Borba proti atomskim izstrelkom poglavitna dolžnost slehernega Tržačana Q k lep Segni je ve vlade o grad-nji oporišč za jedrske izstrelke na Sardiniji in v Venetu, je naletel na splošen odpor po vsej državi. Ljudsko ogorčenje se je še povečalo, ko je javnost zvedela v kakšnem duhu je vlada pripravljena izpostaviti Italijo nevarnosti atomskega uničenja, kar je jasno povedal v svoji nesrečni izjavi zunanji minister Fella v New York n : «.Če bi morala moja hčerka tvegati življenje v svetu brez svobode, v komunističnem sve-tu, izberem jaz kot oče za mojega otroka raje tveganje atomske bombe. In večina italijanskih roditeljev misli na isti način». Gornja nesrečna izjava sintetizira mentaliteto in lahkomiselnost, ki je spravila državo v resno nevarnost. Vlada je šla celo še dalje od obvez, ki jih predvideva pogodba NATO, kar je edinstven primer med državami atlantskega pakta v Evropi. To je istočasno proti vsaki pomiritvi in proti pobudi o sklicanju konference zunanjih ministrov, ki bo 11. maja v Ženevi. Vlada in Fella trdijo, da služijo izstrelki v Italiji za «o-hrambo». Predvsem je treba podčrtati, da so izstrelki pravo napadalno orožje, njihova prisotnost na ozemlju pomeni stalno nevarnost in grožnjo. Izstrelki namreč lahko vedno prikličejo nase druge izstrelke. Nadalje je treba tudi podčrtati, da je teza o «obrambnih» izstrelkih docela lažna, če pomislimo da hi nas morali «braniti » pred državo, ki je vedno vneto zagovarjala politiko miru in se vedno vztrajno borila Za prepoved atomskega j it jed r. skega orožja. Sovjetska zveza je namreč vedno vneto podpirala : E prepoved atomskih oporišč na tujih ozemljih ; 2. ustanovitev hrezatomskega področja v Srednji Evropi (načrt Rapackega) : •L vključitev v tako nevtralno področje Jadranske obale *n balkanskega polotoka ; 4. sklenitev nenapadalnega pakta med Sovjetsko zvezo in Italijo. Pred tako politiko, ki služi stvari miru, mirnemu razvoju Italije, hi nas morali torej... hraniti ameriški izstrelki ! Vlada ne najde denarja za državne nameščence, upokojence, za gradnjo šol. socialno skrbstvo, gradnjo stanovanj itd., pač pa Prispeva za stroške NATO in plača torej tudi stroške za grad. njo oporišč za izstrelke. Italijanska vlada je dejansko edina atlantska vlada kar je priznal sam Pella ki je povišala Vojaške stroške. To je pravcati mlinski kamen za državni proračun, oziroma za davkoplačevalca in vse ljudstvo. Vedeti je Ogorčenje in protesti po vsej državi Različne pobude naše federacije in protesti množičnih organizacij Koliko stane vzdrževanje oporišča za izstrelke namreč treba, da stane vzdrževanje oporišča za izstrelke od 75 do 100 milijard lir.- In tega računa niso napravili komunisti. Koliko koristi bi lahko imelo italijansko ljudstvo od teh milijard, če hi jih uporabili za našo ekonomijo, če bi n. pr. vlada prispevala za obnovo tržaške ekonomije, ki jo prav zaradi politike izstrelkov vedno bolj razjeda kriza. Politika izstrelkov pomeni smrten udarec za Trst, in ne samo zaradi bodoče nevarnosti, marveč zaradi takojšnjih posledic. Politika izstrelkov pomeni zavračanje sporazumov s socialističnimi deželami, za razvoj trgovinskega prometa z Madžarsko, Češkoslovaško, L. R. Kitajsko, s kolonialnimi deželami, ki so se že osvobodile izpod jarma imperializma ali pa so pred skorajšnjo osvoboditvijo. V sosednih državah, Jugoslaviji in Avstriji, ki sta važna klienta našega pristanišča, so zaskrbljeni in protestirajo. Italijanska vlada bi morala s temi državami pospešiti trgovinske izmenjave in nc voditi tako politiko, ki ima za podlago gradnjo oporišč za izstrelke. Postavljanje oporišč za iz-st. rei k e | > o me n i p rej u d ie i ra n j e vsakega razvoja gospodarstva v naših obmejnih krajih, oh robu države, ki hi postali Jahko jutri uničeno področje. Trst bi bil na ta način zapisan smrti kot industrijsko središče. Prav zaradi tega je naša borba proti izstrelkom v Venetu, danes bolj kot kdaj koli tesno povezana z borbo za gospodarsko obnovo našega mesta. Zalo je naša federacija takoj protestirala proti gradnji oporišč za izstrelke in zato vodi široko akcijo v cilju, da bo vse prebivalstvo dvignilo svoj protest in zahtevalo naj vlada lima k ne svoj sklep. Naša partija je izdala lepak, ki je razobe-šen po vsem mestu, razširila je letak, ki razgalja nesrečno izjavo ministra Pelle, opozorila je na nevarnost na vseh zborovanjih, ki so se vršila te dni v okviru kampanje za gospodarsko obnovo Trsta. Proteste so poslali : Zveza komunistične mladine, Zveza demokratičnih žena, partizani in bivši politič- ni preganjanci, sindikalna organizacija CG1L in razni strokovni sindikati. O vprašanju postavljanja vzletišč za izstrelke je razpravljal pokrajinski odbor miru za Veneto, ki je imel izreden sestanek v Trstu. Odbor je naslovil na vso javnost apel za intenzivnejšo akcijo v o-brambo miru. V nedeljo so se sestali v Trstu komunistični občinski upravitelji, občinski in pokrajinski svetovalci z vsega področja in v imenu desettiso* če volivcev odobrili ogorčen protest proti izstrelkom. V občinskem svetu je PSI predložila resolucijo, ki zahteva poseg občine pri vladi zato. da se odvrne pretečo nevarnost. V teku je nadalje akcija zbiranja podpisov na pismo na- slovljeno predsedniku Gronchi-ju s prošnjo za njegov veljaven poseg pri vladi, da bo izvajala politiko miru in atomske razorožitve. Potrebno je še ojačati in razširiti protestno akcijo in mobilizacijo ljudstva, ki naj se razvija prek najrazličnejših pobud, ki naj dobi pristanek najširših slojev prebivalstva, Slovencev in Italijanov, v mestu in na podeželju, iznad vsake verske pripadnosti, ideologije in političnega prepričanja. Borba za mir, proti gradnji oporišč za atomske izstrelke, je danes poglavitna naloga in dolžnost slehernega tovariša, demokrata, slehernega državljana, ki mu je pri srcu bodočnost našega mesta. Zasedanje mešane komisije zaP' obmejni promet ~yT torek je začela zasedati v Vidmu mešana komisija za obmejni promet. To je osmo zasedanje odkar je bil podpisan videmski sporazum za obmejni promet, ki se je od dneva podpisa sporazuma — 20. avgusta 1955 — postopno razvijal v splošno zadovoljstvo prebivalstva obeh področij. Dejstvo je, da je bilo od avgusta 1955 do danes 19 milijonov pre-hodov obmejnih prebivalcev in da so v tem obdobju izdali kakih 200 tisoč prepustnic. VIII. zasedanje stalne mešane komisije, ki bo trajalo predvidoma kakih 8 do 10 dni, ima na dnevnem redu celo vrsto vprašanj, ki jih bodo proučili najprej v posebnih komisijah in nato reševali na plenarnem sestanku. Med vprašanji, ki še posebno zanimajo imetnike prepustnice je tokrat tudi vprašanje različnega vstopa iu izstopa preko obmejnih blokov. Kot znano se morajo imetniki prepustnice vračati vedno preko istega bloka, katerega so se poslužili za izstop iz področja, kar povzroča prepogostoma nevšečnosti. Zgleda, da se bodo skušali v komisiji sporazumeti za odpravo te odredbe. Komisija bo tokrat obravna- Predložen senatu naš osnutek statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina ornimi stični senatorji Pellegrini, Scoccimarn», Terracini, Pastore, Gianquinto in Gaiani so predložili te dni senatu zakonski osnutek za posebni statut dežele Furlanija-Julijska krajina. Predložitev zakonskega osnutka s strani naših senatorjev je nedvomno velikega pomena, če pomislimo da čaka prebivalstvo teh pokrajin že več let uresničitev ene od osnovnih teženj, to je uresničitev avtonomije, ki jo predvideva tudi republiška ustava. V prejšnji zakonodajni dobi so bili predloženi trije zakonski osnutki, toda Fanfanijcva vlada se ni nikoli resno zavzela, da bi predloženi osnutki) prišli v razpravo. Predloženi osnutek posebnega statuta si postavlja kot cilj dejansko uresničitev take avtonomije, ki bo dala z ustreznimi zakoni vse pogoje za socialni razvoj bodoče dežele. Naš osnutek predlaga Trst za glavno mesto dežele, predvidena je nadalje izvolitev deželne skupščine, ki naj bi se ime- Predlagatelji senatorji KPI Pellegrini, Scoccimarro, Terracini, Pastore, Gianquinto, Gaiani V členih 57-60 zajamčene vse pravice slovenske etnične skupnosti Segnijeva vlada in ZDA ne izgubljajo časa Kot kaže se Segni j evi klerikalni vladi in ameriškim imperialistom zelo nudi. Še se ni posušilo črnilo na sporazumu o gradnji oporišč za ameriške izstrelke v Venetu in na Sardiniji, in že so prišle prve ladje vojne mornarice ZDA s prvim materialom, ki bo služil za gradnjo vzletišč in skladišč za hrambo smrtonosnega orožja. Segnijeva vlada je dejansko prva in do sedaj edina v sklopu atlantskega pakta, ki je brezpogojno sprejela ameriško uničevalno orožje, medtem ko so druge vlade — prav posebno norveška — postavile svoje pogoje in iznesle pomisleke. Na sliki : ameriška vojna ladja «Exilona» v Benetkah, s katere so začeli te dni raztovarjati material za gradnjo oporišč za izstrelke n oval a parlament. V okviru nove dežele F u ria n i j a-J uli jsk a krajina predvideva osnutek statuta ustanovitev integralne proste cone, kompenzacijske zbornice pri Banca Nazionale del Lavoro za razpolaganje s tujo valuto. Predvidena je tudi ustanovitev nove pokrajine Porde- I none. V uvodni obrazložitvi, ki spremlja predloženi osnutek, so še posebno podčrtane potrebe Trsta, kot n. pr. pristaniške naprave, rotacijski sklad, pomorstvo in tradicionalne pomorske proge, gradnja ladij, problem tržaških ladjedelnic itd. Za Trst je predvidena posebna avtonomija, vedno v okviru dežele. Tržačani morajo imeti svoje posebne zakone, ki bodo urejali njihova specifična vprašanja. Zato je predviden teritorialni svet, ki se ga voli po proporčnem sistemu in po enega svetovalca na vsakih 10.000 prebivalcev. Kar se tiče narodnih in socialnih pravic slovenske manjšine, ki živi v mejah bodoče dežele, so slednje zajamčene v členih 57, 58, 59 in 60. Člen 57 izrecno določa, da imajo državljani pripadniki jezikovnih manj. sin pravico do uporabe svojega jezika v odnosih z oblastmi in s političnimi, upravnimi in sodnimi uradi, na javnih zasedanjih in javnih manifestacijah Pravico imajo nadalje dobiti odgovore, akte in razsodbe s prevodom v svojem jeziku. Člen 58 določa, da morajo biti obvestila in naznanila obla-stev, obcestne table, toponoma-stika in napisi na javnih poslopjih dvojezični v občinah in krajih, kjer živi jezikovna skupnost manjšine. Enakopravnost jezikovnih manjšin z ostalimi državljani je učinkovito zaščitena v členu 59, ki predvideva pravico do vzgoje v svojem jeziku v vseh stopnjah šol, pri socialni pomoči. kulturnem in razvedrilnem delovanju, materialni in moralni podpori. Člen 60 izrecno določa, da mora biti gospodarski razvoj etnične manjšine zajamčen s pravično razdelitvijo finančnih sredstev. Nobena sprememba ne sme hiti vnesena v upravne delokroge. ki hi lahko prejudicirala njihov etnični sestav. Kot znano so v volilni kampanji za politične volitve vse stranke razen liberalcev in fašistov zagotavljale, da ho posebni statut za deželo Furlani j a-Julijska krajina odobren v prihodnji zakonodajni dobi Toda čim so končale volitve, so demokristjani med prvimi pozabili na svoje obljube in še danes skušajo spraviti to vprašanje v ozadje. Toda pri tem morajo vedno računati na odločno voljo naših parlamentarcev, ki ne bodo dopustili nobenega zavlačevanja tako važnega