„Siajerr izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo. : Za celo leto .K 10'— < pol leta . « 5' < ¿¿trt leta . < 2'50 Za Ogrsko in inozemstvo: Za celo leto .K U — » pol leta . « 5'50 Niročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in upravni-štvo se nahajata v Ptuju, gledalsko po.slopje št. 3 Velika odporna bitka na zapadla, Nemci zmagoviti. — 13.000 amerikanskiti vojakov potopljenih. — Grof Czernin o politiki. - Minister Seidler odstopil. Kdo je za mir — mi ali Jugoslovani ? Opetovano in že lahko rečemo otročje širokoustijo se jugoslovanski listi, da so oni za mir, medtem ko Nemci in tudi „Štajerc" vedno le za vojsko agitirajo, njim se le gre, da se tira ta vojska dalje in dalje. O vi hinavci! Kdo zavljačuje bolj vojsko, kot vi jugoslovanski voditelji! Z majniško deklaracijo, z svojimi veleizdajalskimi shodi gonili ste le vodo na mlin entente, gojili ste le ententi pogin in misel na razpad mile naše Avstrije vslcd notranjih razmer in nemirov. Jugoslovani so za mir, a za kak mir ? f Ž a mir, ki bi ga diktirala ententa poraženi Avstriji, za mir, ki bi ugotovil veleizdajalsko jugoslovansko kraljestvo, ki bi oropal našega cesarja dežel in ki bi naš slovenski narod oropal nasvitlejšega bisera, vere očetov ! Za tak mir mi nismo iri za tak mir se mi nikdar ne moremo ogrevati! Mi smo za mir, ki nam prinese poplačilo za nebrojne žrtve, ki smo jih doprinesli v vojni, mi smo za mir, ki zasiguri mednarodni mir v Avstriji, mi smo z eno besedo za pravični mir, za mir brez nasilja, za mir, ki nam prinese gospodarski napredek in nas ne podvrže našim sovražnikom ententi. Korošec in Verstovšek sta se v zbornici tudi naenkrat za mirovno vprašanje zanimala. Da bi bil jugoslovanski klub in njegovi voditelji ter pristaši resno za mir, niti „Novice4', narodni slovenski list, glasilo Dr. Šušteršiča ne veruje in prinaša članek, katerega objavljamo brez nadaljnega komentarja in kdor še sedaj ne bo spoznal „Jugoslovanov", temu pač ni pomagati. „Novice" pišejo dosledno : „Jugoslovanski" klub — za mir ? Dr. Korošec se zanima naenkrat za mirovno vprašanje. Rad bi vedel, kako stoji mirovna zadeva. O tem bi rad debatiral v poslanski zbornici. Njegova radovednost je malo čudna. Od lanskega poletja sem dela Jugoslovanski klub protimirovno politiko, ker se njegovega nastopanja vesele naši sovražniki in — četudi neopravičeno — črpajo iz jugoslovanskih manifestacij upanje, da se Avstrija razruši. To upanje daje sovražnikom pogum, da nadaljujejo vojsko, ki je zanje že zdavna zgubljena. Dr. Korošec bi moral tedaj svoja vprašanja nasloviti na vlade ententnih držav, zlasti do Lojd Žorža, Klemansoja, Orlanda in Vilzona. Pa še nekaj druzega mora dr. Korošec storiti, če mu je mir res pri srcu. Povedati mora imenovanim gospodom jasno, naj nikar ne računajo na razpad Avstrije, da je ta račun popolnoma napačen. Tudi naj vpliva v istem smislu na svojega prijatelja Staneka, načelnika Češkega Svaza, da bo tudi ta ce lemu svetu odločno povedal, da je razpad Avstrije nemogoč, ker vsi narodi drže zvesto k svojemu cesarju. Zlasti naj povesta oba gospoda celemu svetu, da Jugoslovani in Čehi stoje odločno in zvesto ob strani cesarja Karla in da naj tedaj ententa nanje prav nič ne računa. 1 Če gospod Korošec to stori, potem mu damo spričevalo, da je ',res kaj storil za mir. Izpraševanje našeJvlade se nam pa zdi precej odveč. Kajti znano je celemu s\etu, da. je .n.afi mi' -.opetovano ponudi} sovražnikom pametno spravo, da so pa sovražniki odklonili vsako spravo, ker hočejo Avstrijo razbiti. Tukaj tiči edini razlog, da se krvoprelitje nadaljuje. To ve vsakdo, ki se le količkaj zanima za javne zadeva in vidi stvari take, kakršne so. Ker pa dr. Korošcu očividno to še ni znano, mu svetujemo, da pazljivo prebere ta naš članek." Sovražni zračni napadi na Polo. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 18. julija. Uradno se danes razglaša: V Italiji nobeni pomembni dogodki. V Albaniji je sovražnik prišel v do-tiko z našimi varnostnimi četami. Šef generalštaba. Dogodki na morju. Dne 17. julija bila je v zjutranjih urah Pola od večih brodovij sovražnih zračnih in pomorskih letal z okroglo 200 bombami ob-metana. Na žrtvah obtoževati je 2 mrtva (civilna delavca) in več ranjenih. Povzročena škoda je nepomembna. Mornariško poveljstvo. Zlom sovražnih protinapadov. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 18. julija. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Severno L e n s a in vzhodno V i 11 e r s-B r e-tonneuxa so bili krajevni napadi sovražnika zavrnjeni. Čez dan zmerna bojevna delavnost oživela je na večer in je navzela po- noči južno-zapadno Yperna in med ponavljanjem sovražnih napadov vzhodno Vil-1 e r s-B retonneuxa večjo silo. Pri vrlejši poizvedovalni delavnosti napravili smo večkrat vjete. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Armada generala v. Bolin je stala včeraj po dnevu v težkih bojih. Skozi novo pripeljane divizije ojačen, nadaljeval je sovražnik po večurni topniški pripravi vnovič z velikimi, enotnimi protinapadi proti vsej naši fronti južno od Mame. Zvečer se je bitka odločila v našo korist. Pod najtežjimi izgubami zlomili so se napadi sovražnika. Iz manjših krajev jugovzhodno od Mareuila, v katere je sovražnik mimogre-doč vdrl, vrgel ga je naš protinapad zopet ven. Tudi na severnem bregu reke je poskušal sovražnik zaman, nam naše uspehe iztrgati. Pri naskoku nekega gorskega grebena južno-vzhodno od Pourcy smo vjeli njegovo posadko s svojim regimentnim poveljnikom in smo zaplenili več kanonov. Vzhodno Reimsa ostal je položaj nespremenjen. Artiljerijski ogenj menjajoče se lilp iffmfq-izaPžžsPi Šil JufeMi sovražnik mkfbne napade, ki so se v našem protisunku zlomili. Včeraj je bilo 23 sovražnih letal sestreljenih. Lajtnant J a c o b izvojeval je svojo 26. zračno zmago. Pni generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 19. julija. Uradno se danes razglaša: V prostoru obojestransko Asiaga se je artiljerijsko močno pripravljene napade sovražnikov deloma z ognjem, deloma v protisunku odbilo. Ravnotako izjalovil se je v dolini B r e n t e italijanski napad. V Albaniji praske varnostnih čet. Šef generalštaba. Izpraznjenje otokov ob Piavi. — Primer italijanske surovosti. K.-B. Dunaj, 18. julija. Pri izpraznje-vanju Piavskega otoka se je na nekem mestu ugotovilo postopanje Italijanov, katero je v skrajnem nasprotstvu proti vsem zakonom človeštva. Posamezni ljudje, ki so ostali na onostranskem piavskem bregu in jih ni bilo mogoče več spraviti na varno, so prišli v italijansko vjetništvo, dočim se je večini posrečilo, da so preplavali Piavo. Po soglasnih zanesljivih izpovedih sledi, da so jih Italijani kratko malo pobili. Ta grozovzbujajoči čin strahopetne surovosti si civilizirano človeštvo ohrani v trajnem spominu. Bitka ob Marni. