168 Crnivrh 10471 41 8404 24 18875 65 3109 — 1750 86 1985 — 2569 — 197 D. M. v Polju .... 4248 91 3728 36 7977 27 754 • 1206 70 2500 — — — 52 Dobrepolje 28505 61 27613 73 56119 34 9040 — 7414 26 18770 — 8410 — +8 Dobri n j Dobrunje ? 156366 54 155523 80 311890 34 87776 61 51805 78 33741 — 22585 49 368 Dolsko 4783 33 4574 93 9358 26 4458 — 755 18 1100 — 76 — 36 Domžale 10463 51 11550 39 22013 90 3349 80 3394 62 8100 — 400 — 227 Draga 11921 11 8449 69 20370 80 7439 20 3705 13 4530 — — — — Dračevica 30193 11 30111 37 60304 48 13300 87 2947 63 12014 02 6463 76 50 Dubrovnik 83427 88 81193 63 164621 51 4884 03 8205 24 31189 — 26266 — 507 Fara pri Kostelu . . . 4760 25 4699 74 9459 99 4630 — 1289 75 1402 22 — — 85 Frankolovo 18238 75 16249 11 34487 86 4567 39 11089 06 1980 75 380 — 195 Gradac 6610 05 5903 44 12513 49 . — — — 4933 44 1853 70 140 Gojzd 1450 — 1900 — 3350 — 1450 — 300 — — — — — 55 Gore 11195 68 10351 91 21547 59 880 — 369 16 6984 42 3134 — 70 Gorica cent. pos. . . . 140602 53 145513 06 286115 59 46098 66 44367 43 9042 61 14061 — 1195 Gorje 12789 08 13613 09 26402 17 4913 — 8365 44 5130 — 80 - 310 Horjul 8697 59 7140 60 15838 19 3926 97 4359 62 2206 23 2007 70 309 Hrenovice 3269 48 6859 — 10128 48 2636 36 629 — 4230 — 419 84 +3 Idrija 9650 09 7689 02 17339 11 4886 17 2165 03 5401 68 3147 26 141 Ig 16888 38 15119 52 32007 90 9872 82 2758 55 7315 - 2106 — 271 Izlake 11325 95 9968 38 21294 33 7142 10 3195 29 2746 2000 — 228 Jesenice 13996 30 8386 21 22382 51 4782 77 6425 20 1460 — 120 — 138 Kamnik I. okr 31954 73 32729 37 64684 10 7672 — 10125 32 17040 — 15664 32 779 Kamnik, hran. in pos. . 35225 69 32533 50 67759 10 30673 37 980 - 6500 — 20 50 68 Kanal 7574 79 10460 99 18035 78 5887 50 9664 95 879 80 630 — — Kandija 67291 02 68505 39 135796 41 34274 34 18368 80 36730 — 20648 06 1628 Kaštelir 33554 12 33385 18 66939 30 19831 — 12327 53 20479 — 5833 — 191 Kazaze 1148 30 • 1032 83 2181 13 650 — 432 83 200 — — — 14 Kievo 24996 97 24988 82 49985 75 13842 16 11085 46 28353 — 1620 46 177 Knežak Koljane ? 24919 44 20444 30 45463 74 18794 38 8027 63 4280 — 940 — 217 Komenda Košana ? 7328 75 5623 08 12951 83 6376 — 606 — 900 — 710 — 81 Kotor 225603 60 226356 45 451960 05 13344 40 15585 49 53163 — 47486 — 107 Kranjskagora .... Krk ? 14628 95 15669 14 30298 09 5671 10 8644 53 6690 — 1300 — 303 Krka 5049 81 4280 41 5930 22 5081 — 1375 90 2850 — 440 — 85 Križevci 168083 89 160084 59 328168 48 109990 96 74009 39 48360 — 7592 — 306 Laško 4333 68 3594 56 7928 24 4056 — 491 80 — — 170 360 Leskovec 3859 65 3879 71 7739 36 1841 — 1253 — 2139 — 300 — 322 Leskovica 2081 75 2258 90 4340 65 334 — 992 85 1246 — 1707 37 85 Lindar 366 — 332 70 698 70 174 — — — 191 — 71 40 79 Livade 8964 89 5017 95 13982 84 7515 14 771 03 4213 57 980 — 252 Ljubljana — ljud. posoj.. 2104313 26 2099604 13 4203917 39 218022 57 181351 67 68654 33 338050 97 2147 I m o Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 h K h K h K 1 h K 1 h K 1 h K 1 h 71015 61 184317 16 255323 77 43550 41 18707 22 1325 33640 69371 66 64844 85 134216 51 20378 97 8289 63 2400 12356 59 8952 62 4731 07 13683 69 6158 — 2466 09 310 1200 5105 98 5695 46 10800 44 1776 — 1400 87 3230 400 102530 47 95572 08 198102 55 64206 94 27731 75 39480 — 18413 — 5922 99 7461 19 13384 09 4310 1635 27 2620 1372 57 14800 46 9826 79 24627 25 8996 ' 7202 86 250 1870 41319 17 28055 11 69364 28 4425 — 10282 92 17030 22251 8299 44 15447 20 23746 64 7939 20 10072 83 960 7567 94 13410 83 20978 77 5473 — 150 6750 2416 06 1394 81 3810 87 207 50 1010 81 380 180 98305 74 96250 45 194556 19 59602 60 37904 68 26803 6551 57 4818 72 4719 09 9537 81 3809 58 1049 96 3144 13 272 516 40 861 — 1377 40 516 — 860 151732 24 157385 44 309117 68 130939 16 58695 36 14866 71 12501 79 81512 64 83322 93 164835 57 42619 50 29863 07 19371 60 11859 73 72820 29 72669 01 145489 05 111280 29 42337 98 102629 14 11875 54 4370 58 2838 42 7209 — 853 10 300 — 2510 2925 850 01 938 33 1788 34 580 — 776 160 224 11110 22 5604 01 16714 23 9657 — 4060 43 270 1390 21335 42 32021 33 53356 75 17267 — 8722 58 6540 1438 72 4509 94 4336 24 8846 18 287 28 652 12 3680 12 2031 — 2308 — 4339 984 — 787 — 200 921 1872 28 2069 67 3941 95 945 — 1129 67 940 840 44918 05 43832 41 88750 51 41373 91 6653 41 55049 84 3175 78 114643 68 11674 70 321058 94 61852 33 34674 70 16300 90 11124 30 30463 40 28208 04 58671 44 26380 — 6401 — 1590 56 25805 03 24504 23 50309 26 17865 58 7549 68 10813 96 3739 59 4977 61 6916 — 11893 61 921 — 1501 — 3410 2926 14 31609 40 29097 52 60706 92 11736 50 9734 50 16100 900 43093 *91 42895 35 85989 26 8690 60 16306 16 4340 330 509 75 684 65 1194 40 — — 260 — 200 321 5496 40 4385 12 9881 52 — — 1040 — 3192 2456 25 27698 23 28175 68 55873 91 9403 60 1533 14 18100 110 3150 56 3060 15 6210 71 1686 80 417 — 2622 52 934 97 4495 33 3129 44 7624 77 3998 — 2640 15 21800 59 23529 71 45330 30 4202 95 6466 95 10830 4280 52380 84 51904 64 