ŠOLSKA PRAKSA Lutka ima srce in dušo Nataša Beganović Jug, diplomirana vzgojiteljica, Osnovna šola Janka Kersnika Brdo, VVE Medo; OE Prevoje Otrok lutki verjame bolj kot odraslemu, čeprav lutka oživi šele, ko jo odrasla oseba animira z gibom in glasom. Oživljena lutka ima dušo, življenje, v katerega otrok brezpogojno verjame. V vsakdanjem življenju ni predmeta, ki ga ne bi bilo mogoče oživiti s pogledom ali gibom. Ne samo predmeti, tudi naše roke, noge in drugi deli telesa lahko postanejo lutka … Čarobna moč lutke Skozi lutko vzpostavljamo komunikacijo, ki je manj »ogrožajoča« od običajne komunikacije »iz oči v oči«. Pri tem lutka postane ščit, pomočnik, posrednik in s tem dobi posebno moč pri neverbalnih oblikah komunikacije. To je izjemnega pomena pri otrocih, neveščih verbalne komunikacije (Majaron 2006b). Lutka zna peti, si izmišljati nove besede in izraze, zna povedati zgodbo, zna govoriti v narečju, angleško, rada sprašuje, je radovedna, zabavna, zna priskočiti na pomoč, biti nežna, z lahkoto popravi vse napake Kaj je lutka? in se znajde v vsaki situaciji … Lutka ima posebno magično moč. Ona zmore vse, kar si želijo otroci: lahko postane roža ali žival. Oživi Lutka ima v otrokovih očeh torej neverjetno moč. pa le v roki lutkarja, ki je lahko otrok ali odrasla ose- Lahko je vesela, žalostna, nagajiva, nespametna, ba. Za oživitev lutke je potrebna le skromna gesta, lahko se zmoti, pa ji nihče ne zameri. Ob igri z lutko ki lutko iz navadne igrače spremeni v čarobno bitje. otrok zadovoljuje svoje osnovne potrebe po svobodi, Lutka namreč že dolgo ni več le sredstvo za pripravo zabavi, moči … Ob njej se vsestransko razvija in gradi predstav in motivacijo pri pouku, vedno bolj postaja pozitivno samopodobo. magična moč v rokah učitelja in spodbuja kognitiv- ni, socialni in čustveni razvoj. Čeprav je vsak predmet Lutka je lahko tudi terapevtsko sredstvo, saj se preko okoli nas mogoče oživiti in mu s tem dodeliti nov, nje lahko sproščajo razni strahovi in jeza ter se rešu- simbolični pomen, so pri tem posebno pomembne jejo duševne napetosti. lutke, ki jih otroci izdelajo sami (Korošec 2002). Vloga lutke v vrtcu Lutka združuje skoraj vse discipline, pomembne za Zmotno je prepričanje, da le vrhunsko izdelane lut- otrokov razvoj, kot so zaznava, razumevanje, gibanje, ke lahko prepričajo otroka. Prvotni namen lutkovnih govor, sodelovanje z okoljem. Otrokovo izražanje z dejavnosti je prispevati k dobremu vzdušju v skupi- lutko je njegov način sporočanja osebnega mnenja o ni, spodbujanje ustvarjalnosti in komunikacije ter okolju, ki ga obdaja. Z lutko odkriva parabolične igre in zagotavljati celostni razvoj otroka na sproščen in pri- bogastvo metaforičnega mišljenja in izražanja. Lutka jeten način. Z vidika umetnosti in izobraževanja so prav tako vzbuja otrokovo domišljijo in ustvarjalnost, lutke večplastne: v sebi združujejo likovno, literarno, dva najpomembnejšega elementa za nadaljnji razvoj. glasbeno in gibalno področje. Otroci se pri lutkov- nih predstavah navajajo tudi na disciplino. Z delom v skupini dobijo občutek pripadnosti, pomembnosti. Z lutkami lahko povezujemo vsa področja kurikuluma. Lutke kot sredstvo za doseganje ciljev: • Spodbujanje kreativnega izražanja. • Stimuliranje in povečanje domišljije. • Razvijanje spontanega izražanja. • Izboljšanje govora in izgovorjave. • Razvijanje spretnosti pisanja in gladkega branja. • Pridobivanje občutka za vrednotenje literature. • Medsebojno usklajevanje in razvijanje občutka za čas in prostor. 