Novice izhajajo v Ljubljaui]| { vsak teden dvakrat, nam- >) řeč v sredo in saboto. Odgovorni vrednik l>r. Janez Bleiweis ; Veljajo za celo leto po pošti ? po] 2fl. do nosti, scer 1 fl. 30kr Tečaj XI. saboto 1. januaria 1853 Lâst Glosa za novo leto O laznivi yratikarji, Vi lak-nivi xvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi vojte rakam kvi&gatl t Prešerin. Ni ne pratik v novem letí Ni ne pratikarjev síeti ; Vsak bolj modřena se káže Od mirú in vojske láže, Vsak predjal bi vse na sveti. Biti dobri gospodarji V svoii hiši i SVOJI pa ne znajo, Vprek in křižem vse ravnajo Ne bodite več čenčárji, O laž ni ví pratikárjil Razamejo modrijáni : Kaj obraz nebá oznáni, Kaj prinasajo plaoêti i Kaj pomeriijo kometi, Mlaj in sip kaj delà brani. Vražniki so pa besedi > Ki zadeva vednost pravo Za življenje ima veljavo. Slovo dajte svoji zmedi, Vi lažnivi zvezdoffledi! ? Vreme vedezi sledijo Vse naprej od njega učijo ; od zgodnje Dajo vest Spet od treskov in uime z;me 7 f 5 Dez iri solnce v red verstijo. Cas pa gré ko vod potoki ; Mar jim ni. da se spreverne Da se vse za njim oberne. Nam ne boste več poróki Vi vremena vsi preróki! Bo li novo leto bolji? Bo li vsakemu po volji? Kdor sejal bo séme blágo Zel bo truda klasje drágo Na clovestva velkem polji ; Šel lenuh bo lačen žvižgat. Ysak po pameti se trudi, Ca«a dražega ne mudi ! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom i viž g at! H Stan kmetijstva 7 ř \ustrii Popisal J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne Je kmetovavcom temoc vsakemu bravcu, ki na kaj već misli kakor le na svoj samotni kotec ako jim razgernemo v pervem listu „Novic" stan kmetijstva v celeni našem césar stvu in jim odpremo pogled v velikost zemljiš * » «i i • * • i vf v r i v á t e v i 1 o his 9 in družin, množino domaće živine in mnogoverstnih pridelkov. Tak razgled ni mislečemu člověku le zabava za kratki čas, podučno mu je tuđi berilo na mnogo strani. Spremite me tedaj bravci vsi na tem poto vanji po Austrii, ktere venci, kterih lastnine so tudi v tem dene, ki ga je oddelek smo tudi mi Slo spisu zapopa po verjetnih sostavah zložil F. W. Hofman v svojem „občnem kmetijstvu" leta 1852. Austriansko cesarstvo je 11,577% štirjaških milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in 4000 sežnjev široka, tedaj zapopade 16.000.000 štirjaških sežnjev ali pa 10.000 štirjaških oralov). Mest, tergov in vaší je v čelem cesarstvu 67.358 z 5 milioni in 73.789 hišami, v kterih prebiva 7 milionov in 587.065 družin. Ljudi je 36 milionov in 293.516. Skušnje večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion in 434.627 , umerj e milion in 46.917 5 te daj jih dokaj ( ÓÍ87.710) već na svet pride, kakor jih svet zapustí v enem letu, ako kakošna posebna kuga ne mori ljudstva; od tod izvira množenje pre bivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov naraslo. 