104285 48 28346 68 5810 5350 17891 32 13419 05 31310 37 16032 20 7616 21 3680 1620 9365 51 9309 32 18674 83 7839 — 4159 24 3010 763 20 6609 91 7044 53 13654 44 • 300 — 60 — 5460 2960 18992 18 29574 22 48566 40 13962 — 20392 50 8640 3018 __ 5213 25 4946 14 10159 39 590 — 480 5480 1950 4874 34 3956 — 8830 34 4820 28 114 1440 _ 3582 80 2621 58 6204 38 1577 — 2197 46 320 12049 88 9937 07 21986 95 8286 66 5220 90 4610 800 8437 82 10023 41 18461 23 5325 — 7666 55 800 47833 96 44585 20 92419 16 5264 — 40918 86 3282 50 500 — 2016 93 1648 10 3665 03 1290 1277 25 350 2629 04 2733 91 5362 95 2150 — 826 69 1860 100 _ 9612 65 6930 66 16543 31 2025 80 451 60 5330 914 2044 31 1200 — 3244 31 1589 60 3112 48 1824 02 4936 50 2025 — 862 41 920 790 23858 93 26330 62 50189 55 6138 — 15142 93 10922 5484 39 8376 80 8939 84 17316 64 4817 — 4115 92 3280 2629 70 14017 37 12369 63 26387 — 6192 34 7746 67 3760 4 72 4095 32 4178 23 8273 55 2380 — 1645 20 3520 10422 03 11591 — 22013 03 7800 — 2660 25 1661 42 930 12768 18 15039 62 27807 80 3748 80 2803 11 4791 4280 64273 36 64044 59 128317 95 56432 14 19594 4460 6742 _ 5616 31 6981 10 12597 41 2314 58 1815 05 3113 570 20737 92 20669 12 41407 14 8625 — 11477 79 8880 2735 10579 87 10124 99 20704 86 8076 — 3387 61 600 — 132 — 12295 48 12006 47 24301 95 2092 1000 6955 5040 6494 33 6096 20 12590 53 3322 — 2668 59 970 2500 _ 5967 46 5240 62 11208 08 4510 21 2679 05 1020 — 1322 — o > rr o > C c promei vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C 'O K V K v K V K V K v K v K v Štokovci 9495 73 10263 15 19758 88 269 60 200 2911 4909 55 317 Št. Ilj pod Turjakom 10972 46 11665 23 22637 69 5140 — 1984 — 2476 — 5320 89 197 Št. Janž 1646 30 1308 36 2954 66 633 — 695 76 604 — 100 — 149 Št. Jernej 34971 40 33244 92 68216 32 6866 — 22875 10 6853 — 4212 — +c Št. Lambert 950 70 945 40 1896 10 441 64 500 — — — — — 8 Št. Peter . . . . . . 19820 04 20005 77 39825 81 11021 86 7939 55 4560 — 2748 — 447 Št. Piupert Št. Vid nad Ljubljano ? 4457 40 5419 84 9877 24 4007 — 2275 42 1610 — 365 — 226 Št. Vid pri Zatičini . . 25115 71 23062 77 48178 48 8468 32 20613 29 2000 — 1200 — 411 Tinjan 1246 82 1082 69 2329 51 1050 — — — 916 — 117 — 262 Tomaj 18167 34 21239 02 39406 36 15770 — 1778 — 12440 — 440 — +7 Tomišelj 7898 51 8459 15 16357 66 4593 — 1866 05 4959 — 2570 — — Toplice 7809 85 6952 87 14762 27 5292 — 4230 — 200 — — — 101 Trebelno 14620 05 12874 27 27494 32 4212 78 7602 09 1634 — 1172 — 238 Trnovo 34455 14 30318 43 64773 57 15060 42 10935 94 14823 64 5013 93 747 Tržič 10242 93 8623 27 18866 20 2737 — 5023 70 2540 — — — 175 Tržišče 1920 64 1493 33 3413 94 1886 — 540 92 100 — 110 — 163 Tunice 8669 44 7340 10 16009 54 8150 — 840 — — — 30 — 48 Vabriga 1267 — 209 32 1976 32 — — 100 — 102 62 67 — 11G Velike Lašče .... 44230 99 43007 14 87238 13 6547 45 10590 55 31351 11 200 — 238 Veliki Lošinj .... 21658 43 21252 51 42910 97 8630 — 8149 34 1443 — 170 — 68| Vipava 48944 99 47500 63 96445 62 11765 — 12806 96 26301 — 14112 — 1193 Videm 1966 10 2847 84 4813 94 300 — 1067 — 1770 — 1542 — 1 Višnjagora 52558 10 55236 65 107794 75 20672 40 25444 08 13797 41 1448 76 488 Vojsko 1257 90 573 50 18314 — 240 — 272 93 300 — — — 34 i Vodice 6155 32 6038 — 12193 32 4253 — 688 — 650 — 1740 — 81 Vrbnik 76219 21 74456 97 150676 18 45723 27 20639 42 37105 — 19255 43 329 Vrhnika 33032 44 27608 61 60641 05 14996 80 6606 07 14807 — 1430 — -|-3 Vrlika 32602 04 31589 51 64191 55 11774 95 200 — — 57 5685 08 246 Zagradec 6784 87 6945 15 13730 02 2006 — 5055 26 250 — 220 — 164 Zagorje ob Savi . . . 4818 59 4874 51 9693 10 4638 — 103 75 900 — 100 — 611 Zatičina 1749 35 9s42 30 11591 65 1713 — 702 30 140 — — — 70 j Zg. Besnica 1244 64 1396 73 2641 37 1102 — 830 14 560 — 8 13 50 Zg. Tuhinj Ždrenj ? 6911 14 7943 39 14854 53 5441 818 81 . 600 — 1290 181 Žiri 22371 12 20656 75 43027 77 17693 — 5516 20 4030 — 4326 — 277 Žminj 3908 10 4129 48 8037 58 1500 — 600 — 1979 48 1271 18 2381 Župa Raščane .... 6740 — 6720 41 13462 41 2802 65 — — — — 426 89 8! Žužemberk 27946 75 27087 69 55034 44 10410 8731 06 13260 6172 46 495; | Denarni promet za mesec oktober 1006. Badema, društ. za šted. i zajm. —1600 (30.) Baška, seoska blag. -(-1900 (15.) -(-1200 (21.).-(-1600 (26.) 4-4200 (30.) Beram, društ. za šted. i zajm. --1600 (4.) —1200 (9.) — 1500 (20.) Blagovica, hran. in pos. —1800 (23 ) Bled za blejski kot, hran. in pos. -(-14000 (6.) —2500 (11.) —2000 (26.) —1000 (27.) Bloke, hran. in pos. -(-3500 (7.) —1000 (12.) Boh. Bistrica, hr. in pos. — 6000 (12.) Boljun, društ. za šted. i zaj. -(-800 (8.) —400 (11.) -(-200 (27.) —2800 (27.) Boljunec, hran. in pos. —1400 (3.) —1700 (10.) —1600(17.) -800 (24.) Borovnica, hran. in pos. -(-2000 (7.) -(-1500 (9 ) -(-1000 (20.) —2500 (25.) Buzet, društ. za šted. i zajm. —4000 (6.) —4000 (19.) Cerklje, hran. in pos. -(-2000 (1.) -(-1000 (9.) 4-2000 (15.) 