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 19. julija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za Vi strani K 160-— «1/2«« so-— « i/4 « 40-— C 1/0 « « 20- < Vic « « »0-- « Vs* « € < Vfli « «2— Pri večknftnem oznanilu se cena primerno zniža. XIX. letnik. vražnika na --------* , , sonsa, zapadno od H ar t e n n e s a, vzhodno od N e u v i 11 e, severozapadno od C h a- teau-T hierry. Od letalcev v prihod na bojišče poročali A i s n o m ne in od istih uspešno napadene sovražne nova oživela. Francoz kolone oznanjevale so Sledili so zvečer po najmočnejši ognjeni pn- Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Bojevna delavnost je zvečer oživela. Pri poizvedovanjih smo napravili večkrat vjete. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Aisno in Mar n o je bitka iz L. ie pričel tamkaj svojo dolgo pričakovano ofenzivo. Po uporabi najmočnejših skupin težkih oklopnih voz se mu je najprej posrečilo. presenetljivo vdreti na posameznih mestih' v našo najspredajšnjo infantenjsko in artiljerijsko črto in na e čete nazaj potisniti. Nadalje so naše divizije v postojankah v zvezi s pripravljenimi rezervami preprečile sovražni predor. Proti poldneva zrušili so se francoski napadi, na črti zapadno S o i s s o n s-Neullv severozapadno od Chauteau-T h i e r r y. Popoldne so se zlomili na celej . napadalnej fronti zelo močni delni napadi ; sovražnika. Proti bojišču hiteče sovražne ko- višinah južno zapadno od Soi- di. Pod vodstvom oklopnih -je^al Ti sovražna infanterija do sedemkrat na napad proti cesti S o i s so n s-C h a t e a u-Th i e r ry severno od O u r c q u a. Sovražni naval je severozapadno od Hartennesa večinoma omagal popolnoma že pred našimi črtami jugozapadno od Hartennesa smo vrgli Sledili so zvečer po najmocu^. ^ naHkakujoSega sovr^n^a s^mapadom. ¡■¿■SFSi pf t i gube sovražnika. Veliko število oklopnih vo- zov leži sestreljenih pred našo fronto. Južno Mam e po dnevu zmerna ognjena delavnost. Južno vzhodno od Mar e u i 1-a so bili ponovni delni sunki sovražnika zavrnjeni. Ponoči vzeli smo naše južno Marne stoječe čete od sovražnika neopaženo na sever- V zadnjih tednih severo-zapadno od Chateau-Thierry vedno zopet napada-ni regimenti so se tudi včeraj zmagovito držali proti večkrat izvajanim napadom Ameri-kancev, ki so imeli posebno visoke izgube. Ponoči' smo, ne da bi nas motil sovražnik, preložili obrambo v ozemlje severno in se ve-ro-vzhodno od Chauteau Thierrya nazaj. =mka. Proti bojišču hiteče sovine ko- ! ZlTlZV^"S 5 SovraSuik je napadal na južnem bregu Ione so bile cilj naših uspešnih bojmh letal- »J^1«^ *^'a gevero Zapadno Mame, na postojanke ki smo jih v minuli cev. Naši lovci-letalci so sestrelili 32 nasprot- . f so biU fra^i sunki krvavo noči izpraznili, včeraj dopoldne po štiriurm nikovih i^^ol Laitnant L o e \v e n n a r u t včeraj niKovm iHuu. Lajtnant L o e w e n h a r a t j o o n a i n » »u .... -....." pripravi s topovi v gostem varstvu ognja s izvojeval je svojo (38. in 39., lajtnant Boli e fc 3Q sovražn1h letal in številnimi oklopninnvozovienotnenapade 7 pritrjenih ba^U^ Lagant ki so S na vj — -gubd,. N^s se L o e w e n h a r d t '^ojeval ja svojo 40 m verne^ g ^ ^^^ jzgube. z&t s« ^'¡^"i^ir.^ ttstfsz.iz&rssss —•— &PSH—g.. «¡¡--jj sunkov so omagali napadi z izgubami za so- ni ï so 1 no Kje vav več zu tež vra te a u po: do ka kii M« gl' v ; ti A svojo 23. in 24., oberlajtnant G o e h r i n g svojo 22. zračno zmago. Proti južni fronti Marne vodil je Francoz po svojih neuspehih le. in 17. julija le še delne napade jugo vzhodno M a r e u 11 a ; bili so zavrnjeni. . Med M a r n o in R e i m s o m m vzhodno R e i m s a ostala je bojevna delavnost na krajevno bojevanje omejena. Sovražni napadi v Kraljevem gozdu in na obeh straneh od Pourcv so se izjalovili. Pri uspešnih sunkih severno Prosnesa in pri zavrnitvi sovražnikovih delnih napadov ob S u i p p i m obojestranski P e r te s a napravili smo vjete. Število od 15. julija pripeljanih vjetih je prekoračilo 20.000. L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D u n a j, 21. julija. Uradno se danes razgaša: Na Z u g n a-grebenu so bile vržene na-skočne čete deloma v b«ju ročnih granat. vražnika. Bojni letalci so posegli ponovno uspešno s strojnimi puškami in z bombami v boj proti napadajoči infanteriji in zbiranju oklopnih voz in krdel. Včeraj smo sestrelili 24 sovražnih letal in 3 pritrjene balone. skočne čete deloma v boju rocnin giana-t. — . r * . Prvi generalkvartirmojster pñ Agiagu izjalovili so se angleški sunki. Hauptman Berthold je pribonl 8V0]0 ^., — Boii v Albaniji raztezajo se polagoma oberlajtnant L o e r z e r svojo 28., lajtnant ■i ° t-. i • - n : n ; 1. .„^i^ OA rrva nnn '/>n a CO Ludendorff. Delavnost letalcev. K.-B. Berlin, 18. julija. W.-B. V zadnjih dveh dneh zamogli so nemški letalci sovražnim morskim letalom Francozov, Ame-rikancev in Angležev prizadeti ogromno škodo. Izgubil je v obeh dneh 68 letal v zračnem boju, medtem so nemške izgube 13 letal z ozirom na trajne zračne boje malenkostno število. Novi boji v Albaniji. Avstrijsko uradno poročilo od sobot e. K.-B. Dunaj, 20. julija. Uradno se danes razglaša: Na tirolski zapadni fronti oživela je včeraj bojevna delavnost znatno. V pokrajini Adamella je bilo več italijanskih sunkov zavrnjenih. Na M on te Ca-vento se je moralo nasprotniku neko naprej potisnjeno oporo prepustiti. V Albaniji severno od Berata trajajo. Šef generalštaba. na fceli odsek med zgornjo morjem dolino Devoli in do B i 11 i k svojo 24. zračno zmago V Ghampagni so se razvili od' časa časa krajevni infanterijski boji. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Iz Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. 22. julija. Uradno se Šef generalštaba. Huda bitka na Francoskem. . Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 21. julija. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina ¿»Hi sast. :e Fzgubami zPa soVražnikJ Ravno tako so se krajevnUi omahov Be mu n. posrečilo nj zvečer izjalovili vzhodno in jugovzhodno od kjer, zadobiti dobička. Boji t raja o Mea TI n h n t bi n e izvajani napadi Angležev, kolenom S e m e n i in morjem vrinili so naši Proti večeru je zope^iveJbojevanjf, ki je poizvedovalni oddelki na večih mestih v ita- K.-B. Dunaj, danes razglaša: . Na italijanski fronti nobeni poseb bilo podnevu večinoma zmerno. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Sovražnik je nastopal severno od A i a n e med Novronom in Fontenoyoms krajnimi napadi, ki prepustiti. -h dbili protisunkom. — Sovražnik prišlo je danes zjutra ^kSal včeraj Ld Aisno in Mamo z do novih bojev, ki še ^ sil izsiliti odločitev v bitki. lijanske črte. Šef generalštaba. Popolni uspeh nemškega orožja. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 22. julija. (W.