Agencija RS za okolje Planetarne omejitve različni pristopi k njihovemu vrednotenju in njihovo upoštevanje pri zelenem prehodu 1 Planetarne omejitve - različni pristopi k njihovemu vrednotenju in njihovo upoštevanje pri zelenem prehodu Urednici: Darja Piciga in Nataša Kovač Jezikovni pregled: Roman Šimec Oblikovanje: DBP studio v sodelovanju z Wilsonic design Založnik: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Publikacija je nastala s priredbo poročila Planetarne omejitve ter različni pristopi za njihovo vrednotenje in upoštevanje pri zelenem prehodu, november 2023. Avtorji poročila: Darja Piciga, Jernej Stritih, Nataša Beltran, Nika Langus in Ana Hafner. Poročilo je rezultat projekta Ekološki odtis Slovenije in statističnih regij v povezavi z osmim okoljskim akcijskim programom, ki ga je v letu 2023 financirala Agencija RS za okolje, izvajalec Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o. (vodilni partner). Uporaba podatkov: Vsebina in podatki, predstavljeni v tej publikaciji, so namenjeni informiranju in podpori trajnostnemu razvoju. Uporaba podatkov je dovoljena z ustreznim citiranjem virov. Za dodatne informacije ali pojasnila o uporabi podatkov se obrnite na: gp.arso@gov.si Ljubljana, 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 215422979 ISBN 978-961-6024-98-3 (PDF) 2 Planetarne omejitve različni pristopi k njihovemu vrednotenju in njihovo upoštevanje pri zelenem prehodu 3 8. okoljski akcijski program (8. OAP) V zdravem okolju je ohranjena biotska 2. člen 1. odst / Dolgoročni prednostni cilj raznovrstnost, ekosistemi uspevajo, narava pa je zavarovana in obnovljena, s čimer se bo povečala Najpozneje do leta 2050 bodo ob upoštevanju omejitev odpornost na podnebne spremembe, naravne našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu nesreče, povezane z vremenom in podnebjem, blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, in druga okoljska tveganja. Evropska unija v kjer je dosežena podnebna nevtralnost v Evropski uniji skladu z medgeneracijsko odgovornostjo narekuje ter kjer je neenakost med ljudmi znatno zmanjšana. dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in Zdravo okolje je temelj dobrega počutja vseh ljudi. prihodnjih generacij po vsem svetu. Slika: Ali bodo cilji na področju okolja do leta 2050 doseženi? ih Prilagajanje dnebn spreme podne žen mem bnim je po b mbam Bla spre ju k i ob up eji ge go omne h sp ni oš tev Re no tev rož an Dobro živet rati od arvno et ars an tvo pl ug an v ev ja od Us až po tva nih sn tru rja po ne s nje nja z o go re ša jev na e b * olj n v Ok i pritis Okoljs ki, po st ki in pod tno vezani s ovrs in potr nebni razn mi proizvodnjo ošnjo v E Biotska siste in eko U Da Morda Morda ne Ne Ni gotovo (ni dovolj podatkov, da bi ocenili napredek) * Ustvarjanje ugodnih pogojev pomeni vzpostavljanje vseh potrebnih pogojev, ki omogočajo uspešno izvajanje določenih aktivnosti ali doseganje ciljev. To vključuje zakonske in regulativne spremembe, finančno podporo, tehnično podporo, sodelovanje različnih deležnikov. 4 Slika – vir: Osmi OAP, 2022. Uvod Evropska unija si je v okviru Osmega okoljskega akcijskega programa do leta 2030 zadala ambiciozne cilje za trajnostni razvoj, vključno z doseganjem podnebne nevtralnosti, obnovljive rasti in gospodarstva brez odpadkov. Pomembno vlogo pri tem igra koncept planetarnih omejitev, ki opredeljuje meje za ključne procese v Zemljinem sistemu, da se preprečijo nesprejemljive globalne okoljske spremembe. Kljub nekaterim pozitivnim premikom rezultati kažejo na resno okoljsko krizo, saj je šest od devetih meja že preseženih. Čeprav Slovenija presega nekatere planetarne omejitve, se v primerjavi s povprečjem EU še vedno uvršča bolje. Za uspešen prehod k bolj trajnostni prihodnosti so potrebni celostno razmišljanje, inovacije in učinkoviti ukrepi, ki bodo naslovili tako okoljske kot družbeno- gospodarske izzive. 5 6 Kazalo Uvod 1. Doba antropocena, 2. Na kratko o originalnem 3. Ali Evropa živi v okviru 4. “Doughnut” ekonomija: koncept planetarnih konceptu planetarnih omejitev našega planeta? Merjenje napredka z omejitev in pobuda Zemlja omejitev in njegovih obročnim krofom za vse nadgradnjah 5. Ekološki odtis kot kazalnik 6. Ekonomija blaginje 7. Ključni ukrepi za 8. Ekološki odtis Slovenije biološke regenerativne prehranski in energetki in ukrepi za njegovo kapacitete, potrošnje preobrat ter zmanjšanje zmanjšanje in blaginje v povezavi z ekološkega dolga: Rešitve izbranimi planetarnimi in priložnosti omejitvami Literatura Priloge 9. Preobrat za prihodnost: Sinergijske poti v okviru planetarnih omejitev 7 1 8 Doba antropocena, koncept planetarnih omejitev in pobuda Zemlja za vse Vpliv človeštva na Zemljine naravne sisteme, med drugim tudi na podnebje, je od sredine 20. stoletja tolikšen, da znanstveniki govorijo o antropocenu – novi geološki dobi, v kateri smo ljudje ena od ključnih sil, ki vplivajo na dogajanje v naravi. S konceptom planeteranih omejitvev so opredeljene za ključne procese v Zemljinem sistemu, ki ne smejo biti presežene, da se preprečijo nesprejemljive globalne okoljske spremembe. Šest od devetih omejitev je že preseženih. Cilj pobude Zemlja za vse* je najti pravo pot za človeštvo, da se na Zemlji ohrani ravnovesje med naravnimi sistemi, ki so omejeni, ter gospodarskim in družbenim razvojem, ki mora biti trajnostno usmerjen. Znanstveniki trdijo, da se lahko na Zemlji poruši ravnovesje, če človeštvu ne bo uspel veliki preskok, ki bo privedel do ključnih preobratov v odnosu družbe do naravnih sistemov. * Earth4All, Dixson-Declève et al., 2022 9 Zgodovinski uvod v dobo antropocena Pobuda Zemlja za vse (Earth4All) in ključni okvirji pobude Zemlja za vse predstavlja dva scenarija in pet (Earth4All) izjemnih preobratov v scenariju “Velikega preskoka” Projekt in knjiga Zemlja za vse (Earth4All) temeljita na izsledkih poročila “Meje rasti” in konceptu planetarnih Knjiga “Zemlja za vse” obravnava dva scenarija, omejitev, vključujoč ekonomijo obročnega krofa. ki raziskujeta, kako bi se v tem stoletju na podlagi Zgodovinski pogled na poročilo “Meje rasti” (Meadows odločitev, sprejetih v tem desetletju, lahko spremenili et al., 1972) je pomemben z vidika točnosti napovedi prebivalstvo, gospodarstva, raba virov, onesnaženost, scenarijev brez ukrepov (BAU) in pionirske metodologije blaginja in družbene napetosti. Pobuda Zemlja za na tem področju (model World3). V uvodu knjige “Zemlja vse je bila ustanovljena z namenom vzpostaviti za vse” je poudarjeno, da je od objave poročila leta mrežo znanstvenikov, ekonomistov in idejnih vodij za 1972, le ena znanstvena ugotovitev zasenčila vsa druga raziskovanje poti do ciljev trajnostnega razvoja (SDG znanstvena dognanja zadnjih petdesetih let. Leta 2000 - Sustainable Development Goals). Knjiga, podprta je namreč Nobelov nagrajenec Paul Crutzen izrazil z modeli sistemske dinamike, raziskuje poti za izhod tezo, da je Zemlja vstopila v novo geološko obdobje iz izrednih razmer in prinaša humanitarne, socialne, – antropocen. Ta ideja je hitro pridobila na veljavi v okoljske in gospodarske koristi. raziskovalni skupnosti. Znanstveniki zdaj priznavajo, da je prevladujoči dejavnik sprememb v Zemljinem sistemu Projekt so izvedli Rimski klub, Potsdamski inštitut za ena sama vrsta: Homo sapiens, človek. Obdobje, ki ga raziskave podnebnih vplivov, Stockholmski center za puščamo za seboj, holocen, je bilo ključnega pomena za odpornost in Norveška poslovna šola BI, pri tem pa so razvoj človeške civilizacije. sodelovali vodilni ekonomisti, znanstveniki in zagovorniki trajnostnega razvoja. Glavno sporočilo knjige je jasno: Obdobje holocena se je začelo pred približno 11.700 leti »Če ne bomo nadzorovali naraščajočih neenakosti, ob koncu zadnje ledene dobe. Podnebje se je po nekaj bodo družbe postale nefunkcionalne. Kljub temu pa začetnih nihanjih stabiliziralo v izjemno mirnem ritmu, ima svet priložnost, da do leta 2050 stabilizira globalno kar je omogočilo hiter razvoj civilizacije. Ni naključje, temperaturo pod 2 °C in odpravi revščino.« da so se prve civilizacije pojavile skoraj istočasno s to stabilnostjo. Blagi podnebni pogoji in stabilno okolje so ustvarili ugodne razmere za razvoj kmetijstva. Vendar Slika 1.1: Pet preobratov je med seboj povezanih tako, da skupaj je hitra rast industrializiranih družb, zlasti po letu 1950, ustvarijo preobrazbo celotnega sistema. Zemljo potisnila iz stabilnega okolja holocena. Danes se soočamo z neznanimi razmerami. Eksplozivno rast in njen vpliv na Zemljin sistem nazorno prikazujejo diagrami “velikega pospeševanja”. Avtorji opozarjajo na visoko tveganje prestopa prelomnih točk, kot so krčenje deževnega gozda, tanjšanje ledenega pokrova na Antarktiki, izginjanje koralnih grebenov in tanjšanje OPOLNOMOČENJE plasti ledu na Severnem ledenem morju. Prestop prelomnih točk lahko predstavlja nepovratne spremembe v ekosistemih, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za globalno podnebje, biotsko raznovrstnost in življenje, REVŠČINA NEENAKOST kot ga poznamo. Prekoračitev teh točk lahko sproži verižne reakcije, ki vodijo v drastične okoljske, socialne in ekonomske motnje morju. HRANA ENERGIJA Slika 1.1 – vir: Dixson-Declève et al., 2022. 10 SCENARIJI DO LETA 2100 Veliki preskok k trajnostnemu razvoju Scenarija, ki se začneta leta 1980 in končata leta 2100, Planetarne omejitve predstavljajo jasne meje, znotraj sta poimenovana “Premalo, prepozno” (Too Little ,Too katerih lahko človeštvo deluje, ne da bi ogrozilo Late) in “Veliki preskok” (The Giant Leap). Raziskujeta, stabilnost ekosistemov, ki podpirajo življenje na Zemlji. kako bi se lahko prebivalstvo, gospodarstva, raba virov, Pobuda Zemlja za vse ponuja strateški okvir za reševanje onesnaževanje, blaginja in družbene napetosti spremenili največjih izzivov našega časa – od odprave revščine in v tem stoletju na podlagi odločitev, sprejetih v tem neenakosti do preoblikovanja prehranskega sistema in desetletju. prehoda na trajnostne vire energije. Premalo, prepozno (Too Little, Too Late): Navaja pet ključnih področij, kjer so nujno potrebni preobrati za dosego trajnostnega razvoja: Po prvem scenariju se bodo globalne temperature do 1. Revščina: Strategije za odpravo revščine vključujejo leta 2100 dvignile za približno 2,5 °C, kar predstavlja nove modele gospodarske rasti, trgovinske reforme nevarno visoko raven in znatno presega cilje, določene in širitev političnega prostora. Na globalni ravni v Pariškem sporazumu. to pomeni ponovno regionalizacijo trgovine in pravičnejše distribucijske sisteme. Predvidene posledice uresničitve tega scenarija so: 2. Neenakost: Zmanjševanje neenakosti se nanaša • Najrevnejša gospodarstva se bodo soočala z na progresivne davčne reforme, ponovno krepitev najhujšimi posledicami, saj se bodo težko prilagajala sindikalnih gibanj ter uvedbo univerzalne temeljnje podnebnim spremembam. Mnogi ljudje bodo živeli dividende za zagotovitev pravičnejše porazdelitve na območjih, ki so blizu meja človeških zmožnosti za virov. preživetje. 3. Opolnomočenje: Cilji za opolnomočenje vključujejo • Vse družbe bodo izpostavljene nenehnim krizam, ki izobraževanja za vse, pravično upokojitev ter večjo bodo povezane z ekstremnimi podnebnimi dogodki, enakopravnost spolov, zlasti na vodilnih položajih. kot so vročinski valovi, suše, poplave. 4. Hrana: Preoblikovanje prehranskega sistema skozi večjo učinkovitost, trajnostno kmetijstvo in zmanjšanje Model nakazuje, da se bo v tem scenariju znatno prehranske revščine. povečala verjetnost regionalnih družbenih zlomov, ki 5. Energija: Prehod na obnovljive vire energije, jih bodo povzročile naraščajoče socialne napetosti, elektrifikacijo in povečanje energetske učinkovitosti za pomanjkanje hrane in resnejša degradacija okolja. dosego neto ničelnih izpustov do leta 2050. Ključni preobrati torej vključujejo reformo finančnega sistema, zmanjšanje globalnih neenakosti, krepitev vloge žensk, preoblikovanje prehranskega sistema in prehod na čisto energijo, kar bo omogočilo stabilizacijo globalne temperature in reševanje revščine. Nujen pogoj za izvedbo preobratov je preoblikovanje temeljev našega globalnega gospodarskega sistema, to je njegov ponovni zagon, da bo deloval v dobro vseh ljudi in planeta. SCENARIJ PREMALO, PREPOZNO Globalne temperature naj bi 2,5 se v povprečju dvignile za °C 2100 do leta 11 Slika 1.2: Sprememba paradigme Zemlja za vse je ponazorjena s petimi trikotniki, ki predstavljajo pet preobratov. Vsak od njih ima ključne vzvode, ki bodo povzročili nesorazmeren učinek. Brano od spodaj navzgor pri vsakem od njih začnemo z ekonomskimi rešitvami znotraj sedanje paradigme. Na vrhu so predlogi, ki resnično pomenijo velikanski preskok. Premaknejo nas v novo paradigmo. NOVO NOVO NOVO modeli rasti novi univerzalna pokojnine temeljna dividenda PARADIGMA PARADIGMA PARADIGMA ponovna ponovno vodilni položaji in trgovinska regionalizacija sindikalno združevanje delovna mesta za ženske širitev političnega prostora progresivno obdavčevanje izobraževanje za vse TRENUTNO TRENUTNO TRENUTNO REVŠČINA NEENAKOST OPOLNOMOČENJE NOVO NOVO sprememba visok delež prehrane obnovljivih virov PARADIGMA PARADIGMA učinkovitost prehranskega sistema elektrifikacija novi načini kmetovanja učinkovitost energetskega sistema TRENUTNO TRENUTNO HRANA ENERGIJA Ključni ukrepi za uresničitev scenarija Velikega preskoka (The Giant Leap), ki so potrebni za dosego družbenega in ekološkega ravnovesja ter odpravo največjih groženj, s katerimi se soočamo danes. Odprava revščine Odprava neenakosti Okrepitev vloge Preoblikovanje Prehod na čisto z reformo z zagotovitvijo, da žensk za dosego prehranskega energijo, da bi do mednarodnega 10 % najbogatejših popolne enakosti sistema za leta 2050 dosegli finančnega sistema, prejme manj kot 40 med spoloma do zagotavljanje zdrave ničelne izpuste. ki bo iz revščine % nacionalnega leta 2050. prehrane za ljudi in dvignila 3–4 milijarde dohodka. planet. ljudi. Slika 1.2 – vir: Dixson-Declève et al., 2022 12 Primerjava pobude Zemlja za vse s scenariji in razvojnim načrtovanjem za trajnostno nizkoogljično družbo 60 v Sloveniji Podobna metodologija kot pri iniciativi “Zemlja za vse” je bila že pred več kot desetletjem uporabljena v Sloveniji, strokovnjakov kjer je služila kot podlaga za iskanje trajnostnih rešitev pri soočanju s podnebnimi spremembami. Projekt “Scenariji razvoja Slovenije do leta 2035” (Piciga, 2010) je v prvi fazi oblikoval novo razvojno strategijo, osredotočeno na nizkoogljično družbo, pri čemer so bili ključni del projekta trije razvojni scenariji do leta 2035 - Zelena oaza, Pri Scenariju razvoja Slovenije Kameleon in Brez idej. do leta 2035 je bilo udeleženih 60 strokovnjakov. Kaj prinaša scenarij Zelena oaza? • Najboljše rezultate z zgodnjimi ukrepi, tehnološkimi spremembami in spremembami stališč. • Uvedba BDS (bruto domača sreča) namesto BDP. • Visoko energetsko učinkovitost in prehod na ekološko pridelavo hrane. Kaj prinašata druga dva scenarija? Brez idej predstavlja situacijo, v kateri se podnebne Kameleon odraža pristop, kjer se odzivi na podnebne spremembe zanemarjajo ali celo zanikajo. V tem scenariju spremembe izvajajo prepozno ali v premajhnem obsegu. se družba in odločevalci ne odzovejo na podnebne izzive, Družba se sicer prilagaja spremembam, vendar je kar vodi do stagnacije pri reševanju okoljskih vprašanj in prilagoditev počasna in nezadostna, kar pomeni, da ni nezmožnosti razvoja ustreznih trajnostnih politik. dovolj zgodnjih in proaktivnih ukrepov za preprečevanje večjih posledic podnebnih sprememb. Scenarijski analizi iz tega projekta in kasnejšega CRP (ciljni raziskovalni projekt) SINODA (Slovenija, nizkoogljična družba, CRP 2008-2011) z uporabo modela sistemske dinamike International Futures Vizija: vzajemno povezana sta prispevali k strokovnim podlagam za celostno dolgoročno podnebno strategijo v letu 2011 (Služba in vključujoča nizkoogljična Vlade za podnebne spremembe, 2012). Tako strategijo je Slovenija zasnovala med prvimi državami na svetu, gospodarstvom ter visoko Pri pripravi osnutka podnebne strategije je bila vključena tudi vrsta drugih strokovnih podlag in pobud kakovostjo življenja, prostora družba z odličnim danes jo lahko primerjamo s scenarijem Veliki preskok v poročilu Rimskega kluba Zemlja za vse (Earth4All). iz razprav z različnimi javnostmi in odločevalci, na in naravnega okolja. enajstih delavnicah za pripravo strategije v letu 2011 pa je sodelovalo preko 250 strokovnjakov. 13 Dejansko stanje razvoja v Sloveniji in Po gospodarski krizi leta 2008 je prišlo do sprememb – kazalniki, kot sta BDP in HDI, še naprej rastejo, medtem možnosti za trajnostno prihodnost ko so izpusti in ekološki odtis upadli. Slovenija je na poti Glede na scenarije, ki so bili postavljeni pred več kot k znižanju izpustov, saj je do leta 2020 te znižala za 16 %, kar kaže na možnost ogljične nevtralnosti do leta desetletjem, ter najnovejše znanstvene ugotovitve se 2050 (Slika 1). postavlja vprašanje, na kakšni poti je Slovenija danes. Kazalniki, kot so izpusti toplogrednih plinov in ekološki Obstajata dva možna scenarija za prihodnost Slovenije: Veliki preskok ali Premalo, prepozno. Ukrepi, kot so odtis, so visoko nad planetarnimi omejitvami, kar kaže energetska učinkovitost, opuščanje fosilnih goriv in na resne izzive. Slovenija je že 25. aprila 2024 dosegla elektrifikacija, so že v teku, vendar jih je treba okrepiti. dan ekološkega dolga, kar pomeni, da je smo že takrat Če pa ti procesi zastanejo, bo Slovenija zaostala v porabili vse naravne vire za leto 2024. Čeprav je do leta gospodarskem razvoju in se v veliko večji meri soočila 2050 cilj doseči podnebno nevtralnost, so trenutni izpusti z negativnimi posledicami podnebnih sprememb in več kot trikrat nad mejnimi vrednostmi. pomanjkanjem globalne varnosti. Slika 1. 3: Izbrani kazalniki trajnostnega razvoja v zadnjih desetletjih: skupni izpusti toplogrednih plinov, ekološki odtis na prebivalca, oskrba z energijo na prebivalca, družbeni bruto proizvod na prebivalca in Indeks človekovega razvoja (HDI). Obseg časovnih vrst je odvisen od razpoložljivih podatkov. Ekološki odtis do leta 2019 temelji na dejanskih podatkih, med letoma 2020 in 2022 pa na projekcijah. HDI je prikazan v desetkratniku zaradi boljše preglednosti (povzeto po Stritih, 2023b). 30 10 9 25 8 7 20 6 15 5 gijo in HDI indeks človekovega razvoja) Izpusti in DBP 4 10 3 2 5 1 Ekološki odtis, oskrba z ener 0 0 Leto 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 Izpusti TGP (Mt CO2 ekv.) Bruto družbeni proizvod na prebivalca (tisoč eur) HDI (krat 10) Ekološki odtis na prebivalca (globalni hektarji) Oskrba z energijo na prebivalca (toe) Slika 1.3 – vir: ARSO 2023, Global Footprint Network 2023, SURS 2023, UNDP 2023. 14 15 2 16 Na kratko o prvotnem konceptu planetarnih omejitev in njegovih nadgradnjah Koncept planetarnih omejitev, ki je bil prvič predstavljen leta 2009, je ponudil okvir za razumevanje omejitev našega planeta. Skozi leta so raziskovalci koncept nadgradili, pri čemer so analizirali dinamične odnose med omejitvami in pomembnost njihovega upoštevanja za stabilnost Zemljinih sistemov. Pridružite se nam na poti skozi evolucijo tega ključnega koncepta, ki oblikuje znanost in politiko. 17 Globalne okoljske meje in okvir 1.1 Interakcije geosfera-biosfera: planetarnih omejitev Geosfera, ki zajema fizične in anorganske lastnosti Zemlje, pomembno sodeluje z biosfero, področjem Naš planet Zemlja je kompleksen sistem, ki ga vzdržujejo živih organizmov. Ti medsebojni vplivi so v preteklosti vplivali na stanje Zemlje. raznoliki naravni procesi, ekosistemi in življenjske oblike. ki omogočajo obstoj življenja, kakršnega poznamo – 1.2 Uravnavanje podnebja: Tako kot naša telesa tudi Zemlja deluje v okviru omejitev, imenujemo jih planetarne meje ali planetarne omejitve. Zemljino podnebje je dinamičen sistem, ki ga uravnavajo različni dejavniki, vključno s sončnim Koncept planetarnih meja je bil razvit, da nam pomaga sevanjem, toplogrednimi plini in oceanskimi tokovi. Uravnavanje podnebja je ključnega pomena za razumeti in spoštovati omejitve, ki določajo varno ohranjanje stabilnih in za življenje primernih razmer. območje, znotraj katerega človeštvo lahko uspeva, planeta. Ponujajo okvir za vizualizacijo in kvantifikacijo 1.3 Vodni krog/Hidrološki cikel: hkrati pa ohranja krhko ravnovesje ekosistemov našega pragov, ki jih ne smemo prekoračiti, če želimo ohraniti Neprekinjeno gibanje vode na, nad in pod Zemljinim površjem vključuje procese, kot so izhlapevanje, stabilnost procesov na Zemlji. kondenzacija, padavine in odtekanje, kar ima ključno Razumevanje koncepta planetarnih omejitev je ključno vlogo pri oblikovanju pokrajin ter ohranjanju življenja. ukrepanje ter skupno prizadevanje za izgradnjo 1.4 Biogeokemični cikli: za sprejemanje premišljenih odločitev, odgovorno trajnostnega in harmoničnega odnosa s planetom. V krogotokih, kot so ogljikov, dušikov in fosforjev cikel, gre za gibanje elementov med biosfero, Preden predstavimo ključne izsledke nedavnih raziskav, geosfero, atmosfero in hidrosfero, kar vpliva na življenjske procese in okoljske pogoje (temperatura, bomo razčlenili temeljne vidike planetarnih omejitev, vlažnost, prisotnost hranilnih snovi in podobno). kot so: planetarni procesi, omejitve, prelomne točke ter njihove prekoračitve in tveganja. 