4-1000 (22.) +1000 (22.) +5000 (29.) Cerkno, hran. in pos. —5000 (11.) Cirkniea, hr. in pos. +7500 (5.) —5000 (10.) —5000 (23.) —7000 (30.) Čatež, hran. in pos. —1000 (4.) —1500 (9.) +2000 (13.) —1500 (13.) —1500 (19.) +3000 (27.) —900 (31.) Češnjica, hran. in pos. —3000 (1.) —3000 (8.) Črnivrh, hran. in pos. +400 (2.) +1400 (3.) —15000 (5.) +300 (13.) +700 (22.) —916'06 (27.) Cres, mlin. zadr. —2000 (29.) D. M. v Polju, hran. in pos. +1800, 800 (24.) —651 59 (27.) —700 (29.) Dobrepolje, pos. —18000 (6.) —15000 (11.) —3000 (25.) Dobrunje, hran. in pos., —2000 (18.) Dolsko, hran. in pos. +1000 (24.) Domžale, hran. in pos. —3000 (9.) Draga, hran. in pos. +600 (22.) +500 (30.) Dračevica na Braču, seoska blag. —201 38, —117-50, —98, —174-82, —500 (23.) Dubrovnik, hrv. puč. šted. —10000 (12.) Fara pri Kostelu, hran. in pos. +2000 (3.) +3000 (12.) —1000 (24.) Frankolovo, pos. —1300 (4.) +1500 (15.) Gore, hran. in pos. +2000 (21.) Gozd, hran. in pos. +1600 (7.) +2200 (10.) +800 (26.) —400 (31.) Gorje, hran. in pos. —4000 (2.) —2000 (25.) —485-39 (22) Gradac, seoska blag. +500 (13.) Horjul, hran. in pos., —500 (6.) +500 (8.) +1000 (8.) +145-50, +12-80 (29.) Hrenovice, hran. in pos. —2000 (6.) Ig, hran. in pos. +1000 (5.) +1000 (24.) +2000 (28.) —2000 (27.) Izlake, hran. in pos. +4000 (5.) —1000 (15.) —2000 (17.) Jesenice, hran. in pos. —3000 (13) Kamnik, I. okr. +5000 (2.) +13 (30.) Kamnik, hran. in pos. +5000 (3.) +3000 (5.) +7000 (9.) —4000 (11.) —8000 (12.) -2000 (26.) Kanal, okr. pos. —4000 (10.) Kandija, hr. in pos. +4000 (2.) +10000 (8.) —12000 (9.) —4000 (15.) Kaštelir, dr. za št. i zajm. —1500 (26.) Kijevo, seoska blag. +110 (1.) +100 (3.) +70 (6.) +200 (8.) +60 (15.) +463 (26.) Knežak, hran. in pos. +1300 (3.) +6200 (7.) —1100 (9.) +1100 (24.) +1150 (28.) Komenda, hr. in pos. +1705 (9.) —1600 (II.) Kranjska gora, pos. —3000 (1.) —4000 (8.) — 3000 (17.) Krka, pos. in hran. +3300 (14.) +2000 (29.) Kropa, žreblj. zadr. +792 (1.) 173-90 (1.) 145 53 (1.) +1292-35 (3.) +15 (5.) +717 (6.) +999 (7.) +111-20 (7.) +1223-22 (9) + 337-10 (12.) +6940 (15.) +57-03 (15.) +82-50 (10.) 95-67 (13.) +398-45 (14.) +61-35 (15.) +186 (16.) +37-70, +181-19 (19.) +41-53 (19.) +126-35 (20.) +3255 85 (20.) +202-38 (20.) +92-34 (23.) —2669-31 (23.) +614-72, +80 70 (26.) —4000 (25.) +33, +137-79, +286-75 (29.) +377 (29.) +74-99, +105-84 +113-20 (30.) Leskovec, hran. in pos. —2500 (1.) —1000 (3.) —1000 (17.) —1000 (31.) Lindar, dr. za st. i zajm, +700 (28.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. —10.000 (5.) —10.000 (18.) +255 03 (28.) Ljubno, hran. in pos. +8000 (3.) +2000 (10.) —15000 (13.) +10000 (22.) Loškipotok na Taboru, hr. in pos. +4000 (7.) +5000 (14.) -500 (23.) Lukovica, hran. in pos. —1500 (2.) —1000 (20.) Marenberg, pos. +3000 (24.) Medulin, društ. za šted. i za j. +200 (6.) +3000 (9.) Mengeš, hran. in pos. +2300 (7.) Mokronog, pos. +4000 (1.) +2600 (17.) Moravče, hr. in pos. -1500 (1.) +4000 (28.) Nadin, kat. hrv. seoska blag. +132 (24.) Nerezine, dr. za šted. i zajm. +1300 (23.) Pazin, podr. istr. pos. —5000 (1.) —6000 (3.) +2600 (10.) +2200 (17.) —4000 (20.) —10000 (31.) Polhov Gradec, hran. in pos. +6100 (3.) —2000 (8.) +1000 (15.) Poljane, hran. in pos. +7000 (5.) +5000 (27.) Pomjan, hran. in pos. —2335 (2.) —1400 (9.) +875 (21.) —200, —320 (29.) —1350 (30.) . Preddvor, hran. in pos. +200 (1.) +370 (5) +180 (6.) -220 (9.) —100 (10.) +200 (27.) Preska, hran. in pos. +230 (4.) —470 (13.) +305 (20.) +315 (26.) Punat, s. hl. za šted. i zajm. +1250 (12.) —4000 (16.) Radeče, okr. pos., +3000(10.) +2000 (28.) Rab, društvo za štednju i zajm. +2000 (6.) +2500 (31.) Rečica, hran. in pos. +3000 (2.) —10000 (5.) Ribnica, hran. in pos. +10000 (2.) —10000 (6.) +5000 (8.) —4000 (17.) +3000 (28.) Roč, dr. za šted. i zajm. —4000 (2.) —5000 (10.) —4000 (19.) Rob, hran. in pos. +2500 (1.) +6000 (5.) —2500 (11.) Rogoznica, seoska bi. —1700 (13.) Rova, hran. in pos. +1700 (3.) Rovte, hran. in pos. —2000 (5.) —4000 (10.) Selca na Braču, seoska blag. —2000 (4.) Selca pri Škofji Loki, hran. in pos. +5000 (9.) +3000 (17.) Semič, hran. in pos. —3000 (16.) —2000 (20.) Sevnica, hran. in pos. +5000 (9.) Slovenji Gradec, hran. in pos. +1600 (6.) —1000 (6.) +700 (21.) Smlednik, hran. in pos. +700 (8.) —600 (27.) Sorica, hran. in pos. —1000 (16.) —3000 (30.) Srednjavas, hran. in pos. +24'30 (5.) +2000 (12.) —2000 (13.) Staraloka, hr. in pos. —1000 (2.) —4500 (5.) +5000 (13.) +4000 (27.) —1500 (31.) Stari grad, društ. za šted. zajm. —5000 (6.) +8000 (9.) +6000 (20.) +2000 (26.) +2000 (26.) Staritrg pri Ložu, km. hr. in pos. +6000 (21.) Sv. Ema, hran. in pos. —320 (23.) Sv. Ivan, hran. in pos. —3000 (1.) —6000 (10.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. +1100 (3.) —1000 (13 ) —400 (16.) -1000 (27.) Sv. Jakob v Rožu, hr. in pos. —4000 (17.) Sv Križ pri Kastvu, društ. za šted. i za j. —1000 (2.) —1800 (18.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. in pos. —3000 (29.