vprašanja. In V teh prizadevanjih bo naše parlamentarce nedvomno podprlo vse demokratično javno mnenje. vala tudi vprašanje «earnetov» za motorna vozila, ki so sedaj potrebni za potovanje preko blokov. Zgleda, da bodo skušali «carnet» nadomestiti z začasnim uvoznim oziroma izvoznim dovoljenjem. Italijansko delegacijo vodi veleposlanik Vitaliano Gonfalonieri, jugoslovansko pa namestnik šefa tajništva za notranje zadeve Karel Forte. Italijansko delegacijo sestavljajo : odv. Ge-rin, dr. Picerni, dr. Malinconico, dr. Vizzina in dr. Borglini. V jugoslovanski delegaciji so: Žika Jovanovič, Rudi Lukman, Mihael Ban in konzul Duško Vujanovič. Prihodnja številka „ DELA “ izide v petek 7. maja. Pravico za krivično obtožene borce in aktiviste iz Slovenske Benečije ! aše ljudstvo je pozorno sprendjalo potek procesa proti takoimenovani «Beneški četi», o katerem so «Delo», « finità», kot tudi ostalo časopisje obširno poročali. Obtožence na procesu v Florenci hranijo odvetniki demokratične solidarnosti ; zaključil se bo prihodnji mesec. Minilo je štirinajst let odkar so ljudske množice zadale smrten udarec nacifašističnemu režimu. Prav v teh dneh se po vsej Italiji spominjamo borcev, ki so darovali v tej borbi svoja življenja, spominjamo se grozodejstev in zločinov nacifašizma. Zato je še težje razumeti kako je mogoče, da sedijo danes na zatožni klopi borci in aktivisti, ki so se udeležili in prispevali v tej legendarni borbi za svobodo, proti naj hujšemu sovražniku. Vsa povojna leta so videmski reakcionarni in šovinistični elementi podpihovali javno mnenje proti borcem partizanskega in Minister Pella se mora umakniti Sedanji minister za zunanje zadeve, Pella. je dal v New Yorku. v nedeljo 5. aprila, na-slednjo sramotno izjavo : «ČE 131 MORALA MOJA HČERKA TVEGATI ŽIVLJENJE V SVETU BREZ SVOBODE. V KOMUNISTIČNEM SVETU. IZBEREM JAZ KOT OČE. ZA MOJEGA OTROKA. RAJŠI TVEGANJE ATOMSKE BOMBE. IN VEČINA ITALIJANSKIH RODITELI EV MISI 1 NA TA NAČIN.,. Te besede so povzročile splošno ogorčenje, zato jih ie skuhal Pella preklicali, toda bile so registrirane na magnetofonski trak. Noben oče .nobena mati in nobena razsodna oseba ne more dopuščati, da so podobni ljudje v vladi. Politične stranke in časopisi vseh struj, od komunistov do republikancev, od socialistov do socialdemokratov, zahtevajo, nai Pella odstopi. Neodgovorna iziava. vredna vojnega hujskača, ki io ie dal Pella. je povzročila nezadovoljstvo tudi med podporniki vlade, v katoliških vrstah. S tako miselnost io in nepojmljivo nezave-stnostio se skuša italijanskemu ljudstvu vsiliti odstrelišča za atomske rakete, ki so. KOT PRT ZN A V A SAM PELEA S SVOJIM ODVRATNIM CINIZMOM, RESNA NEVARNOST. ‘ TELI A MORA IZSTOPITI IZ VLADE! PROTI RAKETNIM ODSTRELTŠČEM V VENETU. KI SO SMRTNA NEVARNOST ZA DRŽAVO IN ZA TRST! ZDRUŽIMO SE ZA POLITIKU MIRU. KI BO KORISTITA OBNOVI TRSTA! osvobodilnega gibanja z name- torjem in vodile borbo proti nom. da bi škodovali ugledu gi- partizanom, ki so se umaknili banja ter da bi oblasti začele izven svojih vasi. Znano je tu-sodni postopek proti borcem, di, da so se te skupine polago-Tako so prišli pred sodišče tu- ma množile v vedno večje obodi borci Briško-beneškega od- rožene kolektive. Ri so zasledo-reda. vali cilje velikih idealov evrop- Kako je bila vsa stvar ogro- ?kega osvobodilnega gibanja, za mno napihnjena, nam priča pridobitev svobode, demokratih dejstvo, da je moral sam javni nih in socialnih pravic. X es ta tožilec precej zmanjšati obtož- proces je nujno terjal organi-ri ico. Od 56 inkriminiranih de- zacijo ljudskih odborov, ki so jan j jih je odpadlo 55, ostala pomagali partizanskim borcem, je edino obtožba veleizdaje in Tako je nastala v teh krajih tudi ta krivična. Že sam potek ljudska oblast, ki je predstav-procesa kaže, da je obtožba ve- ljala nujni predpogoj za uspešno leizdaje krivična, ker se do- vodenje osvobodilne borbe. Ta godki borbe proti nacifašistič- naraven razvoj dokazuje, da ni nemil nasilju tolmačijo v dru- mogoče govoriti o neki okupa-gačnem duhu in sicer, ker javni ciji In se mani o graditvi oblasti tožilec istoveti partizansko bor- s cilji, ki jih javni tožilec na-bo v teh obmejnih krajih s so- kazuje v obtožbi veleizdajstva, delovanjem z okupatorji. Nešte- Važno je tudi dejstvo, da je tokrat je bilo treba v teh kra- vso organizacijo odporniškega jih skupnih akcij med sosedni- gibanja v Beneški Sloveniji verna državama, med Italijo in dii neposredno Brisko-beneski Jugoslavijo in narodi teh držav, odred, ki so ga sestavljali p redko! tudi drugi evropski narodi, vsem domačini. Odred je bil iz-so vodili enotno borbo proti na- razilo krajevnega značaja. To eifašističnemu okupatorju, ker pobija vsak element za obtožbo edino ta je ogrožal njihovo veleizdaje bivših partizanov ta-svobodo in proti temu se je koimenovane Beneške čete. ljudstvo uprlo. Absurdnost obtožbe je doka- Ni mogoče prezreti, tla se je zana tudi na osnovi raznih do-, tel, krajih razvijalo narodno k.iov, ki sta jih CLNA 1 in CVL osvobodilno gibanje že pred sklenila v raznih razdobjih z padcem fašizma in pred nem- Briško-beneškim odredom, IX. ško okupacijo, kot „i mogoče korpusom ter s pokrajinskim prezreti dejstva, da se je doma- odborom Osvobodilne fronte, če prebivalstvo s padcem faši- ker je CUNAI v stvari borbe vse zrna dvignilo v splošni upor. Italije vsebovala načela svobode, Znano je, da so nekateri doma- na«ela ki so prevevala v duhu Čini takoj razorožili orožnike zavezniške stvari. Skupna bor-in druse vojaške oddelke. Spo- ba vsega prebivalstva, posebno pad na Kvirinskem mostu je Pa v jezikovno mešanih krajih, dokaz splošnega organiziranega je hita "«jno potrebna proti upora, ki je zajel domače pre-1 nacizmu kot edinemu okupato- | bivalstvo v borbi proti fašizmu rju-in nacizmu. Gornja zgodovinska in voja- Živo je še v spominu, kako Aa dejstva dokazujejo, da bor-so se nacifašisti kruto maščeva- c*> ki so s svojimi žrtvami in li nad beivi, kol luti, - ad pre- trpljenjem prispevali k «.«ob«, bivalstvom; rane ki so jih pov- ditvi lta,iie izP"d n«-ifašiStič-zročili niso še zaceljene. Treba neSa jarma, za njeno demokra-je bilo nadaljevati boj. ta pa je tično «reditev in še posebej za zahteval organizirano pomoč uveljavitev načel, niso vredni borcem, kot tudi civilnemu pre- j preganjanja kot veleizdaje!, bivalstvu. Vsa demokratična javnost je Vsem je dobro znano, da so prepričana, da bo sodišče, ne o-bile takrat vse občine in dru- ziraje se na predvideno amai-ge krajevne oblasti v rokah) stii°’ oprostilo krivično obtože- i fašističnega režima. Jasno je ne b«rve vsake krivde in kazni. : tudi. da so sodelovale z okupa- MARIJA RFRNETIČ 1 milijon kovinarjev je stavkalo Yf čeraj je v vsej republiki stavkalo približno 1 milijon kovinarjev. V Trstu je stavka zajela kakih 13.000 delavcev te stroke, ki so se — kot v ostalih mestih republike — kompaktno odzval i proglasu vseh treh strokovnih sindikalnih organizacij. V jutranjih urah sta bili v Trstu in Miljah dve sindi- 25. aprila prvi pokrajinski kongres organizacije ANPI X[ aš pokrajinski kongres, ki je prvi po pristopu naše organizacije v veliko družino ANPI, sovpada z zgodovinsko obletnico 25. aprila, ki pomeni višek partizanske vojne in začetek splošne ljudske vstaje, ki je porazila nemškega zatiralca in fašizem, kateri se je postavil v službo okupatorja misleč, da ho tako ohranil pri življenju svoj propadajoči režim. Iz enotnosti v akciji in namenih partizanov, vseh sil odporniškega gibanja in vseh, ki jih navdihujejo načela demokracije in napredka, je po osvoboditvi izšla republiška ustava, kot jamstvo demokratičnih svoboščin in pravic državljanov. Toda nazadnjaške in reakcionarne sile so z zahrbtnimi spletkami povzročile razkol v vrstah odporniškega gibanja in antifašistov. Razkol je omogočil uveljavitev vlad, ki so začele urejati življenje v državi v protidemokratičnem in reakcionarnem smislu. Tako so se začeli prvi procesi proti partizanom zaradi vojnih dejanj in začele so se istočasno postavljati ovire za izvajanje načel ustave. Danes je zato jasno, zakaj nočejo prepovedati fašistične manifestacije in poveličevanja proslulega režima. Taka dejanja služijo določenim krogom za zajezitev gibanja naprednih sil. V takih pogojih je prišla na krmilo države vlada, ki sc odkrito opira na glasove fašistov. Sedanji položaj postavlja v resno nevarnost ustavne republiške inštitucije. Prvi ukrepi sedanje vlade in težke izjave, ki jih je dal zunanji minister Pella v New Yorku dokazuje, da bi bila vlada vedno pripravljena pahniti državo v kakršno koli vojno pustolovščino, ki bi imela nedvomno samo pogubne posledice za ves narod. ANPI je že večkrat javno razkrinkala namene vlade in njeno postopno protidemokratično nazadovanje ; razkrinkala je poskuse okrnitve demokratičnih svoboščin in ustave. ANPI je pozivala vse odporniške sile in vse antifašiste na enotno akcijo proti temnim naklepom sil j reakcije in nazadnjaštva. kratov, predvsem partizanov, da zavzamejo svoje stališče. Naš pokrajinski kongres, ki bo 25. aprila, mora biti izraz odločne volje za vztrajno borbo v zaščito pravic, ki jih jamči ustava. Zato moramo z združenimi silami nenehno delovati za dosego enotne akcije vseh odporniških sil Naš prvi pokrajinski kongres mora biti obenem opozorilo, dokazati mora. da so Slovenci i številk, ki postavljajo doce-in Italijani našega področja, j [a na laž trditve nenasitnih strnjeni okrog ANPI, odločeni j mogotcev industrije. Pet-braniti to. kar so dosegli s tež- ! najsi največjih kovinarskih kimi borbami in za c no člo- podjetij v Italiji je od 1954 kapi kalni zborovanji, ki jih je organizirala FIOM. Stavka ie trajala 24 ur tako, da so se kovinarji vrnili na delo danes zjutraj. Kovinarji so bili prisiljeni poseči po skrajnem orožju borbe spričo nepopustljivosti Confindustrie in Intersinda (sindikata v katerem so vključena vsa podjetja IRI). Šlo je namreč za obnovitev delovne pogodbe in v zvezi s tem za mezdna in delovna izboljšanja. Dejstvo je, da je bila delovna pogodba te kategorije po vojni obnovljena samo enkrat in še takrat nezadostno. Pri sedanjih pogajanjih so se velcindustrij-ci krčevito oprijeli «argumenta», češ da ni mogoče priznati nobenih mezdnih in drugih izboljšanj, ker da je industrija v krizi. Navedli bomo samo nekaj popustljivost. Kovinarski delavci so odločeni nadaljevati začeto akcijo za novo delovno pogodbo, ker se dobro zavedajo velike važnosti tega vprašanja, ki indirektno zanima tudi druge delovne kategorije. Od njihovega u-speha je namreč v precejšnji meri odvisno kakšno stališče bodo zavzeli delodajalci v primem zahtev, ki jih bodo postavile druge kategorije dela. veških žrtev. Zato je potrebno, da vsi sodelavci v vaseh in okrajih, kjer še ni bilo predkongresne skupščine partizanov in aktivistov, čim p rej končajo svoje priprav- do 1957 povečalo svoj tal za 140 odst., prijavljeni dobiček pa za 104 odst. Lansko leto je n pr. samo tovarna Fiat prijavila 14 milijard dobička, tovarna OM 950 mi- ljalno delo. Prav tako je nuj- j lijonov, Siemens 429 milijo- ne potrebno, da zaključijo razdeljevanje izkaznic naše organizacije. Čimveč izkaznic bomo razdelili, tem močnejše bo organizacijsko naše združenje. Zato vsi na delo, da skupnimi močmi prispevamo k do- Trenutek