9'H f izmed domaće živine je nar več ovác, za temi goved, prešičev, mul konj, koz, oslov in in sicer v sledeči razmeri : ovác je 27 mil. 197.239, goveje živine 11 miî. 479.604, pre š i č e v milionov 5 kónj mil. 832.214 koz mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 100.000. Perutnine mnogoverstnih plemén pa je čez 60 milionov. Ozrimo se sedaj po zemljiš ih, da zvémo koliko je téh. Zemljiša se merijo na orale (johe) en oral zapopade 1600 s t irj a s kili s e z nj e v 5 ali klafter, en štirjašk seženj ima 36 štirjaških ćev Ijev; en oral je 40 sežnjev dolg in 40 sežnjev širok. celem cesarstvu znese zemljiše, na kterem so njive, 36 mil. 790.579 oralov, njiv za rajž ali laško pšeno je še posebej 113.447 oralov; seno oljkinih 5 ? nogradov je 1 mil. 759.222 oralov žet in vertov 11 mil. 591.945 gojzdov je 42.933 oralov, lavorovih (lorberje vih) in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov; pašnikov (gmajn) je 12 mil. 365.123 oralov strašna množina, ako se pomisli, koliko zemlje še zanemarjene leži! će bi se le polovica tega obde lovala, za koliko milionov bi se pomnožili pridelki! Gojzdov je 35 mil. 281.587 oralov vode poti in seer nerodovitna zemlja znesó 27 milionov 757.617 oralov. Prid elki, zrajtani na Dunajské vagáne znesó pšenice 47 mil. 307.482 vagánov, réží 61 mil. 976.760, ječmen a 50 mil. 644.166, ovsa 81 mil. 185.121, tursice 32 mi!. 154.429, prosá in sirka 1 mil. 984.516, ajde 5 mil. 150.890, r a j ž a 806.267, s o c i v j a vsake baže 7mil. 389.810 vaganov. > ^ ^ * Drugi žemel jni pridelki so: mer ve fsená) 209 mil. 990.457, slame pa 187 mil. 149.050 centov, koruna (krompirja) 107 mil. 142.550, repe in pese po 26 mil. 42.388 vagánov; — zelja 1 bilion 734 mil. 297.030 glav : koštanja 328.040, s ad ja pa 5 mil. 528.169 vagánov. Pridelk vina, zrajtan na vedre znese 39 mil. 303.745 veder. To baka (večidel na Ogerskem) se přiděla 712.052 centov, hmelja (večidel na Českem) 38.479, land 1 mil. 482.407, konopelj 1 mil. 762.135, lanénega seména 576.543 centov. Pridelk olja (laskega ali oljkinega, lanénega, ogeršicnega in orehovega) znese na leto 697.852 centov, medií 72.353, voska 24.845, siro-vega masla in sira 4 mil. 500.000 centov; — oveje volné 610.330 centov, — svilnih ali zidnih kokonov (10—12 liber na eno libro svile) se přiděla 339.333 centov. Der v po 3 čevlje dolzih na sežnje ali klaf-tre zrajtanih (1 seženj je 6 čevljev dolg in 6 cev- ljev visok) se naseka na leto 29 mil. 441.176 sežnjev, lesnega oglja se přiděla 22 mil. 225.504 vaganov (premog in šota nista v ti račun vzeta). Yrrednost vsih žemel jnih in živinskih pri-delkov skupej je prerajtana na 1 bilion in 300 milionov gold. To je stan kmetijstva v Austrii. Vsak bo lahko spozna!, da tak obširen prerajt ne more do majh-nega gotov biti, primero nam pa vendar razodene. Zlata vredna drobtinica kmetovavcom za novo leto. V kmetijstvu dobro skušeni in za povzdigo kmetijstva živo skerbni predsednik kmetijske družbe gosp. F. Terpinc so v poslednjem zboru glavnega odbora vredništvu „Novic" priporočili, naj v per-vem listu novega leta našim kmetovavcom po vsih slovenskih okrajnah sledeči svèt na serce položimo. Takole so nam poročili: „Prijatli, ki obdelujemo zemljo, prosimo naj pervo : naj dobrotljivi nebeski oče razlije blagoslov božji ćez polje naše. Hoćemo pa deležni biti blagoslova nebeškega, mora umna glava vižati přidne roke. Stroškov se% ne manjka, novih do-hodkov si privabiti je teŠKo,—pa s tem umno gospodariti, kar imamo, in dohodke pomnožiti: to je dostikrat lahko. Ali žalibog ! da tega ne sto-rimo , in da zametujemo cele kupe gotovega denarja. Yréste prijatli, kje so ti kupi? V gnoju so, kterega tratimo nemarno v gotovo zgubo, ker ne spoznamo, da nar boljši. nar rodovitniši deli gnojá se s kadijo v zrak, ki mertva stvar ostane, ako iz njega spuhti duh rodovitnosti.. Naj si tedaj