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. —2500 (4.) —1000 (11.) —12.500 (19.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +3000 (3.) —4800 (23.) Sv. Jurij ob juž. žel., hran. in pos. +800 (7.) +2000 (9.) —1000 (12.) —1000 (15.) —2000 (23.) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. +7000 (20.) —1100 (24.) Sv, Jurij pri Kranju, hran. in pos. -|-3ou0 ^ j -(-900 (7.) —2000 (16.) —1000 (18.) —1000 (26.) Sv. Lenart, pos. -(-5000 (19.) Šebrelje, šted. in pos. -(-500 (7.) —800 (15.) -(-1000 (29.) —400 (29) Škocijan, hran. in pos. —3500 (19.) Škofjaloka. Ij. hr. in pos., +1500 (6.) +3800(12.) —1000(15.) +1000 (26.) +700 (28 ) Šmarije, hran. in pos. —3000 (19.) —1500 (27.) Šmartno pri Kranju, hran. in pos. —5000 (9.) —6000 (16.) +2600 (27.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +1000 (5.) —1500 (17.) —600 (19.) —800 (27.) Šturije, hran. in pos. —1000 (3.) —1000 (9.) Štokovci, društ. za šted. i zajm. —4000 (25.) Št. Ilj pod Turjakom, hran. in pos. +1500 (6.) —2000 (9.) —1500 (23.) —6000 (27.) Št. Jernej, hran. in pos. —3000 (16.) Št. Lambert,' hr. in pos. +200 (2.) +120 (23.) +401 (29.) Št. Peter, hran. in pos. —5000(8.) +1250 (16 ) +1280 (21.) —1500 (22.) —4000 (29.) Št. Rupert, hr. in pos. +1500 (7.) —1000 (15.) +24 80 (18.) Št. Vid nad Ljubljano, hran. in pos. +6000 (11.) +1260 (17.) +600 (20.) +1000 (24.) +1312 (31.) Št. Vid pri Zatičini, hran. in pos. +3000 (12.) +2500 (18.) +2000 (19.) +4000 (1. XI.) Tomaj, hran. in pos. —5000 (11.) Tomišelj, hran. in pos. —3000 (1.) —4000 (10.) Toplice, hran. in pos. —1000 (19.) Trebelno, hran. in pos. —1000 (30.) Trnovo, hran. in pos. +60 (3.) —5000 (16.) Tržišče, hran. in pos. —1000 (2.) - -2000 (23.) Tunice, hran. in pos. +1000 (8.) Velike Lašče, hr. in pos. +10000 (9.) +11500 (13.) —3000 (16.) —4000 (19.) +1400 (28 ) Vipava, hr. in pos. —4000 (4.) —4000 (23.) —7000 (29.) Videm ob Savi, hran. in pos. —2000 (15.) Višnja gora, hr. in pos. +2500 (1.) +5000 (5.) —4000 (12.) —1000 (19.) —1101-57 (l.XI.) -1200 (27.) Vojsko, hran. in pos. —600 (6.) Vodice, hran. in pos. +700 (7.) +800 (14.) Vrbnik, dr. za št. i zajm. +2000 (12.) +2400 (15.) Vrhnika, hran. in pos. +3000 (1.) +3000 (5.) +2000 (7.) Vrlika, seoska blag. +320 (10.) —2500 (15.) Zagradec, hran. in pos. —1000 (10.) +1000(28.) Zagorje ob Savi, ljud. hr. in pos. +500 (3.) +1800 (17.) Zatičina, pos. +1000 (4.) -3000 (23.) Zg. Besnica, hr. in pos. —2200 (11.) +1500 (27.) Zg. Tuhinj, hran in pos. +1500 (7.) Žiri, hran. in pos. +3000 (5.) —4000 (6.) Žminj, društ. za šted. i zaj. +600 (7.) Župa Rašcane, seoska blag. —2000 (29.) Žužemberk, hran. in pos. +3000 (15.) +5000 (21.) —1500 (26.) GOSPODARSKO BERILO. Dansko in Švedi ja, uzorni poljedelski državi. (Nadaljevanje.) 3. Povzdiga živinoreje. Dancem donaša največ dohodkov živinoreja, zato posvečujejo nji največjo pozornost. Največ se stori za dobro plemensko govejo živino. Najbolj razširjeno je rudeče dansko in črno-belo jiitsko pleme; krave se cepijo z tuberkolinom in one, ki reagirajo, se polagoma odstranijo, kakor tudi one, ki dajejo manj, kakor 2500 kg mleka na leto. Mlada živina, ki reagira na tuberkulin, se ne sme uporabljati za rejo. Povprečna teža krav je 400—500 kg. Zelo važna so tudi središča za pleme živine (Zuchtzentren), ki obstoje nele za posamezne vrste živine (konje, govedo, svinje) ampak celo za posamezne pasme in imajo namen odgojiti priznano živino čiste pasme za pleme. Za posnemanje mleka služijo splošno alfa-laval posnemalniki. Po leti se živina pase, in sicer privezana, kar je potrebno radi pičlo odmerjenih pašnikov. Velike važnosti so kontrolna društva, katerih prvo se je ustanovilo 1. 1895 ; sedaj je na Danskem 400 kontrolnih društev z približno 7000 udeleženci in 140.000 kravami. Kontrolna društva neprenehoma preiskujejo, koliko in kako krmo naj dobi posamezna krava, koliko mleka daje, koliko °/o tolščobe ima mleko. Kontrolna društva delujejo na to, da dobi živinorejec pri kolikor mogoče nizkih stroških za krmljenje, kolikor mogoče visoke dohodke za mleko in mlečne izdelke. Kontrolna društva imajo posebne uradnike, kontrolne asistente imenovane, kateri morajo na kmetijski šoli v Hvilan dovršiti kurz, v katerem se poučuje o kontrolnem knjigovodstvu, o določevanju °/o tolščobe z lacto-butyrometrom, o živinoreji, krmljenju in molzenju. Povprečno dajejo krave na Danskem 3250 kg mleka z S'4 °/o tolšče na leto, veliko krav pa daje nad 4000 kg. Ker dela določevanje stroškov za krmljenje precej težkoč, so Danci iznašli pojm „jednota krm-ljenja“ (Futtereinheit) in sicer tvori tako jed noto 1 kg zdrobljenega žita ali 1 kg otrobov ali 1 kg solnčničnih tropin ali 2 */2 kg sena ali 4 kg slame ali kg odpadkov od repe itd. Zelo se pospešuje konjereja in imajo na Danskem v obče zelo lepe konje domače pasme. Svinje, domača pasma yorkshirska, se pasejo po leti na prostem, le one za pitanje so tudi v poletnem času v zelo zračnih