PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini A™. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 43 (7537) nasprotujoča si stališča predstavnikov štirih strank na pogajanjih NOTA VATIKANA O LOČITVI ZAKONA GROZI Z RAZBITJEM POGAJANJ O VLADI Danes se bodo posvetovanja med štirimi delegacijami nadaljevala - KD zahteva dvostranske razgovore z Vatikanom, čemur ostali trije partnerji nasprotujejo y RIM, 19. — Drugi sestanek med delegacijami štirih strank le-9* centra s kandidatom za sestavo vlade Rumorjem se je pričel |( Palači Chigi okrog 17. ure in končal okrog 20. ure. Tudi ta se-•^ak ni bil dokončen in se bodo razgovori jutri nadaljevali, o nekaterih vesteh postaja os- prepreka med pogajanji lo-l[*v zakona in nihče ne ve, kako rj*0 razvozlavali ta gordijski vo-• Nekaj časa so celo krožile ve-' (fa je Rumor že hotel pustiti "dajanja kasneje pa so te vesti ‘•Pikali. ^na izmed tolikih novinarskih a-. ncii., ki razširjajo razne vesti, jj?enoja «Ital», je objavila v gro-2? Potezah bistvo famozne vati-zakt note. Po vesteh te agencije aoteva Vatikan, da se ustanovi komisija med predstavniki nkana in italijanske države, ki Preuči izvajanje čl. 44 kon-saj gre za člen, okoli ka-se vodijo spori. J^aj podobnega je potrdil tudi P^anec Granelli, predstavnik de-^ristanjske levice, ki je zjutraj j2v°ril z Andreottijem in kasneje -i.avi' novinarjem, da se Vatikanca nanaša na člen 44 ter da dv s.ns*!a ylada ne more zavračati tostranske razprave, razen ko-vlan me^ temi razpravami i da zagovarjala teze, da je par-g?fnt že izključil, da gre pri loto 1,1 2akona za vprašanje, ki zajeto? tudi konkordat. Granelli je tudi Varu’ ie legitimna zahteva trie t a’ ‘la se prekine s parla-l atami m postopkom o ločitvi za-. a> dokler se dvostranski raz-p0ri ne bodo zaključili, ju ® današnjih razgovorih so dali t'Uni predstavnkii razne izjave, flilr nna ’n zanimiva sta bila taj-jf .pSl De Martino in tajnik KD v ‘ani, medtem ko so mnogo go-jJ*1 različni socialdemokrati, j,,* Martino je v svoji izjavi pod-jj Prav vse točke, ki izhajajo usedanja zadnjega centralnega ^“nuteja socialistične stranke, tako ela odprti ih, pokraji ter amm ekel, da s ia sestanku obrazložili svo- tiv^išča. ki so naslednja: «Pozi-iw.° 5® treba oceniti socialno vred-^ * sindikalnih bojev in obvezati treba, da se branijo dosežki daT* ni ’la se vedno docela odprti ključih vPrašanji deželnih, pokrajinskih občinskih uprav ter air—L:!-da e. Martino je rekel, da ia dssnjem sestanku obrazloi so na delavcev. Levi center ima odprt značaj in je zato možno ustanoviti odbore in deželne uprave, ki bodo drugačni, kot je levi center ob splošni tendenci levega centra. Za pomlad je treba določiti zakon o deželnih volitvah. Izvesti je treba specifično amnestijo glede dejanj, ki so bila napravljena ob sindikalnih gibanjih, uvesti je treba takojšnje ukrepe, da se zavre zvišanje cen, gospodarsko politiko pa je treba povezati z obnovitvijo gospodarskega programiranja, pri čemer se je treba s sindikati posvetovati glede vprašanj reform*. Novinarji so vprašali De Martina, če se je govorilo tudi o ločitvi zakona, nakar je pritrdilno odgovoril in dejal, da so zagovarjali tezo avtonomije italijanske države. V imenu demokristjanske delegacije je govoril tajnik stranke For-lani, ki je dejal, da so potrdili podporo programskim predlogom kandidata za predsednika. Politična osnova na kateri je možno misliti o vladnem sodelovanju med štirimi strankami, je še vedno dokument o katerem so tajniki štirih strank našli možnost za sporazum. Glede odnosov z Vatikanom in glede razlage konkordata, je For-lani dejal, da so vztrajali, da se ne more odbiti neposredno primerjanje stališč. Končno je na vprašanje, če bodo tudi jutri govorili o ločitvi zakona, Forlani pritrdilno odgovoril ter dodal, da bodo razpravljali o vsem, ker je treba upoštevati, da gre za splošno obravnavo in da se torej preučuje celotna tematika. Za PSU je Ferri povedal novinarjem, da so govorili štirje tajniki strank in da je on obravnaval povsem politična yprašanja ter zlasti avtonomijo večine in raztegnitev tega načela na občine in pokrajine. Govorili so tudi o vprašanjih zaščite svobode demokratičnega reda, amnestije in ločitve zakona. Glede ločitve zakona so socialdemokrati zgodilo v enem izmed dveh zborov parlamenta z jasnim glasovanjem. Torej ločitev zakona ne more postati predmet obravnave 44. člena konkordata. Na vprašanje, kaj je rekel Rumor glede tega stališča, je Ferri odgovoril, da Rumor ni govoril, Forlani pa da se je omejil na ugotovitev, da gre za stališče vlade, ki mora upoštevati stališča svete Stolice. La Malfa je rekel, da so govorili o vsem in da je vsak obrazložil svoje poglede. Levičarska struja KD «forze nuo-ve» je imela danes v Rimu vsedr- žavno zasedanje, na katerem so bi li prisotni predstavniki te struje iz raznih pokrajin. Po sestanku so pooblastili ožji odbor, da sestavi resolucijo. Na sestanku te struje je imel u-vodni govor minister za delo Donat Cattin, ki je v bistvu glede osnovnih vprašanj govoril o podobnih stališčih, kot jih je že navedel danes De Martino po razgovoru o vladi levega centra. Donat Cattin je mnenja, da je treba premostiti koncept «omejitve večine* in da so to že naredili republikanci, ki hočejo s komunisti narediti dežele po svojem okusu in kot so naredili so cialdemokrati, ki so se znašli skupaj z liberalci in komunisti glede zakona o ločitvi. Donat Cattin ni zavrnil možnosti štiristranske vlade, vendar se levica v KD bori proti taki vladi, ki bi uresničevala vse težnje desnice. Govoril je o nujnosti reforme kazenskega zakonika in amnestije, ki bo povezana s sindikalnimi dogodki ter končno, da je treba določiti datum deželnih volitev. Glede sodelovanja predstavnikov te struje v vladi je bil Donat Cattin zelo oprezen, češ da se bo lahko videlo šele po prvih rezultatih razgovorov. iiimimiimiiinimiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiiiniiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiniimiiiiiiiiinmiiimimiiiiiiiiiuii U TANT 0 POLOŽAJU NA BLIŽNJEM VZHODU Samo štiri velesile lahko omogočijo Jarringu posredovanje «Jastrebi» in «golobice» v Izraelu - Še vedno nejasen položaj v Jordaniji TEL AVIV, 19. — Medtem ko je j kampanjo, da «prisili izraelsko izraelski zunanji minister Aba Eban * vlado, da preneha s stopnjevanjem na potovanju po nekaterih evropskih državah, v katerih baje išče «podporo tn razumevanje.) za stopnjevanje vojne na Bližnjem vzhodu, čeprav nekateri trdijo, da Aba Eban zagovarja stališče o začasni prekinitvi bombardiranja egiptovskega ozemlja, je bivši poveljnik izraelskega letalstva general Weiz-man izjavil skupini ameriških židovskih voditeljev, ki so na obisku v Izraelu, da je «naša pradomovina v naših rokah in da se morajo katera koli pogajanja z Arabci nanašati na pravice Izraelcev brez ozemeljskih koncesij. Samo če bi bolehali za kako psihično boleznijo, bi lahko mislili, da moramo vrniti naša ozemlja.« Po drugi strani pa je neka mala levičarska sku- zagovarjali stališče, da mora vla-1 pina, ki deluje pod imenom «Gi-da enako postopati, kot se je to I banje za varnost in mir» začela Pogled v dovrano v palači Chigi med pogajanji o štiristranski vladi ""^'"■»iiHiinmmmMmnNummmiiiiiiiiiiun.mir.... TISKOVNA KONTOMA NA ZUNANJEM MINISTRSTVU SFRJ Važnost sestanka Brandt ■ Stoph Odnosi s Sovjetsko zvezo in poročil« Nixona o položaju na svetu aoi““ flv^URAD, 19. — Sporazum med ^ftii *lemškima državama o sre-ko:IH njihovih zastopnikov na tajil hj7°'‘'i ravni, je važen v razvo-ilj^ovih medsebojnih odnosov, je na današnji redni tiskovni ''iitva tlc* zast°pnik državnega taj-'inlj ?. Za zunanje zadeve Drago-i)j(, Vuiica, in s tem izrazil mišljena,.?, sk°rajšnjem sestanku med ki in Stophom. Dodal je, da itn iVen 'z‘d tega srečanja lah-•ftOfg ' velik pomen za nadaljnje S d>evanie medelova-zast°Pn'k' obeh parla- Aw.se tiče nedavnega obiska na-Aotijp a državnega tajnika za zu-vj«tsi .‘adeve Jekšta Petriča v Šoto* zvezi je Vujiča dejal, da k ZmenJavo rmšljeuj 0 vrsti 1m razgovorov z mnogimi ev-Wmi državami o aktualnih vpra-Vt^..evropskega sodelovanja in k?rodto-i ter o najaktualnejših medili jJ11*1 vprašanjih. Prav tako so VOUČen, dvostranski odnosi med ^ državama in pri teni izra- žena obojestranska želja po nadaljnjem medsebojnem koristnem sodelovanju. Ko so ga vprašali, kaj meni o nedavnem pisanju nekaterih zahodnih listov o domnevnem »vojaškem udaru* v Jugoslaviji, je zastopnik državnega tajništva izjavil, »take vesti ne zaslužijo mojega komentarja*. V zvezi s pisanjem bolgarskega tiska, da so baje bolgarske čete osvobodile precejšen del jugoslovanskega teritorija, je zastopnik državnega tajništva dejal, da tako pisanje odraža znana stališča, ki so pripeljala do takšnih medsebojnih odnosov, ki ne prispevajo k ustvarjanju boljšega ozračja med obema državama. V zvezi z bodočim obiskom ciprskega ministra Ciprianuja v Jugoslaviji je zastopnik državnega tajništva dejal, da bo ta obisk dal priložnost za izmenjavo pogledov o najnovejših političnih dogodkih na svetu, saj gre za dve neuvrščeni državi. Na vprašanje, kako komentira sporočilo predsednika ZDA Nixona v položaju na svetu je Vujiča odgovoril, da gre za zelo važen dokument z okrog 40.000 besedami, katerega celotno državno Ljništvo še ni sprejelo, zato ga tudi ne more komentirati. Zastopnik državnega tajništva prav tako ni mogel ničesar novega povedati o inciden tu s tremi jordanskimi, oziroma palestinskimi potniki v letalu jugo- slovanskega aerotransporta v MUn-chnu, rekoč, da mu je o tem primeru znano samo to, kar je sporočil jugoslovanski Aerotransport. B. Božič BERLIN, 19. — Predsednik sindikatov Nemške demokratične republike Herbert Warnke je poslal danes predsedniku zveze zahodno-nemških sindikatov Heinzu Oskarju Vetterju pismo, v katerem predlaga pogajanja »za uvedbo normalnih odnosov med sindikati obeh nemških držav na podlagi popolne enakopravnosti*. Warnke predlaga, naj bi bil prvi sestanek med dvema sindikalnima delegacijama v vzhodnem Berlinu. vojaških operacij in da da pobudo za mir z begunci«. Kot torej vidimo, se v Izraelu v najbolj kritičnih trenutkih., ko je vsa svetovna javnost zaskrbljena za stopnjevanje vojne na Brižnjem vzhodu, pojavijo «jastrebi» in «golobioe». V resnici pa izraelska vlada stoji na stališču, da bo spor na Bližnjem vzhodu lahko rešen samo z ((neposrednimi razgovori« v Arabci. V Ženevi pa so danes sporočili, da glavni tajnik OZN U Tant za sedaj ne bo prevzel nobene pobude glede Bližnjega vzhoda. To izhaja iz njegove izjave pred odhodom iz Ženeve, po sestanku, ki ga je imel s svojim posebnim odposlancem za Jarrlngom. Čeprav je dejal, da je bila njuna razprava koristna In konstruktivna, je poudaril, da sta prišla do zaključka, da trenutno ni nobene možnosti, da bi Janring ponovno posredoval med Arabci tn Izraelci. Glede vojaškega položaja na Bližnjem vzhodu in povečanja spopadov na egiptovski meji je U Tant dejal, da je to vprašanje izključno v pri -stojnosti Varnostnega sveta. Po drugi strani pa je U Tant nocoj v Bejrutu, kjer se je za kratek čas ustavil na poti v Rangun, izjavil, da bi morale štiri velesile sprejeti sklepe, ki naj bi omogočile njegovemu odposlancu Jarringu, da obnovi svoje posredovanje. Pri tem je poudaril, da je še vedno prepričan, da je možna politična rešitev na Bližnjem vzhodu. Libanonski minister za notranje zadeve Jounblatt je v pogovoru s časnikarji v Bejrutu med drugim dejal, da »južna fronta mora opraviti svojo nalogo, da razbremeni izraelski vojaški pritisk na Egipt*. Poudaril je, da se je treba upreti ameriškim interesom na Bližnjem vzhodu in prisiliti ZDA, da ne bodo več dobavljale orožja Izraelu. Poleg tega je libanonski minister po zval vse arabske petrolejske države naj povečajo svojo denarno pomoč «za okrepitev arabske vojske*. Položaj v Jordaniji je še vedno precej zapleten. Po zadnjih vesteh iz Amana se je zvedelo, da je načelnik kraljevega kabineta izjavil, da kralj Husein ni nikoli nameraval odstopiti. Vse vesti o odstopu Huseina, je poudaril, jih namenoma širijo sovražniki Jordanije. Tudi predstavnik organizacije za osvoboditev Palestine je izjavil v zvezi z vestmi iz Tel Aviva o morebitnem odstopu kralja Huseina, »da je edi-ni smoter palestinske revolucije o-svoboditi Palestino, ne pa zrušiti režim v Jordaniji ali v kateri koli drugi arabski državi*. V Bejrutu pa so sporočili, da so preteklo noč okrog Amana sprejeli izredne varnostne ukrepe. Oklepni oddelki jordanske vojske so baje zasedli položaje okrog glavnega mesta. Isti viri poročajo, da so oddelki jordanske vojske ustavili severno od Amana šest tovornjakov TRST, petek, 20. februarja 1970 DANES PREDSEDNIK 1110 NA URADNIM OBISKU V SUDANU S sestankom s Kenjato zaključeni razgovori in obisk v Keniji 23. t. m. se bo predsednik Tito sestal z Naserjem v Asuanu verni Jordaniji. Običajno prevažajo zaloge za iraške edinice skozi A-man. Toda preteklo noč so jordanski vojaki usmerili iraško kolono po drugi poti, da ne bi šla skozi glavno mesto. V Bejrutu se je tudi zvedelo, da vlada precejšnja napetost med jordanskimi oboroženimi silami. Poročajo, da so odstranili iz službe skupino častnikov. Prizadeti obtožujejo beduinske oddelke, ki so najbolj predani kralju Huseinu, da samovoljno sprejemajo nasilne ukrepe ter napadli civilno in vojaško oblast, da sta povzročili napeto stanje s palestinskimi gverilci. (Od našega dopisnika) NAIROBI, 19. — V glavnem mestu Kenije so se danes končali razgovori med predsednikom Titom in predsednikom Kenajto ter njunimi sodelavci. Jutri bo jugoslovanski predsednik s soprogo in o-stalimi člani delegacije odpotoval z letalom na tridnevni obisk v Sudan, px>tem pa se bo 23. t.m. v Asuanu sestal s predsednikom ZAR Naserjem. Pričakuje se, da bo jutri o obisku v Keniji objavljeno običajno uradno sporočilo. V današnjih razgovorih sta Tito in Ke-njata s svojimi sodelavci nadaljevala izmenjavo mišljenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih s posebnim pogledom na vlogo neuvrščenih in o nekaterih asoektih dvostranskega sodelovanja. Med razgovori je predsednik Tito povabil predsednika Kenjato na obisk v Jugoslavijo. Jomo Kenjata je z zadovoljstvom sprejel vabilo in izrazil željo, da obišče Jugoslavijo poleti. Tekom današnjega popoldneva je predsednik Tito s soprogo in svojimi sodelavci obiskal industrijsko področje Nairobija, sinoči pa je bil gost v mestni skupščini. Med sprejemom je župan Nairobija podari! predsedniku Titu plašč iz krzna od mungosa. njegovi soprogi pa torbico od krokodilskega in leopardovega usnja. Tito je s svoje strani izročil mestnemu svetu umetniško sliko jugoslovanskega slikarja Milosavljeviča »Dubrovnik*. B. B. Jugoslovanski predsednik Tito In kenijski predsednik Kenjata na letališču v Najrobiju Seja CK ZK Srbije BEOGRAD, 19. — Danes se je pričelo zasedanje centralnega komiteja ZK Srbije, na katerem je o programski orientaciji za letošnje leto govorila Latinka Perovič. O nalogah v zvezi z mednarodnim položajem in nekaterimi vprašanji notranjega razvoja pa je govoril Bora Pavlovič. Zasedanje srbskega CK bo trajalo dva