AGENCIJA RS ZA OKOLJE PDTRESI V LETU 2QQ4 LJUBLJANA 2006 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA POTRESI V LETU 2004 EARTHQUAKES IN 2004 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE URAD ZA SEIZMOLOGIJO IN GEOLOGIJO ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA SEISMOLOGY AND GEOLOGY OFFICE Ljubljana 2006 POTRESI V LETU 2004 EARTHQUAKES IN 2004 IZDALA IN ZALOŽILA - PUBLISHED BY Ministrstvo za okolje in prostor Ministry of the Environment and Spatial Planning Agencija RS za okolje (ARSO) - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Urad za seizmologijo in geologijo - Seismology and Geology Office GENERALNI DIREKTOR AGENCIJE - DIRECTOR GENERAL OF AGENCY dr. Silvo Žlebir UREDNIK - EDITOR - IN - CHIEF mag. Renato Vidrih RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE - COMPUTER DESIGN Peter Sinčič UREDNIŠKI SVET - EDITORIAL BOARD dr. Silvo Žlebir mag. Renato Vidrih mag. Ina Cecic Matjaž Godec dr. Andrej Gosar mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčic TISK - PRINTED BY Formatisk d.o.o., Bobenčkova 4, Ljubljana Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 NASLOVNICA: Močno poškodovan objekt v vasi Čezsoča (foto: R. Vidrih). Glej članek R. Vidrih: »Potres 12. julija 2004 v zgornjem Posočju«, str 41. COVER PAGE: Destroyed building in the village of Čezsoča (Photo: R. Vidrih). See R. Vidrih: »The Earthquake of 12 July 2004 in Upper Soča Valley«, page 41. Kazalo: Renato Vidrih PREDGOVOR Peter Sinčič, Renato Vidrih, Matjaž Gostinčar, Izidor Tasič, Mladen Živčic POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 2004...................................................................1 Ina Cecic, Mladen Živčic, Tamara Jesenko, Janko Kolar POTRESI V SLOVENIJI LETA 2004..................................................................................................... 16 Renato Vidrih POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU.........................................................................41 Vanja Kastelic, Mladen Živčic, Jurij Pahor, Andrej Gosar SEIZMOTEKTONSKE ZNAČILNOSTI POTRESA LETA 2004 V KRNSKEM POGORJU..................78 Jurij Pahor, Janko Kolar, Mladen Živčič, Ina Cecic POTRES 12. JULIJA 2004 V KRNSKEM POGORJU (ZGORNJE POSOČJE) IN OPAZOVANJE POPOTRESNE AKTIVNOSTI.................................................................................88 Matjaž Godec, Barbara Šket Motnikar, Renato Vidrih, Polona Zupančič PREGLED POŠKODB OB POTRESIH LETA 1998 IN 2004 V ZGORNJEM POSOČJU.....................95 Barbara Šket Motnikar, Tatjana Prosen POSPEŠKI V POSOČJU OB POTRESU 12. 7. 2004......................................................................... 105 Janez Lapajne, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič POTRESI V POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE...................................114 Izidor Tasič, Matjaž Gostinčar, Igor Pfundner, Marko Mali, Peter Sinčič, Jože Prosen DELOVANJE POTRESNIH OPAZOVALNIC V LETU 2004 ............................................................... 132 Matjaž Kobal, Martina Čarman, Janko Kolar, Jurij Pahor, Mladen Živčic ZAJEM IN PROCESIRANJE SEIZMOLOŠKIH PODATKOV S PROGRAMSKIM PAKETOM ANTELOPE.......................................................................................142 Jurij Pahor, Mladen Živčic, Martina Čarman, Janko Kolar UČINKOVITOST PRIDOBIVANJA PODATKOV IZ POTRESNIH OPAZOVALNIC SLOVENSKE MREŽE V LETU 2004.................................................................................................. 151 Janko Kolar, Jurij Pahor, Mladen Živčic ANALIZA NATANČNOSTI AVTOMATSKIH LOKACIJ POTRESOV ZA LETO 2004......................... 159 Izidor Tasič AKCELEROMETER EPISENSOR FBA ES-T.....................................................................................165 Izidor Tasič AVTOMATSKA LOKACIJA POTRESOV NA SAMOSTOJNI POTRESNI OPAZOVALNICI...............171 Izidor Tasič, Marko Mali, Polona Zupančič OCENA LOKACIJE OPAZOVALNICE S POMOČJO LOKALNEGA GPS SPREJEMNIKA...............177 Tatjan Prosen AKCELEROGRAFI SLOVENSKE MREŽE POTRESNIH OPAZOVALNIC.........................................185 Renato Vidrih OTVORITEV MREŽE POTRESNIH OPAZOVALNIC OKOLI LJUBLJANE........................................189 Tamara Jesenko, Renato Vidrih MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2004...................................................................................194 Renato Vidrih POTRES 26. DECEMBRA 2004 V INDONEZIJI - NASTANEK, CUNAMIJI IN POSLEDICE.............206 Polona Zupančič 29. GENERALNA SKUPŠČINA EVROPSKE SEIZMOLOŠKE KOMISIJE.........................................237 Peter Sinčič 100 LET SEIZMOLOŠKE SLUŽBE V AVSTRIJI.................................................................................240 Table of Contents: Renato Vidrih PREFACE................................................................................................................................................III Peter Sinčič, Renato Vidrih, Matjaž Gostinčar, Izidor Tasič, Mladen Živčic SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 2004..........................................................................................1 Ina Cecic, Mladen Živčic, Tamara Jesenko, Janko Kolar EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 2004.............................................................................................. 16 Renato Vidrih THE EARTHQUAKE OF 12 JULY 2004 IN UPPER SOČA VALLEY...................................................41 Vanja Kastelic, Mladen Živčic, Jurij Pahor, Andrej Gosar SEISMOTECTONIC CHARACTERISTICS OF THE 2004 KRN MOUNTAIN-RIDGE EARTHQUAKE.....................................................................................................78 Jurij Pahor, Janko Kolar, Mladen Živčič, Ina Cecic THE EARTHQUAKE OF 12 JULY 2004 IN THE KRN MOUNTAINS (UPPER SOČA VALLEY) AND MONITORING OF THE AFTERSHOCK ACTIVITY.....................................................................88 Matjaž Godec, Barbara Šket Motnikar, Renato Vidrih, Polona Zupančič A SURVEY OF DAMAGE CAUSED BY THE 1998 AND 2004 EARTHQUAKES IN THE UPPER SOČA VALLEY...........................................................................................................95 Barbara Šket Motnikar, Tatjana Prosen ACCELERATIONS IN POSOČJE JULY 12, 2004.............................................................................. 105 Janez Lapajne, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič EARTHQUAKES IN POSOČJE AND SEISMIC HAZARD MAP OF SLOVENIA................................114 Izidor Tasič, Matjaž Gostinčar, Igor Pfundner, Marko Mali, Peter Sinčič, Jože Prosen SEISMIC STATIONS OPERATION IN 2004....................................................................................... 132 Matjaž Kobal, Martina Čarman, Janko Kolar, Jurij Pahor, Mladen Živčic ACQUISITION AND PROCESSING OF SEISMOLOGICAL DATA BY ANTELOPE SOFTWARE .... 142 Jurij Pahor, Mladen Živčic, Martina Čarman, Janko Kolar SEISMIC DATA ACQUISITION EFFICIENCY FOR SLOVENIAN NETWORK IN 2004 .................... 151 Janko Kolar, Jurij Pahor, Mladen Živčic ACCURACY ANALYSIS OF THE AUTOMATIC EARTHQUAKE LOCATIONS IN 2004 ................... 159 Izidor Tasič ACCELEROMETER EPISENSOR FBA ES-T.....................................................................................165 Izidor Tasič AUTOMATIC QUANTIFICATION OF EARTHQUAKE PARAMETERS AT A SINGLE SEISMIC STATION........................................................ 171 Izidor Tasič, Marko Mali, Polona Zupančič ESTIMATING SESIMIC STATION GEOGRAPHIC POSITION USING INTERNAL GPS RECEIVER...............................................................................................................177 Tatjan Prosen SLOVENIAN NETWORK OF ACCELEROGRAPHS..........................................................................185 Renato Vidrih OPENING OF THE SEISMIC MONITORING STATIONS NETWORK IN LJUBLJANA REGION......189 Tamara Jesenko, Renato Vidrih WORLD,S LARGEST EARTHQUAKE IN 2004 ..................................................................................194 Renato Vidrih THE 26 DECEMBRE 2004 EARTHQUAKE IN INDONESIA - ORIGIN, TSUNAMIES AND EFFECTS..............................................................................................................206 Polona Zupančič XXIX GENERAL ASSEMBLY OF THE EUROPEAN SEISMOLOGICAL COMMISSION...................237 Peter Sinčič 100 YEARS SEISMOLOGICAL SERVICE OF AUSTRIA...................................................................240 PREDGOVOR Izšla je štirinajsta zaporedna publikacija Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje »Potresi v letu...... Publikacija predstavlja potresno dejavnost doma in po svetu. Del besedil obravnava spremljajoča dela na državni mreži potresnih opazovalnic ter probleme in izboljšave pri analizi potresnih dogodkov v letu 2004. Konec leta 2004 je v Sloveniji delovalo 21 potresnih opazovalnic državne mreže, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov ter štirinajst opazovalnic z akcelerografi, namenjenih beleženju močnejših potresov. V letu 2004 so instrumenti zabeležili 8451 seizmičnih dogodkov, od tega 905 oddaljenih potresov (oddaljenih več kot 1100 km), 956 regionalnih potresov (oddaljenih med 160 in 1100 km), 5398 lokalnih potresov (oddaljenih manj kot 160 km) in 1167 umetnih potresov. Osrednji članek opisuje potresno dejavnost v Sloveniji. Ob povečani potresni dejavnosti so prebivalci v različnih predelih države zaznali več kot 75 potresnih sunkov, od katerih je večina žarišč nastala na naših tleh. Najmočnejši potres je bil 12. julija ob 13. uri in 4 minute po svetovnem času oz. dve uri kasneje po srednjeevropskem poletnem času z žariščem v okolici Bovca v zgornjem Posočju. Imel je lokalno magnitudo 4,9, največji učinki pa so bili VI-VII EMS-98 (12-stopenjska evropska potresna lestvica). Prebivalce Slovenije je močno prestrašil tudi potres 24. novembra ob 22. uri in 59 minut po svetovnem času oz. eno uro kasneje po poletnem času, katerega žarišče je nastalo na območju Gardskega jezera v Italiji (Ml=5,3). Dvanajst potresov je doseglo intenziteto V EMS-98, osem potresov IV-V EMS-98, štirinajst IV EMS, ostalih 36, ki so jih čutili prebivalci pa III-IV EMS ali manj. Potresna žarišča so nastajala do globine 18 km, največ jih je bilo v globini med 6 in 9 km. Sledi niz člankov, ki obravnavajo najmočnejši dogodek v letu 2004, to je potres v zgornjem Posočju. Potres 12. julija je povzročil večjo gmotno škodo v nekaterih predelih Bovca in v vasi Čezsoča. Imel je lokalno magnitudo 4,9, dosegel pa je učinke VI-VII EMS-98. Članki obravnavajo poškodbe objektov, narave, seizmotektonske značilnosti, popotresno dejavnost, primerjavo poškodb ob potresih leta 1998 in 2004, pospeške, ki so nastali ob potresu, karte potresne nevarnosti itd. Ob potresu leta 1998 je bilo bolj ali manj poškodovanih 2928 objektov, ob potresu leta 2004 pa 1764. Čeprav je bila sproščena energija potresa 2004 desetkrat manjša od tistega leta 1998, so bili poškodovani tudi objekti, ki so bili po potresu 1998 obnovljeni in ojačani. Sledijo članki, ki obravnavajo delovanje posameznih sistemov, njihovo kalibriranje, učinkovitost in izboljšave. Podani so rezultati analize delovanja potresnih opazovalnic, izpadi in razlogi zanje. Predstavljen je programski paket Antelope za zajem, obdelavo, arhiviranje in posredovanje seizmoloških podatkov. Učinkovitost pridobivanja podatkov iz potresnih opazovalnic je velika, saj dobimo podatke treh opazovalnic (15% vseh) v manj kot dveh sekundah, po desetih sekundah pa so na voljo podatki iz približno 85% opazovalnic. Analiza natančnosti avtomatskih podatkov lokacij potresov kaže, da je za dokončno oceno avtomatske lokacije še vedno potreben dežurni seizmolog. Naslednji članek opisuje akcelerometer EpiSensor FBA ES-T, s katerim so opremljene nekatere opazovalnice državne I mreže. Sodelavci Urada so razvili avtomatsko določanje osnovnih parametrov potresa na podlagi digitalnega zapisa iz ene same potresne opazovalnice z relativno napako boljšo od 10%. Z vgrajenim GPS sprejemnikom, s katerim so opremljeni sodobni seizmološki digitalni zajemalni sistemi zaradi zahteve po točnem času, je možno tudi ocenjevati koordinate posamezne lokacije. V letu 2004 je bilo v Sloveniji štirinajst opazovalnic za beleženje močnih potresov, od tega deset opremljenih z akcelerografi Etna, tri s SSA-2 in ena z inštrumentom K2; vsi ameriške tvrdke Kinemetrics. 28. septembra 2004 smo z otvoritvijo mreže potresnih opazovalnic okoli Ljubljane zaključili vse tri lokalne mreže, ki so del državne mreže potresnih opazovalnic. Otvoritev ljubljanske mreže je potekala na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Nove opazovalnice pa so še na Vrhu pri Dolskem, Gorenji Brezovici in Možjanci. Peta potresna opazovalnica je observatorij na Golovcu v Ljubljani, ki kontinuirano deluje že od leta 1958 dalje. Med močnejšimi potresi v letu 2004 po svetu je v preglednici predstavljenih 92 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 oz. povzročili večjo gmotno škodo ter zahtevali človeška življenja. Od teh je natančneje opisanih 49 potresov. Potres z največ smrtnimi žrtvami je bil 26. decembra ob zahodni obali severne Sumatre v Indoneziji. V njem je umrlo najmanj 283 100 ljudi, pogrešanih pa jih je še več kot 140 000. Ob njem se je sprostilo tudi največ energije, povzročil je velik cunami, ki je pustošil po obalah južne Azije in vzhodne Afrike. Imel je navorno magnitudo 9,0 in bil četrti najmočnejši potres po letu 1900. Tudi najgloblji potres v letu 2004 je bil 25. julija na območju južne Sumatre v Indoneziji in je imel žarišče v globini 582 km, navorno magnitudo pa 7,1. Potres z zelo globokim žariščem (566 km) je bil 15. julija v bližini otočja Fidži. Potresi v letu 2004 so zahtevali vsaj 284 012 žrtev. Zadnji članek je posvečen največji naravni katastrofi v letu 2004, ki sodi tudi med največje katastrofe v zgodovini človeštva, potresu 26. decembra v Indoneziji. Ob potresu z navorno magnitudo 9,0 se je pod morskim dnom aktivirala prelomna cona v dolžini okoli 1000 km. Navpični premik morskega dna je povzročil nastanek cunamija, katerega razsežnosti in posledice so bile katastrofalne. Na koncu publikacije je predstavljenih nekaj zanimivejših tujih konferenc ter srečanj, kjer smo aktivno sodelovali tudi sodelavci Agencije RS za okolje, Urada za seizmologijo in geologijo s predavanji ali predstavljenimi posterji. Zadnja leta na številnih konferencah uspešno predstavljamo izgradnjo državne mreže potresnih opazovalnic, za katero je precejšnje zanimanje strokovne javnosti. Tudi ob izidu publikacije »Potresi v letu 2004« se sodelavci Agencije RS za okolje, Urada za seizmologijo in geologijo zahvaljujemo 4600 prebivalcem različnih območij Slovenije, ki so nam z odgovori na makroseizmične vprašalnike pomagali pri boljši oceni potresnih parametrov. Renato Vidrih urednik II PREFACE The fourteenth annual publication »Earthquakes in year...