hlevih. Danci so spoznali važnost perutninoreje in so isto zelo povzdignili. Iz Danskega se izvaža toliko jaje c, da pride na jednega človeka na Danskem na leto 6 kron dohodkov iz izvoza jajc. Kot najboljše pasme veljajo Italijanke Plymouth Roks italijanke Golden. Wyandotts-kure le 2 leti jajca nesejo, potem se prodajo. Jajca se prodajajo po teži. Krmi se zjutraj in zvečer toplo (kuhinjske odpadke, mast z krompirjem, otrobi in posnetim mlekom), opoldan žito, kot pijača služi centrifugirano mleko, ki se vlije v pokrite skodelice, v katerih se nahajajo luknje, skozi katere morejo kokoši le z kljunom do pijače. Kure se na razne načine varujejo pred mrzlim in neugodnim vremenom. Za valjenje služijo razni valilni aparati. Pri nas se v perutninoreji veliko greši s tem, da se kure dalj časa obdržijo, kakor rentabiliteta dopušča, da se ne volijo take pasme, ki v zimi in v zgodnji pomladi obilno jajc nesejo in slednjič, ker je krmljenje in oskrbovanje perutnine nezadostno. Vsakih 6—7 let se prirejajo deželne razstave vsako leto krajevne in pokrajinske razstave, katere so zelo važno sredstvo za povzdigo živinoreje. Največ pa je povzdignilo živinorejo in dohodke iz živinoreje 4. Zadružništvo. Občudovanja vredno je brezpogojno zaupanje in pravo razumevanje zadružništva od strani majhnih kmečkih posestnikov in ni se čuditi, če je ravno iz tega vzroka zadružništvo na Danskem lahko toliko storilo. Največja zasluga zadružništva je izvrstno organizirana prodaja pridelkov. Prva konsumna in nakupovalna zadruga na Danskem se je ustanovila 1. 1866. v Thisted v Jiitland; dandanes jih obstoji 900 z 140.000 udi. Konsumna društva so povzročila ustanovitev hranilnic, posojilnic in drugih zavodov za zboljšanje kmetijskega kredita ter zadrug za prodajo raznovrstnih pridelkov. Med temi so najvažnejše mlekarske, jajčarske in klavne zadruge. Prva mlekarska zadruga se je ustanovila 1. 1882. v zahodnem Jiitland, sedaj je na Danskem 1057 mlekarskih zadrug z 150.000 udi, katere so naredile okrog 70 milijonov hj surovega masla iz 2155 milijonov kg mleka. Razun teh mlekarn je pa še na Danskem 185 mlekarn-zbiralnic in 70 mlekarn veleposestnikov. Mlekarne so združene v velike zveze, katere skrbijo za redno nadzorstvo izdelkov, njih preskuševanje in zboljšanje potom razstav in ureditev prodaje. K največji zvezi pripada okrog 1000 mlekarn , katere imajo posebno blagovno varstveno znamko za surovo maslo. Vse zadružne mlekarne so osnovale 1. 1899. centralo za dansko mlekarstvo, katera deluje za složen, skupen nastop vseh zadrug. Okrog 5( 0 mlekaren ima skupno nakupovalno zadrugo, 500 vodi statistiko 0 delovanju mlekarn, 600 statistiko cen za surovo maslo. Za razpošiljanje surovega masla obstoje posebne zveze mlekarn. Surovo maslo se v teh še enkrat umije omesi in pripravi za angleški trg, ki želi malo osoljeno surovo maslo določene barve. Najvišja cena za surovo maslo, ki se je dosegla je P92 d. kron, najnižja P90 d. kron, povprečno P912 d. kron za 1 kg. Povprečno dobijo zadružniki 8'5 or (12 vin.) za l mleka, posneto mleko lahko l za 2 ora (2'S vin.), sirotko l za 0-5 or (07 vin.) nazaj vzamejo. Sira se malo izdeluje, pač pa se dela na to, da se povzdigne tudi sirarstvo. Važno nalogo izvršujejo mlekarske zadruge s tem, da preskrbujejo mesto Kopenhagen z mlekom. Vsak dan zvečer pripeljejo vlaki od vseh stranij 25.000 l mleka, katero se takoj stehta, toplina v posameznih posodah zmeri, in od vsake četrte posode vzame vzorec za določitev °/o tolšče. Vsi oddajalci mleka se mesečno dvakrat nadzorujejo in se morajo glede krmljenja ravnati po natanko določenih predpisih. Mleko se filtrira, 8000 l mleka se napolni kot mleko za otroke v steklenice, ki dobijo vsak dan nove zamaške. 1 l neposnetega mleka velja 16 dr (22 vin.), 1 kg posnetega mleka 8 dr (11 vin.) Smetana z 28 °/o tolšče stane 108 d. krone (V44 K), z 22°/o tolšče 80 dr (V08 K), z l5°/o tolšče 60 dr (O-84 K). Le ono mleko, ki se ne more prodati, se uporabi za izdelovanje surovega masla, katero se dostavi v hišo kg za 2.08 d. kroni (2.80 K) O delovanju mlekarn priča dejstvo, da se je izvoz mlečnih izdelkov od 1. 1883. šestkratno povečal. Zadružna organizacija je tudi povzdignila izvoz in ceno jajc. Izvoz jajc se še je bolj povzdignil kakor izvoz surovega masla. Čudno je, da imajo na Angležkem danska jajca dosti višjo ceno kakor jajca iz Nemčije in Rusije Za 1 dansko jajce se plača približno 9 vin, za jedno jajce iz Nemčije 6‘/a vin., za jedno jajce iz Rusije 51/a vin. Zadruge sprejemajo od udov 2—3krat na teden jajca, katera morajo biti zaznamovane s številko ali pečatom — vsak ud ima namreč svojo številko ali pečat — jajca morajo biti kolikor mogoče čista; umazana jajca se ne smejo umivati, ampak le z mokro cunjo obrisati. Jajca se morajo shranjevati na suhem, temnem prostoru pri jednakomerni toplini. Vsak ud je dolžan vsa jajca izvzemši ona, katera potrebuje v gospodinjstvu, zadrugi oddati. Pobiralec