vsak kmetovavec to globoko v glavo vtisne in na hlevne vrata z debelimi čerkami zapiše vsim svojim poslom v vodilo: (inoj iz Sileva, umo urno perští na-nj l To će reci : Naj se spravi gnoj na dvorišni kup, ali naj se pelje na njivo, vselej naj se potroši s perstjd (zemljo), da se ne izpuhti rodo-vitna moč, ampak se vloví v perst. Neizrečeno velik je dobiček in gotov vsako leto. YTsi modri kmetovavci to véjo. Kdor ne ver-jame, naj skusi — hvaležen bo. To je zlata drobtinica, ktero naj podajo ^No— více" pridnim kmetovavcom za novo leto". Novi ukazi zastran lova« C. k. ministerstvo notranjih zadev je razglasilo 15. decembra I. 1. nektere ukaze zastran lova (jagel.kteri imajo veljavni biti, dokler ne pride nov cesarsk patent na dan. Zadevajo pa ti ukazi posebno soseskam ali občinam določeni lov. Važnisi so sledeći paragrafi: §. 1. in 2. ukažeta, da na zemljiših, ktere so soseskam lastne ali ktere so bile po cesarskem patentu od 7. marca 1849 za lov določene , se prihodnjič ne more lovska pravica drugač v najèm dobiti, kakor po javni ali očitni dražbi, ktero cesarska politična gospo- ska dotičnega o kraj a opravi. §. 3. prepové, da soseska sama ne mora lova v najèm vzeti; če bi se pa zvedilo , da se je po kakih ovinkih to vendar zgodilo, so vse najemne pogodbe ob nic. §. 4. Najèm mora politična okrajna gosposka po-terd i t i. §. 5. Se ne more kak lov na to vizo v najèm dati, naj stori politična gosposka kako drugač, da bo prav; vendar soseski se ne smé lovska pravica prepustiti. §. 6. Praviloma se ne smé lov za manj časa kakor za 5 let v najèm dati; le iz posebno važnih vzro-kov za 4 ali 3 leta, nikdar pa manj kakor za 3 leta. 7. Lova najemnik mora najemšino za dvé leti naprej odrajtati ; polovica tes;a denarja veljá za zago- tovšino Qcaucio), druga za plačilo pervega leta. §. 13. Najemniki lova morajo skerbeti, da si vdi-njajo izučene lovce, ki čujejo nad lovstvom, ali saj take osebe, ktere politična gosposka za to opravilo dostojno zvedene in pripravne spozna. §. 17. Lovec v svojem imenu ali pod imenom dru-ziga ne more nihče biti, ki po cesarskem patentu od 24. oktobra 1. 1. (§. 14 in 19) nima pravice orožja nositi. §. 18. Vsak prestopek in vsako umaknjenje ti postavi ima politična gosposka z 25 do 200 gold, kazuo-vati ; denarji iz kazni spadajo ubožnišnici tistega kraja, kjer se je prestopek primeril. Ako prestopnik ni v stanu globe odrajtati, naj se 5 gold, pobota za en dan zapora. Življenje slavnih Slovanov. XII. Uositej Obradović. Dimi tria, po samostanskem imenu: Đositej Obradović, modroznanec serbski, je pervi izmed pi-sateljev tega naroda spoznal imenitno resnico, da mora pisatelj narodu, ako ga hoče z vspehom podučevati, bukve v domaćem jeziku spisovati, ter je zaćel zares tudi pervi tako ravnati. Popred so serbski pisatelji neko me-šanico iz serbskega in starega cerkvenega jezika pisali, ktere ni priprosti narod umel. Obradović je staro ne-spametuo navado poderl, in svojemu naroda već korist-nih bukev v maternem domaćem jeziku napisal. Kakor žejni popotnik po hladni vodici, tako je hrepenel narod serbski po spisih Dositejevih, ter se iz eoega vec koristnega naučil, kot iz vsih poprejsnjih v nerazumlje-nem jeziku pisanih. Drugi pisatelji to vidili, so Dosi-teja po malem posnemali. in dan današnji ee vei po nje-£0vem izgledu ravnajo. Dositejeve zasluge so po tem takem velike. S