« published by Seismology and Geology Office of The Environmental Agency of the Republic of Slovenia comes out. The seismic activity in Slovenia in 2004, as well as an overview of global seismicity is presented. Some papers speak about seismic network of Slovenia and problems and improvements of seismic events analysis in 2004. At the end of 2004 there were 21 seismic stations equipped with different analogue and digital seismographs in operation, in addition to 14 stations with accelerographs for stronger earthquakes recordings. 8451 seismic events were recorded, among them 905 teleseismic (more than 1100 km away), 956 regional earthquakes (distant between 160 km and 1100 km), 5398 local earthquakes (distant less than 160 km) and 1167 artificial events. The central paper is on seismic activity in Slovenia in 2004. The inhabitants felt 75 earthquakes, most of them occurred within the Slovenian borders. The strongest event in 2004 happened on 12 July at 13.04 UTC (15.04 local time) in vicinity of Bovec in NW Slovenia. Its local magnitude was 4.9 and the maximum observed intensity was VI-VII EMS-98. The earthquake on 24 November at 22.59 UTC with hypocentre near Lake Garda in Italy (Ml=5.3) was strongly felt, too. In 2004 there were twelve earthquakes with maximum intensity V EMS-98, eight with IV-V EMS-98, fourteen with IV EMS-98, and 36 with the intesity lower than IV EMS-98. The focal depths were up to 18 km, most of them in between 6 and 9 km. Several papers speak about the 12 July earthquake. The strongest event in 2004 in Slovenia caused considerable damage in Bovec and Cezsoca. The damage on the buildings, effects in the nature, seismotectonic characteristics, aftershock activity, the comparison of damage patterns in 1998 and 2004, accelerations, seismic hazard maps - all of that is discussed. Brief comparison: the earthquake in 1998 damaged 2928 buildings, the one in 2004 caused damage on 1764. In spite of the fact that the 2004 event was ten times weaker in terms of energy, it damaged even the buildings retrofitted after 1998. The papers that follow are about particular seismic systems, their operation, calibration, efficiency and improvement. The results of analysis of the seismic station operation were presented, the loss of data and reasons for that. The software for data acquisition, analysis, archiving and data distribution is presented. The efficiency of gathering data is very high, for data from three stations (15%) are fetched in less than two seconds, and after ten seconds the data from 85% stations are available. The analysis of the accuracy of the automatic earthquake parameters determination shows that the seismologist in duty is still necessary for the confirmation of the final estimation. The accelerometer EpiSensor FBA ES-T, that is installed in some seismic station, is presented in the following paper. The staff of Seismology and Geology Office developed software for automatic earthquake parameters determination with relative error les than 10% using the data of only one station. The GPS receiver that is built in acquisition unit can be used for seismic stations site coordinates estimation. In the year 2004 there were 14 stations for strong motion recording operated by ARSO. III The opening of the seismic network around Ljubljana on 28 September 2004 brought to the end the process of construction of seismic network of Slovenia. The opening took place on Črni Vrh above Polhov Gradec. New stations were built also on Vrh pri Dolskem, Gorenja Brezovica and Možjanca. The fifth station is in the Observatory on Golovec hill above Ljubljana, which has been continuous operating since 1958. In the year 2004 there were 92 earthquakes in the world that either reached a magnitude of 6.5 or larger, caused major material damage and even claimed human lives respectively. In the paper 49 of them are described. The most devastating earthquake in the year 2003 happened at the west coast of the north Sumatra, Indonesia. More than 283000 people were killed, more than 140000 were missing. Released energy caused big tsunami, devastating south Asian and south African coasts. With its moment magnitude of 9.0 it is the fourth largest earthquake since 1900. The deepest earthquake in 2004 also occurred in region of south Sumatra; it was 582 km deep with moment magnitude 7.1. Another very deep earthquake (566 km below surface) happened on 15 July 2004 near Fiji Islands. In 2004 earthquakes claimed more than 284000 human lives. The last article is dedicated to the largest natural catastrophe in 2004, the earthquake on 26 December 2003 that is definitely one among the largest in human history. The fault in length of about 1000 km on the sea bottom was activated. The vertical movement caused tsunami with devastating consequences. In the end of publication two conferences are presented. On this occasion the staff of Seismology and Geology Office would like to thank 4600 voluntary observers through Slovenia for their patience and cooperation. Without their help it would not be possible to collect valuable seismological data, assess earthquake effects and estimate the intensities. Renato Vidrih Editor - In - Chief IV POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 2004 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 2004 Peter Sinčič, Renato Vidrih, Matjaž Gostinčar, Izidor Tasič, Mladen Živčic Izvleček. Konec leta 2004 je na ozemlju Republike Slovenije delovalo 21 stalnih potresnih opazovalnic, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov. Omrežje potresnih opazovalnic z digitalnimi seizmografi, s katerih poteka avtomatski prenos podatkov v središče za obdelavo podatkov Urada za seizmologijo in geologijo v Ljubljani, sestavljajo potresne opazovalnice v Ljubljani na Golovcu (LJU), v Bojancih v Beli krajini (BOJS), Dobrini na Kozjanskem (DOBS), v Goričicah pri Cerknici (CEY), Cesti nad Krškim (CESS), v Robiču v zgornjem Posočju (ROBS), na Pernicah (PERS), v Braniku nad Muto (BISS), Grobniku na Pohorju (GROS), v Podkumu (PDKS), Črešnjevcu na Gorjancih (CRES), na Golišah na Bizeljskem (GOLS,) na Legarjih na Dolenjskem (LEGS), v Čadrgu nad Tolminom (CADS), Gornjem Cirniku na Gorjancih (GCIS), v Višnjah v Suhi krajini (VISS), na Javorniku nad Črnim vrhom (JAVS), na Kogu v Slovenskih Goricah (KOGS), na Gorjušah na Pokljuki (GORS) na Vojskem (VOJS) in v Zavodnjah nad Šaleško dolino (ZAVS). V okviru projekta modernizacije mreže potresnih opazovalnic so bile zgrajene in vključene v omrežje tri nove opazovalnice: Kog, Gorjuše in Zavodnje. Na Vojskem in v Bojancih pa smo obstoječi opazovalnici nadgradili z izgradnjo dodatnih jaškov in z namestitvijo nove merilne opreme. Po močnem potresu 12. julija smo postavili mrežo začasnih opazovalnic v zgornjem Posočju in Bohinju. Abstract. Twentyone permanent seismic stations were recording within the Republic of Slovenia at the end of 2004. The stations were equipped with different types of analogue and digital seismographs. The oldest and central seismic station of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, located at the observatory Golovec in Ljubljana (LJU), is equipped with three-component analogue long-period and short-period seismographs with optical recording on photographic paper, a short-period seismograph with ink recording and with broad band digital seismographs. The short and long period photographic seismographs stopped recording at the end of the year. A seismic station (CEY) was built in Goričice near Lake Cerknica in 1975. A broad band digital seismograph was supplied in 1997 to supplement the existing three-component short-period analogue seismograph. In 2001 the Quanterra Q730 high resolution acquisition system with Guralp CMG 40T broadband seismometer was installed for testing purposes with real time data transmission to data centre in Ljubljana. At the beginning of 2002 three-component short-period analogue seismograph stopped recording. In January 1985, the third seismic station (VOY) in Slovenia, located at Vojsko near Idrija, started to operate. It was initially equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. The horizontal components were added in January 1991. In 2004 new site was built up, Guralp CMG-40T seismometer and Q730 data logger were installed and the code of the station was chnged to VOJS. In the 1986 the seismic station in Bojanci, Bela krajina, was installed (VBY). Similarly, it was equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. In 1996, a broadband digital seismograph was added together with a facility to transmit data to the main office in Ljubljana using dial up line. As in Vojsko new site was built up, Guralp CMG-40T seismometer and Q730 data logger were installed and the code of the station was changed to BOJS. In order to monitor seismic activity in the Krško - Brežice area, a temporary seismic station was set up in 1990 in Brezje near Senuše (KBZ). It was equipped with a vertical component portable analogue seismograph. A seismic station was set up at Cesta near Krško in 1996 (CESS). Originally, a portable broadband digital seismograph recording data on magnetic tape was installed there. In 1997, this was replaced with a seismograph, transmitting data to the main office using the governmental communication network. Because of the possibility of induced seismic activity caused by accumulation lake in neighbouring Austria, a temporary seismic station was installed at Branik near Muta in 1991 (BISS). It was equipped with a vertical component portable analogue seismograph. A shaft was built and a broad band digital seismograph was installed, transmitting data to the main office using dial up lines in 1996. In the same year, a seismic station at Dobrina in Kozjansko area started to operate 1 2 P.Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar, I. Tasič in M. Živčic (DOBS). It was equipped with the same type of digital seismograph as at Branik. From time to time a portable digital seismograph recording data on hard disk operates also in Horjul (HORJ). Within the scope of modernization of the national seismic network, new data centre was set up in Ljubljana in 2001 consisting of two UNIX-based host computers running Antelope system software. Host computers provide command and control of remote seismic stations. The same year new broadband Quanterra Q730 acquisition systems were installed in seismic stations in Ljubljana, Goričice, Dobrina and in Nuclear Power Plant Krško with real-time data transmission in to data center using TCP/IP protocol over an Ethernet-based Wide Area Network. In the 2000 the project "Modernization of the Seismic Network of the Republic of Slovenia" started. In 2002 seven new seismic stations were built up in Pernice (PERS), Grobnik (GROS), Podkum (PDKS), Goliše (GOLS), Črešnjevec (CRES), Legarje (LEGS) and Robič (ROBS). In 2003 the project continued with four new seismic stations in Čadrg (CADS), Višnje (VISS), Gornji Cirnik (GCIS) and Javornik (JAVS). In 2004 the new seismic stations were added to network in Kog (KOGS), Gorjuše (GORS) in Zavodnje (ZAVS). Q730 data loggers and CMG 40T broadband sensors were installed in seismic shafts. The data acquisition systems are recording continuous time-series sampled at 200 sps, 20 sps and 1sps. The data is transmitted using TCP/IP protocol over the governmental communication network. After strong earthquake that occoured on 12 July in upper Soča territory, a few portable instruments were installed in affected area. Uvod Najstarejša in osrednja opazovalnica Agencije RS za okolje se nahaja na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) in je opremljena s trikomponentnim analognim dolgoperiodnim seizmografom in trikomponentnim analognim kratkoperiodnim seizmografom z optičnim zapisom na fotografski papir, s kratkoperiodnim seizmografom z vidljivim zapisom ter s širokopasovnimi digitalnimi seizmografi. Oba seizmografa z optično registracijo sta konec leta 2004 prenehala z beleženjem. Leta 1975 je bila zgrajena potresna opazovalnica CEY v Goričicah pri Cerkniškem jezeru. Opremljena je bila z analognim trikomponentnim kratkoperiodnim seizmografom, ki mu je bil leta 1997 dodan digitalni širokopasovni seizmograf. Januarja 1985 je na Slovenskem začela delovati tretja potresna opazovalnica VOY, ki smo jo postavili na Vojskem nad Idrijo (Trnkoczy in Vidrih, 1986). V začetku je bila opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento, januarja leta 1991 pa sta bili dodani še horizontalni komponenti. Leta 1986 je bila zgrajena potresna opazovalnica VBY v Bojancih v Beli krajini, ki je bila prav tako opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento. Leta 1996 smo ji dodali širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v središče za obdelavo podatkov (SOP) v Ljubljani. Za opazovanje seizmičnosti Krško - Brežiškega polja je bila leta 1990 postavljena začasna potresna opazovalnica KBZ z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Brezju pri Senušah, leta 1996 pa še opazovalnica CESS v Cesti nad Krškim. Tu je bil na začetku nameščen prenosni širokopasovni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni trak, ki smo ga leta 1997 zamenjali s seizmografom s prenosom podatkov po državnem računalniškem omrežju v SOP. Zaradi možnosti povečanja seizmičnosti ob polnjenju akumulacijskega jezera v sosednji Avstriji je bila leta 1991 postavljena začasna potresna opazovalnica BISS z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Braniku nad Muto. Leta 1996 ji je bil dodan jašek in postavljen širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v SOP. Leta 1996 je začela delovati potresna opazovalnica DOBS v Dobrini na Kozjanskem. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2004 3 Opremljena je z enakim digitalnim seizmografom kot v Braniku nad Muto. V Horjulu občasno deluje prenosni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni medij (Sinčič in Vidrih, 1993, 1995). V okviru projekta modernizacije državnega omrežja potresnih opazovalnic smo v Ljubljani vzpostavili novo središče za zajem in analizo podatkov. V opazovalnice v Ljubljani, Goričicah, Dobrini in jedrsko elektrarno v Krškem smo namestili nove digitalne seizmografe. Začeli smo z gradnjo novih opazovalnic, najprej na območju Krškega, nato pa tudi drugod po Sloveniji, tako da smo v letu 2002 vključili v omrežje sedem novih potresnih opazovalnic: Goliše (GOLS), Črešnjevec (CRES) in Legarje (LEGS) na širšem območju Krškega, Podkum (PDKS) na Dolenjskem, Grobnik (GROS) na Pohorju, Pernice (PERS) na Kobanskem in Robič (ROBS) v zgornjem Posočju. V letu 2003 so bile v mrežo potresnih opazovalnic vključene opazovalnice v Čadrgu (CADS), Višnjah (VISS), Gornjem Cirniku (GCIS) in Javorniku (JAVS). Leta 2004 so bile zgrajene in vključene v omrežje opazovalnice na Kogu (KOGS), v Gorjušah (GORS) in Zavodnjah (ZAVS). V Bojancih in na Vojskem smo v neposredni bližini obstoječih opazovalnic zgradili nove jaške in namestili novo merilno opremo (slika 1). Prenehali smo z opazovanjem na začasnih opazovalnicah v Nadgorici, Rakičanu, Biljah in Novem mestu. Zaradi močnega potresa v zgornjem Posočju smo začasno namestili instrumente v Čezsoči, Srpenici, Lepeni, Vrsniku in Ribčevem Lazu. Analogne potresne opazovalnice Urad za seizmologijo in geologijo bo še nekaj časa uporabljal tudi analogne seizmografe za beleženje potresov. Analogni seizmograf sestavljajo seizmometer, seizmografski ojačevalnik z ustreznimi filtri in pisač z zapisom s črnilom na navaden papir ali s svetlobnim žarkom na fotografski papir. Slabost analognih seizmografov je majhno dinamično območje (40 - 45 dB) in resolucija. Šibkih potresov zaradi majhne resolucije ni možno analizirati, močni potresi pa prekrmilijo inštrument in je zapis potresa manj uporaben. Druga, še večja pomankljivost je, da pri obdelavi potresov ne moremo uporabljati računalnika, saj danes večji del analiz temelji na računalniški obdelavi. Analogni seizmografi v letu 2004 še vedno delujejo na potresnih opazovalnicah na observatoriju na Golovcu v Ljubljani, na Vojskem, v Brezju pri Senušah, v Bojancih in Braniku nad Muto. Podatki o opazovalnicah so zbrani v Preglednici 1. Digitalne potresne opazovalnice Pri digitalnih sistemih je samo seizmometer analogen, vsa ostala oprema je digitalna. Dinamično območje in resolucija sta veliko večja kot pri analognih sistemih, in sta v glavnem določena s številom bitov analogno-digitalnega pretvornika. Dinamično območje digitalnih seizmografov je 140 dB in ga lahko dosežemo na dva načina. Z metodo spreminjanja ojačenja se samodejno spremeni ojačenje v odvisnosti od velikosti amplitude seizmičnega signala in s tem preprečimo prekrmiljenje sistema pri močnejših potresih. S tem načinom lahko močno povečamo dinamično območje sistema, resolucija pa ostane nespremenjena. Pri spremembi ojačenja pride tudi do popačenja podatkov, zato se danes uporablja 24-bitna analogno-digitalna pretvorba. 4_P.Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar, I. Tasič in M. Živčic V potresni opazovalnici na Golovcu v Ljubljani je leta 1990 začel delovati prvi digitalni inštrument. To je bil šestkanalni digitalni seizmograf s tremi enokomponentnimi širokopasovnimi seizmometri WR-1 in trikomponentnim akcelerometrom FBA-23 podjetja Kinemetrics. Seizmograf ima 16-bitni analogno-digitalni pretvornik analognega signala in deluje v prožilnem načinu delovanja in s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev na sekundo. opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dolž. longitude n. viš. elev. geološka podlaga local seizmometer sensortype pisač recorder začetek/konec delovanja start/stop time oN oE [m] geology dolgoperiodni longperiod Sprengnether S-5007V&H 3 komp./comp. galvanometer GL261 pisač/ recorder R-6007 (foto/ photo) 14. 04. 1969/ 21. 12. 2004 Ljubljana LJU 46,0438 14,5277 396 karbonski peščenjak sandstone i kratkoperiodni shortperiod Lehner Griffith SV215&SH216 3 komp./comp. galvanometer GS - 250 pisač/ recorder DR - 273 (foto) 02. 07. 1969/ 21. 12. 2004 kratkoperiodni Willmore MkII 3 komp./comp. ojačevalnik S0-01 pisač/ recorder Günter-Volk (črnilo) 01. 01. 1974/ še deluje/ operating Vojsko VOY 46,0316 13,8882 1073 zgornjetriasni dolomit dolomite kratkoperiodni shortperiod Willmore MkII 3 komp./comp. ojačevalnik SO-03 pisač/ recorder VR - 2 (črnilo/ ink) 28. 11. 1984/ še deluje/ operating Brezje pri Senušah KBZ 45,9405 15,4390 217 pliokvartarna glina clay kratkoperiodni shortperiod Vegik vertikalna komp. vertical comp. pisač/ recorder PS - 2 30. 08. 1990/ še deluje/ operating Bojanci VBY 45,5042 15,2518 252 kredni apnenec limestone kratkoperiodni shortperiod Vegik vertikalna komp. vertical comp. ojačevalnik SO-03 pisač/ recorder Kablar (črnilo/ ink 29. 10. 1986/ še deluje/ operating Branik nad Muto BISS 46,6479 15,1270 490 metamorfne kamnine metamorphic rocks kratkoperiodni shortperiod Vegik vertikalna komp. vertical comp. pisač/ recorder PS - 2 11. 09. 1990/ 30. 04. 2004 Preglednica 1. Analogne potresne opazovalnice v Sloveniji. Table 1. Analogue seismic stations in Slovenia. Leta 1996 smo postavili prvo omrežje digitalnih seizmografov podjetja Nanometrics s prenosom podatkov v centralni računalnik. V začetku so mrežo tvorile štiri opazovalnice: Ljubljana (LJU), Branik nad Muto (BISS), Dobrina (DOBS), Cerknica (CEY) in Bojanci (VBY). Digitalni seizmograf sestavljajo trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T, trikanalni 16-bitni analogno - digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačevalnikom RD 1639 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov, lokalno shranjevanje in komunikacijo s centralnim računalnikom. V začetku je komunikacija potekala po klicnih telefonskih linijah, kasneje pa smo seizmografe vključili v državno računalniško omrežje. V drugi polovici leta 1997 smo v omrežje vključili še šesto opazovalnico na Cesti nad Krškim (CESS). Seizmograf sestavljajo trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T, trikanalni 24 - Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2004 5 bitni analogno - digitalni pretvornik HRD24-2432 z vgrajenim sprejemnikom točnega časa GPS in modemom za prenos podatkov po najeti telefonski liniji do vozlišča državnega računalniškega omrežja v Krškem. Seizmografi delujejo tako, da se neprekinjen zapis nihanja Zemlje shranjuje lokalno v krožni pomnilnik, programska oprema samodejno zazna dogodke in njihove zapise pošlje v centralni računalnik. Programska oprema v centralnem računalniku združuje dogodke s posameznih opazovalnic in izračuna parametre potresa. Leta 2001 smo začeli v okviru projekta posodobitve državne mreže potresnih opazovalnic z gradnjo novih opazovalnic. Osnovni namen posodobitve je vzpostavitev takega državnega potresnega opazovalnega omrežja, ki bo omogočilo za vse potrese na ozemlju Slovenije obveščanje o osnovnih parametrih z ustrezno natančnostjo in zanesljivostjo v realnem času. V Ljubljani smo vzpostavili novo središče za zajem in analizo podatkov. V opazovalnice v Ljubljani, Goričicah, Dobrini in v jedrsko elektrarno v Krškem smo namestili nove digitalne seizmografe. Z gradnjo smo začeli najprej na območju Krškega, nato pa tudi drugod po Sloveniji, tako da smo jih letu 2002 vključili v omrežje sedem: Goliše (GOLS), Črešnjevec (CRES) in Legarje (LEGS) na širšem območju Krškega, Podkum (PDKS) na Dolenjskem, Grobnik (GROS) na Pohorju, Pernice (PERS) na Kobanskem in Robič (ROBS) v zgornjem Posočju. V letu 2003 so bile v mrežo potresnih opazovalnic vključene opazovalnice v Čadrgu nad Tolminom (CADS), v Višnjah v Suhi krajini (VISS), v Gornjem Cirniku na Gorjancih (GCIS), na Knežjen dolu v snežniškem pogorju (KNDS) in na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo (JAVS). V letu 2004 smo v neposredni bližini opazovalnic v Bojancih in na Vojskem zgradili po tipskem projektu nove jaške ion vanje namestili novo merilno in komunikacijsko opremo. Opazovalnici sta dobili tudi novo mednarodno oznako: BOJS za Bojance in VOJS za Vojsko. Poleg modernizacije tehdveh opazovalnic so bile zgrajene še tri nove po istem projektu: na Kogu v vzhodnem delu Slovenskih goric (KOGS) (slika 2), v Gorjušah na Pokljuki (GORS) (slika 3) in v Zavodnjah nad Šaleško dolino (ZAVS). Na vseh opazovalnicah razen v Robiču, Cerknici, Dobrini in Ljubljani je oprema, ki jo sestavljajo senzor, zajemalna enota, komunikacijska oprema za kontinuirani prenos podatkov v središče za obdelavo podatkov (SOP) in brezprekinitveno napajanje, nameščena v dveh jaških. V seizmičnem jašku sta nameščena trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T in zajemalna enota Quanterra Q730. Enota ima na vhodu tri (pri petih opazovalnicah šest) predojačevalnike, neodvisne Delta-Sigma 24-bitne analogno-digitalne (A/D) med seboj galvansko ločene pretvornike, sprejemnik časovnih signalov, lokalni pomnilnik, komunikacijski vmesnik in strojno programsko opremo za nadzor delovanja sistema. Trije podatkovni nizi s frekvencami vzorčenja 200, 20 in 1 vzorec na sekundo se neprekinjeno pošiljajo po podatkovnem omrežju v SOP. V pomožnem jašku je nameščena komunikacijska oprema za vključitev opazovalnice v državno računalniško omrežje, ki jo tvorita usmerjevalnik in modem, 12-voltno baterijsko napajanje s polnilcem in razsmernikom, ki omogoča 24-urno delovanje potresne opazovalnice ob izpadu omrežne napetosti, ter priključek na omrežno napetost 230 V in priključek na najeto linijo za prenos podatkov. Prenos podatkov v središče za obdelavo (SOP) poteka v realnem času. V zračniku je skrita antena GPS sprejemnika točnega časa. Na opazovalnicah Legarje, Goliše, Zavodnje 6_P.Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar, I. Tasič in M. Živčic in Podkum je seizmometer nameščen v vrtino. Na potresni opazovalnici Robič je vsa oprema nameščena v skalni votlini, v Ljubljani pa v kleti observatorija na Golovcu. Prenos podatkov z opazovalnic Čadrg, Javornik, Višnje, Gornji Cirnik, Zavodnje in Knežji dol v SOP poteka po GSM omrežju z uporabo HSCSD protokola (preglednica 2). opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dol. longitude n. viš. elev. [m] geološka podlaga local geology seizmometer sensor type zajemalna naprava acquisition unit začetek delovanja start time oN oE Ljubljana LJU 46,0438 14,5278 396 karbonski peščenjaki sandstone širokopasovni/ broadband WR-1 3 komp./ comp akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp FBA-23 SSR-1 20. 12. 1990 širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. RD3-1639 22. 05. 1996 širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 30. 03. 2001 Bojanci VBY 45,5042 15,2518 252 kredni apnenec limestone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. RD3-1639 od 28.05.1996 do 02.06.1999 širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. HRD24-2432 od 02.06.1999 do 17.02.2004 Branik nad Muto BISS 46,6479 15,1270 490 metamorfne kamnine metamorphic rocks širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. RD3-1639 28. 08. 1996 Dobrina DOBS 46,1494 15,4694 427 spodnjetriasni laporji marl širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. RD3-1639 16. 10. 1996 širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 07. 04. 2001 Cerknica (Goričice) CEY 45,7381 14,4221 579 apnenec limestone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. RD3-1639 14. 01. 1997 širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 30. 03. 2001 Cesta CESS 45,9732 15,4631 372 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. 72A-07/DAT od 08.05.1996 do 04.09.1997 širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. HRD24-2432 04. 09. 1997 Goliše GOLS 46,0107 15,6249 559 masiven dolomit massive dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T BH 3 komp./ comp. Q 730 26. 02. 2002 Črešnjevec CRES 45,8260 15,4569 431 triasni dolomi širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 07. 03. 2002 Legarje LEGS 45,9488 15,3177 390 sivi dolomit dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T BH 3 komp./ comp. Q 730 02. 09. 2002 Podkum PDKS 46,0612 14,9978 679 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T BH 3 komp./ comp. Q 730 11. 11. 2002 Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2004 7 opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dol. longitude n. viš. elev. [m] geološka podlaga local geology seizmometer sensor type zajemalna naprava acquisition unit začetek delovanja start time oN oE Robič ROBS 46,2445 13,5094 265 apnenec limestone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 20. 11. 2002 Pernice PERS 46,6359 15,1167 795 blestnik schist širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 11. 12. 2002 Grobnik GROS 46,4610 15,5018 930 tonalit tonalite širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 12. 12. 2002 Čadrg CADS 46,2280 13,7368 700 kredni apnenci limestone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 10. 07. 2003 Gornji Cirnik GCIS 45,8672 15,6275 320 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 11. 08. 2003 Višnje VISS 45,8033 14,8393 403 siv apnenec limestone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 14. 08. 2003 Javornik JAVS 45,8934 14,0643 1100 zgornje triasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 21. 08. 2003 Knežji dol KNDS 45,5279 14,3806 1024 zgornje jurski apnenec limestone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 14. 10. 2003 dokončane in vključene v omrežje leta 2004/ finished and connected in network in 2004 Kog KOGS 46,4482 16,2503 240 glina clay širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 22. 01. 2004 Bojanci BOJS 45,5044 15,2518 252 kredni apnenec limestone širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 17. 02. 2004 Gorjuše GORS 46,3174 13,9999 1048 zg. triasni ploščasti apnenec z roženci platty limestone with chert 3 komp. širokopasovni CMG-40T akcelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 17. 05. 2004 Vojsko VOJS 46,0322 13,8877 1073 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband CMG-40T 3 komp./ comp. Q 730 30. 07. 2004 Zavodnje ZAVS 46,4339 15,0242 750 granodiorit granodiorite širokopasovni/ broadband CMG-40T BH 3 komp./ comp. Q 730 07. 09. 2004 Preglednica 2. Digitalne potresne opazovalnice v Sloveniji Table 2. Digital seismic stations in Slovenia. s P.Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar, I. Tasič in M. Živčic Slika 1. Potresne opazovalnice v Sloveniji leta 2004. Začasne opazovalnice v zgornjem Posočju prikazuje slika 4. Figure 1. Seismic network in Slovenia in 2004. Temporary stations installed in upper Soča Territory are shown on figure 4. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2004 9 Komunikacijski protokol omogoča uporabniku nastavitve prioritete pri pošiljanju podatkov, na primer samo prenos posameznih dogodkov z manjšo frekvenco vzorčenja ali neprekinjen prenos zajemanega kanala. Tako tudi ob krajši prekinitvi prenosnih linij ne ostanemo brez podatkov. Komunikacija lahko poteka asinhrono preko serijskih vrat ali s TCP/IP protokolom preko vgrajene Ethernet kartice. Komunikacija je dvosmerna, tako da lahko iz osrednjega računalnika daljinsko nastavljamo parametre zajemalnega sistema in kalibriramo sistem. Ura v zajemalnem sistemu je usklajena z GPS sistemom točnega časa, njena napaka pa je manjša od 1 ms. Omrežje potresnih opazovalnic je povezano z omrežji sosednjih držav Avstrije, Italije in Hrvaške, tako da poteka nemotena izmenjava podatkov. Slika 2. Nova potresna opazovalnica na Kogu (KOGS). Figure 2. New seismic station in Kog (KOGS). Začasne potresne opazovalnice V letu 2004 so prenehale obratovati začasne opazovalnice v Nadgorici (BAJC), Velenju (VELE), Rakičanu (RAKI) in Novem mestu (NOME). Merilna oprema z opazovalnic VELE, RAKI in NOME je bila prenešena in nameščena na novih lokacijah, akcelerograf Etna iz opazovalnice v Nadgorici pa smo uporabili po potresu v zgornjem Posočju. 12. julija 2004 ob 15 uri in 04 minute po lokalnem času (13:04 UTC) je nastal v zgornjem Posočju močan potres z lokalno magnitudo 4,9 Mlv. V času potresa je sestavljalo državno seizmološko mrežo 20 potresnih opazovalnic. Da bi pridobili čim več podatkov, ki bi natančneje določili dogajanja v širšem nadžariščnem prostoru, smo postavili mrežo začasnih potresnih opazovalnic (slika 4). 10_P.Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar, I. Tasič in M. Živčic Slika 3. Nova potresna opazovalnica na Gorjušah na Pokljuki (GORS). Figure 3. New seismic station in Gorjuše, Pokljuka (GORS). Na dan potresa smo v Vrsniku in Čezsoči postavili prenosna inštrumenta ETNA. Akcelerograf ETNA je instrument za merjenje pospeškov. Klasificiran je kot instrument za merjenje močnejših potresov. Instrument je kompakten, v enem ohišju se nahaja trikomponentni senzor, A/D pretvornik, lokalni pomnilnik in komunikacijska enota. Instrument ima vgrajen tudi GPS sprejemnik za točen čas. Zaradi svoje konstrukcije je primeren za začasne postavitve v urbana okolja ter za beleženje popotresnih sunkov. Senzor FBA-23 ima merilno območe 1g (g je težni pospešek Zemlje). 18 bitna A/D pretvorba omogoča 108 dB veliko dinamično območje registriranja podatkov, ki se shranjujejo na pomnilniško kartico s kapaciteto 40 MB. Zaradi omejene kapacitete diska je bilo beleženje dogodkov nastavljeno na sprožilni mehanizem. Dogodek se zabeleži, ko pospešek nihanja tal preseže vnaprej določeno pragovno vrednost. Podatke smo z instrumenta prenašali na prenosni računalnik po serijskem kablu, ali z zamenjavo pomnilniške kartice. V Čezsoči smo zaradi obnovitvenih del na objektu, kjer je bil postavljen tudi naš instrument, le tega 23. avgusta 2004 prestavili na novo lokacijo v isti vasi. Dan po potresu (13. julij 2004) smo postavili začasno potresno opazovalnico v Srpenici. Namestili smo šestkanalni inštrument EarthData PR6 s 24 bitnim A/D pretvornikom, z vgrajenim GPS sprejemnikom za točen čas in s kontinuiranim shranjevanjem podatkov na prenosni trdi disk. Senzorja sta bila zunanji trikomponentni akcelerometer FBA-23 in trikomponentni seizmometer Lennartz LE-3D/5s. Kombinacija obeh senzorjev omogoča beleženje od najšibkejših pa do najmočnejših potresov. Trdi disk zadostuje pri taki konfiguraciji za 30 dni podatkov. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2004 11 opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dol. longitude n. viš. elev. [m] senzor sensor type zajemalna naprava acquisition unit začetek delovanja start time konec delovanja stop time oN oE Nadgorica BAJC 46,1006 14,5578 293 3-komp. vgrajen akcelerometer 3-comp. internal accelerometer EpiSensor ETNA 27. 07. 2001 26. 07. 2004 Velenje VELE 46,3659 15,0987 382 3-komp. širokopasovni 3-comp broadband CMG 40T Q 730 17. 05. 2002 04. 06. 2004 Rakičan RAKI 46,6509 16,1877 185 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T Q 730 23. 09. 2002 22. 01. 2004 Bilje BILJ 45,8951 13,6222 50 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T Q 730 02. 12. 2002 25. 11. 2004 Novo Mesto NOME 45,8015 15,1761 211 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T Q 730 16. 10. 2002 23. 09. 2004 Vrsnik VRSN 46,3325 13,6917 610 3-komp. vgrajen akcelerometer 3-comp. internal accelerometer FBA-23 ETNA 12. 07. 2004 19. 08. 2004 Čezsoča CS27 46,3222 13,5513 371 3-komp. vgrajen akcelerometer 3-comp. internal accelerometer FBA-23 ETNA 12. 07. 2004 23. 08. 2004 Srpenica SRPN 46,2929 13,4985 363 3-komp. akcelerometer 3-comp. accelerometer FBA-23 3-komp. seizmometer 3-comp. broadband L5-3D PR6 13. 07. 2004 16. 12. 2004 Ribčev Laz 46,4445 13,8897 539 3-komp. akcelerometer 3-comp. acceleromete EpiSensor PR6 21. 07. 2004 17. 08. 2004 Lepena LEPN 46,3080 13,6774 662 3-komp. vgrajen akcelerometer 3-comp. internal accelerometer EpiSensor ETNA 29. 07. 2004 25. 10. 2004 Čezsoča CS83 46,3197 13,5478 366 3-komp. vgrajen akcelerometer 3-comp. internal accelerometer FBA-23 ETNA 23. 08. 2004 16. 12. 2004 Brezje pri Senušah KBZ 45,9405 15,4390 217 kratkoperiodni seizm. vertikalna komp. shortperiod vertical comp. Vegik analogni pisač PS - 2 11. 09. 1990 konec 2004 še deluje end of 2004 operational Horjul HORJ 46,0252 14,305 350 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T 72A-07/DSK 04. 07. 1994 konec 2004 še deluje end of 2004 operational Lisca LISS 46,0673 15,2906 948 3-komp. širokopasovni 3-comp. broadband CMG 40T Q 730 07. 02. 2002 konec 2004 še deluje end of 2004 operational Preglednica 3. Začasne potresne opazovalnice v letu 2004. Table 3. Temporary seismic stations in 2004. 12 P.Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar, I. Tasič in M. Živčic 13° AVS1 46° 30' 14° ZAČASNE POTRESNE POTRESU 12. 07. 2004 RIJA ..... 0' 14° OPAZOVALNICE V POSOČJ začasne potresne opazovalnice A začasni / \ akcelerografi 30' U PO 30' \ SRF ITALIJA 46° CS83 VRSN Jč® ,N0VEC LEPN^-r RLAZ ^-«TOLMIN "^JES&NHCE "" ^ —, 0 \ ^•KRANJ l LJUBLJANA 0 o- ~ —V) NOVA "" . ^ /]i GORICA X •jlDRIJA ^ Slika 4. Začasne potresne opazovalnice, postavljene v zgornjem Posočju po potresu 12. julija 2004. Figure 4. Temporary seismic stations in upper Soča Territory installed after earthquake on 12 July 2004. Osem dni po potresu (21. 7. 2004) smo začasno postavili inštrument v Ribčevem Lazu v Bohinju. Namestili smo trikanalni inštrument EarthData PR6 s 24 bitnim A/D pretvornikom, z vgrajenim GPS sprejemnikom za točen čas, s kontinuiranim shranjevanjem podatkov na prenosni trdi disk in z zunanjim trikanalnim akcelerometrom EpiSensor. EpiSensor je izboljšana verizja akcelerometra FBA-23, merilno območje je nastavljeno na 2g. Dne 29. 7. 2004 smo postavili inštrument tipa ETNA v Lepeni. Instrument ima podobne karakteristike kakor tisti v Čezsoči, le da je bil namesto akcelerometra FBA-23 tukaj vgrajen akcelerometer EpiSensor (preglednica 3). Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2004 13 Opazovalnice za beleženje močnih potresov Urad za seizmologijo in geologijo upravlja tudi z mrežo opazovalnic za beleženje močnih potresov, v katerih so nameščeni akcelerografi. Opazovalnice so v Ljubljani (na observatoriju na Golovcu in na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo - FGG), v Dolskem, Ilirski Bistrici, Bovcu, Kobaridu, na gradu Bogenšperk in Gotenici. Poleg tega imamo dostop do akcelerografa v Nuklearni elektrarni Krško. Akcelerograf na observatoriju na Golovcu sestavljata akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem 1 g in zajemalna aparatura SSR-1 s 16-bitno analogno digitalno pretvorbo. Akcelerograf na FGG tvorita akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem 1 g in zajemalna aparatura SSA-2 z 12-bitnim analogno digitalnim pretvornikom. Enak akcelerograf je nameščen v Dolskem. Akcelerografa v Ilirski Bistrici in v jedrski elektrarni v Krškem imajo občutljivejši senzor FBA-23 z merilnim območjem 0,25 g. Akcelerograf SSA-2 v Nuklearni elektrarni Krško je bil decembra 1999 zamenjan z akcelerografom Etna in je vključen v državno računalniško omrežje, po katerem teče prenos podatkov na observatorij. V Gotenici je nameščen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 z merilnim območjem 1 g in z 18-bitno analogno digitalno pretvorbo, prenos podatkov na observatorij pa poteka po klicni telefonski liniji. Na gradu Bogenšperk je prav tako postavljen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji. V opazovalnicah v Bovcu in Kobaridu sta nameščena akcelerografa Etna s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji. Podatke z ostalih akcelerografov zbere delavec s pomočjo prenosnega računalnika ob obisku opazovalnice. Na vodni pregradi Vogršček je bil v letu 2004 nameščen akcelerograf K2 z notranjim in dvema zunanjima akcelerometroma EpiSensor. Akcelerograf je nameščen v jašku na kroni pregrade, prvi zunanji akcelerometer je nameščen v jašku ob temelju pregrade, drugi pa prav tako v jašku ob jezeru približno 100 m stran od pregrade (Prosen, 2006). 2500 2000 ;=» O V) LU £ 1500 O o. O d 1000 5» LU I->(/) 500 0 U-LJ-LJ-LJ-LJ-LJ-LJ-LJ-LJ-LJ-LJ-LJ-L JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 2004 □ ŠTEVILO POTRESOV Slika 5. Skupno število potresnih dogodkov po mesecih. Figure 5. Distribution of all seismic events by months. 14_P.Sinčič, R. Vidrih, M. Gostinčar, I. Tasič in M. Živčic Potresne opazovalnice so v letu 2004 zabeležile 7284 potresov (sliki 5 in 6), od tega 5398 lokalnih potresov, 956 regionalnih in 905 oddaljenih. Seizmografi so zapisali tudi 1167 umetnih potresov (preglednica 4). mesec oddaljeni potresi regionalni potresi lokalni potresi umetni potresi potresi dogodki Month Distant earthquakes Regional earthquakes Local earthquakes Artificial Earthquakes Events januar January 75 63 192 116 331 447 februar February 55 68 152 95 277 372 marec March 71 73 239 105 385 490 april April 87 71 308 142 471 613 maj May 82 81 269 108 435 543 junij June 62 60 223 102 350 452 julij July 72 36 1982 78 2090 2168 avgust August 52 52 665 74 769 843 september September 56 62 459 71 577 648 oktober October 89 70 380 110 542 652 november November 77 197 277 89 553 642 december December 127 123 252 77 504 581 skupaj Total 905 956 5398 1167 7284 8451 Legenda: Oddaljeni potresi / Distant earthquakes Regionalni potresi / Regional earthquakes Lokalni potresi / Local earthquakes A > 10° (> 1.100 km) 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) A < 1,5° (< 160 km) Preglednica 4. Potresi v letu 2004, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah. Table 4. Earthquakes in 2004 recorded at Slovenian earthquake stations. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2004 15 2000 1800 1600 1400 O iS 1200 O. I- o D- 1000 o -J w 800 I- >w 600 400 200 0 □ ODDALJENI POTRESI □ REGIONALNI POTRESI □ LOKALNI POTRESm UMETNI POTRESI I — 1 I 1J _ llrrllEb i J U u ErlljrL JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 2004 Slika 5. Število naravnih in umetnih potresov po mesecih. Figure 5. Monthly distribution of earthquakes and artificials. Literatura Prosen, T. , 2006. Akcelerografi slovenske mreže potresnih opazovalnic. Potresi v letu 2006 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 185-188. Sinčič P., Vidrih R., 1993. Mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma 7, 130-137, Ljubljana. Sinčič P., Vidrih R., 1995. Gradnja potresne opazovalnice. Ujma 9, 185-189, Ljubljana. Trnkoczy, A., Vidrih R., 1986. Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iugoslavica 12, 17-34, Beograd. Vidrih R., Sinčič P., 1997. Potresne opazovalnice v Sloveniji. Povzetki referatov; 13. posvetovanje slovenskih geologov, 39-40, Ljubljana. Vidrih R., Gosar, A., Sinčič P., 2002. Omrežje potresnih opazovalnic okoli jedrske elektrarne Krško. Življenje in tehnika, letnik 53/11, 59-67, Ljubljana. Vidrih R., Godec, M., Gosar, A., Sinčič P., Tasič, I., Živčic, M., 2002. Omrežje potresnih opazovalnic okoli NEK. Knjiga povzetkov, 1. slovenski geološki kongres, 100-101, Črna na Koroškem. POTRESI V SLOVENIJI LETA 2004 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 2004 Ina Cecic, Mladen Živčic, Tamara Jesenko, Janko Kolar Izvleček. Potresna aktivnost v letu 2004 je bila povečana. Prebivalci so čutili več kot 75 potresnih sunkov, vendar vsa žarišča niso bila na slovenskem ozemlju. Najmočnejši potres je bil 12. julija ob 13. uri in 4 minute po svetovnem času (UTC) oziroma ob 15. uri in 4 minute po srednjeevropskem poletnem času z žariščem v bližini Lepene (okolica Bovca). Njegova lokalna magnituda je bila 4,9 (ARSO, 2004-2005), največja intenziteta pa VI-VIIEMS-98. Štiriindvajsetega novembra ob 22. uri in 59 minut po svetovnem času (UTC) oziroma ob 23. uri in 59 minut po srednjeevropskem času se je močno zatreslo območje Gardskega jezera (Italija). Ta potres je bil po lokalni magnitudi (5,3) najmočnejši potres, ki so ga v letu 2004 čutili prebivalci Slovenije. Abstract. Earthquake activity was moderate in 2004. People felt more than 75 earthquakes, but not all the hypocentres were on Slovene territory. The most powerful earthquake was on 12 July at 13.04 UTC or 15.04 Central European daylight saving time, with hypocentre in the vicinity of Lepena (Upper Soča valley). Its local magnitude was 4.9 (ARSO, 2004-2005), and the highest intensity VI-VII EMS-98. On 24 November at 22.59 UTC or 23.59 Central European time, the area of the Garda lake (Italy) was shaken powerfuly. In terms of local magnitude (5.3), this was the most powerful earthquake felt by the inhabitants of Slovenia. Uvod Potresna aktivnost v letu 2004 v Sloveniji je bila povečana (ARSO, 2004-2005). Po januarskih potresih pri Soči, Velikem Mraševem, Petrovem Brdu, Polovniku, Šentvidu pri Stični in na italijansko-slovenski meji pri kraju Piuma (Pevma), se je februarja zatreslo najprej pri Lepeni, potem pa še v Gorjancih, na meji z Hrvaško. V marcu ni bilo potresov, ki so jih prebivalci čutili. Aprila so sledili potresi pri Grosupljem (dvakrat v istem dnevu), potem pri Moravčah, Šentvidu pri Stični in Lukovici. Maja so tresenje tal čutili v okolici Zgornje Jevnice, in potem še pri Ojstrškem prevalu in Vranskem. Tudi junija ni bilo potresov, ki so jih prebivalci čutili, celo magnituda najmočnejšega dogodka ni presegla vrednosti 2,0. Julija se je intenzivna aktivnost dogajala predvsem v Zgornjem Posočju. Najmočnejši potres leta 2004 z žariščem v Sloveniji je bil 12. julija ob 13. uri 4 minute po UTC (oz. ob 15. uri 4 minute po srednjeevropskem poletnem času) z žariščem v bližini Lepene. Njegova lokalna magnituda je bila 4,9 (ARSO, 2004-2005), največja intenziteta v krajih Čezsoča, Vodenca in posameznih delih Bovca pa VI-VII EMS-98. EMS je okrajšava za evropsko potresno lestvico (Grünthal, 1998a, 1998b). Glavnemu potresu so sledili številni popotresi, od katerih so nam prebivalci sporočili natančne podatke za le nekaj dogodkov. Dejansko so pa čutili veliko število popotresnih sunkov, zaradi njihove pogostosti pa ni bilo možno zapomniti podrobnosti za vsakega posebej. Edini julijski potres, ki so ga prebivalci čutili in z žariščem zunaj Posočja, je bil pri Gornjem Lenartu. V avgustu smo poleg popotresov iz Posočja zabeležili potrese pri Mlaki pri Kranju, Cesti in v okolici Zagorja ob Savi. Septembra se je streslo pri Zgornjem Prekarju v okolici Moravč ter pri Jesenicah na Dolenjskem in Vrbljenah. Oktobra so potresa čutili prebivalci Mihalovca pri Dobovi in okoliških krajev. Novembra smo zbirali podatke za potrese v Posočju, kot tudi na 16 Potresi v Sloveniji v letu 2004 17 avstrijsko-slovenski meji (Peca) in pri Ločah pri Dobovi. Decembra se je treslo pri Čezsoči, pa še pri Radohi in Logu pri Brezovici. nn1 _—___ Slika 1 Nadžarišča potresov v letu 2004, ki smo jim določili žariščni čas, instrumentalni koordinati epicentra in globino žarišča; na simbolih različnih velikosti barva ponazarja žariščno globino, velikost pa vrednost lokalne magnitude Mlv. Figure 1. Distribution of epicentres in 2004, whose focal times, epicnetral coordinates and focal depths were calculated; coloured symbols of varying size give information on focal depth and local magnitude Mlv. Na različnih območjih Slovenije so prebivalci čutili več kot 75 potresnih sunkov. En potres je dosegel največjo intenziteto VI-VII EMS-98. Karta nadžarišč (epicentrov) potresov leta 2004, ki so jih prebivalci čutili, je na sliki 2. Poleg potresov z žarišči v Sloveniji so prebivalci v letu 2004 čutili tudi učinke dogodkov, ki so se zgodili daleč zunaj naših meja. Tako se je maja zatreslo pri Imotskem (Hrvaška), septembra še na Hrvaškem v okolici Reke. Novembra sta se zgodila še dva taka potresa, en pri Gardskem jezeru v Italiji in drugi v Jadranskem morju, blizu hrvaškega otoka Jabuka. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so leta 2004 zapisali 5398 lokalnih potresov. Da bi določili, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh 18 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar opazovalnic. V preglednici 1 smo podali 358 lokalnih potresov, za katere smo lahko določili lokalno magnitudo in je le-ta bila večja ali enaka 1,5, kot tudi 14 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Za opredelitev osnovnih parametrov potresov, podanih v preglednici 1, smo uporabili vse razpoložljive analize potresov na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji (ARSO, 2004-2005) ter v Avstriji (ZAMG 2004-2005), Hrvaški (GZAM 2004-2005), Italiji (OGS 2005) in Madžarski (Toth in sod., 2005). Žariščni čas, to je čas, ko je potres nastal, koordinati nadžarišča in žariščno globino smo opredelili iz časov prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in sod., 1988, Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, opredeljen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in sod., 1998) in model za površinsko valovanje (Živčic in sod., 2000). Pri potresih, za katere smo lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli 7 km. 47° 00' 46° 30' 46° 00' 45° 30' 13° 30' Magnituda MLV 14° 00' 14° 30" 15° 00" 15° 30' 16° 00' 16° 30' Intenziteta □□□□□□ EMS-98 F III IV V VI VII Slika 2. Intenzitete potresov, ki so jih v letu 2004 čutili prebivalci Slovenije. Na simbolih različnih velikosti barva ponazarja maksimalno doseženo intenziteto v Sloveniji, velikost pa vrednost lokalne magnitude Mlv. Figure 2. Intensites of earthquakes felt in Slovenia in 2003. Size of symbols represents local magnitude and colour represents maximal intensity. Potresi v Sloveniji v letu 2004 19 Lokalno magnitudo Mlv potresov smo opredelili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal (A/T v nm/s) na slovenskih opazovalnicah po enačbi: Mlv = log (A/T) + 1,52 * log D - 3,2 kjer je D oddaljenost nadžarišča v kilometrih. V preglednici 1 je dana povprečna vrednost Mlv za opazovalnice v Sloveniji. Magnitudo Md smo opredelili iz trajanja zapisov potresov na opazovalnicah v Sloveniji in v Furlaniji. Pri tem smo uporabili enačbo: Md = 2,22 log (t) - 1,465 kjer je t trajanje zapisa potresa v sekundah (Rebez in Renner, 1991). Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je opredeljena po evropski potresni lestvici (EMS-98). Kadar podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo dali razpon možnih vrednosti (npr. IV-V). V stolpcu "Potresno območje" smo za epicentre v Sloveniji v večini primerov podali ime naselja, ki je najbližje določenemu nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995). Preglednica 1. Poleg datuma (dat), žariščnega časa (h:m:s UTC), koordinat nadžarišča (z. šir. °N, z. dolž. °E) in žariščne globine (h km) je podano tudi število opazovalnic (nst), ki so prispevale podatke in vrednost srednje kvadratične napake (RMS) v sekundah. št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 1 1.1. 2:21:10,2 46,29 13,65 8 29 0,3 1,9 2,2 IV-V Lepena 2 1.1. 15:03:36,5 45,88 15,49 9 18 0,2 1,5 1,5 III Veliko Mraševo 3 2.1. 16:14:30,0 46,22 13,99 17 51 0,5 2,5 2,8 III-IV Petrovo Brdo 4 3.1. 8:32:04,3 46,54 13,90 0 29 0,4 2,2 1,5 Karavanke, meja Avstrija - Slovenija 5 5.1. 23:28:50,9 46,30 13,59 8 13 0,2 1,6 1,9 čutili Čezsoča 6 10.1. 6:52:13,5 45,99 15,00 9 16 0,2 1,5 1,7 Gabrovka 7 10.1. 10:31:28,1 45,87 15,9 12 15 0,3 1,6 2,0 Medvednica, Hrvaška 8 10.1. 12:55:51,1 45,95 14,86 7 11 0,4 0,7 III-IV Šentvid pri Stični 9 13.1. 21:02:58,0 46,07 14,75 11 15 0,2 1,5 2,4 Mala Štanga 10 14.1. 3:43:46,1 45,64 14,42 17 34 0,4 2,0 2,7 Škodovnik 11 16.1. 14:01:18,9 46,17 13,60 15 5 0,1 1,5 1,6 Clodig, meja Italija -Slovenija 12 24.1. 12:49:44,1 45,96 13,57 14 33 0,4 2,2 2,7 IV-V Piuma, meja Italija -Slovenija 13 27.1. 5:27:00,9 46,26 13,26 11 22 0,2 1,7 2,2 Taipana, Italija 14 11.2. 13:30:47,3 46,08 14,16 15 31 0,5 2,1 2,3 Todraž 15 23.2. 16:10:48,3 46,28 13,66 6 20 0,3 1,5 2,0 Lepena 16 25.2. 21:21:04,9 46,31 13,62 9 33 0,3 2,0 2,2 IV Lepena 20 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 17 26.2. 10:24:22,5 46,36 14,96 1 9 0,1 1,6 1,8 Brezje 18 26.2. 23:05:24,6 45,81 15,48 7 27 0,3 2,3 2,7 IV Gorjanci, meja Hrvaška - Slovenija 19 1.3. 7:27:48,3 46,51 13,66 8 11 0,3 1,7 2,0 Fusine in Valromana, meja Italija - Slovenija 20 7.3. 11:08:50,5 45,74 14,03 12 16 0,4 1,6 2,3 Potoče 21 7.3. 18:09:35,4 46,31 13,65 7 11 0,3 1,5 1,9 Lepena 22 20.3. 5:30:05,0 45,89 14,92 15 42 0,4 2,2 2,5 Log pri Žužemberku 23 3.4. 3:36:06,6 45,95 14,65 6 11 0,3 0,6 III-IV Grosuplje 24 3.4. 8:53:01,0 46,94 14,66 7 14 0,5 0,9 1,4 IV Grosuplje 25 3.4. 19:38:05,2 46,12 14,70 10 44 0,4 2,1 2,7 IV-V Zgornja Javoršica -Moravče 26 4.4. 20:29:33,3 46,82 15,96 0 6 0,2 1,5 St. Anna, meja Avstrija -Slovenija 27 8.4. 23:47:51,0 45,95 14,83 6 11 0,3 0,8 III-IV Šentvid pri Stični 28 10.4. 9:53:47,2 45,97 14,29 20 34 0,4 1,9 2,3 Stara Vrhnika 29 15.4. 15:25:32,0 46,11 14,69 14 32 0,3 2,1 2,7 IV Osredke - Lukovica 30 20.4. 0:44:49,0 45,51 14,33 10 25 0,5 1,8 2,3 Trpčane 31 20.4. 1:50:47,2 45,51 14,32 10 21 0,5 1,6 2,2 Nova vas pri Jelšanah 32 22.4. 20:29:05,8 45,51 14,31 11 14 0,3 1,6 2,1 Nova vas pri Jelšanah 33 2.5. 3:50:12,8 46,05 14,77 13 35 0,4 1,9 2,6 Velika Štanga 34 4.5. 1:42:10,8 46,54 13,84 7 12 0,2 1,5 1,6 Karavanke, meja Avstrija - Slovenija 35 7.5. 9:36:50,4 46,06 14,75 16 27 0,4 1,8 2,0 Mala Štanga 36 11.5. 18:12:36,6 46,07 14,75 11 50 0,4 2,5 2,9 IV Zgornja Jevnica 37 14.5. 1:32:03,3 46,29 14,57 18 29 0,4 1,8 2,2 Klemenčevo 38 14.5. 8:46:10,6 46,07 14,75 10 18 0,4 1,7 1,9 Mala Štanga 39 14.5. 22:44:11,8 46,07 14,75 8 22 0,4 1,5 2,0 Mala Štanga 40 17.5. 3:09:27,0 46,55 15,24 7 13 0,3 2,4 1,9 Zgornja Orlica 41 21.5. 20:03:49,9 46,47 14,96 9 8 0,4 1,5 Zgornji Razbor 42 23.5. 22:56:18,3 45,95 15,04 11 22 0,4 1,8 2,4 Gorenja vas pri Mirni 43 31.5. 13:18:26,4 46,17 15,06 9 21 0,4 1,9 2,4 IV Ojstrški preval 44 31.5. 20:25:38,6 46,25 14,95 20 24 0,5 2,0 1,9 III-IV Vransko 45 5.6. 14:27:09,2 46,08 14,77 12 15 0,4 1,6 1,7 Kresniške Poljane 46 12.7. 13:04:06,0 46,31 13,62 11 68 0,6 4,9 5,2 VI-VII Lepena 47 12.7. 13:06:36,5 46,31 13,60 7 3 0,0 1,7 Čezsoča 48 12.7. 13:07:11,4 46,34 13,59 0 3 0,0 1,5 Kal-Koritnica 49 12.7. 13:08:05,5 46,30 13,59 7 15 0,2 2,6 Čezsoča 50 12.7. 13:08:20,6 46,31 13,61 8 25 0,2 3,0 2,0 Lepena 51 12.7. 13:09:27,0 46,30 13,59 5 7 0,3 1,7 1,1 Čezsoča 52 12.7. 13:10:51,0 46,30 13,56 5 7 0,4 1,5 Čezsoča 53 12.7. 13:11:05,5 46,30 13,63 8 28 0,3 2,4 2,0 Lepena 54 12.7. 13:12:19,8 46,31 13,60 7 14 0,2 1,8 1,6 Kal-Koritnica Potresi v Sloveniji v letu 2004 21 št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 55 12.7. 13:13:43,3 46,29 13,61 9 6 0,1 1,5 1,3 Drežniške Ravne 56 12.7. 13:13:57,2 46,30 13,62 10 26 0,3 2,1 1,8 Drežniške Ravne 57 12.7. 13:14:22,1 46,31 13,60 7 16 0,2 1,9 1,5 Čezsoča 58 12.7. 13:17:05,7 46,31 13,62 10 28 0,3 2,1 2,2 Lepena 59 12.7. 13:17:21,7 46,27 13,59 10 3 0,0 1,6 Magozd 60 12.7. 13:17:33,9 46,31 13,60 7 6 0,1 1,7 1,4 Čezsoča 61 12.7. 13:19:28,4 46,31 13,59 6 13 0,1 1,9 1,9 Čezsoča 62 12.7. 13:19:35,9 46,31 13,61 5 4 0,1 1,5 Čezsoča 63 12.7. 13:20:06,5 46,31 13,59 9 9 0,1 1,5 1,1 Čezsoča 64 12.7. 13:20:28,9 46,31 13,59 8 10 0,1 1,8 1,9 Čezsoča 65 12.7. 13:22:15,9 46,31 13,63 7 10 0,3 1,6 1,6 Lepena 66 12.7. 13:22:36,1 46,32 13,59 8 37 0,4 2,5 2,2 Čezsoča 67 12.7. 13:23:53,5 46,30 13,62 7 21 0,2 2,1 1,7 Lepena 68 12.7. 13:24:20,6 46,31 13,59 7 4 0,2 1,7 Čezsoča 69 12.7. 13:24:59,2 46,30 13,59 7 6 0,1 1,5 Čezsoča 70 12.7. 13:26:40,0 46,31 13,61 8 27 0,4 2,1 Kal-Koritnica 71 12.7. 13:27:00,4 46,26 13,59 11 3 0,1 1,5 Magozd 72 12.7. 13:31:15,1 46,31 13,64 10 58 0,5 2,8 3,0 čutili Lepena 73 12.7. 13:33:32,1 46,30 13,60 8 10 0,1 2,1 1,8 Čezsoča 74 12.7. 13:34:18,1 46,29 13,59 10 5 0,2 1,5 1,9 Magozd 75 12.7. 13:43:51,2 46,32 13,58 7 23 0,3 1,9 2,3 Čezsoča 76 12.7. 13:44:05,2 46,31 13,57 5 5 0,2 1,5 Čezsoča 77 12.7. 13:44:59,1 46,30 13,63 7 13 0,2 1,8 1,8 Lepena 78 12.7. 13:45:47,0 46,28 13,58 15 4 0,3 1,6 Trnovo ob Soči 79 12.7. 13:50:06,2 46,31 13,59 8 25 0,3 2,0 1,5 Čezsoča 80 12.7. 13:50:25,0 46,27 13,60 11 3 0,1 1,8 Magozd 81 12.7. 13:53:29,6 46,30 13,62 7 13 0,2 1,9 1,7 Drežniške Ravne 82 12.7. 13:54:05,2 46,32 13,61 7 21 0,2 2,2 2,0 Kal-Koritnica 83 12.7. 14:07:07,6 46,30 13,60 10 5 0,1 1,5 1,2 Čezsoča 84 12.7. 14:13:01,2 46,30 13,62 7 21 0,1 2,0 1,7 Drežniške Ravne 85 12.7. 14:13:22,5 46,31 13,61 8 12 0,1 2,0 1,8 Lepena 86 12.7. 14:21:15,3 46,31 13,60 9 8 0,2 1,9 1,3 Čezsoča 87 12.7. 14:21:36,9 46,32 13,57 6 18 0,3 2,0 2,3 Čezsoča 88 12.7. 14:25:32,0 46,31 13,59 6 13 0,1 1,8 2,0 Čezsoča 89 12.7. 14:30:40,2 46,30 13,61 9 6 0,1 1,6 1,7 Magozd 90 12.7. 14:42:28,1 46,30 13,63 7 6 0,3 1,8 1,7 Lepena 91 12.7. 14:43:58,5 46,31 13,61 8 6 0,3 1,6 1,4 Lepena 92 12.7. 14:54:28,9 46,30 13,58 10 4 0,1 1,5 1,4 Čezsoča 93 12.7. 14:55:33,2 46,32 13,59 7 14 0,2 2,3 2,0 Čezsoča 22 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 94 12.7. 15:02:56,9 46,31 13,63 8 10 0,3 2,1 2,0 Lepena 95 12.7. 15:12:25,2 46,31 13,61 8 8 0,1 1,9 1,6 Lepena 96 12.7. 15:16:33,7 46,31 13,62 10 32 0,4 2,2 2,4 Lepena 97 12.7. 15:25:33,3 46,32 13,57 5 7 0,2 1,5 2,1 Čezsoča 98 12.7. 15:48:16,0 46,31 13,60 7 7 0,3 1,7 2,2 Čezsoča 99 12.7. 15:53:02,8 46,30 13,63 11 13 0,4 2,1 2,2 Lepena 100 12.7. 16:26:58,9 46,33 13,63 11 85 0,5 2,8 3,2 čutili Lepena 101 12.7. 16:28:30,0 46,30 13,61 10 13 0,3 2,3 2,4 Drežniške Ravne 102 12.7. 17:00:20,3 46,32 13,62 12 28 0,4 2,1 2,4 Lepena 103 12.7. 17:20:10,5 46,30 13,63 7 16 0,2 1,8 2,2 Lepena 104 12.7. 17:26:44,4 46,32 13,61 9 8 0,1 1,8 1,5 Kal-Koritnica 105 12.7. 18:39:19,6 46,31 13,60 7 11 0,1 1,9 2,1 Čezsoča 106 12.7. 18:44:47,4 46,30 13,57 9 5 0,2 1,7 1,7 Čezsoča 107 12.7. 18:50:38,7 46,30 13,61 7 9 0,3 1,8 2,0 Magozd 108 12.7. 18:53:59,5 46,32 13,56 7 20 0,2 2,1 2,3 Čezsoča 109 12.7. 19:03:37,9 46,32 13,63 8 33 0,4 2,1 2,4 Lepena 110 12.7. 19:25:23,7 46,28 13,60 10 3 0,1 1,5 Magozd 111 12.7. 20:25:14,0 46,31 13,59 7 69 0,4 2,6 2,8 Čezsoča 112 12.7. 20:44:23,3 46,30 13,65 7 30 0,3 1,9 2,3 Lepena 113 12.7. 20:49:44,5 46,32 13,58 7 20 0,3 1,9 2,3 Čezsoča 114 12.7. 21:07:19,2 46,30 13,60 10 8 0,1 1,8 1,2 Čezsoča 115 12.7. 21:20:05,4 46,30 13,62 7 18 0,2 1,7 2,2 Lepena 116 12.7. 21:22:28,6 46,31 13,60 7 10 0,1 1,8 2,0 Čezsoča 117 12.7. 21:23:47,5 46,30 13,61 7 12 0,1 1,7 1,9 Čezsoča 118 12.7. 21:41:26,1 46,31 13,59 7 7 0,2 1,5 2,0 Čezsoča 119 12.7. 22:08:31,4 46,48 14,82 11 13 0,4 1,7 Podpeca 120 12.7. 22:32:02,8 46,31 13,58 8 6 0,1 1,5 1,8 Čezsoča 121 12.7. 23:59:04,4 46,31 13,57 9 8 0,2 1,8 2,2 Čezsoča 122 13.7. 0:03:02,3 46,32 13,58 7 13 0,2 1,8 2,0 Čezsoča 123 13.7. 1:21:26,9 46,31 13,63 9 14 0,4 1,8 1,8 Lepena 124 13.7. 1:23:57,5 46,31 13,62 7 6 0,1 1,5 Lepena 125 13.7. 1:38:24,0 46,30 13,61 7 8 0,2 1,5 1,8 Drežniške Ravne 126 13.7. 2:21:58,0 46,30 13,64 9 8 0,2 1,7 2,0 Lepena 127 13.7. 4:03:13,6 46,32 13,64 8 52 0,4 2,4 2,8 čutili Lepena 128 13.7. 4:38:19,2 46,32 13,60 7 17 0,2 1,8 2,2 čutili Kal-Koritnica 129 13.7. 5:33:18,6 46,32 13,62 8 11 0,2 1,9 2,2 Lepena 130 13.7. 5:52:47,9 46,31 13,62 10 48 0,4 2,4 2,7 čutili Lepena 131 13.7. 5:55:54,3 46,31 13,62 7 13 0,2 1,8 2,0 Lepena 132 13.7. 6:23:07,4 46,31 13,61 7 31 0,4 2,4 2,6 zvok Kal-Koritnica Potresi v Sloveniji v letu 2004 23 št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 133 13.7. 6:43:50,5 46,30 13,63 8 24 0,3 2,3 2,4 Lepena 134 13.7. 6:49:34,7 46,31 13,61 9 16 0,3 2,2 2,2 Kal-Koritnica 135 13.7. 6:54:53,8 46,30 13,62 6 10 0,2 2,0 2,0 Drežniške Ravne 136 13.7. 7:22:59,9 46,32 13,63 7 27 0,3 2,2 2,6 Lepena 137 13.7. 7:49:02,4 46,30 13,62 8 12 0,2 1,9 2,0 Lepena 138 13.7. 8:20:37,3 46,31 13,60 7 8 0,1 1,7 1,8 Čezsoča 139 13.7. 10:20:47,3 46,32 13,55 6 6 0,1 1,5 1,6 Čezsoča 140 13.7. 11:40:57,4 46,31 13,63 7 18 0,4 1,9 2,2 Lepena 141 13.7. 13:38:48,6 46,32 13,61 8 36 0,4 2,4 2,6 Kal-Koritnica 142 13.7. 13:40:51,6 46,30 13,60 9 5 0,1 1,6 1,4 Čezsoča 143 13.7. 14:21:43,9 46,31 13,60 7 5 0,1 1,5 1,1 Čezsoča 144 13.7. 15:32:21,8 46,32 13,61 8 53 0,4 2,8 3,0 IV Kal-Koritnica 145 13.7. 16:11:21,0 46,31 13,63 9 24 0,4 2,2 2,5 Lepena 146 13.7. 16:51:50,4 46,30 13,63 5 9 0,2 1,6 1,8 Lepena 147 13.7. 18:07:57,8 46,32 13,63 7 18 0,3 2,0 2,1 Lepena 148 13.7. 18:32:46,0 46,29 13,62 7 14 0,2 1,8 2,1 Drežniške Ravne 149 13.7. 22:43:18,3 46,31 13,64 9 29 0,3 2,0 2,6 Lepena 150 13.7. 22:53:07,0 46,31 13,62 9 12 0,2 1,8 2,2 Lepena 151 14.7. 0:18:09,4 46,31 13,62 8 18 0,4 1,5 1,9 Lepena 152 14.7. 