ista tehta in plača po tržni ceni. Število in teža jajc se pri pobiranju vpiše v posebno knjigo. V zadrugi se vsako jajce, predno se odpošlje, z električno lučjo preišče; za slaba jajca mora oddajalec določeno globo plačati. Jajca se zaznamenujejo z znamko zadruge in vlagajo v zaboje in sicer 1440 kosov v jeden zaboj. - 367 — Meseca maja se začnejo jajca shranjevati za zimo. V to svrho se vlagajo v velike zidane jame, napolnjene z apneno vodo; te jame so pokrite z steklom. V tako jamo pride približno 70.000 jajc, katera 5—6 mesecev v njej sveža ostanejo. Jednako-merno vlaganje jajc v zaboje, z znamkami zajamčena kakovost je trgovino z jajci postavila na solidna tla in povzročila zvišanje cen. Prva klavna zadruga se je ustanovila 1. 1887., dandanes jih je na Danskem 317 z približno 70.000 udi. L. 1897. so se združile te zadruge v zvezo, katere namen je povzdiga prometa in prodaje mesa, zboljšanje kakovosti danskega svinjskega mesa in napredek svinjereje. L. 1903 so klavne zadruge zaklale 927.000 svinj, 1800 goved in 3000 ovac. Zveza vzdržuje v Kopen-hagen-u prodajalno za meso in skrbi na ta način za preskrbovanje mesta z mesom. Največja zadruga obstoji v Koldingu; ta ima 7250 udov in zakolje nad 70.000 svinj na leto. Svinje se zakoljejo in osnažijo, glava in noge ločijo, vrat in hrbet odstrani, celo truplo pa razseka v dva dela. Glava in noge se osolijo in v velikih posodah v inozemstvo pošljejo. Svinje se popolnoma sveže razpošiljajo, k čemur veliko pripomorejo izborne ledenice v železničnih vozovih in na parnikih. Odpadki se dajo udom nazaj ali pa uporabijo za izdelovanje takozvane kmečke klobase, kosti se prodajo tovarnam za koščeno moko. Cela uprava je zelo priprosta, ni potrebno zidati raznih dragocenih naprav, katere potrebujejo mesarji; radi tega izhajajo z malo delavci in SO Stroški nizki. (Konec pride.) K povzdigi čebelarstva na Dolenjskem. (K o n e c.) Največ je seveda pri nas takih čebelarjev, ki prepuščajo čebele svoji usodi, poznajo jih le o času rojev in v jeseni, sicer se pa sila malo zanje zanimajo. Taki čebelarji ne dobivajo iz te panoge rednih in večjih dohodkov, če je bilo vseletno vreme ugodno in vedno dovolj paše, če čebelam niso kaki sovražniki posebno škodovali in če je lega ugodna, tedaj se drže čebele bolj ali manj dobro, drugače pa gredo čebele po zlu, dokler si jih drug novinec v kraju znova ne nabavi in z enakim uspehom ne čebelari. Te vrste čebelarji naj izginejo iz Dolenjske, na njih mesto naj nastopi nov, strokovno izobražen čebelarski rod, ki si bode znal pridobivati leto za letom rednih dohodkov iz te panoge. To bodi smoter naših čebelarjev. In to je dandanes pri nas mogoče in z uspehom izvedljivo. Naša Dolenjska ima za čebele toliko ugodnih leg; pri nas raste toliko, med izkrgajočih rastlin od zgodnje spomladi do pozne jeseni, pri nas menjajo kulture tako mnogovrstno, da se nahaja vedno dovolj cvetočih rastlin poleg tega, da imamo povsod ugodno ajdovo pašo; slednjič se pri nas obdelan svet in gozdi tako zelo menjavajo, da najdejo naše čebele i na gozdnih rastlinah in drevesih obilo paše za časa, ko je minula prva košnja. To vse v zvezi z milo zimo ponuja našim čebelam toliko hrane, da morejo tako dobro uspevati, da dosežemo na Dolenjskem lahko vsako leto iz te kmetijske panoge po več sto-tisoč kron dohodkov. Premnogim našim mladim gospodarjem, zlasti onim, ki so si v ljudski šoli in pozneje pridobili nekoliko večjo izomiko, ponuja se tu najlepša prilika, da si pridobivajo lepih stranskih dohodkov. Namesto, da bi na tisoče naših krepkih kmečkih posestnikov sanjalo le o Ameriki in le na ta vir dohodkov mislilo. Na stotine njih imajo doma na domači zemlji najlepšo priliko, da si pridobe s čebelarstvom na pošten način lepe postranske dohodke. Sedanji jesenski čas jim nudi priliko, da se po uspehih svojih sosedov odločijo za to kmetijsko panogo. Po zimi imajo čas in odpočitka dovolj, da se vse potrebno ukrene, da zamorejo začeti spomladi čebelariti. Lahko si postavijo v tem času čebelnjak, nabavijo dovolj panjev in potrebnega čebelarskega orodja, posebno si pa še lahko pridobijo neobhodno potrebnega teoretičnega znanja o čebelah iz knjig in v občevanju s praktičnimi čebelarji. Pri tem jim mine divje poželjenje po zakladih in mukah Amerike. Sklepaje ta članek si pa ne moremo kaj, da ne bi poklicane činitelje, državo in deželo, na novo opozarjali na njuno dolžnost, da naj priskočita našemu mlademu gospodarskemu naraščaju tudi v čebelarstvu na pomoč in naj tudi to panogo z isto skrbnostjo in materijelnimi sredstvi podpirata, kakor to storita n. pr. v vinarstvu in gotovo bode to našemu kmetijskemu stanu v blaginjo. V ta namen naj bi se prirejali čebelarski tečaji, strokovna predavanja potovalnih učiteljev in naj bi se gmotno podpirali s premijami nekateri čebelarji, ki naj bi v vzglednim čebelarjenjem bili drugim v posnemo in spodbudo. Čebelarstvo na Dolenjskem bi se zelo povzdignilo, prinašalo bi našemu kmetijskemu stanu precejšne postranske dohodke in gotovo bi bilo to le v občni blagor. Želeti je tedaj, da se v uresničenje tega gospodarskega vprašanja v označenem smislu kaj izdatnega stori! - 368 — Pridelek žita celega sveta v 1.1905. in 1906. Na celem svetu pridelalo se je v letih 1905 in 1906 približno leta 1905 leta 1906 m e t e r s#k i h stotov pšenice . . 