-B.) Iz m ve- Sovražnika smo odbili. Izgubil je veliko. Po- velikega glavnega tana se PO^a možni narod, Francozov : Alžirci, Tunizičam, ' Z a p a d n o b o j i 66 e. Med A Maročani in senegalsk, zamorci so nosili v M a m o traja bitka ' ' žariščih glavno silo bitke. Senegalski bata- , ljutosti naprej. K jub svojemu težke fjoni so razdeljeni kot naskakovalni ovni . mu porazu dne 20. sumi je sovražnik pod med francoske divizije drli z navalom za ; vporabo svežih divizij in novo pripeljanih nosili v } Mamo Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 20. julija (W.-B.) Iz likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna na prestolonaslednika R u p p r e c lavnost Angležev se je v poedinih odsekih ^ ^ri^^i^ZS ! n^a^Tudi ^šnji dan je "vodil zopet Si • i i. JffiRJSi -¿"si:'««2i';aas »rtSS^^s-» isrjrz -¿g»sr«;^i*•.- Tigny žareči točki boja, katerega so uspešni protisunki v našo korist končali. Na večer so bili ponovni sovražni napadi južnozapad-noSoissonsa že v svoji pripravi zadeti. Kjer so še prišli do razvitka, tam so se krvavo zlomili. Obojestransko Ourcq sunil je sovražnik večkrat zaman proti našim črtam. Po dovozu svežih čet napadal popoldan iz nova. Po težkem boju dovedli so protisunki napad sovražnika obojestransko O u 1 c h y le Chateau do izjalovljeni a. Severno in severovzhodno od Chateau-Thierry otežkočile so naše v prednjem polju puščene čete nasprotniku približevanje do naših črt. Še-le .proti večeru prišlo je tukaj do močnejših napadov, ki so se pod težkimi izgubami za nasprotnika zlomili. Na Mam e-fronti artiljerijska delavnost. Med M ar no in Ar dre nadaljevali so Angleži in Francozi svoje napade ; bili so krvavo zavrnjeni. Armadne skupine vojvode Albrech-t a. Uspešni sunek v sovražne črte pri A n c r e V i 11 e r. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 23. julija. Uradno »e danes razglaša: Na italijanskem bojišču artiljerijski boji menjajoče se sile. Na albanski fronti nadaljeval je sovražnik svoje napadalne poskuse obojestranski zgornjega D e v o 1 i; bili so odbiti. Šef generalštaba. Odmor bitke na zapadu. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 23. julija. Iz velikega glavnega stana se poroča: ,... Za p a dno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika R. u p p r e c h t a. Angleški oddelki sunili so na večih mestih fronte proti našim četam. Bili so zavrnjeni. Artiljerijska delavnost oživela je zvečer na novo. Veliki parnik „Vaterland" potopljen. K.-B. Berlin, 22. julija. (W.-B.) Arne-rikanski transportni parnik za prevažanje čet „L e v i a t h a n", prejšnji parnik „Hamburg-Amerika črte „Vaterland" (54.382 brutto-register-ton) je bil dne 20. julija na severni morski obali Irlandske potopljen. Na par-niku nahajalo se je 10 do 13 tisoč mož, ame-rikanski vojaki, ki so se vsi potopili. z e n d o r f, ki je pred kratkim odstopil in 1 od cesarja povišan v grofovski stan. I" Govor Czernina o avstrij-j ski politiki. nju avstrijskega-ogrskega zunanjega ministra o trajnem zvestem prijateljstvu do Nemčije, če vidijo češko in jugoslovansko gibanje, če čitajo Sovražne napade Slovanov proti vsemu, kar je nemškega in če nad vsem tem stoluje avstrijska vlada, ki obsega vse z ena-- ko in očetovsko nepristransko ljubeznijo. Ta-i ko ne pridemo naprej. Četrtič pa škoduje no-S tranja politika tudi naši mednarodni vlogi in našemu evropskemu vplivu na dosego svetovnega miru. Avstrija-Ogrska je za vlogo posredovalca naravnost ustvarjena. A samo pod pogojem, da vživamo popolno, neomejeno zaupanje Berlina. Samo če bo Berlin docela prepričan o naši brezpogojni poštenosti nasproti njegovim interesom, bo dovolil, da igramo na mirovnem koncertu p-vo vlogo. Predpogoj tega prepričanja pa je, da vodimo tako notranjo politiko, ki za dolge dobe jamči, da bomo živeli v tesni zvezi z Nemčijo. To me dovaja neposredno do Poljakov. Avstrijsko-poljska rešitev je mogoča samo v sporazumu z Berlinom. Ta pa mogočnega povečanja monarhije ne bo nikdar dovolil, ako ne bo imel trdnega prepričanja, da ostane Avstrija-Ogrska trajno njegov zvesti zaveznik. To je pa s slovanskimi načrti nezdružljivo. Stalne razmere v avstrijskem parlamentu se dado doseči le tako, da se izločijo iz njega Poljaki in Ukrajinci. Potem je mogoča naravna večina. Na avstrijsko poljsko rešitev nič več ne upam. Na vsak način pa bodo morali Poljaki v vprašanju odcepitve ukrajinskega dela Galicije spoznati, da kar je prav na Češkem, mora biti prav tudi v Gal ciji." To so značilne in možate besede grofa Czernina. Prepričani smo, da najdejo v državi-zvestih krogih Avstrije prav krepek odmev. Vsak pošten in zvesti Avstrijec pa mora ta govor odobravati, kajti edina pot ki vodi našo monarhijo do blagostanja, je zvesta zveza z Nemčijo. Ista je tvorila in tvori tudi Avstriji nerazrušljiv temelj kulturelnega in gospodarskega razvitka. Vsaka druga Bivši zunanji minister grof C z e r n i n, eden najmarkantnejših in najboljših avstrij- 1XJ> ------------ skih politikov, držal je v gosposki zbornici proti tem smotru.vodena politika je strupena ____~—«oirr^ifliro nnmpnu RaT-.motri- i« »^rrnhrmnima. -za. Avstriio. Zatreti se mora t rw ' zanimiv govor največjega pomena. Kazmotn- ; in pogubonosna za Avstrijo. Zatreti se mora val je jasno o nujni 'potrebi našega napre- torej odločno vso češko in jugoslovansko ve-dujočega približevanja k zvesti zaveznici leizdajalsko gibanje ter vsi podli napadi Nemčiji. Govor pa je podajal tudi neodvisnim j Slovanov proti vsemu, kar je nemškega. Ko politikom in časnikom zadoščenje, da so ime- ; se to enkrat doseže in to se mora doseči, j li priliko, slišati iz ust poklicanega moža vse j bodo naši zunanji sovražniki uvideli nedoseg-Armadna skupina nemškega p r e- ( tQ kar gQ za(jnjj čag 0 avstrijski zunanji \ ljivost njih demonskih načrtov in trajen mir lonaslednika. Na bojnih frontah j po'litiki goVorili in tožili. Grof Czernin je iz- j ni Več daleč, kajti v zvesti, solidarični zvezi vajal: ..... Programatična izvajanja ministerskega stolonaslednika. Na bojnih nastopil je časovno mir. Južno A i s n e sovražnik včeraj svojih napadov radi težkih "" ' * —--1 ~----■> o » ....... , j „i- IV/giOUJOVlVil« izgub ni ponovil. Tudi artiljerijski boj je tu- j predsednika Nemci v gosposki zbornici ni-kaj na moči popustil. Obojestransko Ourq|| gm() spre;eli tako h na ---j------—-- - -- x i smo sprejeli tako hladno zato, ker ne bi ~ in roed Ourq in M ar no vodil je sovraž- j .jm 80^ašaiij marveč zato, ker smo pač sli-nilr i-ilr/-»»'O i TT POOh nrMplkih lint.A delne na- \ - _____navo Vora. in slogi Avstrije z Nemčijo vlada nepremagljiva moč, ki jo žel6 oslabiti jugoslovanski in češki veleizdajalci nik skoraj v vseh oddelkih ljute delne na- 1 pade. Bili so zavrnjeni. Južno Ourq dovedel jih je naš protisunek k izjalovljen ju. Sovražni oddelki ki so obojestransko od J a u 1-gonne v naše stražne postojanke ob Mar-ni vdrli, so bili s protisunkom na reko nazaj vrženi. Krajevni boji južno-vzhodno in vzhodno R e i m s a. Včeraj je bilo 52 sovražnih letal in 4 pritrjeni baloni sestreljenih. Lajtnant L o e w e n-hardt izvojeval je svojo 42. in 43., lajtnant Bil lik svojo 26., lajtnant Bol le svojo 25. in lajtnant Bibbard svojo 20. in 21. zračno zmago šali sporočilo, a manjkala nam je vera. Vera namreč v jamstvo, da ima ministersid predsednik moč, da gre po tem težkem potu do konca. Imam vtis, da boleha naša politika poleg mnogo drugega na sistemu, da vodimo drug kurz v naši zunanji politiki in drugega v notranji. V zunanji politiki krmarimo hvala Bogu v nemškem kurzu. Glasom časniških poročil delamo zelo intenzivno na tem, da se zveza z Nemčijo izpopolni in poglobi. V notranjosti pa do zadnjega časa, ko se mini-sterski predsednik v silno težavnih razmerah kakor se zdi resno trudi, da zavzame jasen pravec, o kakem kurzu sploh ni bilo mogoče Politični utrinki. pravec, o Kasem Kurzu spiuu m uaiu Prvi generalkvartirmojster j govorjti? marVeč smo brez načrta jadrali sem Ludendorff. 