1.5 Dinamika biotske raznovrstnosti: Prvotni koncept planetarnih omejitev Ta zajema pestrost življenja na Zemlji in ekološke iz leta 2009: Raziskovanje varnega procese, ki jo vzdržujejo. Dinamika biotske raznovrstnosti vključuje interakcije med različnimi prostora za delovanje človeštva vrstami in ekosistemi, kar prispeva k odpornosti in stabilnosti ekosistemov. 1. Procesi in interakcije v Zemljinem sistemu 1.6 Vnos sončne energije: Zemlja je zapleteno povezan in dinamičen sistem, v Sončno sevanje je glavni zunanji vir energije za katerem različne komponente medsebojno delujejo in Zemljo. Uravnava podnebje, vremenske vzorce in vplivajo druga na drugo. Interakcije Zemljinega sistema različne procese Zemljinega sistema. Razumevanje zajemajo zapletene odnose med geosfero (trdno podlago vnosa sončne energije je ključnega pomena za Zemlje), hidrosfero (vodnimi telesi), atmosfero (zrakom ocenjevanje okoljskih sprememb. in plini, ki obdajajo planet), biosfero (živimi organizmi) in antroposfero (človekom in njegovimi dejavnostmi). Razumevanje teh interakcij je ključno za razumevanje, kako se lahko spremembe v eni komponenti verižno prenesejo na celoten sistem in povzročijo daljnosežne posledice. * Planetary boundaries. V publikaciji enakovredno uporabljamo oba prevoda - meje ali omejitve. 18 2. Planetarne omejitve 3. Prelomne točke Planetarne omejitve so pragovi, ki opredeljujejo varen Prelomne točke so kritične mejne vrednosti v Zemljinem prostor za delovanje človeštva znotraj Zemljinega sistemu, pri katerih lahko majhna motnja povzroči velike sistema. Označujejo meje, ki ne smejo biti prekoračene, in pogosto nepovratne spremembe. Prestop prelomne sicer lahko človekove dejavnosti povzročijo motnje v točke lahko sproži nenadne spremembe v podnebnih ključnih Zemljinih procesih. Te omejitve med drugim vzorcih, ekosistemih ali drugih procesih na Zemlji. določajo vrednost parametrov za podnebne spremembe, Prepoznavanje in razumevanje teh točk je ključnega celovitost biosfere, rabo tal, rabo sladke vode in pomena za preprečevanje morebitnih katastrofalnih drugo. Prestop meja lahko povzroči nenadne ali trajne posledic. Primer tega je potencialni zlom atlantske spremembe, kar pomeni resno tveganje za ekosisteme meridionalne cirkulacije (AMOC), enega ključnih sistemov in družbe (Rockström et al., 2009; Steffen et al., 2015). oceanskih tokov, ki ima velik vpliv na podnebje (Lenton et al. 2008). Slika 2.1: Prelomne točke. ZIMSKI ARKTIČNI BOREALNI GOZD MORSKI LED BOREALNI GRENLANDSKA zmanjšanje površine PERMAFROST LEDENA PLOŠČA LED nenadno taljenje razpad BARENTSOVEGA MORJA širjenje proti severu LABRADORSKO MORJE nenadno izginjanje BOREALNI GOZD / SUBPOLARNI VRTINEC odmiranje proti jugu BOREALNI razpad PERMAFROST nenadno taljenje ATLANTSKA MERIDIONALNA CIRKULACIJA razpad SAHEL KORALNI GREBENI / ZAHODNOAFRIŠKI NIZKIH ŠIRIN MONSUN izumiranje ozelenitev AMAZONSKI DEŽEVNI GOZD propadanje EKSTRAPOLARNI GORSKI LEDENIKI izginjanje VZHODNE ANTARKTIČNE PODLEDENIŠKE KOTLINE VZHODNA zrušitev ZAHODNA ANTARKTIČNA ANTARKTIČNA LEDENA PLOŠČA LEDENA PLOŠČA zrušitev zrušitev * Planetary boundaries. V publikaciji enakovredno uporabljamo oba prevoda – meje ali omejitve. Slika 2.1 – vir: Planetary Health Check 2024. Povzeto po: https://www.planetaryhealthcheck.org/ 19 4. Prekoračitve in tveganja Na področju planetarnih omejitev prekoračitev Da bi bolje razumeli koncept prekoračitve planetarnih pomeni preseganje kritične meje (praga), kar kaže na omejitev in s tem povezana tveganja, si lahko pomagamo to, da so človeške dejavnosti bistveno obremenile z dvema diagramoma (Slika 2.2), ki ponazarjata različne Zemljine sisteme in jih potisnile onkraj njihovih tipe odziva ekosistemov in družbe na preseganje teh trajnostnih zmožnosti. Te omejitve, prvotno določene omejitev. Prvi diagram prikazuje globalne povratne učinke kot previdnostni ukrepi, označujejo točke, kjer lahko podnebnih sprememb, drugi pa lokalne in regionalne pride do nenadnih in morda nepovratnih sprememb vplive na izgube biodiverzitete. S pomočjo diagramov je v ekoloških procesih, ki so ključni za ohranjanje možna vizualizacija razlike med globalnimi in lokalnimi stabilnosti našega planeta. procesi, iz česar izhaja pomembnost pravočasnih ukrepov za ohranitev stabilnosti ekosistemov in preprečevanje nepovratnih sprememb. Slika 2.2: Vizualizacija odzivov ekosistemov na preseganje planetarnih meja. Proces X (na primer podnebne spremembe) Proces Y (na primer biodiverziteta) Ta diagram prikazuje, kako se lahko globalni proces, kot so Ta diagram prikazuje, kako lahko lokalni in regionalni procesi, kot podnebne spremembe, odziva na spremembe v ključnih je krčenje gozdov, vplivajo na globalni sistem. Čeprav so učinki dejavnikih, kot je koncentracija CO₂ v ozračju. Obstaja pogosto lokalni (na primer izginjanje deževnega gozda), lahko te določena varna meja, kjer se planetarni sistemi lahko prilagajajo spremembe povzročijo večje spremembe na svetovni ravni, kot brez večjih težav. Ko pa presežemo to mejo – imenovano prag, je vpliv na podnebje. Ključna je hitrost sprememb – če prehitro tveganje za resne posledice močno naraste. Če te spremembe zmanjšamo površino gozdov, prečkamo prag, kar povečuje ne nadzorujemo, lahko pride do globalnih povratnih učinkov, nevarnost za globalne spremembe, kot so spremembe v kot so ekstremni vremenski pojavi, taljenje ledenikov in dvig podnebju in zmanjšanje življenjskega prostora za številne vrste. morske gladine. Planetarna omejitev Planetarna omejitev (na primer podnebne spremembe) (na primer biodiverziteta) Globalni Lokalni/regionalni povratni pragovi učinki (na primer krčenje Lokalni/ povzroča globalne deževnega pragozda emenljivka odziva Prag regionalni spremembe podnebja) vplivi emenljivka odziva Spr Spr Kontrolna spremenljivka Kontrolna spremenljivka (na primer koncentracija CO2) (na primer hitrost krčenja gozdov) Varno območje delovanja Območje negotovosti: povečano tveganje vplivov Nevarna raven: veliko tveganje resnih vplivov Da bi bolje razumeli razvoj koncepta planetarnih usmerjena na prilagoditve lokalnim in regionalnim omejitev, se moramo ozreti na njegovo evolucijo skozi okoliščinam ter na povezanost med socialnimi čas. Začetni okvir iz leta 2009 je opredelil ključne in ekološkimi dejavniki. Ta nadgradnja koncepta ekološke pragove za zaščito Zemljinih sistemov pred poudarja potrebo po prožnem odzivu na podnebne škodljivimi vplivi človeških dejavnosti. Leta 2015 so spremembe, ob tem pa vključuje tudi družbene raziskovalci koncept nadgradili, da bi bolje upoštevali vidike, ki so ključni za zagotavljanje pravičnosti in dinamične spremembe in nove izzive, kot so podnebni trajnostne prihodnosti. V istem letu so ponovno ekstremi in urbana raba tal. Leta 2023 je bila pozornost nadgradili koncept planetranih omejitev (PBs 3.0) in ugotovili, da Zemlja presega šest od devetih omejitev. Slika 2.2 – vir: Barnosky et al., 2012. 20 Prvotni koncept planetarnih omejitev iz leta 2009 (PBs 1.0) Koncept planetarnih omejitev, ki ga je leta 2009 uvedel Johan Rockström s sodelavci, pomeni temeljni premik v našem dojemanju občutljivih ekosistemov na Zemlji in našem odnosu do njih. V svojem temeljnem članku z naslovom “Planetarne omejitve: Raziskovanje varnega prostora za delovanje človeštva” so predstavili okvir, ki opisuje devet kritičnih procesov Zemljinega sistema, ki določajo varne meje, znotraj katerih lahko človeštvo deluje in se tako izogne katastrofalnim posledicam za okolje. Ti procesi so podnebne spremembe, kemično onesnaževanje, tanjšanje stratosferskega ozona, obremenjevanje ozračja z aerosoli, zakisovanje oceanov, biogeokemični tokovi, raba sladke vode, sprememba rabe tal in hitrost izgubljanja biotske raznovrstnosti. 2015 – nadgradnja prvotnega koncepta: Usmerjanje človekovega razvoja na spreminjajočem se planetu (PBs 2.0) Leta 2015 so Will Steffen in njegova ekipa nadgradili koncept planetarnih omejitev. Planetarno mejo kemično onesnaževanje so nadomestili z “vnašanje novih entitet”, izgubljanje biotske raznovrstnosti pa s “celovitost biosfere”. Nove entitete so opredelili kot nove snovi, nove oblike obstoječih snovi ali spremenjene oblike življenja, ki lahko povzročijo neželene geofizikalne in/ ali biološke učinke. Njihova raziskava je med drugim zagotovila podrobnejšo razčlenitev dinamičnih odnosov med različnimi omejitvami in uvedla specifične kazalnike za njihovo spremljanje. Poleg posodobljenih podatkov so poglobili tudi razumevanje posledic, ki jih povzroči prekoračitev teh omejitev. Poleg globalnih omejitev, kot sta podnebne spremembe in celovitost biosfere, so raziskovalci poudarili pomen regionalnih omejitev, kot je južnoazijski monsun, ki ima ključne vplive na kmetijstvo in preskrbo z vodo v regiji. Avtorji so opozorili, da so odločitve o družbenem razvoju v veliki meri politične in da bi morala pravičnost igrati osrednjo vlogo pri teh odločitvah. Posledice preseganja planetarnih omejitev so pogosto neenakomerno porazdeljene – ranljive regije, kot je južna Azija, čutijo največje učinke podnebnih sprememb, kljub temu, da so najmanj prispevale k njihovemu nastanku. Zato je nujno, da razvite države prevzamejo večjo odgovornost za reševanje teh globalnih izzivov, tako finančno kot tehnično, da bi zagotovile bolj pravičen prehod v trajnostno prihodnost. 21 Varne in pravične omejitve Zemljinega sistema Medsebojna povezanost stabilnosti Zemlje in blaginje ljudi je pogosto podcenjena. V članku “Varne in pravične omejitve Zemljinega sistema” so Rockström in sodelavci (2023) izpopolnili koncept planetarnih omejitev in uvedli načelo enakosti in pravičnosti. Poudarjajo neločljivo povezanost okoljske trajnostnosti in socialne pravičnosti. Raziskovalci so predstavili sklop omejitev Zemljinega sistema, ki zajema podnebje, biosfero, sladko vodo, hranila in onesnaženost zraka na globalni in subglobalni ravni. Sedem od osmih analiziranih omejitev je že prekoračenih, kar vpliva na 86 % svetovnega prebivalstva. Poudarjena je potreba po takojšnjem ukrepanju za zaščito Zemljinih sistemov in ljudi. Slika 2.3: Predlagane varne (ESB-Safe Earth System, Boundaries) in pravične omejitve Zemljinega sistema (Just - ESG) brez znatnejše škode (NSH - No Significant Harm). Podnebje Aerosoli Functionalna (podglobalno) celovitost Fosfor naravnih ekosistemov Območje Vare Tem ov pa m elj dosto te or rid sis n in pravičen ko ih ljin em Omejitve Z Dušik Površinska voda Podzemna voda Trenutne Pravične Varne Izenačene pravične in varne Slika 2.3 – vir: Rockström et al., 2023. 22 Povezava med varnostjo in pravičnostjo je ključna za razumevanje trajnostnega razvoja, saj trajnostnost ni mogoča brez pravične porazdelitve virov in dostopa do osnovnih dobrin, kot so čista voda, hrana in čist zrak. Pravičnost v tem kontekstu pomeni, da morajo vsi ljudje imeti enak dostop do virov, potrebnih za preživetje, ter da okoljske omejitve ne smejo nesorazmerno obremenjevati najrevnejših ali ranljivih skupin. Varnost pa se nanaša na stabilnost okoljskih in družbenih sistemov, ki omogočajo dolgoročno preživetje na planetu. Če ne uspemo spoštovati planetarnih omejitev, tvegamo destabilizacijo ključnih ekosistemov, kar vodi v povečane nevarnosti, kot so podnebne katastrofe, pomanjkanje hrane in vode ter migracijski pritiski. Zato je nujno, da globalni ukrepi vključujejo pravičen pristop, kjer so koristi in bremena prehoda k trajnostnemu razvoju enakomerno porazdeljeni med vse države in družbene sloje. Poudarek na pravičnosti zagotavlja, da nihče ne ostane izključen ali nesorazmerno prizadet zaradi sprememb, ki so potrebne za zaščito planeta. Ponovna preučitev planetarnih omejitev v letu 2023 (PBs 3.0): Zemlja presega šest od devetih planetarnih omejitev Septembra 2023 je bila predstavljena tretja različica koncepta planetarnih omejitev (PBs 3.0) v članku “Zemlja presega šest od devetih planetarnih omejitev” (Richardson et al., 2023). Mednarodna skupina znanstvenikov je podrobneje opredelila planetarno odpornost kot varen prostor za delovanje človeštva. Na podlagi posodobljenega okvira je skupina ugotovila, da je prekoračenih šest od devetih omejitev, kar pomeni, da je Zemlja zunaj varnega območja delovanja. Zakisovanje oceanov je blizu prekoračitve, obremenitev z aerosoli regionalno presega omejitev, raven ozona v stratosferi se je nekoliko izboljšala. Stopnja prekoračitve se je povečala pri vseh preseženih omejitvah. Predlagana kontrolna spremenljivka je delež neto primarne proizvodnje, ki jo ljudje izkoriščamo, in prav tako presega dovoljene meje. Skupne prekoračitve pomenijo kritično povečanje tveganj za ljudi in ekosisteme, kar ogroža stabilnost planeta. 23 Slika 2.4: Trenutno stanje kontrolnih spremenljivk za vseh devet planetarnih omejitev (v članku Richardson et al. iz leta 2023). Podnebne Tanjšanje stratosferske ozonske plasti spremembe Območje Celovitost tveganja Obremenitev z aerosoli Nove entitete velikega biosfere Koncentracija Sevalni CO 2 prispevek Nove entitete Genetska Območje povečanega e tveganje tveganja Zakisovanje oceanov Podnebne spremembe elo veganje e t j e d ekoračena omejitev oč 2 Sevalni prispevek va Funkcionalna Naraščujoč nja Koncentracija CO bm N Pr aščujoč o o arn V Nar P Sprememba bm Biogeokemični Tanjšanje ja Modra o o Zelena Genetska stratosferske Varno rabe tal očje delovan tokovi Varn območje ozonske plasti delovanja Funkcionalna Celovitost biosfere rabe tal Zelena Spremembe sladke vode Sprememba Spremembe Modra Obremenitev sladke vode z aerosoli P N Biogeokemični Zakisovanje tokovi oceanov Slika 2.4 prikazuje planetarne omejitve z barvami. celovitosti biosfere razkriva, da je bila ta omejitev Zeleno območje je varno območje delovanja, oranžna presežena že ob koncu 19. stoletja. Uporaba obsežnih in svetlo rdeča označujeta naraščajoče tveganje, računalniških modelov in simulacij je bila ključna pri tej temno rdeča pa območje visokega tveganja. Kontrolne študiji. spremenljivke so normalizirane glede na srednje holocenske razmere. Prekoračitve odražajo izrazito V okviru planetarnih omejitev sta nadvse pomembna človekovo motnjo Zemljinega sistema z veliko dva ključna elementa, funkcionalna celovitost biosfere in znanstveno negotovostjo. podnebne spremembe. Funkcionalna celovitost biosfere poudarja celostno ohranjanje biotske raznovrstnosti Nove metodologije so omogočile količinsko opredelitev in ekosistemov, medtem ko so podnebne spremembe omejitev za nove entitete, ki med drugim vključujejo osrednjega pomena za preprečevanje katastrofalnega kemikalije, mikroplastiko in jedrske odpadke. Pri rabi globalnega segrevanja in ohranjanje stabilnega sladke vode sta upoštevani tako zelena kot modra voda podnebja. Razumevanje in upravljanje teh temeljnih – obe omejitvi sta preseženi. Novi pristop k ocenjevanju omejitev sta ključna za trajnostno prihodnost. Slika 2.4 – vir: Richardson et al., 2023. 24 Osrednje planetarne omejitve: Genetska raznolikost in stopnja izumiranja vrst, merjena v enotah E/MSY (izumrlih vrst na milijon vrst na leto), Podnebne spremembe in celovitost ter neto primarna proizvodnja (NPP) sta ključni merili za biosfere stabilnost biosfere. Cilj je ohraniti stopnjo izumiranja vrst dva ključna elementa, funkcionalna celovitost biosfere in Vendar pa visoka stopnja prisvojitve NPP s strani podnebne spremembe. Funkcionalna celovitost biosfere človeka (HANPP) močno presega varne meje in biosfero poudarja celostno ohranjanje biotske raznovrstnosti in potiska v območje visokega tveganja. To dodatno V okviru planetarnih omejitev sta nadvse pomembna raznolikosti omogočajo učinkovito produkcijo biomase. pod 10 E/MSY, saj zdravi ekosistemi s stabilno stopnjo ekosistemov, medtem, ko so podnebne spremembe ogroža biotsko raznovrstnost, saj večja prisvojitev NPP osrednjega pomena za preprečevanje katastrofalnega zmanjšuje življenjski prostor in vire za številne vrste, kar globalnega segrevanja in ohranjanje stabilnega prispeva k višji stopnji izumiranja vrst. podnebja. Razumevanje in upravljanje teh temeljnih omejitev sta ključnega pomena za trajnostno prihodnost. 3. Biogeokemični tokovi Pomen posameznih planetarnih omejitev je podrobneje opisan v nadaljevanju. Planetarna omejitev, povezana z biogeokemičnimi 1. Podnebne spremembe za ekosisteme. Človekove dejavnosti, zlasti kmetijstvo tokovi, zajema fosforjev in dušikov cikel, ki sta ključna Podnebne spremembe so jedrna planetarna omejitev, Čezmerna raba gnojil povzroča onesnaževanje, cvetenje in industrija, so močno porušile ravnovesje teh ciklov. ključna za stabilnost Zemlje, in neločljivo povezana alg in ekosistemska neravnovesja. z ohranjanjem ekosistemov, trajnostno rabo virov ter blaginjo človeštva. Ključni dejavnik, ki prispeva Za fosfor (P) globalna omejitev določa ohranjanje pretoka k podnebnim spremembam, so antropogeni izpusti 11 Tg P letno iz sladke vode v ocean, vendar trenutne toplogrednih plinov, ki izvirajo iz dejavnosti, kot so: ocene (22 Tg P letno) presegajo to omejitev. Za dušik • industrija, (N) planetarna omejitev določa 62 Tg N letno, sedanja • krčenje gozdov, uporaba (112 Tg N letno) pa to presega. Skupni vnos • kmetijstvo, antropogeno vezanega dušika znaša približno 190 Tg N • zgorevanje fosilnih goriv. letno, kar globalno presega omejitev za dušik (N). Cilj pri zagotavljanju stabilnosti podnebja je omejiti 4. Spremembe krogotoka sladke vode (ang. koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju pod freshwater change) sistema je: Planetarna omejitev za spremembe krogotoka sladke • zmanjšanje kritičnih prelomnih točk, 350 ppm CO 2. Ključno v vidika omejitev Zemljinega • ohranitev biosfere in kriosfere, • modro vodo - tekoča voda (površinska in podzemna vode zajema celoten vodni krog na kopnem: • stabilizacija segrevanja pod 1,5 °C. voda) Trenutno je sevalno delovanje 2,91 W/m², koncentracija (rastlinam dostopna voda). • zeleno vodo: vlažnost tal v koreninskem območju CO2 pa 417 ppm. Ohranjanje 350 ppm bi povzročilo manjše segrevanje in zmanjšalo tveganja. Kontrolne spremenljivke merijo odstopanja od 2. Celovitost biosfere omejitve so določene na 95. percentilu predindustrijske predindustrijskih razmer (1661–1860) na globalni ravni, funkcionalna celovitost biosfere, ki je povezana z suha odstopanja pri sladki vodi, kar pomeni znatno geosfero in uravnava stanje Zemlje. Odvisna je od: prekoračitev omejitve. Te prekoračitve so bile opažene že • genetske raznolikosti, ki je osnova ekološke pred stoletjem, kar poudarja potrebo po previdnostnem Za razumevanje stanja biosfere na Zemlji je ključna (zelena voda) svetovnega kopnega doživlja mokra ali spremenljivosti. Trenutno 18 % (modra voda) in 16 % kompleksnosti biosfere, oblikovana z naravnim pristopu (Richardson et al., 2023). izborom in evolucijo. Ker je trenutna hitrost izumiranja vrst več kot 100-krat višja od običajne stopnje (označujemo z 100 E/MSY), to ogroža genetsko raznolikost in destabilizira ekosisteme po svetu. • delovanja planeta, kar se ocenjuje s približki, kot je neto primarna proizvodnja (NPP), ki predstavlja tok energije in snovi v biosfero. 25 5. Spremembe rabe tal 7. Nove entitete in druga onesnaževala Planetarna omejitev za spremembo rabe tal se Na področju novih entitet okvir planetarnih omejitev osredotoča na glavne gozdne biome: vključuje resnično nove antropogene vnose v Zemljin • tropski gozdovi: najmanj 85 % preostale prvotne sistem, kot so: gozdne površine naj bi ostalo nedotaknjene, saj • sintetične kemikalije in snovi (npr. mikroplastika, so tropski gozdovi ključni za vzdrževanje globalne hormonski motilci, organska onesnaževala), biotske raznovrstnosti in absorpcijo ogljika. • radioaktivne snovi, ki so posledica človeške • zmerni gozdovi (gozdovi zmernotoplega pasu): dejavnosti (kot so jedrski odpadki, jedrsko orožje), priporoča se ohranitev 50 % preostale površine. • gensko spremenjeni organizmi. Zmerni gozdovi imajo nižjo biotsko raznovrstnost v primerjavi s tropskimi, a še vedno zagotavljajo Te entitete služijo kot geološki označevalci antropocena. pomembne ekosistemske storitve in so življenjski Namen okvira je oceniti stabilnost in odpornost prostor za številne vrste. Zemljinega sistema, ne zdravja ljudi ali ekosistemov. • borealni gozdovi: naj bi ohranili 85 % preostale Varno območje delovanja vključuje odsotnost teh entitet površine. Ti gozdovi so pomembni za dolgoročno ali potrditev njihove neškodljivosti pred vnosom v okolje. skladiščenje ogljika in delujejo kot klimatski Planetarna omejitev je 0 % sproščanja netestiranih stabilizator zaradi svoje velike biomase in počasne sintetičnih spojin v Zemljin sistem. Kljub izzivom, kot so razgradnje organskih snovi. nepopolni podatki, pristop poudarja nujnost spremljanja in urejanja sproščanja novih entitet v okolje. Kontrolna spremenljivka meri preostalo gozdno površino glede na potencialno holocensko gozdno površino. 