je resen. Zato je j bremu usPehu na5e^a kongresa, dolžnost vseh doslednih demo- VITTORIO POGGE CAI nov. Od 1954 do 1957 se je kovinarska proizvodnja povečala povprečno za 42,9 od stotkov, delovna storilnost za 41,4 odst., medtem ko so se plače povišale le za 20 odst. Včerajšnja splošna stavka je prvi odločen odgovor kovinarjev na delodajalsko ne- Zborovanje v Boljuncu V nedeljo 19. aprila ob 17.30 bo na trgu v BOLJUNCU zborovanje, kjer bo poslanec tovariš VIDALI govoril o temi: «Komunistična partija za obnovo Trsta». Predsedoval bo dolinski župan DUŠAN LOVRIHA. Jutri, v soboto ob 20. uri bo o isti temi govoril na KOLONKO V CU (na trgu) tov. PAOLO SEMA; ob 19.30 pa bo na sedežu sekcije Tomažič (ul. Settefontane 63) govoril tov. PINO BURLO. Prihodnji teden bodo zborovanja, v ponedeljek, na Barrieri, torek pri Sv. Alojzu, sredo v Skednju in četrtek v Starem mestu (na trgu Barbacan ). POLITIKA IN GOSPODARSTVO Komunistična partija za obnovo Trsta Q talno naraščanje tržaške gospodarske krize povzroča vedno večjo zaskrbljenost med delovnimi sloji in vsem prebivalstvom našega Ozemlja. LETO 1958 BELEŽI VELIKANSKI PADEC NAŠEGA PRISTANIŠKEGA PROMETA, ki je bil za 700 tisoč ton nižji od prejšnjega leta. V prvili dveh. mesecih letos se je promet v pristanišču znižal za 170 tisoč ton v primeri z januarjem-februarjem 1958. Češkoslovaška in Madžarska, tradicionalna klienta tržaške luke sta skoro popolnoma izginila iz tržaškega Kospoo'arskega življenja. Nič niso ukrenili za navezanje stikov z Ljudsko republiko Kitajsko, čeprav je prišla zahteva v tem smislu celo s stran; Trgovinske zbornice. Vlada ne izvaja nobene politike za ojačanje inozemskega prometa skozi našo luko s preferenčnimi železniškimi tarifami, primernimi subvencijami za Splošna skladišča, da bi lahko kljubovala inozemski konkurenci. V Trstu manjkajo pomorske proge in ladje. Vlada pa ni ničesar ukrenila za izpolnitev vrzeli, ki so nastale v tržaškem pomorstvu. ZARADI TEGA TRST TURA SPRIČO VEDNO VEČJE KONKURENCE HAMBURGA, REKE in DRUGIH INOZEMSKIH PRISTANIŠČ, KI SO DELEŽNA VSE PODPORE SVOJIH VLAD. VLADA IN TRI STA POZABILA NA NAŠO VELIKO LADTEDFL-NIŠKO IN ŽELEZARSKO INDUSTRIJO (GRDA IN TLVA POD SKEDNJEM). Ladjedelnica Sv. Marka bo čez nekaj mesecev brez dela. Manikaio nadalje perspektive dela za Arzenal. Nad livarno pod Škedniem visi težka nevarnost postopne demobilizacije. Nobenega vladnega nakazila ni za to veliko tovarno, ki ie pod državno kontrolo? V tei tovarni sploh ne zaposlujejo vajence, delovna sila pa je iz leta v leto nižia. Ladjedelnica Sv. Roka ne služi več za ladijske gradnje in sploh nima dela. Iste perspektive ima zasebna industrija. Ladjedelnica «Giuliano« je odstopila 4 naročila Indonezije in sedaj biva, v Felzsegvju so odpustili 200 delavcev in v načrtu imajo še 214 odpustov. TEŽKO STANTE PRISTANIŠČA IN VELIKE INDUSTRIJE, KT STA STEBRA TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA, odraža svoje posledice v sektorjih obrtništva, male trgovine itd., ki imajo vedno težje življenje brez perspektive. TRST TE POSTAL MESTO IZSELJEVANJ A. Število prebivalstva upada, toda brezposelnost ie klinh temu na visoki ravni. Tisoče mladincev že več let čaka na prvo zaposlitev in še vedno nimam svoieata poklica. Vlada ie popolnoma neobčutljiva spričo nevzdržnega položaja v katerem se nahaja Trst. Predsednik Segni ni sploh omenil našega mesta, pozabil ie celo na obvezo KD za ustanovitev dežele Furlaniia-Jnliiska krauna s posebnim statutom, v okviru katere so dani pogoji za njegovo gospodarsko obnovo. Demokristjanski ministri prihajajo v Trst. poslušajo torne zahteve sindikatov in gospodarskih organizacij, toda njihovi odgovori so generični in brez vsake obveze. RESNICA TE. DA VLADA NAMERAVA SPREMENTTT TRST. 17 VET TVEGA MEDNARODNEGA TRANZITNEGA PRISTANIŠČA TN TN. DUSTRITSKEGA SREDIŠČA V PERIFERNO PROVINCIALNO MESTO, V OBMEJNO PODROČJE BREZ PERSPEKTIV RAZVOJA. Vlada ie to dokazala s podpisom pristanka k SET. ne da bi se pobrigala za zagotovitev Trstu vsai takih pogoiev. kot iih ie nemška vlada Zagotovila Hamburgu, konkurentu našega pristanišča. SEDANI A VLADA TE VSE TO DOKAZAT A PREDVSEM S POIT-TIK O SPREJEMANJA OPORT^Č 7 A T7STRFTKE NA S ARTiTNTTT TN V VENETU. OBMEJNEM PODROČJU NAŠEGA OZEMT.TA DOSTAVITA TE S TEM NAD NAŠE MESTO POGUBNO HIPOTEKO VOTNE TN R A7-T>F,TANTA. PRETTJDTGTRA'T.A TE OTAčANTE PROMETA TN VSEGA NAŠEGA GOSPODARSTVA. ZA KATEREGA TE POLITIKA IZSTRELKOV ODLOČILEN UDAREC TN ŠKODA. Iz vseh gornjih razlogov tržaški komunisti smatralo da sta danes neogibno potrebna enotnost in akeiia delovnega razreda in vseh proizvamlnib sil Ozeml'a. da se prepreči popolno uničen le našega gospodarstva. Dl SF VSUT POLITIKO GOSPODARSKEGA TN SOCIALNEGA NAPREDKA. MIRU TN NE POSTAVAT ANTE IZSTRELKOV OR NAŠT MEJI. SEDAT TE ČAS. DA SE ZDRUŽIMO ZA OČITA'ANJE MIRU TN GOSPODARSKO OBNOVO TRSTA? TTTTRT RT RTI O LAHKO PREPOZNO, NAŠE MESTO RT MEDTEM LAHKO POPOLNOMA PROPADLO! ZA USPEŠNEJŠO BORBO ZA REŠITEV TRSTA. PRISTOPITE TUDI VI V PARTIJO ENOTNOSTI DELOVNEGA RAZREDA. PARTITO GOSPODARSKE OBNOVE PRSTA. V KOMUNISTIČNO PARTIJO IN ZVEZO KOMUNISTIČNE MLADINE! Združite se v borbi za mir. avtonomijo dežele in ozemlja, organični načrt obnove z ukrepi za ojačanie prometa in pomorskih prog, za rešitev in razvoj naše velike industrije IRT, male in srednje industrije, za integralno prosto cono. AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA KPI IN ZKMI Močnejša ZDŽ je jamstvo za uspešno rešitev problemov ženskih množic > 3. maja bo v Trstu kongres Zveze demokratičnih žena > Segnijeva vlada pozablja na žene m njihove potrebe m ržaške žene organizirane v Zvezi demokratičnih žena se pripravljajo na kongres, ki bo 3. maja. Še sedaj so predkongresne priprave zajele širok krog žena, ki so zainteresirane na uspehu te važne ženske manifestacije, ki bo preglednica izvršenega dela in uspehov ter kažipot za bodoče naloge naše množične ženske organizacije. Naš kongres bo nekaj dni žene delavke, toda istočasno se množi delo na domu, ki je tipi- pred vsedržavnim kongresom Lìdi, organizacije, ki vključuje šen način izkoriščanja ženske v svojih vrstah široke množice { delovne sile. Z izročitvijo dela na dom se namreč delodajalec in plača izvršeno delo kot sam spretno izogne točnim določ- hoče. . 1 Da si zagotovi delo v tovarni bam delovne pogodbe, prdrram ^ večkm prisiljena za- stroske socialnega zavarovanja sesij tovarno, za kar mora zapustiti dom in družino. Takih primerov je nešteto, od Milana, Bologne do Noeere in še drugih mest, kjer so delavke za ceno velikih finančnih žrtev neustrašno kljubovale požrešnosti delodajalca in z isto odio» nosijo in vztrajnostjo kot moški, hranile svoje pravice do dela in zaslužka. Klerikalna vlada noče nadalje priznati, da živi v državi približno 13 milijonov gospodinj. ki že več let zahtevajo pokojnino, kar bi moralo biti vsaj delno priznanje za njiho vo vsakodnevno domače delo, ki nima urnika in ne plačila. Segnijeva vlada ne najde potrebnega denarja za pokojnino gospodinjam, pač pa je vedno pripravljena potrositi težke milijarde za gradnjo oporišč za ameriške smrtonosne jedrske iz- , strelke, ki gotovo ne bodo slu- | V žili za obrambo naših domov LENIN o monopolih Ob 89. obletnici rojstva velikega učitelja (Nadaljevanje na 4. strani) Ob 89. obletnici rojstva V. 1. Lenina, ki je potekla včeraj 76. aprila, objavljamo iz del velikega učitelja in nadaljevalca naukov Marksa in Engelse sestavek o monopolih, ki je aktualen tudi za današnji položaj. ideli smo, da je imperializem po svojem ekonomskem bistvu monopolistični kapitalizem. Že s tem je določeno zgo- žena raznih političnih pripadnosti in mišljenj ter raznih veroizpovedi. V organizaciji UDI najdemo žene vseh socialnih slojev, ker je to organizacija v kateri vidijo žene učinkovito oporo za uresničitev njihovih teženj in rešitev problemov, ki živo zanimajo najširše ženske množice. Ko govorimo o ženi in njeni vlogi v družbi na splošno, ne smemo prezreti važnega dejstva, da je v Italijanski republiki nad 1 milijon žena več kot moških. Toda kot kaže se Segnijeva vlada tega ne zaveda, oziroma se namenoma noče zavedeti. Klerikalna črna vlada se je predstavila v parlamentu in pred ljudstvom s svojim programom, ki sploh ne omenja ženskih problemov. Niti besede ni v vladnem programu o pravicah žene. njenih zahtevah in potrebah . Gospodje, ki sedijo na vladnih stolčkih kaj radi pozabijo pereča ženska vprašanja, pozabijo njen ekonomski, socialni in kulturni položaj. Dokaz tega je med drugim tudi dejstvo, da so v zadnjih treh mesecih v Italiji odpustili z dela nad sto tisoč žena. Ženi delavki nočejo priznati kvalifi kaeijo za isto delo, ki ga opravlja kot moški in kot posledica tega je seveda njena plača znatno nižja. Delodajalci odpuščajo Tov. Vidali predložil interpelacijo o problemih občine Milje • file dni je poslanec tov. Vi-dali predložil predsedstvu ministrskega sveta, ministrom za delo, državne udeležbe, industrijo in trgovino, javna dela ter notranjemu ministru argumentirano interpelacijo v zvezi z resnim gospodarskim položajem, ki se je ustvaril v občini Milje. Že takoj po vojni je miljska občina izgubila precej ozemlja in sicer prav tisti del, ki bi prišel najbolj v poštev za kmetijstvo. Takrat se je število prebivalstva znižalo za kakih 1.500 enot. S podpisom londonskega sporazuma je miljska občina izgubila leta 1954 poleg prvih 7 kv km ozemlja, še nadaljnjih 11 kv km; s tem se je občina skrčila na manj kot polovico. Občani iz odstopljenega področja, kakih 4000 po številu, so se morali v pretežni večini preseliti na ozemlje občine, ki je ostalo pod italijansko upravo. Takrat so zapustili kakih 1.200 hiš, večinoma novih ali na novo preurejenih v skupni vrednosti 2 in pol milijardi lir ter 400 hektarov najboljših zemljišč, obdelanih za vinograde, sadjerejo in povrtnino. Občina je zaradi tega utrpela kakih 300 milijonov lir škode (šole, zemljišča, vodovodne napeljave, ▲ À Z razdelitvijo je občina izgubila nad polovico ozemlja Velik dotok beguncev Stanovanjsko vprašanje se nerešeno A Predlagani nekateri nujni ukrepi javne pralnice, napajališča itd.). Družine, ki so se izselile s področja odstopljenega Jugoslaviji, so našle v začetku zavetje v zasilnih bivališčih, pozneje so se vselile v barake, ki jih je zgradila prefektura pri Orehu. Sedaj se postopoma preseljujejo v nove ljudske hiše, ki jih gradijo v občini. Toda teh stanovanj je še vedno premalo. V barakah pri Orehu živi še vedno 279 izseljencev iz miljskih hribov, medtem ko živi v raznih začasnih bivališčih v Trstu še .39 družin, ki štejejo skupno 184 članov. Dotoku izseljencev iz miljskih hribov pa je treba dodati še nekaj sto beguncev, ki so prišli v občino iz raznih drugih krajev bivše cone B. Tudi tem je treba preskrbeti dostojno bivališče. Kar se tiče položaja na po- dročju dela je treba najprej o-meniti ladjedelnico Sv. Roka. kot prvo ladjedelnico v naši pokrajini, ki je začela graditi železne ladje. Obratovati je začela leta 1857. Po vojni je zaposlila 1.200 - 1.300 oseb, danes pa je ostalo v tej ladjedelnici samo še 350 delavcev in uradnikov, potem ko je bila ladjedelnica priključena k Tržaškemu arzenalu, medtem ko so kakih 150 delavcev premestili v druga podjetja GRDA. Delavci, ki so še