56637 Dr. VITAL MANOHIN Pojav singularitet, kot nova osnova vremenskih napovedi HBJIEHHE »OCOBEHHOCTEH«, KAK HOBOE OCHOBAHHE nP0rH030B nOEOflbl The Phenomenon of Singularities as a New Basis of the Weather Forecast LJUBLJANA 1946 IZDAL ZAVOD ZA METEOROLOGIJO IN GEODINAMIKO NA UNIVERZI V LJUBUANI Ugotovljene tiskovne napake. 2. stran, 9. vrsta od zgoraj: besede «zaradi prekratke opazovalne dobe» morajo biti izpuščene. 2. stran, 10. vrsta od zgoraj: tiskano je povprečinh, mora biti povprečnih. 4. stran, 5. vrsta od spodaj: tiskano je samo, mora biti sami. 7. stran, 1. vrsta od zgoraj: tiskano je «da so oblike krivulj meteoroloških . . mora biti «da so oblike krivulj poteka meteoroloških . . .» 8. stran, 10. vrsta od zgoraj: tiskano je vremenkse, mora biti vremenske. 9. stran, 10. vrsta od zgoraj: tiskano je «n», mora biti «N». Dr. VITAL M ANOHIN Pojav singularitet, kot nova osnova vremenskih napovedi The Phenomenon of Singularities as a Nev/ Basis of the Weather Forecast HBJIEHHE »OCOEEHHOCTEH«, KAK HOBOE ochobahhe nporH030B noroflbi * LJUBLJANA 1946 IZDAL ZAVOD ZA METEOROLOGIJO IN GEODINAMIKO . NA UNIVERZI V LJUBLJANI tlAfiOg 5663 7 i' 3x ■ j tfcd Tiskarna Franjo Jereb, Ljubljana 7/Loodna beseda Pričujoča razprava samo na kratko podaja osnove nove teorije pojava singularitet in osnove praktičnega postopka v svrfio izdelave vremenskik napovedi. Pri tem je težišče razprave problem dolgoročnih napovedi, ker kratkoročne (za naslednji dan) zahtevajo isti postopek, samo da odpadejo mnogokatere težave. Pačunati je treba, da kodo prej ali slej tudi dolgo¬ ročne napovedi dvignjene na isto višino, na kateri so sedaj kratkoročne. V septembru 1946 I Pojav singularitet kot nova osnova vremenske napovedi Pod singularitetami razumemo po A. Schmaussu 1 tendenco vre¬ menskih dogajanj, navezati se na določene koledarske termine. Nadaljnja številna njegova raziskovanja 2 in raziskovanja drugih avtorjev 3 ter moja lastna so pokazala, da so singularitete le v pov- prečku tesno povezane z enimi in istimi datumi, medtem ko izkazujejo v svojem dejanskem poteku neko nestalnost, se premikajo, slabijo, se krepijo, izginevajo in se znova pojavljajo. To njihovo vedenje je v tesni zvezi z ustreznim vremenskim režimom. Tako n. pr. je subtropski anticiklonski vremenski tip silno reven s številom singu¬ laritet in izkazuje velike premike njihovih terminov, medtem ko je atlantski vremenski režim zelo bogat z aktivnimi singularitetami. Naslednja razpredelnica nam to nazorno potrjuje. Omenjene številke so dobljene na podlagi proučitve opazovalne dobe 1930—1939. Podatki zaradi tehničnih ovir niso dokončni in pri¬ kazujejo položaj v aproksimativni obliki. Potemtakem so tiste singularitete, ki so bile ugotovljene pri ana¬ lizi povprečnih vrednosti meteoroloških elementov, z redko izjemo ravno tako abstraktne kot povpreček sam. Toda aritmetični povpreček je, četudi je abstrakten, funkcijski izraz kolektiva dejanskih vredno- 1 Buyer, Meteorol, Jahrbuch 1928, Abhang B; 1929, Abh. F.; 1930 Abh. B; 1931 Abh. B; 1932 Abh. B; Reichsamt fiir Wetterdienst Wiessenschaftliche Abh. II. Nr. 1, 1936, III. No. 6, 1957. Tovrstna ruska znanstvena literatura meni ni znana. 2 Gl. n. pr. A. Schmauss «Meteorol. Zeitschrift, 1.1938, S. 385; 1940, S. 89; 1942, S. 253; Wiederkehrende Wetterwendepunkte, Forschungen und Fortschritte, Berlin 20. Mai 1940. Kalendermassige Bindungen der taglichen Temperaturschwankung, Abh., df. Bayerisehen Akademie d. Wissenschaften, Heft 51, Miinchen 1941; 3 Gl. n. pr. G. Hoffmann: «Die Eintritszeiten sommerl. Singul, in Mitteleur*. Me¬ teorol. Zeitschrift 1940, H. 1. F.: Loewe, Quart. Journ. Royal Met. Soc. 65 (1939) 61. Opomba: Znanstveno premotrivanje pojava singularitet je že počel še pred A. Schmaussom Julius v. Hann v svoji klasični knjigi cLehrbuch der Meteorolo- gie» Leipzig 1915, s. 102. 1 šti in zato tvori važen klimatološki činitelj pri klasifikaciji klime in pri splošni klimatološki analizi podatkov. Analogno so povprečne singularitete funkcijski izraz kolektiva dejanskih singularitet in tvorijo nov važen klimatološki argument za proučitev strukture klime. Obstoj singularitet nam dokazuje, da sonce ne samo povzroča mene letnih časov in določa v večji meri klimatske zone, marveč celo krmili posamezna vremenska dogajanja, sicer pojav singularitet niti v povprečku ne bi bil mogoč. Saj je analiza z znanimi metodami matematične statistike pokazala 1 , -da je ^•rttdt—i-H*ekratke--opazovai»e dob© absolutna velikost povprečtnh interdiurnih skokov posameznih meteoroloških elementov večkrat večja, kot jo narekuje efekt neza¬ dostne kompenzacije pri učinku slučajne razpršitve posameznih členov kolektiva. V zvezi s tem se ta velikost z naraščajočo opazo¬ valno dobo vobče ne zmanjšuje in postaja v mnogih primerih celo še večja 4 5 . Končno potrjuje realnost pojava singularitet njihovo od¬ kritje (po estonskih učenjakih) v drugih geofizičnih procesih, namreč v kolebanju nivoja Baltskega morja ob Estonski obali 6 in nivoja v Estonskih jezerih 7 . Da mora sonce s svojim neposrednim žarenjem vplivati na po¬ samezna vremenska dogajanja, sledi v prvi vrsti iz principa Siemensa in Mollera 8 o ohranitvi rotacijskega momenta pri cirkulaciji ozračja: meridionalni transport zračnih mas v