8. Antropogena obremenitev z aerosoli Najnovejše karte pokrovnosti tal iz leta 2019 kažejo, da je obseg krčenja gozdov, zlasti v amazonskem tropskem Aerosoli imajo različne učinke na Zemljin sistem, gozdu, presegel planetarno omejitev. Čeprav se vključno s fizikalnimi, biogeokemičnimi in biološkimi metode ocenjevanja in tehnologija spreminjajo, je trend vplivi. Antropogena obremenitev z aerosoli se je zmanjševanja svetovnih gozdnih površin očiten. povečala, od leta 1750 se je usedanje prahu globalno podvojilo. Optična globina aerosolov (AOD) je kontrolna 6. Zakisovanje oceanov spremenljivka za obremenitev z aerosoli. Steffen in soavtorji (2015) so določili začasno regionalno Kontrolna spremenljivka za to omejitev je koncentracija planetarno omejitev za AOD, ki jo južna Azija presega. karbonatnih ionov v površinskem sloju morske vode, izmerjena v enoti Ωarag – povprečno stanje zasičenosti Ključne ugotovitve: površinskega oceana z aragonitom*. Prvotna planetarna • trenutna globalna AOD: 0,14 omejitev ostaja v veljavi, kar pomeni, da mora Ωarag • razlike v AOD med različnimi regijami vplivajo na znašati vsaj 80 % predindustrijskega povprečnega vzorce monsunskih padavin globalnega Ωaraga, ki znaša 3,44. Trenutne ocene • predlagana omejitev: razlika med poloblama 0,1, kažejo, da je Ωarag približno 2,8, kar pomeni približno trenutna vrednost 0,076 81 % predindustrijske vrednosti, in postavlja zakisovanje • vplivi: na padavine in regionalno podnebje oziroma oceanov na rob nosilnosti. Trend se slabša zaradi vpliv na podnebne vzorce v specifičnih regijah. stalnega povečevanja antropogenih izpustov CO2. Celovito razumevanje vplivov aerosolov je ključno za natančno opredelitev mejne vrednosti obremenitve z aerosoli. S spodbujanjem globalne zavezanosti k trajnostnosti lahko delujemo v prid harmoničnega sožitja z našim planetom ter zagotovimo odporno in zdravo Zemljo za prihodnje generacije. * Aragonit je oblika kalcijevega karbonata (CaCO 3), ki ga številni morski organizmi, kot so korale, školjke in nekatere vrste planktona, uporabljajo za izgradnjo svojih skeletov in lupin. Zasičenost površinske morske vode z aragonitom je pomembna, ker določa, ali bodo ti organizmi lahko uspešno tvorili in vzdrževali svoje kalcijeve strukture. 26 27 3 28 Ali Evropa živi v okviru omejitev našega planeta? Analiza, ki preučuje evropsko proizvodnjo in potrošnjo v kontekstu planetarnih omejitev, razkriva, ali Evropa deluje znotraj varnih okoljskih meja. Ugotovitve kažejo, da so evropski okoljski odtisi na določenih področjih že presegli varne meje, kar zahteva nujne ukrepe. 29 Ocena okoljskih odtisov Evrope glede Metode izračuna: V tem koraku se uporabljajo različne znanstvene metode za izračun teh deležev. Gre za na planetarne omejitve: vključevanje podrobnih podatkov o porabi virov, izpustih Poročilo Evropske agencije za okolje in okoljskih vplivih, ki jih države članice prispevajo v (EEA) in Švicarskega zveznega urada okviru globalnega sistema. za okolje (FOEN ) Izračun evropskih deležev: Na podlagi zbranih Planetarne omejitve so izračunane na globalni ravni, podatkov se v tretjem koraku izračuna, kakšen je vendar je za njihovo učinkovito uporabo potrebno pravičen delež evropskih držav pri obremenjevanju določiti deleže, ki pripadajo Evropi in posameznim planetarnih sistemov. To omogoča primerjavo z državam. Ta postopek, imenovan ‘downscaling’, globalnimi omejitvami. vključuje štiri ključne korake, s katerimi globalne omejitve prilagodimo evropskemu in državnemu kontekstu, kar Izračun evropskega prispevka: Končni korak vključuje omogoča njihovo vključevanje v evropske politike in izračun evropskega prispevka k planetarnim omejitvam, strateške načrte. Ti koraki so naslednji: kar predstavlja konkretne cilje in meje, ki jih mora Evropa spoštovati, da ostane znotraj varnih okoljskih meja. Opredelitev dodelitve: Prvi korak se osredotoča na to, S tem korakom se določi, koliko Evropa prispeva k kako določiti, kakšen delež globalnih omejitev pripada zmanjšanju globalnega pritiska na ključne ekosisteme. Evropi. Ta delež temelji na načelih, kot so enakost, potrebe, pravica do razvoja in zmožnost držav. Diagram 3.1: Metodološki pristop k izračunu evropskih prispevkov k planetarnim omejitvam: opredelitev dodelitve in nato metode izračuna (1 in 2), izračun evropskih deležev (3), izračun evropskih omejitev (4). 1 2 3 4 Opredelitev Metode Izračun Izračun dodelitve izračuna evropskih evropskih deležev omejitev Evropska agencija za okolje (EEA) in Švicarski zvezni planetarnih omejitev. S tem lahko ugotovimo, kje prihaja urad za okolje (FOEN) sta leta 2020 objavila poročilo do prekoračitev, in pravočasno sprejmemo ukrepe za “Ali Evropa živi v okviru omejitev našega planeta?” (EEA/ zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Poleg tega FOEN, 2020). Poročilo preučuje načine za opredelitev izračunani odtisi omogočajo lažjo primerjavo med okoljsko varnega prostora delovanja za Evropo in državami in dajejo oceno, kako različne politike in prakse preizkuša pristop na treh izbranih planetarnih omejitvah: prispevajo k doseganju trajnostnih ciljev. fosforjevem in dušikovem ciklu, spremembah rabe tal in rabi sladke vode. Analiza zajema 33 držav članic EEA. Za prehod v trajnostno družbo ni dovolj le politična volja Za merjenje evropske uspešnosti glede na planetarne ali tehnična inovacija. Potrebno je povečati globalno omejitve so bile biofizikalne kontrolne spremenljivke zavest o pomenu trajnostnih praks, kjer lahko vsak prilagojene evropskim podatkom. Poročilo širi oceno posameznik in organizacija prispeva k zmanjšanju načel dodeljevanja na evropsko raven, pri čemer svojega okoljskega odtisa. Ustvarjanje družbene zavesti naslavlja izziv določanja deleža globalnih omejitev, ki o krožnem gospodarstvu in zmanjšanju potrošnje virov pripada Evropi, z namenom opredelitve evropskega lahko bistveno vpliva na zmanjšanje globalnih okoljskih deleža v okviru globalnega varnega prostora. pritiskov. Poleg tega je ključnega pomena odgovornost podjetij, saj lahko trajnostne prakse v proizvodnji in Izračunavanje okoljskih odtisov omogoča natančno distribuciji ustvarijo dolgoročne koristi za okolje in spremljanje, koliko naravnih virov Evropa in njene družbo. države članice porabijo v primerjavi z njihovimi deleži Diagram 3.1 – vir: EEA/FOEN. 30 Pet načel dodeljevanja prispevkov Evrope k planetarnim omejitvam 7,3 % POTREBE 8,1% 4,1% ENAKOST PRAVICA DO RAZVOJA 12,5% 6,2% SUVERENOST ZMOŽNOST Z uporabo petih načel dodeljevanja je povprečni evropski Pri izračunu evropske uspešnosti se uporablja vidik delež 7,3 % svetovne omejitve. Načelo “pravice do potrošnje, ki upošteva globalno gospodarstvo in razvoja,” ki predpostavlja, da revnejše države potrebujejo trgovinske tokove, kar omogoča oceno okoljskih vplivov večji dostop do virov za dosego razvoja, določa najnižj zaradi evropske potrošnje. i delež (4,1 %). Na drugi strani pa načelo “suverenosti,” ki temelji na pravici držav do uporabe virov znotraj svojih Socialna pravičnost je temeljni vidik vsake okoljske meja, določa najvišji delež (12,5 %). politike. Pri prehodu na trajnostno družbo je ključno, da nihče ne ostane zapostavljen. Rešitve, kot so dostop Poleg teh dveh načel dodeljevanja sta pomembna do čiste energije, zdrave prehrane in varnih življenjskih tudi načelo “enakosti,” ki zagotavlja, da ima vsak okolij, morajo biti enakopravno porazdeljene med vse posameznik na planetu enak delež pri uporabi virov (8,1 prebivalce. Trajnostni prehod mora vključevati socialno %), in načelo “potreb,” ki razdeli vire glede na osnovne pravičnost, da preprečimo izključevanje ranljivih skupin potrebe prebivalstva (7,3 %). Načelo “zmožnosti” pa prebivalstva ter ustvarimo pogoje, kjer bo vsakdo lahko predpostavlja, da bolj razvite države, z večjimi finančnimi sodeloval v trajnostni prihodnosti. in tehnološkimi sposobnostmi, prevzamejo večji delež odgovornosti za zmanjšanje okoljskih vplivov (6,2 %). 31 Evropske institucije, kot je Evropska agencija za Prehranski, energetski in mobilnostni sistemi so okolje (EEA), igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju glavni vzroki za preseganje planetarnih omejitev. okvira za spremljanje in doseganje trajnostnih ciljev. Preoblikovanje prehranskega sistema je ključno še Njihova raziskovalna poročila in analize pomagajo zlasti za dosego trajnostnih ciljev. državam članicam pri razumevanju, kako njihove politike vplivajo na planetarne omejitve, ter jim nudijo Podnebne spremembe in celovitost biosfere sta smernice za zmanjšanje negativnih okoljskih vplivov. osrednji omejitvi, saj vplivata na druge procese Krepitev institucionalnega okvira je bistvenega pomena Zemljinega sistema. Napredek pri reševanju teh za zagotovitev, da bodo okoljske politike skladne z vprašanj bi lahko oviralo pomanjkanje napredka pri dolgoročnimi cilji trajnostnega razvoja. reševanju drugih omejitev, kot so biogeokemični cikli, sprememba rabe tal in raba sladke vode. Poročilo EEA/FOEN ugotavlja, da je treba evropski odtis zmanjšati za približno 3-krat za izgube dušika, Sodelovanje med evropskimi državami je ključno za 2-krat za izgube fosforja ter skoraj 2-krat za človekov doseganje okoljskih ciljev, saj nobena država ne more vpliv na spremembe rabe tal. Politika trenutnih izzivov, sama odpraviti globalnih okoljskih izzivov. Evropska povezanih s kroženjem hranil in spremembami rabe tal, unija s svojimi skupnimi ukrepi, kot so ukrepi za cilje ni dovolj celostna. zmanjšanja izpustov in politike krožnega gospodarstva, ustvarja temelje za trajnostno prihodnost, kjer lahko Razvoj Osmega okoljskega akcijskega programa v vse države članice delujejo znotraj planetarnih omejitev. okviru Evropskega zelenega dogovora predstavlja Skupni evropski pristopi omogočajo hitrejši napredek priložnost za celovitejšo obravnavo teh izzivov pri doseganju okoljskih ciljev, hkrati pa zagotavljajo in zmanjšanje okoljskih pritiskov Evrope v tujini. večjo podporo državam, ki se soočajo z večjimi izzivi pri prehodu na trajnostnost. Slika 3.1: Kazalniki za spremljanje doseganja ciljev 8. okoljskega akcijskega programa do leta 2050. ih Prilagajanje podne dnebn spreme žen mem je po b mbam bnim Bla spre ju k et i o b up eji ge go omne h sp nirati od oš Re no tev tev rož an Dobr o živ ar vn o et ars an tvo pl ja ug an Us ev v od až po tva nih sn tru rja po ne s nje z o nja go re ša jev na e b * olj n v Ok i pritis Okoljs ki, po st ki in pod tno vezani s ovrs in potr nebni razn mi proizvodnjo ošnjo v E Biotska siste in eko U Da Morda Morda ne Ne Ni gotovo (ni dovolj podatkov, da bi ocenili napredek) * Ustvarjanje ugodnih pogojev pomeni vzpostavljanje vseh potrebnih pogojev, ki omogočajo uspešno izvajanje določenih aktivnosti ali doseganje ciljev. To vključuje zakonske in regulativne spremembe, finančno podporo, tehnično podporo, sodelovanje različnih deležnikov. 32 Slika 3.1 – vir: Osmi OAP, 2022. Vrednotenje evropske potrošnje vplivi ocenjeni celostno in natančno, kar omogoča razvoj politik, usmerjenih v zmanjšanje negativnih vplivov skozi in proizvodnje glede na planetarne celotno vrednostno verigo. omejitve Metodologija Zaradi okoljskih vplivov je treba čimprej preiti na odgovorno potrošnjo in proizvodnjo. Ocena življenjskega Družbeno-ekonomska razsežnost cikla ponuja celovit pristop k vrednotenju okoljskih Za spremljanje napredka EU pri ločevanju gospodarske vplivov izdelkov skozi vse faze njihovega obstoja. Čeprav rasti od rabe virov in okoljske škode je bil oblikovan niz omogoča podrobno analizo vplivov, sama po sebi ne kazalnikov, ki temeljijo na oceni življenskega cikla: zagotavlja absolutne trajnostnosti. Šele z vključitvijo planetarnih omejitev lahko ocena življenjskega cikla • Domači odtis: Statistični podatki o okoljskih pritiskih omogoča resnično absolutno merilo trajnostnosti. in porabi virov na celotnem ozemlju EU. in potrošnje EU z uporabo kazalnikov, ki upoštevajo • Odtis potrošnje (od zgoraj navzdol): Kombinirana oceno življenjskega cikla, in jih primerjala s planetarnimi perspektiva proizvodnje z ocenami uvoza in izvoza. omejitvami (Sala, S. et al, 2021 in JRC Consumption • Odtis končne potrošnje I/O: Pripisovanje izpustov Študija iz leta 2010 je ovrednotila učinke proizvodnje na podlagi izdelkov. • Odtis potrošnje (od spodaj navzgor): Velikost odtisa Footprint Platform). in virov gospodarskim sektorjem z uporabo vhodno- Cilji študije so bili: • Odtis potrošnje: Ocenjevanje vplivov potrošnje z izhodnega LCA. 1. Primerjava kazalnikov z oceno življenjskega cikla za oceno življenskega cikla reprezentativnih izdelkov. oceno trajnostnosti sistema EU-28. 2. Predstavitev planetarnih omejitev, ki temeljijo na oceni Biofizikalna razsežnost vpliva življenjskega cikla. Metrike planetarnih omejitev ne ustrezajo standardnim merilo za trajnostnost z merjenjem ekoloških pragov v za 16 kategorij vplivov, ki temeljijo na metodah ocene devetih procesih. Kljub omejitvam koncept poudarja vpliva življenjskega cikla (LCIA – Life Cycle Impact kritične okoljske omejitve, bistvene za oblikovanje politik Assessment). Pretvorbeni faktorji povezujejo planetarne Okvir planetarnih omejitev ponuja znanstveno utemeljeno Assessment), zato so bile razvite planetarne omejitve modelom ocene življenjskega cikla (LCA – Life Cycle in doseganje trajnostnih ciljev. Celovita ocena učinka omejitve iz različnih metod, kar omogoča skladnost porabe v EU, ki temelji na njih, je še vedno omejena. s evropskimi predpisi EU o okoljskem odtisu (EnvF – Environmental Footprint). Life Cycle Assessment (LCA) je ključna metoda, ki omogoča oceno vpliva izdelka na okolje skozi celoten Etična razsežnost življenjski cikel, od proizvodnje do končne uporabe Za določanje planetarnihomejitev v EU sta bila in odstranitve. Ocenjevanje vpliva življenjskega cikla uporabljena dva pristopa: (LCIA – Life Cycle Impact Assessment) upošteva vse • Primerjava s svetovnimi planetarnimi omejitvami, faze, pri čemer se osredotoča na kazalnike, kot so da bi razumeli svetovni kontekst in vlogo EU. energetska poraba, izpusti toplogrednih plinov in raba • Dodelitev na podlagi enakosti, ki predvideva enake virov. Uporaba teh metod zagotavlja, da so okoljski pravice do okolja za vse prebivalce. Na podlagi teh pristopov vrednotenja proizvodnje in potrošnje se razkriva potreba po celovitejših ocenah trajnostnosti in ponuja smernice za upoštevanje planetarnih omejitev pri oceni življenjskega cikla izdelkov. 33 Študija je pokazala, da je poraba v EU znatno presegla mejne vrednosti za več Re kategorij okoljskih vplivov, pri čemer so z ultati državljani EU imeli večje vplive kot povprečni svetovni državljani, z izjemo nekaj kategorij. Ti rezultati so posledica potrošniškega vedenja, gospodarske vloge in razlik v okoljskih politikah med državami. Ključni vidiki vrednotenja planetarnih Negotovosti: • Pri kvantifikaciji trajnostnosti obstajajo omejitev negotovosti zaradi nepopolnih podatkov in Rezultati in implikacije za politiko: omejitev modeliranja. • Hrana je odgovorna za 33 % odtisa podnebnih (LCA - Life Cycle Assessment): • Planetarne omejitve se ne ujemajo povsem s sprememb in 74 % evtrofikacije. kategorijami vplivov LCA, mdr. se osredotočajo • Za dosego planetarnih omejitev za podnebne • Hrana, nastanitev in mobilnost največ prispevajo k okoljskim vplivom v EU. Planetarne omejitve in ocena življenjskega cikla spremembe bi morali zmanjšati odpadno hrano na kazalnike pritiska ali končne točke. • Prednostno naj se obravnavajo politike rabe tal, Uporaba planetarnih omejitev v LCA Life Cycle za 90 % na prebivalca. podnebnih sprememb in delcev v zraku (PM - Assessment): • Prizadevanja za vključitev planetarnih omejitev Partuculate Matter) zaradi največjega okoljskega v LCA so v razvoju. tveganja. Za celovito vrednotenje okoljskih vplivov proizvodnje in potrošnje je ključno, da imamo na voljo podatke, ki omogočajo razčlenitev vplivov na različnih ravneh – od globalnih do lokalnih. Resolved EXIOBASE 3 je enov od pomembnih orodij, ki omogoča podrobno analizo teh vplivov in podpira oblikovanje trajnostnih strategij. Za doseganje planetarnih omejitev na področju podnebnih sprememb bi morali zmanjšati količino zavržene hrane na prebivalca za 90 %. 34 Leta 2015 je EXIOBASE 3 postala ključna 2015 podatkovna zbirka za analizo okoljskih vplivov proizvodnje in potrošnje v EU in globalno. EXIOBASE 3 in REX3 Razčlenjena različica EXIOBASE 3 (REX3) in njena uporaba EXIOBASE 3 je obsežna podatkovna zbirka za večregionalne analize, ki temelji na razširjenih Rezultati za EU-27 kažejo na znatno povečanje vhodno-izhodnih tabelah (MRIO - Multi-Regional okoljskega odtisa EU na področju vodnega stresa Input-Output, večregionalna vhodno-izhodna in izgube biotske raznovrstnosti, predvsem zaradi analiza) in vključuje podatke o okoljskih, regionalizirane ocene in prostorske razčlenitve gospodarskih in družbenih tokovih na globalni (Cabernard in Pfister, 2021). ravni. Namenjena je analizi medsebojnih vplivov med porabo, proizvodnjo in okoljskimi vplivi, zlasti Leta 2015 je bila tretjina vodnega stresa in polovica pri vrednotenju okoljskih odtisov držav in regij. odtisa izgube biotske raznovrstnosti EU posledica uvoza EXIOBASE 3 omogoča podrobno prostorsko iz držav, ki so bile v EXIOBASE3 združene v kategoriji razčlenitev okoljskih vplivov, kot so vodni stres, “preostali svet.” Glavni vzroki za to so predvsem uvoz izguba biotske raznovrstnosti, ogljični odtis in hrane v EU, ki povzroča visok vodni stres in izgubo druge kategorije. To omogoča natančnejše ocene biotske raznovrstnosti v državah, kot sta Egipt in okoljskih vplivov proizvodnje in potrošnje ter boljše Madagaskar. načrtovanje strategij za zmanjšanje teh vplivov. Cabernard in Pfister sta svojo podatkovno zbirko REX3 Razčlenjena podatkovna zbirka (Resolved uporabila za vključitev okoljskih odtisov v okvir za EXIOBASE version 3 – REX3)* zajema 189 držav, merjenje napredka zelenega gospodarstva (GEP, ang. 163 sektorjev ter najsodobnejši nabor okoljskih in green economy progress). socialno-ekonomskih kazalnikov za obdobje od leta 1995 do 2015. Interaktivna platforma s podatki, ki so Izkazalo se je, da večina držav še ni dosegla svojih bili uporabljeni tudi pri pripravi globalnega poročila o okoljskih ciljev, medtem ko države s hitro rastočim rabi viro (GRO2024), je prosto dostopna. prebivalstvom kažejo vse večji okoljski odtis. Njune ugotovitve poudarjajo, da so za prehod na bolj zeleno gospodarstvo potrebni bolj ambiciozni ukrepi, predvsem pri upravljanju globalnih dobavnih verig. REX3 vsebuje podrobne informacije o okoljskih vplivih svetovnih vrednostnih verig, kar omogoča načrtovanje učinkovitih strategij za dosego zelenega gospodarstva. V kontekstu Globalnega poročila o okoljskem odtisu (GRO) za leto 2024, REX3 prispeva dragocene podatke za razumevanje teh vplivov. Uporaba REX3 omogoča vključitev podrobnih okoljskih odtisov v vizualizacije za GRO, kar pomaga pri prikazovanju kompleksnosti globalnih okoljskih vplivov in omogoča primerjave med državami. S tem GRO podpira oblikovanje politik, ki ne upoštevajo le lokalnih, temveč tudi globalne vplive evropske potrošnje, kar je ključno za uresničevanje ciljev zelenega gospodarstva in trajnostnega razvoja. 35 REX3 omogoča podrobno prostorsko razčlenitev okoljskih vplivov, kot so vodni stres, izguba biotske raznovrstnosti, ogljični odtis in druge kategorije. Environmental Footprint Data Visualizer je orodje, razvito posebej za vizualizacijo okoljskih podatkov v podporo pripravi Globalnega poročila o okoljskem odtisu (GRO) za leto 2024. To orodje uporablja podatke iz več različnih virov, vključno z EXIOBASE, za prikaz okoljskih odtisov držav in omogoča lažjo interpretacijo vplivov različnih sektorjev na planetarne meje. *REX3 zagotavlja surove podatke in analizo, medtem ko Environmental Footprint Data Visualizer uporablja te podatke za prikazovanje vplivov na globalni in nacionalni ravni v bolj razumljivi vizualni obliki. Vir: GRO data visualizer, 2024. 36 37 4 38 “Doughnut” ekonomija: Merjenje napredka z obročnim krofom Koncept ekonomije obročnega krofa, ki ga je razvila Kate Raworth, predstavlja učinkovit pristop k ugotavljanju stanja v državah ali regijah na področju trajnostnega razvoja. Združuje planetarne omejitve z družbenimi kazalniki, s čimer omogoča celostno oceno gospodarskega in družbenega napredka ob upoštevanju okoljskih omejitev. 