evojimi spisi se je poslavil. Življenje svoje je sam ob-ěirno popisal. Ob kratkem po tem popisu hočem Slo-vencom od tega imenitnega moža naših bratov jugoslo-vanskih kaj več jaz povedati. Rojen je bil Obradovic v Čak o ve m v Banata Temešvarskem leta 1739. Oče, kupee, in mati sta bila elovanskega roda. Se otrok je imel sinek Dim i tri a veliko veselje do sole, in prec pervo leto mu je šlo v nj ej vse tako dobro v glavo, da kmalo vse tovarše prekosi. Mládenec pa ni bil le dobre glave, ampak tudi do-brega, smilnega serca. Kedar koli je bil v soli kteri tovará tepen, se je tudi on jokal. Posebna vljudnost ga je navdajala tudi v tnožki dobi, veje tako rekoč iz vsih njegovih spisov in ga mora vsakemu bravcu priljubiti. Po 8merti starišev je pridnega dečka tetec (tetin mož) P arc a ni n posinovil in duhovskemu stanu name-nil. Ali mladi, nevedni Dim i tri a se iz nekih bukev misli navzame, da bi sel po izgledu puščavnikov, od kterih je bral, tudi on v puščavo, da bi se tudi on posvětil. Ker je slišal, da je na Turškem veliko samin, pobegne skrivši na Tursko. Skerbni tetec pa ga doteče in nazaj v Cakovo pripelje, kjer se je vedični mládenec poslej pri nekem Gerku gerškega jezika ueil. Î Ali se vedno na pusčave misli, Tetec, da bi mu to misel pregnal, ga dá v Temesvar nekemu rokodelcu v nauk. Ali duh bistroumnega dečka po drugih ukih hlepi. Rokodelstvo ga ne veseli. Vendar ga pri delu stara misel mine. (Konec sledí.) Ozir po svetu. lmenitnost 2. grudna. 2. gruden je v zgodovini sedanjih cesarjev, ki v Europi viadajo, imeniten dan, ker vsi trije so 2. grudna vladařstvo nastopili: pred 28 leti car rusovski Nikolaj, — pred 5 leti ravno ta dan cesar austrianski Franc Jožef, — in lani 2. grudua cesar franeoski Lu-devik Napoleon. Nar premo&niši kmetijska drukba na svetu. V Austrálii, nar novejem zlatonosném delu sveta, se je z delnicami družbenikov osnovala v letu 1824 kmetijska družba z 10 milioni glavoega premoženja po našem denarju ; zemljiš ima 313.000 oralov poleg Pee-iove reke in se druzih 250.000 oralov tudi v notranjem dežele ; 464.000 oralov je ob primorju bolj proti severu. Verh vsega tega ima še 2000 jam, kjer premog koplje, ki se ceni na 180 milionov ceutov. Spervega je družba mislila vse svoje zemljiša za kmetijstvo oberniti, odkar je pa v njih poleg Peelove reke na sila bogate rudnike zadela, bode raji, namesti da bi žita přidělovala, z 1 a to rudo kopala, cesar ji nihče za zlo vzel ne bode. Ni le-to kmetijska družba, da je kaj! Slovenske starice. Vila• > Ker je — radostno rečemo—vendar enkrat doba dospěla , da nam je jelo marljivim biti za domačo reč in domaće besede, da se brat z bratom soznani, bode prav , ako Novice nam včasih kako staríco přinesu, sosebno take verste, ktere beseda je med ljudstvom se živa, da. ceravno je pripovedka zgol smesna in prazna, vendar razumemo besedo naroda. Naj bo meni dovoljeno o „Vili" kaj povedati — o besedi, ki je pesnikom še dandanasnji tako draga. Mnogi Gorenci, posebno pa uni, kteri prihajajo med bele Krajnce na Dolensko, so že večkrat slisali imenovati „vilo", njenega pomena pa nisorazumeti mogli. Mene je bil enkrat vprašal nek star tergovec iz Goren- skega: kaj nek vila pomeni, ali ní to morehiti kaka copernica? Beli Krajnci si mislijo vilo lepo, tanko, u belo oblečeno ženko, ki ima oblast ljudém srečo deliti ; ona prebiva — po starih pripovedkah — u