16.000 brutto register-ton. W.-B. Berlin, 18. julija. (W.-B.) Iz močno zavarovanega spremstva so naši podmorski čolni v Srednjem morju štiri parnike z okroglo 16.000 brutto-register-ton potopili. Šef admiralnega štaba mornarice. Zopet 14.000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin 20. julija (W.-B.) V in tja. Notranja politika, ki je v soglasju z zunanjo, se more opirati samo na večino, ki je po svojem bistvu nemška. Galicije iz kompleksa avstrijskih dežel nas more odločno spraviti naprej. Posledice neenakega kurza v zunanji in notranji politiki so četverne: Prvič jemlje omahujoča notranja politika Avstriji njeno odpornost. Drugič osrčuje taka politika naše sovražnike, ki odkrito delajo na notranjo revolucijo v monarhiji. V sedanji vojni more biti monarhija ali zaveznik ali pa sovražnik Nemčijfe, nikoli pa nevtralna. Za to govori — brez ozira na vse drugo — zemljepisni položaj monarhije. Zato je treba tendence, Parlamentarni položaj. i Razprave v parlamentu niso prinesle | nič kaj zanimivega. Mesec julij z svojo vro-i čino upliva pomirovalno na poslance. V i sredini pozornosti stoji odstop ministerskega : predsednika viteza Seidler, kar je bilo že prve dni zborovanja pričakovati vsled nastopa Poljakov. Te dni začela se bo razprava o porazu na italijanski fronti in mislimo, da bo dovolj gradiva, da se poslanci temeljito te zadeve oprimejo in da se doseže kazni krivcem. Konec tedna vrši se drugo čitanje za-» na večino, ki j ftag a proračuna in glasovanja. Ker je po-Samo izločitev i ^ m&ini£er8ki predsednik že demisijo ni za glasovanje več takega zanimanja. Srednjem morju potonili so'naši'podmorski j ki rujejo v notranjosti, energično zatreti čolni tri parnike od 14.000 brutto-register- korenini. Tretjič škoduje naša notranja poli r : T.niiA.vin TT X7£kf r\ 1 fit PTT111 vaTimprm. ton. Šef admiralnega štaba mornarice. tika našemu zavezniškemu razmerju. Kako naj na primer v Berlinu verjamajo zatrjeva- Odstop dr. pl. Seidler in cesarjevo pismo. Dunaj, 22. julija 1918. Ministerski predsednik dr. vitez Seidler je podal svojo demisijo. Demisija je bila sprejeta. „Wiener Zeitung" objavila je sledeče lastnoročno cesarjevo pismo : Ljubi dr. vitez Seidler! Izročili ste mi, skličujoč se na nastal parlamentarni p< ložaj, prošnjo za odpust iz službe, kateri prošnji pridružili so se tudi drugi gospodje kabineta. V utemeljevanju svoje te prošnje ste opozarjali, da si ne obetate za svoj trud zagotoviti v poslanski zbornici večino državnim potrebam uspeha, da pa obstojajo ovire edino le v Vaši osebi in v Vašem razmerju napram neki politični stranki, ki državnih potreb ne odklanja marveč bi bi!a pripravljena podpirati drugo, isto splošno smer zasle-dujočo vlado. V teh okolnostih vidite sami v svojem odstopu predpogoj zadovoljivo razjasnitev parlamentarične situacije. Kakor mi je težko odreči se Vašemu nadaljnemu delovanju na mestu, ki ste ga opravljali pod najtežjimi razmerami v mojo najpopolnejšo zadovoljnost, se vendar ne morem odtegniti Vašim patrijotičnim pomislekom. V namenu, da se vzdrži Vaša smer in zaupno razmerje napram onim strankam, ki so voljne se zastaviti za potrebe države s sodelovanjem ljudskega zastopstva, sem sklenil, da sprejmem v milosti demisijo celega kabineta in mu naročam, da vodi dalje posle, dokler se ne ustanovi nova vlada. Eckartsau, 22. julija 1918. Seidler m. p. Kari m. p. V zadnjem odstavku lastnoročnega pisma naglaša naš presvitli cesar, da ostane stari kurz v nadalje. To je tudi prav, kajti vlada mora se le na stranke naslanjati, ki ne zapustijo vlade in ji ne odklanjajo sredstev, kakor to dela jugoslovanska in češka struja. Na take elemente, ki jih smelo imenujemo državi sovražne, se vendar ne more ozirati. Močna roka in hudi bič nam manjka za take „poslance in zastopnike" ljudstva. Nov mož, baron dr. Hussarek. Kot naslednika viteza Seidler imenuje se barona dr. Maks H us s are k. Poverjena mu je baje sestava uradniškega kabineta. V jeseni naj še se le napravi poskus, dati minister-stvu nekaj parlamentaričnih članov, ki bi spadali nemški in poljski struji. Hussarek imel je že konference z voditelji strank. Stališče posameznih strank napram programu Hussareka še ni jasno. — Hussarek je bivši naučni minister. Razprava o ministerski obtožbi se je v zbornici sklenila. Predlog češkega poslanca Stransky-ja bil je v posameznem glasovanju ovržen z 215 proti 162 glasovi. — Nadalje razpravljal se je zakon o priznanju draginjskih doklad učiteljem in v nejavni seji o vojaških dogodkih. Jugoslovanski koncert ali politično-izzivajoči shod. Iz Slovenske Bistrice se nam poroča : V nedeljo dne 21. julija vršil se je v „Narodnem Domu" koncert, proti kateremu tukaj ne bi nastopali, če bi ne bil nosil značaja zgolj nacijonalne izzivajoče prireditve, katera se je manifestirala v velikej jugoslovanske) agitaciji duhovniških hujskačev. Ni bilo torej čuda, da je z vsakim vlakom došlo na stotine in stotine razgrajačev iz Maribora, Celja in Ptuja. Vsi so nosili trakove slovenske trobojnice, s katerimi so nas izzivali, češ da nimamo tukaj nič več za iskati, ter da je to njihova zemlja. Priredili so tudi takozvani maškeradni pohod s slovenskimi znaki po mestu. Ker pa je po naključbi deževalo, zagrnili so se celo z zastavami slovenskih barv, iz zgolj vzroka, da bi nas izsilili do spopada. Mi smo se pa zadržali popolnoma mirni in nismo dali nobenega povoda do izgredov. Ostali smo hladnokrvni in jih nismo nadlegovali, čeravno so nosili gospodje „Jugoslovani" revolverje z namenom, da jih pri priliki zamorejo rabiti. Ali zmotili so se. Dokazali smo zopet višjo omiko in kulturelno prednost. Nam pra- vim Avstrijcem se prireditve prepove, v katerih bi razpravljali o vojnem posojilu ali o poglobljenju zveze Avstrije z Nemčijo. Jugoslovani pa smejo v obče prirejati svoje proti avstrijske in antidinastične shode in demonstracije v obliki zabavnih prireditev . . . Ali so morda že vstvarili v Avstriji za Jugoslovane ter našemljene pope druge postave ? Avstrijski državi je sicer že vse pripisovati. Prišli smo že tako daleč, da se pusti država od vsakega veleizdajalskega garievega psa opljuvati, nakar ga še za plačilo pošteno dekorira . . . O nasiljenosti