dni. IIIIIIIIIIUIIJIIIIIIIIIIIIimillHIIIIIIllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllHlllllllUlllllllllIlIHMltlllMIHIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIllllimillllMIIIIIimiUHHIimiUlllllllllltllllllllimiimilimillU IZREDNO HUDA POLITIČNA KRIZA V RADIOTELEVIZIJSKI USTANOVI Predsednik RAI-TV prof. Sandulli odstopil Vzrok odstopa je predvsem spor s socialdemokratskim podpredsednikom De Feom - Sodelavci RAI «zapisani» zaradi svojih političnih prepričanj? RIM, 19. — Kriza v vodilnih or- oseh, ki skrbijo za oddaje, «komu-gandh italijanske radiotelevizije je I nista ah- komunistarjl«, ostalo tret-izbruhnila danes z vso silo na dan jino na tvorijo «radikalci in katoliški odpadniki«. z odstopom predsednika te ustanove prof. Alda Samauliija. Gre v bistvu za spor, ki je že dolgo tlel v RAI-TV in ki je prišel v javnost ob priliki polemike, ki je nastala zaradi oddaje «TV-7», posvečene še vedno veljavni fašistični zakonodaji in protidelavskl represiji. Kot smo svoj čas obširno poročali, se je podpredsednik RAI-TV, socialdemokrat Italo De Feo, takrat ostro zagnal proti oddaji s pismom, ki ga je poslal skrajno desničarskemu rimskemu časopisu in v katerem je napadal časnikarja Zavolija, ki je oddajo pripravil, ter posredno tudi samega prof. Sandullija. Ob tasti priliki je parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radiotelevizijo imenovala ožji odbor, ki naj bi proučil vso zadevo, na seji vodstvenega odbora RAI-TV pa so takrat z veliko večino izglasovali predsedniku zaupnico. Cenzorski podvig De Fea je vsa demokratična javnost obsodila in zahtevala odstop socialdemokratskega prvaka od podpredsedniškega mesta. Novo poglavje spora v RAI-TV, ki pa, kot kaže, ni neposredno vplivalo na Sandullijev odstop, se je odprlo danes, ko sta glasili PSI «L’Avanti» in KPI «L’Unitš« z velikim poudarkom poročali o novi nezaslišani pobudi podpredsednika De Fea. Lista sta objavila pismo, ki ga je De Feo poslal 14. januarja letos prof. Sandulli ju in iz katerega izhaja, da je razpolagal De Feo z nekakšnim policijskim arhivom o sodelavcih radiotelevizije v zvezi z njihovim političnim prepričanjem oziroma strankarsko pripadnostjo. De Feo se je v pismu V drugem pismu, ki ga prav tako objavljata omenjena lista in ki ga je De Feo naslovil Sandulli ju, Delle Faveju, Paoldcchiju in Ber-nabeiju, pa je rečeno, da RAI-TV ni več »orodje omikano vzgoje in poštenega razvedrila«, pač pa da je postala '«tovarna lam«. V . istem pismu je še trditev, da so štiri petine radiotelevizijskih sodelavcev' vpisani «v komunistično partijo ali v sorodne stranke*. Prof. Sandulli je odstopil s predsedniškega mesta RAI-TV z dolgim pismom, ki nosi včerajšnji datum, ki so ga pa objavili šele danes zvečer. Pismo je naslovljeno na podpredsednika Delle Faveja, ki bo po določbah pravilnika ustanove začasno opravljal predsedniške funkcije. Prof. Sandulli v svojem pismu u-vodoma omenja, kako je pred desetimi meseci sprejel predsedniško mesto, istočasno pa je smatral za pravilno, da se ne odreče svojemu odvetniškemu poklicu, ki mu je zagotavljal potrebno avtonomijo. »Danes pa — je rečeno v pismu — izraža nekdo javne dvome v skladnost med tema dvema funkcijama. To pa, kar me najbolj prizadene, je, da se tej tezi pridružuje — z očitnimi političnimi cilji — tudi ena od komponent vodstvenega odbora RAI-TV.* »V takem položaju je jasno — piše dalje prof. Sandulli — da ne morem ostati niti za trenutek več na položaju, ki sem ga svoj čas sprejel v želji, da se ne bi izogni! dolžnosti, ki mi jo je država nalagala*. Predsednik nato obžaluje »strumentalne napade* (seveda s strani De Fea), katerih je bil žrtev, llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||IM«V1IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||,||l|l||||||||||||||||||||||||ll|||||l|IIIU||||||l|||M||||l|tl|||,|,|,|,,,,||,,„||m|||||||,|,||m|||m||||||||||||||||t|m|||||||||||||||||||H||V V ZDA negativne ocene Nixonovega poročila skliceval celo na informacije orga-naložerih z orožjem in živili za ira-1 nov javne varnosti in karabinjer-ške edinice, ki so nastanjene v se-1 jev ter trdil, da sta dve tretjini WASHINGTON, 19. - Glavni se vernoameriški listi so precej negativno ocenili poročilo Nixona o položaju na svetu. «New York Times* ga označuje za »banalno besediče-nje», «Washington Post* pa piše da «gre za stvari, ki so same po sebi umevne*. V washingtonskih vladnih krogih ugotavljajo, da so te negativne o-cene rezultat nerazumevanja pomena Nixonovega poročila. Pri tem pravijo, da so časniki in prebival stvo morda pričakovali, da bo Ni-xon povedal kaj senzacionalnega, medtem ko je hotel na najbolj e-nostaven način pojasniti stališče svoje vlade do najvažnejših mednarodnih vprašanj. Izredno kritično so ocenili Nixo-novo poročilo v Kairu, kjer ugotavljajo, da pomeni «popolno podporo Izraelu*. List »Al Ahram* piše v zvezi s poglavjem o Bližnjem vzhodu med drugim sledeče: 1. poročilo odkrito odraža izraelsko in pravice. ameriško politiko, ki skuša povzročiti krizo na Bližnjem vzhodu »hladno vojno* med ZDA in Sovjetsko zvezo; 2. dodatno vojaško pomoč I-zraeju tolmači Nixon z »ravnovesjem sil na tem področju*; 3. Nixon poudarja načelo o neposrednih pogajanjih in popolnoma ignorira stališče arabskih držav v tem pogledu, 4. predsednikovo poročilo popolnoma zanemarja palestinsko o-svobodilno gibanje in palestinske Glavni ravnatelj izraelskega zunanjega ministrstva Rapahel pa je poudaril, da ZDA že dolgo časa niso tako odkrito povedale svojega stališča, v primeru, da bi sl Sovjetska zveza skušala zagotoviti prednost na Bližnjem vzhodu. Izrael je za to zelo zadovoljen. Poleg tega je Rapahel podčrtal iz-raelsko zadovoljstvo glede dela Ni-xanovega poročila, kjer govori, da bodo ZDA po potrebi ((oborožile prijateljske države«. ter omenja kriterije, ki se jih je držal glede zagotovitve objektivnosti in nepristranskosti oddaj. Teh kriterijev se je držal tudi v zvezi z oddajo »TV-7*. Pismo se zaključuje z zahvalo vsem sodelavcem ter s trditvijo, da je sklep o od stopu nepreklicen. Začasni predsednik RAI-TV Delle Fave je sporočil, da bo moral o odstopu prof. Sandullija sklepati u-pravni svet ustanove, medtem ko je vodstvo izrazilo svojo užaloščenost zaradi sklepa predsednika. Podpredsednik RAI-TV De Feo je objavil zvečer izjavo, v kateri po eni strani obžaluje Sandullijev odstop, po drugi pa potrjuje svoje prepričanje, da je funkcija predsednika RAI-TV neskladljiva z o-pravljanjem odvetniškega poklica. Istočasno De Feo tudi potrjuje, da je prišlo med njim in prof. Sandul-iijem do različnih ocen glede oddaje «TV-7», nato pa si poje nekak šen samospev ter se postavlja kot zaščitnik načela spoštovanja resnice. Socialdemokratski predstavnik se nato zaganja proti »komunističnim in parakomunističnim časopisom*. («L’Avanti» je po njegovem mnenju očitno «parakomunistični list*) ter trdi, da je bilo njegovo sklicevanje na organe javne varnosti in karabinjerje v pismu prof. Sandul-liju »ironično*, ter da je on hotel trditi prav nasprotno. Vsekakor pa vztraja pri svoji trditvi o »komunistični infiltraciji* v RAI - TV, ki da je «splošno znana stvar, ki jo je svoj čas tudi sam predsednik Sandulli obžaloval*. Za sedaj ne razpolagamo z reakcijami političnih strank na odstop prof. Sandullija. Edini komentar prihaja iz republikanskih vrst; član vodstva PRI dr. Battaglia je izjavil, da je »prvi vzrok odstopa poštenjaka, kot je prof. Sandulli, ogorčenje zaradi kampanje konzervativnega in reakcionarnega tiska, ki jo je bolj ali manj neposredno navdihoval podpredsednik De Feo, čigar dejanja in stališča niti ne potrebujejo posebnega obžalovanja*. Republikanski predstavnik pa poleg tega ugotavlja, da je bil Sandulli žrtev političnih sil in pritiskov, zaradi katerih je postala RAI v zadnjih letih »deficitarna na finančnem področju, premalo objektivna na področju informacije ter taka, da jo je skoraj nemogoče voditi zaradi notranjih napetosti, ki jih je povzročila koncepcija radiotelevizijske ustanove kot orodja oblasti*. Pač pa so politične sile odločno • reagirale na omenjeno pisanje li-Istov «L’Avanti» in «L’Unita»: šte- vilni poslanci PSI in KPI so naslovili na predsednika vlade in na ministra za pošte razne interpelacije, v katerih ugotavljajo protidemokratično in nedopustno ravnanje dr. De Fea ter zahtevajo njegovo odstranitev od RAI-TV. Še bolj ostra je reakcija vsedržavnih tajništev sindikatov RAI, ki označujejo De Feovo delovanje kot «izredno hud atentat proti svobodi delavcev* ter zaradi nevzdržnosti položaja proglašajo »vsedržavni dan boja za ponedeljek 23. februarja* ter pozivajo delavce, naj izrazijo svoj protest in svoje ogorčenje. Uredniški odbori radijskega in televizijskega dnevnika pa so objavili sporočilo, v katerem obsojajo «nevarni atentat proti ustavnim načelom o temeljnih demokratičnih svoboščinah*. Jutri zvečer se bodo radiotelevizijski časnikarji zbrali na izrednem zborovanju, na katerem bodo sklepali o potrebnih pobudah. Stavka tekstilcev in uslužbencev ENEL RIM, 19. — Tekstilni delavci so danes stavkali 24 ur in se bo stavka končala jutri ob 8. url zjutraj. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker so se razbila pogajanja za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. Poleg tega so sindikalne organizacije že sklenile, da bodo tekstilni delavci stavkali nadaljnjih 36 delovnih ur razporejenih po 12 tedenskih ur v razdobju od 23. februarja do 14. marca. Te stavke bodo izvedene na ločen način po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Stavkalo je o-krog 340 zaposlenih v tekstilni industriji, od katerih 35 odst. v Lombardiji, 20 odst. v Piemontu, 14 odst. v Venetu in 13 odst. v To-scani. Uslužbenci električnega podjetja ENEL in občinskih električnih podjetij bodo stavkali 72 ur in se bo stavka pričela v nedeljo 22. februarja z zadnjo izmeno. Sindikalne organizacije so izjavile, da je stavko možno preprečiti, kolikor bi uspelo posredovanje podtajnika za delo Torosa, vendar pa so dosedaj odgovori podjetja na sindikalne zahteve povsem nezadovoljivi. PARIZ, 19. - V Parizu je bila danes 55. seja štiristranskih razgovorov o Vietnamu. Kljub izredni dolžini seje (več kot šest ur), ni boi dosežen noben napredek. Ob cestišču med Peskom in Gročano Sneg v bazoviški okolici Cestno podjetje ANAS čisti bazoviško križišče V KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH Rastoče nasilje grških polkovnikov | Delegatom mednarodnega RK so prepovedali vstop v taborišča • Poziv zapornikov z Lerosa ATENE, 19. — Francoska časopisna agencija AFP sporoča, da pooblaščenci mednarodnega odbora RK v Grčiji niso mogli po 15 dneh čakanja obiskati raznih komisariatov in zaporov (tako civilnih kakor vojaških), kjer so priprti številni politični jetniki in za katere so njihove družine zelo zaskrbljene zaradi slabega ravnanja odgovornih grških policijskih oblasti. Sorodniki pripornikov so obvestili o težkem položaju svojih svojcev tako delegate mednarodnega odbora Rdečega križa, kakor tudi tuje dopisnike. Nadalje so sporočili, da so delegati mednarodnega odbora Rdečega križa izjavili, da so napravili vse kar je bilo v njihovih močeh, da bi obiskali kraje, kjer so zaprti politični priporniki in še posebej komisariate in hotel-zapor v Drossii. Poudarili so, da so jim oblasti prepovedale obiskati te kraje, kot so lahko delali prej, v skladu s sporazumom 3. oktobra lani med grško vlado in mednarodnim odborom Rdečega križa. Sporočajo nadalje, da so grške policijske oblasti aretirale prejšnji teden v Atenah inž. Anastaseja Fi-liasa, ki je brat znanega sociologa Vasiliosa Filiasa, katerega so grške sodnijske oblasti že obsodile na 18 let zapora zaradi dejavnosti v okviru sredinske odporniške organizacije. Prejšnji ponedeljek je grško vojaško sodišče v Atenah obsodilo sedem oseb na razne zaporne kazni pod obtožbo nezakonite posesti orožja in eksplozivnega materiala. Vojaška sodišča v Grčiji delajo s polno paro. Toda to je le zunanji videz strašnega pritiska, ki ga vlada grških polkovnikov izvaja nad grškim ljudstvom, in predvsem nad organizirano opozicijo, pa naj si bo ta levičarsko ali pa sredinsko usmerjena. Kaj se dogaja zadaj za kulisami, ki jih je polkonviška strahovlada postavila med taborišči u-jetnikov in zunanjostjo, pa se ne more točno zvedeti. Le sem pa tja civilizirani svet zve za strahote, ki se dogajajo v krajih, kjer je priprtih na stotine in tisoče političnih zapornikov, ki nimajo nobene možnosti, da bi seznanili svet s posledicami državnega udara, ki je pripeljal na oblast peščico polkovnikov. Grška vojaška »junta* je praktično popolnoma osamljena, saj je ne podpira noben družbeni sloj. Skuša se obdržati na površju, predvsem s silo. toda tudi z vsiljevanjem, vsaj v zadnjih časih, neke svojevrstne ideologije. Zato skuša prodreti v šole, v sindikate in druge družbene organizacije. Za to kuliso pa se skriva strahotni položaj političnih pripornikov v ječah in taboriščih. Politični jetniki koncentracijskega taborišča v kraju Parteni na otoku Leros so pred časom naslovili poziv vsemu svetu, v katerem obtožujejo polkov-niško vlado, da jih hoče moralno streti ter podvreči svoji oblasti. »Zanje smo — pravijo politični priporniki z otoka Leros — samo bivši ljudje, bivši državljani. Za nas ne obstaja ministrstvo za pravosodje. Ni ga sodnika, ki bi nadzoroval izvajanje zakonov. Za nas ne obstajajo sodišča. Mi smo jetniki generalnega ravnateljstva državne uorave javne varnosti. Samo ta je za nas zakonodajalec, minister, sodnik. Ta brezosebna služba drži v s/ojih rokah našo usodo. Za nas ne obstajajo nikakršna pravna jamstva. Razni zakoni in sam zakon o kazenskem postopku, ki velja za navadne kriminalce, ne predstavljajo za nas nobenega jamstva Za nas velja absolutno Ci ceronov reki »Obkoljeni z orožjem zakoni molčijo* V nadaljevanju svojega poziva zaporniki pravijo, da živijo vsak dan v negotovosti in v pričakovanju naj-s'abšega. in da zavidajo kriminalce, ki uživajo razne privilegije, ki jih njim ne priznajo. In vendar gre za znanstvenike, pisatelje, časnikarje. pesnike, delavce, kmete, izvoljene sindikaliste, občinske svetovalce in župane ter celo poslance. Kar pa je še najhujše, je to, da za te liudi ni upanja, da bi njihovo trpljenje prenehalo v doglednem času. Kazen, ki so jim jo naložili g-ški polkovniki ni časovno orne jena. , , To je klic, ki prihaja z otoka Lerosa in ki velja bolj ali manj za vsa druga taborišča političnih zapornikov v sodobni Grčiji. Zdi se, da imajo nenehni pozivi derwv kratičnih krogov in demokratičnega tiska vedno več vpliva v medna rodnih krogih, saj je že prišlo do nekaterih ukrepov na evropski ravni, ki obsojajo politiko novega gr škega fašizma. Na drugi strani pa je treba zabeležiti tudi vse večjo dejavnost grških emigrantskih krogov, ki se trudijo, da bi prikazali svetu, kakšno je pravzaprav bistvo polkovniške diktature v Grčiii V zadnjih dneh »n bUp tako v F ran-knkor tudi drugje v zapadni Evropi, številne konference, kjer so nastopili predstavnik* grškega o-svobodilnega gibanja. Fine od teh konferenc se je udeležil med dru-gim tudi znani francoski politični predstavnik Frantois Mitterrand V Franciji so celo organizirali »grški teden* v Lyonu. pesnik Vosnesjenski, o katerem nekateri menijo, da je eden izmed najboljših živečih sovjetskih pesnikov. BELFAST, 19. — Med sodno obravnavo proti petim osebam, ki so jih obtožili pred časom, da so nameravale sabotirati neki vodovod, je nastala eksplozija, ki pa ni povzročila ranjenih. V gorovju Donegal je prišlo do druge eksplozije pri televizijski oddajni anteni. Eksplozija je anteno poškodovala. Tudi v Dublinu so odkrili bombo in preprečili, da bi eksplodirala. Postavljena je bila pod neko pisalno mizo na glavni pošti. LAGOS, 19. — Po zadnjih vesteh so reševalci potegnili iz razbitin vlaka, ki je strmoglavil pred dnevi v prepad, 150 trupel. Dokončni obračun žrtev pa še ni bil napravljen. Pravijo, da je v vlaku, ki je strmoglavil v prepad, potovalo okoli 1.000 ljudi. VREMENSKE RAZMERE Vremenska slika se izboljšuje le ponekod še sneži in pritiska mraz Reševalne skupine rešujejo v Črni gori avtomobile iz zametov - V Genovi je sončno vreme privabilo turiste na obalo RIM, 19. — Medtem ko se je vreme v severni Italiji nekoliko izboljšalo in je ponekod posijalo sonce, je zajel val slabega vremena južno Italijo. V okolici Messine sneži, pone kod dežuje, nekateri kraji v višjih predelih so celo izolirani. Po nekod je namreč sneg dosegel višino dveh metrov, zaradi snega pa se je v nekaterih vaseh pokvarila električna napeljava. Karabinjerji skušajo nuditi pomoč številnim av tomobilistom, ki jih je slabo vreme zajelo na cesti. Zjutraj je toča po škodovala nasade v okolici števil nih vasi*. V Palermu piha močan veter, kljub temu pa se je temperatura ne koliko dvignila. Promet, ki je ponekod prekinjen zaradi snega se je začel normalno odvijati, tudi vzleti in pristanki se na letališčih vršijo normalno. V okolici Catanie je sneg poško doval mnoge nasade, poledica in veter pa sta povzročila mnogo škode pomarančnim in limonovim gajem. Iz Trapanija poročajo, da so čolni in manjše ladje v pristaniščih, ker je zaradi razburkanega morja nevarno pluti. To se ponavlja že tret ji dan. Tudi v Mesinskem prelivu se plovba med Sicilijo in celino odvija s težavo. V okolici Chietija se vrstijo snežne nevihte. Sneg je izoliral mnogo vasi. V kraju Mirastelle, ki leži na nadmorski višini 1300 metrov so ... . ... ponekod snežni zameti visoki do pet I približno 40 avtomobilov in av- V Irpiniji še vedno vlada hud mraz. V kraju Montevergine je ži-vosrebrni stolpec pokazal —9 stopinj. V višjih legah so morali prekiniti promet. V Genovi je sončno in precej toplo vreme privabilo turiste na obalo, kjer se v kopalkah sončijo. • * • BEOGRAD, 19. — Skupina zdravnikov in zdravniških uslužbencev ter reševalne skupine so danes re- metrov. Pri Aquili so se vremenske razmere ustalile, čeprav pritiska hud mraz. Nad 1000 metrov nadmorske višine je danes zopet snežilo, povsod pa se promet skoraj normalno odvija. V Rimu sneži, čeprav je temperatura precej nizka. Tudi v okolici Rietija se je vremenska slika izboljšala, tako da je karabinjerjem uspelo rešiti osemčlansko družino ,ki jo je sneg izoliral v neki vili v kraju Roccasalla di Accumoli. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitttimniiiiiiiiiiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ PONOČI PRI BERGAMU Po poskusu ropa tatovi zapustili umirajočega pajdaša pred bolnišnico Tatu je rani! zlatar, ki je hotel ustrahovati zlikovce TREVIGLIO, 19. — V prvih jutranjih urah so danes neznanci zapustili pred bolnišnico v kraju De-senzano del Garda pri Brescii ranjenega moškega; kmalu za tem je neznanec umrl. Približno uro pred tem, je zlatar odgnal v Romano Lombardu pri Bergamu roparje, ki so hoteli vlomiti v njegovo zlatarno. Policija domneva, da je zlatar ranil enega izmed roparjev in da so prav tega njegovi pajdaši vrgli iz avtomobila pred bolnišnico. Tolpa tatov je skušala zgodaj zjutraj vlomiti v zlatarno v vasi Romano Lombardo, ki je 25 kilometrov oddaljena od Bergama. Lastnik zlatarne 39-letni Fazio Petrucci, ki stanuje nad trgovino, se je zbudil, ker je zaslišal sumljive šume. Pogledal je skozi okno in zagledal nekaj tatov, ki so vlamljali v trgovino. Da bi jih ustrahoval, je vzel svojo pištolo, za katero je imel dovoljenje, stopil v pritličje in u-strelil skozi izložbeno okno. Kmalu za tem so se tatovi odpeljali z avtomobilom vrste »giulia*. Približno eno uro kasneje ob 4 in 10 minut se je rumen avtomobil z evidenčno tablico iz Firenc u-stavil pred bolnišnico v Desenzanu. nekaj moških pa je z veliko naglico preneslo iz avtomobila pred vrata bolnišnice ranjenega neznanca v modrem kombinezonu. Za tem je avtomobil hitro odpeljal. Neznanca so sprejeli v bolnišnico, kjer je nekaj minut kasneje umrl. Zdravniki so ugotovili, da je dobil strel v prsi. Pod kombinezomom je imel neznanec sivo črtasto obleko, belo majico in visoke čevlje. Bil je brez dokumentov, le v žepu kombinezona so agenti našli listek s telefonsko številko. Odgovarjala je na ime nekega mladeniča v Brescii. Karabinjerji so mladeniča našli in on je identificiral truplo neznanca. Tako so ugotovili, da je neznani mrtvec 30 letni Giovan Battista Vallio iz Brescie. Mogoče bodo izvršili že danes popoldne, najkasneje pa jutri avtopsijo trupla, da bi ugotovili, ali je Vallio umrl zaradi strela v prsi ali za posledicami udarca, ki ga je dobil v glavo, ko so ga pajdaši vrgli iz avtomobila. Zdi se, da sta ga dva moška vrgla iz premikajočega se avtomobila. Medtem so policijski agenti že našli avtomobil »giulia*, ki so ga tatovi dopoldne zažgali na polju v okolici Sirmiona. cenitvi tožilstva, lažnjive trditve, ki povzročajo vznemirjenje med meščani. Tožilstvo je istočasno predložilo Okrožnemu sodišču v Zagre bu, da prepove razpečevanje te številke lista. Potres v Peruju: 12 mrtvili LIMA, 19. — V P.ruju je včeraj ponoči prišlo do potresa, ki je po vzročil v pokrajini Pachitea 12 mrtvih in porušil hiše približno 40.000 osebam. Reševalci domnevajo, da bo število žrtev še naraslo, predvsem kar se tiče kraja Lainda, kjer je bil epicenter potresa in so se vse hiše porušile, razen ena. MILAN, 19. — Namestnik republiškega pravdnika dr. Guido Viola je zavrnil prošnjo za začasno svobodo petih mladeničev pripad- nikov neke skrajno desničarske stranke. Peterico sestavljajo 20-let-ni Luigi Flavio Carretta, 25-letni Carlo Sini, 19-letni Antonio Giordano, 19-letni Roberto di Ruggero in 14-letni Graziano V. Obsodili so jih na zaporno kazen, ker so 12. februarja letos hoteli protestirati pro ti obsodbi Valtenia Tacchija in Te-rese Marinuzzi v Moskvi, s tem, da so se uklenili na semaforje na Trgu San Babila. tobusov, ki jih je zametel sneg na prelazu Čakor v Črni gori. Potniki so odšli v Peči in Murino. Sneg, ki je na Čakorju presegel višino enega metra, ovira delo reševalnih skupin, ki skušajo iz zametov odkopati še pet avtobusov in okrog 20 osebnih avtomobilov. Fh-omet na cestah, ki povezuje Reko z notranjostjo dežele in s Trstom, se je pričel danes normalizirati, ker je prenehalo snežiti in burja ne razsaja več tako močno. Na vseh cestah je bil promet dopoldne otežkočen zaradi p- ledice in megle. Danes zjutraj so iz zagate rešili več avtomobilov, ki sta jih preteklo noč sneg in poledica zadržala na cesti. Neprevozne so še vedno mnoge ceste v Gorskem Kotarju, na Velebitu, Kapeli in nekatere istrske ceste. V Bosni so nekateri kraji okrog Glamoča, Duvna in Posušja popolnoma odsekani od ostalih krajev Bosne in Hercegovine, čiščenje cest je onemogočeno, ker še vedno sneži. Na cestah je še vedno veliko avtomobilov v zametih. RIM, 19. — Proces proti glavnemu uredniku tednika »Potere opera io» Francescu Tolinu se bo začel pred rimskim prizivnim sodiščem 4. aprila letos. Kot je znano so Tolina, ki je bil obsojen zaradi hujskanja na kriminalna dejanja, obsodili na prvostopnem sodišču na 17 mesecev zapora. Pred dnevi so Tolina spustili na začasno svobodo. BUENOS AIRES, 19. — Pred nekaj dnevi so v Argentini izdali nov zakon, ki prepoveduje za dobo enega leta vsakršno reklamo za tuje cigarete. Ta ukrep pa niso sprejeli zato, da bi obvarovali prebivalce pred škodo, ki jo cigarete povzročajo, ampak zaradi tega, da bi preprečili tihotapljenje tujih ci garet. Oblasti namreč upajo, da se bodo kadilci odločili za cigarete domače proizvodnje, če tujih ne bo do reklamizirali. BORDEAUX, 19. — V predmestju Bordeauxa se je hotel včeraj zaž gati 31-letni delavec. Nekaj oseb ga je rešilo, sedaj pa leži delavec hudo ranjen v bolnišnici. Niso še znani vzroki njegovega dejanja. NEAPELJ, 19. — Davi je prišlo na področju »Posillipo alto* do zemeljskega usada, ki je terjal dve smrtni žrtvi. Dva delavca, ki sta bila zaposlena pri gradnji podpornega zidu za neko na novo zgrajeno večnadstropno hišo, sta izginila pod ogromno gmoto prsti in blata, ki se je usula s hriba. Predsednik republike je izrazil svojcem svoje sožalovanje. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiia IZ TRŽAŠKE KRONIKE Preiskava v zvezi z umorom MeDonaldovih GOSTOVANJE P, D. d, CANKAR* V SKEDNJU Skrbno pripravljena proslava ob stoletnici smrti S. Jenka Šentjakobčani to nastopili z deklamacijami in i pevskim zborom Sinoči je bilo v gosteh skedenj-1 sledila Ipavčeva *lmel sen ljubi , prosvet-1 MOSKVA, 19. — Sovjetske obasti so začasno prekinile vaje odrskega dela režiserja Ljubimova »Rešite svoj obraz*, dokler ne bodo iz teksta črtali nekatere prizore. Delo namreč vabi občinstvo k antikon-formizmu ter poziva proti »masifi kaciji* in enoličnosti Pri tej upri zoritvi je z Ljubimovom sodeloval s'cega prosvetnega društva no društvo tlvan Cankar» od Sv. Jakoba, ki je priredilo v društvenih prostorih proslavo ob stoletnici smrti Simona Jenka. Program, s katerim so se Sent-jakobčani predstavili že pred ča som domačemu občinstvu, je bil preprost, a skrbno pripravljen. Pred samim pričetkom prireditve je goste v imenu domačega prosvetnega društva pozdravil Drago Pahor in pri tem omenil pomembnost teh srečanj in gostovanj. Sergij Verč je nato ob branju najznačilnejših Jenkovih pesmi, ki so jih recitirali mladi člani dramskega odra šentjakobskega društva, prebral govor posvečen stoletnici smrti Simona Jerdca, ki ga je napisal Lado Premru. Prva je nastopila Nataša Rau-berjeva, ki je lepo recitirala pesem FORT BRAGG. 19. - Vojaški de- 'Pomlad*. Konrad Švab pa je podal tektivi so uvedli preiskavo v zvezi Pesem ** Jenkovih novomeških let s krvavimi prstnimi odtisi, ki so *D,v>a T0Z1ca»- £,Sergt] Veri jih odkrili na okrvavljeni palici za recitiral znano »Pobratimijo*, baseball, ki so jo morilci uporabili Sledili sta dve pesmi iz Jenkovih pri umoru Colette McDonald in nje- prirodnih sličic tObrazh, ki jo je nih dveh hčerk. Približno 45 cen- prebrala Tanja Sancin, in pesem timetrov dolga baseballska palica «Na Sorškem polju» v recitaciji dve*. Pesem o tragediji mucka, kateremu je smrt ugrabila ljubico, je ob spremljavi zbora zelo lepo zapela Fani Kerševan. Sledili sta lepa otožna pesem »Dobil sem pisemce* v Švarovi priredbi ter pesem »V slovo*, ki jo je uglasbil Vauda. Zadnja je bila na vrsti znana, že ponarodela Jenkova Morje Adrijansko*. Številni domačini, ki so napolnili dvoranico škedenjskega prosvetne ga društva, so s toplim ploskanjem pozdravili nastopajoče goste, Drago Pahor pa je še enkrat vsem pri srčno čestital. je ležala na tleh v bližini stanovanja Mc Donaldovih. Načelnik vojaške policije Robert Kriwanek je izjavil, da poteka preiskava bolj izven vojaškega taborišča kot pa med osebjem. Kot je znano sodelujejo pri preiskavi tudi agenti FBI. Oblasti so prepričane, da gre za obredni umor pod učinkom halucinogena LSD. Začasno prepovedano razpečavanje lista «(ilas koncila* BEOGRAD, 19. - Okrožno javno tožilstvo v Zagrebu je začasno prepovedalo razpečevanje lista »Glas koncila* štev. 4 od 22. februarja, ki ga izdaja zagrebška nadškofija. Do prepovedi je prišlo zaradi objave spisa pod naslovom »Nikdar nismo izgubili zaupanja v boga — kardinal Alojzije Stepinac nadškof zagrebški — deset let od blažene smrti*. V članku so, po o- Konrada Švaba, ki je prebral tudi čustveno pesem cTrojno gorje*. Vojka Lavrenčič je nato deklamirala dve pesmi iz Jenkovega ljubezenskega cikla tObujenke*. Bruna Mahne pa je recitirala »Zimski dan*. Dve značilni domovinski pesmi Simona Jznka sta nato recitirala Sergij Verč (Gori) in Vojka Lavrenčič (Naše gore). Zelo lepa in s prijetno otroško nagajivostjo je Bruna Mahne nato podala še pripovedno otroško pesem »Len in lisica*, Sergij Verč pa je občuteno povedal znano tVilo Zlatinko* in za zaključek tega spominskega večera »pa čeprav brez čaš, pa sledimo vsaj v mislih njegovi napitnici*, kot je dejal, recitiral *Napitnico». V drugem delu sporeda je nastopil pevski zbor šentjakobskih pio nirjev slovenske pesmi, ki je pod vodstvom Vlada Švare zapel nekaj Jenkovih uglasbenih poezij. Kot prvo je zapel znano staro pesem, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec, *0 večerni uri*, nakar je S šaljivo predstavo Dario Fo sinoči v Trstu Sinoči je v Trstu gostoval znani italijanski režiser, igralec, scenograf Dario Fo, ki se udejstvuje tudi na drugih področjih. Predstavil je zabavno delo «šaljivi misterij*, v katerem je imel glavno in edino vlogo. Že s prvim stavkom je pritegnil pozornost številnega občinstva in jo tudi obdržal za dobre tri ure. Dejansko celo predstavo improvizira, opira se le na stare tekste, bardske pesmi in diapozitive, ki jih sproti komentira in povezuje z aktualnimi dogodki. Delo samo na sebi predstavlja celoto, je pa povezano z ostalimi štirimi predstavami, ki bodo marca in aprila, v katerih zaporedno obravnava problem proletariata in njegovega izkoriščanja s strani delodajalca, problem papeštva in verskih zablod, šolstva In način poučevanja ter druge družbene probleme. Seveda vpleta v vse zadeve sarkastične ponekod ironične pripombe in komentarje. Na predstavi je bil prisoten tudi avtor teksta grškega filma »Zeta* Vasili Vassilicos, ki je pozdravil občinstvo. Dario Fo je nato predlagal nabiranje sredstev za grške upornike. Predstava se je zaključila z debato, med katero so gledalci postavili Foju razna vprašanja v zvezi s predstavo samo in njegovim gledanjem na sedanje probleme. Prometna nesreča v Ulici Roma Včeraj je prišlo v Ul. Roma do prometne nesreče, pri kateri si je 17-letni dijak Fulvio Bacicchi iz Ulice Boccaccio 9 zlomil stegnenico. Dijak se je peljal po Ul. Roma proti Ulici Ghega na svojem motornem vozilu, ko je nenadoma trčil v avtomobil vrste lancia ful-via 2000 z evidenčno tablico iz Milana, ki ga je upravljal Luigi Silvani. Zaradi kompliciranega zloma, kost je namreč mladeniču predrla kožo, se bo moral Bacicchi zdraviti na ortopedskem oddelku od 30 do 40 dni. Fiat 124 zavozil s cestišča pri Orehu Včeraj so kmalu po 20.30 sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 28-letno gospodinjo Gidei Vo-demarian poročeno Gamba iz Ulice Forti 11, ki se je malo prej ponesrečila z avtomobilom fiat 124 na cesti, ki pelje iz Škofij v Trst. Pri gostilni »Pri orehu* je namreč neki avtomobil prekrižal pot Vodemaria-novi, zaradi česar je fiat 124 zavozil s cestišča. Pri tem je Vode-marianova dobila udarec in rano v desno ramo, zaradi česar se bo morala zdraviti 8 dni. V sredo zvečer so imeli agenti in gasilci precej opravka v Ulici Sara Davis. Star zid se je namreč vzbočil in se naslonil na električni drog. Stanovalci bližnjega poslopja so bili nekoliko v skrbeh in so obvestili policijo. Na mestu se je v kratkem zbralo precej ljudi. Gasilci so poskrbeli, da so zavarovali cesto, osebje ACEGATA je pa obvarovalo drog z električno napeljavo. Lastnik bo moral sedaj zid podreti in ga sezidati na novo, da ne bo predstavljal nevarnosti za mimoidoče. Padel je z lestve Na nekem gradbišču na Reški cesti se je včeraj opoldne huje ponesrečil delavec, ki je padel z lestve. 