926-29 milijonov 949"-- milijonov rži . . . 394-47 „ 382-86 „ ječmena 307-23 „ 314‘84 „ ovsa. . . 533-55 526-86 „ koruze . . 917-37 986-72 skupaj . 3.078-91 milijonov 3.160-28 milijonov. Iz teh okroglo 81 tina 1905. številk sledi, da je bila letina 1906 za milijonov meterskih stotov bolja, kot le- Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko! Razklejena kostna moka vsebuje povprečno 30°/o fosforove kisline v 100 lig. Tomaževa žlindra pa le 15 0/0 fosforove kisline. V razklejeni kostni moki je tedaj še enkrat toliko fosforove kisline, kakor v Tomaževi žlindri. 30 kg fosforove kisline v 100 ^ raz-klejene kostne moke stane 8 K 40 v, 15 kg imenovane kisline v isti množini Tomaževe žlindre 5 K 60 v ; 1 kg fosforove kisline v razklejeni kostni moki stane potemtakem 28 v, v Tomaževi žlindri pa 37‘3 v. Fosforova kislina v Tomaževi žlindri je tedaj pri 1 kg za 9'4 v dražja nego v kostni moki. Pol vagona (50 q) razklejene kostne moke je glede fosforove kisline enake vrednosti, kakor cel vagon (100 q) Tomaževe žlindre. Prvega gnojila stane pol vagona (50 q) loko Ljubljana 420 kron, zadnjega cel vagon (100 q) 560 kron, iz česar sledi, da ista množina fosforove kisline v razklejeni kostni moki 140 kron manj stane kakor v Tomaževi žlindri. Učinek razklejene kostne moke kot gnojilo je enak onemu Tomaževe žlindre ali pa ga še prekaša. Z razklejeno kostno moko smo po triletnih poizkusih tako na trdinah, kakor tudi na barskih tleh dosegli najboljše uspehe. Mimogrede omenjamo, da je od skupne fosforove kisline v razklejeni kostni moki povprek 94 0/0 ci-tratno raztopljive. Vrhu tega je v kostni moki povprečno 0-7 °/0 „organskega11 dušika, v Tomaževi žlindri pa čisto nič. Kilogram „organskega11 dušika v umetnih gnojilih se ceni na 1 K 20 v; 0-7 kg „organskega11 dušika stane 84 v, tedaj ima množina v pol vagona kostne moke to je 85 kg dušika 42 K vrednosti. Ce se slednja cena prišteje k prej navedeni vrednosti fosforove kisline od pol vagona kostne moke, 140 K, sledi iz tega, da vsakdo, ki rabi Tomaževo žlindro, namesto ra z k 1 ej e n e k o st ne moke, pri enem vagonu Tomaževe žlindre po nepotrebnem zapravi 182 K, oziroma pri vsakem meterskem stotu Tomaževe žlindre 1 K 82 v. Ker kmetovalci vsako leto na ta način trpe škodo za več tisoč kron, smatramo za svojo dolžnost, da jih na to opozarjamo. Razklejena kostna moka, nasipana v jeseni ali spomladi, je izvrstno gnojilo za travnike, vinograde, kakor tudi za žito, peso, krompir in travno - deteljne mešanice. V slednjih slučajih nadomešča tudi spomladim gnojenje s superfosfatom. Samo ob sebi je umevno, da popolnoma učinkuje kostna moka le v zvezi s kalijevo soljo. \bOkg kostne moke zadostuje za 1 oral, to je ravno polovica manj kot Tomaževe žlindre. Kostna moka je najcenejše gnojilo, ki vsebuje fosforovo kislino. Razklejena kostna moka se dobiva v tovarni delniške družbe za kemično industrijo v Ljubljani (v klejarnici, „limfabriki11). Vsakdo, ki naroči najmanj 50 q kostne moke od imenovane tovarne, more zastonj dati isto kemično preiskati glede vsebine fosforove kisline od našega kmetijskega preizkuševališča; na podlagi te preiskave se potem preračuni cena tako, da se odstotki fosforove kisline z 28 množe. Vsa natančnejša pojasnila o preiskavi in kako se rabi to gnojilo itd. daje radovoljno kmetijsko-kemično preiskuševališče za Kranjsko v Ljubljani, Salendrove ulice št. 3. Dr. E. Kramer. Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo trg' šteTT-. no priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po = najnižji ceni. .......... Vnanja naročila 50 točno izurlajojo* Prinnrnfra eo • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim Sko-rnpuroud Sti . dam iu poSkodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Seme kašeljskega zelja, S" delek, zajamčeno pristno in kaljivo Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Mlekar išče službe. Več se izve pri „Zadružni zvezi”. 2—2 Okoli 1000 hi belega vina L” '^ru£-315 postaja Pazin (Istra) Kupci naj se obrnejo na lindarsko društvo za štednju in zajmove v Lindam (Istra). 5—2 Šest mesecev star petelin, ^^nSotSa1"^00'5 Tri ruske kunce samice, 3, 6, 16 mesecev stare po 3—b kron proda L. Ševar — Rakek. 2—2 Živo divjačino jerebice, fazane, srne, jelene, uharice za lov, vsakovrstne ropne živali, in ptiče, kokoši, gosi in krasne fazane Kupnjo in pr-osi ponudb Edvard Mayer razpošiljatelj žive divjačine Dunajsko Novomesto, Schneeberggasse št. 10. Avstrija. 