3:21:37,5 46,31 13,64 10 51 0,5 2,3 2,8 III-IV Lepena 153 14.7. 4:37:37,2 46,32 13,61 10 77 0,5 3,6 3,6 V Kal-Koritnica 154 14.7. 4:42:41,0 46,31 13,59 7 17 0,3 1,8 2,5 Čezsoča 155 14.7. 6:29:00,6 46,31 13,59 6 10 0,2 1,5 2,2 Čezsoča 156 14.7. 6:39:28,0 46,30 13,64 8 43 0,5 2,3 2,9 IV-V Lepena 157 14.7. 7:27:03,3 46,30 13,62 7 8 0,2 1,9 2,2 Drežniške Ravne 158 14.7. 8:48:49,9 46,31 13,60 7 9 0,2 1,7 2,1 Čezsoča 159 14.7. 9:38:46,9 46,29 13,63 6 9 0,3 1,7 1,9 III-IV Lepena 160 14.7. 9:54:52,6 46,32 13,59 6 26 0,3 2,2 2,5 čutili Čezsoča 161 14.7. 11:30:21,7 46,31 13,60 7 8 0,1 1,5 1,9 Čezsoča 162 14.7. 11:35:50,7 46,31 13,60 7 8 0,3 1,5 2,0 Čezsoča 163 14.7. 12:26:14,5 46,32 13,63 7 44 0,4 2,4 2,8 III-IV Lepena 164 14.7. 15:18:31,2 46,30 13,63 5 13 0,3 1,7 2,0 Lepena 165 14.7. 15:38:57,2 46,30 13,61 9 29 0,3 2,2 2,3 IV-V Lepena 166 14.7. 15:58:52,1 46,32 13,61 9 27 0,4 1,9 2,5 Kal-Koritnica 167 14.7. 20:54:37,2 46,26 13,60 9 3 0,0 1,5 Kobarid 168 14.7. 21:40:18,3 46,31 13,61 9 35 0,3 2,0 2,6 Lepena 169 15.7. 0:30:26,5 46,32 13,59 7 16 0,3 1,7 2,4 Čezsoča 170 15.7. 2:03:57,4 46,31 13,61 8 18 0,3 2,0 2,4 Kal-Koritnica 171 15.7. 2:47:03,1 46,32 13,61 9 54 0,4 2,3 2,9 Kal-Koritnica 24 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 172 15.7. 3:23:37,8 46,31 13,59 7 18 0,3 1,8 2,3 Čezsoča 173 15.7. 5:54:11,2 46,30 13,63 7 45 0,5 2,3 2,9 Lepena 174 15.7. 10:49:21,6 46,30 13,61 8 14 0,2 1,9 2,4 Drežniške Ravne 175 15.7. 12:16:59,6 46,32 13,61 4 7 0,2 1,5 2,0 Kal-Koritnica 176 15.7. 15:00:38,9 46,32 13,62 10 39 0,4 2,2 2,7 Lepena 177 15.7. 15:30:24,8 46,32 13,59 7 12 0,3 1,6 2,1 Kal-Koritnica 178 15.7. 18:58:20,9 46,33 13,66 7 90 0,5 2,7 3,2 V Soča 179 15.7. 21:04:05,9 46,32 13,60 12 6 0,2 1,5 2,0 Kal-Koritnica 180 16.7. 3:56:12,2 46,32 13,61 9 40 0,4 2,3 2,5 Kal-Koritnica 181 16.7. 4:50:04,7 46,31 13,62 7 16 0,5 1,6 2,2 Lepena 182 16.7. 5:29:25,8 46,31 13,62 7 13 0,4 1,8 2,1 Lepena 183 16.7. 6:30:29,4 46,31 13,57 8 7 0,3 1,5 1,4 Čezsoča 184 16.7. 9:33:31,2 46,32 13,60 7 9 0,2 1,5 2,2 Kal-Koritnica 185 16.7. 9:41:53,2 46,31 13,61 9 29 0,3 2,1 2,0 Lepena 186 16.7. 10:39:44,5 46,37 13,59 10 12 0,4 2,1 Bavšica 187 16.7. 10:39:45,4 46,33 13,62 7 20 0,3 1,9 2,2 Kal-Koritnica 188 16.7. 12:23:25,1 46,30 13,63 8 9 0,2 1,8 2,1 Lepena 189 16.7. 12:47:04,7 46,31 13,61 7 21 0,3 2,0 2,1 Čezsoča 190 16.7. 16:52:38,3 46,32 13,60 7 21 0,4 2,0 2,2 Kal-Koritnica 191 16.7. 18:20:14,9 46,32 13,59 7 35 0,4 1,9 2,4 Kal-Koritnica 192 17.7. 6:03:43,5 46,31 13,61 9 8 0,2 1,7 1,6 Lepena 193 17.7. 6:14:29,9 46,32 13,58 8 11 0,2 1,7 2,1 Čezsoča 194 17.7. 8:30:24,4 46,30 13,63 9 16 0,2 2,2 2,0 Lepena 195 17.7. 19:18:48,5 46,33 13,63 9 89 0,5 2,9 3,2 Lepena 196 17.7. 20:50:05,6 46,32 13,62 8 14 0,3 2,0 2,0 Lepena 197 18.7. 1:01:27,6 46,32 13,58 7 27 0,4 1,6 2,5 Čezsoča 198 18.7. 2:31:16,1 46,32 13,59 7 11 0,3 1,6 2,3 Čezsoča 199 18.7. 3:56:44,6 46,33 13,59 9 56 0,4 2,2 2,8 Kal-Koritnica 200 18.7. 7:22:45,6 46,31 13,60 11 4 0,1 1,5 1,7 Kal-Koritnica 201 18.7. 13:51:29,6 46,33 13,62 7 42 0,5 2,0 2,7 Lepena 202 18.7. 16:57:17,0 46,31 13,60 8 44 0,4 2,0 2,6 Čezsoča 203 19.7. 6:58:56,3 46,29 13,66 7 14 0,4 1,9 2,0 Lepena 204 19.7. 7:19:05,5 46,31 13,60 11 6 0,3 1,5 1,7 Čezsoča 205 19.7. 8:06:53,4 46,31 13,63 7 11 0,3 1,8 1,4 Lepena 206 19.7. 8:07:17,0 46,31 13,62 7 12 0,3 2,1 2,0 Lepena 207 19.7. 18:11:37,4 46,30 13,62 9 17 0,3 1,7 2,1 Lepena 208 20.7. 14:05:30,5 46,30 13,61 8 9 0,3 1,5 1,6 Drežniške Ravne 209 20.7. 21:03:35,0 46,30 13,61 7 10 0,2 1,5 2,0 Čezsoča 210 20.7. 22:52:43,9 46,32 13,60 8 11 0,3 1,7 1,9 Kal-Koritnica Potresi v Sloveniji v letu 2004 25 št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 211 21.7. 5:29:30,1 46,31 13,60 7 21 0,2 2,2 2,1 zvok Čezsoča 212 21.7. 9:50:50,1 46,34 13,61 7 84 0,5 2,7 3,1 V Kal-Koritnica 213 21.7. 9:53:37,3 46,31 13,59 7 18 0,2 1,7 2,4 zvok Čezsoča 214 22.7. 3:00:21,0 46,31 13,63 12 22 0,4 2,1 2,1 Lepena 215 22.7. 3:00:37,7 46,30 13,61 0 5 0,3 1,5 Čezsoča 216 22.7. 3:28:39,4 46,32 13,57 7 14 0,3 1,9 2,5 Čezsoča 217 22.7. 3:32:52,4 45,93 15,59 6 14 0,3 1,5 2,2 IV Gornji Lenart 218 22.7. 13:50:12,5 46,31 13,58 11 6 0,2 1,5 1,9 Čezsoča 219 22.7. 21:26:39,7 46,31 13,62 9 31 0,4 1,8 2,6 Lepena 220 22.7. 22:31:28,2 46,18 13,43 7 11 7,2 1,7 2,3 Robidišče 221 23.7. 8:12:51,4 46,34 13,62 6 18 0,4 1,7 2,1 Kal-Koritnica 222 23.7. 13:52:07,6 46,32 13,59 9 67 0,5 2,8 3,2 V Čezsoča 223 24.7. 4:23:59,3 46,32 13,51 6 1,3 čutili Polovnik 224 24.7. 4:42:12,7 46,34 13,53 7 7 0,2 1,5 2,0 Plužna 225 24.7. 9:44:03,1 46,40 15,28 7 21 0,4 2,1 2,6 Spodnji Dolič 226 24.7. 15:38:42,1 46,32 13,59 7 18 0,2 2,0 2,3 Čezsoča 227 24.7. 21:07:54,9 46,30 13,63 7 17 0,2 2,1 2,1 Lepena 228 25.7. 8:36:44,7 46,32 13,61 8 9 0,2 1,9 2,0 Kal-Koritnica 229 25.7. 9:22:20,0 46,33 13,62 5 4 0,2 1,8 Kal-Koritnica 230 25.7. 12:44:18,5 46,31 13,63 6 8 0,2 1,7 1,8 Lepena 231 26.7. 1:26:05,5 46,31 13,61 11 11 0,2 1,8 2,0 Čezsoča 232 26.7. 5:11:56,4 46,32 13,61 5 10 0,2 1,5 1,6 Kal-Koritnica 233 26.7. 19:30:22,1 46,30 13,60 8 8 0,2 1,6 1,8 Čezsoča 234 27.7. 12:04:57,0 46,31 13,62 7 8 0,2 1,5 1,7 Lepena 235 27.7. 15:01:34,8 46,30 13,62 8 20 0,2 2,0 2,2 Lepena 236 28.7. 7:17:47,6 46,31 13,63 5 10 0,2 1,6 1,6 Lepena 237 28.7. 8:56:03,3 46,31 13,61 9 24 0,2 1,7 2,3 čutili Lepena 238 29.7. 6:42:38,1 46,29 13,64 8 12 0,2 1,7 2,0 Lepena 239 29.7. 9:53:06,2 46,29 13,64 7 8 0,2 1,6 1,9 Drežniške Ravne 240 29.7. 9:53:49,0 45,95 14,87 9 16 0,2 1,5 Selo pri Radohovi vasi 241 29.7. 11:11:21,4 46,31 13,64 7 23 0,3 1,6 2,4 čutili Lepena 242 29.7. 14:14:45,9 46,32 13,61 8 7 0,1 1,5 Kal-Koritnica 243 29.7. 16:09:08,1 46,30 13,62 8 8 0,3 1,5 1,3 Lepena 244 29.7. 20:10:05,2 46,30 13,62 7 9 0,2 1,5 1,9 Lepena 245 30.7. 8:39:09,0 46,31 13,61 9 8 0,1 1,6 1,6 Čezsoča 246 30.7. 13:44:08,2 45,65 15,51 9 9 0,1 1,5 2,2 Krašič, Hrvaška 247 31.7. 10:36:32,7 46,31 13,62 7 7 0,2 1,6 1,8 Lepena 248 31.7. 14:08:54,3 46,32 13,61 9 13 0,2 1,9 1,9 Kal-Koritnica 249 31.7. 20:42:24,5 46,31 13,61 8 36 0,3 2,2 2,4 III-IV Kal-Koritnica 26 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 250 1.8. 0:11:25,0 46,33 13,59 7 42 0,4 2,6 3,0 IV Kal-Koritnica 251 1.8. 3:06:36,2 46,32 13,57 6 9 0,2 1,5 2,2 T Čezsoča 252 1.8. 7:27:46,1 46,30 13,61 7 8 0,3 1,5 1,9 Drežniške Ravne 253 1.8. 8:29:38,9 46,33 13,59 7 75 0,4 2,9 3,1 V Kal-Koritnica 254 1.8. 12:03:55,6 46,27 13,61 10 3 0,1 1,0 III-IV Srpenica 255 2.8. 14:17:41,9 46,31 13,60 8 11 0,1 1,5 1,8 Kal-Koritnica 256 2.8. 17:09:23,3 46,49 14,82 0 5 0,1 1,5 Podpeca 257 3.8. 9:22:53,1 46,33 13,58 7 55 0,5 2,5 2,9 V Kal-Koritnica 258 4.8. 22:01:51,7 46,32 13,63 10 19 0,3 1,7 2,2 Lepena 259 5.8. 0:15:11,5 45,91 15,16 11 16 0,2 1,7 Trebelno 260 5.8. 8:32:23,8 46,31 13,60 7 5 0,2 1,6 1,6 Čezsoča 261 5.8. 15:10:16,6 45,98 14,58 12 9 0,3 1,5 1,7 Zalog pri Škofljici 262 6.8. 6:42:46,5 46,31 13,61 7 9 0,1 1,7 1,9 Kal-Koritnica 263 7.8. 4:49:44,4 45,70 15,67 13 15 0,3 1,9 Plešivica, Hrvaška 264 7.8. 6:45:05,9 46,31 13,61 7 13 0,3 1,5 2,1 Kal-Koritnica 265 7.8. 17:13:05,5 46,30 13,61 8 24 0,3 1,6 2,4 Drežniške Ravne 266 8.8. 17:19:36,7 46,31 13,61 7 29 0,3 1,7 2,5 Lepena 267 9.8. 7:57:33,2 46,32 13,60 9 7 0,2 1,7 1,9 Kal-Koritnica 268 9.8. 10:09:02,2 46,31 13,60 9 6 0,1 1,6 1,8 Čezsoča 269 9.8. 11:49:04,5 46,31 13,62 7 6 0,1 1,5 Lepena 270 9.8. 15:58:18,2 46,32 13,62 7 7 0,2 1,7 1,8 Lepena 271 9.8. 19:51:29,0 46,31 13,60 8 16 0,5 1,5 2,1 Čezsoča 272 10.8. 0:34:42,2 46,31 13,60 8 4 0,0 1,5 1,8 Čezsoča 273 11.8. 5:36:45,0 46,33 13,57 8 29 0,3 1,9 2,5 Čezsoča 274 11.8. 17:37:43,7 46,30 13,60 10 6 0,1 1,5 1,8 Magozd 275 11.8. 22:08:37,9 45,91 15,16 10 23 0,3 2,0 2,4 Trebelno 276 12.8. 23:51:22,1 46,30 13,60 7 14 0,1 1,7 2,2 Magozd 277 13.8. 2:25:16,8 45,94 14,43 14 21 0,3 1,7 2,4 Dolenja Brezovica 278 15.8. 9:17:14,7 46,31 13,61 8 19 0,3 1,7 1,9 Kal-Koritnica 279 15.8. 13:57:49,9 46,27 14,36 14 25 0,4 1,7 2,1 IV Mlaka pri Kranju 280 16.8. 19:24:17,5 46,34 13,60 7 12 0,3 1,7 2,3 Kal-Koritnica 281 16.8. 20:01:28,1 46,30 13,61 8 13 0,3 1,5 2,0 Magozd 282 17.8. 0:15:19,0 46,33 13,57 6 12 0,2 1,6 2,0 Kal-Koritnica 283 17.8. 1:22:14,1 46,31 13,63 7 12 0,3 1,8 2,2 Lepena 284 18.8. 13:28:31,4 46,58 15,27 10 5 0,4 1,9 Zgornji Kozji Vrh 285 18.8. 14:24:23,8 46,33 13,60 8 88 0,5 2,9 3,2 V Kal-Koritnica 286 20.8. 20:13:45,9 46,26 13,53 23 4 1,2 1,7 2,3 Kred 287 21.8. 1:43:38,4 45,42 15,31 8 6 0,4 1,5 2,1 Zilje 288 21.8. 7:59:42,0 46,32 13,59 7 10 0,2 1,8 2,2 Čezsoča Potresi v Sloveniji v letu 2004 27 št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 289 21.8. 18:31:37,4 46,53 14,33 12 66 0,4 2,4 2,9 Ferlach, Avstrija 290 22.8. 7:58:11,5 46,54 14,32 12 22 0,4 1,8 2,3 Ferlach, Avstrija 291 24.8. 22:25:51,7 45,87 14,71 14 37 0,3 2,2 2,7 III-IV Cesta 292 26.8. 18:56:33,5 46,31 13,62 9 31 0,4 2,1 2,3 V Lepena 293 27.8. 0:34:00,5 46,32 13,60 9 61 0,4 2,3 2,8 V Kal-Koritnica 294 27.8. 12:15:16,2 46,31 13,60 7 9 0,2 1,6 1,6 Čezsoča 295 28.8. 1:15:48,6 46,30 13,64 7 15 0,3 1,5 2,0 Lepena 296 28.8. 1:18:08,9 46,32 13,60 7 11 0,3 1,6 1,8 Kal-Koritnica 297 30.8. 0:39:22,7 46,30 13,62 5 11 0,3 1,5 1,9 Lepena 298 31.8. 7:53:45,8 46,31 13,61 8 20 0,2 1,6 2,3 Čezsoča 299 31.8. 15:07:01,1 46,14 15,03 7 14 0,4 1,2 1,8 III Selo pri Zagorju 300 1.9. 3:18:02,3 46,31 13,61 6 12 0,2 1,5 1,9 Čezsoča 301 2.9. 20:41:20,2 45,89 14,96 16 25 0,3 1,7 2,3 Železno 302 7.9. 11:28:10,6 46,31 13,61 7 10 0,2 1,5 1,6 Kal-Koritnica 303 9.9. 11:28:52,8 46,07 14,73 10 20 0,2 1,5 1,8 Zgornja Jevnica 304 12.9. 1:05:20,6 46,31 13,61 9 11 0,2 1,5 2,2 Čezsoča 305 13.9. 6:23:29,5 46,30 13,61 8 15 0,3 1,8 2,1 Drežniške Ravne 306 14.9. 6:12:35,7 46,32 13,59 7 29 0,3 2,4 2,5 Čezsoča 307 14.9. 14:37:48,1 46,31 13,61 8 12 0,2 1,9 1,5 čutili Lepena 308 15.9. 10:30:14,9 46,31 13,61 8 15 0,1 1,6 2,0 čutili Kal-Koritnica 309 18.9. 19:37:48,7 46,32 13,62 9 39 0,3 2,1 2,5 V Lepena 310 19.9. 8:59:01,2 46,31 13,63 8 29 0,3 1,7 2,1 IV Lepena 311 21.9. 14:45:10,3 46,31 13,60 7 9 0,2 1,4 1,8 zvok Polovnik 312 22.9. 2:48:48,9 46,31 13,60 7 18 0,3 1,6 2,2 Čezsoča 313 22.9. 14:55:47,8 46,11 14,77 16 80 0,5 3,5 3,5 V Zgornji Prekar 314 24.9. 18:38:40,5 46,32 13,64 7 19 0,3 2,3 2,0 zvok Lepena 315 26.9. 13:13:00,5 45,87 15,70 0 3 0,0 1,2 IV Jesenice, meja Slovenija - Hrvaška 316 28.9. 7:10:05,0 45,95 14,47 12 13 0,3 1,4 1,9 čutili Vrbljene 317 5.10. 0:31:13,0 46,31 13,59 10 8 0,1 1,5 1,9 Čezsoča 318 11.10. 23:36:23,8 46,31 13,59 8 13 0,4 1,6 2,0 Čezsoča 319 13.10. 13:48:13,4 46,30 13,56 10 5 0,1 1,5 1,6 Čezsoča 320 14.10. 0:09:27,3 46,32 13,61 8 12 0,2 1,5 1,7 Kal-Koritnica 321 14.10. 19:04:41,6 45,88 15,65 7 16 0,5 1,7 IV-V Mihalovec 322 15.10. 11:33:59,3 46,31 13,61 9 8 0,1 1,7 1,9 Kal-Koritnica 323 19.10. 20:16:34,1 45,88 15,56 2 10 0,1 1,4 IV-V Mihalovec 324 23.10. 18:53:28,3 46,31 13,59 8 11 0,3 1,6 2,0 Čezsoča 325 27.10. 14:10:04,9 46,31 13,58 10 7 0,2 1,5 1,9 Čezsoča 326 28.10. 23:28:19,2 46,29 14,57 20 19 0,3 1,6 2,3 Klemenčevo 327 30.10. 1:54:03,2 46,11 14,78 12 21 0,4 1,5 1,7 Ribče 28 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar št. DAT. h:m:s z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC oN oE km s EMS 98 no. date h:m:s lat lon h NST RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC oN oE KM s EMS 98 328 30.10. 13:50:08,6 46,32 13,61 9 5 0,1 1,5 1,3 Kal-Koritnica 329 31.10. 23:08:44,0 46,33 13,62 8 39 0,5 1,8 2,4 Kal-Koritnica 330 1.11. 2:18:03,2 46,33 13,64 7 63 0,5 2,5 3,0 IV Lepena 331 1.11. 2:45:18,6 46,33 13,64 7 29 0,4 1,8 2,3 Lepena 332 1.11. 3:51:50,2 46,33 13,63 7 27 0,4 2,0 2,3 Lepena 333 1.11. 14:36:08,8 46,33 13,64 10 9 0,2 1,5 1,8 Lepena 334 2.11. 6:13:16,2 46,12 14,86 10 29 0,4 1,8 2,4 Klenik 335 6.11. 6:51:30,8 46,31 13,57 5 9 0,1 1,5 1,6 Čezsoča 336 6.11. 17:09:19,7 46,32 13,62 7 91 0,5 2,8 3,2 V Lepena 337 8.11. 2:15:59,3 46,24 13,78 6 22 0,4 1,5 2,2 Tolminske Ravne 338 8.11. 12:08:10,7 46,32 13,62 8 9 0,2 1,7 1,5 Lepena 339 12.11. 5:53:00,9 46,32 13,61 7 13 0,2 1,8 2,0 Kal-Koritnica 340 15.11. 21:59:03,0 45,57 15,22 10 4 0,1 1,9 1,4 Dolenja vas pri Črnomlju 341 18.11. 16:39:25,1 46,31 13,61 8 7 0,2 1,5 1,7 Kal-Koritnica 342 19.11. 19:45:05,9 46,55 14,79 19 39 0,5 2,5 2,5 IV Peca, meja Avstrija -Slovenija 343 23.11. 21:18:24,0 46,67 14,96 12 11 0,4 2,2 Ettendorf, Avstrija 344 24.11. 3:27:19,9 46,07 14,76 11 21 0,2 1,5 2,0 Mala Štanga 345 26.11. 19:33:53,4 46,35 13,59 6 30 0,5 1,6 2,3 čutili Kal-Koritnica 346 27.11. 1:58:04,7 46,31 13,60 13 9 0,3 1,5 1,9 Čezsoča 347 30.11. 23:58:33,2 45,86 15,71 2 6 0,1 1,3 III Loče pri Dobovi 348 7.12. 13:14:40,1 45,84 15,22 11 11 0,2 1,5 2,4 Jelše pri Otočcu 349 7.12. 13:30:42,0 45,83 15,20 11 21 0,3 2,2 Žihovo selo 350 11.12. 22:13:41,1 45,65 15,56 7 11 0,2 1,5 2,3 Krašič, Hrvaška 351 14.12. 11:07:11,8 46,31 13,60 8 34 0,3 2,1 2,6 IV-V Čezsoča 352 16.12. 21:18:29,9 46,21 14,90 12 24 0,4 1,6 2,2 Motnik 353 17.12. 2:31:36,2 45,72 15,21 10 10 0,3 1,4 2,1 čutili Radoha 354 18.12. 11:13:22,0 46,31 13,60 8 5 0,0 1,6 1,9 Čezsoča 355 20.12. 20:38:25,9 46,02 15,17 9 17 0,3 1,5 Srednik 356 21.12. 20:06:51,1 46,00 14,38 10 9 0,2 0,9 čutili Log pri Brezovici 357 28.12. 2:45:58,1 46,40 15,82 17 20 0,5 1,6 Njiverce 358 30.12. 19:40:25,0 46,10 15,20 10 25 0,4 1,6 2,5 Veliko Širje V naslednjem poglavju (in na slikah od 3 do 10) so natančneje prikazani le nekateri izmed potresov, ki so jih v zadnjem letu čutili prebivalci Slovenije. Zaradi velikega števila dogodkov ni bilo mogoče predstaviti učinkov prav vseh. Na sliki 11 so največje intenzitete za vse potrese, ki so jih v posameznih krajih čutili prebivalci Slovenije v letu 2004. Potresi v Sloveniji v letu 2004 29 zap. št. mesec dan čas (UTC) h:min največja intenziteta v Sloveniji (EMS-98) potresno območje no. month day time (UTC) h:m maximum intensity in Slovenia (EMS-98) earthquake's area 1 5 23 15:19 čutili Imotski, Hrvaška 2 9 14 18:09 IV-V Rijeka, Hrvaška 3 11 24 22:59 čutili Gardsko jezero, Italija 4 11 25 06:21 čutili otok Jabuka, Hrvaška Preglednica 2. Seznam potresov z žarišči v drugih državah, ki so jih čutili prebivalci Slovenije v letu 2004. Potresi so na kratko opisani v besedilu. Table 2. List of earthquakes with origins in other countries that were felt by the inhabitants of Slovenia in 2004. Short descriptions of the events are given in the text. Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih prebivalci čutili 1. januar 2004 ob 2. uri 21 minut po UTC. Zmerno tresenje tal z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili prebivalci kraja Soča. Stare lasaste razpoke na nekaterih objektih so se po poročanju opazovalca povečale. Slika 3. Intenzitete potresa 24. januarja 2004 ob 12. uri 49 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 3. Intensities of earthquake on 24 January 2003 at 12.49 UTC in individual settlements. 