6 Didakta • Spodbujanje otrokovega občutka lastne vre- Otrok in lutka dnosti. Otrokovo vero v lutko lahko primerjamo z animiz- • Razvijanje samozaupanja in doseganje osebne- mom, kjer ima vsak predmet svojo dušo. Tudi igrača ga zadovoljstva. ima dušo v otrokovi domišljiji. Morda je to razlog, da • Sproščanje strahov, agresije, frustracij na spreje- lutke otroke tako očarajo. Otrok lažje vzpostavi kon- mljiv način. takt z lutko kot z vzgojiteljico, včasih celo s starši. Lut- • Razvijanje socialno-interakcijskih spretnosti. ka mu olajša negotovost pri vzpostavljanju komuni- • Pridobivanje sposobnosti za reševanje proble- kacije. Lutka postane posrednik med otrokom in mov. okoljem, pri čemer komunikacija poteka dvosmer- • Izboljšanje fine motorike. no: odrasla oseba z lutko naslavlja otroka, otrok pa • Opazovanje sveta z vsemi čutili; zapomniti si skozi lutko izraža svoje mnenje. opazovano, nato pa obdelati in oživeti z lutkami. • Vrednotenje dela. (Korošec 2006a) Metode dela z lutko: • Spontana igra z lutko (Puppet Playing) • Priprava prizorov z lutko (Puppetizing) • Pripovedovanje z lutko (Puppetelling) • Pogovarjanje skozi lutko (Puppetalking) • Učenje in poučevanje z lutko (Puppeteaching) • Izdelava lutke (Puppetmaking) (Korošec 2006a) Načini uporabe lutke: • Lutka kot ljubljenec skupine, • lutka kot pomoč pri razumevanju in raziskovanju določene vsebine kurikuluma, • lutka pri projektnem delu, • lutka kot motivacijsko sredstvo, izražanje čustev, • doživljanje sveta ob lutki, • od spontane igre do gledališča. (Korošec 2010) Lutke so lahko zelo enostavne. Najpreprostejše so Pri uporabi lutke je pomembno, da si vzamemo kar naši prsti, roke, stopala, ki jim lahko narišemo čas, da ne hitimo, prisluhnemo otroku, kaj nam obraze, jih oblečemo v obleke. Napravimo jih lahko sporoča skozi igro, in ga ne prekinjamo. Vzgojitelj iz nogavic, rokavic, škrnicljev … Vse te preproste lutke mora verjeti v moč lutke. imajo cilj obvladovati motoriko, vzpostavljajo pa tudi neposredni dotik, ki je poleg pogleda najmočnejši komunikacijski znak (nekateri se ga sramujejo, dru- gih je strah). Z animacijo tovrstnih lutk postane do- tik del zaznave, pri otroku se razvijajo občutljivost in dojemljivost ter občutek za gibalno sporočanje. Vrste lutk Lutke na palici Lutka na palici je vsak predmet, vsaka figura, ki jo nataknemo na lesen količek oziroma palico in jo s pomočjo te palice, vodila premikamo (Varl 1995a). Pravimo, da lutko animiramo. Lutkarji širom po sve- tu dandanes ta tip lutke pogosto uporabljajo. Teh- nološko je dokaj preprosta. Različne lutke na palici: • lutke na palici brez dodatnih vodil – kuhalnica; • lutke na palici z živo roko – malo zahtevnejše; • lutke na palici z vodili – javajke; • lutke na dveh palicah, večinoma uprizarjajo živali. 7 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Mimične lutke To so lutke, ki s poudarjenim gibanjem čeljusti spominjajo na odpiranje ust pri človeku ali odpi- ranje in zapiranje gobčka pri živalih. Z odpiranjem ust ali gobčka poudarjamo karakter ali značilnosti lika. Mimično lutko dobimo, če si nataknemo ro- kavico z enim prstom. Roko obrnemo tako, da je del s štirimi prsti zgoraj, palec spodaj. Ta položaj predstavlja lutkino glavo z usti, ki jih odpiramo in zapiramo. V vrtcu za izdelavo mimičnih lutk najpo- gosteje uporabljamo nogavice. Lutke na nitkah (marionete) To so celovite lutke, ki so vodene od zgoraj s pomočjo daljših in krajših nitk. Nosilne nitke držijo težo lutke, z igralnimi nitkami pa animiramo glavo in okončine. Vodilo je lahko palica ali križ (Miličinski 1985). Imajo lahko vse okončine in sklepe, znajo plesati, hoditi, skakati, leteti … Ročne lutke Ročna lutka je tista, ki si jo nataknemo na roko, na- tančneje na dlan. Animiramo jo s premikanjem pr- stov, dlani ali cele roke, medtem ko smo skriti za lut- kovni oder ali paravan. Med vsemi lutkami so prav te najbolj živahne na odru. Naša dlan je točno v nje- nem težišču, zato lahko hitro vplivamo na njene kre- tnje in premikanje. Sestavljena je iz glave in trupa. Trup je pri tem izdelan kot lutkin kostum. Osnova ročne lutke je človeška roka (Varl 