napram jugoslovanskim listom jadikuje liripava tetka, mariborska „Straža." Milo javlja, da je spet policija en jugoslovanski list „Jugoslovan-a" ustavila. Da, da, časi občne veleizdaje so minuli! „Domovina1', „Slovenski Gospodar'4, „Jugoslovan", kaj lep venec čednih veleizdajalskih lističev dosegla je že usoda in drugi pridejo še na vrsto. Pri tem nič ne pomaga „jamranje", da je le „Štajerc" na fronto dovoljen, spokorite se in vse bo spet dobro ! Da bi še se veleizdajal-stvo od vladnih krogov in oblastij podpiralo, kaj tacega zamorejo si sedaj ob pasjih dnevih le še misliti Jugoslovani. Kako so nastale češko-slovaške brigade? „Reichspost" prinaša sledeče poročilo grofice Nore K i n s k y, ki je po naročilu „Rdečega križa" delovala 2 leti v Rusiji: „Le malo jih je prostovoljno pristopilo, večina jih je prisilila lakota. Cehi, Slovaki, „Jugoslovani", Italijani iz južne Tirolske. Rumuni in Siebenbiirgerci so bili internirani v vjetniških taboriščih pri Kijewu. Kmalu pa so jih odpravili v gozdove in silili : „Ali pristopiš k brigadi, dobiš plačo in hrano kakor ruski vojak, ali pa umreš lakote!" Agitirali so posebno Čehi, ki so bili že nekaj let naseljeni v Rusiji. Malo jih je pristopilo ; ko pa se je čez nekaj dni oglasil glad, so omagali in podlegli. Koliko od tisoč pa jih je vzdržalo. Nekateri so ostali stanovitni, toda ti so bili pravi mučeniki; mučili so jih Rusi in rojaki, lastni tovariši, ki so prestopili. Nikdo ni v Rusiji toliko trpel, kakor vojaki slovanske narodnosti. Zato so se v svojih domovnicah rajši zapisali za Nemce. Nadalje zatrjuje grofica, da so češki vojaki v Rusiji bili dobrodošli, medtem ko so morali trpeti drugi muke in lakoto. Da se je pa Čehom, ki so cesarju in državi zvesti ostali ravno tako hudo godilo, se potrjuje od mnogih drugih strani. Tako se je godilo v Rusiji tudi cesarju zvestim Slovencem in Hrvatom." Kje pa sta „Slovenski Gospodar" in „Straža" ? Zakaj tudi vidva ne grajata teh podlih in veleizdajalskih činov vajinih narodnjakov ? Saj vendar „h 1 i n i t a" navidezno zvestobo do cesarja in države, in mečeta ubogemu in zapeljanemu ljudstvu pesek v oči. A v resnici pa stojita v službi veleizda-jalcev in delujeta neumorno na peklenskem načrtu razkosanja naše slavne Avstrije. Ali vedi, zapeljano ljudstvo, vojaška oblast je prepovedala pošiljanje veleizdajalskega lista „Slovenskega Gospodarja" na fronto . . . oči, jih grozno mučili in pretepali ter končno Ida prc v gnoju — zakopali. Na stotine in stotine Ite gr > cesarju zvestih vojnih vjetnikov je žalibog koliko utonilo v Črnem morju, kamor so jih podli kZavrni izdajalci pometali. Te uboge žrtve za avstrij- ina liu sko misel — nam kličejo v opomin: vstrajati i složni v zvesti obrambi naše krasne Avstrije, ki edina nemo zamore podati svojim narodom srečen dom in »jers l M zaželjeno prihodnost V bli 4 voj pokop Oče < v cel Pod i in po bauei i in ga I ostan Joče „težfc Bivši ruski car Nikolaj II. obsojen na smrt in ustreljen. K.-B. M o s k a u, 20. julija. Bivšega carja so vsled obsodbe uralskega sovjeta 16. julija v J e k a t e r i n b u r g u ustrelili. „B j e d-n e t a" poroča o usmrtitvi v sledeči obliki: „Vsled Volje revoluc.ijskega ljudstva je krvavi car najsrečnejše v Jekaterinburgu preminul. Živio rdeče nasilstvo ! Dekret izdan 19. julija razglaša, da je celo premoženje bivšega carja, kakor tudi bivših caric Aleksandre in Marije in vseh članov carske rodbine, last ruske republike. Konfiscirane so tudi vse vloge carske rodbine, vložene v ruskih in inozemskih bankah. Tragičen je torej konec tega s krvjo omade-ževanega bivšega carja neizmerne Rusije in -sokrivca te neiznosne svetovne vojne, ki je prelomil besedo napram našemu zvestemu — zavezniku nemškemu cesarju, kateri je hotel 1 preprečiti to strašno gorje, češ, da ne bode H|ro, mobiliziral, medtem ko je zahrbtno že izdal ___ Vse na svetu list ] v^pe i zapa Tak« k i mat ukaz za splošno mobilizacijo, se maščuje . . . Kako so trpeli cesarju in državi zvesti Slovenci in Hrvati v ruskem vjetništvu. V hrvatski zbornici so razpravljali o zanimivem in nezaslišanem trpljenju onih cesarju zvestih Slovencev in Hrvatov, ki niso hoteli vstopiti v veleizdajalsko češko-slovaško brigado. V teh dejstvih se odkriva čudno l „bratstvo" slovanskih narodov. Zgodovina bo pričala, da v času, ko so v zaledju . gotovi podli časnikarski in farški jugoslovan-: ski hujskači hoteli zapeljavati ljudstvo v na-\ kane sovražnega načrta, so naši ljudje v jo-; naški zvestobi in vztrajnosti trpeli za cesarja i in ostali neomajno zvesti svoji prisegi. Jo- ikaje nam pripovedujejo vojni vjetniki došli iz vjetništva, o neizmernih grozotah in mu-| kah, ki so jih videli, kako so zločinski Srbi ; in drugi taistim, ki niso hoteli pristopiti k T češko-slovaški veleizdajalski brigadi, iztaknili i Tedenski pregled. ■ ..........................................■■■■•■■*■..... Štajerske vesti. j Nevarno orožje. V V e 1 i k i n e d e I j i pri Ormoži sprli ste se dve ženski na polju. Marija Brat u š a vrgla je v jezi srp proti nasprotnici, a zadela je neko begunko, ki je izkrvavela, predno da je prišla zdravniška pomoč iz Ormoža. Osleparjena posojilnica. V posojilnico v Slov. Bistrici prišel je infanterist Potočnik in na knjižico, glasečo na 8550 K vzdignil 2000 K. Pozneje se je pokazalo, da je Potočnik iz vloge 5 K ponapravil 8550 K. Potočnik je že pod ključem. Ormož. Ponesrečeni letalec. Domačin, letalec V ti čar iz Huma pri Ormožu dospel je v soboto z aparatom v Ormož in ker ni funkcijoniralo krmilo, padel je v sadonosniku bivšega tesarja Krainz na tla. Aparat se je zlomil, letalca pripeljali pa so v ormoško bolnišnico. Ranjen baje ni težko. Iz ruskega vjetništva vrnil se je ormoški trgovec Ernst K w e d e r, družnik trgovca Adalberta Perko. Srčen pozdrav v ljubi domovini! „Zum schießen", kaj ne, drag nam znanec ? Konjice. Iz ruskega vjetništva vrnil se je c. kr. sodnijski oficial Georg S c h i 1 e t z. Klub konjiških strelcev (Schützenklub) priredil je v to s vrh o v gostilni „Zur Stadt Wien" vesel večer. Dobrodošel v domovini! Razno. Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za „Štajerca" za drugo polletje, uljudno prosimo, naj jo nemudoma do-pošljejo, da ostane mogoče redno pošiljanje lista ter da se isto ne prekine. Dragi čitatelji „Štajerca" in somišljeniki! Vi, ki ste ohranili v Vaših srcih še domovinski čut, čitajte in razširjajte „Štajerca" kot zastopnika in zaščitnika Vaših interesov in kot edino glasilo, boreče se proti peklenskim nakanam brezvestnih „jugoslovanskih" veleizdajalcev, ki hočejo Vas in Vaše domovje na podli način izdati in razkosati deželo, ki je sto in stoletja tvorila srečo in veselje ne-razrušljive naše Avstrije. Edino glasilo „Štajerc" Vam vedno predočuje to perfid-no in zlobno gonjo jugoslovanskih veleizdajalcev, ki stojijo neprestano v službi naših sovražnikov ter skupno z njimi delujejo nato, | kro ške \ del je S vc vil | «to IS i * <; a P' lo! pl •d< "P' is \ n: n k k z r x l I € * preprečijo, da ne bi zamogli žeti sadov i grozne vsiljene nam vojne, za katero smo jliko in toliko na krvi in blagu žrtvovali, ivrnito torej vsakogar, ki vas lioče dovesti Ifmanice in povejte mu odločno, da smo ni v političnem boju ter da si$o in osta-ocesarju in državi zvesti š t a-ersk i Avstrijci. Mrtvega sina v nahrbniku domov prinesel. bližini Colbricona padli so v jeseni 1916 vojaki, strelci, in od tega časa ležali ne-lopani v kraju, kamor je težko dospeti, c enega padlih iskal je z štirimi možmi celi okolici sina in ga- slučajno res našel. ¡Pud italijanskimi utrdbami našli so 4 mrliče k po karti spoznali enega kot sina Pichler-bauerja. Ostanke sina pobral je v nahrbtnik in ga odnesel domov, kjer so potem pokopali [ostanke na domačem mirodvoru. — Ubogi loče še gotovo ni nesel v nahrbtniku tako 'rtežkega" bremena ! Matraco (žimnico) je skadil. Neki francoski poroča, da se je neka gospodinja v Parizu malo začudila, ko je pri snaženju sobe zapazila, da je posteljna matraca prazna. Takoj imela je sum na najemnika sobe in ta je končno tudi priznal, da je radi pomanjkanja tobaka pokadil polagoma celo vsebino bat race. Pomnožitev orožništva. Dunajski list „Zeit" Sporoča, da se v kratkem pomnoži število Lžnikov za 2900 mož, kar baje pomeni obremenitev države za nad 4l/f milijonov kron. Velika municijska tovarna Plane na Nem-ftem je zletela v zrak. Zgorelo je nad 300 delavk in škoda na materijaiu in poslopjih je velika. Mlatilni premog. Oni poljedelci, kateri še $7qje potrebe o mlatilnem premogu niso javili, naj to v lastnem interesu nemudoma jetore. Naročila naj se pri občinskih uradih s prošnjo naprej pošiljatve na ces. kr. okrajna glavarstva, vpošljejo. / Kaj se namesto masti vse kupi. Voditeljica nekega sanatorija v okolici Dunaja kupila je od gotovega Osvalta Appelt en večji lonec, v katerem bi morala biti mast ter je plačala za isto 3350 kron. Ali prepozno je dognala, da se je v loncu nahajala le tanka plast masti na pergamentnem papirju in pod istim druge tvarine, kakor cunje, en gladil-nik. kamenje uteži in drugo. Appelt je zbežal. Novela k kazenskemu procesu. Justični minister predložil je poslanski zbornici zakonski načrt za poenostavljenje postopanja v kazenskih zadevah. Izpremembe tičijo v zmanjšanju števila senatov, uvedbi postopanja pred posameznim sodnikom za manj kaz njiva dejanja, v zboljšanju prizivnega postopanja, v ureditvi pristojbin, v zmanjšanju pisarniškega dela i. t. d. Najuljudnejši urednik je gotovo kitajski To se razvidi, ako ti mora rokopis kot nepo-rabljiv vrniti. On ti piše : Z največjim veseljem in občudovanjem čitali smo tvoj rokopis. Kaj tacega še nismo čitali. Ako to ponatisnemo, dobimo povelje, si to kot vzor vzeti in nikdar kaj slabšega tiskati. Ker pa nam ni mogoče v naslednjih 10.000 letih kaj boljšega najti, moramo ti vrniti rokopis in prosimo odpuščanja. Vojni očenaš. Oče naš, daj nam tri četrt kruha vsak dan in nasiti naše otroke. Odpusti nam naše dolgove in obrestuj jih s sedmimi odstotki vojnega posojila, da tudi mi odpustimo našim vojnim dobičkolovcem. Razsvetli naše oblasti, da spoznajo, kako se kaznuje vojne oderuhe na zemlji in kako hrepeni lačno ljudstvo po moki, krompirju in ne pelji nas v skušnjavo obupa, temveč re5i nas vsega hudega: kuge, lakote, vojske! Za 60.000 kron blaga je bilo zadnjič v neki trgovini ukradenega. In vendar bi se lahko ta tatvina, enaka drugim mnogim, z o zneskom K 5 — preprečila. To je namreč cena za patentiran varnostni ključ „V i k t o-riau, ki brezpogojno onemogoči vlome z nepravim ključem ,ali vitrihom. Za dobiti v glavnem zastopstvu varnostnega ključa „Vik-toria" v Zagrebu, št. 26, Trenkova ulica št. 12, telefon 20—26. Mestna prodaja: Zagreb, Ilica 20 Bazar-Künig in M. Drucker, Ilica 39, kakor tudi v vseh večjih trgovinah z železom. Kaj nam je bolj potrebno, politika ali gospodarski razvoj ? Če čitamo jugoslovanske časnike, doni nam iz njih le politika, naperjena na preobrat cele države, na razkosanje dežel na najpodlejšo mednarodno hujskarijo. Niti besedice pa'ne najdeš, kako bi se zamoglo doseči, da bi se zasigural mednarodni gospodarski razvoj naše domovine, zastonj iščeš le trohice mnenja, da bi bilo velikega gospodarskega pomena, če bi naroda, ki sta eden na drugega kot soseda vezana in odvisna opustila gospodarstvo slabujočo politiko. Čisto drugače je naše — kakor tudi nemških listov — načelo. Vedno povdarjamo, vedno stojimo na istem stališču, da mora .naš narod opustiti pogubno politiko in se oprijeti več gospodarskega razvoja. Mi smo vedno mnenja, da eden narod drugega ne more ugonobiti, in kako že živijo Nemci in Slovenci stoletja in stoletja eden poleg dru-zega, tako bo ostalo še stoletja in stoletja — bres politike. In če gledamo v čase pred kakimi 25 leti! Mirno in složno bilo je vso prebivalstvo naših krajev, Nemci so obiskovali slovenske prireditve in Slovenci nemške. To se pa ni dopadlo takozvanim voditeljem, prvakom. Z vso vnemo začeli so ljudstvo huj-skati in ga slednjič že tako daleč privedli, da je skoraj pozabilo na domovino, na cesarja, kakor posamezni slučaji kažejo. Kam je pa privedla politika naše ljudstvo ? Zaostalo je v gospodarskem oziru za nemškim. Poglejmo na naše sosede zgoraj od SpieSfelda. Povsod najdemo lepo urejene sadonosnike z žlahtnim sadjem, že leta opazujemo, da obdelujejo polja s stroji, s stroji orjejo, s stroji kosijo," s stroji sušijo in preobračajo pokošeno travo, s stroji sejejo, mlatijo. Tam je prvi gospodar, družina in polje, potem še pride časnik in ta je le kak gospodarski, ki prinaša le toliko o politiki o vojski, o najnovejših dogodkih, da je čita-telj vedno dovolj podučeh. A pri nas ? Tukaj igra glavno ulogo politika, a gospodarstvo je deveta briga. In dokler se to ne bode spremenilo, tako dolgo ne bode pri nas posebnega zanimanja za gospodarski napredek. Mi smo za gospodarski razvoj ljudstva, naš list je pravi kmečki li3t, njega se oprimi slovensko ljudstvo, drži se gesla, da je gospodarski razvoj prva, a politika ti bodi zadnja briga. V tem znamenju se bodeš ojačilo, m to ti bode dalo moč, otresti se docela jugoslovanskih zapeljivcev. Dalo ti bode zasluženi ugled ne samo ožje domovine, ampak tudi svetovni ugled. Dokler se pa bodeš valjalo v politiki brezvestnih hujskačev, bodeš želo le pomilovanje in gospodarski prišlo boš na — kant. katerega koreninah sede in ki jih zato zalaga z drugim potrebnim živežem. Metuljnice pomnože z ostanki svojih korenin in strnišča dušik dotične zemlje, zategadelj se za njimi dobro počutijo njim sledeče rastline. Vse druge rastline zahtevajo dušik od zaloge v zemlji ali gnoja. Živinski gnoj vsebuje vse snovi, katere potrebuje rastlina; zategadelj je živinjski gnoj popolni gnoj. Fos-forove kisline je pa v njem v razmerju s kalijem in dušikom vendar premalo. Hlevski gnoj pa ne učinkuje edino z redilnimi snovmi, temveč tudi s precejšnjo množino humusa (sprstenine). Slednja