30_I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar 24. januar 2004 ob 12. uri 49 minut po UTC. O zmernem tresenju tal z intenziteto IV-V EMS-98 so poročali prebivalci Deskel in Kojskega (slika 3). V Dolnjem Cerovem so ob potresu slišali močan pok, podoben preletu reaktivnega letala. 3. april 2004 ob 19. uri 38 minut po UTC. Zmeren potres z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili prebivalci v Dolskem in Senožetih. Glasno bobnenje tal so čutili med ostalim v Kamnici, na Vinjah in v Jevnici. 5180- 5160514051205100- 508050605040- 5380 5400 5420 5440 5460 5480 5500 5520 5540 5560 5580 5600 5620 Slika 4. Intenzitete potresa 12. julija 2004 ob 13. uri 4 minute po UTC v posameznih naseljih. Figure 4. Intensities of earthquake on 12 July 2004 at 13.04 UTC in individual settlements. 12. julij 2004 ob 13. uri 4 minute po UTC. Najmočnejši potres v letu 2004 v Sloveniji so najbolj (z intenziteto VI-VII EMS-98) čutili v Čezsoči, Vodenci in posameznih delih Bovca (slika 4). V širšem nadžariščnem območju je prišlo do poškodb na številnih zgradbah, kot tudi na tistih, ki naj bi bile obnovljene po predpisih po velikonočnem potresu leta 1998. Prebivalci so neposredno po glavnem potresu in v naslednjih dnevih čutili zelo veliko število popotresnih sunkov. Zaradi splošne zmede in preplaha večinoma ni bilo možno ločiti, na kateri popotres se nanaša posamezen opis. Najbolj pogosto so podajali splošne ocene (npr. „Čutili smo 6 močnih potresov ta dan, in še nekaj šibkejših."). Zato v preglednici 1 podajamo le ocene intenzitet za tiste dogodke, za katere smo lahko nedvomno določili, kateri izmed preštevilnih opisov učinkov se nanašajo nanje. 5380 5400 5420 5440 5460 5480 5500 5520 5540 5560 5580 5600 5620 Potresi v Sloveniji v letu 2004 31 Potres je žal zahteval tudi eno smrtno žrtev - italijanskega planinca je v hribih nad Lepeno pod sabo do smrti pokopalo skalovje. Zaradi plazov je bilo zaprtih nekaj cest, marsikje je prišlo tudi do težav v oskrbi s pitno vodo in elektriko. Potres so čutili tudi zunaj naših meja, in sicer v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Več o tem potresu najdete v članku Renata Vidriha v reviji Ujma (Vidrih, 2005). 14. julij 2004 ob 4. uri 37 minut po UTC. Močno tresenje tal z intenziteto V EMS-98 so čutili v Bovcu. Od tam so poročali o škripanju sten in manjši gmotni škodi (slika 5) 14.07.2004 04:37 UTC v 5VA k GORICA Dobravlje ★ • V EMS-98 ■ IV-V • IV lll-IV III Čutili niso čutili LJUBLJANA 5370 5380 5390 5400 5410 5420 5430 5440 5450 5460 5470 Slika 5. Intenzitete potresa 14. julija 2004 ob 4. uri 37 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 5. Intensities of earthquake on 14 July 2004 at 04.37 UTC in individual settlements. 14. julij 2004 ob 6. uri 39 minut po UTC. Tla v Posočju so se ta dan večkrat stresla. Potres je intenziteto IV-V EMS-98 dosegel v Volarjah. 14. julij 2004 ob 15. uri 38 minut po UTC. Tudi ta potres so najmočnejše (IV-V EMS-98) čutili v Volarjah. 32_I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar 15. julij 2004 ob 18. uri 58 minut po UTC. Močno tresenje tal z intenziteto V EMS-98 so čutili prebivalci bovškega predela Mala vas. Iz mnogih krajev so prišla poročila o povečevanju razpok in drugih poškodb na zgradbah. 21. julij 2004 ob 9. uri 50 minut po UTC. Žarišče potresa je bilo pri Kalu-Koritnici. Čutili so ga prebivalci Zgornjega Posočja. Najmočnejše učinke (V EMS-98) je imel v naseljih Čezsoča in Vodenca. V Čezsoči ga je med ogledom poškodovanih objektov čutila tudi naša terenska ekipa. Poročevalka iz Vodence je, poleg povečanja razpok na hiši, omenila tudi drsenje terena ob hiši, ter razširjanje razpok v zemlji za nekaj centimetrov vsak dan. Slika 6. Intenzitete potresa 23. julija 2004 ob 13. uri 52 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 6. Intensities of earthquake on 23 July 2004 at 13.52 UTC in individual settlements. Potresi v Sloveniji v letu 2004 33 23. julij 2004 ob 13. uri 52 minute po UTC. Tudi ta potres je imel žarišče v bližini Čezsoče (slika 6). Čutili so ga najbolj v Mlinskem, Bovcu, Kalu-Koritnici in Soči, kjer je dosegel intenziteto V EMS-98. Ljubljano je ob tem času zajelo močno neurje, zato je obveščanje javnosti o tem dogodku zaradi popolnega izpada komunikacij nekoliko zamujalo. 1. avgust 2004 ob 8. uri 29 minut po UTC. Ta potres so najmočneje (V EMS-98) čutili v Bovcu in Soči. Iz Bovca so poročali o močnem vertikalnem dvigovanju tal, ki so ga posebej dobro občutili tisti, ki so se sončili leže na tleh. 3. avgust 2004 ob 9. uri 22 minut po UTC. Ta potres je dosegel največjo intenziteto V EMS-98 v Bovcu. Tam so ga čutili med hrupnim delom v tovarni, zaradi potresa so nekateri tudi zapustili stavbo. Slika 7. Intenzitete potresa 14. septembra 2004 ob 18. uri 9 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 7. Intensities of earthquake on 14 September 2004 at 18.09 UTC in individual settlements. 18. avgust 2004 ob 14. uri 24 minut po UTC. Seizmična aktivnost v Posočju se je nadaljevala. Tresenje tal z intenziteto V EMS-98 so čutili prebivalci Mlinskega, Bovca, Vodence in Soče. Opazovalci še naprej poročajo o večanju razpok na zgradbah. Vsak potres pa še vedno sproži veliko preplaha med prebivalci. 26. avgust 2004 ob 18. uri 56 minut po UTC. Žarišče tega potresa je bilo pri Lepeni. Najmočneje so ga čutili v Kobaridu in na Idrskem, kjer se dosegel intenziteto V EMS-98. 34_I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar 27. avgust 2004 ob 0. uri 34 minut po UTC. Močno tresenje tal z intenziteto V EMS-98 so najmočneje čutili v Bovcu. Iz Male vasi so poročali o precej glasnem hrupu, ki je spremljal tresenje. Zvok, podoben bobnenju, je prebudil prebivalce tudi na Idrskem. 14. september 2004 ob 18. uri 09 minut po UTC. Zmeren potres z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili prebivalci v kraju Prigorica (slika 7). Žarišče tega potres je bilo na Hrvaškem, vzhodno od Reke. Na Reki in v številnih okoliških krajih je potres povzročil manjšo gmotno škodo, predvsem razpoke v stenah, stropovih in na fasadah hiš. 18. september 2004 ob 19. uri 37 minute po UTC. Tokratno tresenje tal z intenziteto V EMS-98 so v kraju Soča čutili tudi tisti, ki so med potresom hodili na prostem (slika 8). Nekajsekundno zamolklo bobnenje ob potresu sta slišala tudi jamarja v Renetovem breznu na Kaninu. Slika 8. Intenzitete potresa 18. septembra 2004 ob 19. uri 37 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 8. Intensities of earthquake on 18 September 2004 at 19.37 UTC in individual settlements. Potresi v Sloveniji v letu 2004 35 5180- 5160- 5140- 5120- 5100- 5080- 5060- 5040- 22.09.2004 14:55 UTC -j*- 5380 5400 5420 5440 5460 5480 5500 5520 5540 5560 5580 5600 5620 Slika 9. Intenzitete potresa 22. septembra 2004 ob 14. uri 55 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 9. Intensities of earthquake on 22 September 2004 at 14.55 UTC in individual settlements. 50955370 5375 5380 5385 5390 5395 5400 5405 5410 5415 5420 5425 Slika 10. Intenzitete potresa 6. novembra 2004 ob 17. uri 9 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 10. Intensities of earthquake on 6 November 2004 at 17.09 UTC in individual settlements. 36 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar 520a 5180- 5160- 5140- 5120- 5100- 5080- 5060- 5040- 502a I «k * ■ VI-VII EMS-98 • VI poškodbe ■ V-VI • V ■ IV-V • IV lll-IV III ll-lll •k zvok čutili niso čutili 5380 5400 5420 5440 5460 5480 5500 5520 5540 5560 5580 5600 5620 Slika 11. Skupna karta največjih intenzitet vseh potresov v letu 2004, ki so jih v posameznih krajih čutili prebivalci Slovenije. Figure 11. Overall map of the largest intensities of all earthquakes in 2004 felt by the inhabitants of Slovenia in individual places. 22. september 2004 ob 14. uri 55 minut po UTC. Močan potres v okolici Moravč z intenziteto V EMS-98 so čutili prebivalci krajev Boltija, Dole pri Litiji, Jevnica, Kamnica, Kresnice, Kresniške Poljane, Kresniški Vrh, Lešnica, Litija, Ljubno ob Savinji, Nevlje, Ribče, Sava, Verje in Vrhpolje (slika 9). Kljub dokaj veliki magnitudi (3,5) potres ni povzročil gmotne škode, razen nekaj razpok na ometu starejših stavb v širšem nadžariščnem območju. 14. oktober 2004 ob 19. uri 4 minute po UTC. Ta potres z intenziteto IV-V EMS-98 so čutili v krajih v okolici Dobove. Prebivalci so poročali o glasnem zastrašujočem bobnenju, podobnem eksploziji v kamnolomu. Posamezniki v Mostecu so med potresom prestrašeni zapustili hiše. 6. november 2004 ob 17. uri 9 minut po UTC. Močno tresenje tal z intenziteto V EMS-98 so čutili prebivalci krajev Volarje in Soča (slika 10). V Kobaridu so potres opisali kot zelo močan sunek z močnim pokom, ki ga je spremljal občutek, kot da bi celo hišo za trenutek dvignilo. Potresi v Sloveniji v letu 2004 37 14. december 2004 ob 11. uri 7 minut po UTC. O zmernem tresenju tal z intenziteto IV-V EMS-98 so poročali prebivalci Bovca in okolice. V Drežnici so ponovno opazili večanje obstoječih razpok na stenah hiš. Zaključek Potresna aktivnost v Sloveniji v letu 2004 je bila povečana, predvsem zaradi potresa, ki je 12. julija prizadel okolico Bovca, in njegovih popotresov. Histogram na sliki 12 kaže porazdelitev lokalnih magnitud (Mlv), ki smo jih opredelili za 3426 potresov. Največ potresov je imelo magnitudo med 0,5 in 0,8. Med potresi, za katere smo razposlali makroseizmične vprašalnike ali opravili terenske raziskave, jih je največjo intenziteto IV EMS-98 doseglo 14, intenziteto IV-V EMS-98 8 in intenziteto V EMS-98 12 potresov. Intenziteto VI-VII EMS-98 je dosegel en potres. Preostali potresi (36) so imeli največjo intenziteto nižjo od IV EMS-98 ali pa so jih ljudje le čutili in stopnje ni bilo mogoče opredeliti (sliki 2 in 13). Prebivalci so skupno čutili vsaj 71 potresov. Porazdelitev potresov glede na globino žarišč (slika 14) kaže, da je imela večina od 3499 potresov lociranih na območju Slovenije in bližnje okolice, žarišča do globine 18 km. Največ (1534) potresov je bilo v globini med 6,1 in 9 km. Za 28 potresov smo opredelili večjo žariščno globino od 18 km. 1400 1200 1000 O Q. > 0) >w 1192 □ ML, N=3426 £ 800 600 400 200 756 784 331 146 134 ■ i—i 60 P||—1 16 42000 1 <0,1 0,10,4 0,50,8 0,91,2 1,31,6 1,72,0 2,12,4 2,52,8 2,93,2 3,33,6 3,74,0 4,14,4 4,54,8 4,95,3 magnituda 0 Slika 12. Porazdelitev potresov v Sloveniji v letu 2004 glede na lokalno magnitudo Figure 12. Distribution of earthquakes in Slovenia in 2004 in relation to local magnitude 38 I. Cecic, M. Živčic, T. Jesenko in J. Kolar 18 16 14 > 12 o in A) 10 o o. o 8 > a> >w 6 4 2 0 16 [ UN = 71 14 12 11 8 6 3 1 čutili zvok III III-IV IV IV-V največja intenziteta EMS-98 V VI-VII Slika 13. Porazdelitev potresov v Sloveniji v letu 2004 glede na največjo intenziteto EMS-98 Figure 13. Distribution of earthquakes in Slovenia in 2004 in relation to maximum intensity EMS-98 1.5 occured. By that time there were already 17 seismic station operating within the radius of 20 km (Picture 3). Most of the provisory stations were operating until the end of August 2004. The collected data amounts to 36 Gb from the provisory stations and 13 Gb more from the stations of the permanent seismic networks of the Republic of Slovenia, Rete Friuli, DST and Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG). The collected database contains records from 72 seismic stations (246 channels). Data from 6 strong motion stations were also used within the INTERREGIIIB Alpine Space project Sismovalp (»Sesmic Hazard and Alpine Valley Response Analysis«). Potres 12. julija 2004 ob 13 uri in 4 minute po svetovnem času z žariščem v Krnskem pogorju je bil najmočnejši potres v Sloveniji po potresu 12. aprila 1998 z žariščem v istem območju. Njegova magnituda je bila Mlv=4,9, Mwa=5,2, Mw=5,2, Mb=5,0, Mm=4,5, Ms=4,9. Nadžarišče potresa je bilo približno 6 km jugovzhodno od Bovca, žariščna globina pa okoli 7 km. Potres je povzročil precejšnjo škodo predvsem v Čezsoči in Bovcu kjer so učinki dosegli intenziteto VI-VII EMS-98. Mnogo starejših hiš je bilo poškodovanih, v nekaterih predelih je padlo veliko dimnikov. Ena oseba je izgubila življenje. Potres so čutili vse do Münchna, Prage, Benetk, Dunaja in Zagreba. Takoj po potresu so organizacije Agencija Republike Slovenija za okolje (ARSO), Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia (INGV), Dipartimento di Scienze della Terra (DST), Universita di Trieste ter Istituto Nazionale di Oceanografia e di Geofisica Sperimentale 88 Potres 12. _julija 2004 v krnskem pogorju (zgornje Posočje) in opazovanje popotresne aktivnosti 89 (OGS) postavile večje števil prenosnih potresnih opazovalnic z namenom beleženja popotresov. Do konca avgusta je bilo lociranih več kot šest tisoč popotresov. organizacija kraj postavitve oznaka seizmometer akcelerometer digitalizator organisation site name code seismometer accelerometer digitiser Vrsnik VRSN fba23 Etna Čezsoča 23 CS27 fba23 Etna ARSO Srpenica SRPN Le3d5s fba23 EarthData PR6 Ribčev Laz RIBL Episensor EarthData PR6 Lepena LEPN Episensor Etna Čezsoča 83 CS83 fba23 Etna Bovec, letališče BOLE Episensor Etna DST Čezsoča, Fejnerjev hlev FEJN Episensor Etna Bovec RUSC Episensor Etna Trenta TREN STS-2 Episensor Q330 Trnovo TRN5 Le3d1s Episensor RT130 Lepena, Dom Klementa Juga LEP7 Le3d1s Episensor RT130 Soča, Korita SOC3 Le3d1s Episensor RT130 INGV Bavšica BAV8 Le3d1s Episensor RT130 Čezsoča, smetišče CZS6 Le3d1s Episensor RT130 Trenta TNT1 Le3d1s Episensor RT130 Podčela PDC4 Le3d1s Episensor RT130 Plužna PL11 Le3d1s Episensor RT130 KMI Bovec, Kot 12 BKOT fba23 Etna Zapluže ZAP9 Le3d1s Episensor RT130 OGS Planina, Kuhinja KUH2 Le3d1s Episensor RT130 Učja UC10 Le-3Dlite MarsLITE Preglednica 1. Kraj postavitve, oznaka ter oprema prenosnih začasnih opazovalnic. Table 1. Site name, code and equipment of the provisory seismic stations. V času potresa je bilo v Slovensko mrežo potresnih opazovalnic vključenih 21 potresnih opazovalnic katerih podatki se v stvarnem času samodejno prenašajo in zbirajo v središču za obdelavo podatkov v Uradu za seizmologijo in geologijo v Ljubljani. To število predstavlja večino od predvidenih 26 opazovalnic, ki bodo vključene v modernizirano mrežo potresnih opazovalnic, ki jo je Slovenija začela graditi po potresu 12. aprila 1998. V središču za obdelavo podatkov se v stvarnem času zbirajo tudi podatki iz sosednjih držav: Avstrije, Hrvaške in Italije. Leta 2002 je bil namreč podpisan sporazum med ARSO, DST, OGS in Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG) o sodelovanju pri zbiranju