39 Koncept “doughnut” ekonomije ali Empirično raziskovanje na podlagi ekonomije obročnega krofa koncepta obročnega krofa Doughnut Economics Action Lab (DEAL) iz Oxforda Fanning in soavtorji (Fanning, A.L. et al, 2022) naslavlja socialne in ekološke izzive s pomočjo modela ugotavljajo, da večja poraba virov zmanjšuje uspešnost obročnega krofa, ki ga je razvila Kate Raworth. Ta družbenega delovanja glede na kazalnike, kot so koncept, ki združuje planetarne omejitve in trajnostne zadovoljstvo z življenjem, pričakovana življenjska doba, kazalnike, je bil prvič predstavljen leta 2012 v izpusti CO₂, poraba energije in ekološki odtis. V svojih Oxfamovem poročilu. Raworth je idejo nadgradila v svoji modelih preučujejo vpliv doseganja ciljev trajnostnega knjigi “Doughnut Economics” (Raworth, K., 2017), ki je razvoja na planetarne omejitve ter socialno-ekonomske postala mednarodna uspešnica. Obročni krof, sestavljen učinke, povezane z zmanjševanjem izpustov CO₂ in iz socialnega temelja in ekološke zgornje meje, deluje kot energetskimi potrebami za zagotavljanje osnovnih kompas za človeško blaginjo, saj si prizadeva zadovoljiti potreb. Kljub temu opozarjajo, da številne študije potrebe vseh ljudi znotraj zmogljivosti planeta, s čimer pogosto ne ločujejo podatkov na nacionalni ravni ali ustvarja ekološko varen in socialno pravičen prostor za pa ne vključujejo več planetarnih omejitev in družbenih razvoj človeštva. kazalnikov hkrati. Navajajo tudi, da obstaja le ena študija, ki ponuja globalno analizo porabe virov za Glavni izziv človeštva v 21. stoletju je zadovoljiti potrebe doseganje minimalnih družbenih pragov, vendar je vseh ljudi znotraj omejitev našega živega planeta – kar omejena na eno leto. pomeni vstopiti v okvir “obročnega krofa”. Tega pa ni mogoče doseči z ekonomskim pristopom prejšnjega Za dosego družbenih pragov brez prekoračitve stoletja. Ekonomija obročnega krofa prinaša nov način biofizikalnih omejitev je potreben dvojni pristop: razmišljanja, prilagojen sodobnim izzivom. Ne gre zgolj • omejevanje pretiranega bogastva in potrošnje za specifične politike ali institucije, temveč za miselnost, bogatih ter ki spodbuja trajnostne in pravične rešitve, nujne za • preprečevanje skrajnega pomanjkanja med uspešen odgovor na izzive našega časa. najmanj premožnimi. Na podlagi spoznanj iz različnih ekonomskih šol – Boljše razumevanje razvojnih poti držav glede vključno z ekološko, feministično, institucionalno, obročnega krofa lahko ponudi vpogled v nujne ukrepe vedenjsko ekonomijo in ekonomijo kompleksnosti za preoblikovanje netrajnostnih sistemov. Empirične – ekonomija obročnega krofa ponuja sedem ključnih raziskave, ki združujejo družbene in biofizikalne pristopov, ki usmerjajo razmišljanje sodobnih kazalnike v okviru obročnega krofa napredujejo, ta okvir ekonomistov 21. stoletja. Ti pristopi omogočajo pa se že uporablja za ocenjevanje uspešnosti mest, preoblikovanje gospodarstev na vseh ravneh, od regij, držav in sveta. lokalnega do globalnega. Obročni krof je vizualno orodje, ki ponazarja koncept Ekonomija obročnega krofa preusmerja pozornost od “varnega in pravičnega prostora za človeštvo,” v neskončne rasti BDP k doseganju trajnostnega uspeha katerem se zadovoljujejo osnovne človeške potrebe, znotraj varnih okvirov. Poudarja, da je gospodarstvo ne da bi se pri tem presegle planetarne meje. Notranji vpeto v družbo in naravno okolje ter od njiju odvisno. Ta obroč prikazuje družbene temelje, kot so dostop do pristop priznava, da lahko človeško vedenje spodbuja hrane, vode, zdravja in pravičnosti, ki so bistveni za tako sodelovanje in skrbi kot tudi tekmovalnost in dostojno življenje. Zunanji obroč predstavlja ekološke individualizem. Prav tako poudarja, da so gospodarstva, omejitve, kot so podnebne spremembe, izguba biotske družbe in naravni svet zapleteni in medsebojno povezani raznovrstnosti in onesnaževanje. Prostor med njima sistemi, ki jih je treba razumeti z uporabo sistemskega simbolizira optimalno območje, kjer družbeni in ekološki mišljenja. Ekonomija obročnega krofa poziva k cilji sobivajo v ravnovesju, kar omogoča trajnostno preoblikovanju današnjih uničujočih gospodarstev blaginjo za vse. v regenerativna ter k prehodu k bolj pravičnim in vključujočim sistemom. Priznava, da je rast lahko naravni del razvoja, a nič ne raste večno – resničen uspeh nastopi, ko dosežemo zrelost in lahko napredujemo brez potrebe po nadaljnji rasti. 40 Slika 4.1: Prikaz sheme “doughnut” ekonomije ali ekonomije obročnega krofa - okvir varnega in pravičnega prostora za blaginjo ljudi ali kompas za blaginjo ljudi podnebne spremembe ka tan EN PROSTOR ZA v o DRUŽBENI TEMELJ Č PR LO IN PRESEŽEK voda hrana VE N ŠT k em RE jša nje strat pla anje ke oce ns zo Čano AVI osf ersk ŠKA ZGORNJA MEJA EKOLO kisov sti e za energija zdravje VO snažen sn mreže PRIMANKLJAJ izobrazbaažev ne oan dohodek je stanovanja & delo je o one zra ičn VA izgub enakost mir in a b z spolov pravičnost m je iots rje an socialna politični sfo ke r RE jev pravičnost glas O fo GE azn en TV in NER RS ovrs rem om DA ATIVN ob šik tno SPO du sti O IN DISTRIBUTIVNO GO spre e vod membe ladke rabe tal odvzemi s Slika 4.1 – vir: Fanning et al., 2022 41 Prehod iz shematskega prikaza obročnega krofa na vizualizacijo, kako uspešne so države pri izpolnjevanju obročni krof, ki vključuje dejanske okoljske in socio- osnovnih potreb prebivalstva, ne da bi pri tem presegale ekonomske kazalnike, omogoča, da se teoretični naravne zmogljivosti planeta. Tako obročni krof postaja koncept obročnega krofa nadgradi s podatkovno orodje za ocenjevanje trajnostnega razvoja, ki temelji na podprtim spremljanjem stanja. Koncept vizualizacije je podatkih in prispeva k oblikovanju usmerjenih politik za razvila Univerza v Leedsu pod vodstvom Fanninga in globalno blaginjo znotraj varnih ekoloških meja. sodelavcev (Fanning, A.L., 2022). Ta pristop omogoča Slika 4.2:Globalna uspešnost v doseganju biofizikalnih omejitev in družbenih pragov znotraj planetarnih omejitev za leti 1992 in 2015. 1992 2015 izpusti CO2 izpusti CO2 e snovni od tis OLO fo ŠKA ZGORNJA MEJA OLO ŠKA ZGORNJA MEJA EK sfo tis EK fo r odsfor ni ov sn UŽB ENI TEMEL UŽB ENI TEMEL J J DR DR N U SA IN N U SA IN LE E LE E N LS ? LS N e ko EM ko EM loš ? E ED šik loš k E ED ši ki o Q DQ SS du ki o Q DQ SS du dtis dtis spre s a* prem mem * oda emba ra vod dra ba rabe ta dra v be tal mo l mo ekološka zgornja povprečna socialna skupna poraba virov primanjkljaji pod kazalniki s meja in družbeni uspešnost glede na glede na vsako družbenim temeljem pomanjkljivimi temelj, ki obsegata vsak družbeni temelj, globalno biofizično ali preseganje podatki krof socialnih in tehtana s številom mejo, začne se biofizičnih mej planetarnih meja prebivalcev na zunanjem robu družbenih temeljev Legenda: EN Dostop do energije (Access to Energy) LS Zadovoljstvo z življenjem (Life Satisfaction) ED Sekundarna izobrazba (Education) LE Pričakovana življenjska doba (Life Expectancy) SS Družbena podpora (Social Support) NU Prehrana (Nutrition) DQ Demokracija (Democratic Quality) SA Sanitarne razmere (Sanitation) EQ Enakost (Equality) IN Dohodkovna revščina (Income Poverty) EM Zaposlitev (Employment) V obdobju 1992–2015 so bili analizirani zgodovinski Ugotovitve kažejo, da države, ki dosegajo družbene podatkovni trendi za 11 družbenih in 6 biofizikalnih cilje, pogosto uporabljajo vire netrajnostno, medtem kazalnikov v več kot 140 državah. Primerjane so ko države, ki uporabljajo vire trajnostno, ne dosegajo bile tri planetarne omejitve (podnebne spremembe, zadostnih družbenih standardov. Na globalni ravni biogeokemični tokovi in raba tal) z okoljskim odtisom milijarde ljudi živijo v državah, ki ne dosegajo večine držav, pri čemer sta bila uporabljena ekološki in družbenih pragov, medtem ko človeštvo kot celota materialni odtis. Družbena uspešnost je bila ocenjena presega šest od devetih globalnih biofizikalnih omejitev. po 11 kazalnikih, kot so zadovoljstvo z življenjem, Kljub določenim napredkom v primerjavi z 90. leti pričakovana življenjska doba, dostop do hrane, sanitarij, ostajajo pomembni primanjkljaji, svetovna raba virov energije, izobraževanja, socialne podpore, kakovosti pa se je znatno povečala, zlasti pri materialnem odtisu demokracije, enakosti in zaposlovanja, ter primerjana in izpustih CO₂. z minimalnimi vrednostmi. * Modra voda je voda, ki se nahaja v rekah, jezerih in podtalnici ter se uporablja za pitje, namakanje in industrijske namene. Slika 4.2 – vir: Fanning et al., 2022. 42 Slika 4.3: Nacionalna uspešnost v doseganju varnega in pravičnega prostora za Nemčijo, Kitajsko in Nepal v letu 2015. Nemčija Kitajska Izp usti CO2 Ek Sn ov ni odtis Izpusti CO2 tis od OLOŠKA ZGORNJA MEJ Fo A ni EKsfo ovr OLO ŠKA ZGORNJA MEJ Fo A Sn EK sfo r UŽB ENI TEME DR LJ ENI TEME UŽB N U SA IN DR N U SA IN LJ LE E LE E Ek N LS olo LS N k EM ši EM šk ED olo i o E Du E ED k ši Q DQ SS šk Q DQ SS dtis i o Du dtis ? Spr emem a* Spr vod ba rabe tal Modra emem a* vod ba rabe tal Modra Nepal ekološka zgornja povprečna socialna Izpusti CO meja in družbeni 2 uspešnost glede na temelj, ki obsegata vsak družbeni temelj, Snov ni od tis krof socialnih in OLO ŠKA ZGORNJA MEJ tehtana s številom Fo A EK sfo planetarnih meja prebivalcev r Ek DRUŽB skupna poraba virov ENI TEME LJ primanjkljaji pod N U SA IN glede na vsako družbenim temeljem LE E globalno biofizično ali preseganje N LS mejo, začne se biofizičnih mej olo EM k na zunanjem robu ši šk E ED družbenih temeljev i o Q DQ SS Du dtis kazalniki s Spr pomanjkljivimi emem a* podatki ba rabe tal Modra vod Legenda: EN Dostop do energije (Access to Energy) LS Zadovoljstvo z življenjem (Life Satisfaction) ED Sekundarna izobrazba (Education) LE Pričakovana življenjska doba (Life Expectancy) SS Družbena podpora (Social Support) NU Prehrana (Nutrition) DQ Demokracija (Democratic Quality) SA Sanitarne razmere (Sanitation) EQ Enakost (Equality) IN Dohodkovna revščina (Income Poverty) EM Zaposlitev (Employment) * Modra voda je voda, ki se nahaja v rekah, jezerih in podtalnici ter se uporablja za pitje, namakanje in industrijske namene. Slika 4.3 – vir: Fanning et al., 2022. 43 Analiza je pokazala, da države hitreje presegajo Ekonomija obročnega krofa: biofizikalne omejitve, kot pa dosegajo socialne meje. Nova ekonomska paradigma Število držav, ki so prekoračile biofizikalne omejitve, se je povečalo za 32–55 %, odvisno od kazalnika, Ekonomija obročnega krofa predstavlja novo vizijo medtem ko so družbeni dosežki napredovali le pri petih gospodarstva in trajnostnega razvoja. Vizualni okvir v kazalnikih, pri dveh se je stanje poslabšalo, ostali pa obliki obročnega krofa združuje koncept planetarnih so ostali skoraj nespremenjeni. Podatki iz te študije so omejitev z družbenimi potrebami. Cilj je preusmeriti dostopni na spletni strani DEAL (Doughnut Economics gospodarske prioritete z enostavnega povečevanja BDP Action Lab). na ustvarjanje družbe, ki zagotavlja zadostne dobrine Regije z visokimi družbenimi dosežki pogosto in storitve za vse, hkrati pa trajnostno upravlja z viri. Prednost tega okvira je v tem, da omogoča oceno, uporabljajo vire na netrajnosten način, medtem ko ali trenutni gospodarski in energetski modeli delujejo regije z nizko porabo virov ne dosegajo zadostne znotraj ekoloških omejitev. Idealno bi morali različni vidiki družbene osnove. Na globalni ravni milijarde ljudi živijo gospodarstva delovati znotraj regenerativnih in pravičnih v državah, ki ne dosegajo večine družbenih pragov, okvirov tako za okolje kot za družbo. hkrati pa človeštvo presega šest od devetih globalnih biofizikalnih omejitev. Kate Raworth je koncept ekonomije krofa razširila v svoji poglabljajo ekološko krizo in ne odpravljajo družbenih V knjigi opisuje razočaranja študentov ekonomije, ki v primanjkljajev. Število držav, ki bodo prekoračile tradicionalnih učbenikih ne najdejo odgovorov na ključna omejitve izpustov CO₂, se bo verjetno več kot podvojilo. vprašanja sodobnega časa, povezana z gospodarskimi Projekcije do leta 2050 kažejo, da sedanji trendi razmišljati kot ekonomist 21. stoletja” (Raworth, K., 2017). knjigi “Ekonomija obročnega krofa: Sedem načinov, kako Države z visokimi dohodki, kot je Nemčija, morajo izzivi, ter deli svoje izkušnje iz Zambije, kjer je sodelovala zmanjšati rabo virov, države s srednjimi dohodki, kot je pri pripravi poročil o človekovem razvoju za OZN. Avtorica Kitajska, pa se soočajo z izzivom izboljšanja družbene predlaga, da bi morali na ekonomijo gledati skozi prizmo uspešnosti ob hkratnem zmanjšanju rabe virov. ciljev, ne zgolj mehanizmov, in predstavi prehod od Države z nizkimi dohodki, kot je Nepal, lahko povečajo starega k novemu načinu razmišljanja z uporabo serije rabo virov, a morajo pospešiti izboljšanje socialnih diagramov, ki ekonomistom 21. stoletja ponujajo novo, kazalnikov, da se izognejo pomanjkanju. širšo perspektivo. Sedem načinov, kako razmišljati kot ekonomist 21. stoletja Sedem načinov Iz ekonomije 20. stoletja V ekonomijo 21. stoletja razmišljanja 1. BDP Spremenite cilj: iz rasti BDP na obročni krof čas BDP Obročni krof 2. Zemlja Plače & dobiček Družba Poglejte na širšo sliko: Gospodarstvo Delo in kapital od samozadostnega Gospodinjstva trga do vpete ekonomije Sončna Finančni Odpadna Gospodinjstva Poslovanje Energija Trgi Država Toplota energija tokovi toplota Blago & storitve Skupne dobrine Poraba potrošnikov Samozadosten trg Vpeto gospodarstvo 44 Sedem načinov Iz ekonomije 20. stoletja V ekonomijo 21. stoletja razmišljanja 3. Negujte človeško JAZ naravo ljudi: od racionalnega ekonomskega človeka do socialno prilagodljivih ljudi Ekonomsko racionalen Socialno prilagodljivi ljudje (“humans”) posameznik (man) 4. ponudba cena Postanite spretni + + s sistemi: ravnovesja - -do dinamične od mehanskega cestni jajca R piščanci B prehodi povpraševanje kompleksnosti kakovost Mehansko ravnovesje Dinamična kompleksnost 5. Načrtujte pravično neenakost porazdelitev: od izravnave rasti do pravične porazdelitve bogastva, virov, priložnosti dohodek na prebivalca Usmerjenost v pravično porazdelitev - v zasnovo Rast bo vse izravnala ekonomskih sistemov, ki že v osnovi zagotavljajo pravično porazdelitev bogastva, virov in priložnosti 6. Obnovljivi materiali biološka tehnična Ustvarjajte za hranila hranila vzami regeneracijo neenakost Regeneracija Obnovi naredi in zajemanje popravi vrednosti na ponovno uporabi vsaki stopnji obnovi razgradnje porabi uporabi recikliraj dohodek na prebivalca zmanjšaj izgubo snovi in toplote Rast bo spet vse uredila Regeneracija z načrtovanjem 7. BDP BDP Bodite agnostični glede rasti* * "Agnostičen glede rasti" pomeni, da ne zagovarjamo slepe zasvojenosti z nenehno gospodarsko rastjo. Namesto tega smo odprti za možnost, da rast ni vedno nujna čas čas ali zaželena, in se osredotočamo na druge vidike, kot so kakovost Zasvojenost z rastjo Agnostičnost glede rasti življenja, okoljska trajnostnost in družbena pravičnost Slika 4.4. – vir: University of Leeds. DEAL website: Chapter summaries for doughnut economics. 45 5 46 Ekološki odtis kot kazalnik biološke regenerativne kapacitete, potrošnje in blaginje v povezavi z izbranimi planetarnimi omejitvami Ekološki odtis je pomemben kazalnik, ki meri človeški vpliv na ekosisteme. Gre za kazalnik, ki omogoča spremljanje ravnovesja med človekovimi potrebami in regenerativno zmogljivostjo planeta. Povezave med ekološkim odtisom in planetarnimi omejitvami lahko pomagajo pri uvajanju izboljšav v trajnostne politike. 47 Ekološki odtis kot merilo regenerativne rasti Če regenerativno rast razumemo kot gospodarski razvoj, kjer človekove potrebe ne presegajo regenerativne zmogljivosti planeta, je pomembno spremljati to ravnovesje. Ekološki odtis je kazalnik trajnostnosti, ki meri človekov pritisk na ekosisteme. Izračunava ga Global Footprint Network za približno 200 držav, vključno s Slovenijo. Meri vsoto vseh človekovih potreb po biološko produktivnih površinah in jih primerja z biokapaciteto. Ekološki odtis se izraža v enoti “globalni hektar” (gha). Vključuje odtise obdelovalnih površin, pašnih površin, gozdov, ribolovnih območij, pozidanih površin in ogljični odtis. Slika 5.1: Sestava ekološkega odtisa Slovenije, po kategorijah zemljišč, 1992–2022. 8 7 6 ebivalca 5 4 3 Globalni hektarji na pr 2 1 0 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Leto Obdelovalne površine Pašne površine Ribolovna območja Biokapaciteta Gozdni proizvodi Pozidane površine Ogljični odtis Slika 5.1 – vir: GFN, 2024. Analyze by Land Types. Podatki do vključno leta 2019 so povzeti po poročilih, ki jih je Slovenija poročala in so del podatkovne zbirne pri Združenih narodih, podatki po letu 2019 pa se nanašajo modelske izračune. 48 Časovna vrsta ekološkega odtisa kaže pomembne spremembe, kot sta zmanjšanje ogljičnega odtisa po letu 2008 in povečanje odtisa gozdnih proizvodov zaradi podnebnih sprememb. Če Slovenija doseže ničelni ogljični odtis, se bo ekološki odtis zmanjšal na raven biokapacitete. To bo odvisno od domačih ukrepov za opuščanje fosilnih goriv in zmanjšanja ogljičnega odtisa v državah uvoza. Ekološki odtis je strateški kazalnik v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030, 2017) in Nacionalnem programu varstva okolja s ciljem 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2030 (ReNPVO20-30, 2020). Uporablja se tudi v regionalnih razvojnih programih in letnih poročilih o razvoju Slovenije. Slika 5.2: Povezava dveh kategorij ekološkega odtisa - kategorij potrošnje in komponent odtisa za Slovenijo, 2017. Kategorije Prehrana Bivanje Osebni prevoz Blago Storitve potrošnje Kategorije odtisa Pozidane Ribolovna Pašne Obdelovalne Gozdni Ogljični površine območja površine površine proizvodi odtis Slika 5.2 – vir: Bolte, T. et al, 2022. 49 Uporaba ekološkega odtisa za Kako hkrati spremljati planetarne vrednotenje vplivov na planetarne omejitve in zeleno gospodarstvo, omejitve usmerjeno v blaginjo? Kljub sprejemanju ciljev trajnostnega razvoja merjenje Koncept obročnega krofa avtorice Kate Raworth ekološkega odtisa in indeksa človekovega razvoja (HDI) predstavlja način, kako hkrati spremljati planetarne kaže, da se le malo držav približuje trajnostnemu razvoju. omejitve in razvoj zelenega gospodarstva, usmerjenega Višji razvoj spremlja večji ekološki odtis, kar kaže, da v blaginjo. Metodologija DEAL (Doughnut Economics razvoj poteka brez upoštevanja okoljskih zmogljivosti. Action Lab), ki je nadgradnja te ideje, združuje okoljske Države v razvoju sledijo vzorcem obremenjevanja okolja, meje z družbenimi in trajnostnimi kazalniki ter ponuja ki jih postavljajo razvite države, zato je nujno, da vse celovit pristop, ki omogoča uravnoteženo spremljanje države odločno usmerijo svoje politike k trajnostnemu gospodarskega napredka, brez preseganja ekoloških razvoju. zmožnosti planeta. Ekološki odtis je orodje za vrednotenje vplivov človeške Na sliki 5.4 je jasno prikazano, kako se Slovenija umešča dejavnosti na planetarne omejitve, saj temelji na logiki, v primerjavi z EU-28 glede na ekološke zgornje meje da preseganje regenerativnih sposobnosti Zemlje vodi in družbene temelje. Slovenija, podobno kot EU-28, v degradacijo naravnega kapitala. Meri povpraševanje presega več planetarnih omejitev, predvsem pri izpustih ljudi po biološko produktivnih površinah in naravnih CO2 in rabi tal, vendar hkrati dosega visoke vrednosti virih ter jih primerja z obnovitveno zmogljivostjo planeta. v kazalnikih družbenih temeljev, kot so dostop do Prikazuje, kdaj države ali regije prekoračijo planetarne izobraževanja in energije. Vizualni prikaz poudarja, meje, kot so zmogljivosti za absorpcijo ogljika, biotska kako države, kot je Slovenija, ob preseganju biofizičnih raznovrstnost in poraba naravnih virov. omejitev uspevajo zagotavljati osnovne družbene potrebe prebivalcev. Zgorevanje fosilnih goriv je glavni povzročitelj ekološkega odtisa v razvitih državah, saj prispeva k podnebnim V tem okviru študija Fanninga in soavtorjev (Fanning, spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Prav zato A.L. et al, 2022) obravnava tri ključne planetarne postaja ekološki odtis pomemben strateški kazalnik omejitve – podnebne spremembe, biogeokemične v slovenski Strategiji razvoja 2030 in Nacionalnem tokove in spremembe kopenskega sistema – ter programu varstva okolja do leta 2030. Z njegovo analizo vključuje kazalnike, kot so izpusti CO₂, človekova lahko razumemo, kako človeška raba virov vpliva na prisvojitev neto primarne proizvodnje ter ravni dušika in planetarne omejitve, kar omogoča prilagajanje politik na fosforja. S pomočjo teh kazalnikov lahko merimo, kako regionalni in državni ravni. Tako ekološki odtis postaja države napredujejo v prehodu na zeleno gospodarstvo, ključno orodje za prepoznavanje trenutnih in prihodnjih ki podpira blaginjo, ne da bi presegale omejitve naravnih izzivov, povezanih z omejitvami Zemljinih naravnih virov, virov. Vključeni so tudi podatki o ekološkem in snovnem ter usmerjanje ukrepov v smeri trajnostne prihodnosti. odtisu, ki dopolnjujejo to analizo. Podobne zaključke kot z uporabo kazalnika ekološki Poleg tega se raziskava opira na proučevanje odtis v povezavi z indeksom človekovega razvoja lahko zgodovinskih podatkov (1992–2015) in napovedih do izpeljemo tudi na podlagi metodologije ekonomije leta 2050, s posebnim poudarkom na uporabnosti in obročnega krofa, kar je razvidno iz Slike 5.3. Slika