ostali v ladjedelnici pa so pogostoma brez dela, ladjedelnica kot taka služi samo še kot neke vrste skladišče za Tržaški arzenal. Ladjedelnica Felzsegy, ki je zasebno industrijsko podjetje, je imela svojo dobo naglega razvoja. Število zaposlenih se je od prvotnih 250 dvignilo na kakih Dvajset let borb in trpljenja ni zlomilo odpora španskega naroda Apel političnih ujetnikov v Španiji Za demokrate velja še vedno preki sod Izkažimo našo konkretno solidarnost do španskih domoljubov « Edino le široko ljudsko gibanje v našo obrambo, bi lahko ukinilo pregnanstvo desettiso-če Špancev in rešilo iz ječ nas, politične ujetnike. ki med temi zidovi počasi umiramo». (Iz apela političnih ujetnikov v ječah Bur-g o.s «, Alcala de II enu res. Dueso, San Migliai de los Reyes, Huesca, Barcelona in Madrid.) pred dvajsetimi leti — 1. a-prila 1939 se je uradno končala druga vojna za osvobo- ragoze. Madrida, Bilbao in A-sturie. Na teh procesih je bilo več desetin protifrankistov obso- ditev španskega naroda. Konča- je|ljh na skupilo nekaj sto let 1.000. V zadnjem času pa so začeli tudi v tej ladjedelnici nižati število zaposlenih. Odpustili in suspendirali so skupno 500 delavcev ; od teh so določeno- število sprejeli na delo na osnovi delovne pogodbe z rokom. Malo delavsko središče, ki se nahaja v tako težkem položaju, je na ta način prizadeto v vseh sektorjih. Eden od dokazov je dejstvo, da je število meničnih protestov naraslo v enem samem letu kar za šestkrat. V zaključku interpelacije je tov. Vidali postavil naslednje predloge za izvedbo nekaterih izmed najbolj nujnih ukrepov: 1. čimprejšnja gradnja vsaj 500 stanovanj in ureditev vpra-čanja odškodnine za izgubljena premoženja, za vojno škodo, priznanje kvalifikacije begunca, da si bodo družine s še neurejenim položajem končno lahko postavile svoj dom ; 2. konkretni ukrepi v korist krajevnih ladjedelnic, katerim je treba preskrbeti odgovarjajoče naprave in naročila; 3. občina Milje naj se prizna kot turistično področje, kar je zahteval občinski svet s sklepom št. 59/26 od 17. 12. 1952 in je področno predsedstvo sprejelo z odlokom št. 2138/ 2839 od 30. 5. 1953. la se je z zmago frankistične vojske, ki jo je podprla vojaška sila nacifašistične osi, kate-ra je poslala v vojni spopad stotine letal, tisoče topov in 300 tisoč vojakov ter brez števila tehnikov. K zmagi, ki jo je Španija plačala s skoro milijonom mrtvih in ranjenih, sta veliko prispevala dva činitelja : sokrivda takoimenovane zapadne demokracije in notranje izdajstvo polkovnika Casada. Tako se je ko-nčala vojna, ki je trajala 32 mesecev. Tri dolga leta se je narod junaško boril proti svetu sovražnikov, ob mednarodni antifašistični moralni, materialni in oboroženi podpori. Od takrat prevladuje nad političnim življenjem proti demokratičnim silam v Španiji najbolj divja reakcija. Leta 1939-1940 so bila temna leta za Špan-ske domoljube: 300.000 izgnancev, desettisoče aretiranih in trpinčenih, stotine smrtnih obsodb. Uporniki od 17. julija 1936, kapitalisti in veleposestni-ki, falangisti, konservativci in monarhisti, visoka cerkvena o* blasti, so se začeli maščevati nad tistimi, ki so s svojo krvijo branili republiko in zakonito vlado, katera ie izšla iz zmage ljudske fronte 16. februarja «Naš zakon je izvajanje klasičnih pravil o vojaški umetnosti pred sovražnikom», tako je izjavil Franco v svoji poslanici 1. januarja 1958. In tak zakon so izvajali skozi dvajset let brez vsakega usmiljenja. Izvajajo ga še danes, kar nam dokazujejo zadnji veliki procesi proti delavcem, kmetom in intelektualcem vseh demokratičnih struj iz Sa- ječe. Pred kratkim so svečano o tvorili veliko grobnico, ki je stala španski narod nekaj milijard pe-zosov. Ob tej priliki je diktator Franco dejal, da bodo v znamenju nacionalne sprave pokopali v tej grobnici posmrtne ostanke vseh, ki so padli v državljanski vojni in da se bo kraj vedno imenoval Valle de los Caidos (dolina padlih). Toda takoj je dodal, da bo pa proti «komunistom» (za diktatorja Franca so «komunisti vsi tisti, ki se borijo za demokratično in miroljubno Španijo), ki so na j večja nevarnost za človeštvo, še nadalje izvajal pre- ki sod od marca 1943. Po lem zakonu je vsako dejanje proti diktaturi «zločin vojaškega lipo ra». Franco misli, da je se vedno močan. Do včeraj je bil deležen simpatije Hitlerja in Mussolinija. danes pa mu izražajo svoje simpatije tisti, ki so v Vaiti, San Frančišku, Parizu in Londonu svečano obljubljali španskemu narodu svobodo in razkrinkovali madridski terori- so jo izvedli I. aprila letos, ko so bili vsi zidovi popisani s črko «A» (Amnistija), so jasen in neustrašen dokaz, da Spanci niso odstopili od svoje borbe, da si Španija zopet pridobi mesto v demokratičnem svetu. Delavci, ki delajo 12 do 14 ur dnevno ob naravnost beraški plači (najnižja v Evropi), kmetje, ki jih vedno bolj bremenijo davki in takse, državni nameščenci, prof esion isti in celo oficirji, ki prejemajo plačo, katera je nižja od življenjskega minimuma, intelektualci, ki ne mislijo kot klika na oblasti — vsi ti sloji se vedno bolj združujejo v borbi proti ostankom frankizma. Ostanki režima se danes opirajo na falangistično birokracijo, versko sekto Opus Dei, monarhistično skupinico, k o rn m pi ra n e visoke oficirje voj-polistov, pred „....... , „ . . ske, peščico mono,.--- 7 A- st,cm rez,m km potenca no ne- ^

f korake v smeri karteliranja n3' pravile poprej «1 rž a va 7. vis*1*, kimi zaščitnimi carinami (Nen*' eija, Amerika, tedaj se je v A»1' gli ji z njenim sistemom sv°' hodne trgovine pokazalo le n*3' lo pozneje isto osnovno dejstv*1, porajanje monopola iz konce*1' traci je proizvodnje. Drugič: monopoli so dovedi' do pospešenega osvajanja nai' važnejših virov surovin, zlasti 1 osnovni in najbolj kartelira*1* industriji kapitalistične dražb*’1! v premogovni in železarski i*1 dustriji. Monopolistična pose/ najvažnejših virov surovin jf silno povečala moč velekapd3' la in zaostrila protislovje m*’1 kartelirano In nekartelirano i*1' d ust ri j o. Tretjič: monopol je zrasel *M bank. Banke so se spremenil' iz skromnih posredniških p*1^ jeti j v monopoliste finančne#3 kapitala. Kake tri do pet naj' večjih bank katerega koli *H najbolj naprednih kapitalist**’' n ih narodov je ostvarilo « pe1 sonalno unijo» industrijskega i*1 bančnega kapitala, osredotočil3 v svojih rokah razpolaganje * milijardami in milijardami, k* tvorijo večino kapitala in *^f narnih dohodkov vse dežele. F*'j nančna oligarhija, ki je z nosi odvisnosti na gosto omre’ žila prav vse gospodarske 1,1 politične ustanove sodobne b**M žoazne dražbe brez izjeme ^ ‘ glej to je najreliefnejši izr^l tega monopola. Četrtič : monopol je zrasel ^ kolonialne politike. MnogoŠl6' vilnim «starim» motivom kol°' nialne politike je finančni kap1' tal dodal boj za vire surovi1’1 za izvoz kapitala, za «vpliv*1* sfere» — to je sfere dobičk3' nosnih poslov, koncesij, mofl3'| polističnih dobičkov itd. ' ' končno za gospodarski teritorij na splošno. Ko so imele n. pr evropske države v svoji kol3' nialni posesti desetino Afrik6’ kakor je bilo še leta 1876 — F daj se je kolonialna politik11 mogla razvijati na nemonopolj stični način, tako rekoč v obl1' ki takega zavzemanja dežel, k'1 si si lahko «svobodno prisvojil”'I kar si /hotel. Ko pa je bilo z3 vzetih devet desetin Afrik' (leta 1900), ko je bil razdelj6*1 ves svet — je neogibno nasi3 pila doba monopolistične pos6 sti kolonij in torej tudi izred**1' zaostrenega boja za razdelil6' ter ponovno delitev sveta. V kaki meri je monopolih' čni kapitalizem zaostril v*‘ protislovja kapitalizma, je spl*' šno znano. Dovolj je, če on** nimo draginjo In pritisk k*,f telov. Ta zaostritev protisl*>vl1 (Nadaljevanje na 4. strani) KULTURA IN ZNANOST »Reportaža XXI. stoletja" llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIllllllllIllIllIllllllllllllllllllllllll! Zanimive napovedi 29 sovjetskih znanstvenikov Mesec bo sedma celina V Moskvi jr izšla knjiga z naslovom : « Reportaža XXL stoletja». V njej so objavljeni sestavki 29 znanih sovjetskih znanstvenikov. Tema, ki jo v teh sestavkih obravnavajo pa je: «Kako se ho razvila znanost v XXI. stoletju». Navedli bomo izvlečke nekaterih najznačilnejših sestavkov. Predsednik sovjetske akademije znanosti R. Nesmejanov piše med drugim « V bližnji bodočnosti bo kemija dosegla veliko zmago s tern, da bo ustvarila snovi, ki jih vsebuje živi organizem. V nasprotju z umetnimi postopki živa narava svoje snovi neverjetno naglo in preprosto sintetizira. Kemija bo razvozlala te skrivnosti. Prišel bo čas. ko bo- Stroj za ugotavljanje diagnoze Ukrajinski znanstveniki so izdelali poseben elektronski stroj za ugotavljanje krvnega pritiska na katerem koli delu telesa. Stroj istočasno beleži gibanje, moč in utripanje srca. V povezavi z elektronskim računskim strojem ta nova naprava ne le ugotovi diagnozo bolezni srca temveč nudi vse potrebne podatke za uspešno zdravljenje. ( Sovinformbureau ). mo dobivali celo snovi, ki jih v živi naravi ni. Ko bo znanost odkrila skrivnost klorofila, spreminjanja snovi v živem organizmu, bo morda položen temeljni kamen bodočih tovarn umetnih živil. Ta živila bodo po kakovosti in drugih oblikah prekašala sedanja naravna živila.» Podpredsednik sovjetske aka demi je znanosti I. Bard in piše med drucim sledeče : «Bodočnost metalurgije je skrita v spreminjanju elementov. Uspehi atomske tehnike bodo na široko uporabljeni r metalurgiji. Z radioaktivnim se' vonjem bo človek lahko zgradil jeklo zaželene sestave brez dodajanja redkih primesi. S spremembo strukture atomskega jedra in umetnim pretvarjanjem elementov bomo pridobivali rudo redkih elementov. V bodoč nosti se bo verjetno pojavila no va industrijska panoga, t. j. radi oaktivna metalurgija.» Član akademije sovjetske znanosti V. E n gc1 ga rt pa piše naslednje : «Že od začetka AXI. stoletja bo človeštvo pozabilo na nevarnost raka, kot je pozabilo na nevarnost stekline. Biologija bo postala precizna znanost. E-na izmed poli za podaljšanje človeškega življenja, je skrajša, nje spanja. Iznašli bodo takšne metode, s katerimi bodo v eni ali dimil urah napravili neškod-Ijive toksine utrujenosti, ki jih danes nevtraliziramo v osmih urah spari ja.n Strokovnjak za astronavtiko J. Hleveev pa piše naslednje : ‘Lučnica, Ali je cigaretni dim povzročitelj raka? Različna mnenja znanstvenikov jsj loviti angleški zdravnik Walter Fergusson Han n a y. je v zvezi z izjavo, ki so jo objavili angleški zdravniki glede kajenja, ki je eden izmed glavnih vzrokov pljučnega raka, izjavil sledeče : «90% zemljanov kadi, zato lahko s statistikami dokažemo karkoli hočemo. Newyorski zdravnik je s statistikami dokazal, da trpe zaradi raka na pljučih predvsem tisti Pakistanci, ki ne kade. Znano pa je, da v Pakistanu večina prebivalstva Ue kadi : Hannav priznava, da je kajenje zdravju škodljivo, ker povzroča nepravilnosti pri diba-fi ju in kadilcu odvzema okrog 20% vdihanega kisika. Toda to se ne pomeni, da je posledica kajenja tudi rak. Napravljeni so bili poskusi *a ugotovitev učinka dima pri Uiisih. Res je, da je enajst mi-sk ki so vdihavale cigaretni dim Rubilo rak, toda tudi deset mi-v'- ki ni vdihavalo cigaretnega flima, je zbolelo za rakom. Polj verjetno je, da .so ga docile, ker