izventropskih zemljepisnih širi¬ nah je možen le pri pogoju labilizacije vertikalne lege ozračja. Ne¬ posredni učinek sončnega žarenja na posamezna vremenska doga¬ janja se je jasno pokazal v dnevni periodi razvoja vrtinčastih gibanj v ozračju (depresij in anticiklonov) 8 ,. Izkazalo se je namreč, da so depresije najbolj aktivne ob času normalnega dnevnega periodičnega barometrskega minima (zgodaj zjutraj in popoldne) in enako tudi anticikloni ob času periodičnega dnevnega barometrskega maksima (predpoldne in zvečer). Različni dejanski potek singularitet, ki se opaža iz leta v leto, nam kaže, da ne določa samo sonce vremenski potek, marveč tudi predhodno vreme, iz katerega se razvije prihodnje. Ta dva činitelja 4 V. Manohin «Podnebje Ljubljane*, posebni odtis iz Geografskega vestnika S. 14, leta 1941. 5 A. Schmauss «Wiederkehrende Wetterwendepunkte (glej št. 2). 6 E. Kagi, Ann. Hvdr. u. marit. Met. Hamburg 1939, S. 539. 7 F. Model, Ann. Hvdr. u. marit. Met. 1939, S. 507. 8 W. Siemens, Uber das allgemeine Windsystem der Erde, Berlinor Bor. 1890 XXX. M. Moller. Met. Zeit. 1890, S. 411. Glej tudi J. v. Hann -Lehrbuch der Meteoro- logie*, Leipzig 1915, S. 498. 8 Glej št. 5. A. Schmauss ... 2 sia torej merodajna za razvoj prihodnjega vremena. Sonce potem¬ takem določa v določenem klimatskem področju neki «razmah inter- vala», v katerem se lahko razvijajo vremenski procesi. Vsi procesi, ki ne ustrezajo tistemu «razmahu intervala», ne morejo biti stabilni ter se hitro zadušijo, in to tem hitreje, čim večji je odklon od naka¬ zane norme. Nasprotno pa lahko dobe vremenski procesi, ki ustrezajo razmahu tistega intervala, stacionarni značaj. Učinek sonca v tem smislu se lepo vidi iz statistične analize posameznih vrednosti meteo¬ roloških elementov v tistem letnem času in v tistih klimatskih loka- iitetah. Tako n. pr. izkazuje v Ljubljani v januarju največjo stabil¬ nost temperatura okrog ničle, medtem ko so bile temperaturne vred¬ nosti 25° pod ničlo ali 14° nad ničlo le nekaj kratov zabeležene in so trajale samo 10 do 15 minut. Analogni sklep velja za vse meteorološke elemente, za vse letne čase in za vsa klimatska področja. Iz nave¬ denega pregleda se vidi, da se svobodnemu razvoju vremenskih pro¬ cesov upira selektivni učinek sonca, ki na eni strani nasprotuje raz¬ voju, a na drugi ga pospešuje. Tako torej lahko predstavimo vsa vremenska dogajanja v tisti klimatski zoni kot neke vrste nihanja okrog določene vrednosti, ki je v funkcijski odvisnosti od lege sonca na ektiptiki. Pri tem so navedena nihanja sestavljena iz neštetih preprostejših nihanj sinusnega tipa, izmed katerih predstavlja vsako vobče bolj ali manj zadušeno nihanje. Vremenska situacija bi se namreč povsem drugače razvijala, ko bi sončen učinek bil konstanten, zato se v dejanskem poteku ta svobodni razvoj vobče spremeni v zadušeno nihanje. Dokaz, da smemo smatrati vremenska dogajanja za neke vrste valovanja, je najprej v nedvomnem obstoju vremenskih ritmov 10 , ki drugače ne bi bil mogoč. Še bolj nam potrjuje omenjeno dejstvo odkritje simetrično zrcalnih točk v valovanju krivulje zračne¬ ga tlaka * 11 . Ruski učenjak Chromov 12 poudarja veliko praktično vred¬ nost tega zakona za izdelavo dolgoročnih vremenskih napovedi, ker se s posebno metodo, naslanjajočo se predvsem na harmonično anali¬ zo, mnogokrat da v naprej preračunati datum simetrične točke. Obenem je ugotovljeno (Schmauss, Baur, Chromov itd.), da ležijo najizrazitejše tovrstne točke pogostokrat v bližini solsticijev, kar zopet potrjuje dejstvo, da sonce krmili vremenska dogajanja. Ana¬ liza sinoptičnih vremenskih kart pa je prinesla še nadaljna žela važna dognanja 12 , namreč da se smer gibanja baričnih tvorb in izalobarnih 10 F. Baur «Einfiihrung in die Grosswetterforsclm n p . Leipzig—Berlin J 93?. 11 L. Weickmann «Wellen in Luftmeer* Leipzig 1 ( >24. 12 S. Chromov «Einfuhrung im-die Synoptisehe Wetteranalyse», Wien 1940. 3 polj, po dnevih z zrcalno-simetricno točko, vrši tudi zrcalno-simetrično glede na smer gibanja, ki je bilo ugotovljeno pred tem dnevom! To dejstvo je bistven pripomoček v tehniki modernih dolgoročnih vre¬ menskih napovedi. iz navedenega kratkega pregleda je razvidno, da ne drži zasta¬ relo mnenje, češ da se vreme načeloma ne da preračunati, ker je posledica učinka neštetih med seboj neodvisnih ali malo odvisnih faktorjev, ki nastopajo v neštetih variantah vseh možnih kombinacij. Vreme je kakor vsak naraven pojav strogo zakonit pojav in se ne razvija kakorkoli, marveč četudi po kompliciranih, vendar po izsled¬ ljivih in načelno preračunljivih zakonih. Če stojimo zdaj še predaleč pred eksaktnim preračunavanjem, potem je to utemeljeno v mnogih vzrokih 13 : a) raziskovanja so šele v začetnem stadiju; b) podatki ne nudijo zadostnega materiala; c) tehnika preračunavanj ne razpolaga z lahkimi in časovno eko¬ nomičnimi metodami in zahteva absolutno točnih podatkov. Vkljub navedenim težavam so se v zadnjem času (zlasti med vojno) dolgoročne napovedi dobro obnesle; 14 to nam potrjuje, da pre¬ računavati vreme zdaleč ni isto kot preračunavati ruleto. Osnova tovrstnih preračunavanj temelji predvsem na matematično-statistični proučitvi medsebojne sinoptične zveze preteklega in prihodnjega vre¬ menskega režima kot