velicih hostah in gorah, in popevaje troši dneve u obilnosti vsega, cesar umerljivi člověk poželeti zamore.1. Srečen in presrečen je, kdor jo poleti na solneu spavati najde, ter se tako vstopi, da ji senco napravi. Ako on tudi daiječ proč gré, mu vendar dar ne uide. Vila izbudivši se, opazi ji storjeoo dobroto, in polna ljubeznjive radosti proti do-brotniku ga skerbljivo iše, in ne neha, dokler ga ne najde; najdenega pa ljubko vpraša: kaj od nje zahteva fpogerva)? Zatem podá mu u obilju, česar je od nje poželel. Torej se pogosto pripoveduje, da ta ali uni iz tega uzroka toliko koz ali ovác ima, ker je vilo u spa- nju našel in ji hlad naredil. Jure Sodevski. - Novičar iz slovanskih krajev. V . V Cernogori se je (po telegrafnem naznanilu) govorica slišala, da je rusovski car Cernogorskemu knezu svetoval, naj opustí obsedo Zabljaške terdnjave. — C. k. glavna pomorska oblastnija je 29. dec. naznanila, da je turska vlada celo severno primorje Albaneško od Du-binja noter do zadnje meje tište okrajoe zasésti ukazala in v ta namen armado po morji tje poslala. v V. Lz Goriških hribov. Veselo novico za naše kraje, posebno pa za prebivavce v dolini po Soči smo na božične praznike přejeli. Po verjetni poti sim zve-dil, da je vlada 300.000 fl. za popravo cesarske ceste dovolila, ktera poleg Soče iz Gorice čez Ka nov, Koborid in Bovec na Koroško pelje. 'l'a cesta je bila zlo zanemarjena, odkar so pot iz Vidma poTalmentu do Po ta bi a napraviii, in je bila voznikom zavolj mnogih kiaucov posebno pa hriba Pređi i a jako težavua. Pri novem delu bo tedaj treba se gričev in stermih klan-cov ogibati, kar ni ravno teško, ker cesta zmirej poleg Soče gré, ljudjé pa bodo z delom lep zaslužek imeli, in po doděláni cesti bo gotovo še drug dobiček nasto-pil. Za naše kraje bi bila tudi pot proti Krajnskem zlo potrebna. Navskriž misli so tudi to delo do zdaj zaderževale; eni so hotli pot poleg Bače od Mosta (Sv. Lucija) čez Podberdo na Sorico, drugi pa po Idrici na Idrio in čez Cirkno na Poljane in Loko narediti. Višji oblasti so nek zadojo za dobro spoznale, in, kakor čujemo, se bo po novem letu ta cesta deiati začela* Med tem ko visoke gore proti Krajnskem že beli eneg pokriva, imamo pri nas še lepo in prijetno vreme. iStermi hribi nam še dolge grape (Bergriesen) kakor rebra kažejo, ktere zmirej več peska, kamnja in soderge nanasajo in rodovitno zemljo in vodotoke zasipajo, odkar so gojzdi posekáni in stermine večidel gole postale. )Treba je tedaj, da v goratih in stermih krajih lesorejo na vso moč množimo, ako hoćemo veliko škodo odver-niti, ktero vsako leto hudourne vode napravijo.i Bog daj, da bi nova gojzdna postava daljno poskodovanje gojzdov odvernila! — Akoravno je bila letina pri nas še precej dobra, so vendar vsi pridelki dražji, posebno pa vino, tako da ljudjé skorej samo žganje pijejo in se tega strupa za dušo in truplo zmirej bolj vadijo. Od Kupe. 16. i 17. decembra je bil nadzornik ljudskih šol cantiti gosp. dr. Moćnik u Metliki. Prvi dan je bil zbor vsih učiteljev Metličkega dekanata, pri kterem so preslavni gospod krepko besedo poprijeli, ter gosp. učiteljem, kolikor se še spomnim, sledeće prav živo priporočiii. Rekli so: naj gospodje učitelji se marljivo trudijo u pravem duhu časa napredovati. Naj si ne mislijo, svojo učiteljsko védnost že doverseno i sebe že popol- noma uzmožne, šolsko mladino