so bile zaprte. Hannav ne verjame, da se l’ak v zadnjih letih vedno bolj s*ri, pač pa trdi naslednje : «S pomočjo antibiotikov smo premagali jetiko, pljučnico in razne druge bolezni. Množični pregledi in boljše tehnične naprave pomagajo odkriti raka v Najbolj skritih kotičkih pljuč, kar prej ni bilo mogoče doseči. Leta 1957 je v Angliji umrlo *aradi raka 1000 ljudi več kot trta 1956. Toda temu je bolj Verjetno kriva motorizacija in izpušni plini avtomobilov.» Nov torakoskop Pa še nekaj v zvezi z uspeš-nrjšim ugotavljanjem raka : dunajski specialist za pljučne bolezni dr. Sattler je pred kratkim vpeljal nov način za Pregledovanje pljuč pred kirurškim posegom. Sattler spravi skozi majhno zarezo torakskop v prsni koš. Na torakoskopu je Montirana majhna fotokamera. ki ima na koncu majhno iglo in zelo močno žarnico za osvetljevanje v trenutku snemanja. V sredini te igle je objektiv, ki prenese sliko v poseben, zelo občutljiv barvni film. Ta postopek omogoča dr. Sattlerju, da ugotovi tečno diagnozo. Zato se je la metoda izkazala za zelo koristno v boju proti pljučnemu raku, ki ga je v začetku obolenja mogoče odpraviti. Televizija namesto žarkov X Londonski univ. prof. dr. Smith pa je s sodelovanjem e-lektronskega inženirja Saverse-ma izdelal novo televizijsko kamero, ki nadomešča žarke X in tako odpravi nevarne posledice, ki jih prinaša sevanje. S pomočjo omenjene televizijske kamere je mogoče pogledati ske. zi človeško telo. Značilnost te naprave pa je v tem, da deluje na podlagi ultra zvoka, ne pa z žarki X, ki utegnejo poškodovati živo tkivo prav tako kot radioaktivno sevanje, ki je posledica atomskih eksplozij. Ultrazvočne valove usmerjajo na bolnika in nato sc ti valovi zrcalijo na zaslonu, ki je podoben televizorju. Izsledek ameriških zdravnikov Pa še nekaj v zvezi z rakastimi obolenji na pljučih v zvezi s kajenjem. Pred nekaj dnevi sta ameriška znanstvenika dr. Ernest Wynder in dr. Dietrich Hoffman izsledila povzročitelje raka. O tem uspehu se zaenkrat ne ve podrobnosti, ki pa bodo verjetno v bližnji bodočnosti objavljene. Kot vidimo gre še vedno za različna mnenja znanstvenikov, ki proučujejo rakasta obolenja, in se trudijo, da bi izsledili dejanske povzročitelje raka. Po vsej verjetnosti bo poteklo še precej časa pred no bo prevladalo eno samo mnenje v tem pogledu. V nečem pa so znanstveniki že danes skoraj povsem enotni in to je, da cigaretni dim bolj škoduje kot pa koristi človeškemu organizmu. «Poleti na progi Zemlja-Me-sec-Zemlja bodo postali v XXI stoletju nekaj povsem navadnega. Mesec bo postal nekakšna sedma celina našega planeta in človeštvo se bo znašlo pred vprašanjem kako izkoristili njegova naravna bogastva. Bodoči rodovi znanstvenikov bodo pr o. učevali biologijo in meteorologijo Lune in Marsa ter raziskovali fiziko morja na Veneri. V začetku XXI. stoletja bo prišlo do osvajanja takoimenoranih zunanjih planetov, t. j. Sati na. Urana, Jupitra in Plutona z radiovodenimi raketami.» Nam, ki smo na pragu sredine življenja in tistim, ki so to sredino že prekoračili je zares lahko žal, da ne bomo mogli dočakati uresničitve vsega tega, kar sovjetski znanstveniki napovedujejo. Zato na je naša najbolj upravičena želja, da bi predvsem, kot napoveduje En-gelgart, iznašli sredstva za podaljšanje življenja... Kongres češkoslovaške socialistične kulture Kultura in umetnost v službi češkoslovaških delovnih ljudi Češka folklorna skupina «Lučnica» je znana po izredno uspelih nastopih ne le v domovini ampak tudi v Južni Ameriki, in drugod po svetu kjer je že nastopala. Narodne pesmi in plesi imajo nu Češkoslovaškem že staro in slavno tradicijo. eset let je poteklo od tedaj, ko se je vršil zadnji kongres češkoslovaške narodne kulture. Ta kongres se je vršil v ozračju velikega zaleta in intenzivne dejavnosti. V teku let so se premenile tudi naloge, ki so si jih bili postavili češkoslovaški umetniki. Književniki, lutkovni umetniki, arhitekti, pedagogi, knjižničarji in drugi kulturni delavci CSR, se zavedajo, da je danes ko češkoslovaško ljudstvo stopa v odločilno obdobje v borbi za izgradnjo socializma, njihova naloga na področju umetnosti, ne le v slikanju sedanjega velikega napredka, temveč tudi boriti se proti ostankom preteklosti, proti sebičnosti in malomeščanski miselnosti nekaterih ljudi. Preteklega januarja je bil na j pobudo predstavnikov kulturnih in umetniških delavcev ČSR sklican sestanek, na katerem je bil sprejet sklep, da se skliče v začetku junija vsedržavni kon- Opčine nekoč in danes gres socialistične kulture. Kongres, ki se bo vršil v Pragi, bo velikega pomena. Na njem se bodo srečali politični in javni delavci, ki delajo na področju češkoslovaških družbenih organizaciji s predstavniki znanosti, javne vzgoje in kulture, si izmenjali ideje in razpravljali o delu za skupno stvar. Hotenje teh delavcev je v tem, da dajo svoj doprinos v uresničitvi re volucionarne kulturne preobrazbe, ki izhaja iz sklepov XI. kongresa Komunistične partije Češkoslovaške. V znamenju priprav na ta kongres se vrše po vsej ČSR številne kulturne pobude. Med te spadajo tudi : I. festival češkoslovaškega filma v Banski Bistrici, H. kongres češkoslovaških skladateljev, kongres arhitektov, gledališki festival- in sestanki kulturnih delavcev v vseh večjih mestih industrijskih središčih ČSR. Vsi ti kulturni dogodki so postali velikanski prikaz naporov češkoslovaških umetnikov, ki težijo za tem, da na osnovi socialistične ideologije učvrstijo enotnost ustvarjalnih sil češkoslovaške kulture, prizadevanja za ustvaritev notranje enotnosti idej na vsem u-metniškem področju in sicer ne A Pred dobrimi 50 leti so bile Opčine navadna kraška vas Razgibano prosvetno delovanje v prejšnjih časih (X pčine so v dobrih petdesetih ^ letih popolnoma spremenile •»voj značaj. V začetku sedanje-• a stoletja so bile še navadna kmečka vas, podobna ostalim vasem na Krasu. Prebivalci so se v glavnem ukvarjali s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo. Zlasti živinoreja je bila zelo donosna, zaradi neposredne bližine mesta. Skozi vas so bile že v prejšnjih 'stoletjih speljane važne prometne ceste, ki vežejo tržaško luko z zaledjem. Za vas je bila velikega pomena obnovitev takoimeno-vane stare ceste, po kateri je šlo mnogo prometa. Zato je bilo v prejšnjih časih na Opčinah več «forajlarjev», ki so pomagali voznikom od Trsta do Vrha, katerega danes na splošno imenujejo Obelisk. Tam kjer je danes Prosvetni dom je bila nekoč mitnica. Tako cesto, ki vodi proti Sežani, kot ono, ki vodi proti Proseku je zapirala lesena «šranga». Tu so morali vozniki plačevati takoimenova* no voznino. Se v začetku toga stoletja sta bila tam stalno zaposlena dva človeka. Eden se je imenoval Kobec, drugi pa Mariin. Slednji je bil prvi Italijan, ki je stalno prebival na Opčinah. Kljub temu, da sta bili tako stara kot nova cesta velikega pomena tudi za Opčine in kljub temu, da sla bili kasneje zgrajeni na Opčinah kar dve važni železniški postaji, ni vas bistveno spremenila svojega pr. vol n ega značaja. Šele zgraditev tramvajske proge, ki veže vas z mestom, je pomenila pravo prelomnico v razvoju Opčin. Bogati meščani so začeli kupovali parcele openskih kmetov in na njih graditi več ali manj razkošne vile. Nekaj časa so te vile služile samo za poletna bivališča, in. so bile v zimskem času večinoma prazne, sčasom pa je prišlo v navado, da so se meščani za stalno naseljevali v vasi. To je pospešilo, tudi napeljavo plinovoda iz mesta in elektrifikacijo vasi. Tako so postopoma, a v razmeroma naglem tempu, Opčine spremenile svoj značaj in postale pravo predmestje Trsta. Pomen železnic V zadnjem času so se Opčine zelo povečale. Seveda se je medlem popolnoma spremenil tudi njihov narodnostni sestav. Še vedno so — in bodo tildi v bodoče priljubljeno letovišče za številne meščane, bodisi za tiste, ki imajo tam svoje vile, bodisi za one, ki izkoristijo prosti čas zn to, da se tja pripeljejo le na kratek oddih. Nekoč sta imeli železniški postaji zelo velik pomen, danes pa je ta njun pomen mnogo manjši, četudi je postaja na « južni železnici» obmejna postaja. Na postaji «bohinjske železnice» ni v tej povojni dobi več osebnega prometa in služi le še za blagovni promet. Med obema postajama so v zadnjem času zgradili novo postajo, ki bo, ko bo dokončana nadomestila obe stari in bo postala važno obmejno vozlišče. Prosvetna društva V prejšnjih časih je bilo na Opčinah zelo razgibano kulturno življenje. Za to je skrbelo več prosvetnih društev. Prvo je nastalo prosvetno društvo «Zvon», ki je imelo dramsko skupino, pevski zbor in godbo na pihala. Kasneje je bilo usta novljeno še društvo «Prosveta», ki se je preimenovalo v prosvetno društvo «Opčine», katerega naslednik obstoja še danes. Danes obstoja na Opčinah tudi prosvetno društvo « Andrej Čok». Kljub obstoju dveh društev pa je kulturno delovanje zelo oslabelo. Tudi na športnem področju imajo Opčine lepe tradicije. Pred prvo svetovno vojno je obstojalo zelo delovno športno društvo «Sokol». Na lem področju se dela še danes. Mladina ima namreč svoj športni krožek v Prosvetnem domu. Opčine so prva vas v zgornji tržaški okolici, ki je dobila svojo šolo. Ta je bila ustanovljena že leta 1798. V začetku- je bila ta šola nemška, a so v njej poučevali tudi slovenščino. Leta 1818 je bil tudi na tej šoli, kot vseh tedanjih šolah v tržaški o-količi uradno uvedena slovenščina kot obvezni učni jezik. Iz le šole je izšlo več pomembnih kulturnih in javnih delavcev, o katerih bomo ob drugi priliki priobčili posebni sestavek. Y prejšnjih časih, ko so bile Opčine še navadna kraška vas in je bila tu zelo razvita živinoreja. so imeli Openci svojo zavarovalnic«; za govejo živino, kakršne imajo šc vedno v Trebčah. Bazovici in še v nekaterih d nitri h vaseh na Tržaškem. Nadalje je obstojalo na Opčinah vaško pogrebno društvo «Niko-dem». V letih, ko so po naših vaseh nastajale zadružne posojilnice in hranilnice, je bila taka hranilnica in posojilnica n-stanovijena tudi na Opčinah. Od vseh starih ustanov se je samo ta ohranila do d; nasutega dne. MILIVOJ DOLANC ~ zgolj s formalno temveč z aktivno in borbeno enotnostjo. Kongres bo nudil priliko za razmišljanje o novih poteh, na katerih se bo učvrstila tudi enotnost j Antologija jugoslovanskih književnikov v itahjanscini aložba «Rebellato» v Padovi je izdala zbornik sodobne jugoslovanske poezije pod i naslovom «Poesia jugoslava con- . . ... , temporanea». Delo je priredil tistimi ljud- j . i i i j w i • . . . . ... i in prevedel Osvaldo Ramovš, ki mi, katerim ie umetniško ust- . » 1 je zborniku napisal tudi uvod. v katerem je med drugim poudaril. da Italijani premalo poznajo sodobno jugoslovansko poezijo, čeprav italijansko p re. vodništvo iz jugoslovanske književnosti ni brez tradicij. V zborniku so objavljeni biografski podatki 55 srbskih, lir-vatskih, slovenskih in makedon. skih pesnikov, kolikor jih je zastopanih v zborniku. V delu so med drugim zastopani slede, či bolj znani slovenski pesniki : Oton Župančič, Alojz Gradnik. Tone Seliškar, Vida Teufer. Edvard Kocbek, Mile Klopčič, Božo Vodušek, Matej Bor in Kajuh. turnimi delavci varjanje namenjeno, to je s če-š k osi o v a škimi del a v c i. Film O ledolomilcu »Lenin” V moskovskih kinodvoranah SO predvajali