napravi težko zemljo bolj rahlo, peščeno bolj zvezno; zemlja se po njej bolj ogreva, postane bolj živa in godna. Vsled tega skupnega učinkovanja je hlevski gnoj za uspešno pridelovanje naših kulturnih rastlin neobhodno potreben. Samoumevno je torej, da se mora skrbeti, da ne izgubi preveč na snovi in vsebini. Popolnoma opravičeno se trdi: Gnoj pomeni žito in krmo. Čim več redilnih snovi je v gnoju in čim več ga zamoremo podajati, toliko večji bode pridelek žita, krompirja, pese in krme. Pravilno nabiranje gnoja in pravilno ravnanje ž njim pomeni toraj povišanje dohodkov. Žalibog je večinoma spravljanje in oskrbovanje gnoja zelo površno, nepopolno. Avstrijsko kmetijstvo ima zategadelj vsako leto izgube mnogo- milijonov kron vrednosti. Ako se v tem oziru kaj izboljša, tedaj bodo ohranjene vsakemu gospodarstvu velike množine rastlinskih redilnih snovij. Skrajni čas je že vendar, da se najširši kmetijski krogi vendar enkrat seznanijo z načeli prave uporabe hlevskega gnoja. Sedaj v vojni je težko dobiti umetnih gnojil; hlevski gnoi ima torej toliko več pomena. Zmanjšalo se je pa tudi število živine in krmi se slabeje, toraj je koliko bolj potrebno, da se te manjše množine gnojilnih snovi v hlevskem gnoju in gnojnici toliko skrbnejše zbirajo in varujejo izgub. (Dalje sledi.) Loterijske številke. Gradec. 17. julija 1918: 6, 14 55, 82, 69. Dunaj, 13. julija 1918: 26, 60, 50 Jir A ni\ JVU5U1. Lauuiuivuum, --------- ----------Lekarna k angeliu varuhu: it z rz; i-—w«»™». ^^^^ se brezhibno kakor novi popravijo iz 3 nogavic ali 4* zoknov dobite 1 par. Postavno zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Bruder Slavvitsch, sprejemno mesto I. mariborske popravljalne delavnice za nogavice in zokne, Waly Omann, Maribor, Burggasse Nr. 15. 96 mr Gospe in gospodje iz dražbe imajo priložnost patrijotično delovati, to je nabirati vojna posojila skozi voj-no-posojilna zavarovanja. Izredno ugodno. Glavna poslovalnica „Anker", Gradec, Rauber-gasse 20. 243 Poziv! imm SenzacMonalna Iznalúbal „VICTORIA" zak. zavarovana varstvena zapora. ^VIlipMtl Vsako vdrtje z nepravim ključem onemogočeno. — Se da takoj in lahko pritrditi na vsako ključalnico. — Navodilo k vsakemu ključu zastonj. — Vkljub neprecenljivih prednosti čudovito ceno. Cena vsaki garnituri: Za vrata (z dvema ključema) K 8-,si pošto K '9— Za vrata (z dvema ključema) ponikljano K 9 -,s pobto K IU — Za omare mitnice itd. svetlo K 8'—, po poŠti K 9— Pazite na znamko In zavračajte ponaredbe. Razpošilja se samo proti vpošiljatvi denarja naprej. Iščejo se zastopniki! jOTir tniaiu varaostnlh Hluialnic in zaWepov Generalno zastopstvo: „Victoria" Zagreb št. 26, Trenkova w ul. 12, (Hrvatsko) Telefon 20—26.— Mestna prodaja Bazar K6nig, llica 20 in M. Drucker, m v -v vseh večjih trgovinah z železom. 335 rece t 316 Podpisani naznanjam naročnikom sodov, naj svoj Ies_jsa | sode v tem času "v 'izdelovanje * «m imm < ' - -■ ■ «ii- ' — • » prinesejo, ker jnj^ jeseni težko bili», sode v kratkem časunzvmti. Obroče za sode dam jaz|na razpolago ter se^ačum^izdelO; vanje po zmernih cenah. \ Kupujem tudi vsako- Bazar KOnig, mc.MlnM.Ur»« vrstili les za sode m ga IHca 30, kakor tudi v^vseh^večjih trgovinah plačujem po najboljših -—Z~----- cenah- Zastopniki in zunanji Imun tudi pilke za sode na prodajo. STEUDTE so d ar. Ptuj. = uradniki. Od ugledne zavarovalne družbe išče se proti dobrim pogojem in pri sposobnosti tudi proti stalni plači 321 ne aiodelovalce. Kot glavni poklic, kakor tudi postranski poklic za uradnike, učitelje, popotnike itd., kakor za osebe vseh slojev pripravno. Namesti se lahko tudi dame, ter se izuri in vpelje tudi začetnike. Ponudbe tudi iz dežele zaže-liene. Tajni posredovalci se pod strogo diskretno dobro plačajo. Oferte pod „Lohnende Stelle" na upravo „S ajerca." placa najboljše Jagoda, Gradec, Mariahilferstrasse 8, Kosakengasse 3. (steklenične asamašk-e)! Plačam za nove steklenične zamaške za kg K 90— Stare štopeljne (cele, nobeni rečni zamaški) za kg K 55 — Prevzamem iste brez poprejšnje ponudbe proti povzetju. Pridem tudi, da jih prevzamem. Dopisi na lagoda, Gradec* Mariahilfer-straOe 8, Kosakengasse 3. g •V ali viničarice sprejmejo se takoj pod ugodnimi pogoji, tudi v jeseni, pri J. PRSTE C, Zgornja Pulskava. 338 mkmnmi« i-^. ponikljana K 30-, 40-, 60-. 80 -, 100—. Iste z varstvom stekla K 2-, radij K 10—več. Žepne ure K 30-, 40-, 60— 80-, 100—. Budilniki K 24'- , 30 -, 40- 50 -. Razpošilj&tev od Dunaja proti poliljatvi zneska skozi Maks-a Bobnel, Dnnaj, IV., Margaretenstrasse 27 Odd 51. (Tovarm§kicenikproH vpošiliahjj^k^ne^^ 260 Podplatm? zaščitnike (Sohienschoner) iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par manjših čevljev K 150, za srednje čevlje K 2 20, za največje čevlje K 3 20. Pod etniki za gospe," zajamčeno prve kakovosti z k tem »padajočimi vijaki 30 mm, za tucat K 12'—, 32 mm K 15-— za tucat. Posebno močni podplatni zaščit iki za 1 kilogram K 40 —, srednjevrstno blago K 30—, bolj tanko blago K 20 —. Razpošilja na drobno in debelo proti povzetju ali proti pošiljatvi zneska B. KLEIN, Gradec, I., poštni predal 57. 331 moški in ženski, za podiranje mehkega lesa pri dobrej plači in prostem stanovanju. Pri sposobnosti bogat pridatek na živilih. Tovarna vžigalic Maria-Rast. 337 Papirnati prtiči (ser-vijete) 311 za gostilne in kavarne, samo najboljše blago. Štev. 30 500 komadov 17 K, 1000 kom. 32 K, št. 28, 500 komadov 19 K, 1000 kom. 36 K, razpošilja proti poštnem povzetju ali če se naprej plača B. Klein, Gradec I. (Graz I.) Postfach 57. Vinica r za srednje Haloze se sprejme proti dobremu plačilu in pridat-ku živil. Naslov pove uprava „Štajerca." 326 s Najlepši spomin! Doprsna slika \ naravni velikosti se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25. 120 v okolici Ptuja za eno družino (1—2 sobi s pohištvom, z kuhinjo ali priliko kuhanja). Možnost prehrane je predpogoj. Od 1. avgusta 1918. Naslov pove uprava „Štajerca." 349 Majhno posesivo ■ at •» v __ z njivo in vrtom w . se sprej- me v najem, ali išče se viničarijo za tri delavske moči. — Naslov pove uprava „Štajerca." 344 Mlinarji pozor! — S — Mühlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Sla witsch & Heiler^rfiui Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Violine po K 14, 25 in višje. Dobre harmonike po K 16, 25, 35, 50 in višje, dvevrslne harmonike K 70, £0, 100, 120, trivrstne K 180, 200, 240, 280. Izmenjava dovoljena ali .. denar nazaj. Razpošiljatev po pov- zetju ah naprej-plačilu po razpošiliafni hiši Hans Konrad, c. in kr. dvorni liferant Brüx št. 1740 (Češko). 