funkcije lege sonca na ekliptiki 15 . Pri tem na¬ stane vprašanje, ali je mogoče ugotoviti takšno zvezo na podlagi pro¬ učitve podatkov le v eni sami opazovalni točki. Načelno ni nobene podlage trditi, da je določitev omenjene zveze nemogoča, saj doživlja vsaka opazovalna točka vremenske pojave, ki nikakor niso omejeni le na to točko in nikakor ne tvorijo sinoptično neodvisnih vremenskih pojavov. Ozračje je namreč zvezna celota in zato mora biti kakršen koli fizikalni proces v enem delu ozračja povezan z vsemi ostalimi procesi drugje. Singularitete in simetrične točke nam pričajo, da se vrstijo tudi v eni sam4 opazovalni točki vremenski valovi v vsej svoji zakonitosti. S tem nastane načelna možnost graditve vremenskih na¬ povedi, če proučimo zveze med prihodnjim in preteklim vremenom v eni sami opazovalni točki. Teoretično bi se dal ta problem ugodno rešiti z uporabo analogij v singularitetah. Videli smo namreč, da so 13 A. Schmauss «Problem der Wettervorhersage» Leipzig 1957. " Ameriške znanstvene zanimivosti, poglavje: «Vreme - moderno orožje» 1941 inf. ods. U. S. A. 15 F. Baur: glej 10. 4 singularitete zelo občutljiv izraz dejanskih vremenskih dogajanj. Iz tega sledi, da imamo pri analognem poteku singularitet analogni vremenski režim in tako tudi analogni proces v ozračju ter analogni razvoj prihodnjega vremena! Pri tem bi garantirale uspeh le popolne analogije, to so take, ki so v poteku vseh glavnih meteoroloških ele¬ mentov (padavin, oblačnosti, zračnega tlaka, temperature in smeri vetrov) analogne. V drugih primerih imamo pred seboj nepopolne analogije, ki potemtakem ne ustrezajo analogijam vremenskih pro¬ cesov. Tako je n. pr. marec 1946 v poteku padavin analogen marcu 1897 (glej grafikone), toda zračni tlak, temprature in vetrovni sistemi so dokaj različni. Na žalost je pa tudi 90-letna opazovalna doba pre¬ kratka, da bi nudila dovolj primerov popolnih analogij. Zato bi se praktično dal ta problem rešiti, ako bi se dale izrabiti nepopolne analogije ali celo neanalogni primeri. Ako smatramo pojav analogij v singularitetah kot poseben slučaj nekega zveznega valovanja, potem tudi neanalogni primeri lahko pokažejo medsebojno zakonito zvezo. Pri tem zlasti pride v poštev prej omenjeno dejstvo, da stojijo singularitete v tesni funkcijski zvezi s tistimi vremenskimi režimi. Tako se n. pr. substropski anticiklonski vremenski režim spozna po izostanku ali močni oslabitvi pojava podavinskih singularitet. Ako grafično ponazorimo potek padavin in stanje neba, kakor to prika¬ zujejo priloženi grafikoni, potem so za substropski anticiklonski vre¬ menski režim značilne dokaj ravne in visoko stoječe črte, obsegajoče dolgo vrsto dni. Upoštevajoč še obliko krivulj zračnega tlaka, tempe¬ rature in smeri vetrov v spodnjih in zgornjih sferah ozračja, dobimo povsem določene definicije, ki nam omogočajo spoznati po obliki naštetih krivulj brez vremenske karte vladajoči vremenski režim. Na kratko lahko naštejem sledeče bistvene poteze posameznih tipov vremenskih režimov v topli polovici leta v naši (ljubljanski) klimatski zoni: 1) substropski anticiklonski tip je značilen po visoko stoječi in ravni krivul ji stanja neba in poteka padavin, kar ustreza popolnoma jasne¬ mu vremenu. Temperaturne krivulje stojijo ravno tako visoko nad normalo in izkazujejo počasen enakomeren vzpon. Krivulja zračnega tlaka je mirna ali izkazuje enakomerno valovanje: več dni se dviga, več dni je nespremenjena in več dni polagoma pada. Vetrovi so do največjih višin (cirri) neznatni, le pri tleh se ob času padajočega zračnega tlaka pojavlja zmeren jugozapadnik. Šibkejše padavinske singularitete izginevajo, močnejše se javljajo v oslabljeni obliki in z zamudo. Suhe singularne dobe so ojačene in se med seboj zlivajo S v zvezno celoto. V primer navajamo sledeče dobe: 5. do 10. julija 1942; 13. do 22. julija 1939 (na žalost večji del izven grafikona!) nato 8. junija do 5. julija 1935 (del izven grafikona), 5. do 10. julija 1934; 8. do 15. julija 1931 (izven grafikona) itd. 2) Atlantski vremenski režim je značilen po močnem kolebanju vseli krivulj, predstavljajočih potek tistih meteoroloških elementov. Zni¬ žane vrednosti (v smislu navedenih grafikonov) so stabilnejše od normalnih, Tetrovi v višinah (cirrus in altocumulus) so močni z izra¬ zito zapadno komponento. Padavinske singularitete so močno razvite, medtem ko so suhe rudimentirane in včasih v celoti absorbirane od sosednjih padavinskih singularitet. Termini padavinskih singula¬ ritet nastopajo prezgodaj. Kot primer atlantskega vremenskega režima navajam sledeče dobe: od 9. do 16. julija 1944, 1. do 12. julija 1940. 5. do 16. julija 1937 itd. 3) Polarni vremenski režim v topli polovici leta tvori prehodno fazo atlantskega ali subtropskega režima. Krivulja stanja neba in padavin¬ skega poteka se vzpenja ravno tako visoko kot pri subtropskem vremenskem režimu, toda zračni tlak izkazuje hitrejši vzpon. Tem¬ peratura pa se pri nastopu tega vremenskega režima močno zniža, a nato se naglo vzpenja. Vetrovi so do največjih višin zmerni z izra¬ zito severno ali celo vzhodno komponento. Zaradi prehodnega značaja tega vremenskega režima v topli polovici leta je težko izsle¬ diti za ta režim značilen singularni vremenski potek. Leta 1938. aprila meseca in leta 1939. marca meseca je ta vremenski režim trajal nad tri tedne in je zaznamoval izredno pravilen razvoj in točnost nastopa singularitet vseh kategorij. 