1997a). Ročne lutke so v vrtcu zelo dobrodošle, saj so ene redkih, ki so sposobne prijemati stvari: otroka pobožati, ga prijeti za prst, od njega nekaj sprejeti … Odlične so torej za Vodimo jih od zgoraj navzdol, tako da visijo v zraku in se pri hoji le rahlo dotikajo tal. Ko jih spustimo na tla, se sesedejo v smešno, nekontrolirano, zlomljeno telo (Varl 1995b). Tehnično so najzahtevnejše od vseh lutk. Nitke za vodenje marionete lahko nadomesti ena iz glave usmerjena vodilna žica, ob kateri sta še dve nitki, ki sta vodili za roke. Pri takih lutkah noge niso nujne, nadomesti jih lahko obleka. 8 Didakta motivacijo otrok! Za otroke je animacija ročnih lutk Prstne lutke zahtevna. Otrok jo zaradi drže roke težko drži visoko, Prstne lutke so različica malih ročnih lutk. V trenut- kmalu se utrudi in lutka zleze iz vidnega polja gle- ku, ko na naše prste nataknemo glavice, si nariše- dalca. Lutka zato ne sme biti večja od otrokove roke! mo nekaj na prst, naši prsti postanejo lutke. Prstno gledališče lahko otrok pospravi v žep, tako da lahko Ploske lutke kadarkoli in kjerkoli odigra predstavo. Ploske lutke so pomembne za razvoj otrokove li- kovne občutljivosti in orientacije v prostoru. Otrok motiv najprej nariše ali naslika na podlago, pri če- mer ustvarja v dveh dimenzijah, v širino in dolžino (Majaron 2015). Nato motiv izreže in mu doda vodilo. Pri prenosu risbe v gibanje otrok spoznava pojme spredaj-zadaj. Ploska lutka je predhodnica senčne lutke. Je preprosta za izdelavo (karton, vodilo) in je navadno porisana samo z ene strani. Telesne lutke Telesna lutka je lutka, narejena v velikosti otroka, ki Senčne lutke je lahko kombinirana s tkanino ali s starimi oblačili. Igra senc je lahko zanimiva motivacija. Senčno gle- Otrok si jo obesi okrog vratu, njene noge in roke pa dališče lahko ustvarjamo na različne načine: kot iz- so pripete na otrokove noge in roke. Ker jo nosi pred vor svetlobe lahko uporabimo svečo, grafoskop, sve- telesom, taka lutka predstavlja nekakšen ščit, za ka- tilko, sončno svetlobo. Projekcijo usmerimo na pro- terega se lahko varno skrije. Gibanje lutke je odvisno sojno tkanino (prt, rjuho, platno). S senčnimi lutkami od gibanja otrokovega telesa, s čimer ga spodbuja k vzbudimo in dopolnimo domišljijo pri najmlajših eksperimentiranju, razvijanju neverbalne komunika- (Varl 1997b). Lutkin obris na platnu ustvari posebno cije (Korošec 2002). Obilo zabave omogočajo lutke na čarobnost. Senčne lutke so ploske, dvodimenzional- kolenu, stopalu, komolcih, na trebuhu … Krepile bodo ne. Lahko so temne (kartonaste), tako da je njihova občutek za ravnotežje in posebne obrate za premike senca črna, ali barvne (porisana folija ali celofan s tu- v kolenih, komolcih, bokih … Če se poraja vprašanje, ali šem). V vrtcu se lahko igramo igre s sencami: igra je sporno risanje s flomastri po telesu, kljub temu, da senc s celim telesom, projiciranje otrokove glave s so flomastri vodotopni in se spirajo z vodo, morda ne strani (sence obraznih profilov). Otroci ugotavljajo, bi bilo slabo povprašati starše o njihovem mnenju, da prepoznavajo profile obrazov svojih prijateljev. se te stvari dorečejo že na začetku šolskega leta. 9 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Predmeti in igrače Pustimo otrokom, da lutke izdelajo sami Vsakdanje predmete, kot so igrače, kamni, embala- V vseh mojih letih dela kot vzgojiteljica sem pri ža, čevlji itd. lahko uporabimo v zabavnih dialogih. delu z lutko ob vseh različnih dejavnostih od otrok Pri animaciji predmetov moramo biti pozorni, da prejela le pozitivne odzive. Še več kot to! Uresničila pozornosti ne prevzame roka, ki animira. Pripove- sem marsikateri cilj. Z lutko sem učila deklico slo- dovanje zgodbe prepustimo predmetu samemu. venskega jezika, izboljšala klimo v skupini, razvijala Igračam, predmetom lahko