izvedljivosti pristopa za Slovenijo. Relevantni podatki in prikazuje število preseženih biofizičnih omejitev in število grafični prikazi za državo omogočajo vpogled v to, kako doseženih družbenih pragov za različne države skozi Slovenija usklajuje trajnostno rabo virov s cilji zelenega čas (1992–2015). Na sliki lahko vidimo, katere države gospodarstva. Metodologija temelji na načelu enakosti so presegale biofizične omejitve (spodnja os) in hkrati in preverja, ali države trajnostno zadovoljujejo osnovne dosegale družbene pragove (leva os) ter dobimo vpogled potrebe svojih prebivalcev, pri čemer se upoštevajo v napredek in izzive držav pri iskanju ravnovesja med omejitve regenerativnih zmožnosti planeta. družbenim razvojem in okoljskimi omejitvami. S tem pristopom je mogoče spremljati tako okoljske Slovenija je prikazana v zgornjem desnem delu, kar omejitve kot napredek v ustvarjanju gospodarstva, ki pomeni, da presega šest biofizičnih omejitev in hkrati ne temelji zgolj na rasti, temveč na pravični in trajnostni dosega relativno visok nivo družbenih pragov. To kaže, blaginji za vse. da Slovenija, podobno kot mnoge razvite države, uživa višjo raven življenjskih standardov, kot so dostop do energije, izobraževanja in zdravstvene storitve, vendar za ceno prekomerne uporabe naravnih virov in preseganja ekoloških oz. planetarnih mej. 50 Slika 5.3: Dinamika preseganja biofizičnih omejitev in doseganja družbenih pragov v različnih državah, 1992–2015. Nemčija Norveška 10 Švica Avstrija Nizozemska Švedska Finska Belgija Danska Avstralija Madžarska Francija ZDA 8 Slovenija S. Koreja Združeno Kanada kraljestvo Italija Španija Irska Hrvaška Estonija Portugalska Urugvaj Čile Kostarika Kazahstan 6 Mehika Ukrajina Argentina Grčija Tajska Rusija Kitajska Brazilija Latvija Litva 4 Mavricij Ekvador Panama Bolgarija Število doseženih družbenih pragov Šrilanka Jordanija Tunizija Iran Indonezija Albanija Kolumbija Peru Armenija Turčija Maroko Egipt Kirgizistan Južna Afrika 2 Paragvaj Slonokoščena obala Kamerun Indija Mongolija Honduras Nigerija Nepal Gana Ruanda Uganda Nikaragva Laos Bolivija Mali Pakistan Bocvana Bangladeš Tanzanija Nigerija Malavi FIlipini Angola Senegal Lesoto Kenija 0 Gvineja Srednjeafriška republika Gambija 0 1 2 3 4 5 6 Število preseženih biofizikalnih omejitev Slika 5.3 – vir: University of Leeds, 2024. DEAL website. A Good Life For All Within Planetary Boundaries. Pathways. (https://goodlife.leeds.ac.uk/national-trends/pathways/) 51 Slika 5.4: Dobro življenje za vse znotraj planetarnih omejitev – primerjava med Slovenijo in EU-28. Slovenija EU-28 Izpu sti CO sti CO Izpu2 2 Ek Sn ovni odtis tis Fo Fo od OLO ŠKA ZGORNJA MEJ OLO ŠKA ZGORNJA MEJ A sfo Asfo ni EKr EK r ov Sn UŽB ENI TEME UŽB ENI TEME DR LJ DR LJ N U SA IN N U SA IN LE E LE E N LS LS N EM Ek EM olo ED ik olo ik E E ED šk uš šk uš Q DQ SS Q DQ SS i o D i o D dtis dtis S S a* premprem a* vod emba ra dra emba ra vod dra be tal Mo be tal Mo ekološka zgornja povprečna socialna skupna poraba virov primanjkljaji pod kazalniki s meja in družbeni uspešnost glede na glede na vsako družbenim temeljem pomanjkljivimi temelj, ki obsegata vsak družbeni temelj, globalno biofizično ali preseganje podatki krof socialnih in tehtana s številom mejo, začne se biofizičnih mej planetarnih meja prebivalcev na zunanjem robu družbenih temeljev Legenda: EN Dostop do energije (Access to Energy) LS Zadovoljstvo z življenjem (Life Satisfaction) ED Sekundarna izobrazba (Education) LE Pričakovana življenjska doba (Life Expectancy) SS Družbena podpora (Social Support) NU Prehrana (Nutrition) DQ Demokracija (Democratic Quality) SA Sanitarne razmere (Sanitation) EQ Enakost (Equality) IN Dohodkovna revščina (Income Poverty) EM Zaposlitev (Employment) Študija Fanninga in soavtorjev (Fanning, A.L., 2022) ne Uporaba odtisov za vrednotenje vključuje časovnih vrst, saj se večina kazalnikov nanaša planetarnih omejitev na leto 2011. Ti kazalniki podrobneje prikazujejo razvoj v Sloveniji, zlasti v primerjavi z drugimi državami EU, Strokovnjaki poročajo, da so od leta 1996, ko sta kar lahko nakazuje na vrzeli v politikah ali specifične Wackernagel in Rees uvedla prvo merjenje ekološkega geografske značilnosti Slovenije. Na primer, kljub odtisa, nastali številni drugi odtisi (“footprints”). Večina preseženim pragom za dušik in fosfor ima Slovenija člankov se osredotoča na ogljični, vodni in ekološki zaradi svojega reliefa manj intenzivno kmetijstvo v odtis, drugi vključujejo odtise tal, dušika, fosforja, primerjavi s povprečjem EU, kar daje prednost živinoreji snovni odtis ter odtise biotske raznovrstnosti, kemikalij, pred poljedelstvom. delcev PM₂ , ₅, PM₁₀, ozona in energije. Terminologija se uporablja tudi v okoljskem odtisu izdelkov in organizacij Pomembno vprašanje je tudi, kako so bile določene na podlagi ocene življenjskega cikla (LCA) po smernicah mejne vrednosti. Nekateri pragovi temeljijo na jasni logiki Evropske komisije. (npr. primerjava ekološkega odtisa z biokapaciteto) ali so dobro raziskani (npr. podnebna nevtralnost). Vendar V članku iz leta 2019 so Vanham in soavtorji prikazali pa so drugi pragovi težje določljivi in pojasnljivi, saj na raznolikost odtisov ter povezave med njimi znotraj njihove vrednosti vplivajo tudi lokalne ali regionalne širšega okvira presoje po DPSIR (gonilne sile, pritiski, geografske značilnosti (npr. vpliv dušika in fosforja na stanje, vplivi, odzivi). Tako so predstavili glavne okoljske posamezna povodja). odtise (npr. ekološki, ogljični, snovni odtis) in povezave z drugimi planetarnimi omejitvami, kot so izpusti fosforja, dušika in kemikalij. S tem je podana jasnejša predstava o tem, kako so različni odtisi med seboj povezani in kako vplivajo na stanje okoljskih virov. * Modra voda je voda, ki se nahaja v rekah, jezerih in podtalnici ter se uporablja za pitje, namakanje in industrijske namene. Slika 5.4 – vir: University of Leeds, DEAL website. A Good Life For All Within Planetary Boundaries. Country comparisons https://goodlife.leeds.ac.uk/national-snapshots/ 52 countries/ Slika 5.5: Okvir DPSIR in povezava z okoljskimi odtisi ter skladnost kazalnikov odtisov s planetarnimi omejitvami. a) Linearni prikaz okvira presoje DPSIR (gonilne sile, pritiski, stanje, vplivi in odzivi) (OECD, 2003) in njegova teoretična povezava z okoljskimi odtisi in kazalniki vpliva. Od nedavnega nekateri avtorji poleg odtisov, povezanih s pritiski na okolje, kot jih opisujemo tukaj, tudi v zvezi s kazalniki vpliva uporabljajo termin “odtisi vpliva”. b) Usklajenost obstoječih kazalnikov odtisov z devetimi planetarnimi omejitvami z vizualizacijo prekrivanja različnih odtisov. Že vključeno kemično onesnaževanje kot planetarna omejitev (nova entiteta) s povezanim kemičnim odtisom (odtis kemikalij). Materialni odtisi in odtisi sive vode ne ustrezajo neposredno planetarni omejitvi. FP (footprint) = odtis. 35 36 37 38 39 40 41 23 1 3 2 21 27 25 26 5 28 22 24 29 4 20 19 6 34 30 18 17 33 7 32 31 8 16 10 14 15 9 12 13 11 1. Ogljični ali GHG odtis, 2. Odtis biotske raznovrstnosti 3. Kazalnik odtisa, 4. Dušikov odtis, 5. N 2O je ne dosega omejitve vključen v ogljični in dušikov odtis, 6. Odtis ozona, 7. Odtisa delcev PM 2,5 in PM 10, 8. Odtisa delcev PM 2,5 10 in PM sta vključena v odtis kemikalij, 9. Odtis kemikalij, 10. Prihaja do prekrivanja na več področjih. znotraj območja negotovosti odtisu (N in P odtis). V onesnaženost vode je vštet tudi odtis kemikalij. V dušikov odtis in odtis kemikalij onkraj območja negotovosti Odtis sive vode vključuje tudi onesnaženost z dušikom in fosforjem (N in P), v dušikovem in fosforjevem je všteta tudi onesnaženost ozračja z NOx in NH3, 11. Dušikov odtis, 12. Odtis fosforja, 13. Odtis sive omejitev še ni količinsko opredeljena vode*, 14. V snovni odtis sta všteta fosfor (P) in dušik (N) (umetna gnojila) kot vira, 15. V snovni odtis sta všteta fosfor (P) in dušik (N) (umetna gnojila) kot vira, 16. Odtis modre vode, 17. V snovni odtis je všteta biomasa, ki je tudi del ekološkega odtisa, 18. Odtis zelene vode, 19. Odtisa kopnega in zelene vode sta povezana z rabo tal, vendar so vanju všteti različni viri; kopno in zelena voda, Prihaja do prekrivanja, vendar ne do dvojnega štetja, 20. Odtis kopnega, 21. Ekološki odtis, 22. Ekološki odtis zajema podnebne spremembe z ogljično komponento ter prisvajanje kopnih površin s komponento biomase (prekrivanje z odtisom toplogrednih plinov in kopnega), 23. Ogljični ali GHG odtis, 24. Podnebne spremembe, 25. Zakisovanje oceanov, 26. Celovitost biosfere, 27. Funkcionalna raznolikost, 28. Genetska raznolikost, 29. Tanjšanje stratosferske plasti ozona, 30. Obremenitev z aerosoli, 31. Nove entitete, 32. Biokemični tokovi, 33. Raba sladke vode, 34. Sprememba rabe tal, 35. Gonilo, 36. Pritisk, 37. Stanje, 38. Vpliv, 39. Odziv, 40. Okoljski odtisk, 41. Kazalnik vpliva * Siva voda je odpadna voda, ki izvira iz gospodinjskih dejavnosti, običajno ne vsebuje fekalnih snovi. Slika 5.5 – vir: Vanham et al., 2019, slika 2.b. 53 Odtisi se izračunavajo tudi na ravni posameznih izdelkov politik za zmanjšanje vpliva potrošnje na okolje. Iz in storitev, kar omogoča natančno spremljanje njihovega rezultatov, objavljenih na platformi, je možno zaključiti, vpliva na okolje. Platforma JRC Consumption Footprint da je v Sloveniji prispevek mobilnosti k odtisu potrošnje Platform EU-27 je v letu 2023 podala podatke o vplivu večji kot v povprečju v EU. Ta ugotovitev izhaja tudi iz potrošnje na okolje na evropski ravni za obdobje 2010– drugih študij in pristopov. 2021. Ocena vključuje podrobne analize okoljskega odtisa na ravni posameznih izdelkov storitev in sektorjev, Kljub temu, da platforma JRC ponuja obsežen vpogled kar omogoča bolj natančno spremljanje vpliva potrošnje v vplive potrošnje na okolje, še bolj poglobljene na okolje. Primerjava uteženih rezultatov – vpliv na in podrobne podatke lahko pridobimo z uporabo prebivalca kaže, da je slovenski skupni odtis potrošnje podatkovne zbirke EXIOBASE, nadgrajene v REX3. nižji od povprečja EU-27 (0,81 za Slovenijo in 0,95 za EU-27). V strukturi okoljskega odtisa predstavljajo REX3 (Resolved EXIOBASE3 version 3) vsebuje obsežen največji delež hrana, bivališča in mobilnost. To je nabor okoljskih kazalnikov, ki se nanašajo na podnebne pomemben vpogled, ki je lahko v pomoč pri načrtovanju vplive, vplive na zdravje zaradi izpustov delcev, vodni Slika 5.6: Prispevek področja potrošnje k skupnemu odtisu potrošnje, enotno uteženi rezultati – vpliv na prebivalca, EU-27, 2021. 1,5 1 0,5 pt (points, točke - utežena enota za merjenje okoljskih vplivov) 0 g EU-27 Ciper Irska Italija Litva Češka Grčija Latvia Malta Avstrija Belgija Finska Danska Poljska Španija Hrvaška Estonija Francija Nemčija Bulgarija Romunija Slovaška Slovenija Švedska Madžarska Luksembur Nizozemska portugalska Gospodinjski aparati Hrana Dobrine v gospodinjstvih Bivališča Mobilnost stres in izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe Za vrednotenje vpliva na biotsko raznovrstnost so rabe tal in evtrofikacije sladke vode. Sistem omogoča uporabljeni prostorsko razčlenjeni podatki, podroben vrednotenje vplivov iz dveh perspektiv – proizvodnje vpogled v izgubo biotske raznovrstnosti zaradi in potrošnje – kar omogoča podrobno analizo vplivov sprememb naravnih habitatov in koristi zaradi ukrepov domače proizvodnje na okolje ter vplivov povpraševanja obnove. Vrednotenje se izvaja v visoki prostorski po dobrinah in storitvah, vključno z uvoženimi izdelki, ki ločljivosti, ki vključuje tudi najnovejše časovne trende. imajo vpliv zunaj nacionalnih meja. Poleg okoljskih vplivov REX3 vključuje tudi socialno- Vrednotenje podnebnih vplivov v sistemu REX3 poleg ekonomska kazalnika “delovna sila” in “dodana izpustov toplogrednih plinov, povezanih z zgorevanjem, vrednost”, ki omogočata oceno širših socialnih in in biogenih izpustov toplogrednih plinov vključuje ekonomskih posledic tako proizvodnje kot potrošnje. tudi izpuste, ki so posledica spremembe rabe tal. Slika 5.6 – vir: JRC Consumption Footprint Platform. 54 Slika 5.7: Časovni razvoj okoljskih vplivov Slovenije in EU-27 skupaj v primerjavi z rastjo prebivalstva in BDP od leta 1995 do 2022. Vplivi treh planetarnih omejitev (podnebje, vodni stres in biotska raznovrstnost) in izpustov delcev so prikazani z vidika proizvodnje in potrošnje. Izračunano z REX3. Slovenija EU-27 Proizvodnja Potrošnja Proizvodnja Potrošnja 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 ememba glede na leto 1995 (=0%) 0,5 Relativna spr 0,0 - 0,5 1995 2005 2015 1995 2005 2015 1995 2005 2015 1995 2005 2015 Prebivalstvo Vodni stres BDP Izginjanje biodiverzitete zaradi rabe zemljišč Podnebni vplivi Izginjanje biodiverzitete zaradi evtrofikacije sladke vode Vplivi delcev PM na zdravje BDP: Tako Slovenija kot EU-27 sta v opazovanih Voda: V EU-27 se je vodni stres z obeh vidikov obdobjih beležili stalno rast BDP, ki je presegala stopnje povečeval podobno hitro, medtem ko se je v Sloveniji rasti vseh kategorij vplivov (relativni razklop vplivov od vodni stres z vidika proizvodnje zmanjšal, z vidika porabe BDP), razen pri vodnem stresu. pa znatno povečal. To povečanje je povezano z opaznim povečanjem uvoza agroživilskih proizvodov iz regij, kot Podnebje: Na potrošnji temelječi podnebni vplivi so se so Kitajska, Indija, Druga Azija in Bližnji vzhod, vključujoč zmanjšali tako v Sloveniji kot v EU-27 (absolutni razklop izdelke kot so riž, zelenjava, sadje, oreščki in tekstil. od BDP). Nasprotno pa so se podnebni vplivi, ki temeljijo na proizvodnji, v EU-27 zmanjšali, medtem ko so se v Biotska raznovrstnost: Vplivi na biotsko raznovrstnost, Sloveniji povečali, zlasti od leta 1995 do leta 2010. To povezani z zemljišči, so se v EU-27 zmanjšali z razliko je mogoče pripisati močnejšemu tehnološkemu obeh vidikov, medtem ko so se v Sloveniji vplivi na napredku in večjim prizadevanjem za postopno biotsko raznovrstnost, povezani z zemljišči, zmanjšali opuščanje premoga in prehod na obnovljive vire energije z vidika potrošnje, z vidika proizvodnje pa so ostali v EU-27 v primerjavi s Slovenijo. nespremenjeni. Zdravje: Vplivi izpustov delcev na zdravje so se zmanjšali v Sloveniji in EU-27 z obeh vidikov. To zmanjšanje gre pripisati domačemu tehnološkemu napredku, kot je izboljšano čiščenje dimnih plinov, in prizadevanjem za opuščanje premoga s prehodom na obnovljive vire energije. Slika 5.7 – vir: ARSO, 2024. 55 Podatkovna zbirka EXIOBASE, REX3 ponuja možnosti za povezovanje planetarnih omejitev in zelene rasti, pri čemer se povezuje tako s podnebnimi ukrepi kot s cilji biotske raznovrstnosti in naravnega okolja. Rezultati za Slovenijo opozarjajo na potrebo po obravnavi vodnega stresa v okviru potrošnje in trgovine. 56 57 6 58 Ekonomija blaginje Ekonomija blaginje je nova paradigma gospodarskega razvoja, ki presega uporabo tradicionalnih metrik, kot je BDP. Njen cilj je ustvariti sistem v gospodarstvu, ki omogoča trajnostno rast in blaginjo za vse ob upoštevanju okoljskih omejitev. Pot do tega cilja lahko najdemo z uporabo različnih konceptov in pristopov. Pobuda Zemlja za vse (Earth4All) in Mark Anielski sta pomembna v prizadevanjih za preoblikovanje gospodarstva v smeri, ki daje prednost celostnemu blagostanju ljudi in planeta. 59 Ekonomija blaginje v pobudi Zemlja za vse (Earth4All) Avtorji knjige Zemlja za vse (Earth4All) izpostavljajo V pobudi Zemlja za vse (Earth4All) najdemo nekaj tri ključne družbeno-ekonomske vzvode, potrebne ključnih zamisli, kot je na primer - le z zgodnjo za preobrate na področjih revščine, neenakosti, in odločno sprožitvijo drznih vzvodov lahko po opolnomočenja, prehrane in energije. Ti vzvodi so modelu Zemlja za vse (Earth4All) do sredine zasnovani kot postopni koraki: začetne spremembe tega stoletja dosežemo pospešeno preobrazbo so usmerjene v prilagoditve politik znotraj obstoječe v pravičnejši, bolj pošten in varen svet. Čeprav gospodarske paradigme, nato se ukrepi stopnjujejo v bo vrnitev človeštva v varen okvir delovanja v tem vedno ambicioznejše reforme, ki stremijo k oblikovanju stoletju morda zahtevna in kompleksna naloga, lahko nove gospodarske paradigme, primerne za antropocen. – podobno kot pri mnogih drugih zapletenih projektih – Na najvišji ravni so vzvodi, ki omogočajo celovito lahko ta proces sproži peščica dobro izbranih vzvodov, preobrazbo v t.i. “ekonomijo blaginje”. ki jih izvedejo predane skupine ljudi. Slika 6.1: Ključni preobrati v okviru pobude Zemlja za vse (Earth4all). NOVO NOVO NOVO modeli rasti novi univerzalna pokojnine temeljna dividenda PARADIGMA PARADIGMA PARADIGMA ponovna ponovno vodilni položaji in trgovinska regionalizacija sindikalno združevanje delovna mesta za ženske širitev političnega prostora progresivno obdavčevanje izobraževanje za vse TRENUTNO TRENUTNO TRENUTNO REVŠČINA NEENAKOST OPOLNOMOČENJE NOVO NOVO sprememba visok delež prehrane obnovljivih virov PARADIGMA PARADIGMA učinkovitost prehranskega sistema elektrifikacija novi načini kmetovanja učinkovitost energetskega sistema TRENUTNO TRENUTNO HRANA ENERGIJA Slika 5.1 – vir: Dixson-Declève et al., 2022. 60 Strokovnjaki poudarjajo, da so socio-ekonomski vzvodi jasno prepoznavni in pripravljeni na uporabo. Vsi izhajajo iz enega ključnega področja – iz gospodarstva. Ključni med njimi so: Ustanovitev državljanskih skladov za pravično razdelitev bogastva svetovnih skupnih dobrin med vse državljane. Vladno Preobrazba posredovanje mednarodnega (subvencije, spodbude in finančnega sistema, predpisi) za pospešitev ki bo omogočila hitro zmanjšanje preobratov. revščine v večjem delu sveta. Zmanjšanje Naložbe tveganja v učinkovite, regenerativne prehranske sisteme in nizkimi dohodki in odpis za naložbe v državah z sisteme obnovljivih virov energije. dolga. 61 Ekonomija blaginje Marka Anielskega: Po Anielskem je model pristnega bogastva zasnovan za podporo gospodarstvom, ki temeljijo na blaginji. koncept in njegovo izvajanje v Sloveniji Merjenje in upravljanje blaginje se osredotoča na Koncept ekonomije blaginje Marka Anielskega vrednote in vrline, pri čemer napredek in uspeh določajo skupnosti ali organizacije. Z uporabo konvencionalnih Mark Anielski je v knjigah “Ekonomija sreče” (Anielski, finančnih računovodskih okvirjev ocenjuje donosnost naložb v pet ključnih sredstev ali dobrin skupnosti Mark, 2007) in “Gospodarstvo blaginje” (Anielski, Mark, oziroma podjetja. Poleg tega ponuja praktična orodja za 2018) predstavil načrt za ustvarjanje novih gospodarstev usmerjanje gospodarskega razvoja, oblikovanje politik blaginje z uporabo računovodskega sistema za merjenje in proračunov ter pomaga pri sprejemanju strateških pogojev blaginje v skupnostih, ki temeljijo na vrednotah gospodarskih, družbenih in okoljskih odločitev. in vrlinah, pri čemer model pristnega bogastva ponuja konkretna orodja za merjenje in upravljanje teh vrednot v gospodarskih sistemih. Svetoval je številnim regionalnim in vladnim inštitucijam. Slika 6.2: Pristno bogastvo: model petih kapitalskih dobrin. FINANČNI KAPITAL GRAJENI KAPITAL Finančna sredstva Infrastruktura, stavbe, (denar, gotovina, delnice, ceste, hiše, tovarne, stroji, obveznice, izvedeni finančni oprema in industrijski izdelki instrumenti), obveznosti ter intelektualna lastnina (dolg) in lastniški kapital. (patenti, avtorske pravice), ki sestavljajo materialno strukturo družbe. ČLOVEŠKI KAPITAL NARAVNI KAPITAL Posamezne veščine, Zajema zemljišča in naravne izobrazba, znanje, vire, kot so tla, gozdovi, voda, zmožnosti in zdravje zrak ter druge vrste virov. (duševno, fizično, čustveno Vključuje tudi ekosistemske in duhovno) posameznikov, storitve, ki jih zagotavljata ki sestavljajo gospodinjstva, zemlja in njena atmosfera, organizacije in skupnosti. kot so čiščenje zraka in vode, opraševanje, uravnavanje podnebja, kroženje hranil in podpora biotski raznovrstnosti. Sem spadajo kakršenkoli otipljiv ali storitve in s tem podpirajo Mreža medosebnih povezav, življenje ter človeške neotipljiv gospodarski vir, odnosov in mrež, vključno z dejavnosti. ki je sposoben biti v lasti zaupanjem, institucionalnimi ali nadzoru, da proizvaja Sredstvo: ki omogočajo ekosistemske SOCIALNI KAPITAL tudi ekosistemi in procesi, dogovori, pravili in normami, ki vrednost in za katerega se olajšujejo človeške interakcije. smatra, da ima pozitivno Prav tako niz vrednot, zgodovine, gospodarsko vrednost. tradicij in vedenj, ki povezujejo določeno skupino ljudi. Model združuje pristen način življenja, skladno z vrednotami, in pogoje za blaginjo, kar vodi k ustvarjanju odpornih in trajnostnih skupnosti. Slika 6.2 – vir: Anielski, 2023. 