4) Kombinirani vremenski režimi izkazujejo vmesne znake osnovnih vremenskih režimov. Tipi vremenskih režimov se lahko deloma določajo tudi po vzorcu, kakršnega navaja sovjetska šola A. Djubjuka. 1 * Iz navedenega se vidi, da moremo pri analizi vremenskega poteka v eni sami opazovalni točki spoznati posamezne vremenske režime. Ker grafična ponazoritev poteka meteoroloških elementov najbolj ostro prikazuje vse bistvene poteze vremenskega poteka, je za tovrstne analize priporočljivo posluževati se grafične metode.^ Na žalost so tehnične ovire tolikšne, da sem mogel prikazati mini¬ malen del vseh grafikonov! 16 A. F. Djubjuk, Priročnik za napoved po krajevnih znakih, Moskva 1943 (rusko) 6 Spoznali smo torej, da so oblike krivulj‘fiieteoroloških elemen¬ tov, zlasti njihovo vedenje do singularnih dnevov, v tesni zvezi z vre¬ menskimi režimi in tako nam razodevajo fizikalno bistvo krivulj samih. Izhajajoč iz splošno priznanega dejstva 17 , da obstoji fizikalna in zato tudi matematična zveza med prihodnjimi in preteklimi vre¬ menskimi režimi, smemo smatrati prihodnji potek omenjenih krivulj kot funkcijski izraz predhodnih! Pri tem moremo fizikalno raztolma¬ čiti prihodnost kot funkcijo preteklosti! Tako n. pr. izkazuje priložena krivulja sianja neba in poteka padavin za konec junija in začetek (do 4. t. m.) julija 1946 po svojih ritmih največjo sličnost letu 1944. in letu 1941., toda drugi elementi (zračni tlak, temperatura in vetrovne smeri) izkaziijejo za leto 1946. izrazit subtropski anticiklonski vremen¬ ski režim, medtem ko je za leto 1944. in leto 1941. ugotovljen atlantski režim. Subtropskemu anticiklonskemu vremenskemu režimu pripadajo četudi po dokaj različnih ritmih, neke periode iz leta 1939. (julij) in leta 1935 (junij). Motnje konec junija (singularne faze c, d, f, B) so pri subtropskih anticiklonskih vremenskih režimih kratkotrajne in šibkejše narave, medtem ko je pri vseh atlantskih vremenskih režimih ta singularni interval značilen po močnih in razsežnih navalih dežja z ohladitvami. Naslednji kritični termin je pri vseh režimih v bližini 2. julija (singulariteta «h»), ki pride zopet pri atlantskih vremenskih režimih močneje do veljave. Dalje sledi kritični termin «k», ki izkazuje v posameznih letnikih veliko kolebanje datuma in jakosti uveljavljenja, a v nekaterih letnikih celo popoln izostanek (n. pr. leta 1945). Toda to vedenje omenjene singularitete je v tesni zvezi z jakostjo uveljavljenja predhodnega singularnega termina «h» (2. julija), kar se lepo vidi iz priloženih grafikonov: leta 1945., ko se je izvršila silovita poplava atlantskega zraka v področju singu¬ laritete «h», ki je zaključila atlantski vremenski režim, trajajoč vse od 25. junija, je moral izostati singularni termin «k», nosilec atlantskega vremenskega režima, saj se je ta že prej v največji meri uveljavil. Podobno izkazuje tudi leto 1939. izostanek singula¬ ritete «k», in to zaradi uveljavljenja atlantskega vremenskega režima v singularnem terminu «h», nakar se je subtropski režim nadaljeval. Leta 1946. je suha doba »i« izkazovala izraziti subtropski značaj in singulariteta «h> vkljub močni nevihti nikakor ni ustrezala vpadu atlantskega režima. Zračni tlak in vetrovna smer. deloma tudi tempe¬ ratura jasno dokazujejo, da je bila ta nevihta tako zvanega toplot- 17 Glej št. 10, 7 nega nastanka: zračni tlak se je počasi zniževal in je nadaljeval svoje znižanje drugi dan po nevihti, vetrovi se niso nič obrnili in so izka¬ zovali izrazito mirovanje pred nevihto in po njej, temperatura je padla le ob času nevihte, a nato se je zopet dvignila. Iz tega bi nujno sledilo za leto 1946. uveljavljenje singularitete «k», ki torej izkazuje tesno fizikalno zvezo z dogodki v singularnem terminu «h», kar se je zgodilo in kar je na tej podlagi bilo javljeno v dolgoročni vremenski napovedi v dnevniku «Slov. poročevalec» z dne 6. julija 1946 (napoved pa je bila sestavljena že 4. julija). Termin uveljavljenja te singula¬ ritete, kakor je to značilno za subtropske vremenkse režime, je bil postavljen za kasnejši datum, torej šele za 6. ali celo 7. julij, kar se je tudi izpolnilo. Nadaljnji potek singularitet izkazuje sledečo medse¬ bojno zvezo: kakor se vidi iz priloženih grafikonov, sledi prodoru atlantskega vremena v področju «k» suha doba «1» in nato ponovni vpad dežja na singulariteti «m». Datum in uveljavljenje te singula¬ ritete («m») sta zopet odvisna od vremenskih tipov singularitet «k» in «1». Tako se je n. pr. leta 1935 zaradi nenavadno močnega uveljav¬ ljenja singularitete «k» in nato sledečega močnega uveljavljenja suhe dobe «1» (polarni tip, ki je hitro prešel v subtropski) singulari- teta «m» premaknila na kasnejši termin. Leti 1944. in 1941. zazna¬ mujeta v nasprotju z letom 1935. šibkejše uveljavljenje «k» in «1>\ kar je pospešilo nastop singularitete «m» (atlantski režim), ki se je takrat uveljavila 9. oziroma 10. julija. Tudi 1. 