48-letni Milan Rasoni iz Utice Guardia 18 je zaposlen pri gradbenem podjetju de Pase. Včeraj je na lestvi skušal postaviti neki kol. ko je izgubil ravnotežje In Je padel na tla z višine približno enega metra. Pri padcu se je močno udaril v desno nogo, verjetno si Je tudi poškodoval stegnenico in ranil se Je nekoliko po obraau. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga po prvem pregledu sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo dveh mesecev. V splošni bolnišnici je danes približno ob 19. uri preminil za posledicami padca 78-letni upokojenec Ferdinando Corrado iz Ulice Porta 13. Corrado je 3. t. m. padel v stanovanju in si pri tem zlomil kolčni sklep. UPANJE PREBIVALSTVA V BEN. SLOVENIJI Konkretni podatki treh malih občin otrok se rodi v emigraciji, največ ljudi umre doma Mi. smo dobili samo od treh aiskih občin Beneške Slove- * Podatke ®4hčne na podlagi vpisov v “svilo urade, kako se je gibalo Prebivalstva med preteklim 'toni 1969. 5^e. Podatki treh občin kažejo, , Je sicer že vsa javnost v vi-jr8® pokrajni vnaprej vedela, n, ? “o Padanje števila prebival-.oaprej nadaljevalo v emi-občinah, ker še ni bilo , fssnega storjeno, da bi emigri-* vsaj zajezili, ali ga že ne 7» ustaviti. lč? r82liko od slovenskih občin v kot je objavil Primorski **vnik, število prebivalcev v Be- Sloveniji kar naprej kopni "" Grmek s sedežem obči- in je 2000. Še *£ ...................... Klodiču spada med manjše kj ■ *aj je štela zmerom le neto! 1.600 prebivalcev Ujhol'1)1x1 številko 2 itari-- ^dovito se je upiral emi-D]^ P Grmek, saj je štel leta fjgJ^od prvo svetovno vojno 1778 K iV, ev> a petdeset let kasne-tof6j' pa še zmerom 1645, M Sa*u° malenkost manj. Zdaj Podatkih matičnega teeelo prebivalstvo hitro (|% D Predlani, na dan zadnjega 1968, pa je bilo že 244 'fja • cev fuanj, letos na dan pr-- J^uarja 1970 pa še 45 manj, , J jil 1* bilo -Uh toliko ni doma, saj ioy“ dilo že pri štetju 1961 od-l.Oflfi0 ** občine 585 in doma komaj 'dibi P3 P*1 n* n’G 999 doma. SnjVvečina odsotnih dela v tu-Wiji ** manjše število nekje v drjj Naravni prirastek skoraj ^notežje; umrlo jih je 30, Po .torej bi se prebivalstvo Sj^Phrodnih zakonih zmanjšalo ftisr^.eno osebo, ko ne bi bilo iisdjl c|je, ker se je 60 ljudi ^iih° in.safflo 22 vselilo. Po za-bUj Imigracije se je rodilo v »^oočinj le malo otrok, ampak Pas . v tujini med družinskimi u Grmeka. breka je bila zmerom EfcJ^Jša izmed slovenskih občin Ptgj 66 Slovenije, saj je štela 1-126 i-9rv° svetovno vojno komaj let* ob zadnjem štetju 1961. ^J^Unela le še 1128 rezidentnih Ha N ia\^a. Podatkih matičnega ura-število padlo že globoko (ejid e *an' jo bilo 896 iaj.ntn>h, letos prvega januarja ali samo še 858. Odsot-Jt Kii °udine, na delu v emigraciji, lil "° leta 1961 407 oseb, zdaj “koli 500, ali več kot po-Ve» tt ? °d teh dve tretjine iz-CtJ^je- Tudi v Dreki, kot v tt j?8. se rodi toliko otrok, da ^lo al° število prebivalstva “asti, saj znaša številčnost ^rek‘ 4,53, kar daje rahel ti bji’ Prirastek, seveda, če ne k, j ^migracije. Kaj pa pomeni prisotnih v občini samo “ to,”9 do 400 oseb v ducatu vasi, hto 0 Predstavljamo! To je res k riLffraža ljudi sredi gozdov to?zeti! V občini Dreka sta v5i^?.rodila samo dva otroka, 1 80 se rodili emigrantskim 0^ 01 v tujini kje v-I1.3 Rezija spada med sred S s»li °bčine, saj je še lansko % j 2.128 prebivalcev, a tudi ^ še 2056 rezidentnih ob-W‘JRes pa je, da je od zad ,?8ubii pisa prebivalstva leta 1961 S * v 9 letih kar 800 ljudi, od Padla ?jne okoli 2.600. Rezija bi ?Mial ' dva tisoč, če bi 18 volja določene skupine ljudi v Rezija, ki so hoteli naj se vas Učja s svojimi 206 prebivalci odcepi od Rezije in priključi Brdu. Upravne oblasti pa niso tega predloga sprejele, pač pa uslišale priziv rezijanske občine in Učjo vrnile rezijanski skupnosti, kamor spada po svojem narečju, šegah in navadah, ne pa po prometnih zvezah, ki so neprimerno krajše in udobnejše z Brdom. Od lani do letos se je torej število prebivalcev Rezije skrčilo za 72 oseb, kar pa pri samo dva tisoč prebivalcih ni tako malo. Po posameznih naseljih so razlike od lani do letos naslednje: Ime naselja Osojani Solbica Ra venca i.jiva Liščaci Korita Število Število prebival- prebival- cev 1969. cev 1970. 595 519 382 216 246 72 516 405 263 106 110 56 Posebno močno je padlo število ljudi po samotnih hišah, kjer jih je bilo 1. 1961 še 105. Porok so imeli 26, od teh 11 v občini, 15 pa v emigraciji. Rodila sta se v Reziji dva otroka, izven Rezije v emigraciji 16. Umrli so pa večinoma vsi doma v Reziji 25, a 5 v emigraciji. Vpisali so v matične urade 63 priseljenih, izbrisali pa 123, ki so dokončno zapustili Rezijo. Število rezidentnih znaša torej res 2056, toda od teh je začasno odsotnih v emigraciji blizu komaj tisoč ljudi. V treh občinah, ki smo dobili o njih podatke, število prebivalcev občutno pada iz leta v leto. In tudi od leta 1969 na 1970. Taka pa je situcija tudi v drugih sedmih slovenskih občinah: V Brdu, Podbonescu, Lenartu, Špetru, Sovodnjem, Srednjem in v Tipani. Vseh devet let od zadnjega popisa, prebivalstva 1. 1961 število prebivalstva usiha, ker ga spodjeda emigracija. število članov na družino je bilo v Beneški Sloveniji v slovenskih občinah poprečno 4,15 člana, višje kot v furlansko-slovenskih narodnostno mešanih občinah, višje kot v slovenskih občinah na G riškem in Tržaškem. Tako so kazali podatki popisa iz 1. 1961, kako so delovale emigrantske metastaze v družinah Beneške Slovenije v zadnjih devetih letih pa še ne vemo. To nam bo odkril popis prebivalstva leta 1971. Vsekakor pa bi sam padec v številčnosti družinskih članov ne mogel pokazati tako velikega splošnega padca v številu prebivalstva. Na Tržaškem se je število prebivalstva pri manjši šte vilčnosti družin, 3,5 na družino obdržalo. Res pa drži. da emigracija na Tržaškem ni niti od daleč več tako visoka kot v Beneški Sloveniji in pa tudi priliv novih naseljencev je na Tržaškem večji, saj beležijo slovenske občine v Beneški Sloveniji vpise novih priseljencev le v osebah upravnega aparata in pa nekaterih starih izseljencev, ki se na stara leta vračajo v domače vasi, ne pa prelivanja ezulov, zaposlencev v novih industrijah in pt. splošnega pretakanja med občinami vse Italije in Julijske krajine še posebej. O vsej tej notranji migraciji ni v Beneški Sloveniji niti sledu. ALBERT REJEC V nedeljo, 15. t.m. je na Prešernovi proslavi, ki jo nastopil tudi otroški pevski zbor Glasbene matice nekaj pesmi je priredilo opensko prosvetno druškvo «Tabor», na Opčinah, ki je pod vodstvo Janka Bana zapel STANOVANJSKO VPRAŠANJE ■ NEMAJHNA SKRB NEW VORKA V Združenih državah Amerike posnemajo Sovjetsko zvezo Zakaj je največja ameriška metropola prišla domala na rob stanovanjske katastrofe ■ Iskanje izhoda v ceneni in množični stanovanjski izgradnji NEW YORK, februarja. — »Kriza je preblaga beseda. Recimo temu raje katastrofa.* Tako je, odhajajoč v znak protesta s svojega položaja, označil stanovanjski položaj v Nevv Yorku dosedanji šef mestne stanovanjske uprave. Ta ustanova zaposluje 5200 nameščencev, a njen plačilni fond znaša okrog 40 milijonov dolarjev letno. V njeni pristojnosti so načrtovanje in subvencioniranje stanovanjske izgradnje, nadzorstvo nad kontroliranimi stanovanjskimi najemninami, strokovne inšpekcije v zvezi s stanovanjskimi poslopji, preseljevanje najemnikov iz zgradb, ki imajo biti porušene itd. Mestna administracija je tej ustanovi najpogosteje očitala, da ni dovolj sposobna opravljati svoje naloge. O-čitno pa je, da sama ne more vplivati, da bi se stanovanjska kriza v New Yorku uspešneje reševala. Tu so še drugi razlogi. Po uradnih podatkih je leta 1968 samo en odstotek stanovanj bil na razpolago novim stanovalcem. To je najražjd odstotek po končani zadnji vojni, kar tudi dokazuje pomanjkanje stanovanjskega prostora. Navzlic temu je lansko leto v New Yor*ku bilo zapuščenih 30 tisoč stanovanj. Gre pretežno za poslopja, ki bi jih povsod drugje smatrali za solidne, ker bi se z relativno majhnimi sredstvi lahko popravila. Upravo naravnost preseneča pojav, ki se potem, ko je do njega nekje prišlo, začne širiti kot kaka nalezljiva bolezen. Gre za pojav zapuščenih poslopij. V zapu- NA RAČUN RAZVOJA ASTRONAVTIKE... PRIMER ŠTIPENDISTA LUONGA NI EDINI... Vohunski sateliti neprestano v zraku Ideje, za sedaj le ieijef o skupnih oporiščih, s katerih bi nadzirali, kaj se dogaja na zemeljski obli Zadnje čase se bolj malo govori o vesoljskih poskusih. Brž ko se zaključi kak večji poskus, pri katerem neposredno sodeluje človek, gre zadeva v pozabo, ker ni več tako zanimiva, kot so bili zanimivi poskusi v prvem začetku. Izstrelitev nekega «koz-mosa> ali kakega drugega umet-nega satelita se zabeleži v dnevnem tisku z nekaj vrsticami in to je vse. človek se je že privadil vesoljskim novostim in če ni kaj posebnega, ga zadeva ne zanima. Ni pa tako v VVashingto-nu in v Moskvi, posebno pa ne v Pentagonu in v obrambnem ministrstvu v Moskvi. Čeprav je astronavtika tako mlada, ZDA in SZ že deset let tako rekoč pošiljata v vesolje u-metne satelite, ki služijo posebnim nalogam — vohunstvu. ZDA imajo trenutno kar 5 posebnih vrst vohunskih umetnih satelitov in vsak teden pošljejo; na krožno pot okoli Zemlje poseben satelit, ki po radiu ali kako drugače- sporoča na Zemljo vse, kar se dogaja na ma&protndkovem ali sovražnikovem ozemlju*. Logično je, da je za ZDA »sovražnikovo ozemlje* predvsem ozemlje Sovjetske zveze, toda tudi ostali socialistični svet je «zanimiv». Posebno umetna satelita, ki nosita šifro «770» in «920» sta zelo pomembna, kajti s posebnimi kamer anad in s posebno občutljivimi filmi ta umetna satelita registrirata, prvi atomske naprave v socialističnem svetu, drugi pa večje koncentracije ali večje premike oboroženih sil. In oba ta satelita, ki snemata iz določenih višin sleherno «zanimivo novost*, odvržeta filme nekje na Pacifiku, kjer filme čakajo vojaška letala. Tehnika, kakor vidimo, je prišla teko daleč, d'a morejo nekje iz ZDA ali s kakega drugega oporišča, «naročitd» umetnemu satelitu, M kroži okoli Zemlje, naj izstreli filmček in ga pošlje^ s padalom na Zemljo, na točno določenem kraju, kjer čaka »po- šiljko* vojaško letalo. Če imajo Američani svoje nove »obveščevalce* v obliki umetnih satelitov, niso Sovjeti daleč za njimi in če od časa do časa zabeležimo, da so Sovjeti poslali v vesolje »kozmos* št. X ali Y, gre za izstrelitve normalnih znanstvenih umetnih satelitov, ki proučujejo ah vesolje ah Zemljo, toda, po ameriških podatkih, izstreli Sovjetska zveza točno vsakih 18 dni poseben umetni satelit, ki ima vohunske naloge in ki opravlja vse tiste naloge, ki jih opravlja pet ameriških umetnih satelitov. Razlika med ameriškimi in sovjetskimi vohunskimi umetnimi sateliti je baje še v tem, da ameriški, kot smo že reldi,pošd-ljajo filme s padali na Zemljo, sovjetski vohunski sateliti pa se enostavno vrnejo na Zemljo in prinesejo s seboj filme, ki so polni podatkov o vsem, kar so v času kroženja okoli Zemlje posmeh »zanimivega* nad »sovražnikovim ozemljem*. Vietnamskim beguncem grozi izgon iz Kanade Okoli 200 mladih Vietnamcev, ki živijo v Kanadi, se je javno izreklo proti sajgonskemu režimu in ameriški pomoči Pred približno letom dni se je zelo veliko razpravljalo o mladih Američanih, ki pobegnejo iz Južnega Vietnama ali s poti v Južni Vietnam oziroma nazaj, da bi ne ostali v ameriški vojski in se borih proti vietnamski osvobodilni vojski. Ker je švedska dala zavetišče stotinam takih mladih A-meričanov, so se tudi odnosi med to deželo in ZDA nekoliko ohladili, tako da je zadeva Vietnama imela pa čeprav komaj opazen odmev tudi v tej deželi. Sedaj se je razvedelo, da ima vietnamska zadeva svoj podoben odmev celo v Kanadi. V tem primeru pa ne mislimo na stotine, celo na tisoče mladih Američanov, ki so se zatekli v Kanado, da bi ne šli kot vojaki v Južni Vietnam, pač pa gre za približno 200 mladih Vietnamcev, ki jim grozi nevarnost, da jih kanadske oblasti izženejo in pošljejo celo v Južni Vietnam. V Kanadi živi kakih 200 mladih južnih Vietnamcev, ki uživajo podporo iz skladov za razvoj nerazvitih predelov Azije in študirajo na šolah v Kanadi. Zadeva o nevarnosti, ki preti številni skupini mladih Vietnamcev, je prišla na dan v zvezi s primerom 25-letnega Luonga. Ta je prispel v Kanado leta 1964 kot štipendist in štiri leta pozneje že diplomiral na univerzi La val v Montrealu. Študiral je biokemijo in bil odličen študent. Med študijem pa je, podobno kot kakih 200 njegovih kolegov, ki živijo v raznih predelih Kanade, javno nastopil proti sajgonskemu režimu in proti temu, da ZDA s svojo vojsko podpirajo sajgonski režim, ki bi bil sicer že zdavnaj propadel. Mladi doktor Luang pa se ni zado-' volil le s tem, da je, podobno (Nadaljevanje na 6. strani) ....................................................................................................■milili... Samo še teden dni Ji5' 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Po-Šola?‘ Jutranja glasba: 11.40 (3.3n* *2.10 Za vsakogar nekaj; tej. Glasba po željah 17.00 Or-lih te,; ^7.20 Program za mladino; So'l. 1toetnost in prireditve; 18.30 tejjj,' 18.50 Sodobni ital. sklada-(te;' 19-10 Nabožna oddaja; 19.25 20,Sklene melodije; 20.00 Šport; 0h„ Gospodarstvo in delo; 20.50 tek!*18 glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Vtla glasba. TRST l5l?,'l° Plošče; 14.45 Tretja stran; 15a- Violinski virtuoz • Tartini; ja£|..Duo Russo Safred; 16.20 Pri- TRST A glasbe. lA^°' 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, čiL" 16-00, 17.00, 19.15 22.30 Poro-Mo o'40 Glasba za dobro jutro; te Vesel* glasba; 8.30 Zbori in P«!). 9-30 Ital. narodne; 10.15 Str« • nim° -i™ skupaj; 11.00 HjLfrl ,iz albuma; 11.30 Orkester Iti 11.45 Znani pevci; 12.00 tV^-45 Glasba po željah; 14.05 gbGfče kronike; 14.15 Lahka Mto?8: 15.30 Pops-tops; 16.20 Bante Ovajalci; 16.45 Kulturna l8nHrarna: 17.10 Simf. koncert; C* 'n 19.30 Prenos RL; 19.00 Or-h -jf r Last; 22.10 Pisana glasba Nočni recital. ^ClONALNI PROGRAM rte?0’ 8-00, 13.00, 15.00. 