62 Kazalniki pristnega napredka na primeru Teh 51 kazalnikov blaginje je bilo spremljanih v obdobju blaginje za Alberto, Kanada 1961–2001, pokazali pa so podobne rezultate kot indeks GPI ZDA. Medtem ko se je BDP Alberte povečeval, se je V zadnjih 25 letih so se zaradi kritik BDP kot merila splošno stanje blaginje od 60. let zmanjšalo in stagnira. blaginje razvili alternativni kazalniki napredka. Eden Delo na indeksu GPI je vključevalo pretvorbo surovih najpomembnejših je kazalnik pristnega napredka (GPI, podatkov v lestvico od 1 do 100, kjer 100 pomeni ang. Genuine Progress Indicator), uveden leta 1995 v optimalno stanje blaginje. Sistem omogoča preučevanje ZDA. GPI vključuje okoljske in družbene stroške, kot so povezav med rastjo BDP in drugimi kazalniki, kot so onesnaževanje, kriminal, neenakost in kronične bolezni. pričakovana življenjska doba, kronične bolezni, kakovost Projekt Alberta GPI, ki ga je vodil Mark Anielski, je zraka in ekološki odtis. razvil celovitejšo bilanco za provinco Alberto v Kanadi, upoštevajoč 51 ključnih kazalnikov stanja blaginje - človeških, družbenih, okoljskih/naravnih, grajene infrastrukture in finančnih. Slika 6.3: Kazalniki pristnega napredka Alberte Zadolženost gospodinjstev Infrastruktura gospodinjstva Prihranki Skrb za otr Revščina Delo v gospodinjstvu Volilna udeležba Šotišča osto živeče živali Mokrišča oke in star Čas, porabljen za pot na delo Prostovoljstvo Prosti čas Parki in divjina obljenost gozdov ejše Ribe in druge pr Razdr Pričakovana življenjska doba Trajnostno upravljanje z lesom Trajnostno kmetijstvo Primanjklaj v ogljikovi bilanci ednih plinov Prezgodnja smrtnost Izpusti toplogr Kakovost zraka Smrtnost dojenčkov Alberta Ekološki odtis Debelost Komunalni odpadki Kazalniki pristnega napredka Samomori Nevarni odpadki 51 kazalnikov blaginje Zloraba dr og (mladina) Raba energije Rezerve naftnih skrilavcev eče Rezerve nafte in zemeljskega plina Avtomobilske nesr Porazdelitev dohodka Razpadanje družin ečo Javna infrastruktura Kriminal Plačane ur Str oški pr Težave z igrami na sr Podzaposlenost evoza e delovne sile Br ezposelnost Tedenska plača Osebni izdatki Dosežena raven izobrazbe Kakovost voda Davki Gospodarska rast rgovinska bilanca Gospodarska raznolikostT Razpoložljivi dohodek Slika 6.3 – vir: Anielski, 2023. 63 Ustvarjanje gospodarstva blaginje za Slovenijo Anielski (2023) navaja, da je Slovenija idealno pripravljena postati vzorčno gospodarstvo blaginje. Slednje utemeljuje z naslednjimi priložnostmi, ki jih ima Slovenija: Uporablja integriran Vključuje cilje Ponuja primerjalne Poudarja potrebo po sistem računovodstva trajnostnega razvoja prednosti v izboljšavah na določenih in odločanja o OZN v slovenski kakovosti življenja področjih, kar se odraža pristnem bogastvu ekonomsko-ekološko-med državami EU. v stalnih prizadevanjih (pet kapitalskih dobrin: blaginjski okvir. za uskladitev z načeli človeške, družbeno-trajnostnega razvoja in kulturne, naravne, blaginje, kot jih določa grajene in finančne). Strategija razvoja Slovenije 2030. Strategija razvoja Slovenije 2030 – ključni vidiki ter prizadevanja za dosego trajnostne blaginje Vključuje ciljev, strategij in 12 Zavezanost ključnih kazalnikov 6 k merjenju in poročanju o resničnem napredku kakovosti življenja, skladnih z modelom gospodarstva blaginje. Zavezanost k merjenju in poročanju o resničnem napredku pri doseganju ciljev (med njimi: pričakovana življenjska doba, zdrav življenjski slog, nizka stopnja neenakosti, živahna kultura, trajnostno upravljanje virov, visoka stopnja zaposlenosti, zaupanje, varnost, nizkoogljično krožno gospodarstvo ter učinkovite visokokakovostne javne storitve in upravljanje). 64 Tabela 6.1: Legatum Prosperity Index za Slovenijo – kazalniki okoljske kakovosti (2. stolpec), po področjih (1. stolpec), rangi Slovenije v svetovnem merilu (zadnji stolpec) Področje Kazalniki okoljske kakovosti Rangi Slovenije v svetovnem merilu Izpusti v zrak Izpusti CO2 108 Izpusti SO2 42 Izpusti NOx 29 Izpusti črnega ogljika 82 Izpusti metana 32 Izpostavljenost onesnaženemu zraku Izpostavljenost delcem 114 Vplivi onesnaženosti zraka na zdravje 30 Zadovoljstvo s kakovostjo zraka 48 Gozd, zemljišča in tla Gozdna območja 15 Pojavnost poplav 138 Trajnostno upravljanje dušika 61 Sladke vode Trajnostni vodni viri 46 Čiščenje odpadnih voda 15 Odvzem sladke vode 70 Zadovoljstvo s kakovostjo vode 7 Prizadevanja za ohranjanje narave Zaščitena območja na kopnem 2 Dolgotrajno upravljanje gozdnih površin 14 Zaščita biotsko raznovrstnih območij 24 Predpisi o pesticidih 18 Zadovoljstvo z ohranitvenimi prizadevanji 33 Podatki iz tabele (6.1) kažejo, da Slovenija na področju Kljub napredku pri ohranjanju narave in vodnih virov, ohranjanja narave dosega solidne rezultate, zlasti pri so okoljski pritiski zaradi izpustov in onesnaženja še zaščiti območij na kopnem (2. mesto) in upravljanju vedno problematični. To nakazuje potrebo po nadaljnjih gozdov (14. mesto). To kaže na prizadevanja za prizadevanjih za zmanjšanje ekološkega odtisa in varovanje naravnih virov, ki so ključna za dolgoročno izboljšanje kakovosti zraka. trajnostno gospodarsko rast v okviru ekonomije blaginje po Anielskem. V kontekstu ekonomije blaginje je ključno, da Slovenija ne le ohranja naravne vire, ampak tudi zmanjša okoljske Vendar pa se Slovenija sooča z izzivi na področju pritiske, zlasti na področju izpustov, da bi dosegla bolj izpustov CO₂ (108. mesto) in na področju trajnostno in pravično gospodarsko rast. onesnaževanja zraka (npr. vpliv na zdravje zaradi onesnaženja, 30. mesto). Tabela 6.1 – vir: Anielski, 2023. 65 Anielski meni, da je Slovenija na dobri poti, da postane model gospodarstva blaginje v Evropi. Ima prebivalstvo z dolgo življenjsko dobo, odporne gozdove, majhne neenakosti v dohodkih, visoko izobrazbeno strukturo prebivalstva, visok družbeni kapital, dobre pogoje za zaposlitev in visoko zadovoljstvo z življenjem. Vendar pa se Slovenija spoprijema tudi z izzivi pri družbenem in naravnem kapitalu ter usklajevanju ekološkega odtisa z biokapaciteto. Anielski priporoča merjenje subjektivne blaginje, anketiranje prebivalcev in uporabo proračunskih ter političnih pristopov, ki temeljijo na blaginji, podobno kot v Novi Zelandiji (v prejšnjem desetletju), Islandiji, na Finskem in Škotskem. 66 67 7 68 Ključni ukrepi za prehranski in energetski preobrat ter zmanjševanje ekološkega dolga: Rešitve in priložnosti Prehranski in energetski sistemi so ključni za trajnostni razvoj. Različne rešitve in priložnosti, ki se kažejo v zvezi s preobrazbo ključnih sektorjev, lahko prispevajo k zmanjšanju ekološkega dolga. Potrebne so nujne sistemske spremembe, ki bodo omogočile trajnostno rabo virov in zmanjšale negativne vplive na okolje. 69 Prehranski in energetski preobrat v pobudi Zemlja za vse (Earth4All) Študija Zemlja za vse (Earth4All) predvideva, da je mogoče pet preobratov velikega preskoka doseči z uresničevanjem ključnih ciljev politike. V tem poglavju podrobneje obravnavamo dva preobrata, povezana z okoljskimi izzivi in zelenim prehodom - prehranski in energetski. Prehranski preobrat: Energijski preobrat: • Prehranski sistem mora do leta 2050 postati • Preoblikovati energetske sisteme za regenerativen in naravi prijazen. povečanje učinkovitosti in povečati uvajanje • Spodbujati je potrebno lokalno pridelavo vetrne ter sončne energije; zagotoviti čisto hrane, zmanjšati uporabo gnojil in drugih energijo tistim, ki je nimajo. kemikalij. • Vsako desetletje prepoloviti izpuste • Ključni cilji so zdrava prehrana za vse, toplogrednih plinov. varovanje tal in ekosistemov, ne povečevati • Ključni cilj je podnebna nevtralnost (ničelni NOVO NOVO obsega zemljišč, namenjenih kmetijstvu, ter izpusti) do leta 2050. zmanjšanje količine zavržene hrane. novi univerzalna modeli rasti temeljna dividenda Prehranski preobrat - zdrav prehranski PARADIGMA Prehod na trajnostni prehranski sistem ni zgolj ključen PARADIGMA ponovna ponovno za spoštovanje planetarnih omejitev, temveč tudi za sistem za ljudi in planet trgovinska regionalizacija sindikalno združevanje izboljšanje zdravja ljudi, saj prispeva k bolj uravnoteženi Prehranski preobrat vključuje celovito spremembo prehrani in zmanjšuje pojav bolezni, ki so povezane z širitev političnega prostora nezdravo prehrano. progresivno obdavčevanje celotnega prehranskega sistema. TRENUTNO TRENUTNO Načrt poudarja tri ključne vzvode (Dixson-Declève et Slika 7.1: Ključni ukrepi prehranskega preobrata vodijo do nove REVŠČINA NEENAKOST al., 2022): paradigme. 1. Spremembo prehrane, ki se osredotoča na prehod k bolj rastlinski in lokalni prehrani, kar zmanjšuje NOVO potrebo po intenzivni živinoreji, ki je eden največjih virov izpustov toplogrednih plinov. 2. Učinkovitost prehranskega sistema, ki zajema sprememba optimizacijo pridelave, transporta in porabe hrane, prehrane 3. Nove načine kmetovanja, ki vključujejo prehod s poudarkom na zmanjševanju odpadkov in boljši PARADIGMA PARADIGMA izrabi naravnih virov. učinkovitost prehranskega sistema na trajnostne prakse, kot so regenerativno škodljivih kemikalij, kar prispeva k varovanju novi načini kmetovanja učinkovitost energetskega sistema kmetijstvo, agroekologija in zmanjšanje uporabe biotske raznovrstnosti, zmanjšanju izpustov ter bolj TRENUTNO TRENUTNO učinkoviti rabi vode. HRANA Slika 7.1 – vir: Dixson-Declève et al., 2022, slika 6.1. 70 Tri ključna področja prehranskega preobrata so pridelava hrane, prehranjevalne navade in zmanjšanje odpadne hrane. Pridelava hrane: Prehranjevalne navade: Odpadna hrana: Potrebna je hitra reforma, Tisti, ki so dobro prehranjeni, Zmanjšanje odpadkov ki vključuje trajnostno naj se osredotočajo na v celotni prehranski intenzifikacijo in zdravo in okoljsko manj verigi je nujno. Če bi regenerativno kmetijstvo. obremenjujočo prehrano, uspeli zmanjšati količino Širitev kmetijskih zemljišč se medtem ko je potrebno odpadne hrane za 25 mora ustaviti, pri čemer je podhranjene oskrbeti s hrano, %, bi lahko nahranili vse nujno obnoviti degradirana pridelano na regenerativen in prebivalce na svetu. zemljišča. Kmetije morajo trajnosten način. prispevati k shranjevanju ogljika v tleh in vegetaciji, kar pomaga pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Naš izziv je preoblikovati prehranski sistem tako, da bo zagotavljal zdravo hrano za devet milijard ljudi, ne da bi povečali porabo zemljišč ali izkoriščanje morskih območij. To zahteva zmanjšanje porabe sladke vode, uporabo gnojil in prehod na neto pozitivne izpuste CO₂. Kmete je treba obravnavati kot skrbnike biosfere in jih ustrezno nagrajevati za njihovo vlogo pri varovanju okolja. 71 širitev političnega prostora progresivno obdavčevanje izobraževanje za vse Energetski preobrat - “elektrifikacija TRENUTNO TRENUTNO Slika 7.2: Ključni ukrepi energetskega preobrata vodijo do nove paradigme REVŠČINA skoraj vsega” NEENAKOST OPOLNOMOČENJE Ljudje pogosto izražajo osuplo nejevero, da družbam ne uspe odstraniti fosilnih goriv iz svetovnega NOVO NOVO gospodarstva s potrebno hitrostjo in v potrebnem obsegu. Vendar to zahteva temeljito prestrukturiranje sprememba visok delež industrijskih temeljev. Fosilna goriva so dolgo časa prehrane obnovljivih virov predstavljala osnovo gospodarske rasti. Kljub temu, da so pozivi k ukrepom pravilni, je preoblikovanje PARADIGMA PARADIGMA učinkovitost elektrifikacija energetske politike zahtevno, ker imajo fosilna goriva prehranskega sistema še vedno velik vpliv. Energetski preobrat vključuje temeljno prestrukturiranje novi načini kmetovanja učinkovitost energetskega sistema energetike. Po Pariškem sporazumu moramo v TRENUTNO TRENUTNO sedanjem desetletju prepoloviti izpuste toplogrednih HRANA ENERGIJA plinov, do leta 2050 pa doseči podnebno nevtralnost. Ključno pri tem bo povečanje energetske učinkovitosti in uporaba obnovljivih virov energije (Slika 7.2). Za širitev sončnih in vetrnih elektrarn, spodbujanje rabe Global Footprint Network - obetavni prehod potrebujemo tudi obsežno elektrifikacijo, električnih vozil, ustrezne rešitve za shranjevanje ukrepi za #MoveTheDate (premik energije, in splošni prehod na krožne proizvodne dneva ekološkega dolga) v živilskem prakse. in energetskem sektorju Svet je že na pragu najhitrejšega preoblikovanja Global Footprint Network sta ustanovila Mathis energetskega sistema v zgodovini. Čiste energetske Wackernagel in Susan Burns leta 2003, da bi omogočila tehnologije se eksponentno razvijajo. Leta 2021 je bilo dostop do podatkov o ekološkem odtisu kot edinemu z vetrno in sončno energijo proizvedenih 10 % vse metodološkemu pristopu, ki celostno primerja električne energije na svetu (leta 2016 le 5 %), kar bi povpraševanje človeštva po naravnih virih lahko do leta 2030 naraslo na polovico. z regeneracijsko zmožnostjo narave. Ključna vprašanja, ki ostajajo, so, ali bo preobrat dovolj Leta 2006 sta začela vsakoletno kampanjo Earth hiter in pravičen. Z opuščanjem industrij, ki temeljijo Overshoot Day (dan ekološkega dolga), ki označuje na intenzivni rabi fosilnih goriv, se bo sprostilo veliko datum, ko človeštvo porabi več virov, kot jih planet lahko zemlje, oceani se bodo obnovili, onesnaževanje zraka obnovi v celem letu (leta 2024 je bil za dan svetovnega bo odpravljeno, in zagotovljeno bo dovolj energije tudi ekološkega dolga določen 1. avgust). za revnejše prebivalstvo. učinkovitostjo vseh obstoječih energetskih sistemov. so predstavili načine uporabe obstoječe tehnologije za Hkrati se toplota, industrijski procesi in promet nadomestitev običajnih praks za 100 dni, od svetovnega preusmerijo na obnovljivo električno energijo in iz dne ekološkega dolga do COP 26. Če bi te spremembe Energetski preobrat se začne s sistemsko bliže koncu leta (kampanja #MoveTheDate). Leta 2021 Predstavili so tudi, kako lahko premaknemo ta dan nje pridobljene nosilce energije, kot je zeleni vodik. izvajali v skladu s cilji IPCC do leta 2030, bi morali datum Zaradi velikih naložb v obilne obnovljive vire energije svetovnega dne ekološkega dolga vsako leto premakniti s skladiščenjem se energija še naprej znižujejo ceno za 10 dni proti koncu leta, da bi dosegli potrebne energije zaradi ničelnih mejnih stroškov, tj. zaradi podnebne cilje. “brezplačnega sonca”. Global Footprint Network razvršča svoje ukrepe v pet ključnih področij: mesta, energija, hrana, planet in prebivalstvo (Slika 7.3). Slika 7.2 – vir: Dixson-Declève et al., 2022, 72 Slika 7.3: Vizualni prikaz rešitev #MoveTheDate ENERGIJA Kako se oskrbujemo z energijo? HRANA MESTA Kako se Kako načrtujemo in prehranjujemo? upravljamo z mesti? Kako pomagamo naravi, PREBIVALSTVO da uspeva? PLANET Koliko nas je? #MOVE THE DATE Energija in mesta ENERGIJA: MESTA: Ogljični odtis predstavlja 60 % ekološkega odtisa Do leta 2050 bo v mestih živelo 70-80 % ljudi. Pametno človeštva. Razogljičenje gospodarstva je ključ za načrtovanje mest in strategije urbanega razvoja so spopadanje s podnebnimi spremembami in izboljšanje ključne za biološko obnovo. Energetsko učinkovite ekološkega ravnovesja. Pred več kot 150 leti je bil stavbe, integrirano načrtovanje in mesta kratkih poti ogljični odtis skoraj ničen. Da bi omejili dvig globalne (na primer 15-minutna mesta) ter učinkovite možnosti temperature pod 2 °C in dosegli ogljično nevtralnost, trajnostne mobilnosti so primeri ključnih rešitev. mora biti ogljični odtis do leta 2050 spet nič. Prevoz: Rešitve za energijo: Načrtovanje mest pomembno vpliva na potrebo po Zmanjšanje ogljičnega odtisa za 50 % bi premaknilo avtomobilih, kar je pomembno, saj osebna mobilnost dan ekološkega dolga za 93 dni proti koncu zavzema 17 % ogljičnega odtisa. Zmanjšanje odtisa leta. Uporaba obstoječih tehnologij za energetsko zaradi vožnje z avtomobili za 50 % in nadomestitev z učinkovitost in proizvodnjo energije bi premaknila dan javnim prevozom, kolesarjenjem in hojo bi premaknilo ekološkega dolga za najmanj 21 dni. dan ekološkega dolga za 13 dni. Rešitve na področju energije ter njihovi učinki - premik dneva ekološkega dolga proti koncu leta: • Nov Zeleni dogovor za polovico sveta: premik za 42 dni. • Pametna mesta: premik za 29 dni. • Nizkoogljični viri energije: premik za 26 dni. • Financiranje razogljičenja elektroenergetskega sistema za 50%: premik za 22 dni. • Tehnologija baterij*, sistemi shranjevanja energije: premik za 15 dni. • Zeleni vodik za tretjino letalskega goriva in polovico industrijskih potreb: premik za 18 dni. • Učinkovito upravljanje z vodami in čiščenje odpadnih voda: premik za 21 dni. • Cena za izpuste ogljika (100 USD/tono): premik za 63 dni. Slika 7.3. – vir: Earth Overshoot Day, https://www.overshootday.org/solutions/ * Tehnologija baterij se nanaša na shranjevanje energije iz obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, ter njena uporaba, ko ti viri niso na voljo. 73 Hrana in planet HRANA: PLANET: Polovica Zemljine biokapacitete se porabi za Rodovitna tla, čista voda in zrak so potrebni za pridelavo hrane. prehrano in zdravje. Naravni ekosistemi, kot so oceani in gozdovi, poleg drugih funkcij uravnavajo podnebje Izpostavljeni sta dve glavni težavi: in absorbirajo ogljik. Prekomerna raba bioloških virov 1. Neučinkovita poraba virov pri proizvodnji hrane: omejuje gospodarstva. Živinoreja zahteva bistveno več naravnih virov kot pridelava rastlinske hrane za enako količino kalorij. Intervencije: Kmetijstvo poleg tega intenzivno uporablja fosilna 1. Tradicionalno ohranjanje narave. goriva, kar povečuje ekološki odtis. 2. Obnova. 2. Zavržena hrana: Približno tretjina vse pridelane 3. Regenerativno kmetijstvo in trajnostni ribolov. hrane se izgubi ali zavrže, kar se dogaja tako v državah z visokimi kot nizkimi dohodki. Izpostavljena rešitev : Pogozdovanje 350 milijonov hektarov gozdov bi dan ekološkega dolga premaknilo za osem dni proti koncu leta. Možnosti izboljšav na področju Druge rešitve za premik dneva hrane in planeta: ekološkega dolga proti koncu leta: • Prehod na rastlinsko prehrano • Nizko vplivna proizvodnja bi z zmanjšanjem porabe mesa govedine: premik za 5 dni. za 50 % dan ekološkega dolga • Medvrstno gojenje dreves: premaknil za 17 dni proti premik za 2,1 dni. koncu leta. • Upravljanje pašnikov: • Zmanjšanje zavržene hrane za premik za 2,2 dni. polovico bi dan ekološkega • Silvopastura*, 40 odstotno dolga premaknil za 13 dni. povečanje: premik za 4 dni. * Silvopastura je trajnostna praksa, ki združuje gozdarstvo in pašno živinorejo. Gre za obliko kmetijstva, kjer se živali pasejo na zemljiščih, kjer rastejo drevesa, kar omogoča hkratno proizvodnjo hrane (živina) in lesnih virov (drevesa). Drevesa nudijo senco, izboljšujejo kakovost tal ter povečujejo biotsko raznovrstnost. Ta sistem ima številne okoljske 74 prednosti, saj zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, izboljšuje skladiščenje ogljika v tleh in drevesih ter prispeva k bolj trajnostni rabi zemljišč. 75 8 76 Ekološki odtis Slovenije in ukrepi za njegovo zmanjšanje Slovenija je na poti k trajnostnemu razvoju, vendar kljub boljšim rezultatom na nekaterih področjih v primerjavi z EU še vedno presega planetarne omejitve. Analiza ekološkega odtisa Slovenije in predlogi konkretnih ukrepov za njegovo zmanjšanje omogočajo prilagoditev nacionalnih politik in strategij, ki vodijo k trajnostnemu razvoju ter življenju v okviru meja našega planeta. 77 Ekološki odtis in biokapaciteta Slovenije Slovenija je leta 2017 sprejela Strategijo razvoja V sestavi ekološkega odtisa Slovenije ima največji Slovenije, v kateri se je zavezala k zmanjšanju delež ogljični odtis (50 % v letu 2022), kar je primerljivo ekološkega odtisa države za 20 % do leta 2030 (kar z evropskim in svetovnim povprečjem. Ekološki odtis pomeni s 4,7 gha na prebivalca v letu 2013 na 3,6 gha Slovenije se najbolj razlikuje na področju gozdnih na prebivalca v letu 2030). Projekcije Global Footprint proizvodov. V letu 2022 je bil za kar 45 % večji od Network za leto 2022 kažejo, da je ekološki odtis evropskega povprečja. Po drugi strani pa je delež Slovenije leta 2022 znašal 4,78 gha na prebivalca, pozidanih in obdelovalnih površin ter ribolovnih območij biokapaciteta pa 2,49 gha, kar je skoraj 2-krat manj precej manjši (Bolte, T., et al, 2022; Stritih 2018-2023)., od odtisa. Za vzdrževanje takšnega življenjska sloga bi 2018 - 2023). potrebovali 3,17 Zemelj. Ekološki odtis Slovenije je nad evropskim povprečjem (4,65 gha na prebivalca). Slika 8.1: Sestava ekološkega odtisa Slovenije, 1992–2022 8,00 8,00 7,00 7,00 6,00 6,00 ebivalca 5,00 5,00 4,00 3,60 3,00 Globalni hektarji (gha) na pr 2,00 1,00 0,00 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Leto Pozidane površine Ogljični odtis Obdelovalne površine Ciljna vrednost ekološkega odtisa (določena za leto 2030) Ribolovna območja Ribolovna območja Gozdni proizvodi Pašne površine Slika 8.1 – vir: GFN, 2024. Analyze by Land Types, Slovenia. 