1938. in 1940. sta v zvezi z izrazitimi atlantskimi vremenskimi režimi bili obe singulariteti «k» in «m» zelo aktivni in razsežni, pri tem je «m» padla na zgodnejši termin, namreč na 9. julij. Leta 1945. in 1942. je singulariteta «k» izostala zaradi učinka premočnega uveljavljenja singularitete «h», ki je s svojo ekspanzijo tako rekoč absorbirala singulariteto «k». V zvezi s tem se je razvil v obeh primerih zelo izrazit suhi singu¬ larni interval «1», ki je sicer leta 1945. izkazoval kombinirani vre¬ menski režim med subtropskim anticiklonskim in atlantskim tipom (visoke temperature pri zapadnih vetrovih z nekoliko labilno verti¬ kalno uslojitvijo ozračja). V obeh primerih je sledilo časovno normal¬ no uveljavljenje singularitete «m», ki je padla na 11. juli j. Leta 1933., ko se je uveljavila singulariteta «k» dokaj močno, a zelo kratkotrajno in je padla na kasnejši datum, namreč na 7. julij, ji J e sledil interval «L> subtropskega tipa. Tudi tokrat se je uveljavil «m» časovno nor¬ malno, namreč 11. julija, toda v oslabljeni obliki (krarevne nevihte). Podobne izsledke izkazujejo drugi letniki. Za leto 1946, se je zaradi izrazitega subtropskega značaja dobe «i» domnevalo sprva uveljav- S ljenje «k» v kasnejšem terminu (okoli 7. julija), nakar naj bi sledil izrazit «1» zopet subtropskega ali vsaj kombiniranega tipa. V zvezi s tem se je pričakovalo uveljavljen je «m» v smislu leta 1933., torej v obliki krajevnih neviht, kar je bilo javljeno v napovedi dne 6. ju¬ lija 1946. Toda dejansko je nepričakovano premočno uveljavljenje «k» onemogočilo izraziti pojav «m», ki se je takrat uveljavil le k šibkejši obliki (pooblačitev, združena z pomembnim padcem barometra). Ce¬ loten vremenski potek je bil zelo podoben letu 1935., ko se je «m» premaknil na kasnejši termin, namreč na 13. julij, ki je drugače značilen za «n». Singulariteti «m» sledi skoro v vseh primerih kratkotrajna suha doba «n» in nato novi dež singularitete «N». Jakost in trajnost teh padavin je po večini enaka onim v «m», sicer povzroča premočan «m» oslabitev «N» in obratno. Popolni izostanek «m» povzroča zmeraj izra¬ zito uveljavljenje «N», razen v primerih, kadar se pojavi ta izostanek ne zaradi premočnega uveljavljenja «k» kot običajno, marveč zaradi izrazitega razvoja subtropskega anticiklonskega vremenskega režima, kakor se je to zgodilo n. pr. leta 1931. V primeru močnega atlantskega vremenskega režima sta obe singulariteti «m» in «N» zelo aktivni, kot n. pr. leta 1936. Na podlagi navedenega je torej uveljavljenje singularitete «N» leta 1946. bilo očitno; s tem v zvezi se je tudi napoved njenega pojava točno uresničila. Navedeni kratki pregled je pokazal, da stoji pojav singularitet v medsebojni fizikalni zvezi predhodnih in prihodnjih faz pojava. Ako globlje prodremo v fizikalno bistvo pojava, moremo ne samo raztolmačiti že zaznamovano pulziranje singularitetnih ritmov, marveč kolikor toliko predvidevati nadaljnji njihov razvoj. Pri tem je pri¬ poročljiva simultantna analiza poteka vseh glavnih meteoroloških elementov, a ne samo posameznega, sicer lahko zaidemo v zmotno tolmačenje fizikalnega bistva singularitetnih ritmov. Tako na pr. mehanična primerjava takih krivulj iz povsem različnih letnih dob (na pr. za julij in november), ki torej ne morejo imeti realnega fizikalnega paralelizma v pojavu singularitet, lahko privede tudi tokrat do ugotovitve navidezno analognih faz v singularitetah. Ome¬ njeno dejstvo se kratko in malo tolmači kot posledica obstoječega sedemdnevnega in zlasti 30-dnevnega ritma v singularitetah, kar povzroča, da se v vseh mesecih singularni termini držijo kolikor toliko enih in istih mesečnih datumov, namreč nekako 4., 7, 12, 16, 20, 23, 27 in 31 vsakega meseca! Zato primerjava singularnih ritmov iz povsem različnih letnih časov lahko privede do znatnih navideznih 9 analogij, četudi izkazujejo fizikalni zakoni, po katerih se vrši zame¬ njava vremenskih režimov in vremenskih ritmov, močno navezanost na letni čas! V zvezi s tem pride za pravilno fizikalno tolmačenje singularnih faz še bolj do izraza nujnost simultantne fizikalne analize poteka vseh glavnih meteoroloških elementov. Le pri pravilnem razu¬ mevanju procesa moremo predvidevati njegov prihodnji razvoj! Sicer so podobnosti krivulj za posamezne meteorološke elemente tudi pri najmanjših zahtevah iz različnih letnih časov znatno manjše kot iz istega letnega časa. Prava napoved bo možna le tedaj, kadar bo mogoče postaviti matematične formule oziroma sisteme enačb, ki bi omogočile pri upeljavi preteklih in tekočih podatkov ekstrapolacijo funkcije same. Za postavitev takih enačb, oziroma formul pa je nujna strokovna proučitev ogromnega opazovalnega materiala. 