dokumentarni film v barvah o atomskem ledolomilcu « Lenin». Film prikazuje tudi gradnjo prvega tovrstnega ledolomilca na svetu. (Sovinformbureau ). Josip Godina-Vrdeljski V spomin na otvoritev obnovljene «stare ceste» je bila leta 1778 postavljena na kraju, kjer se spajajo proseška cesta s cesto, ki vodi iz Trsta proti Sežani, spominska plošča. Ta plošča se je ohranila do današnjega dne in je eden izmed zelo redkih spomenikov starih Opčin. Tu je bila nekoč tudi mitnica in «šranga». ki je zapirala obe cesti. Zaradi preureditve prostora so letos nameravali odstraniti omenjeno ploščo. O tem smo pisali tudi v našem listu. Svetovalka Bernetičeva je zadevo predložila tudi v občinskem svetu in pojasnila, da Openci ne soglašajo z odstranitvijo tega spomenika. Izvedeli smo. da se to ne bo zgodilo in da bodo omenjeno ploščo prenesli za nekaj metrov, verjetno na drugo stran glavne ceste, zraven Prosvetnega doma. Na sliki : «šranga» na Opčinah v začetku sedanjega stoletja. Na levi strani slike vidimo tudi gori omenjeno spominsko ploščo £ Kratek opis njegovega življenja in dela 'T' ržaški Slovenci premalo * poznamo in cenimo slovenske kulturne delavce in njih stvaritve. Morda poznamo le nekatere velikane in njihove u-metnine. Tu mislim na Prešerna. Cankarja in Gregorčiča. Ne vemo po, da so tudi v našem mestu živeli številni pomembni kulturni delavci in da so tu delovali v povsem specifičnih pogojih. In prav zato ti kulturni delavci zaslužijo, da jih bolje spoznamo in bolj cenimo njiho-va dela, pa četudi nimajo kdove kako visoke umetniške ravni. Med lake slovenske kulturnp delavce spada tudi Josip Godi-na-Vrdeljski, ki se je rodil tu v Trstu 20. marca 1808. Vrdeljski je svoja mlada leta preživel v velikem pomanjkanju. saj je izhajal iz številne in siromašne družine. Študiraj jp naprej v Trstu, kjer je obiskoval šolo v «stari Reni», na to latinsko šolo v Kopru (tedaj v Trstu še ni bilo latinske šole), gimnazijo v Gorici in Ljubljani in končno\ spet v Gorici, kjer je dovršil maturo leta 1834. Visoko šolo je obiskoval r Gradcu. kjer se je seznanil z Miklošičem. Leta 1837 je dovršil pra-voslovje in nastopil službo na sodišču v Trstu. Tu je ostal eno leto, nakar pa je prestopil v finančno službo. Služboval je naj. prej v Trstu, nato v Splitu. Tržiču, Kopru in končno spet t Trstu, kjer je stopil v pokoj leta 1875. čo knjigo «Manuale delle leggi sul bollo e le tasse». Bazen tega pa je napisal v slovenskem jeziku več del. katere je večinoma tudi sam izdal. Naj na tem mestu navedemo nekatera važnejša: «Koledarček 1853y), ki ga je izdalo «Slavjonsko društvo» v Trstu: 484 strani obsegajoča knjiga «Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice». (knjiga je izšla v dveh izdajah), «Kratek pregled vesolj, nega sveta in posebno nase zemlje)),- «Izvirek premožnosti ali pravi pomoček za nje napravo in ustanovitev med ljudstvom» (108 strani), «Kratek raz govor o bolj važnih dosedanjih iznajdbah», «Čitankad in «Življenje Josipa Godine-V erdelj- skegai). avtobiografija, ki je izšla leta 1879. Za primorske Slovenec je u-stanovil leta 1866 list «Ilirski Primor jan d. ki se je kasneje i* menoval «Tržaški l j ud o mil » ter list «Pod lipo)), ki jo izšel leta 1869. M. K. Ena družina pet narodnosti Zadnje, ljudsko štetje v ZSSR je odkrilo mnogo izredno zani-mih stvari. X Taškentu so n. pr. v«otovili, da je družina kovača Samahmudova sestavljena iz 21 članov, petih različnih narodnosti : ukrajinske, ruske moldavske, kozaške in židovske. Za časa zadnje vojne je omenjena Za časa službovanja v Splitu družina posvojila 15 otrok razje napisal 590 struni obsegajo- ličnih narodnosti. Erskine Caldwell Ljudje proti Abu Lathanu - črncu lllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Erskine Caldwel, ki spada v vrsto največjih sodobnih ameriških pisateljev se je rodil leta 1903 v Georgiji, na skrajnem jugu ZDA. Predno je postal pisatelj je delal v bombažnih nasadih, nekaj časa je bil strežaj, nato kuhar in kasneje nogometni igralec. Doslej je napisal že 30 večjih del. V zadnjih letih mnogo potuje po Ameriki in Evropi. Nekatera njegova dela je vladna cenzura zelo okrnila, kljub temu pa so doživela velik uspeh. Zaradi cenzuriranih del se je moral zagovarjati celo pred sodiščem. Obtožen je bil, da je «sramotil newyorško družbo)). jsjtari Abe je robkoval koruzo v hlevu, ko je prišel k njemu Boliek in mu ukazal, naj pobere svoje stvari in se preseli s farme. Abe je bil nekoliko gluh in najprej sploh ni slišal, kaj je Boliek rekel. «Moja presneta stara ušesa mi spet nagajajo», je rekel. « Kar na lepem ne slišim več tako dobro kot nekdaj.» Boliek je pogledal črnca, se namršil. nato pa ponovil : «Rekel sem, da poberite ti in tvoja družina svoje pohištvo in vse, kar je zares vašega, ter se preselite.» «Preselimo?» je začuden odvrnil Abe in se neverno zazrl v gospodarjev obraz, nato pa nadaljeval : «Mr. Boliek, pa saj ne mislite resno, kajne? Saj se šalite, ali ne Mr. Boliek?» «Razumel si rite pravilno, čeprav se pretvarjaš, da si napol gluh.» je jezno rekel Boliek. se obrnil in napravil nekaj korakov. «Hočem, da te konec tedna ne bo več tukaj. Dal ti bom toliko časa, da ne boš poskušal uganjati sitnosti. In ko boš pospravil svoje stvari, pazi, da ne boš pobral tudi kaj mojega ! Sicer te bom tožil ! Si razumel? ! » Starca je nenadoma obšla slabost. Komaj se je obdržal na nogah. Le zasukal se je nekoliko, zdrsnil ob vratih in sedel na tla. Boliek se je ozrl. da ne bi videl, kaj počne. « Čez šestdeset let i mairi,» je počasi rekel Abe, «toda jaz in moja družiua trdo delamo za vas, Mr. Boliek. Tako trdo, kot nihče na vašem posestvu. In vi veste, da je to res, Mr. Boliek. Celih štirideset let sem delal za vaš, pred vami pa za vašega očeta. Nikoli se nisem pritoževal nad dajatvami, ne glede na to, koliko sem pridelal. Nikoli nisem zahteval mnogo, komaj dovolj hrane in le nekaj obleke, to je bilo vse. Vzredil sem polno hišo otrok za pomoč pri delu in nihče od njih vam ni bil nikoli v nadlego, nikoli vam ni delal sitnosti, Mr. Bo lick.» Boliek je nepotrpežljivo zamahnil z roko, češ, naj ga črnec neha prepričevati. Stresel je z glavo in pokazal, da noče več poslušati, kar bi mu hotel pripovedovati Abe. Nato pa je dejal : «To je že res, toda s svojega posestva moram odsloviti polovico najemnikov. Ne morem si privoščiti, da bi vzdrževal še nadalje osem ali deset starcev kot si ti. Vsi se morate preseliti kam drugam.» «Ali letos ne boste kmetovali in pridelovali bombaža, Mr. Boliek ?» je vprašal Abe. «Jaz lahko delam prav toliko in prav tako dobro kot kateri koli drug. Včasih sicer rabini nekoliko več časa, a delo vedno skončam. Ali ne narobkam te koruze za krmo mulam prav tako dobro, kot bi jo kdo drug?» «Ne utegnem postajati tukaj in se pričkati s tabo», je rekel Boliek živčno. «Odločil sem se in to je moja zadnja beseda. Torej hitro, ko boš nakrmil mule, pojdi domov in začni pospravljati svoje stvari, kot sem ti zapovedal.» Ko je to izrekel, je obrnil hrbet in odšel, toda stari Abe mu je sledil. Dejal je: «Kam pa naj se jaz in moja družina preselimo? Fantje so že dovolj veliki, da lahko skibe zase, toda midva z ženo sva se postarala. Vi veste, kako težko je staremu človeku, kot sem jaz, oditi ter si poiskati hišo in zemljo v najem. Ne stane vas mnogo, če nas obdržite. Odkar sem vam zadnjič omenil dajatve, je že davno, trideset ali še več let. Saj sem zadovoljen s svojim delom, z nekaj obroki hrane in malo obleke. Vi veste, da je to res, Mr. Boliek. V svoji hišici sem živel vseli štirideset let in to je moj edini dom. Saj se vendar ne morem seliti, Mr. Boliek ! Tega ne morem storiti. To je edini kraj na svetu, kjer lahko živim...» Boliek je izginil za vogalom hiše. Naslednjega dne je k vratom hišice, kjer so prebivali Abe, njegova žena in njuni trije odrasli sinovi, privozil tovorni avto. Nekdo je potrkal na vrata. Žena je vstala in jih odprla. V verando vstopita dva bela moža. V začetku nista rekla ničesar, ampak samo pogledala v sobo, da bi videla, kdo je v njej. Še vedno molče sta prišla noter in stopila k ognjišču, ob katerem je sedel stari Abe. «Si ti Abe Lathan?» je vprašal starejši od obeh mož. «Da. gospod, jaz sem Abe Lathan,» je odgovoril in premišljal, kdo neki sla, ker ju še nikoli prej ni videl. Nato pa je vprašal : «Zakaj pa bi to radi vedeli?» Mož je potegnil iz žepa svetlo kovinasto značko in dejal : «Imam neki nalog in zaporni ukaz. Pri prvem gre za izgon, drugi pa je posledica grožnje z nasilstvom.» Črnec je ves zbegan stresel z glavo, pogledal listino, ki sta jo bila moža razgrnila na mizo. «Jaz sem eksekutor.» je rekel starejši mož, «in prišel sem zaradi dveh stvari — da te izženem iz te hiše in spravim v zapor.» «Kaj pomeni to izženem,» je vprašal stari Abe. Moža sta za hip ogledovala po sobi. Žena je prišla za stol starega Aha in mu položila tresoče roke na ramo. «Tvoje pohištvo bomo odnesli iz te hiše in ga odpeljali s posestva Mr. Bolieka. Razen tega pa te bova odvedla v okrožni zapor.» Abe je vstal. Oba z ženo sta obstala poleg ognjišča in nista vedela, kaj naj storita. Moža sta začela znašati pohištvo iz hiše. Pobrala sta postelje, mize, stole in vse ostalo iz sob, razen štedilnika, ki je bil last Bolieka. Ko je bilo vse zunaj, sta začela nalagati na tovorni avto. Stari Abe je hitro, kolikor so mu dale moči. odšel pred hišo. «Gospoda, prosim vaju, nikar ! » je moledoval. «Počakajta samo minuto, da grem iskat Mr. Bolieka. On bo takoj vse uredil. Mr. Boliek je moj gospodar in vama ne bi dovolil, da bi mi takole vzela pohištvo. Prosim, gospoda, samo toliko počakajta, da ga najdem.» «Mr. Boliek je bil tisti, ki je podpisal listine,» je rekel eksekutor in zmajal z glavo. «On sam je na okrožju izterjal nalog, da naj odneseva pohištvo in te odvedeva v ječo. Zdaj ti ne bo niti najmanj pomagalo, če ga skušaš najti.» «Odvedeta v ječo?» je rekel Abe. «Zakaj pa je to odredil?» «Zaradi grožnje z nasilstvom,» je rekel eksekutor. «To te pravi- zaradi grožnje, da ga boš ubil. Da ga boš udaril s kolom ali pa ustrelil s samokresom.» (Konec prihodnjič) DOMACI PROBLEMI IN VESTI Kongres Zveze demokratičnih žena 3. maja bo v mali dvorani gledališča Rossetti v Trstu kongres ZDŽ. Kongres ZDŽ bo razpravljal o 'številnih problemih, ki so velikega pomena za vse tržaške žene, še posebej pa bo zarisal smernice o naslednjih poglavitnih zahtevah žena : ZA PRAVIČNO VALUTACI]0 VLOGE ŽENA V DRUŽINI IN V DRUŽBI, naj se uveljavi: — pravica do dela in enakopravne retribu-cije; — pokojnina za gospodinjske pomočnice; — pravica do višje kulture in do sodobne strokovne priprave. ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI TRŽAŠKIH DRUŽIN, — naj se uresniči široka enotnost v zahtevi po obnovi tržaškega gospodarstva, razvoja luškega prometa in krajevne industrije ; — naj se zaščiti kupna moč delavskih družin, podvzamejo učinkoviti ukrepi proti draginji in ustanovi občinska potrošna ustanova; — naj se omogoči, da bodo vse družine imele primerno stanovanje; — naj se izboljša in ojači socialno skrbstvo, s posebnim ozirom za detinstvo. ZA SOCIALNI NAPREDEK, ZA SREČNO BODOČNOST BODOČIH POKOLE NI. — naj se učvrsti demokracija in uveljavijo demokratične in narodne pravice vseh državljanov, tako Italijanov kot Slovencev; — naj se vodi politika miru in pomiritve, ki naj prepreči postavitev oporišč za atom. ske izstrelke in ki naj krepi prijateljske odnose z vsemi državami. Zveza demokratičnih žena vabi vse tržaške žene in vse one, katerim je pri srcu emancipacija žena in gospodarski ter socialni napredek, nai sodelujejo pri uresničitvi teh ciljev, naj se udeležijo razprave, ki se bo vršila na kongresu in sodelujejo pri konkretnem uresničevanju programa, ki bo na njem izdelan. VODILNI ODBOR ZVEZE DEMOKRATIČNIH ŽENA Komemoracija talcev Opčinah na Partijsko življenje Zborovanja o temi: Komunistična partija in obnova Trsta pričo vznemirljive krize na področju tržaškega gospodarstva, krize, ki se vedno bolj širi in zaradi katere odpuščajo delavce iz velikih industrijskih podjetij ter resno ograža nadaljnji obstoj istih podjetij, je naša federacija sklenila, da bo priredila vrsto javnih zborovanj, na katerih se razpravlja o temi : «Komunistična partija za obnovo Trsta». Cilj te kampanje — ki je povezana z borbo proti postavitvi oporišč za vod^ r izstrelke v bližnjem Venetu, kateri prod- nega spopada najbolj izpostavljen uničenju — je seznaniti vse javno mnenje z izredno resnostjo položaja in potrebo po odločni enotni borbi za preprečitev dokončnega propada Trsta. Brez te borbe ne moremo pričakovati, da bo vlada sprejela drugačne ukrepe, take, ki ne bodo težili za deklasacijo Trsta in po lem, da se važno industrijsko in prometno središče mednarodnega pomena, spremeni v navadno provincialno in obmejno mesto brez vsake perspektive za nadaljnji stavljajo resno nevarnost tudi za razvoj- Trst. ki bi bil v primeru voj- | Zato je, torej naša federacija V nedeljo 5. aprila je bila na Opčinah proslava v počastitev 15. obletnice ustrelitve 71 talcev. Proslavo so organizirale krajevne organizacije bivših političnih preganjancev in partizanov. Govorila sta tov. Albina Spadaro v italijanščini in Danilo Štubelj v slovenščini. Proslavo je vodil Mirko Kapelj. Vsi trije govorniki so orisali tragične dogodke leta 1944. Tov. Kapelj je v svojem uvodu podčrtal, da je vojna nevarnost še vedno velika, da je ta nevarnost tem večja ker se danes snuje mnogo hujša uničevalna sredstva za množično uničevanje človeštva. Ta nevarnost je tem večja, ker se tudi v Italiji postavljajo raketna odstrelišča, kar mora nujno in resno zaskrbeti vsakega izmed nas, ne glede na to kakšne narodnosti je ali kakšna je njegova politična Komunisti zahteval nujne ukrepe za o "rst J zredno kritičen položaj, v katerem sc nahaja gospodarstvo Trsta, je našel ponovno svoj odmev tudi v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Že pred časom je na resnost položaja opozorila komunistična skupina svetovalcev. Tovariš Po-gassi je ob tisti priliki povabil občinsko upravo, naj se resneje zavzame za to vprašanje. Med drugim je v občinskem svetu predlagal imenovanje posebnega odposlanstva tržaškega mesta, ki naj bi šlo v Rim, kjer bi na merodajnih mestih zahtevalo takojšnje ukrepe za Trst. Toda doslej še ni bilo imenovano odposlanstvo. V Rim je pohitel le župan v spremstvu demo- Novo vodstvo Združenja Italija-ZSSR Pred dnevi se je sestal tržaški Izvršni odbor Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo. Ob tej priliki so člani delegacije, ki je prisostvovala vsedržavnemu kongresu Združenja v Rimu, poročali o poteku kongresa samega. Poudarili so, da je bil slednji na visoki ravni in da je doka zal, kako so vezi in stiki s Sovjetsko zvezo popolnoma odgovarjajoči potrebam in težnjam vseh slojev prebivalstva naše dežele. To je prikazal bivši tajnik, poslanec Orazio Barbieri v svojem tajniškem poročilu, kakor tudi prisotni, ki so se udeležili diskusije, ter senator Busoni v svojem zaključnem govoru in prof. Flora, ko je zaključil kongres. Poslanec Barbieri je dokazal, kako sta naše gospodarstvo in naša kulturna povezana z vprašanjem pospešitve in uradnega priznanja stikov med Italijo in Sovjetsko zvezo, Stiki, ki danes obstojajo so še slučajni in omejeni. Zato je nujno posredovanje oblasti in vlade, ki bi morale vzpostaviti uradno izmenjavo s Sovjetsko zvezo. Združenje Italija-ZSSR pa ima nalogo, da še bolj razširi svoje delovanje ter s tem prispeva k izboljšanju odnosov ter k ojačen ju gibanja za bratstvo med Italijo in ZSSR. Ob priliki tega sestanka so bile izročene članov Izvršnega odbora razne naloge. Nov predsednik Združenja je Angel Sfer. za, tajnica pa Jelka Gerbec. kristjanskih parlamentarcev toda to še zdaleka ne more'nadomestiti enotnega odposlanstva Trsta. Zato se je na torkovi seji tržaškega občinskega sveta vsa levičarska skupina zavzela za to vprašanje. Med razpravo so spregovorili razni svetovalci. Izmed teh je imel najvažnejši govor komunistični svetovalec Calabria. V njem je poudaril, da je zadeva ladjedelnice Felsze-gy — to je bil glavni predmet resolucije, ki jo je predložil svetovalec Guerrieri — samo del splošne krize, v katerem se nahaja tržaško gospodarstvo in da je zato treba okvir zelo razširiti. Tov. Calabria je predložil reso-luciio, ki zajema vse najvažnejše probleme tržaškega gospodarstva in se dotika tudi političnih problemov, kakor tudi problema ustanovitve deželne avtonomije, okrepitve ladjedelniške dejavnosti, potenciranja pomorstva, razvoja prometa, gradnje industrijske luke itd. V tej resoluciji je bila poudarjena zahteva, naj se ustanovi širša delegacija, ki bi bila sestavljena sveta, iz predstavnikov manjših podeželjskih občin ter gospodarskih ustanov in sindikalnih organizacij. To resolucijo so podpisali svetovalci Calabria in Muslin (KPI), Pincherle in Teiner (PSI) in Dekleva (NSZ). opredelitev. Zato je z mesta, ki je bilo prepojeno s krvjo mučenikov, Slovencev, Italijanov, Hrvatov in Židov, protestiral proti postavljanju raketnih od strelišč v Italiji. Albina Spadaro je govorila o vladi, ki jo podpirajo fašisti, kako fašisti vnovič skušajo dvigati glave, kot da bi se ne bilo nič zgodilo, kako se oskrunjajo spomeniki žrl vam antifašističnega od-pora, kako se skuša podžigati narodnostna mržnja, kar oblasti dopuščajo. Odločno je ožigosala vojnohujskaško kampa-njo, obsodila postavitev raketnih odstrelišč v Italiji ter pozvala vse ljudi, ki so dobre volje k enotnosti in združitvi v tej borbi. Danilo Štubelj je poudaril koliko nedolžne krvi je bilo prelite v zadnji vojni, podčrtal dejstvo, da so mnogi izmed tistih. ki so zakrivili pokolje o-stali nekaznovani, d očim se postavlja nred sodišča borce za svobodo. Ožigosal je zlasti proces proti beneškim partizanom, ki se vrši v Florenci. Prav tako je ožigosal zadržanje oblasti, ki se niti ne spomnijo na pokol j na Opčinah, ki je podoben pokol ju Ardeatinskih jam v Ri- Letošnji proračun občinske uprave v Dolini Za uravnovešenje proračuna je nujno potrebna državna podpora Uspehi desetletnega županovanja tovariša Lovrihe Proslave se je udeležilo mnogo antifašistov, Slovencev in Italijanov z Opčin, bližnjih vasi in z mesta. Med proslavo so predstavniki raznih organizacij položili vence pred spominsko ploščo. Proslava obletnice rojstva Lenina p m račun dolinske občine za tekoče leto predvideva 33.105.611 lir efektivnih dohodkov in 29.900.000 lir državne podpore. Od najemnine za občinske stavbe ho imela občinska uprava 131.800 lir dohodkov, od kamnoloma 200.000. od lova 54.000. od prispevkov občinskih nameščencev v sklad INA-Casa 64.671, od prispevkov istega o-sebja v pokojninski sklad in IN A DET; 801.211. od prispevkov istega osebja za sklad socialnega skrbstva 296.514 lir. Nadalje so v proračunu še sledeče po- požaru 131.064, za plače občinskih nameščencev bo občina potrosila 7.574.935 lir, za prispevke INADEL 924.762, za prispevke 1NPS 1.117.854, za INA-Ca-sa 130.000 lir. Nadalje so med obveznimi izdatki še sledeče važnejše postavke : stroški za tiskovine, pisarniške potrebščine in telefon 540.000, stroški za anagrafski urad 100.000, za kurjavo in razsvetljavo 317.000, za najemnine prostorov za razne u-stanove 338.980, stroški za izterjevanje t rosari nskega davka ki jih postavljajo vse demokratične občine Italije, o čemer smo tudi v našem listu že pisali. (Konec pri h od n jič ) Odbor za zaščito gospodarstva v Miljah Pretekli teden so v Miljah ustanovili odbor za zaščito mestne industrije. Prvemu sestanku je predsedoval župan lov. Pacco. Sestanka so se udeležiti poleg komunistov in socialistov tudi predstavniki drugih strank, odsotni pa so bili demokristjani in republikanci. ()d- začela sedanjo kampanjo zborovanj, ki se bo nadaljevala do konca maja. V tem času bo federacija priredila zborovanja v vseh mestnih rajonih in v vseh večjih vaseh. Tudi sekcije morajo razpravljati na svojih sestankih o teh zelo važnih vprašanjih. Pripraviti morajo vse potrebno za to, da bodo uspela zborovanja in določiti dan, ki je naj primer-, nejši. Ker v tej kampanji sodeluje tudi Zveza komunistične mladine je potrebno, da se tudi mladina v čim večji meri zainteresira za vprašanja, o katerih se razpravlja na zborovanjih. Pa še nekaj je potrebno, da poudarimo na tem mestu. Zato, da ho borba čim uspešnejša je potrebno sodelovanje vse partije in ZKM. Prav tako pa je potrebno, da se vzporedno s to kampanjo vrši tudi kampanja za pridobivanje novih članov tako za partijo kot za ZKM. V našo partijo naj vstopi čim več mož in žena, mladincev in mladink. Slovencev in Italijanov, delavcev, kmetov in izobražencev. Le ako ho partija močna, je mogoče pričakovati, da bo njena borba uspešna. Tudi na to naj resneje pomislijo tovariši, ki vodijo naše sekcije in krožke komunistične mladine. Doslej je bilo že nekaj zborovanj, ki so prav dobro uspela. Zborovanja so se vršila v sekcijah Magdalena. Pončana in Opčine. Številna zborovanja so na programu v prihodnjih dneh in tednih. Tiste sekcije, ki niso še določile dneva za zborovanje, naj to store čim-prej. Do konca maja se mora vršiti vsaj po eno javno zborovanje v vseh rajonih in večjih vaseh ! 