78 Leta 2022 je biokapaciteta Slovenije znašala 2,49 gha na prebivalca, kar je pod evropskim povprečjem (3.31 gha na prebivalca). Največji delež prispevajo gozdovi (74 %). Precej manjši od evropskega povprečja pa je prispevek obdelovalnih površin (16 % v primerjavi s 40 % v Evropi). Slika 8.2: Biokapaciteta Slovenije v primerjavi z Evropo glede na kategorije zemljišč 3,5 3 2,5 ebivalca 2 1,5 1 0,5 Globalni hektarji (gha) na pr 0 Slovenija Evropa Pozidane površine Obdelovalne površine Ribolovna območja Površina gozda Pašne površine Skupni ekološki odtis potrošnje je seštevek odtisa proizvodnje v državi z odtisom uvoza v državo, zmanjšan za odtis izvoza iz države: EO EO EO EO potrošnje države proizvodnje uvoza izvoza Ekološki odtis države = odtis proizvodnje v državi + (odtis uvoza v državo - odtis izvoza iz države) Pri pozidanih površinah se za razliko od drugih Ekološki odtis, ki ga podaja Global Footprint Network, komponent ekološkega odtisa, kjer se upošteva se dejansko nanaša na ekološki odtis potrošnje v potrošnja in uvoz virov, upošteva le dejanska fizična državi. To pomeni, da ekološki odtis upošteva vse vire in pozidanost znotraj meja določene države. To pomeni, ekosistemske storitve, ki so potrebni za zadovoljevanje da čeprav ekološki odtis potrošnje vključuje vire iz potreb prebivalcev določene države, vključno z viri, ki so drugih držav (npr. uvoženo hrano ali energijo), je za pridobljeni iz drugih držav. pozidane površine pomembno, koliko površin je dejansko pozidanih na ozemlju države. Pozidane Na primer, če država uvaža in porablja izdelke, pri površine vključujejo infrastrukturo, stavbe, ceste in katerih je bila za njihovo proizvodnjo uporabljena velika druga območja, ki so bila trajno preoblikovana zaradi količina virov (npr. hrane, energije), se to upošteva kot človeških dejavnosti. del njenega ekološkega odtisa, tudi če ti viri niso bili neposredno pridobljeni znotraj njenih meja. Slika 8.2 – vir: GFN, 2023. Compare Countries, Slovenia. 79 Iz analize podatkov (2017) izhaja da v Sloveniji porabimo je bila velikost uvoza in izvoza neto odtisa večja od več kot proizvedemo, kar pomeni, da je Slovenija neto proizvodnje v vseh kategorijah, razen v eni. Izvoznica uvoznica ekološkega odtisa proizvodnje. Leta 2017 odtisa je Slovenija edino na področju gozdarstva. Slika 8.3: Koliko biološko produktivne površine potrebuje Slovenija za zadostitev potreb pri proizvodnji, uvozu, izvozu in potrošnji, 2017 Ribolovna območja 0,08 0,00 0,18 0,10 Gozdni proizvodi 4,53 3,53 2,83 1,83 Pašne površine 0,17 0,38 0,18 0,39 Obdelovalne površine 1,48 0,49 2,20 1,21 Ogljični odtis 7,81 9,44 5,00 6,60 Pozidane površine 0 0,04 0 0,04 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ekološki odtis (milijoni gha) Proizvodnja 2017 Izvoz 2017 Uvoz 2017 Potrošnja 2017 Glede na vrsto potrošnje so k ekološkemu odtisu Slovenije v letu 2019 največ prispevala bivališča (26 % celotnega ekološkega odtisa), sledili so osebni prevoz (20 %), storitve (18 %), hrana (19 %) in blago (17 %). Slika 8.4: Sestava ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje za leto 2019 1.5 1.25 1 0.75 površina (gha) 0.5 0.25 0 Bivališča Osebni promet Hrana Storitve Blago Pašne površine Gozdni proizvodi Gozdni proizvodi Pozidane površine Obdelovalne površine Ribolovna območja Ribolovna območja Ogljični odtis Slika 8.3 – vir: Bolte, T. et al, 2022; cit. po: GFN, 2021. Selected text and figures for the 2022 State of the Environment Report for Slovenia. Slika 8.4 – vir: ARSO, 2022; cit. po: GFN Slovenia Consumption Land Use Matrix (CLUM) 2017. 80 Slika 8.5: Povezava dveh kategorij ekološkega odtisa - kategorij potrošnje in komponent odtisa za Slovenijo, 2017. Kategorije Prehrana Bivanje Osebni prevoz Blago Storitve potrošnje Kategorije odtisa Pozidane Ribolovna Pašne Obdelovalne Gozdni Ogljični površine območja površine površine proizvodi odtis Pomen potrošnje v ekološkem odtisu Vendar je potrošnja sestavni del bruto domačega proizvoda (BDP), kar ustvarja paradoks: večja potrošnja in potreba po novem ekonomskem povečuje gospodarsko rast, a hkrati poslabšuje okoljske pristopu razmere. Merjenje uspešnosti držav zgolj skozi rast BDP ni več ustrezno za reševanje okoljskih izzivov 21. stoletja. Ekološki odtis, ki se osredotoča na potrošnjo, je ključnega pomena za razumevanje okoljskih pritiskov, ki Za prehod v bolj trajnostno prihodnost je nujno potreben jih ustvarjamo z vsakodnevnimi dejavnostmi. Kategorije, drugačen ekonomski pristop. Pobuda Zemlja za vse kot so hrana, transport in dobrine, jasno prikazujejo, (Earth4All) ter teorija Kate Raworth in Marka Anielskega kako način življenja in potrošniške navade vplivajo na poudarjata ekonomijo blaginje, ki presega preprosto naravne vire in pogosto presežejo zmožnosti narave rast in se osredotoča na ustvarjanje pravičnega in za obnovo. To pomeni, da trenutni vzorec potrošnje ni trajnostnega gospodarstva. Takšen pristop spodbuja trajnosten, kar vodi do izčrpavanja virov in degradacije odgovorno porabo virov, ekonomsko pravičnost in ekosistemov. dolgoročno stabilnost naravnih sistemov, kar je skladno s cilji trajnostnega razvoja. Slika 8.5 – vir: Bolte idr., 2022 in GFN 2022. 81 Ekološki odtis Slovenije V letu 2022 je ekološki odtis prebivalca Slovenije v povprečju znašal 4,78 gha (ciljna vrednost, ki jo je potrebno doseči do leta 2030 je 3.6 gha na prebivalca) Skupni ekološki odtis potrošnje (2022) 10.137.073 gha Skupni ekološki odtis meri, koliko naravnih virov porabimo za vzdrževanje našega življenjskega sloga. Skupna biokapaciteta (2022) 5.269.580 gha Skupna biokapaciteta predstavlja zmogljivost naravnih ekosistemov za regeneracijo in zagotavljanje virov, potrebnih za naše preživetje. Za zadovoljitev naših potreb bi v letu 2022 potrebovali biokapaciteto, ki ustreza velikosti 3,17 Slovenije Vsak dan porabljamo vire, Zmanjšanje ekološkega odtisa je ki jih zagotavlja Zemlja. nujno, saj imamo na voljo samo To je naš ekološki odtis. eno Zemljo. Vir: data.footprintnetwork.org 82 Globalni hektar (gha) - enota za merjenje ekološke produktivnosti Globalni hektar (gha) je standardizirana enota, ki meri biološko produktivnost zemljišč po vsem svetu. Medtem ko običajen hektar (ha) preprosto predstavlja površino zemlje, gha upošteva, koliko naravnih virov lahko določena površina proizvede, vključno z rodovitnostjo tal in sposobnostjo ekosistemov, da se obnovijo. To omogoča primerjavo različnih vrst zemljišč z različnimi stopnjami produktivnosti – od gozdov do kmetijskih površin. Zakaj je gha pomemben? Ker gha izenačuje različne Gha omogoča oceno, ali regije Uporaba globalnega hektarja pomaga produktivnosti zemljišč, postaja ta porabljajo več virov, kot jih lahko pri svetovnih trajnostnih izračunih, saj enota “ekološka valuta”, s katero lahko njihova zemljišča zagotovijo, in omogoča enotno merjenje človeških merimo in primerjamo ekološki odtis ter tako ponuja vpogled v trajnostno potreb in zmogljivosti Zemlje, kar postaja biokapaciteto v različnih državah. upravljanje virov. vedno bolj pomembno v sodobnem načrtovanju okoljskih politik. gha 83 Ekološki odtis po statističnih regijah Operativni načrt sodelovanja ministrstev pri pripravi regija, in sicer 5,8 gha na prebivalca, kar je 8 % več od regionalnih razvojnih programov za obdobje 2017–2027 nacionalnega povprečja (5,37 gha na prebivalca v letu (sprejet 2019) določa, da se stanje okolja glede na 2018). Najbolj poseljena in najbogatejša slovenska regija kakovost življenja spremlja na podlagi ekološkega odtisa tako prispeva četrtino celotnega ekološkega odtisa statističnih regij. Slovenije. Najmanjši ekološki odtis na prebivalca imata Pomurska (4,81 gha na prebivalca) in Goriška (4,79 Podatki iz leta 2018 kažejo, da ima pričakovano gha na prebivalca) regija, 10 % manj od nacionalnega največji ekološki odtis Osrednjeslovenska statistična povprečja. Slika 8.6: Ekološki odtis na prebivalca glede na statistične regije Slovenije v letu 2018 Pomurska Koroška Podravska Gorenjska Savinjska Zasavska Goriška Ekološki odtis Osrednjeslovenska statističnih regij Posavska Slovenije v gha na prebivalca 4,79 - 4,81 4,81 - 4,93 Primorsko- 4,93 - 5,13 notranjska 5,13 - 5,30 Jugovzhodna Slovenija 5,30 - 5,61 5,61 - 5,89 Obalno-kraška 0 25 50km V vseh statističnih regijah Slovenije največji ekološki primanjkljaja. Ta delež je mogoče neposredno odtis na prebivalca povzročata ogljični odtis in odtis zmanjšati z razogljičenjem. Odtis gozdnih proizvodov gozdnih proizvodov. Ogljični odtis na prebivalca je je največji v gozdnatih in hladnih regijah, kot sta največji v Osrednjeslovenski statistični regiji. Leta 2018 Jugovzhodna Slovenija in Koroška, kjer so letne je njegov delež v celotnem odtisu Slovenije znašal temperature v povprečju nižje in je lesna biomasa kar 62 %, kar pomeni, da je glavni vir ekološkega lahko dostopen vir ogrevanja. Slika 8.6 – vir: Stritih, 2023a. Razvoj kazalnikov o ekološkem odtisu za 12 statističnih regij. 84 Slika 8.7: Ekološki odtis regij in Slovenije na prebivalca po komponentah 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 Podravska Posavska oška enjska Goriška Kor Slovenija Zasavska Savinjska Pomurska Gor ednjeslovenska Obalno-kraška Osr Primorsko-notranjska Jugovzhodna Slovenija Obdelovalne površine Pašne površine Gozdni proizvodi Biokapaciteta Slovenije Ribolovna območja Pozidane površine Ogljični odtis Če ekološki odtis statističnih regij razčlenimo še na goriva”, sledijo “prevoz” ter “hrana in brezalkoholne posamezne kategorije potrošnje, vidimo, da največji pijače”. Te tri kategorije potrošnje skupaj prispevajo dve odtis povzročajo “bivališča, voda, elektrika, plin in druga tretjini porabe virov. Slika 8.8: Ekološki odtis regij in Slovenije na prebivalca po COICOP kategorijah Goriška Pomurska Primorsko-notranjska Zasavska Savinjska Gorenjska Koroška Posavska Obalno-kraška Podravska Jugovzhodna Slovenija Osrednja Slovenija Slovenija 0 1 2 3 4 5 Globalni hektarji na prebivalca Stanovanje, voda, elektrika, plina in druga goriva Komunikacije Prevoz Rekreacija in kultura Hrana in brezalkoholne pijače Izobraževanje Obleka in obutev restavracije in hoteli Oprema stanovanja, naprave in vzdrževanje Alkoholne pijače, tobak in droge Zdravje Razno blago in storitve Slika 8.7 – vir: Stritih, 2023a. Razvoj kazalnikov o ekološkem odtisu za 12 statističnih regij. 85 Ukrepi in scenariji Elektromobilnost, oziroma uporaba električnih vozil, Ministrstvo, pristojno za okolje, je po sprejetju zaveze, lahko v izhodiščnem scenariju zmanjša ekološki odtis za da bo Slovenija do leta 2030 zmanjšala svoj odtis za –3,51 %, dodatni ukrepi pa to zmanjšanje še povečajo 20 %, zagotovilo sredstva za spremljanje ekološkega na –6,14 %. odtisa in analize potencialnih ukrepov. Razvoj javnega potniškega prometa in kolesarskih mrež Zadnja študija (Stritih, 2023b) je pokazala, da lahko lahko že v osnovnem scenariju zmanjša ekološki odtis za različni ambiciozni ukrepi na področju trajnostnega –2,49 %, dodatni ukrepi pa omogočajo zmanjšanje do upravljanja gozdov, trajnostne in elektro mobilnosti, –5,97 %. OVE in energetske učinkovitosti prispevajo k zmanjšanju ekološkega odtisa Slovenije. Ekološki odtis Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov meri, koliko naravnih virov porabimo, zato njegovo energije v stavbah v izhodišču zmanjša ekološki odtis za zmanjšanje pomeni manjši pritisk na okolje. –4,35 %, z dodatnimi ukrepi pa dosežemo kar –7,06 %. Trajnostno upravljanje gozdov lahko v izhodiščnem Skupaj ti ukrepi privedejo do zmanjšanja ekološkega scenariju poveča ekološki odtis (3,27 %), vendar odtisa za 7,08 % v izhodiščnem scenariju in kar za dodatni ukrepi lahko privedejo do pomembnega 24,99 % ob dodatnih ukrepih. zmanjšanja (–5,82 %). Tabela 8.1: Projekcije scenarijev za zmanjšanje ekološkega odtisa Področje ekološkega odtisa v Neto sprememba Neto sprememba Neto vpliv v ekološkega odtisa v Neto vpliv v scenariju izhodiščnem scenariju izhodiščnem scenariju scenariju z dodatnimi z dodatnimi ukrepi [%] [%] [gha] ukrepi [gha] Trajnostno upravljanje gozdov 361.166 +3,27 % -642.809 -5,82 % Elektromobilnost -387.674 -3.51 % -678.153 -6,14 % Razvoj javnega prevoza, večmodalnih -275.016 -2,49 % -659.376 -5,97 % središč in kolesarske mreže Energetska učinkovitost energije (URE)in -480.450 -4,35 % -779.765 -7,06 % obnovljivi viri energije (OVE) v stavbah Skupaj -781.974 -7,08 % -2.760.103 -24,99 % Analiza stroškov in koristi je pokazala, da je velik del Analiza ekološkega odtisa (Stritih, 2023b) kaže, da bi ukrepov izvedljiv z odpravo upravnih ovir in s finančnimi lahko dodatni ukrepi na različnih področjih zmanjšali reformami. Odprava zakonskih omejitev in prilagoditev odtis Slovenije za kar 24,99 %. Kljub nekaterim predpisov za finančne podpore bi na primer olajšala zamujenim priložnostim in povečanju ekološkega odtisa postavitev sončnih elektrarn. Ukrepi za trajnostno v zadnjem desetletju še vedno obstaja pomemben upravljanje gozdov zahtevajo daljši cikel financiranja. potencial za zmanjšanje, predvsem s pomočjo Zelena davčna reforma je potrebna za dosego ciljev. razogljičenja in tehnoloških sprememb. Ključni ukrepi so energetska prenova stavb, obnovljivi Za dosego teh ciljev so ključne hitre reforme na področju viri energije in trajnostna mobilnost. Gozdovi največ prometa, kot so širitev elektromobilnosti, izboljšanje prispevajo k biokapaciteti Slovenije, zato je pomembno javnega prevoza in kolesarskih mrež, ter krepitev omrežja njihovo trajnostno upravljanje. obnovljivih virov energije in energetska učinkovitost stavb. Ukrepi se dopolnjujejo, hkratno izvajanje vseh bi Največji izzivi so v javnem prevozu in železniški pospešilo doseganje ciljev. infrastrukturi v ljubljanski regiji. Tabela 8.1 – vir: Stritih, 2023b. 86 87 9 88 Preobrat za prihodnost: Sinergijske poti v okviru planetarnih omejitev Planetarne omejitve (oz. meje) se znanstveno preučujejo kot ključen okvir za razumevanje okoljskih izzivov od prvega desetletja tega stoletja. Njihovo preseganje že povzroča resne posledice za stabilnost ekosistemov, kar kaže na nujnost hitrega ukrepanja. Zaveza upoštevanja planetarnih meja je vključena tudi v osmi okoljski akcijski program EU. 89 Prelomno poročilo so leta 2009 objavili Rockström v tem primeru pomeni tudi upoštevanje izzivov in sodelavci, podrobne opredelitve in kazalnike za sistemske narave in prepletenost z gospodarskimi in vse planetarne omejitve pa smo dobili v letu 2023 družbenimi izzivi trajnostnega razvoja. S celostnim, (Richardson et al., 2023). Danes vemo, da človeštvo že integrativnim pogledom je potrebno začeti tudi presega šest od devetih planetarnih meja, kar ogroža obravnavo planetarnih omejitev. Tak pristop je dolgoročno stabilnost ekosistemov (biogeokemični značilen za odmevno poročilo Rimskega kluba Earth tokovi, spremembe sladke vode, spremembe rabe for All – A survival guide to humanity, Zemlja za vse tal, celovitost biosfere, podnebne spremembe in nove – Vodnik za preživetje človeštva (Dixson-Declève et entitete). Kot predstavljamo v pričujoči publikaciji, so se al., 2022) – 50 let po Mejah rasti. Avtorji poudarjajo, v tem obdobju razvili še drugi pristopi, analize so bile da mora v naslednjem desetletju priti do najhitrejše izvedene posebej za Evropo in za posamezne države. gospodarske preobrazbe v zgodovini, hkrati z izjemnimi Ne glede na pristop, ki se uporablja za vrednotenje preobrati na petih ključnih področjih: hrana, energija, planetarnih meja, rezultati kažejo na okoljsko krizo revščina, neenakost in opolnomočenje – to je scenarij velikih razsežnosti, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Velikega preskoka. Za preoblikovanje prehranskega Iz predstavljenih analiz je na primer mogoče sklepati, in energetskega sistema, ki sta najbolj povezana z da vzorci uživanja hrane v EU in Sloveniji izkazujejo okoljskimi cilji in zelenim prehodom, smo povzeli netrajnostne prakse, ki vplivajo na številne planetarne rešitve in predloge ukrepov, kot so bili oblikovani na omejitve. globalni ravni. Slovenija je med državami, ki uporablja ekološki odtis Ob zavedanju nujnosti ekonomskega preobrata in v kot orodje za merjenje in spremljanje trajnostnega skladu z dolgoročnim prednostnim ciljem osmega OAP razvoja. Ta kazalnik, ki je za razliko od običajnih v posebnem poglavju povzemamo priporočila knjige kazalnikov planetarnih omejitev že vključen v Earth4All (Zemlja za vse) za ta preobrat ter spoznanja nacionalne dokumente (Strategija razvoja Slovenije priznanega kanadskega avtorja Marka Anielskega, ki 2030, Nacionalni program varstva okolja do 2030), posebej obravnava Slovenijo. Pomemben prispevek se spremlja na letni ravni, tako globalno (GFN) kot za k povezovanju različnih ciljev trajnostnega razvoja Slovenijo (UMAR, Poročilo o razvoju). Od vključitve predstavlja tudi ekonomija obročnega krofa (Doughnut tega kazalnika v načrtovanje in spremljanje razvoja Economics) Kate Raworth, ki združuje planetarne Slovenije se izvajajo analize ukrepov za njegovo omejitve s trajnostnimi in socialnimi kazalniki ter zmanjševanje (Stritih, 2018–2023). Podatki in dodatne izdelano metodologijo. analize ekološkega odtisa so relevantni za širša okoljska in trajnostna vrednotenja. Vendar je nujno, da V Sloveniji imamo dolgo tradicijo trajnostnega se v prihodnje vključijo tudi kazalniki, ki neposredno delovanja in sistemskega razmišljanja (prim. 1. upoštevajo planetarne omejitve, kot je na primer poglavje; Piciga et al., 2016 in Piciga & Schieffer, obravnava vodnega stresa v okviru potrošnje in 2022) ter številne potenciale in vzvode za uresničenje trgovine. ambiciozne vizije blaginje za vse znotraj planetarnih meja, v skladu s priporočili pobude Zemlja za vse. V času naraščajoče okoljske in družbene krize, kjer bo Vendar pa predstavljeni izsledki za našo državo kažejo, za reševanje teh izzivov čez 10 ali 15 let že prepozno, da so nujni ambiciozni dodatni ukrepi, ki bodo povezali je nujna hitra uvedba učinkovitih ukrepov. Učinkovitost različna področja in omogočili sinergijske učinke. 90 Literatura ARSO (Agencija RS za okolje). (2022). Ekološki odtis. Galli, A., Wackernagel, M., Iha, K. and Lazarus, E. (2014). www.ekoloski-odtis.si ‘Ecological footprint: implications for biodiversity’, Biological Conservation 173, pp. 121–132. ARSO, 2024. Agencija RS za okolje. (2024). Multiscale Orientation Valies for Climate, Water and Biodiversity. A GFN. (2023). Compare Countries https://data.footprintnetwork. Acientific Input for Science-Based Trgets for Slovenija and the org/#/compareCountries?type=EFCpc&cn=198&yr=2022 EU-27. Interno grradivo projekta Agencije RS za okolje. (10.11.2023). Anielski, Mark (2007). The Economics of Happiness: Building GFN. (2024). Country Trends. https://data.footprintnetwork. Genuine Wealth and Happiness. New Society Publishers. org/#/compareCountries?type=EFCpc&cn=198&yr=2022 (20.10.2024) Anielski, Mark (2018). An Economy of Well-being: Common Sense Tools for Building Genuine Wealth and Happiness. New GFN. Analyze by Land Types, Slovenia. https://data. Society Publishers. footprintnetwork.org/#/analyzeTrends?type=EFCpc&cn=198 (10.11.2023) Anielski, Mark (2023). Building an Economy of Well-being for Slovenia. Paper, presented at the 18th IRDO International GRO data visualizer. Prepared for the Global Resource Outlook Conference, INNOVATIVE SUSTAINABLE and SOCIALLY 2024. https://public.tableau.com/app/profile/livia.cabernard RESPONSIBLE SOCIETY 2023: Empowering Society, Environment and Economy for Sustainability. 8–9 June 2023, JRC Consumption Footprint Platform (by European Maribor, Slovenia, EU, ONLINE. https://www.irdo.si/irdo2023/ Commission, Joint Research Centre): papers/day2-09-anielski-paper-ok.pdf https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ConsumptionFootprintPlatform. html Bolte, T. et al. (eds.) (2022). Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, Lenton, T. M., et al. (2008). Tipping Elements in the Earth’s Ministrstvo za okolje in prostor. (pp 212–241) Climate System. Proceedings of the National Academy https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/ of Sciences, 105(6), 1786-1793. https://doi.org/10.1073/ porocilo_o_okolju_2022.pdf (Environment Report 2020) pnas.0705414105 Cabernard, L. & Stephan Pfister, S. (2021). A highly resolved OECD, 2003. Environmental Indicators – Development, MRIO database for analyzing environmental footprints and Measurement and Use. Report Green Economy Progress. Science of The Total Environment, Organisation of Economic Co-operation and Development Volume 755, Part 1, 2021, 142587, ISSN 0048-9697. https:// (2003). www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969720361167 Osmi OAP (2022). Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta CRP 2008-2011. Ciljni raziskovalni program in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013«. Raziskovalni programu Unije do leta 2030. Uradni list Evropske unije, L projekt »Slovenija – nizkoogljična družba«. Poročila v okviru 114/22, 12. 4. 2022. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ projekta. Trajanje projekta: 01.09.2008 – 30.08.2011. Vodja TXT/PDF/?uri=CELEX:32022D0591 projekta: Dr. Stanko Hočevar, Kemijski inštitut. Piciga, D. (2010). Podnebne spremembe: kaj se dogaja, kaj Dixson-Declève, S., Gaffney, O., Ghosh, J., Randers, J., lahko pričakujemo, kako se lahko odzovemo?: gradivo za 1. Rockström, J., and Stoknes, P. E. (2022). Earth for All: A letnik. Biotehniška šola. survival guide to humanity. A report to the Club of Rome. https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/1360477/mod_resource/ New Society Publishers. https://www.researchgate.net/ content/1/PODNEBNE_SPREMEMBE_-_Darja_Piciga.pdf publication/369144092_Earth_for_All Piciga, D., Schieffer, A., & Lessem, R. (eds.). (2016). Integral Meadows, Donella H., et al. (1972). The Limits to Growth: A green Slovenia: towards a social, knowledge and value based Report for the Club of Rome’s Project on the Predicament of economy and society at the heart of Europe. Routledge. Mankind. New York: Universe Books. Piciga, D. & Kovač, N. (2022). Planetary Boundaries and Earth4All: spletna stran projekta. https://earth4all.life/ Safe Operating Space for Europe and Slovenia: Research in Progress. Paper, presented at the 17th IRDO International Earth Overshoot Day, website: https://overshoot. Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND footprintnetwork.org/ CURRENT CHALLENGES 2022: Green, digital, and inclusive transition: how to make it happen? 3rd June 2022. https://irdo. EEA/FOEN, (2020). Is Europe living within the limits of our si/irdo2022/referati/day2-2022-paper-piciga-ok.pdf planet? An assessment of Europe’s environmental footprints in relation to planetary boundaries. Joint EEA/FOEN Report. Piciga, D. & Schieffer, A. (2022). An Integral Green Europe: Luxembourg: Publications Office of the European Union, 2020. Integral Wisdom for a Sustainable Future in Europe and ISSN 1977-844. Europe’s Capacity to Support Renewal Impulses in Other https://www.eea.europa.eu/publications/is-europe-living-within- Cultures while Learning from Them. In 17th IRDO International the-planets-limits Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2022: Green, digital, and inclusive Fanning, A.L., O’Neill, D.W., Hickel, J. et al. (2022). The social transition: how to make it happen? 2nd – 3rd June 2022 shortfall and ecological overshoot of nations. Nat Sustain 5, (Maribor, Slovenia, European Union, ONLINE PERFORMANCE). 26–36 (2022). https://doi.org/10.1038/s41893-021-00799-z Conference Proceedings. https://irdo.si/irdo2022/referati/day2- 2022-paper-piciga3-ok.pdf (paper) 91 Planetary Health Check 2024. https://www. Stritih. (2018). Okoljski odtis Slovenije: izračun projekcij in planetaryhealthcheck.org/ scenarijev zmanjšanja odtisa za izbrane ukrepe, Poročilo po projektu MOP-ARSO. Raworth, K. Doughnut Economics: Seven Ways to Think Like a 21st-Century Economist (Random House Business, 2017). Stritih. (2020). Okoljski/ekološki odtis Slovenije: Nadaljnja analiza potencialov izbranih ukrepov zmanjšanja ekološkega in ReNPVO20-30. (2020). Resolucija o Nacionalnem programu ogljičnega odtisa Slovenije. (12.11.2023). varstva okolja za obdobje 2020–2030 (2020). Uradni list RS, št. 31/20 in 44/22 – ZVO-2. Stritih. (2023a). Razvoj kazalcev o ekološkem odtisu za 12 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985 statističnih regij: Razvoj metodologije, izračun in verifikacija - (national programme for environmental protection by 2030) dopolnjeno poročilo. Richardson, K. et al. (2023). Earth beyond six of nine planetary Stritih. (2023b). Ekološki odtis Slovenije v letu 2020 in scenariji boundaries. Science Advances, 9(37), eadh2458. https://doi. ter projekcije do leta 2030 - končno poročilo. org/10.1126/sciadv.adh2458 UMAR (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj): Poročilo Rockström, J., et al. (2009). Planetary Boundaries: Exploring the o razvoju. https://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo-o-Safe Operating Space for Humanity. Ecology and Society, 14(2), razvoju 32. https://www.ecologyandsociety.org/vol14/iss2/art32/ University of Leeds. DEAL website: Chapter summaries for Rockström, J., et al. (2023). Safe and just Earth system doughnut economics. https://www.cambridgedoughnut.org.uk/ boundaries. Nature, 619, 102–111. https://doi.org/10.1038/ chapter-summaries-for-doughnut-economics/ s41586-023-06083-8 Sala, S., Crenna, E., Secchi, M., Sanye-Mengual, E. (2021). University of Leeds, 2024. DEAL website. A good Life For All Environmental sustainability of European production and Within Planetary Boudaries. Pathways. https://goodlife.leeds. consumption assessed against planetary boundaries. ac.uk/national-trends/pathways/ Journal of Environmental Management, 269, 110686. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ Vanham, A. Leip, A. Galli, T. Kastner, M. Bruckner, A. Uwizeye, S0301479720306186?via%253Dihub K. van Dijk, E. Ercin, C. Dalin, M. Brandăo, S. Bastianoni, K. Fang, A. Leach, A. Chapagain, M. Van der Velde, S. Sala, R. Služba vlade za podnebne spremembe (2012). Osnutek Pant, L. Mancini, F. Monforti-Ferrario, G. Carmona-Garcia, A. Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta Marques, F. Weiss, A.Y. Hoekstra (2019). Environmental footprint 2050/2060. family to address local to planetary sustainability and deliver on the SDGs. Sci. Total Environ., 693, Article 133642, 10.1016/j. Steffen, W., et al. (2015). Planetary Boundaries: Guiding Human scitotenv.2019.133642. https://www.sciencedirect.com/ Development on a Changing Planet. Science, 345(6194), science/article/pii/S0048969719335673 1259855. https://doi.org/10.1126/science.1259855 SRS 2030. (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030). (2017). Sprejela Vlada RS sprejela na svoji 159. redni seji, 7. decembra 2017. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. https://www.gov.si/ assets/ministrstva/MKRR/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/ Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf 92 93 Priloge Priloga 1 Preglednica 1: Posodobljene kontrolne spremenljivke in njihove trenutne vrednosti ter predlagane meje in območja negotovosti za vseh devet planetarnih omejitev. V prvem stolpcu je za primerjavo navedeno ime procesa Zemljinega sistema, ki je bilo uporabljeno v prvotni objavi planetarnih omejitev. Procesi Zemljenega sistema Kontrolna(e) spremenljivka(e) Planetarna omejitev Sedanja vrednost (območje negotovosti) kontrolne spremenljivke Podnebne spremembe Koncentracija CO v ozračju, ppm 350 ppm CO (350-450 ppm) 398,5 ppm CO 2 22 (R2009: isto) Energetsko neravnovesje na zgornji +1,0 m-2 (+1,0-1,5 W m-2) 2,3 W m-2 meji ozračja, W m-2 (1,1 - 3,3 W m-2) Spremembe celovitosti biosfere Genetska raznovrstnost: < 10 E/MSY (10–100 E/MSY) vendar s 100–1000 E/MSY (R2009: Hitrost izginjanja biotske hitrost izumiranja ciljem pribl. 1 E/MSY (zgodovinska hitrost raznovrstnosti) izumiranja vrst pred vplivom človeka). E/MSY = št. izumrtij na milijon vrst na leto Funkcionalna raznovrstnost: Ohranitev BII pri 90 % (90–30 %) 84 %, velja le za Indeks neokrnjenosti biotske ali več, geografsko ocenjeno le po biomih južno Afriko raznovrstnosti (BII) ali obsežnejših območjih (npr. južna Afrika), glavnih morskih ekosistemih (npr. Opomba: koralni grebeni) ali po velikih funkcionalnih To so začasne kontrolne spremenljivke, skupinah dokler ne razvijejo primernejših. Razkrajanje stratosferskega Koncentracija stratosferskega O3, DU <5% zmanjšanje od predindustrijske ravni Preseženo le nad ozona (DU, ang. Dobson Units, Dobsonove 290 DU (5%–10 %), ocenjeno glede na Antarktiko spomladi (R2009: isto) enote; Dobsonove enote predstavljajo geografsko širino na južni polobli (~200 standardno enoto za izražanje celotne DU) količine ozona v vertikalnem stolpcu atmosfere). Zakisovanje oceanov Koncentracija karbonatnih ionov, ≥80% predindustrijskega stanja nasičenosti ~84 % (R2009: isto) povprečno globalno stanje nasičenosti z aragonitom v povprečnem površinskem predindustrijskega površinskega sloja oceanov z sloju oceanov, vključno z naravno 24-urno stanja nasičenosti z aragonitom (Ωarag) in sezonsko variabilnostjo (≥80 %– ≥70 %) aragonitom Biogeokemični tokovi: P Globalno: tok fosforja iz 11 Tg P leto–1 (11–100 Tg P leto–1) ~22 Tg P leto–1 (krog P in N) sladkovodnih sistemov v oceane (R2009: Biogeokemični tokovi: (motnje v P in N toku) P Regionalno: tok fosforja iz umetnih 6,2 Tg leto–1 pridobivanje in dodajanje ~14 Tg P leto–1 gnojil v erodibilna tla (erodibilna - erodibilnim (kmetijskim) tlom (6,2–11,2 Tg nagnjena k eroziji) leto–1). Omejitev je globalno povprečje, a je regionalna razporeditev ključnega pomena za vplive. N Globalno: Industrijska in namerna 62 Tg N leto–1 (62–82 Tg N leto–1). Omejitev ~150 Tg N leto–1 biološka vezava dušika deluje kot globalni ‘ventil’, ki omejuje vnos novega reaktivnega dušika v Zemljin sistem, vendar je regionalna razporeditev dušika v umetnih gnojilih ključnega pomena za vplive. Sprememb rabe tal Globalno: Gozdnate površine kot Globalno: 75 % (75–54 %) Vrednosti so 62 % (R2009: isto) delež prvotne pokritosti z gozdom obteženo povprečje treh omejitev za tri posamezne biome in njihova območja negotovosti Biom: Gozdnate površine kot delež Biom: Tropski: 85 % (85–60 %) Zmerni: 50 potencialne pokritosti z gozdom % (50–30 %) Borealni: 85% (85–60 %) Preglednica 1 – vir: Steffen et al., 2015. Za 1. stolpec Rockström et al., 2009–R2009. Opomba: Tg N, teragrami dušika; Tg P, teragrami fosforja. 94 Procesi Zemljenega sistema Kontrolna(e) spremenljivka(e) Planetarna omejitev Sedanja vrednost (območje negotovosti) kontrolne spremenljivke Raba sladke vode Maksimalna poraba porabljene modre Globalno: 4000 km3 leto–1 ~2600 km3 leto–1 (R2009: Globalna poraba sladke vode (km3 leto–1) (4000–6.000 km3 leto–1 vode) Porečje: odvzem modre vode kot % Porečje: Maksimalni mesečni odvzem kot povprečnega mesečnega rečnega delež povprečnega mesečnega rečnega pretoka pretoka. Za mesece z nizkim pretokom: 25 % (25-55 %); za mesece s srednjim pretokom: 30 % (30-60 %); za mesece z visokim pretokom: 55 % (55–85 %) Obremenjevanje ozračja z Globalno: Optična globina aerosolov aerosoli (AOD), vendar precejšnja regionalna (R2009: isto) variabilnost Regionalno: AOD kot sezonsko Regionalno: (južnoazijski monsun kot študija 0,30 AOD, povprečje v regiji. Južnoazijski primera): antropogena skupna količina nad Južno Azijo monsun je bil uporabljan kot študija (absorbirane in razpršene) AOD nad indijsko primera. podcelino 0,25 (0,25–0,50); absorpcija (segrevanje) AOD manj kot 10 % skupne AOD. Vnašanje novih entitet Trenutno ni opredeljena nobena Trenutno ni opredeljena nobena omejitev, (R2009: Kemično onesnaževanje) kontrolna spremenljivka. gl. omejitev za stratosferski ozon kot primer omejitve, povezane z novo entiteto (CFC). Preglednica 1 – vir: Rockström et al., 2009–R2009. 95 Priloga 2 Priloga 2 Priloga 2 Preglednica 1: Preglednica 1: Preglednica 1: Povzetek kontrolnih spremenljivk in globalnih omejitev v poročilu EEA/FOEN, 2020, v primerjavi s tistimi iz okvira planetarnih omejitev. Povzetek kontrolnih spremenljivk in globalnih omejitev v poročilu EEA/FOEN, 2020, v primerjavi s tistimi iz okvira planetarnih omejitev. Povzetek kontrolnih spremenljivk in globalnih omejitev v poročilu EEA/FOEN, 2020, v primerjavi s tistimi iz okvira planetarnih omejitev. (Priloga 1, Preglednica 1). (Priloga 1, Preglednica 1). (Priloga 1, Preglednica 1). Planetarna omejitev Planetarna omejitev Planetarna omejitev Kontrolna(e) spremenljivka(e) Kontrolna(e) spremenljivka(e) Kontrolna(e) spremenljivka(e) kontrolne spremenljivke v tem poročilu kontrolne spremenljivke v tem poročilu kontrolne spremenljivke v tem poročilu Steffen et al. (2015) Steffen et al. (2015) Steffen et al. (2015) (skladne s podatki o evropskem (skladne s podatki o evropskem (skladne s podatki o evropskem odtisu) odtisu) odtisu) Biogeokemični tokovi: Biogeokemični tokovi: Biogeokemični tokovi: Industrijska in namerna biološka vezava dušika na leto Industrijska in namerna biološka vezava dušika na leto Industrijska in namerna biološka vezava dušika na leto Izgube dušika iz kmetijstva na leto Izgube dušika iz kmetijstva na leto Izgube dušika iz kmetijstva na leto dušikov cikel dušikov cikel dušikov cikel Globalna omejitev: 62 Tg N/leto (62–82 Tg N/leto). Globalna omejitev: 62 Tg N/leto (62–82 Tg N/leto). Globalna omejitev: 62 Tg N/leto (62–82 Tg N/leto). Globalna omejitev: 28.5 Tg N/leto Globalna omejitev: 28.5 Tg N/leto Globalna omejitev: 28,5 Tg N/leto Biogeokemični tokovi: Biogeokemični tokovi: Biogeokemični tokovi: Globalno: Globalno: Globalno: tok fosforja iz sladkovodnih sistemov v oceane na leto tok fosforja iz sladkovodnih sistemov v oceane na leto tok fosforja iz sladkovodnih sistemov v oceane na leto Izgube fosforja iz kmetijstva in Izgube fosforja iz kmetijstva in Izgube fosforja iz kmetijstva in fosforjev cikel fosforjev cikel fosforjev cikel Globalna omejitev: 11 Tg P/leto (11–100 Tg P/leto Globalna omejitev: 11 Tg P/leto (11–100 Tg P/leto Globalna omejitev: 11 Tg P/leto (11–100 Tg P/leto odpadnih voda na leto odpadnih voda na leto odpadnih voda na leto Regionalna: Regionalna: Regionalna: tok fosforja iz umetnih gnojil v erodibilna tla tok fosforja iz umetnih gnojil v erodibilna tla tok fosforja iz umetnih gnojil v erodibilna tla Globalna omejitev: 0.92 Tg P/leto Globalna omejitev: 0.92 Tg P/leto Globalna omejitev: 0,92 Tg P/leto (nagnjena k eroziji) (nagnjena k eroziji) (nagnjena k eroziji) Spremembe rabe tal Spremembe rabe tal Spremembe rabe tal Globalno: Globalno: Globalno: gozdne površine kot delež prvotnega gozdnega pokrova gozdne površine kot delež prvotnega gozdnega pokrova gozdne površine kot delež prvotnega gozdnega pokrova Površina po človeku preobraženih Površina po človeku preobraženih Površina po človeku preobraženih Globalna omejitev: 75 % (75–54 %) Globalna omejitev: 75 % (75–54 %) Globalna omejitev: 75 % (75–54 %) zemljišč zemljišč zemljišč Biome Biome Biome gozdne površine kot delež potencialnega gozdnega pokrova gozdne površine kot delež potencialnega gozdnega pokrova gozdne površine kot delež potencialnega gozdnega pokrova Globalna omejitev: 19 400 000 km Globalna omejitev: 19 400 000 km Globalna omejitev: 19 400 000 km2 2 2 Raba sladke vode Raba sladke vode Raba sladke vode Globalno: Globalno: Globalno: maksimalna količina porabljene porabljene modre vode na leto maksimalna količina porabljene porabljene modre vode na leto maksimalna količina porabljene porabljene modre vode na leto Maksimalna poraba potrošne modre Maksimalna poraba potrošne modre Maksimalna poraba potrošne modre Globalna omejitev: 4 000 km Globalna omejitev: 4 000 km Globalna omejitev: 4 000 km 3 3 3/leto (4000–6000 km /leto (4000–6000 km /leto (4000–6000 km3 3 3/leto) /leto) /leto) vode na leto vode na leto vode na leto Porečje: odvzem modre vode kot delež povprečnega mesečnega Porečje: odvzem modre vode kot delež povprečnega mesečnega Porečje: odvzem modre vode kot delež povprečnega mesečnega Globalna omejitev: 4000 km Globalna omejitev: 4000 km Globalna omejitev: 4000 km3 3 3/leto /leto /leto rečnega pretoka rečnega pretoka rečnega pretoka Opomba: Tg N, teragrami dušika; Tg P, teragrami fosforja. Opomba: Tg N, teragrami dušika; Tg P, teragrami fosforja. Opomba: Tg N, teragrami dušika; Tg P, teragrami fosforja. Preglednica 2: Preglednica 2: Preglednica 2: Primerjava med evropskimi omejitvami in evropskim odtisom Primerjava med evropskimi omejitvami in evropskim odtisom Primerjava med evropskimi omejitvami in evropskim odtisom Rezultati vprašanje A Rezultati Rezultati vprašanje B vprašanje C Planetarna Evropska omejitev omejitev Ime Kontrolna spremenljivka Najmanjša Srednja Največja Evropski odtis Faktor preseganja/ nedoseganja Dušikov cikel Izguba dušika iz kmetijstva 0,80 2,10 6,00 6,80 3,3 na leto (tg N/leto) Fosforjev cikel Izguba fosforja iz umetnih 0,03 0,07 0,19 0,13 2,0 gnojil in odpadkov na leto (Tg P/leto) Spremembe rabe tal Po človeku preobražene 0,50 1,40 4,10 2,50 1,8 površine (106 km2) Raba sladke vode Poraba modre vode (km3) 110 291 840 99,1 0,3 VPRAŠANJA: VPRAŠANJA: VPRAŠANJA: A) Kolikšno je območje varnega delovanja za Evropo? A) Kolikšno je območje varnega delovanja za Evropo? A) Kolikšno je območje varnega delovanja za Evropo? B) Kolikšen je globalni okoljski odtis za Evropo? B) Kolikšen je globalni okoljski odtis za Evropo? B) Kolikšen je globalni okoljski odtis za Evropo? C) Ali Evropa živi v okviru območja varnega delovanja? C) Ali Evropa živi v okviru območja varnega delovanja? C) Ali Evropa živi v okviru območja varnega delovanja? Preglednica 1 – vir: Preglednica 1 – vir: Preglednica 1 – vir: Steffen et al., 2015. Steffen et al., 2015. Steffen et al., 2015. Preglednica 2 – vir: Preglednica 2 – vir: Preglednica 2 – vir: EEA/FOEN, 2020. EEA/FOEN, 2020. EEA/FOEN, 2020. 96 96 96 Preglednica 3: Povezava med kategorijami vplivov LCIA (Life Cycle Impact Assessment ali ocena vplivov življenjskega cikla) metode okoljskega odtisa (EF), cilji trajnostnega razvoja (SDGs) in planetarnimi omejitvami (planetary boundaries). Planetarne omejitve osoli emembe Cilj trajnostnega Kategorije vpliva na oceno emenjenost ozračja z aer emembe rabe tal razvoja življenjskega cikla Celovitost biotske raznovrstnosti – funkcionalna Celovitost biotske raznovrstnosti – genetska Podnebne spr Nove entitete Razkrajanje stratosferskega ozona Obr Zakisovanje oceanov Biogeokemični tokovi – dušik Biogeokemični tokovi – fosfor Raba sladke vodeSpr (EF 2017) Strupenost za ljudi, rak Strupenost za ljudi, drugo Delci Tvorjenje fotokemičnega ozona Ionizirajoče sevanje Raba vode Ekotoksičnost, sladka voda Podnebne spremembe Raba virov, fosilnih Razkrajanje ozona Evtrofikacija, morje Evtrofikacija, sladke vode Raba tal Evtrofikacija, kopno Zakisovanje Raba virov, rudnine in kovine Preglednica 3 – vir: Sala et al., 2021. 97 Priloga 3 Preglednica 1: Uspešnost držav glede družbenih pragov in biofizikalnih omejitev (1992–2015). KAZALNIK N PRAG/MEJA ENOTA 1992 2015 (število upoštevanih držav) Družbeni Države nad pragom (%) Zadovoljstvo z 45 (119) 6,5 [0-10] Cantrilova lestvica (22) 21 življenjem Pričakovana življenjska 147 74 Leta 18 47 doba Prehrana 137 2.700 Kilokalorije na osebo na dan 40 64 Sanitarne razmere 137 95 Prebivalstvo z dostopom do 25 35 izboljšanih sanitarij, % Dohodkovna revščina 114 95 Prebivalstvo s prihodkom nad 29 33 5,50 $ na dan (2011 PPP), % Dostop do energije 131 95 Prebivalstvo z dostopom do 47 60 elektrike, % Sekundarna izobrazba 129 95 Bruto vpis v srednje šole, % 16 42 Socialna podpora (118) 90 Prebivalstvo s prijatelji in družino, (39) 28 na katere se lahko zanesejo, % Kakovost demokracije 144 7 [0-10] lestvica 29 28 Enakost 125 70 [0-10] lestvica (enakovredno 21 15 Ginijevemu indeksu 0,3) Zaposlitev 148 94 Zaposlena delovna sila, % 50 49 Biofizikalna 1992 2015 Države znotraj mej (%) Izpusti CO2 147 Delež prebivalstva v skupnih MtCO2leto-1 68 50 izpustih Fosfor 136 1,1 0,8 kg leto-1 P 47 44 Dušik 136 11,3 8,4 kg leto-1 N 45 38 Spremembe rabe tal 142 3,3 2,4 tC leto-1 61 47 Ekološki odtis 145 2,1 1,7 gha 51 34 Snovni odtis 147 9,1 6,9 tleto-1 61 47 N pomeni število upoštevanih držav. Za družbena prebivalstva, razen v primeru omejitve za izpuste, ki je kazalnika zadovoljstvo z življenjem in družbena podpora izračunana na podlagi deleža vsake države, obtežene so podatki za večje število držav na voljo šele za leta s številom njenih prebivalcev, v 770 Gt kumulativnih od 2005 naprej (vrednosti za leto 2005 v oklepaju), globalnih izpustov CO2, povzročenih v obdobju 1850– zato je uporabljeno krajše obdobje (2005–2015) za vse 1988 (leto, ko je bila presežena omejitev 350 ppm CO 2). zbirne primerjave med državami. Biofizikalne omejitve Za dodatne informacije gl. izvirni članek in vire podatkov so prikazane kot globalne vrednosti na prebivalca za za vsakega od socialnih in biofizikalnih kazalnikov. leti 1992 in 2015. Skozi čas se zmanjšujejo zaradi rasti Preglednica 1 – vir: Fanning et al., 2022. 98 Priloga 4 Preglednica 1: Podrobnosti za posamezne države glede na krožnico socialnih in planetarnih meja, za Slovenijo in EU-28. Biofizikalni kazalnik Slovenija EU-28 Omejitev na prebivalca Enota Izpusti CO2 10,6 10,1 1,6 tone CO2 na leto Fosfor 3,8 4,6 0,9 kilogrami P na leto Dušik 45,3 62,9 8,9 kilogrami N na leto Modra voda 259 336 574 kubični metri H2O na leto Človekova prisvojitev neto primarne 4,2 3 2,6 tone C na leto proizvodnje eHANPP Ekološki odtis 4,5 4,1 1,7 globalni hektari (gha) na leto Snovni odtis 25,7 24,2 7,2 tone na leto Družbeni kazalnik Slovenija EU-28 Prag Enota Zadovoljstvo z življenjem 6 6,2 6,5 [0-10] Cantrilova lestvica Pričakovana zdrava leta življenja 70 69,4 65 leta zdravega življenja Prehrana 3173 3306 2700 kilokalorij na preb. na dan Sanitarne razmere 100 99,9 95 % z dostopom do kakovostnih sanitarij Dohodek 100 99,9 95 % ki zaslužijo več kot 1,9 dolarja na dan Dostop do energije 100 100 95 % z dostopom do elektrike Izobrazba 97,8 105,4 95 % vpisanih v srednje šole Družbena podpora 93,1 91,8 90 % s prijatelji ali družinskimi člani, ki lahko zanje poskrbijo Kakovost demokracije 1 0,9 0.8 Indeks kakovosti demokracije Enakost 77,1 70,6 70 [0-100] Lestvica -> (1 - Ginijev indeks) * 100 Zaposltev 91,8 89,6 94 % zaposlene delovne sile Preglednica 1 – vir: University of Leeds, DEAL website. 99 Oblikovanje: DBP studio v sodelovanju z Wilsonic design 100