10 S U M M A R Y The Phenomenon of Singularities as a New Basis of the Weather Forecast In the p resen t stuclv the phenomenon of the singularities is shown as a function of two arguments, viz., 1) of the šolar position in the ecliptic, 2) of the past and current weather regimen respectivelv. Thus, the function dependence of the development of the weather situation, and therefore of the change in weather regimens, on the šolar position in the ecliptic is demonstrated. With this the pulsations of the singularity rhytmus take the part of a most sensitive indicator, which makes it possible to follow the development of the weather regimens without anv wteatber map. In this way also the physical interpretation of the phases-to-come in the development is made pos¬ sible, as a function of the past, \vhich forms a new physical basis of the weather forecasts, and this only by means of the data given bv a sole point of observation. In order to find out the phases-to-come, as the function of the preceding phases, a special and simultaneous analysis of the deve¬ lopment of ali the principal meteorological elements is indispensable. The graphical method may be recommended for it. The classification of the analogical phases is founded on the physical interpretation of the form of the curves, and not onlv on their apparent resemblance. By way of example, the period from June 21 to July 16, 1946 is taken, where the proceeding to the purpose of the mentioned analvsis is clearlv demonstrated, and this on the basis of a mutual comparison of the data for the same period in different vears (from 1933 to 1946). To this purpose a graphical demonstration of the prcei- pation development and of the state of sky is added. with the follo- wing scale: 4==clear: 3 = mainly clear: 2 = changeable, on the limit of precipitation: l=lighter precipitation: 0=heavier precipitation. The analogical phases of the singularity rhvthms are marked in the same letters. Diagrams of other meteorological elements have not been published for technical • obstacles. n It h as not yet been possible to set up matbematical formulae and ecjuation systems respectively to the purpose of an exact extra- polation of the function. The description of the analytical proceeding, applied to set up a long-range weather forecast for the period from July 6 to July 13, 1946 in the climatic locality of Ljubljana, is added. In the enclosed diagram the prognostic curve is marked in dashes. So the added curve of the state of sky and of the precipitation development for the end of June and the beginning of July (till July 4), by its rhythms, bears the greatest likeness to the years 1944 and 1941, but other elements (atmospheric pressure, temperature, and wind directions) indicate for the year 1946 an expressive sub- tropical anticyclonic w'eather regimen, while for the vears 1944 and 1941 the atlantic regimen is demonstrated. Disturbances at the end of June (singularity phases c, d, f, B) are short-lasting and of lighter nature in the subtropical anticyclonic regimens, while in ali atlantic weather regimens this singularity interval is characteristic for its heavy and extensive showers with cool-offs. The next critical term in ali regimens is the proximity of July 2 (singularity h), which again comes to greater force in atlantic regi¬ mens. Then follows the critical term k, which, in each year, demon- strates a great vacillation of date and intensitv, and in some years a complete absence (for ex. in 1945). But sueh a conduct of the men- tioned singularity is closelv connected with tlie intensity of the preceding singularity term li (July 2), and tliis can easily be seen from the added diagrams: in the year 1945, when there was a violent flood of atlantic air in the sphere of the singularity h, the singularity term k, bearer of the atlantic regimen, was to stav out, as it had already shown its intensity in tlie highest degree! Similarly, in tlie year 1939, too. the absence of the singularitv k can be seen, due to the intensity of the atlantic regimen in the singularitv term h, after which the sub-tropical regimen continued. In the year 1946 the drv speli i demonstrated an expressive sub-tropical character and the singularity h did not correspond at ali — despite a heavy thunder- storm — to the invasion of the atlantic regimen. I lie atmospheric pressure, the Wind direction and partly also the temperature shovv clearly tliat that thunderstorm was a so-called lieat thunderstorm: the atmospheric pressure was falling slowly and kept on falling the dav after the thunderstorm, the winds did not change their directions and show(ed an expressive calm before and after the thunderstorm. 12 the temperature was falling only during tlie thunderstorm, afterwards it rose again. Accordingly, the entrance of the singularity k, which consequently show's a etose physical connection w/ith the development in the singularity term h, should have follovved of necessity, and this, in fact, was the čase. The entrance term of this singularity, as this is characteristie for sub-tropical weather regimens, had been suppo- sed for a iater date, i. e. onfy for July 6 or even 7, wihich again was the čase. the further development of the singularities shows the following connection: as seen from the enclosed diagrams, the pene- trations of the atlantic weather in the k sphere Were follov/ed by the dry speli, 1, and then by a repeated rain invasion in the singu- iarity m. The date and entrance into force of this singularity (m) depend again on the vveather types of the singularities k and i. In fact, in 1955 for inst., owing to an extraordinary intensity of the sin- gularity k and of the follovvjing great intensity of the dry speli 1 (Polar type, rapidly passed into the sub-tropical type), the singula- rity m slid to a later term. The years 1944 and 1941, unlike the year 1935, show a weaker k and 1 intensity, by which the entrance of the singularity m (atlantic regimen) was sped