20.00 Po- KOPER Vr*?: 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 l»Jn jaz; 12.10 Kontrapunkt; Rite.lz dneva v dan; 13.15 Pisan spored; 13.00 Kratka ko-Š..7I8; 16.00 Spored za najmlaj-* *®-20 Glasba za mladino; 18.00 PETEK, 20. FEBRUARIA 1970 Kronika; 18.45 Najnovejše plišče; 19.30 Luna park; 20.15 Gotika v Evropi in Latinski Ameriki; 21.15 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protaganisti; 10.00 Salgari: »Con Mompracem nel cuore*; 10.15 Poje Toni del Monaco; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Milvo; 13.00 Lellio Lutaz-zi; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.30 Kolesa in motorji; 16.00 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.20 Nabožna oddaja; 20.10 Program s Pisujem; 21.00 Kronike Juga; 21.15 Knjižne novosti; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Slika in glasba; 11.05 Plošče resne glasbe; 11.40 Sodobna ital. glas ba; 12.20 Klavirska skladba; 14.30 Portret avtorja: M. Kagel; 15.15 Bachove skladbe za orgle; 16.45 Hindemithov koncert op- 38; 17.10 Angleščina; 18-15 Gospodarska rubrika; 18-45 Kulturno življenje; 1915 Večerni koncert; 20.15 Kako se žival prilagodi. filodifuzija 8 00 Koncert za začetek 9.15 Ba letna glasba; 10.10 Mozartov Kvartet K 285; 11.00 Na sporedu je E. Lato; 11-25 Operna glasba; 15.30 Simfonična glasba. SLOVENIJA 6 00 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7 45 Inform. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9-05 Pionirski tednik, 9.35 Ansambel B. Lesjaka; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Pesmi R Simonitija; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Oktet iz Ljutomera; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Igramo po željah; 15.40 Koncertira 17 violin; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktual nosti; 18.15 Rad imam glasbo, 18.50 Ogledalo našega časa; 19.15 Ansambel M. Kumra; 20.30 «Top pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Li terami nokturno; 23.15 Jazz — klub. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena ati tologija; 13.00 Človek in stroj, 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šo le; 17.00 Program za najmlajše, 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Koncert Tria Lorenz; 19.15 Znanstvena oddaja; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 TV Tednik; 22.00 0'Brien: »Niente fi-nisce mai»; 22.45 Četrt ure s Lu cio Valeri; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 14.00 Zimski šport, prenos iz Češkoslovaške; 18.30 Angleščina, 21.00 Dnevnik; 21.15 Gledališče anketa; «11 guaritore*. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 David Copperfield — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro >n mlado; 19.00 Mozaik; 19.05 Mia dina danes in jutri; 19.45 Cikcak; 20 35 Cena za nasilje — film: 22.20 Malo jaz, malo ti - qui/ TV Zagreb. »TRIESTE ECONOMICA*, revija tržaške trgovinske zbornice, štev. 9/10, september-oktober 1969. številka prinaša poleg običajnega pregleda o delu, ki so ga v omenjenem razdobju opravili trgovinska zbornica in njeni posamezni organi, ter pregleda o splošnem razvoju gospodarskih dejavnosti na področju tržaške pokrajine, tudi dva daljša prispevka izpod peresa dr. R. Arene (»Trgovinski odnosi z vzhodno Evropo*) in G. Palladinija (»Turizem v Jugoslaviji*). Zadnji prispevek je posebno zanimiv zaradi bogate statistične osnove in ker obsega časovno razdobje zadnjih 10 let (od leta 1958 do 1968), ter ga primerja tudi s stanjem tik pred drugo svetovno vojno. Študija paglablja tudi vprašanje doprinosa posameznih jugoslovanskih republik k splošnemu uspehu domačega in tujega turizma in se na koncu dotika tudi najnovej ših načrtov za nadaljnji razvoj turizma v sosedni republiki. SREČANJA, Nova Gorica, december 1969. LE LIVRE SLOVENE. Janvier 1970. Bulletin d’information de Tasso-ciation des eserivans slovenes du PEN-club. Centre pour le Slove nie et de association des traduc-teurs litteraires de Slovenie. IDEJE, god L br. 1. Jugosloven-ski študentski časopis. Izdavač; predsedstvo Saveza studenata Jugoslavije, Beograd. Gerardo Massimi: GIORNO PER GIORNO; IL PONTE, poezije, Re-gione letteraria, Firenze 1969. Tina D'Alessandris: LA BUFFERA ESTIVA, poezije. Regione lettera ria, Firenze 1969. IL TABACCO. Istituto scientifico sperimentale per i tabacchi. Roma, luglio-settembre 1969. IL FOGLIO. Quindicinnale di cul-tura, politica e costume, Palermo, 9 gennaio 1970. V galeriji «11 Tribblo* se nadaljuje razstava grafičnih del bosenskega ITALIAMUSICA. Settimanale di po-slikarja Mersada Berbera. Razstava bo odprta Še dober teden dni. Utica musicale e delto spettacolo. Na sliki ena izmed slikarjevih del I Milano, 9 febbraio 1970. . ..........m..m..„■■■„.....................„■„„„„„................n.........."■•n"' ..............'"iimmi.. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Pazite, da bi vas doseženi uspeh ne uspaval. Bodite previdni do nekega navideznega prijatelja. OVEN (od 21. 4. do 20. 4.) Rešite se neke obveznosti, ki je postala že nevarna, čustva: prehoden nesporazum. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Koristna pobuda, ki bo dvignila vaš ugled. Srečanje med starimi šolskimi tovariši. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Skušajte izkoristiti določene ugodnosti, ki se vam ponujajo- Ostanite zvesti svojim idealom. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Okrepite svoje gospodarske pozicije v j skupim, ki ji pripadate. Čustveni " r.EV (od 23. 7. do 23. 8.) Ne l trmoglavosti v zvezi z ,1 vprašanjem, ki je že zastarelo. Obvarovali boste svojo ogroženo čast. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Uspešno boste opravili svojo nalogo v zvezi z nekim nakupom. Ljubljena oseba je do vas neiskrena. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Pomislite še enkrat, preden sprejmete neki ukrep finančnega značaja. Sreča in veselje v družini ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Sprejmite neko kazen z razumevanjem. Nepredviden spor s skupino prijateljev. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Finančna pomoč, ki jo pričakujete, ne bo prišla še tako kmalu. Oprostite prijatelju neko nehote storjeno napako. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Prilagodili se boste novim pogojem in uspešno nadaljevali svoje delo. Simpatična gesita od strani nekega prijatelja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ognite se nekemu neposrednemu sporu, ker bd se utegnili opeči. Živahna polemika z nekim tujcem. kot njegovi kolegi, javno napadel sajgonski režim in Ameriko, pač pa je postal odgovorni urednik majhne mesečne publikacije »No-tre generation*, ki jo izdajajo južni Vietnamci v Kanadi, ki pojasnjujejo francosko-govorečem prebivalstvu Kanade, zakaj so proti sajgonskemu režimu in proti ameriški navzočnosti v njihovi deželi. Rekli smo, da je mladi južno-vietnamski doktor že 1968. leta končal študije. Istega leta pa mu je zapadel tudi potni list, kajti sajgonske oblasti so mu izdale potni list z veljavnostjo štirih let, da bi pravočasno končal šolanje in se vrnil. Ker je šolanje sicer končal, ne mara pa se vrniti v domovino, ker ve, da bi ga takoj strpali v zapor, ker se je bil v tujini izjasnil proti režimu, bi moral stopiti vsaj na južno-vietnamsko veleposlaništvo v Ot-tavvi, da mu podaljšajo veljavnost potnega Usta. Na osnovi tega bi mogel pri kanadskih oblasteh dobiti dovoljenje za nadaljnje bivanje v tej deželi. Toda že marsikateri južnovietnamski študent se je v takšnem primeru opekel. Ko je stopil na veleposlaništvo za podaljšanje veljavnosti potnega lista, so mu potni list enostavno odvzeli in mu niso dali niti potrdila, da je potni list vložil za podaljšanje in južnovietnamski državljan je ostal v Kanadi kot tujec brez slehernega dokumenta, k) bi opravičeval njegovo bivanje. Kak drugi južnovietnamski študent je na veleposlaništvo poslal svoj potni Ust po pošti, veleposlaništvo pa mu ni vmilo podaljšanega potnega lista, celo niti potrdila ne, da je potni Ust sprejelo. Luong živi v Kanadi od leta 1968, s potnim listom. Toda potni list je zapadel in potemtakem pravno nima nobene veljave. Zaradi tega imajo kanadske oblasti, formalno vsaj, pravico izgnati ga Luong je vložil na sodišču tožbo proti izgonu. Kanadska vlada je že lani začela z obravnavanjem njegovega vprašanja. Luong sicer ni sam v takšnem položaju, je pa v tem slabš-sem položaju, ker se je še bolj eksponiral kot so se eksponirali ostali južnovietnamski štipendisti. In če je kanadska vlada lani zahtevala izgon Luonga, kaže, da bi znal sedaj dobiti politično zavetje »iz človečanskih pobud*. V Montrealu se začenja v zvezi z njegovo zadevo proces, na katerem bodo temeljiteje proučili posamezne aspekte vse te zadeve. Na prvi razpravi je Luongov zagovornik dal zaslišati vrsto prič, gre za visoko kvalificirane ljudi, ki poznajo sajgonski rež'm in to, kar se v Južnem Vietnamu dogaja. Med drugimi je za Luonga pričal režiser dokumentarnih filmov, ki je bil lansko lete dva meseca v Južnem Vietnamu. Pričala je nadalje predsednica neke ga ženskega združenja, ki je preživela v Južnem Vietnamu šest mesecev. Za Luonga je pričal tudi prof. Samuel Noumoff, direktor centra za afro-azijska proučevanja na montrealski univerzi. Prvi dve priči sta povedali, kaj se v Južnem Vietnamu dogaja in sta izjavili, da bi Luong veliko tvegal, če bi se vrnil v Sajgon Bolj temeljit je bil prof. Noumoff, ki pa je predložil sodišču vrsto dokumentov, ki potrjujejo, da bi sajgonske oblasti Luonga enostavno aretirale. Univerzitetni profesor je predložil cel seznam obsodb na pet let zapora, obsodb, ki jih je izreklo južnovietnamsko sodišče v primerih, ki so podobni Luongovemu. Ustavili smo se pri primeru enega mladega Vietnamca, rekli smo pa, da jih je v Kanadi okoli 200 Prej ali slej se bodo tudi ti našli v enakem položaju. šoeno zgradbo se nato pritepejo razni kriminalci, narkomani, alkoholiki. In kdor le more, se_ takoj skuša odseliti iz take soseščine. Talko se v najkrajšem času izpraznijo celi bloki, cele ulice. To pa je posledica domala nerešljivih spopadov med lastniki hiš in mestno upravo, predvsem okrog vprašanja nadzorovanih najemnin. Teh rti mogoče povišati na lastno pobudo, a hišni lastniki zatrjujejo, da z njimi ne morejo plačati niti obresti za najeta posojila, ki so z njimi zgradili hiše, kaj šele, da bi te s temi sredstvi redno vzdrževali. Vzdrževanje stEnovanjskih poslopij po drugi strani sodi med zakonske obveznosti hišnih lastnikov. V primeru, da se pokvarijo naprave za ogrevanje, plina, vode ali kaj drugega, če hišni lastnik tega ne popravi, ga najemnik, ki je redno plačal svojo najemnino, takoj lahko toži za neizpolnjevanje pogodbe. In ko pride do podobnega spora, kar se zadnje čase v stanovanjskih blokih z nadzorovanimi najemninami vse pogosteje dogaja, bo mestna uprava najemnikom običajno svetuje, da ne plačajo najemnine oziroma, naj simbolično plačajo samo dolar, vse dok’er hišni lastnik ne izpolni svoje obveznosti. V mnogih takih primerih lastniki, ki so prišli do zaključka, da sem jim nadaljnje investiranje ne izplača, dvignejo roke in poslopje prepuste njegovi usodi. Prenehajo plačevati davke in katere si boi druge dajatve, obenem pa tudi, razumljivo, sprejemati najemnino. Na/emniki pa ostanejo brez ogrevan ia, plina, vode, električne razsvetljave in so primorani se odseliti. Mestna uprava se takšne zgradbe lahko polasti in jo poruši komaj čez štiri leta. Tako se obstoječi stanovanjski fond uničuje z neverjetno hitrostjo. V Nevv Vorku danes milijoni žive v zapuščenih zgr dbah ter nespodobnih sianovrriih. Po ugotovitvah mestnih oblasti, se že danes občuti potreba po najmanj 800.000 norih ali popravljenih stanovanjih. Cene stanovanj, ki jih gradi privatni kapital, so tako visoke, da manj premožni ostajajo v neprimernih stanovanjci, a srednje premožni zapuščajo mesta in se seijo drugam. Do pred nedavnim se je to skušalo reševati s pomočjo državnih subvencij za stanovanja, namenjena manj in srednje premožnim. Toda tudi to se ni obneslo. Vtem pa kongres že dve leti enostavno noče ouobriti novih sredstev, ker so se cene za kvadratni meter stanovanjske površine dvignile nad določeni maksimum. Spričo tega je subvencionirana sta novanjska izgradnja v New Yorku bila porsem uslavijend. Mestna uprava je sicer pripravila načrte in določila lokacijo za 25 tisoč novih stanovanjskih enot. toda nihče ne ve, kdaj se bodo začela graditi. Kako se bo našel izhod iz tega, ni mkomur jasno. Mesni očetje odklanjajo vsakršno drastično po- VlSaJl„-■; nhOzO.Oivd.wU UGnjnMUIl, dokazujoč, oa oi s tem v mctiner ne prispevali k izbjj,šui>„u s-aiio-vanjskm okoliščin. V i .' juci se oataiem tuoi za veda o, oa bi takšen korak utegnil po-namti zanje konec na prihounjih volitvah. Toda na tak način težkoc ni magoče ouipravju. Računa/i, da bi danes Nevv York po.rcooval 1.5 muijarde dolarjev leno, če bi se hotel uspešno spopi ijeto s stanovanjskim vprašanjem. De.ansko pa danes on federalne vlaae p.ejema le o-krog itX) rrji.i„on./v letno in ji mora za to b-M še bvaiežen. New York predstavlja morda enega od najbolj orastičnih primerov, ni pa osamCen. Da bi o-hraniie svoj sianovao.ski SL ndard sair.o na aasedan.š višini, bi ZDA do konca tega stoletja vsak četrti mesec m.‘.vie zgraditi ekvivalent mesta z 250.090 prebivalcev. Amerika je dolgo bila prežeta s poceuovanisn p,er.ičveVUit«1" filma »Lucija«, ki bo v baz« Domu v soboto, 21. t.m. ob SPDT priredi v nedeljo, avtfV ____ _ m ____________ člani 1400*lir,’ Odhod iž Trsta o_____ u- ... « o« _ n.^ka «" t priliki smučarskega tečaja •- ^ Izlet v Trbiž. Cene: člani Severo) bo ob 6.30, s Proseka Iz Nabrežine pa ob 6.50. *p v Ul. Geppa 9, tel. 31-119- ((»l Prosvetno društvo Prosek-K*^^ priredi v nedeljo, 22. t.m. »vt« izlet na Veliko planino. Odb«° busa s Kontovela ob 6.30. . Slike, ki jih je posnel Magajna v Kulturnem t*° l> t. m. na novinarskem Pleju jO 8. t. m. na otroškem r#l*nI0j 1 na ogled v Tržaški knji?®1 Ul. sv. Frančiška 20. Mali oglasi ---------------------- Iva f PODJETJE nujno potrebuje IJj venska uradnika in eno ura« formacije dobite pri Kasti, te • ob 13.30 do 14.30. Včeraj-danes alf ROJSTVA. SMRTI IN Dne 19. februarja 1970 se I® 'oso0' rodilo 10 otrok, umrlo Je 1 } pr*' UMRLI SO: 83-letna Aagf*r0% giacomo vd. T rotita, 50-Jet ^ t-nuele Kren, 5 dni stari rini, 92-letna Anrva Ottiita por. Cortese, 70-letmi 'oVf' 904etna Anna Padoani por. rjUj 0 94-iletnl Giuseppe Blagi, 75-1* v u-i-ieini uiuseppe uiagi, 1 ,-niO V van-ni Vivoda, 84-letnl Ant„izzi ' scotto, 60-letna Ermenegitda Kperlll®.j Frausln, 87-letna Antonia ,Ma". r i au«iu, ot-icina rtiiiv-.--- j*.-- 724etni Mario Guglia, 62-l«trT)arl*‘* Primi por. Plccinl, 85-letna Coen. DNEVNA SLUŽBA LEM (od 13. do 16. ure? G0ld(j 9ezeM. Z vso vsoto 6 mi-■11 * * ce«s?a ,d° zgradili 41 turistič-f,: ^ videmski pokrajini v dol- krn, 31 cest v goriški po- Nj Z deželnim prispevkom bodo zgradili »i popravili 85 km turističnih cest hmen sestanka je bil, najti sporazumno rešitev glede porazdelitve poldruge milijarde Ur je bil v Trstu v prostornega odbora sej kaVmk°v pokrajinskih napovedal, da bo v našnji Romuniji. Za študijsko akademijo vCenacolo Triestino* je predaval načelnik romunskega centra za formiranje vodilnega kadra v gospodarstvu ČEPEČA prof. Dan Onicescu. Govornik je prikazal romunska prizadevanja v načrtovanju in gradnji domačega povojnega gospodarskega ustroja ter se zadržal zlasti ob nekaterih specifičnih problemih s tega področja, čeprav res ne moremo reči, da bi bila Romunija in naše področje tesnejše medsebojno povezana, pa je bila skoraj povsem prazna dvorana (našteli smo le dvajset slušateljev) kaj slabo spričevalo za mesto, ki želi igrati vlogo mostu med Zahodom in Vzhodom. SINDIKALNE VEST! Stavka občinskih uslužbencev je paralizirala delo na županstvu v Gorici Posvet lesne industrije in gradbeništva za pripravo nove delovne pogodbe Stavka v SAFOG in v tekstilnih tovarnah , ega(ne)pošteni naklepi 32-Pinta iz Gorice sta- N*nLpa v Trstu- U1- Alfieri 9- favih.