52 as fM Srbe kraste, lišaj, grindavost in sliČne kožne bolezni odpravi hitro in sigurno « domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 5'-, druž>nska posoda K 9—. Prašek (štupa) 3 K Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apotheker Ulmer Paratol-Werkc in Budapest VII.20., R6zsa utca 21. H472 Armadne ure na napestnik* natančno regulirane in repasirane. — Nikel ah jeklo K 25',- 30'- ali 35"—. Z radium svetilom K 30—, 35'—, 40—. Srebrne ure na napesinik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske"garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, /A ti , . c- in kr-dvorni Hferant Brüx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 J „ Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa la sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker ¡ste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, ilekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31. 155 ^Asano! ... j ma presenetljiv uspeh pri po-> končavanju Žobarjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. i zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni j prašek za prašiče" t je edino uspešen pri prebavi • krme, zaraditega izredno redi i m*so in tolščo. 1 zavoj stane i 1 krono. Naroča se pri Josip ' Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 70 500 kron Vam plačam, ako moj u trebnik korenin Ria-ba»-sam Vaša kurja očesa, bradavice in t'do kožo ne odpravi v- 3 dneh brez bolečin. Cena <-ne garanci skim pismom 3 posodice K 5 50, 6 K 8 50. Stotero zahv; sem. Kemeny, Kascitau poStni predal 12/614 lista kapelj aestaega imim ? hm. ČM Mko^ft, «kAskn&Afc ** JS are <žs 8 ^.pal*»« ftuifajp* p Miši.podgane-si mce ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno uči jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5-ščurke K 4 50; tinktura za stenice K 2 ; uničet moljev K 2 - ; prašek proti mrčesom K I 50 in K sem spadajoči razpraševalec K 120; tinktura proti pri ljudeh K 1-50; mazilo za uši pri živini K 2 — šek za uši v obleki in perilu K 2'—; tinktura za pri pseh K 150; prašek proti kurjim ušem K tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. stlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju. Zavod za pok čevanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 12, Petrinj« ulica 3. "¡T'" r?«^ v" "»'"Ti .»«^«efcM" t ■ -7 iföinmng- mi Dienstvermitilung) KS >.6S službe, učence, stano-fanja in posestva V Ptuju izvräuj© rt& mte posredovanja Hajliitreje, *waten)* ffe pojasnila v inestni stražnici irotovžh NADOMESTILO MILA za pranje perila, ¡zborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke, 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi Belo mineralno milo za čiščenje rok in fineišega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18- . Toalet-nS ''"¡i voniem> roža barve, 1 zavoj 24 kosov K »».-.^pošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se posije polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti ea zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu št. 12, Petrini-- ska ulica 3. IIIM telefon 23-27. 203 €udežsio ročno šilo samo K 4-90, šiva kar najhitreje kakor šiv stroj štep-štihe. Najboljša iznajdba, s katero moreš usnje, raztrgane šolnje, konjsko opr* odeje žaklje, kakor vsakovrstne štofe in oble sam zakrpati in zašiti. Neobhodno potrebno vsakogar. Garancija za rabljivost. Cena komf nega ročnega šila s cvirnom, 4 ¡različnimi i. navodilom en kos K 4 90, 3 komadi K 13 50. se po poštnem povzetju po M. Swoboi Dunaj HI/2, Hiessgasse 13. mi in Pošilja čitaj navodilo Vsaka žena moje velezanimivo za moderno negovanje prs Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs. Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, Preliburg, (0yrskO). Sto,¿sta Z, HM. 109 Ne stane ničesar I "^KJ 157 56 Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje ! usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, ? vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci ' rabat. Cena kompletnega Šila pri naprej-plačilu K 470 in • pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. j P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 j žensk, in sadni jesih kupi trgovina Brüder Slawitsch, Ptuj. 562 vsake vrste, jute. odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in stare posteljske odeje, koene kosti, konjske repe, svinjsko « dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cone. ročni mlin Za naprej-prodajalce (pro-špekti gratis.) Moj originalni žitni ročnlj I mlin z masivnim hrastoi odrom, železno Škatljo, loi. cem in vijakom, primeren . grobo šrotanje in fino mlet vsake vrste žita, je ednosta\ ali trajne izpeljave, plošče mletje se dajo izmenjali, je utrjenega materijala in celo najmočnejši rabi skoraj nej kvarliiv. Model 4 z r kurblo za majhen obrat, .v, 7 kg K 100-, Model 5 i ročnim kolesom za večji ob teža okroglo 12 kg K 120-Rezervne mletvene plošče K za par. Masivno stojalo iz It. ali Železa s predalcem K 80-• posebej. Razpošiljatev iz Di naja -proti vpoš'ljatvi 20 K kc podatek, ostanek proti povzet ju po generalnem zastopstvi Max Bohnel, Dunaj, VI. MargaretenstraSe 27. Odd. 51. 261 Prsstavoik {Schatferj tudi vojni invalid, skrben in razumen v po- i ljedelstvu se sprejme takoj v stalno službo, j Izpraznjeno je tudi mesto za dobrega, zanes- i ljivega lovca, ki bi imel nadzirati tudi gozd na dela. Plug za obsipanje krompirja in koruze (Planet) in kosilni stroj se takoj kupi. — Ponudbe je nasloviti na graščinsko upravo v Josipdolu, pošta Ribnica na Štajerskem. 328 hvaležnih odjemalcev zamore potrditi, lUUtUUU da naš Mečevalec korenin „Ria-" balsam44 v treh dneh odstrani kureč- >> V* i» očesa, bradavice in trdine kože. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 11 K. Zobobol odstrani „Fides", ne samo pri votlih zobeh, ampak tudi pri revmatičnem zobo-bolu, kjer druga sredstva nimajp nika-kega uspeha. Če ne pomaga,-denar na- zaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 17 K. Ni ga več zobnega kamna, ne neprijetnega duha iz ust. Snežnobele zobe za-dobite pri rabi „Xlris", zobni fluid. Učinek takoj. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Podgane in miši zginejo po rabi podgansKe smrti (Rattentod.) Če brezuspešno, denar nazaj. 1000 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 Škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči dosledno „Thiera." Cena 3 K, 3 škatljice 7 K. Prah za mrČesje 2 K. Kemeny, Kaschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). Postfach (poštni predal) 12/C—72. 279 led. Dr .Tis. Zirngas ordinira od 9.—11. in od 2—4. ure v Mariboru ob Dr. Magdalenenplatz 3|I. 3)2 Vsak svoj lastni reparaierl Moje Lumax roČno-Šivalno šilo šije štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe za šotore, filc, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jzbomo za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konštrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega Šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4 30. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 12'—, 5 kosov K 18 —. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Johanu jellenz, trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo rabat. 32 Izdajatelj in odgovorni urednik: Matija Stebich. _ Tisk: W. Blanke v Ptuju.