up, that time on July 9 and 10 resp. In the years 1938 and 1940, because of expressive atlantic weather regimens, both the singularities (k, m) were very active and extense, m falling on an earlier term, i. e. on July 9. In the years 1945 and 1942 the singularity k stayed out, owing to the effect of too great an intensity of the singularity h, which had absorbed so to speak with its expansion the singularity k. In con¬ nection with this, in both the cases an expressive dry singularity interval developed, wihich, for the rest, in the vear 1945 demonstrated a combined regimen of sub-tropical anticyclonic and atlantic types (high temperatures with western winds with a little labile vertical stratification of the atmosphere). It was followed, in both the cases, by a chronologically normal entrance of the singularity m, falling on July 11. In 1933, too, when the singularity k had been of rather a great intensity, but short-lasting and falling on a later date (July 7), it was followed by the interval 1 of sub-tropical type. That time again, m s entrance was chronologically normal (July 11), but in a ligheter form (local thunderstorms). Similar results are demonstra¬ ted for other years. For the vear 1946, because of an expressive sub-tropical clia- raeter of the period i, the entrance of k had at first been supposed for a later term (about Jul v ■?), after which again an expressive 1 of 13 sub-tropical or at least combined type should bave followed. So, an entrance of m in the sense of the year 1933 was expected, i. e. in form of iocal thunderstorms, which had been announced in the weather forecast of July 6, 1946. But, in fact, an expressive phenomenon m had been made impossible by an inexpectedly great intensity of k, and m appeared only in a lighter form (cloudiness with important fali of barometer). The whole weather development was very similar to the year 1935 when m had moved to a later date (July 13), whieh term, as a matter of fact, is characteristic for n. In ali cases the singularity m is followed by a short-lasting dry period of n, and afterwards by a new rainfall of the singularity N. The intensity and duration of th is precipitation are mostlv equal to that of m, otlierwise, too intense an m causes weakening of N, and vice-versa. The complete absence of m always causes an expressive intensity of N, except the cases in wthich tliis absence is not caused by too intense an entrance of k, as usually, but by an expressive development of the sub-tropical anticyclonic vveather regimens, as this was the čase in 1931. In čase of an intense atlantic regimen both the singularities (m, N) are very active, as for. inst. in 1936. On the basis of the mentioned facts, the entrance of the singularity N in 1946 was evident, in connection with which also the prognostic of its apperance was promptly fulfilled. The present study shows that we are able not only explain the pulsations alreadv recrded of the singularity rhvthms, but also to foresee their further development in some measure. 14 Ooiu.ee H3Jio>KeHHe HB.’iefine »ocotaiiiociett« (cHHryJiHpHTeT), kak HOBoe ocHOBaHMe nporH03a noro ah. HacToaiuaa i>ar>OTa pacKpbiBaeT HBJieHHe »ocoCeiniocTeii«, kok ({i.viiruhio AByx apryMeHTOB: 1) iiojiomemiH cojihha na aKJinnTHKe n 2) cboIictb ro- cno^,CTB\'K)inero lioroAnoro peiKHMa. CnTvapna noroAbi npeACTaBJineTCH, TaKHM oCpaaoM, na k pe3yjibraT paoBimiH 113 ripe;i,iiie,T,CTByioiii,eii CHTyan,HH IIOA BJIHHHHeM COJIHUa, KOTOpOe CBOHM H36HpaTeJIbHbIM ^('HCTBHeM HaiipaB- jiaeT pa;iBHxne b onpeAeJieHHOM cMbicJie. TaKHM oopasoM fibUia ycTanoB.!iena •3aBHCHM0CTb pa3BHTHH IIOrOAHOll CHTVamilL a IIOTOM,y H CMBHH noro;i,Hbix pe/ICHMOB, OT !IO,'IO/ICeHIIB COJIHHA Ha 9KJIHIITHKe. Ha OCHOBaHHH CK.a3aiIH0r0 npHoCpeTaeT, pn(|)MH'iecKoe nyjibCHpoBaHHe »ocooeimocTeii«, pojib i iyBCTBH- Tejibnoro .vivaaaTeaa CTeiienn pa3BHTHH iioroAHHX pe/KHMOB. no9TOMy CTa- H0BHTC5I B03M03K1IHM (|)H3H'ieCK0(! Of/bJICHCHIie pa3JIHHHbIX (J)a3 HB.H6HHH »ocoCeiuiocTeii«, a noTOMy ycTanoBJieHne f KaK b 1944 h 1941 r. ycraHOBJieii aTJiairniMecKini rioroAiibiH pevKHM. Bo3My- meHHB IlOrOAbl B KOHU,e HIDHH (cj)a3bl »OCO6eHHOCTe0« C, d, F. B) IipOTCKaiOT npn cyf)TponHHecKiix aiiTmuiKaoiuiMecKHX noroAHbix pe®iiMax KpaTKOBpe- MeiiHo h b ocjiafuieHHOM BHAe, b to BpeMa KaK nprniocaT aTJiaHTimecKiie pe- /Khmh, b 9thx <}>a3ax »ocočeiiHocTefl«, oOnjibHbie h upoAOJmHTejibHHe oca;u;H c ox ji a ; k ,a,e hh h m h . C.7ie/i,yK nun ii KpHTHMecKHll TepMiiH npoaBJiaeTca npn Bcex THnaX IIOrOAHbIX peSKIIMOB OKO,TO 2. HlOJIfl (»OCOOeHIIOCTb« ll), KOTOpHft o (ihti, npH aTJiaHTiBiecKii x pe>KHMax cnjibHee BupaiKeii. BareM cjreAyeT KpiiTH h e ckh ft TepMHH »K«, KOTopbiii xapaKTepn3yeTCa, B MHOPHX IlpIIMepaX, no CHJibHOM.y icojieGamno AaTyMa h no 3na’iHTejibH0My KOJieOarooo chjih AGhctbhh . B HeKOTopbix cjiy'iaHX, Kan HanpHMep b 1945 r. otot Kpimi- MecKnii TepMHH coBceM He npoaBHJica. AHajui3 kphbhx hcho noKa3biBaeT, mto Taiioe HOBeAeHi-ie »ocofiennocra« »K« oOocHOBano b cHJie AefiCTBHa npeiibuivipero TepMiiHa »h« (2. hiojiii). Tar; b 1945 r. BCJieACTBHe Mpeirnepiio CHJIbHOrO BTOp/KeilHH aTJiaHTIIHeCKOTO pe/KKMa B HIITepBajie »h«, H3He3Jia (jiasa »K«, koto pan Boodipe xapaKTepH3yeTca BTopaseHneM aT.jraHTH'iecKiix