268 12-4 Podružnica trgovine z živalmi Lavanyukut. Ogrsko. Kranjska tovarna lanenega olja, Kranj Zabret & Huter priporoča Sladko laneno olje in lanene tropine (preše) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kg. Naroča se pri „Gospodarski zvezi11 ali naravnost pri tvrdki. Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nika-kega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). Analiza lanenih tropin znaša: 40—41°/o surorega proteina (beljakovin) z 9—10°/o olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaja. 274 x_3 "© * © * ® ‘ ® * © ^oč\9a — v]2^\\ £ & ledino xva^re*)\ jtovi modeli originalnih Mfa-faval-Scparatorjev pridejo!! Nedosežne prednosli novih modelov 1906: Neprekosljivo in najčistejše posnemanje. Igrajoče lahki in mirni tek. == 270 12—11 Velika hitrost dela. — Mali nabavni kapital. — Sigurno delo. — Mala obraba. Premenitev stroja v hitreje delo po premeni bobniča. 3C iča. ----------- A — 370 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION11 se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovolč vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. ZahtPVaitP Povs°d izrecno le skozi 14 let LUlIlUluJlU preizkušeno postavno zavarovano „garlhelovo Majno apno!" Ponarejenih posnetkov ne kupujte! Dobiva se povsod, kjer so izobešeni naši plakati, kjer niso, pišite naravnost na naslov : Mihael Barthel in drug, Dunaj, X/3. Siccardsburggasse 44/61. Cene zmerne. Priznanja na razpolago zastonj ! Dopisuje se slovenski! 6—5 ^33333333330333333331 ICCCCCCCCCCeEcEtCCCgP C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne -»i prodaja najceneje dobro znana tovarna blaeajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj,!., Franz tapir Quai št. 21. fot 247 24-21 [o] ^CCCCCC0331333333333l |33333333033333333Qq!® 1 Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. Mlatilnice vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). MlatllniCe z motorjem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah Karol Kavšeka nasled. 248 x—21 Sclineider &c Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj! ..-'xxx cxxxxxxxx xxxxxxxx> xxxxxxxx> Gospodarsko društvo Badema v Istri 262 24—11 ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vino! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1. Vino se pošjlja franko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Sumi ali Poreč (Parenzo). —• Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3. Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa). 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Vino se tudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke. 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja TarJnuVpJ Trgujmo med seboj! Poma-^ * gaj mo druga drugi! Vsaka kon- kurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx Berite! XX XX & & MS xxxxxxxxxx 18881 XX XX XX MM MM XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX Sit I XX XX XX SBggggg0995 m m mm $ m m i & S' II Sto) Si&L m. Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši | 6 o« naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 2 o | mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. S' " 1 S Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od £< ~ 5L .«* preprostih do naj finejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. ^ o« ‘3 1 zdel juje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in ^ druge javne zgradbe. 257,24-u ^ a Zaloga v Sent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, | Dunajska cesta št. 18. — v hiši Kmetske posojilnice. š V 1 S 1 ©' S' > $ V $ u V 1 p 1 K * 'S k * ra /T 'P ra sr 3« K ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ Najboljše patentirane brane nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste. ♦ Gena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K 258, 24—14 vrstnih kovanih žebljov priporoča Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. ^TVTTTTTTTVVTTTTTTTTVTTVTTVTTTTTVTTTTTTTTTB ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► 372 — ii i I Stanje vlog BO. junija 1906: čez 12 milijonov kron prilil*: a. Denarni promet 30. junija 1906: za štedenje! čez 27 milijonov kron Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- n m qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2 |0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. junija 1906: K I2,485.874'93 — Denarni promet v letu 1905: 54,418,440'28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, 0\ Gospodarska zveza I registrovana zadruga z omejeno zavezo, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) jv a e *1)11, j o za. svojo olano vse*1 9osP°darskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- -------------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; jprocLajo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej, Izdajale!,): Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni ravnatelj „Zadružne zveze“. — Ti sc k Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.