dodajamo obraze, jih govorne sposobnosti otrok, učila angleški jezik, re- oblečemo, obujemo ali pa pustimo takšne, kot so šila marsikateri problem … Občutek, ki ga doživiš, (Golub 2003). ko vidiš sproščene, nasmejane otroke, obdane z lutkami, je preprosto čudovit. Lutkovni kotički so v naši igralnici večinoma prisotni. Lutka vzgojitelju prinese veliko tudi njemu samemu. Otroci ga spo- znajo v drugačni luči, prav tako pa tudi vzgojitelj lažje razume otroke, vzpostavi kontakt in razvija svojo kreativnost. Nisem še spoznala otroka, ki ga lutka ne bi nasmejala, se mu prikupila, da ji ne bi bil naklonjen. Kot vzgojiteljica se nagibam, da otroci ustvarjajo svobodno, v njihova likovna dela ne posegam. Iz- delava nekaterih vrst lutk pa je vendarle zelo zah- tevna. Ker otroci za izdelavo takšnih lutk še niso Kamišibaj gledališče dovolj motorično spretni in jih ne morejo izdelati Z otroki v vrtcu se zabavamo tudi s kamišibaj gle- samostojno, se v delo vmešajo vzgojiteljice, ki na- dališčem. To je edinstvena oblika pripovedovanja mesto otroka izdelajo večino lutke. Vendar pa otro- zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen ku takšen izdelek ni tako pomemben, kot če bi ga oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibaj- izdelal sam. kar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Starejši otroci lahko sami ilu- Najbolj preprosta lutka iz kartona, ki jo bo otrok na- strirajo zgodbo. Kamišibaj lahko izdelate tudi sami risal in sam izrezal, bo v otrokovih očeh veliko bolj (večja škatla). Uporablja se lahko tudi kot manjše čarobna kot lično izdelana lutka izpod rok vzgojite- gledališče z lutkami. ljice. Prepustite otrokom prosto pot pri ustvarjanju. Naj otrok ustvari lutko po svojih zmožnostih in do- mišljiji. Ob lutkovnih predstavah otrok se moramo zavedati, da ne vzgajamo bodočih igralcev, sama izvedba predstave ni pomembna. Pomembno je otrokovo domišljijsko bogatenje. Ravno ustvarjal- nost in domišljija bosta namreč otroku največja dota za nadaljnji razvoj. Literatura Golub, Z. (2003): Šolsko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih igric. Nova Gorica. Educa. Korošec, H. (2002): Neverbalna komunikacija in lutka. V: Korošec, H., Majaron, E. Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Korošec, H. (2010): Gledališko-lutkovno ustvarjanje: izmenjava idej med vzgojiteljem in otrokom. V: Devjak, T.: Pedagoški koncept Re- ggio Emilia in kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta. Majaron, E. (2006): Možnost lutke pri doseganju kurikularnih ciljev v osnovni šoli. Vzgoja in izobraževanje. Majaron, E. (2002): Lutka naša vsakodnevna pomočnica. V: Koro- Naši lanskoletni cilji šec, H., Majaron, E.: Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: pedagoška fa- V lanskem letu sem si zadala cilj, da otrokom pred- kulteta. Majaron, E. (2015): Lutka – idealna povezava didaktičnih smotrov. stavim vse vrste lutk in da z lutkami bogatim vsa- Interno študijsko gradivo. kodnevne dejavnosti v vrtcu. V času, ki ga preži- Majaron, E. (2006): Čarobna moč lutke. V: Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E.: Otrok v svetu glasbe, plesa, lutk. Koper: vljamo sedaj, so nam lutke v pomoč za izboljšanje Pedagoška fakulteta. razpoloženja, lažje lahko pozabimo na negativne Miličinski, J. (1985): Lutkovna igrica. Ljubljana. Založba Slovenije. Varl, B. (1995a): Moje lutke 1: Lutke na palici. Šentilj: Aristej. dogodke okoli nas. Vsakemu otroku sva s kolegico Varl, B. (1995b): Moje lutke 2: Lutke na nitkah. Šentilj: Aristej. za rojstni dan uprizorili lutkovno predstavo. Tema- Varl, B. (1997a): Moje lutke 3: Ročne lutke. Šentilj: Aristej. Varl, B. (1997b): Moje lutke 4: Ploske lutke. Šentilj: Aristej. tiko in vrste lutk si je izbral vsak sam. Varl, B. (1997c): Moje lutke 5: Mimične lutke. Šentilj: Aristej. 10 Didakta