pesKHMOB, AonojiHHiouiHx BTopJKeHiiii b HHTepsajie »h«. TaK KaK B 1945 r. vrne »oco6eHHOCTi,« »h« npHHecjra bck> iiojihotv aTJiaHTimecKoro BTop/KeHHa, AO.TiKiia 6bi. na »ocoOeimocTb« »K« norepaTb cboio oObimpvio pojib. IIoxoiKHii c,iiyaali npoH3omeji b 1939 r., c Tori toabko pacHimen, mto a tji a n t h m e ck o m v BTopsKeHio TepMHHa »h« cjieAOBajio npoAOJiHieHiie cyOTponiiMecKoro pesKHMa. B 1946 r. cyxoti nepnoA »i« npoaBJiaji pe3K0 BbipaaceHHbiM cyOTporiHMecKHli aHTHU,HKJiOHHMecKHP xapaKTep h rpo3a, aBHBiueeca b TepMHHe »h« (2. mo, na) 6buia TenaoBoro, a HHKaK He iecKHX aii t h lin kji oh h h ccich x pcmiiMOB (Kan- iia- npHMep b 1935 r.), ajih KOTopbix xapaKTepHO aanaobiBaHiie nepTyp0au > HOH- HbIX TepMHHOB. ^ajibHeiiiHHH xoa »ocodenHOCTeli« npoHBJineT cjie;iyiomyio cwi3b Me»ny coOoii: Kan bhaho hb npHJioaceHHHX rpaiJiHKOB, BiiaaeHHKj aTJiaimciecKoro pesKHMa b oOjiacTH »K«, cneAyeT cyxoii irepno;; »1«, a 3aTeM HOBoe BTop?Ke- Hiie AO/K^a b HHTepBajie »ocoOeHHOCTH« »m«. Hhcjio ;;aTyMa h AeftcTBHe 3T0H »OCOOeHHOCTH« (»m«) HaXOAHTCH B 3aBHCHM0CTII OT THHOB IIOTOABI »ocočeHHOCTeii« »K« h »1«. Taii HanpHMep b 1935 r., BCJieACTBHe hckjiiomh- TeJibHo cnjibHoro AettcTBHii »ocoOeiiHOCTH« »K«, a aareM cyxoii 3iioxn »1« (iiOJinpHbiii thh, SbicTpo nepeuieAuiHM b cy6TpoiiH'iecKHll), »ocoCemiocTb« »m« nepeABHnyjiacb na oojiee iio3AhhH abtvm. ToAa 1944 h 1941 oTMe- ■laioT, b upoTii bo n oji ojKHOCTb ro;iy 1935, cnaOoe pa3BiiTHe »K« h »1«, mto B i.i3Ba.rio ycKopenne AeflCTBiiB ocoScuhocth »m« (aTjiaimniecKiiit peJKHM), KOTopaa TorAa HacTyiiH.ua yjice 9 h 10 hiojih. B 1940 h 1938 r., b cbh3h c pe3K0 B I.I pa JK e H H bi M H a T JI A H T H M C C K H M H peJKHMAMH Obl JI II oOe »OCOOeHHOCTH« »K« h »m« oneHb aKTHBHbi h pacuiHpeHbi, npHHeM »m« ynajia Ha Oojiee pamiHli AaTyM, a HMeHiio na 9. iiiojih. B roAHX 1945 h 1942 »ocoOeiinocTb« »K« H3 i ie3aa, BCjieACTBHe cjihhikom CH.nbHoro acmctbhh »h«, KoropaH cbohm paciunpeHiieM »norjionijia« »K«. B cbhsii c sthm, b oGohx cnyMaHX xopomo pa3BH.ricH cyxoii HHTepBaji »1«. B o6ohx cjiyMaax »ocoOeHHOCTb« »m« vna.na Ha HopMa.TibHbili TepMHH, a HMeHHo na 11. hiojih. B 1933 r., Koiyia ObiJia ocoOeHHOcn. »K« cnjibHoro, ho oneHb HenpoAonsKHTejiBHoro achctbhh h HBHJiacb c oiiOBAaiineM (7. hk).hh), eit cjieAOBaji cyOTponiiHecKHll cyxoli nepHOA »1«. IIocjieACTBHeM 3Toro ObiJio npoaBJieHHe »in« Ha HopMajibHOM TepMHHe (11. hiojih) xoth h b ocjiaOjieiiHOM BH/ie (jiOKajibHbie rpoabi). K hoxojKhm pe3yjibTaTa.\i iiphboaht aHajiH3 Apyrnx i;,pHBbix rpaipHiia. B 1946 r., BCAeACTBiie pe3Ko BbipajKemioro cyOTponHHecKoro ahtk- HHKHOHHHecKoro THna HiiTepBajia »i«. O/Khabjiocb cnepBa CH.nt.Hoe Acii ctbiic »K«, ho c ono3AaHHeM, m oto Bcer;ia ObiBaer upu cyOTpoiiHMecKHX THiiax iioroAM (na MecTO oobimhofo 4. hiojih, aba hjih r ipn ahh ii03Aiiee, t. e. 6. hjih 7. hiojih). JJajiee npeAnojiarajiocb, mto nočne aO/KacIi »K« BoccTanoBHTCH cy OTponHMecKH li h.iih me Ojihbkhh k hcmv ( kom Oh hh pobah h biii) penaiM cyxoro nepnoAa »1«. Corjiacno iiocjicahbm.v oJKHAaJiocb AeiicTBHe »m« upii- 0.J[H3HTejIbHO B CMblCJIC 1933 1\, T. e. B BHAe JIOKaJlbHbIX rpo3. OAHaKO B AeifCTBHTe.TIbHOCTH AeilCTBHe »K« BHaMHTCJTbHO HpeB30IU.HO no cnjie h pacuiHpeHHK) ciioero HHTepBa.na Hame 05KH/;aHHe (aohcah mjiH ot 6. hiojih 20 naooB ao 8. hiojih .8 nacoB), BcneACTBHe Mero h cyxoii nepm>A »1« 17 Mefljieiinee pasBUBanca, 'icm npeffnojiarajiocb. IIo9T0My h ueficTBiie »ocofien- hocth« »m« 6h.ho c,iia6ee BbipaJKeHO, «ieM npe^nojiara.TOCb. a hmohho: BMecro rpo3 npoHBouuio tojibko yBe.niiMeHHe oojianirocni upu BiiaHHTejibHOM namenil n B03Ayiimoro naBjiemui. OGipnii xoa noro/pj ot 6. ;io 13. mojih 1940 6hji oaeiib iioxosk na xo/i moicaj tbmh avc HiicjiaMii 1935 r., icor^a »ocoCeH- hoctb« »m« nepeABHHyjiacb c 11. na 13. hkmiji, t. e. j \ e\ib oohbho xapaK- Tcpnbiii /ijia »N«. »OcoGenocTH« »m«, iiohtii bo Bcex cjiy i iaax, cjie,iyeT KpaTKOBpeMenHbiii cyxoii nepno/i »n« ii .'saieM bobkih /lOJKjib »ocoociiiiocth« »N«. HHTeHCiiB- iiocTb ii 11poboji/Kmejib hoct b 3thx oca;i,KOB, b OoJibiiiHHCTBe cjiyHaeB Ta me . kok n b »m«. OfliiaKO o6e »ocoSohhocth« HaxoAHTCH b KOMiieHcauiioHHOii saBiiciiMOCTTi: ocviaojiemie »m« BJieneT 3a co6olt yoiuieHHe »N« h oopaTiio. rio.THOf 1 H3 i ie3H0BeHiie »m« Bcer^a conpoBOJKflaeTca pesno BbipameHHHM »N«, KpoMe Tex cjijmaeii, Horna npirainoii H3'ie3H0Bemm »m« ne iiBJiaeTcp CJiHiiiKOM cii.abHoe flelicTBiio »K«, KaK oubiMiio, a cHJibiioe pasBHTiie cy6- TpomriecKoro aiiTimnK.;iommecKoro Tima KaK 3T0 nanpiiMep cjiyMiuiocb b 1931 r. B c-Jivaae HHTeHCHBHoro pasBiiTim araaimmccKoro noro;pioro pesKH- Ma, o6e »ocočeHHOCTH« »m« h »N« oaeiib aKTHBHH, KaK 3to HanpiiMep 6hjio b 1936 r. Ha ocHOBamiit yica3aHHbix cboIIctb »ocoopuhooth« »N«, ee aKTHBiioe iioHBJieHHB b 1946 r. 6buio OMeBii;uibiM, BcaeACTBiie Bero h npe/i- CKa3aHiie b tomiioctii Hcnojiiiiuiocb. H 3 npiiBeAeHHoro K.paTKoro onncaiiHii xo^a (jiibiiriecKoro ana.iiH3a CBOftOTB »OCOoeHIIOCTeli« BHilHO, MTO JKaBaHHbIM II,yTeM, M OVK IIO He TOJIbKO (|)H3iiHecKTi ooiificHHTb nyjibCHpyK)inyio napila hiik) piicjiM »ocooeimocTeit«. ho h ao HeicoTopoii CTeiieini iipeaBiineTb xoa pa3BHTim iix tfubiii- HeCKHX CBOilCTB. IS ©-^■FOO-fr' O fO (jj-t' O -*- NJ L* -t>- O-*-N>0<-N O-^IOO*-^ 0-^K»0<^ O-^fO^-N 0-»-KJtw.>- O 0-^fOI_M-N 0-*-(OW-N .