2.276.000, stroški za senatne in . bor je obsodil razmere, ki ob* memhnejše postavke : Prispe-» morebitne upravne volitve 98 I stajajo v miljskih ladjedelnicah Tov. Sema govoril o pomenu Leninovih naukov XT sredo zvečer je bila v Ljudskem domu v Trstu proslava 89-letnice rojstva Lenina. Tovariš Paolo Sema, sekretar Avtonomne tržaške federacije KPI je govoril o temi : «Leninizem v stvarnosti socialističnega sveta». namen je bil tudi vzbuditi pri tovariših večje zanimanje za preučevanja leninizma. Govornik je zlasti poudaril veljavnost leninskih naukov v sedanjem času, ko se proti tem, kljub stvarno- „ , „ — --------j— Bolj kot proslava, kakršne iz kvalificiranih predstavnikov se vrše po navadi je bila to občinskega sveta, pokrajinskega ' študijska konferenca, katere nih partij vsega sveta. sti, ki obstoja, zaganja vsa združena reakcija od monopolistov in imperialistov, pa do revizionistov. Govoril je tudi o pomenu, ki so ga imeli za vse socialistično gibanje XX. in XXI. kongres KP SZ in izjava komunistič- vek države za honorarje članov volilnih sedežev 98.000, povračilo bolniških stroškov 1.000.000, dohodki javne kopalnice 440 tisoč, dohodki najema športnega igrišča v Boljuncu 100.000, trošarinski davek 10.100.000, občinski davki 5.143.000, ostali davki in pristojbine 4.810.000, dokladni davek na zemljišča in hiše 754.631, občinske doklade na agrarne dohodke 120.660, davčne doklade za izenačenje proračuna 5.275.194, razni prispevki za šolstvo 1.800.000 lir. K tem efektivnim dohodkom lahko prištejemo še takoimeno. vane žiropostavke, ki znašajo skupno 78.075.000 lir in dohodke od uprave občinskega vodovoda, ki naša 15.564.614 lir. Tako dobimo skupno vsoto 158.516.228 lir dohodkov. V lanskem proračunu pa je znašala skupna vsota dohodkov 161.191.104 lir. Letošnji proračun predvideva 47.697.998 lir obveznih izdatkov. Stroški za vzdrževanje občinskih stavb bodo znašali 150 tisoč lir, za zavarovalnico proti tisoč, delež tajniških pristojbin 120.334, honorarji župana in odbornikov 504.000, plače cestnih pometačev 617.760, javna razsvetljava 4.654.430, plače čuvarjev pokopališč 399.993, vzdrževanje pokopališč in mrt- ter sklenil, da posreduje pri u-stanovi IRI, zaradi zaposlitve vajencev, ki so bili odpuščeni iz ladjedelnice Felszegy. Sklenil je tudi, da bodo predstavniki obeh sindikalnih organizacij Nadaljevanje z 2. strani Lenin in monopoli je najmogočnejša gibalna sila prehodnega zgodovinskega ob. dobja, ki se je začelo z dokončno zmago svetovnega finančnega kapitala. Monopoli, oligarhija, težnje po gospodovanju namesto teženj po svobodi, izkoriščanje čedalje večjega števila malih in šibkih narodov po peščici najbogatejših in najmočnejših narodov vse to je porodilo tiste značilne poteze imperializma, ki nam narekujejo, da ga označimo kol parazitski ali gnijoči kapitalizem. Ustvaritev «rentniške države», oderuške države, katere bu rž oazi j a živi v čedalje večjem obsegu od izvoza kapitala in od «striženja kuponov», se čedalje bolj plastično kaže kot ena izmed tendenc imperializma. Bilo hi napačno misliti, da ta den-denca h gnitju izključuje hitro rast kapitalizma ; ne, posamezne industrijske panoge, posamezni sloji buržoazije, posamezne de- žele izražajo v dobi imperializma z večjo ali manjšo silo zdaj to, zdaj drugo od teh teženj. V celoti vzeto raste kapitalizem neizmerno hitreje kot prej, toda to naraščanje ne postaja samo na splošno neenakomernej-še, temveč se kaže neenakomernost tudi še posebej v gnitju dežel, ki so glede kapitala najmočnejše (Anglija)... Za močnejšo ZDŽ in življenj, katerih nihče ne ogroža. Ameriški izstrelki, ki bodo leteli z ozemlja republike, bodo nosili smrt in razdejanje med druge narode, predvsem med miroljubne narode Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije. Žene se dobro zavedamo kaj to pomeni, ker smo v obeh svetovnih vojnah zelo od blizu občutile vse grozote in trpljenje. Kongres ZDŽ se vrši letos v dokaj kritičnem trenutku. Vrši se v trenutku, ko je Segnijeva klerikalna vlada hlapčevsko in brez vsakega pomisleka sprejela ameriško strašno orožje uničenja in razdejanja. Prav zaradi tega je še posebno važno, da ho izšla naša organizacija iz tega kongresa še močnejša in organizacijsko širša. Vse žene, ki jim je res pri srcu bodočnost njihovih družin in mir v svetu naj vstopijo v vrste naše organizacije, da bomo skupno dvignile naš glas v obrambo naših pravic, naših otrok in družin. Potrebno je vsakodnevno lesno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi ženami, neglede na politično prepričanje ali pripadnost. Nešteto je problemov, ki tarejo žene. Toda uspešno jih homo lahko reševale samo če bomo združene v eni sami veliki družini, ki jo vredno predstavlja organizacija Zveze demokratičnih žena. V skupni borbi z italijanskimi ženami si bomo slovenske žene priborile naše narodne in socialne pravice, ker v bratstvu in enotnosti z italijanskimi ženami in italijanskim delovnim ljudstvom so pogoji za zmago proti skupnemu sovražniku. V. ŽUŽEK-WALDERSTEIN 20 let borb španskega ljudstva danes ni tega naroda, ki vpraša za pomoč. «Španci vsi ! Možje in žene iz vseh dežel, vseh ras, prepričanj in veroizpovedi ! Strnite vaše zahteve za popolno amnisti j o, da bo konec tragedije, ki jo preživlja tisoče družin španskih političnih ujetnikov in izgnancev. Naj vaša čustva in zahteve v tem smislu preplavijo mize francove vlade». vašnic 100.000, prispevek higienskemu uradu 550.000. stroški za porabo pitne vode na javnih pipah in pralnicah 1 milijon 516.000 tisoč, primanjkljaj občinskega vodovoda 3.834.957, stroški za občinsko kopalnico 498.000, stroški za živinozdrav-niški konzorcij 400,000, prispevki obč. tehničnemu uradu 3.236.471, vzdrževanje občinskih cest 600.000, plače varuhu šole v Domju in šolskih snažilk 2 milijona 313.835, stroški šol in otroških vrtcev (tudi kurjava in razsvetljava ) 1.726.000, za strokovno šolo 1.093.850, zdravniški konzorcij 850.000, stroški za zdravila siromašnim občanom 640.000. za vzdrževanje siromašnih in za delo nesposobnih občanov 990.400, za nezakonske otroke in matere 760.000, za bolniške stroške in prevoz bolnikov v bolnice 3.600.000 lir. To je apel, ki prihaja iz Španije. Pred 20 leti so na apel španskih rodoljubov tisoči izmed nas stopili v republikanske okope, v pomoč narodu, ki je bil v nevarnosti in v obrambo časti italijanskega naroda. Bodimo prisotni tudi danes, odzovi-mo se apelu za to bitko, ki je isto tako plemenita, kot je bila pred 20 leti ! VITTORIO VIDALI Od izrednih obveznih stroškov pa omenjamo naslednje postavke : odškodnina začasno nameščenemu osebju pri odpustitvi 1.053.541 lir, razni stroški senatnih volitev 1.400.000, preureditev anagrafskega urada 350.000, izredni stroški za javni telefon 950.000, nakup mrtvaškega voza 1.650.000, ustanovitev dveh zdravniških in zobo-tehničnih šolskih ambulatorijev 1.800.000 in poravnava zaostalih bolniških stroškov občanov 3.076.545 lir. Skupna vsota obveznih izrednih stroškov znaša torej 16.252.785 lir, izrednih neobveznih stroškov bo 100.000 lir, žiropostavke izdatkov znašajo 78.075.000, izdatki za vzdrževanje občinskega vedovo-da 15.564.614 lir. stopili v stik z vladnim komi- sarjem, kateremu bodo obrazložili celoten položaj, ki vlada v miljski občini. Zborovanje administratorjev partije Važno obvestilo za kmete V torek, 21. aprila ob 19,30 bo sestanek administratorjev organizacij naše partije. Sestanek se bo vršil v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 v Trstu. Vabljeni so vsi administratorji sekcij in celic ter vsi kolektorjj. Po sestanku bo tradicionalna zakuska. V soboto 18. aprila ob 20. uri bo v Ljudskem domu vi Griži pri Miljah govoril Claudio To nel o temi : «Češkoslovaška leta 1939 in lik Julija Fučika» v zvezi z monakovskem sporazumom. Sporočilo ženskih celic Ricmanje-Log Ženski celici v Riemanjih in Logu sta 100 odst. poravnali članarino za leto 1958. Razen tega je ženska celica v Riemanjih kupila tudi eno podporno znamko za 500 lir in to za leto 1958. Od 1. do 15. aprila so bili na uradu pokrajinskega urada z8 enotne kmetijske prispevke ul. Duca D’Aosta 12 razobešefl' sledeči seznami : 1) Dodatni seznami kmetov-ki so podvrženi plačevanju €' notnih kmetijskih prispevkov skladu z zakonskim dekretofl1 št. 2138 z dne 28. 11. 1938 i«1 sicer za leto 1959 in za prete* kla leta. 2) Dodatni seznami kmetov ki so podvrženi plačevanju pri' spevkov za starostno in invalid’ sko pokojnino za kolone in sp°' lovinarje ter neposredne obdelovalce v skladu z zakonsko dredbo št. 1047 z dne 26. 10* 1957 in sicer za leti 1958 i8 1959. Ti seznami so bili na razp0' lago vsem tistim, ki so jih hoteli pregledati. Izvleček teh seznamov je bil objavljen tudi n3 oglasnih deskah občinskih prav. Proti vsebni seznamov vsak prizadeti kmet lahko vloži pri' tožbo na prefekturo in sicer P8 kol kovanem papirju za 100 Hr v roku 30 dni od dneva objai( seznama. Na omenjenih seznamih je bila navedena poleg imen kmf' tov tudi obdavčljiva osnova (b8‘ se imponibile). To obdavčljiv osnovo izraženo v delovnih dnd1 izračuna urad za združeflf kmetijske prispevke na pod’ lagi površine posestva in odg0' varjajočih kultur, na podlag' števila živine in s pomočjo £t drugih analitičnih elemente' Na podlagi vsega tega se da 1 lahkoto izračunati letni znesek-ki ga je dolžan plačati vsak kmet za vse zavarovalne pr' spevke. Iz obdavčljive osnove (ha?* imponibile) torej izhaja z*11 sek, katerega bi moral vsak kmet plačevati. V kolikor se podatki v sezfl8' mu ne skladajo z dejanskim s18' njem posestva ima vsak kmft pravico vložiti pritožbo. Rok V pritožbe poteče 30. aprila. Pritožbo se napravi na kolk'1' vanem papirju za 100 lir in fit naslovi na tržaško prefekturo- To opozorilo velja vsem kjPf' lom, ne glede na to ali so v‘‘l‘1 njeni v Zvezo malih posestnik0’ odnosno v Kmečko zvezo ne. Za vsa pojasnila se priz8' deti kmetje lahko obrnejo 11,1 omenjeni kmečki organizacijski imata svoj sedež v ul. GcP' pa. 9 pritličje. Pisarne so prte vsak delovni dan od 8.^ do 13. in od 15. do 18. ure. V nedeljo 19. aprila od 20. do 24. ure PLES V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU Igra izvrsten orkester. Dopisi s podeželja Dolina Take so najvažnejše postavke letošnjega proračuna občinske uprave v Dolini. V glavnem ne gre za bistvene spremembe. Povsem naravno je, da zaradi obstoječe zakonodaje o občinskih upravah ni mogoče pričakovati, da bi taka občina kot je ravno Dolina lahko uravnovesila svoj proračun. Za dosego tega cilja še zdaleč niso ustvarjeni pogoji. To bi se dalo doseči le, ako bi sestankih ostane navadno stroga I vasi pod občino Dolina. Kot tajnost. Med drugim se morajo I znano je za prenos mrličev j? dogovoriti, kje bodo posekali območja ene občino v območja češnjo, ki jo postavijo na «maj», nadalje morajo določiti kateri fantje jo bodo posekali in prinesli ponoči «na gorico» itd. Lani so mnogo ljudi privabili znani Avsenikove!. Kot smo izvedeli bo ta godbena skupina tudi letos prišla v Dolino za to priliko. Pred tremi leti je dolinska občinska uprava s sodelovanjem Gročana-Draga svoje lastno Pl1' razumljivo. In končno ie tu4!1* pravilno, da imajo vasi Pes^ kopališče, kot jih imajo osti1*1 vasi dolinske občine. Pesek pripravljajo. Navadno imajo fantje pred majnieo več stanov, skih sestankov. Te sestanke i-menujejo «fantovska ura». O da parlament sprejme zahteve, tem kar fantje razpravljajo na Na Pesku je bilo po prizadevanju dolinske občinske uprave zgrajeno novo pokopališče za Pesek, Gročano in Drago. Te vasi so imele v prejšnjih časih skupno pokopališče na Vrhpolju, ki pa sedaj pripada Jugoslaviji. Od tedaj, ko je bila postavljena nova meja, so mrliče iz omenjenih treh vasi pokopavali v Bazovici. Nekaj časa je prevladovalo mnenje, da bi jih tam pokopavali tudi v bodoče, toda za to je potreben poseben sporazum s tržaško občino. Bazovica spada namreč pod Trst, dočim spadajo omenjene tri Novo pokopališče, ki U8 baja ob cesti, ki vodi iz Pe?L v Gročano, je bilo zgrajeno ' okviru in s sredstvi gospod8* skega načrta za leto 1957, st^1. pa je okrog 20 milijonov lir. tej vsoti so všteti tudi stro^ za odkup zemljišča in za zgfil ditev poti. ki vodi na pokopi' šče. Pokopališče je zgrajeno P* j sodobnih zakonskih predpisih’ Podlonjer Prebivalci Podlonjerja okoliških zaselkov so že neŠF tokrat opozorili mestno občini' upravo na slabe ceste, ki ta1' obstajajo. Izredno slabe so ^ sti ceste na Mandrji in v Ogfii di. V Ogradi manjka tudi vodna javna pipa. Na te probleme ponovno požar j amo občinsko upravo jo vabimo, naj ob priliki skl' panja o občinskem pr oraču111 upošteva upravičene zahte'1 prebivalstva.