otesovati in izobraževati, ako so u soli pripravljencev nektera eplošna pravila si prisvojili, po kterih se ima vse to goditi. To vse je le podlaca, na ktero jim je skrbno dalje zidati, ako ne-ćejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne zatare, ktero se neprenehoma dalje vrti, Pripomoeki pa k vedno višjem napredovanju o šolstvu so: 1. lastna skus nj a, 2. pridno či tan j e (^branje) o tem naziru spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev. Kar prvo zadeva, je slehernemu znano, kako lastna skusnja ćloveka zmodri. Naj se pridno vsaka drobtinica, ki se je pobrala po mnogoletnej službi, u prid oberne mladini l Ker je pa pot lastne skušnje dostikrat vendar le predolga , tudi včasih nevarna, škodljiva itd. je dalje treba od zvedenih solskih mož u podućenje i gojenje mladine spisanih dobrih kn jig pridno prebirati. Ker je pa letna plača nekterih učiteljev prepičla, da bi slehern izmed njih potrebnih knjig si omisliti zamogel, bi bilo prav, ako bi učitelji po raznih okrogih u tej zadevi med saboi se pobratili. Ako bi slehern le en forint na leto plaçai, bi zamogli s tem denarjem na kak šolsk časopis se naročiti, i se kako koristno knjigo vsako leto kupiti. Kadar bi ti ali uni časopis ali kDjigo prečital, bi jo dru-gemu podal. Prebrana bi se pri tem ali unem, kte-rega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako bi se to po celoj deželi zgodilo, bi se ne bilo bati, da bi učitelj 9 kam drugam prestavljen, te pomoči ne užival. U povzdigo učiteljske omike so potrebni tudi shodi učiteljev, kteri naj fci po potrebi časa in okoljšin po-gostni bili. Pri teh shodih naj bi se o solskih zadevah pametno pomenkvali, n. pr. kaj je ti ali uni u svojoj mnogoletnoj službi za koristno spoznal, ali kaj je tit ali tam za poduk i kršćansko odgojenje mladine korist-nega bral itd. Po dokončanem pogovoru bi si pa vse to, kar so za dobro i koristno spoznali, ob kratkem u zapisnik spisali in vsi po tem občnem sklepu se ravnali. (Konec sledí.) 1% Toplic na Dolenskem 19. dec. —f— Popisu letosnje „spomladanske" zime, ki so ga naznanile posle d nje „Novice", dostavim še izid letine lanjske : ster-nina je bila scer lepa, pa snopa ni dala; sočivja ni veliko bilo; korun je močno pognjil; ajda se ni nič kaj prav obnesla; o pres ni no je deloma suša, deloma moča pobrala, in kar ti dvé sovražnici niste končale, so bolhe in gosence obrale; sad je je šlo že o cvetji pod zlo; le prosá je bilo precej obilno, ki je z debelačo (Jiaruzo) po nekterih hisah skor jedini živež in vsak-danja hrana, in še ta nezabeljena in neslana, ker so mnoge odrajtvila prebivavcom jedini repek iz hleva po-brale, in vino, ki ga še za polovico lanske slabe letine ni bilo. nič dnarja ni dalo. Ni čuda toraj, ako se tù ali tam čuje milo zdihovanje ali cio brezupno tarnanje sliši, in bi rnarsiktera družina daritelju s solznim oče-som in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z hranoj poživil, kakoršna se jetnikom po zaporih dajè. In pri vsem tem — kdo bi mislil — se napravi v so-seski marsikaka reč, ktere bi o takem času ne priča-koval. Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri po-dr uznici s. Martina nov altar ; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico s. Ursule Zarigelcom lep kelh; zvonik pri s. Križi na Veršnaselih iz nova pokrili, ki se zdaj prav prijazno ozira po bližnjih doliuah in daljnih gorah ; izdelali dvé uri dolgo cesto do ravno omenjene vaši ; popravili kaplanijo, in novo rusovsko peč va-njo postavili, ktero posebno zato v miselvzamem, da pohvalim umetnega moža Jožefa Šibica, ki joje mojstrovsko zgotovil, ter s tem Novomeškim zidarjem hvalno spričevanje dal, da so tudi oni takim delom kos. Hvala pa tudi umnemu županu JanezuĐek-u, in ver-lemu srenjskemu odborniku Ma ti ju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na noge spravila, in je ništa zavergla samo zato, ker je nova in ne še sploh poznana. Iz Ljubljane. Z veseljem naznanimo novico , da je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdolovanje Krajnske ga Krasa, ktero se bo pervikrat snidilo v Po-stojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v sog!asju s svojimi sosednimi po-družnicami ob svojem času na znanje dala. -Novičar iz mnogih krajev. Po nar novejsem cesarskem patentu od 27. dec. se ima z novim letom razglasovanje postav in u ka zov nekoliko spremeniti; deržavni zakonik na Dunaji bo za naprej samo v nemškem jeziku izhajal, ki je za vse postave in ukaze edino polnoveren, to je, če bi o prestavah postav v druge deželne jezike kakošna dvomba vstala , se ima ta vselej po nemškem jeziku rešiti ; s početkom 4o. dne od izdanega deržav-nega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesar-stvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakoni-kov pridejo deželno-vladni listi za eno ali več de-žel skupej, v kterem bojo zraven nemškega jezika postave in ukazi v vse tište jezike přestavIjene. kise govoré v tišti kronovini. Občine (županije) si morajo deželne vladne liste v svojem jeziku omisljevati. Na deržavni zakonik in d eže In o-vlad ne liste seje moč naročevati pri poštnijah, kakor za vsak drug časnik. Kakor se sliši, se bo morebiti več deželnih listov v enega zedinilo, in ker se bojo prestave iz deržav-nega zakonika v deželne vladne jezike iz Dunaja posiljale, bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opra- vilih ostali. — Na Dunaji so Ijudjé toliko starih kraj-carjev, ki so prišli o novem letu ob veljavo, zadnji čas skup znosili, da uek časnik v prid občinstvu prosi vlado za kratek podaljšek preklica. — Pa lack i je skoz Pariz šel v Nico, kjer bo pri svoji rodovíni čez zimo ostal in perve vezke češke povestnice v češki jezik prestav-Ijal. — V Parizu nosijo nove dežnike (aiarele) brez palice; dežnik se okoli klobuka pripnè, in če se ne potřebuje , v suknjo vtakne. — Francoski cesar bo imel silno oblast, med drugim tudi to, da bo smel samolastno kupćijske zveze z druzimi deržavami sklepati, kar mnogo Francozov straši, ki se bojè svobodnesra kup-čijstva in zatere domaćega blaga po ptujem. 29. decembra so se pričakovale pisma austrianske , ruske in pruske vlade, ki imajo Napoleona za cesar ja spoznati.— Novi ministri na Angleskem so izvoljeni ; čeravno so nar bolji glave skapej , bojo vendar teško dolgo skup ostali, ker so različnih strank; so patile: pervi minister je Aberdeen, unanjih oprav Ru sell, notranjih Palmers ton, denarntva Gladstone, vojništva Herbert, scer so šeGranworth, Graham, Newcastle, Gran-v i 11, Argyll, Wood, Mol es worth in Lansdowne. Milodari za reveže pri sv. Trojici. B. B. . . . . . . 2 gold. — kr» J. R. . . . . . . 2 » — » Iz B. . . . , . 1 » — » Današnjemu listu je 1. póla „občne povestnice" kot dokládá Novic priložena.