°° zalegli na včerajšnji raz-«t t? Pozivnim sodiščem (pred-) ranz, tož. Franzot, zap. ifcltj' c,ePrav so bili drugosto* foi} _ ,.niki nekoliko uvidevnejši nizali prvotno kazen za 3 pora- Sko . goljufije ga je tržaško ka-1*ače obsodilo 29. aprila 2(1 (■ na 8 mesecev zapora ? f4^L-^r denarne kazni, proti s°dbi Pa je obtoženec preko % Zagovornika Amodea vložil Ato . ^ I)«?6 obtožen, da je aprila * WBleparil 32-letnega Romati^ aa iz Ul. Scamparini 23, h iti ► . dke za prodajo pisal-/ Ca^Hskih strojev «Rean» v . ktočij ° ^*arzio 6, tako da mu > ti' Ponarejeno menico za 50 ;8a st plačilo nekega račun-h0ja- Druga podstavka ob-|9a ga je dolžila, da je ob , -u znosti podpisal omenjeno pPor|arejenim podpisom 22-ria H Al5er^a Tabernija iz Dre-\ 'Annunzio 58. \ 4adeva Pa vendarle ni tako i50 stL^simio na izredno služil' !e Pinta. Moški je bil u-pLr‘. omenjeni tvrdki kot tr-?i.dob. '*• Posli mu niso šli pre-0 in. kot je sam izjavil, V % Sq ™ je sam izjavu, r1 6is„,sp naveličali stalnih po-i. Je . ,n'h in računskih strojev. lQ. da je nekega dne trn velesejmu naletel na j? «njlj1n?nca* Tabernija in mu kriiu ' ‘n drugim bokalom piva *1 8 mu je bil prisiljen «pro- ,S;f*ki stroj. Istočasno mu ’ oa bo prejel čez nekaj uri D v»» razumljivo prišla v pro r vjL ^deva pa na dan. .V^nji razpravi je tožilec « zahteval potrditev pr- iijri jg01* branilec odv. Amodeo rivjf v svojem govoru zlasti 4J1 p aa olajševalne okolnosti, £kva|j stopenjski sodniki niso ^čeno, so prizivni sod-i C?a » sPremenili kazen prvo 11 ries^išča in obsodili Pinta 1 Pev jn is dni zapora ter l{‘ri jkt br denarne kazni. vri'itl|'rni sodniki se je morala ; Paip.J ,63 - letna Aliče Jahnel kj j0 “rich iz Ul. dello Scoglio laJa bazensko sodišče 16. i trion- zaradi obrekovanj ob-n° na I® mesecev in 20 )hjklw*ehski so sodili, ker je a* °btožila 27-letnega Gio Z \ kantina iz Ul. dello Sco Vrihra ie od leta 1961 do 5. kradel v njenem •v °bt(v;eKSllice je bilo v tej žen-Prpbi.- Bdo je ravno 5. sep-dlanskim. ko se je Pai-zg*asila na karabinjer •* V KnlAnii m ivvifivlola agentom, da je nekaj ur prej opazila Argentino ko je odšel iz njenega stanovanja, ki ga je zaklenila. Poleg tega pa je zvalila ridnj še kup obtožb in dejala, da se je moški že večkrat priplazil v njeno stanovanje in v njeni odsotnosti pokradel razne predmete. Karabinjerji so pričeli s preiskavo, zaslišali so tudi Argentina, izid vseh teh raziskovanj pa je bil le na škodo ženski, ki so jo zaradi obrekovanj prijavili sodnim oblastem. Na prvostopni razpravi je Paicu-richin branilec odv. Camber predstavil tudi izsledek psihiatričnega zdravstvenega pregleda, ki ga je prof. Omero napravil na ženski in iz katerega je bilo razvidno, da je ženska, odkar ji je leta 1961 mož umrl živela v neki melanholični samoti polni patetičnih spominov, imela uprto misel, da jo kdo stalno zasleduje in pri tem imela občasni delirij. Vse te okoliščine so kajpada govorile ženski v korist, istočasno pa so prevzele pred sodniki obtežilno okolnost, saj so se le-ti zlasti sklicevali na sam dogodek, pa čeprav je bil pogojen od ženskine uprte misli o zasledovanju. Sodniki so jo na včerajšnji razpravi zaradi pomanjkanja dokazov oprostili vsake obtožbe. W • » Pred kazenskim sodiščem (preds. Corsi, tožilec Tavella, zapis. Chia-reli) pa se je moral zagovarjati 49-letni odvetnik Manlio Bastiani iz Ul. Filzi 23, ki je bil obtožen goljufije na škodo dveh svojih strank, 73-letnega Fausta Virgilija iz Ul. Bernardi 10 in 41 - letne Luciane Spessat por. Dessenibus iz Furlanske ceste 188/1. Tožilec dr. Tavella je zahteval za Bastiani ja zelo visoko kazen: 2 leti zapora in 300 tisoč lir denarne kazni, sodniki pa so upoštevali splošne olajševalne okolnosti in ga obsodili pogojno na 10 mesecev zapora in 100 tisoč lir denarne kazni. Lani so darovali mestni knjižnici nad 3000 knjig V lanskem letu so razni meceni darovali tržaški mestni knjižnici nad 3000 raznih knjig in 649 časopisov. Med te gre zlasti omeniti zbirko «Svevo», ki se je obogatila s 23 novimi izdajami in pa z doktorsko tezo gospe Fonda Savio, hčerke tržaškega pisatelja, ki je v tem smislu tudi precej prispevala k literarni kritiki vsega Svevovega knjižnega dela. Številne izdaje o upravnem, kulturnem in ekonomskem udejstvovanju samega mesta in dežele so prispevale tudi številne javne in privatne ustanove. Veliko zanimanje za samo knjižnico pa predstavljajo zlasti dela, ki so jih napisali nekateri ugledni someščani naprazličnejše splošne in krajevne vsebine, kot zgodovinarji Szombathely, Pagnini, Rapozzi, Che-rini, Radole, Benedetti in Giollo, za numizmatiko Brunetti in Fuchs, za miljsko umetnost Cuscito, za dalmatinska narečja Miotto, za redke krajevne rastline Risigari in končno za tržaško narečno poezijo Pirnetti. Poleg omenjenih knjižnih prispevkov zasebnikov in ustanov, je mestna knjižnica s prispevkom tržaške «Casse di Risparmio* nakupila za milijon lir knjig. Aretaciji starih znancev policije V sredo popoldne so agenti letečega oddelka aretirali 33-letnega Vittoria di Lernio iz Ul. delle Docce 5/1. Mož ima že precej časa odprte račune s policijo in sodiščem. Pred nekaj meseci je bil soudeležen pri neki tatvini, večkrat pa je tudi bil v priporu zaradi pijanosti. V ječi bi moral presedeti zaradi raznih prekrškov 11 mesecev in 29 dni. Agenti so ga že nekaj časa iskali, posrečim pa se jim je to čisto slučajno v torek zvečer, ko so na poziv a-genta javne varnosti pohiteli na Trg Goldoni. Na tramvajski postaji je namreč neznanec nadlegoval skupino deklet. Agent javne varnosti se mu je približal in mu ukazal naj preneha s spolzkimi izrazi. Približal se je še drugi agent. Ko sta ugotovila, da človek ne namerava prenehati, sta obvestila leteči oddelek. Odpeljali so ga na kvesturo, od koder so ga odpeljali kamor spada, to je v Coroneo. Včeraj zjutraj so priprli tudi 25-letnega Antonia Inchiostra, ki je začasno stanoval v najeti sobi pri Rosalii Pavsiovi v Ul. S. Nicolč 8. Zaradi starih dolgov s policijo bo moral presedeti dve leti in en mesec v ječi. Padca v stanovanju Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku 85-letno gospodinjo Dino Fortunatovo vd. Mo-cenigo iz Ul. Battisti 7. V bolnišnico jo je pospremila hči, ki je tudi povedala, da se je mati ponesrečila pri padcu v stanovanju. Zaradi zloma rame se bo morala For-tunatova zdraviti od 30 do 40 dni. Z avtom Rdečega križa so malo kasneje pripeljali v bolnišnico 80-letnega upokojenca Maria Gellija iz Ul. Valdirivo 21. Bolničarji, katere je obvestila Gellijeva soseda, so našli moža nezavestnega v kopalnici. Po prvem pregledu sn ga odvedli na oddelek za oživljanje, kjer bo moral ostati, če ne bodo nastale komplikacije, teden dni. •iiiiiiiiiiiiiimiiiumiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiirNiiHiiiiiiiiiiKtitiiiiMiiiiitiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitii Sporočila Kmečke zveze Zaprto županstvo v Gorici zaradi stavke občinskih uslužbencev, ki se je začela včeraj in bo trajala še danes in jutri. Stavkajo vsi delavci in uradniki zaradi organika in pravilnika, kakor je navedeno tudi na lepaku pred županstvom V DOBERDOBU SE PRITOŽUJEJO Vojaščina dela škodo na pokrajinski cesti Kmetje morajo plačati globo, če kršijo cestne predpise; naj velja ta zakon za vse Meseca maja lanskega leta je Primorski dnevnik že poročal o stanju doberdobske ceste ob priliki pomladanskih vojaških vaj. Isto se dogaja tudi letos. Znano je, da se nahaja ob cesti,, ki pelje iz Doberdoba v Selce, vojaško strelišče. Od časa do časa se tu vežbajo tankisti in pogostoma se vršijo tudi manevri, ki zajamejo vso ronško planoto, to je polje vzdolž obeh strani pokrajinske ceste, ki pelje v Doberdob. Prav zaradi teh manevrov, je je dni postala omenjena cesta ponovno problem Do-berdobcev in vseh, ki se te ceste poslužujejo. Ker je cesta javna, kot so javne vse ceste, se je poslužuje tudi vojaščina. Nič zato. Vendar moti to, da kadar prihrumijo nanjo cele vrste tankov z bližnjih pašnikov, prinesejo s seboj toliko zemlje, da bi bilo dovolj za klasifikacijo novega klanca na cesti. Mimogrede se mi zdi pametno osvežiti tisti paragraf cestnega zakona, ki določa kazen za vse voznike, ki onesnažijo cesto. Ta paragraf dobro poznajo naši kmetje, ko morajo po trdem delu z njive z vozom na javno cesto. Zakaj vojaščina lahko nemoteno to dela? Ali ne jamči ustava, da je zakon za vse enak? Ne pišemo o tem zato, ker so vojaki, ki povzročajo škodo, ampak zato, ker se poslužujejo te poti delavci, ki hodijo tod na delo ali se vračajo že v temi domov. V teh dneh pa, ko je toliko deževja, je zelo tvegano voziti se z mopedom po tako blatni cesti, da ne govori- Posojila za gradnjo hiš Kmečka zveza sporoča vsem članom, Id imajo namen popraviti, izboljšata svoje hiše ali groditi nove, da poteče 28. t. m. rok za vločitev prošenj za prispevke in posojila, ki Jih morejo dobiti v smislu deželnega zakona 8.1.1968 štev. I. Prispevke 40 odst. stroškov (50 odst. za hribovite predele), toda največ 400.000 lir (oziroma 500.000) lahko dobi, kdor izboljša stanovanjske ali higienske razmere z deli, ki niso dražja od poldrugega milijona lir (zgraditev kopalnice), stranišča, ogrevalne naprave, popravilo strehe, notranje stene). Prožnje na kolkovanem papirju In v dveh Izvodih Je treba Vložiti pri pokrajinskem kmetijskem nad-zomdštvu, s priloženimi naslednjimi dokumenti v treh Izvodih: a) družinski list, iz katerega mora biti razvidno, da Je vsaj polovica družinskih članov kmetov; b) načrt del in stroškov; c) potrdilo o stal- v Kolonji in povedala 1 nem bivanju. Posojila, kd so predvidena za zidanje novih hiš alt dozidave, so 20-letna na 1 odst. letne obresti. Za podrobnejša pojasnila je članom na razpolago tajništvo v uradnih urah v Ul. Geppa 9. Obvestilo pridelovalcem oljk Kmečka zveza obvešča pridelovalce oljk, ki so jih iztisnili v olje, da so bili Izdani potrebni dekreti za dodeljevanje državnega prispevka, toda potrebne tiskovine za vložitev prošenj so še v tisku. Kakor hitro bodo na razpolago, bo Kmečka zveza obvestila po tisku upravičence. Družinske doklade Kmečka zveza poziva kmete, ki Imajo otroke mlajše od 14 let (ali ki Se študirajo), naj čimprej vložijo prošnjo za otroške doklade za leto 1970. Priložiti je treba nov družinski list, za otroke starejše od 14 let, ki študirajo, pa potrdilo šole ob vpisu ln notarski akt (na občini), da niso v službi in nihče zanje ne prejema drugih doklad, r Tajništvo Kmečke zveze Splošne stavke občinskih uslužbencev v Gorici so se včeraj udeležili skoro vsi občinski delavci in uradniki. Stavka se bo nadaljevala tudi danes in jutri. V sredo popoldne je odbornik za osebje povabil na sestanek sindikalne predstavnike CGIL, CISL in UIL; ob tej priliki so mu sindikalisti predložili, da mora občinski svet takoj začeti z diskusijo in odobritvijo organika in njegovega pravilnika, ter da morajo še pred sejo občinskega sveta razpravljati o nekaterih točkah s predstavniki uslužbencev. Včeraj dopoldne ob 11.30 je odbornik za osebje znova povabil sindikalne predstavnike na razgovor in jim sporočil stališče občinskega odbora. Sindikati pa so smatrali to stališče kot preveč nejasno ter so zapustili sestanek in stavka se nadaljuje. Sklenili so tudi, da če občinski odbor ne bo spremenil svojega stališča in uredil zadeve organika, bodo stavko še podaljšali Uy jo nadaljevali tudi prihodnji teden. Tako so bili včeraj zaprti vsi občinski uradi na županstvu in tudi občinski delavci na raznih deloviščih so se vzdržali dela. Za nujne pogrebe in prevoze mrličev je za časa stavke občinska uprava poverila pogrebnemu podjetju Presche-ren iz Gradiške, da opravi take prevoze in pogrebe. Stavke so se vzdržali edino mestni stražniki, ki morajo skrbeti za varen promet na cestah. Kot rečeno se stavka nadaljuje še danes in jutri in zato ni gotovo, če bo danes seja občinskega sveta, kot je bilo napovedano. Včeraj so se sestali v Gorici predstavniki pokrajinskih sindikatov za les in gradbeništvo iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona, da bi proučili položaj v zvezi z obnovo delovnih pogodb teh sektorjev ter da bi predložili enotne zahteve za delovno pogodbo lesnega področja. Sklenili so, da bodo mobilizirali vse prizadete delavce za odstranitev vseh ovir na poti za dosego svojih sindikalnih pravic. Za lesni sektor bodo sklicali tudi deželno zborovanje predstavnikov treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Ob koncu so soglasno odobrili enotne vsedržavne smernice treh sindikatov na tem področju, v okviru sindikalne enotnosti. Zaradi nenadnega odpusta nekega delavca v SAFOG so stopili 18. t. m. vsi delavci tistega oddelka v stavko v drugi delovni Izmeni ter dnevni delavci. Notranja komisija je imela dolgo razpravo z vodstvom tovarne, ki pa ni hotelo preklicati omenjenega odpusta. Zadevo so predložili sindikalnim organizacijam za nadaljnje ukrepe. Včeraj so stavkali tudi delavci tekstilnih tovarn v Fodgorl, Sovod-njah, Zdravščdnl in v štandrežu. Standrežu. Stavko so proglasile sindikalne organizacije pGIL, CISL in UIL v državnem merilu zaradi! prekinitve pogajanj za obnovo delov-nene pogodbe. Na posebni seji so sindikalni predstavniki tekstilcev proučili položaj ter ugotovili, da Je stavka uspela. Sklenili so tudi, da bodo v bližnjih dneh organizirali več razčlenjenih stavk tekstilcev. zadevi bivših hiš Unrra-Casas, ki jih sedaj upravlja ustanova ISES v Tržiču. V pismu navaja, da se družine, ki v teh hišah stanujejo, pritožujejo zaradi okvar in pomanjkljivosti pri odtočnih kanalih, kar povzroča nevarnost obolenj in okuženj zlasti pri otrocih. Zato naj prizadeti ministrstvi spo ročita, kakšne ukrepe nameravata sprejeti za odpravo teh pomanjkljivosti. lllUlUlllllllimilllllllllMIIIIlHIIIIIHIIIIIllllHHHMMHHMMDDIHDIIIIIIIIItHlllllinillillllllDIMIIIIIMIIIIIIIlllli VESTI IZ NOVE GORICE Stavka rabeljskih rudarjev Rabeljski rudarji so se 17. t. m. zbrali na skupščini in razpravljali o pogajanjih z rudniškim ravnateljstvom za sklenitev dopolnilne pogodbe, ki zapade 30. aprila letos. Ker ni pristalo ravnateljstvo na zahteve delavcev, so proglasili stavko, ki traja štiri ure vsako izmeno. Slaba kanalizacija ljudskih hiš v Tržiču Deželni svetovalec Rinaldo Rizzi je poslal ministru za javna dela in ministru za zdravstvo vprašanj« ♦ Roditeljski sestanek na višjih sred. šolah Ravnateljstvo slovenske gimnazijec lieeja-šn -učiteljišča--v Gorici- obre=-šča, da se bo vršil v nedeljo 22. t.m. ob 10. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v Ul. Croce. Starši dijakov in njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo v čim večjem številu. Poslovanje zveze bivših deportirancev Zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih sporoča, da bo njen urad v Gorici od prihodnjega torka dalje odprt vsak torek od 10.30 do 11. ure. Druge dni se lahko člani obrnejo do bivšega interniranca Ferdinanda Cutrofela v Ul. Codelli 4/2. Odbor zveze bo sklical tudi občni zbor članov, ki bo v nedeljo 8. marca: člani bodo dobili za zbor po sebno vabilo. Komisija za mladino pri SKGZ priredi jutri, 21. t. m. ob 19.30 in v nedeljo, 22. t.m. ob 9.30 url v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev kor-zo 13, SEMINAR O PROBLEMATIKI NASE NARODNE SKUPNOSTI V ZAMEJSTVU Na severnem Primorskem skoro 50.000 varčevalcev Večina ljudi ima hranilne knjižice pri novogoriški banki - Največ varčevalcev v novogoriški občini Na severnem Primorskem so ljudje zelo varčni. Pridno nalagajo svoj-denar v banko, na pošto ali pa pa hranilne knjižice pri raznih za: drugah. Ob začetku tega leta je i-mela samo Kreditna banka in hranilnica v Novi Gorici, ki deluje na čbmočju novogoriške, tolminske, i-drijske in ajdovske občine, 37.796 hranilnih knjižic, na katerih so prebivalci teh občin imeli naloženih 12.790.000.000 starih dinarjev. Vsak tretji prebivalec severne Primor- ske ima torej hranilno knjižico Ni točnih podatkov o varčevalcih na pošti in pri zadrugah, vendarle domnevajo, da jih je približno deset tisoč in da imajo ti naloženih kake štiri milijarde starih dinarjev. V enoletnem razdobju je novogoriška Kreditna banka in hranilnica zelo povečala delovanje na tem področju: od 33.673 hranilnih knjižic v začetku leta 1969 je prišla do 37.796 knjižic ob koncu leta, prihranki pa so poskočili od devetih milijard in pol na skoro trinajst milijard. Samo za obresti je ta banka lani plačala varčevalcem 706 milijonov dinarjev. Banka daje namreč velike obresti, za tiste, ki se obvežejo imeti naložen denar najmanj leto dni brez dviga plačuje o-semodstotne obresti. Zaradi tega so vezane vloge porasle sorazmerno z ostalimi naložbami in znašajo nad štiri milijarde in pol starih dinarjev. Največ varčevalcev je v novogoriški občini, in sicer 18.936; ti i-majo naloženih nad seddm mili- iMiiiiiiHiiiitiiiiiiHmmiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiuHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S0DISCE V GORICI Lastnik tovarne v Rubijah obsojen na okrajnem sodišču Zagovarjati se je moral zaradi prekomerne zaposlitve delavcev ter bo moral plačati globo in sodne stroške Pri svoji inšpekciji obratovanja tovarne Lacego v Rubijah je pokrajinsko nadzomištvo za delo iz Gorice dne 24. junija lani ugotovilo, da se vodstvo tovarne ni ravnalo po obstoječih predpisih kar se tiče zaposlovanja delavcev za nadurno delo. Na osnovi te ugotovitve je ta urad prijavil lastnika tovarne Giorgia Stavro-Santarosa iz Kapri-ve, da je v času od januarja do maja lani zaposlil 18 delavcev za po več kot 8 ur dnevno za skupno število 128 delovnih dni; nadalje, da je 23 delavcev zaposlil za izredno delo po več kot dve uri na dan za skupno število 340 delovnih dni, ter končno, da ni javil pokrajinskemu uradu za delo pet delavcev, ki so stadno opravljali izredno delo. Zadeva je prišla včeraj pred o-krajnega sodnika v Gorici, kjer se je moral zaradi teh prestopkov zagovarjati omenjeni Stavro-Santarosa kot lastnik tovarne v Rubijah. Obtoženec se je zagovarjal s tem, da je poslovanje tovarne nepretrgano po 24 ur dnevno in da se delavci vrstijo v treh izmenah. V primeru, da kateri od njih zamudi, ga mora njegov prednik počakati in delati dalj časa. V dveh dnevnih izmenah delajo povečini ženske. Do- dal je, da se izredno delo ne izplača, ker morajo plačati po 30 odstotkov več na uro in da ga zato opravljajo samo v najnujnejših primerih. V celoti pa gre, kot se glasi obtožnica, le za neznaten del dela, saj so v tovarni lani od januarja do maja opravili za nad 200 tisoč ur rednega dela. Njegov branilec odv. Pedroni je skušal odložiti razpravo pod pretvezo, da ni mogel še proučiti celotne zadeve, sodnik dr. Laudisio pa je njegov predlog zavrnil in dodal, da bi tak odlog bil samo v škodo obtoženca. Po govoru državnega tožilca odv. Giannattasia, ki je zahteval za obtoženca najnižjo kazen in brez vpisa v kazenski list, je zagovornik zahteval njegovo oprostitev ali vsaj najnižjo kazen; pri tem je skušal prikazati važno socialno vlogo tovarne, ki zaposluje sedaj okrog 280 ljudi in ki je lani ob času kontrole zaposlovala 222 ljudi; od tega je bilo 43 moških delavcev, 121 delavk, 14 uradnikov in 44 vajencev. Sodnik je vse to upošteval ter je obtoženca obsodil na skupno 266.670 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. jard lir. To pomeni, da je ta občina gospodarsko zelo razvita. Kako so dobili vrsto novih varčevalcev - klientov? Varčevalcem z vezanimi vlogami dajejo tudi določene nagrade z žrebanji. V raznih podjetjih so uvedli varčevalno šlužbo: podjetje plačo ne da direktno uslužbencu marveč jo položi na njegovo hranilno knjižico, lastnik hranilne knjižice potem dviga z nje denar ko ga potrebuje. V tovarni Meblo imajo nad tristo uslužbencev, ki so se odločili za tako obliko varčevanja. Umestitev konzorcija za turistični razvoj Nadiških dolin Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Enzo Moro je včeraj umestil v Spetru Slo-venov skupščino konzorcija občin za turistični razvoj Nadiških dolin in Matajurja. Navzoči so bili župani In tajniki iz občin Speter, Rezija, Sentlenart, Sovodnje, Praprot, Dreka, Grmek in Podbonesec. Podpredsednik Moro je izjavil, da pomeni konzorcij važen korak na poti k rešitvi vprašanj področja. Rekel je, da je popolnoma prepričan, da bo združitev občin odločilnega pomena za novo politiko, ki bo izpolnila pričakovanja vsega tamkajšnjega prebivalstva. Ta konzorcij prvič združuje župane Nadiških dolin v enotnem organu. Podpredsednik Moro je orisal tudi načrt turističnih cest v Nadiških dolinah in dejal, da bo treba pripraviti program turističnega razvoja v najkrajšem času. Za predsednika konzorcija so Imenovali Alda Gusa. mo o mlekaricah, ki morajo poleg sebe, uravnovesiti na vozilo še kakih 50-60 litrov mleka. Tudi avtomobili, ki vozijo po tej cesti, se vsi pomažejo z rdečim blatom. Težki kamioni pa nosijo blato za seboj do vasi in še preko nje. Ker smo že pri tej cesti, naj še enkrat napišemo to, kar smo že večkrat rekli. Kljub večkratnemu izpodrivanju hriba nad doberdobsko cesto pri podvozu avto ceste Trst-Videm, se še pogostoma kotali kamenje dol. Posebno ob deževnem vremenu je videti na cesti kamenje. Res je, da je tam večkrat cestni delavec, ki pazi, da je pot čista, vendar je to premalo, da bi bila pot lahko varna za mimoidoče in za promet na splošno. Janko Gergolet Izgon pristaniške družbe Vodstvo tovarne Solvay je dalo izgon pristaniški družbi v Tržiču, ki je imela do sedaj svoje urade in druge prostore v neki njeni zgradbi. Zgradba spada v sklop poslopij, ki jih morajo podreti za ureditev prostora za novo tovarno «Phoenlx». Protesti zaradi nesreč na delu Komunistični občinski svetovalci v Tržiču so poslali županu interpelacijo, v kateri protestirajo zaradi številnih nesreč na dedu v ladjedelnici ter zahtevajo ogled pokra-jiinskega urada za delo zaradi uvedbe ustreznih zaščitnih naprav. Tudi deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon sta vložila o zadevi interpelacijo pri deželni upravi. Natečaj Izognil se je enemu pa je v trčil v drug avto Včeraj zjutraj ob 8.30 sta trčila na Katarinijevem trgu v Gorici dva avtomobila, potem ko se je eden od njiju izognil trčenju z nekim tretjim vozilom. Na srečo pri nezgodi ni bil nihče ranjen in tudi okvare na avtomobilih niso bile velike. Ob tisti uri se je peljal 29-letni Rie cardo Marassi, ki stanuje v Gorici, Ul. Palladio 41 po Ul. Pellico v smeri proti Ul. Montesanto. Da bi se izognil trčenju z avtom kadett, ki ga je vozil 30-letni Sergio Garofoli z Oslavja, Ul. Ossario 4, je zavil na stran ter trčil ob avto rekord, ki ga je vozila iz Gabrijelove ulice proti Ul. Montesanto 31-letna Ida Radi iz Ul« Levada 8. Kot rečeno ni bil nihče ranjen in karabinjerska izvidnica iz Ul. Sauro je ugotovila le nekaj škode na obeh vo zilih. Iz goriške bolnišnice yčeraj dopoldne ob 9.35 so pri držali za 8 dni na zdravljenju v splošni bolnišnici v Gorici 30-let-nega Roberta Princija, iz Gradišku-te 11, ki se je malo prej ponesrečil na delu pri gradbenem podjetju fo-masini v Ločniku. Pri delu z žago se je namreč porezal na kazalcu desne roke. Prvo pomoč pa so nudili 33-let-nemu Valentinu Devetaku iz Rupe 24, ki se je zjutraj pred 7. uro porezal s cirkularko na delu pr, podjetju SILES v Gorici na sredin ■cu leve roke. Okreval bo v 7 dneh. Finančno ministrstvo Je razpisalo natečaj za 200 službenih mest za geometre — namestnike. Podrobnosti razpisa so v Uradnem listu št. 39 od 13. februarja 1970. Razna obvestila Planinsko predavanje. SPD iz Gorice vabi člane in prijatelje na zanimivo planinsko predavanje, ki bo danes, 20. t. m. ob 20.30 uri v klubu «S. Gregorčiča v Gorici, Verdijev korzo 13. Predaval bo znani planinec Tone Sazonov iz Ljubljane o temi «Sonce, snežni metež in vertikale* s svojih vzponov v Franciji in preko Čopovega stebra v severni steni Triglava. CORSO. 16.30—22.00: «Que! male-ttetto ispettore Novaka, Y. Bryn-ner in C. Gnay; ameriški film v barvah. VERDI. 17.00—22.00: «11 parate di Remangem«, G. Segal in B. Gaz-zara; kanemasfcopski film v barvah. MODERNISSIMO. 16.00—22.00: «La taglia e tua... l’uomo Tammazao lo», R. Woods in A. Hamilton; italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «Se...», film v barvah o študentovskem protestnem gibanju v Angliji. Mladini pod 18. letom film prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Sark ca-pitato anche a voi» (Zum, zum, zum numero 2), L. Tony In I. Savona; italijanski film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Ei, amico, ces-sa, basta... hai chiuso«, L. Van Ohft in W. Berger. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «Daminique», D. Reynolds. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Vio!enza al sole#, Giullano Gemma in P. Anderson. Barvni film. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Stirje ko- mandosi za Norveško#, angleško-itaiijanski barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE: Prosto. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Tako ne ravnaj z ženskami#, ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri. PRVACINA: «Kako se rešuje za- kon#, ameriški barvni film — ob 19.30. DUTOVLJE: Prosto. POTUJOČI KINO — SELA NA KRASU: «Junaki Gvadalkanala#, ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel. 24-43. TR2IC Danes ves dan in ponoči j« v Tržiču odprta lekarna dr. Fitz ln Ennerl, Trg republike 26, telefon 733*1. MS 1970 H Y S 0 K E A T R Y SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO KLASIČNIH DISCIPLIN Premoč sovjetskih tekačev tudi v štafetnem teku 4x10 km Presenetljivi vzhodni Nemci na drugem mestu • 6. Italija, 16. Jugoslavija ŠTRBSKE PLEŠO, 19. — Pred-1 našnji dan pravo katastrofo, saj ,em po zaslugi odličnega Vedenina . : Sovjetska zveza danes osvojila ato kolajno tudi v moškem šta-' :tnem teku na progi 4 X 10 km. Ve-'nin, ki je osvojil zlato kolajno , i v teku na 30 km, je v zadnjih Svetovno prvenstvo DANES Petek, 20. februarja SPORED 09.00 štafeta 3x5 km — ženske TV 14.00 štafeta 3x5 km — ženske JUTRI Sobota, 21. februarja SPORED 13.00 skoki na 90-metrski skakalnici TV 14.00 skoki na 90-metrski skakalnici dveh kilometrih dohitel presenetljive vzhodne Nemce, oziroma njihovega tekača Dietmara Klauseja, potem, ko je bila vzhodnonemška ekipa v vodstvu že od 25. km Vzhodnim Nemcem je tako pripadlo le drugo mesto, kar pa predstavlja veliko presenečenje, saj so, razen Sovjetov, premagali vso sever njaško elito. Švedi so se morali zadovoljiti, z bronasto kolajno, Norvežani, svetovni prvaki iz leta 1963, pa So ostali celo brez kolajne. Ze lo dobro se je odrezala tudi Švica, ki je osvojila peto mesto nred Italijo in je s tem potrdila svojo uvrstitev v Grenoblu. Finska — dežela tekačev — pa je zaostala celo zu Italijo. Lestvica po točkah po šestem dnevu prvenstva: 1. Sovjetska zveza 64 točk 2. Norveška 21 3. Vzhodna Nemčija 18 4. Švedska 14 5. Češkoslovaška 13 6. Finska 12 7. Japonska 5 8. Italija, Zahodna Nemčija in Švica 2 točki Za sovjetske tekače predstavlja današnja zmaga velik uspeh, saj je to prva zlata medalja v enem od štafetnih tekov, ki so jo osvojili na svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah po letu 1956. Za Skandinavce pa predstavlja da- se je zgodilo prvič v zgodovini, da v štafetnem delu teku niso osvojili ne zlate in ne srebrne kolajne. 1. Sovjetska zveza (Vladimir' Vo-ronkov, Valerij Tarakanov, Fe-dor Simasov in Vjačeslav Vede-nin) 2.06’36”47 2. V. Nemčija (Hessler, Lesser, Grimmer, Klause). 3 Švedska (Lestander, Halvarsson, Sandstroem, Asslund) 2.06’56"80 4. Norveška (Martinsen, Groennin-gen, Ryldum, Steinede) 2.08’16”07 5. Švica (Geeser, Giger, Kaelin, Hauser) 2.09’58”59 6. Italija (Nones, Primus, Stella, Kosnter) 2.10’10”70 7. Finska 2.10’15”56 8. Češkoslovaška 2.11'39”31 9. Z. Nemčija 2.11’58”57 10. ZDA 2.14’13”58 11. Poljska 2.15’23” 12. Japonska 2.15’26” 13. Avstrija 2.16’35” 14. Francija 2.17-35” 15. Bolgarija 2.18T2” 10. Jugoslavija 2.21’37" 17. Španija 2.23”14" 18. Mongolija 2.24’19” KOLAJNE Z S B Sovjetska zveza 5 2 4 Švedska 101 Češkoslovaška 10 0 Vzhod. Nemčija 0 2 0 Norveška 0 12 Finska 010 Japonska 010 OBVESTILA Atletski odsek ŠZ Bor organizira dne 1. MARCA tekmovanje v krosu, na katerem lahko nastopijo tisti atleti, ki niso še nikoli sodelovali na uradnih tekmovanjih (FI DAL). Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine: 1. naraščajniki (letniki 1955, 1956, 1957) proga 1 km, 2. mladinci (1953, 1954) proga 2 km, 3. člani (1952, ali starejši) MiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiiinnmuumiiiniiiitiimiiiumiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROGLA MIZA V BAZOVICI Potrebna je skupna športna organizacija Na pobudo Slomškovega doma je bila sinoči v Bazovici «okrogla miza* s temo «Poslanstvo športa med zamejskimi Slovenci*. Moderator je bil Saša Rudolf, sodelovali pa so Bojan Pavletič, Bruno Rupel, Sergij Pahor, dr. Leo Kralj, Aleksander Mužina in Stanko Pertot. Po izvajanjih naštetih (med katerimi je bil Pahor odsoten in je njegov sestavek prečital A. Mužina) se je razvnela živahna debata, v katero je posegla vrsta govornikov. Do izraza so prišla razna mnenja in stališča (tudi do našega dnevnika), med katerimi je bilo mnogo objektivnih sodb o položaju našega manjšinskega športa, nekatera stališča pa so bila tudi manj sprejemljiva. Polemična so bila zlasti izvajanja nekaterih govornikov o našem nogometu, ki so pa končno le izzvenela v ugotovitev, da bi treba društvom, ki se ukvarjajo s to panogo, predvsem pomagati, da bi stopila na pot, ki bi bila v skladu z razvojem ostalega slovenskega športa v Italiji. Skoraj vsi govorniki so tudi poudarili potrebo po skupni vezni organizaciji, ki naj bi prispevala k temu, da bi bila koordinacija delovanja med posameznimi društvi boljša, učinkovitejša in seveda tudi materialno bolj otipljiva. proga 4 km. Zbiranje in prijave atletov ob 9.30 v Prosvetnem domu v Bazovici. Tekmovanje bi moralo biti na sporedu 22. februarja, vendar pa so ga morali organizatorji prenesti za teden dni, ker je proga zasnežena in poledenela. * * # Odbojkarski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo v petek, 20. t. m. ob 19. uri na stadionu «1. maj* v Trstu sestanek in trening moške odbojkarske ekipe, ki bo nastopala v D ligi. * * # ŠD Polet prosi starše otrok, ki obiskujejo kotalkarski tečaj, da se udeležijo sestanka, ki bo v soboto, 21. t. m. ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. KOŠARKA V tekmovanju za pokal pokalnih prvakov je FIDES Partenope premagal v Neaplju zagrebško Lokomotivo s 102:84 (57:33). Fides se je uvrstil v polfinale. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Moška peterka borovcev dobiva svoj slog igre Mladinci «plavih» so izven forme - Stalen napredek naraščajnic Poleta Z nedeljsko zmago proti neposrednemu nasprotniku za izpad, proti moštvu Zuccheri iz Bologne, Borovi košarkarji lahko še upajo na obstanek v D ligi. «Plavi» so v nedeljo zaigrali dobro, večkrat so bili na robu poraza, vsakokrat pa so samozavestno povzeli igro. Moštvo polagoma dobiva svoj slog, fantje zadovoljivo igrajo tako proti coni kot proti obrambi na moža. Z obrambo je skoraj vse v redu. Kdaj pa bodo branili na moža? Trenutno je trojica pod košem (Sirk, Ambrožič, Starc) res dobra. Predvsem Sirk je pri prestrezanju odbitih žog zanesljiv, žal pa moštvo ne zna izkoristiti te prednosti, da bi takoj sprožilo nevarne protinapade. Ekipa je s to zmago dobila nov polet. Borovci zdaj vestno trenirajo in se pripravljajo na nedeljsko srečanje proti ekipi Ceramica Costi iz Reggio Emilie. Nujno je, da splavi* tudi v nedeljo zmagajo. Izidi 1. kola povratnega dela prvenstva: *Q. Torri FE - Castelfranco 60:58 *Bor - Zuccheri BO 58:52 Thiene - *Don Bosco RO 65:62 •Treviso - Dienai VE 60:50 »Costi RE - Robur RA 72:62 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii MLADINSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V zaključni tekmi tesen poraz «plavih» TS BASKET — BOR 59:56 (22:26) BOR: Pertot 7, Štokelj, Škerlj 1, Starc 30, Zavadlal, Šare, Valter Hrvatič 6, Kralj 6, Stojan Hrvatič 6. TS BASKET: Marzini 5, Mase 10, Motka 6, Pece 4, Rumor 12, Bra-vi 6, Vailli 16, Molinari, Ceccotti, Filograna. SODNIK: Giacomi. Zaradi petih osebnih napak so zapustili igrišče: Pertot, Kralj, Starc, Pece, Valli, Mase. KAZENSKI STRELI: Bor: 4:18 (22 odst.) - TS Basket: 9:24 (37 odst.). »Plavi* so zaključili mladinsko prvenstvo z grenkim porazom, čeprav so tekmo dobro začeli in že v drugi minuti vodili s 6:1. Kmalu pa so nasprotniki izenačili (8:8) in od tedaj je bila tekma dokaj uravnovešena. Žal pa sta že ob koncu prvega polčasa imela Pertot in Kralj vsak po štiri osebne napake. Oba sta morala takoj v začetku drugega dela igre zapustiti igrišče in njuno odstotnost je bilo občutiti predvsem v obrambi. V napadu je med vsemi izstopal Peter Starc, katerega nasprotniki niso mogli zadržati pod koši. Žal pa si je tudi on kmalu nakopičil pet osebnih napak in brez njega so borovci podlegli nasprotniku. V nekaj nvnutah so zapravili vseh 8 točk prednosti Proti koncu so si nekoliko opomogli z dvema zaporednima košema, a bilo je prepozno. Reči pa je treba, da je sodnik močno oškodoval slovensko peterko. Od 5 osebnih napak, ki jih je žviž gal Starcu, so bile vsaj tri popolnoma izmišljene. Poleg tega pa je žvižgal tudi prepogosto, kar je škodovalo igri. Vsi igralci moštva TS Basket so pokazali odličen met iz srednje raz dalje. Njih zasluga pa je tudi v tem, da niso popustili niti tedaj kc so precej zaostali točkah. Igra »plavih* je preveč slonela •Siloplast - Parkett GO 52:47 Lestvica Dienai in Thiene 20 točk, Don Bosco, Treviso in Siloplast 14, Q. Torri in Costi 12, Parkett 10, Castelfranco 9, Robur 8, Bor in Zuccheri 4. * * * Borovi mladinci so v nedeljo zma gali proti Servolani, v sredo pa so izgubili zadnje srečanje tega prvenstva proti moštvu Trieste Basket. Obakrat so zaigrali slabo, v sredo pa so celo klonili nasprotniku, kljub temu da je nastopil Peter Starc in je sam dal 31 točk. Moštvo trenutno ni v formi. Igralci igrajo živčno in grešijo začetniške napako, ki so seveda usodne tudi proti skromnemu nasprotniku. Sicer je bila tekma v sredo po glavje zase. Sodil je Giacomi, ki — v najboljšem primeru — dosodi vedno približno 70 osebnih napak (samo Boru jih je dosodil 32), izključil dva ali tri igralce, dosodi nekaj tehničnih napak trenerjem, žvižga vse, kar »je in kar ni*. Skratka, pokvari tekmo. In to je storil tudi v sredo. # * * Obe slovenski naraščajniški ekipi v nedeljo nista igrali. Bor je tokrat počival, medtem ko so zaradi slabega vremena odgodili srečanje med Poletom in Montuzzo. Srečanje bi moralo biti na odprtem igrišču na Opčinah. * * * Naraščajnice Poleta so, kljub požrtvovalni in borbeni igri, izgubile tekmo proti moštvu Calza Block «C». Tudi to srečanje bi moralo biti na odprtem igrišču na Opčinah, predstavniki obeh peterk so se domenili, da odigrajo tekmo v telovadnici v Ul. Montecengio. Poletovke so se zadovoljivo branile proti bolj izkušenim nasprotnicam in so pokazale napredek. • « * Tržaška moštva so zabeležila naslednje izide: Ženska A liga Pejo Brescia - Calza bloch 44:32 Moška B liga Lloyd Adriatico - Fluobrene 86:67 Moška C liga Basket Trieste - Patriarca 59:85 Don Bosco - Century 53:44 Wunster - Italsider 57:51 * * * V italijanski A ligi je morda s porazom Simmenthala v Bologni proti peterki Eldorado že vse določeno glede prvega mesta Ignis 1-ma 6 točk prednosti, kar je res do-| volj za to močno ekipo. Goriški Split- lilllllliiiiuiiiuiiiiiiliillilliilllillliiillllliiliiilliililiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiill na Starcu. Ostali so premalo streljali in prodirali. Takoj, ko je zapustil igrišče, se je ekipa znašli v zadregi. Poleg tega pa je bilo tudi preveč zgrešenih podaj. —Liv— OBVESTILU SPDT priredi za naraščajnike v nedeljo, 22. februarja, predtekmovanje zimskih športnih iger na Pesku pri Trstu, in sicer v smučanju in sankanju. Tekmovanje bo seveda le v primeru, če bodo v nedeljo snežne razmere še ugodne. Podrobnejši razpored prireditve bo objavljen jutri. 4. zimske športne igre pa bodo na sporedu v nedeljo 1. marca v Trbižu. NOGOMET V TEKMI «UNDER 23» Italija-Španija 1:0 z golom Savoldija v d. p. Italijanska državna nogometna reprezentanca «under 23» je včeraj v Genovi premagala Španijo s tesnim izidom 1:0. Edini gol tekme je padel v 20. minuti drugega polčasa po zaslugi Savoldija. V začetnem delu tekme so prevladovali Španci. Položaj na igrišču pa je bil zelo spremenljiv. Proti koncu so skušali Italijani ostreje pritisniti na nasprotna vrata, vendar pa so pri tem le še povečali zmešnjavo v lastnih vrstah. V 20. minuti, ko je je potek srečanja že kazal, da se bo tekma končala brez gola (saj ni bilo nobeno moštvo tako nevarno, da bi bilo sposobno resneje ogroziti tega ali onega vratarja), pa je branilec Petri prodrl v napad, ostro streljal, žoga se je pred španskimi vrati odbila od hrbta nekega branilca na noge Savoldiju, ki seveda ni pomišljal, ampak je iz razda lje 6 metrov ukanil nasprotnega vratarja. Odtlej je srečanje postalo živahnejše, vendar pa dokaj nekakovostno in gledalci so često nogometašem žvižgali. gen je le za las izgubil v Milanu proti moštvu AlTOnesta (78:81). Snaidero pa je prepričljivo zmagal doma proti peterki Cantu (86:78). * * * V prvi jugoslovanski ligi je ljubljanska Olimpija nepričakovano izgubila srečanje v Beogradu. Ljubljančani so zaigrali živčno in so morali kloniti živahnim Beograjčanom s 75:86 (41:33). Ostali izidi: Jugoplastika - Radnički 98:71 Lokomotiva - Zadar 95:84 Željezničar - Borac 86:78 Partizan - Crvena zvezda 75:73 Maribor 66 - Rabotnički 61:103 Lestvica za prva mesta: Olimpija 26 točk, Jugoplastika 24, C zvezda 22 itd. Maribor 66 je na zadnjem mestu brez točke. b. L NAMIZNI TENIS MLADINSKO PRVENSTVO SFRJ Ljubi jonska Olimpiji druga v Jugoslaviji V Zadru so zaključili letošnje jugoslovansko mladinsko namiznoteniško prvenstvo. Izmed slovenskih predstavnikov so se najbolje uvrstile igralke ljubljanske Olimpije, ki so zasedle na ekipni lestvici častno drugo mesto, čeprav so nekateri pričakovali celo osvojitev naslova državnega prvaka. Odlikovali sta se zlasti Jelerjeva in Vrstovškova, ki sta ostali neporaženi ves čas, prav do finalnega srečanja. Igralke Sen-te (Korpa, Der in Muči) pa so nato v finalu premagale Ljubljančanke s 5:3. Ekipa Sente jp dosegla odlične rezultate tudi v kategoriji mladincev, kjer je prav tako osvojila naslov jugoslovanskega državnega prvaka. Ljubljanska Olimpija, ki je prvak Slovenije, se je morala zadovoljiti le z dokaj skromnim šestim mestom. To mesto so Ljubljančani zasedli celo za Mariborom. je na republiškem prvenstvu venije uvrstil za Olimpijo. Lestvica Mladinci 1. Senta Bagat (Zadar) Lokomotiva (Vinkovo) Hercegovac (Gajdobra) Maribor Olimpija (Ljubljana) 7. Duga Resa 8. Mladost (Zagreb) Mladinke Senta Olimpija (Ljubljana) Partizan (Beograd) Proleter (Čoka) Mladost (Zagreb) ibenik I. Pik (Vrbovec) Čakovec ld s' 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. iiiii«' Razgovor s trenerjem odbojkarjev Krasa prof. Prašičem Kras ne skriva svojih ambicij v prvenstvu moške D lige Moštvo je letos vsestransko dobro pripravljeno Moška odbojkarska vrsta športnega krožka Kras iz zgoniške občine bo tudi letos nastopala v pr venstvu italijanske D lige. Kras že nekaj let nastopa v tej ligi s spremenljivo srečo. Prav v pretekli sezoni so Zgoničani dosegli svojo doslej najboljšo uvrstitev, saj so zasedli na končni razpredelnici čast no tretje mesto. Najbolj pozitivno dejstvo pa je bila vključitev v ekipo mladih sil, ki so si v teku prvenstva «utrdile svoje kosti* in tvorijo sedaj temelj celotne šesterke. Prihodnjo soboto bomo priča prvemu dejanju prvenstva D lige. O-brnili smo se do prof. Franka Dra-siča, da bi nam predstavil ekipo. Prof. Drasič bo tudi letos opravljal trenersko dolžnost, poleg tega pa bo tudi nastopal kot univerzalni igralec, kar predstavlja veliko pridobitev za šesterko. Krasovega trenerja smo najprej vprašali, če je šesterka primerno pripravljena na prvenstvo, ki že trka na vrata. «Trenutno sem zadovoljen s pripravo ekipe in lahko gledamo z dokajšnjim optimizmom na prve pr venstvene obveznosti. Letos smo u-vedli marsikatero novost, predvsem kar se tiče aktivne dejavnosti. Na ša tekmovalna sezona se je pričela že septembra, ko smo začeli s sistematičnim treniranjem in do sedaj smo odigrali tudi marsikatero prijateljsko srečanje. Ta »poteza* bi morala biti odločilne važnosti, saj sme si na primer v lanski tekmovalni sezoni dobesedno zapravili prvenstvo, ker ni bila v začetku prvenstva ekipa dovolj pripravljena. Šele v povratnem delu prvenstva so naši fantje pokazali svojo vred nost in moč, a žal je bilo že pre pozno. Letos pa je naša priprava nadpoprečna, kar bi moralo že od vsega začetka roditi zaželjene sadove. Specifično pa bi ocenil, da je Kras že sedaj tehnično zelo dobro pripravljen, kondicijsko pa nekoliko manj, to pa zaradi praznikov, nerazpoložljivosti dvorane, ki je poleg tega neogrevana in ne očiščena: v takšnih okoliščinah de lo ni ravno najlažje*. Kako je pa z igralci? «V bistvu ekipa ni izgubila na številu igralcev: odpovedali so svoje sodelovanje trije igralci, in sicer Živec zaradi družinskih razlogov, V. ilhelm, ki bo igral za Polet in B. Simoneta, ki si je nalomil koleno. Te vrzeli pa bodo «zamašili» tri je novi igralci, in sicer Miloš Bu din, ki je začel ponovno nastopati, bivši borovec Bolčina in še eden V primerjavi z lanskim letom, je moštvo pridobilo na moči, kakovosti in izkušenosti. Ponavljam pa, da predstavljajo mladi odbojkarji najpozitivnejšo novost naše ekipe, ker so se odlično uvedli v naš sistem igre in so zdaj podlaga celotne šesterke.* Ste zadovoljni z razporedom te kem bližnjega prvenstva? «Ne! Tekmovalni koledar nam ni ravno najbolj naklonjen, ker se bomo srečali že v prvem kolu z videmsko šesterko PAV, ki sodi med glavne favorite za prvo mesto. Tudi PAV je namreč začel letos s pripravami že septembra in furlanski odbojkarji hočejo zmagati za vsako ceno. Baje je kapetan PAV izjavil, da bodo z nami kar »pometli*. Pozitivno pa je dejstvo, da se bomo srečali s Furlani, kar nam daje določeno prednost. Drugače pa je koledar še kar sprejemljiv. Rad pa bi dodal, da se prvenstvo, po mojem mnenju, začenja prepozno: bolje bi bilo, če bi ekipe startale že novembra ali decembra.* Končno smo vprašali Krasovega trenerja prof. Drasiča, kakšne cilje si Kras zastavlja in kaj on oseb no misli. »Letos Kras ne skriva svojih am bicij in glavni cilj je napredovanje moške šesterke v C ligo. Vsa ta upanja ne visijo v zraku, ker ie potencialno ekipa močnejša kot kdaj kol' doslej. Igralci so zelo dobri, edina hiba pa je velika r 'ihična krhkost ekipe, ki težko »preboli* večjo krizo. Končno bi dostavil, da imajo tržaške ekipe, ki nastopajo v nižjih ligah, premalo občinstva, kar ne vpliva najbolje na i .oralo domačih ekip.* V predprvenstvenih tekmah je Kras dosegel že nekaj vidnih uspehov. Zgoničani so dvakrat gostovali v Gorici, kjer so se spoprijeli s tamkajšnjimi gasilci, ki so 'an je gali v prvenstvu D lige-. ‘r ^ Kras zmagal s 3:2, drugič Pa ^ac bil s 3:1. Prejšnji petek pa J®.g premagal tržaški Acegat s •, j. torek, 17. t. m. pa bo Kras “ji uri igral v Gorici v šolski t ^ niči «Galilei» proti Auda* > nastopa v C ligi. Vohunski sateliti (Nadaljevanje Po mnenju strokovnjak® ^ so vsi ti vohunski umetni s ugjo zastareli, kajti ZDA P,nPrL1 p vohunski satelit «949», 1° ' doben tistemu umetnemu 5 . ^ ki ga pošilja v vesolje S°v*\r$ zveza in ki da opravlja Jr vseh petih ameriških tovrs»a ^ telitov. Sovjeti pa baje $ ko pripravljajo šega. nekaj In ker SZ in ZDA tako »napredujeta* tudi na tem P " "v* ju, se postavlja vprašanje sebojmega sodelovanja. _ ar'c' Poznali so že vse ženske v vasi «Saj ti nihče ne zavida!« je pripovarjal Palir. ^ i* ((Nobena! Kakšne neumnosti!« Stefaničevemu glasU poznalo, da ni odkritosrčen. $ Kmalu ^ izved®l°. kam zahaja Stefanič. To J ^ hiša ob cesti, ki je vodila proti enemu izmed °o. majhna, štirioglata in visoka, kakor so bile vse v vasi-to dvorišče je z ene strani obdajal že breg. Gospo^Jpil*' poslopja skoraj ni bilo videti, a kmetija je to veno®1 ^ V tej hiši je bila mlada, mogoče petindvajsetletna bleda, a lepa stvar. Okrog nje je bilo dvoje majhni njen mož je bdi v Galiciji pri 97.tih S1* Vsak večer je bil tam. žena je kuhala večerjo, ot**Lt**j! sedela v enem kotu velikega ognjišča, v drugem Pa mata, ki je ves čas nema sedela ob črnem zidu naSt\Jji s« noge k ognju. Njena usta so mirovala, toda njen® fffš' bile tem bolj pazljive. Spremljala je vsak gibljaj nil®^ ' svoje snahe, da, vsak gibljaj njenih drobnih, hitrih vsak pogled njenih oči. Sem in tja je Stefanič spjj jdJ kako besedo, iti je dobila kratek, suh odgovor rn'aa0olf,)!! Tako je minila ura. Potem Je bila večerja skuhana: P~ fP in mleko. Ko je starka zagledala pred seboj nh® koruzne prepečenke, se je prvič oglasila: „{ «E-e-e!» Nato je spet molčala, dokler ni vsega P°®K Nato je spet rekla: «E-e-e!» jjj (Nadaljevanje sie