in izmenjavi podatkov v področju Alp in Jadrana. Tako so slovenskim seizmologom 12. julija 2004 bili takoj na voljo tudi zapisi nekaterih opazovalnic iz sosednjih držav. Že nekaj ur po potresu so strokovnjaki urada za seizmologijo in geologijo (USG) postavili prvo opazovalnico za močne potrese v Vrsniku in dve uri pozneje še eno v Čezsoči. Ekipa za mobilne mreže potresnih opazovalnic INGV iz Rima se je oglasila slabo uro po potresu in 90 J. Pahor, J. Kolar, M. Živčic in I. Cecic ponudila pomoč pri opazovanju popotresne aktivnosti. Dan po potresu so skupaj s seizmologi iz oddelka Centro di Ricerche Sismologiche (CRS) OGS v Vidmu postavili 10 potresnih opazovalnic, USG ARSO pa še eno. 15. julija so se pridružili še kolegi iz DST, ki so postavili tri opazovalnice za močne potrese in eno širokopasovno opazovalnico. ARSO je 21. in 26. julija postavil še po eno opazovalnico. Amadej Trnkoczy iz Bovca je v sodelovanju s Kinemetrics Inc. postavil opazovalnico za močne potrese v središču Bovca. V preglednici 1 so zbrani kraj postavitve, oznaka ter oprema začasnih opazovalnic. V preglednici 2 so zbrane zemljepisne koordinate opazovalnic ter čas delovanja. Azimutna pokritost je bila zelo dobra okrog smeri V-Z, nekoliko slabša pa okrog smeri S-J (slika 1). Nekateri inštrumenti so bili postavljeni tudi na prostem (slika 2, levo). Oznaka Zem. šir. Zem. dol. Nadm. višina Začetek delovanja Konec delovanja Code Lat. [°N] Long. [°E] Elevation [m] Start time End time VRSN 46.3326 13.6915 458 17:16 12.07.2004 08:36 19.08.2004 CS27 46.3223 13.5514 441 19:39 12.07.2004 09:30 23.08.2004 SRPN 46.2929 13.4985 371 16:40 13.07.2004 13:49 22.09.2004 RIBL 46.2778 13.8897 366 09:06 21.07.2004 09:15 17.08.2004 LEPN 46.3080 13.6774 492 06:13 26.07.2004 09:41 05.10.2004 CS83 46.3197 13.5478 438 12:15 23.08.2004 10:27 22.09.2004 BOLE 46.3311 13.5544 480 09:53 15.07.2004 20:00 16.10.2004 FEJN 46.3140 13.5602 971 13:08 15.07.2004 11:05 21.11.2004 RUSC 46.3462 13.5591 735 15:42 15.07.2004 10:22 21.11.2004 TREN 46.3603 13.7027 662 17:06 15.07.2004 14:08 23.12.2004 TRN5 46.2809 13.5319 350 11:25 13.07.2004 02:38 25.08.2004 LEP7 46.3024 13.6796 437 11:29 13.07.2004 05:42 25.08.2004 SOC3 46.3372 13.6517 539 13:24 13.07.2004 04:39 26.08.2004 BAV8 46.3610 13.5944 566 13:29 13.07.2004 21:02 25.08.2004 CZS6 46.3273 13.5614 536 16:19 13.07.2004 03:48 24.08.2004 TNT1 46.3707 13.7395 366 16:39 13.07.2004 18:16 21.07.2004 PDC4 46.3182 13.4987 615 18:48 13.07.2004 18:05 20.08.2004 PL11 46.3357 13.5182 600 19:16 20.07.2004 12:12 25.08.2004 BKOT 46.3382 13.5507 440 10:49 18.08.2004 še deluje ZAP9 46.2832 13.6306 640 05:42 13.07.2004 10:25 26.08.2004 KUH2 46.2420 13.6597 610 11:18 13.07.2004 00:01 26.08.2004 UC10 46.3068 13.4058 1159 17:28 13.07.2004 23:59 25.08.2004 Preglednica 2. Zemljepisne koordinate ter obdobje delovanja prenosnih začasnih opazovalnic. Table 2. Geografical coordinates and operation period of the provisory seismic stations. Skupaj s stalnimi opazovalnicami mreže potresnih opazovalnic republike Slovenije in Rete Friuli je v času največje gostote delovalo 19 opazovalnic (84 kanalov) v oddaljenosti manj kot deset kilometrov (26 opazovalnic v oddaljenosti manjši kot 20 km) od nadžarišč potresov. Potres 12. _julija 2004 v krnskem pogorju (zgornje Posočje) in opazovanje popotresne aktivnosti 91 Slika 1. Položaj najbližjih začasnih opazovalnic. Nadžarišče glavnega potresa je prikazano s črno-belo žogico, ki predstavlja žariščni mehanizem. Opazovalnici ROBS in CADS sta del stalne mreže potresnih opazovalnic Republike Slovenije (podlaga: http://maps.google.com/). Figure 1. Location of the nearest provisory seismic stations. The epicenter of the main shock is depicted by the focal mechanism ball. The stations ROBS and CADS are part of the seismic network of the Republic of Slovenia (background picture: http://maps.google.com/). USG ARSO sodeluje skupaj s še devetimi raziskovalnimi organizacijami v evropskem INTERREG IIIB projektu Sismovalp katerega cilj je raziskati odziv alpskih dolin na seizmično pobudo. Ena med izbranimi testnimi dolinami je tudi Bovška kotlina. V projektu sodelujejo tudi OGS in DST in pri določanju lokacij za postavitev prenosnih potresnih opazovalnic je bil del teh usmerjen v potrebe zbiranja podatkov za potrebe projekta. 15. julija je bil vzpostavljen profil čez Bovško kotlino, sestavljen iz šestih opazovalnic za močne potrese, ki so v času svojega delovanja zaznale več sto popotresov in s tem prispevale pomembne podatke k proučevanju obnašanja Alpskih dolin v primeru potresa. Pri postavitvi začasnih opazovalnic za beleženje popotresnih sunkov je zelo pomembno hitro ukrepanje. Po spremenjenem Omorijevem zakonu se pogostost oziroma število popotresnih sunkov v časovni enoti približno recipročno zmanjšuje s pretečenim časom t od glavnega potresa: n(t) k K (c +1)' 92 J. Pahor, J. Kolar, M. Živčic in I. Cecic pri čemur sta K in C konstanti, eksponent p pa tipično zavzame vrednosti med 0,7 in 1,5. Večina popotresnih sunkov se sproži zelo hitro po glavnem potresu. Za popotresne sunke štejemo tiste potrese, ki so šibkejši od glavnega sunka in se zgodijo v istem žariščnem območju do časa, ko se popotresna dejavnost ne razlikuje več od tiste pred potresom. Slika 2. Levo: postavitev začasne potresne opazovalnice na polju (INGV). Desno: postavitev v zgradbi (Fejnerjev hlev, DST). Figure 2. Left:field installation of a provisory seismic station by INGV. Right: installation in the buildig (Fejnefs barn, DST). Trideset ur po glavnem potresu je delovalo 17 opazovalnic, oddaljenih manj kot 20 km od nadžarišča potresa. Do takrat se je sprožilo že skoraj 50 odstotkov pričakovanih popotresov z magnitudo 1,5 ali več (slika 3). Postavitev začasne mreže potresnih opazovalnic za beleženje popotresne dejavnosti omogoča zelo natančno določanje parametrov popotresnih sunkov. Ti podatki pomembno prispevajo k razumevanju lokalne geotektonske strukture potresnega področja. Na sliki 4 je prikazano pribl. 15x11 km veliko področje z glavnim potresom 12.7.2004 (rumena zvezda) ter popotresnimi sunki magnitude Ml ž 1,0 (modri križci) do konca avgusta 2004. V podatkovni bazi z zapisi potresa 12.7.2004 in njegovih popotresov so zbrani (slika 5): 1. neprekinjeni zapisi vseh opazovalnic začasne mreže (22 opazovalnic), 2. vsi proženi zapisi mreže Rete Friuli (19 opazovalnic), 3. vsi proženi zapisi najbližjih opazovalnic za močne potrese (BOVC, DRZN, KOBR), 4. zapisi vseh dogodkov do 26.10.2004 na najbližjih slovenskih stalnih opazovalnicah (CADS, ROBS,GORS), 5. zapisi dogodkov z Ml= {1,5 - 2,0} na bližnjih stalnih opazovalnicah (BILJ, JAVS, LJU, OBKA, TRI, VOJS, CEY), Potres 12. _julija 2004 v krnskem pogorju (zgornje Posočje) in opazovanje popotresne aktivnosti 93 6. zapisi dogodkov z Ml ž 2,0 na vseh stalnih slovenskih opazovalnicah in na nekaterih sosednjih. S o N ro o. o >N S o ■> £ «n 28 21 15 4 -f 100 - 80 - 60 ii A S -40 i o Q. O a. - 20 o T3 O Število dni po glavnem potresu Slika 3. Število delujočih opazovalnic v času po glavnem potresu (rdeča črta) in število popotresnih sunkov z Ml > 1,5 kot odstotek vseh pričakovanih popotresov (modra črta). Število pričakovanih popotresov je ocenjeno s pomočjo spremenjenega Omorijevega zakona. Figure 3. The number of operating seismic stations in time after the main earthquake (red line) and percentage of expected aftershocks with Ml > 1,5 (blue line). The nubmer of expected aftershocks was evaluated with modified Omori law. 46.35 ' c £ 46.3- >w E <1) N 46.25 13.5 13.55 13.6 13.65 13.7 zem. dolžina [°] Slika 4. Nadžarišča popotresov v obdobju od glavnega potresa do konca avgusta 2004. Rumena zvezda prikazuje nadžarišče glavnega potresa, modri križci popotrese do globine 9 km, zeleni krogci pa popotrese do globine 18 km. Figure 4. Epicenters of aftershocks in the period from the main earthquake untill the end of August 2004. Main shock epicenter is represented by yellow star, blue crosses are aftershocks with depth less than 9 km and green circles are aftershocks with depth less than 18 km. 94 J. Pahor, J. Kolar, M. Živčic in I. Cecic Zapisi dogodkov na opazovalnicah začasne mreže, opremljenimi z Reftek in MarsLite digitalizatorjem, ter zapisi kratkoperiodnih inštrumentov stalne mreže Rete Friuli so tudi tako popravljeni, da so odstranjeni učinki FIR filtra. V podatkovni bazi je zbranih za 49 Gb podatkov, od tega 35,7 Gb od opazovalnic začasne mreže ter 6,7 Gb s popravljenimi zapisi opazovalnic začasne mreže. Podatkovna baza vsebuje zapise iz 72 različnih potresnih opazovalnic (246 kanalov). »MMlIHlill^, Jsjxj Traces r QUIT Amp: A r Filter It r Print Display Slika 5. Obseg vseh zapisov v podatkovni bazi (prikazane so le vertikalne komponente) od 12.7.2004 (2004194) do konca leta 2004. Datum je zapisan v obliki leta in zaporednega dneva v letu. Figure 5. The coverage of data (only vertical components are shown) in the database from 12.7.2004 (2004194) untill the end of2004. The date is written in the form of year and day of the year. Literatura Živčic, M. & Krn-2004 TEAM. The Krn Mountains (Slovenia) MW 5.2 Earthquake: Data Acquisition and Preliminary Results. Geophysical Research Abstract, 8, 06439 PREGLED POŠKODB OB POTRESIH LETA 1998 IN 2004 V ZGORNJEM POSOČJU A SURVEY OF DAMAGE CAUSED BY THE 1998 AND 2004 EARTHQUAKES IN THE UPPER SOČA VALLEY Matjaž Godec, Barbara Šket-Motnikar, Renato Vidrih, Polona Zupančič Izvleček. Potres leta 1998 v Posočju (12. april 1998, Ml=5,6) je povzročil obsežne poškodbe tako v naravi kot na (predvsem starejših) zgradbah. Intenziteta potresa je bila ocenjena na VII. - VIII. stopnjo EMS. Največje in najobsežnejše poškodbe so bile na zgradbah z lesenimi stropovi, ki so bile grajene iz obdelanega ali neobdelanega kamna v slabi malti. Po potresu je bilo pregledanih 3395 objektov in 2928 od teh je bilo poškodovanih. Čeprav se je že ob potresu v Furlaniji leta 1976 (M=6,4) poškodovalo mnogo zgradb na tem območju, je bila obnova in ojačitev teh zgradb pogosto slabo ali nepopolno izvedena. Tla pa so se na tem območju zopet močno stresla leta 2004 (12. julij 2004, M=4,9). Največja intenziteta v nadžariščnem območju je bila ocenjena na VI. - VII. stopnjo EMS. Po potresu je bilo pregledanih 1863 objektov in od teh jih je bilo 1764 poškodovanih. Potresa 1998 in 2004 imata žarišče na istem območju. Čeprav je bila sproščena energija potresa leta 2004 desetkrat manjša od tistega leta 1998, so bili poškodovani mnogi objekti, ki so bili po potresu 1998 obnovljeni in ojačeni. Abstract. The April 12, 1998 earthquake in the Soča Valley, Slovenia had a magnitude of 5.6. It caused significant damage to the natural environment (rock falls, rock slides) as well as to older buildings. The maximum intensity of the earthquake has been estimated to VII - VIII EMS. The older buildings that were made of processed and unprocessed stone in bad mortar with wooden floors suffered most of the damage. 3,395 buildings were inspected after the earthquake and 2,928 of them were damaged. Although the Friulian (Italy) earthquake in 1976 (M=6.4) caused a lot of damage in this area, the repair and strengthening of older buildings were often poorly done or not carried out at all. There was another earthquake in the Soča Valley on July 12, 2004. It had a magnitude of 4.9. The maximum intensity was VI -VII EMS. After this earthquake 1,863 buildings were inspected and 1,764 suffered various levels of damage. Although 10 times less energy was released in this earthquake, many buildings strengthened and retrofitted after 1998 earthquake were also damaged. Uvod Območje Slovenije leži na stiku med Evrazijsko ploščo in Jadransko mikroploščo. Severozahodna Slovenija je eno potresno aktivnejših območij Slovenije, saj se lahko dogodijo potresi z učinki do IX. stopnje EMS lestvice (Ribarič, 1987). Potres 12. aprila 1998 je bil eden najmočnejših potresov z žariščem v Sloveniji v zadnjih 100 letih. Magnituda potresa je bila 5,6, največja ocenjena intenziteta pa VII-VIII EMS. Žarišče potresa je bilo locirano med dolino Lepene in pobočja Krna, globina žarišča je bila ocenjena na približno 8 km. V prvih dvajsetih urah je bilo zabeleženo okoli 400 popotresov, katerim je v naslednjih mesecih sledilo še okoli 7000 popotresov. Najmočnejši popotres se je zgodil 6. maja 1998 z magnitudo 4,2. Šest let kasneje (12. julija 2004) so se tla stresla na istem območju. Potres je imel magnitudo 4,9, največja intenziteta (učinek na zgradbe, naravo, ljudi in predmete) je bila ocenjena na VI -VII EMS. 95 96 M. Godec, B. Šket-Motnikar, R. Vidrih in P. Zupančič stopnja OBJEKT JE UPORABEN Poškodovanost je zanemarljiva do neznatna (na sami konstrukciji ni poškodb): pojav lasastih razpok na malokaterih zidovih, odpadejo le manjši kosi ometa, pri malokaterih zgradbah je opaziti odpadanje majavih kamnov iz zgornjega dela objekta. stopnja OBJEKT JE UPORABEN Poškodovanost je zmerna (konstrukcija je neznatno poškodovana, nekonstrukcijski (nenosilni) elementi pa so srednje močno poškodovani), na mnogih zidovih so razpoke, dokaj veliki kosi ometa odpadejo, deli dimnikov se porušijo.. stopnja OBJEKT JE ZAČASNO NEUPORABEN Poškodovanost je znatna do velika (konstrukcija je zmerno poškodovana, nekonstrukcijski elementi pa so močno poškodovani): na večini zidov so široke in velike razpoke, zdrs opečnih in skrilastih strešnikov, dimniki se odlomijo v višini strehe. Pri teh poškodbah je objekt začasno neuporaben. stopnja OBJEKT JE ZAČASNO NEUPORABEN Poškodovanost je zelo velika (znatne poškodbe konstrukcije, zelo obsežne poškodbe na nekonstrukcijskih elementih): resne porušitve zidov, delna porušitev konstrukcije. Pri teh poškodbah je objekt začasno neuporaben. stopnja OBJEKT JE NEUPORABEN Uničenje (zelo velika poškodovanost konstrukcije): popolna ali skoraj popolna porušitev. Pri teh poškodbah je objekt neuporaben. Preglednica 1. Stopnje poškodb pri zidanih zgradbah (Grunthal, 1998). Table 1. Damage grades on masonry buildings (Grunthal, 1998). Oba potresa sta nastala ob istem prelomnem sistemu - to je ob ravenskem prelomu, ki je del idrijskega prelomnega sistema. Razdalja med žariščema obeh potresov znaša manj kot 2 kilometra. Pri obeh potresih so največje poškodbe na zgradbah in v naravi nastale na nevezanih kamninah (nanosi rek in potokov, pobočni grušči). Pas z največjimi poškodbami se vleče v dinarski smeri, od severozahoda proti jugovzhodu ter se razteza od Bovca preko doline Lepene in Drežniških Raven do vasice Krn (Vidrih in Godec, 1998). Dinarska smer je potrjena Pregled poškodb ob potresih leta 1998 in 2004 v zgornjem Posočju 97 (Bajc in drugi, 1999) tudi z geogeografsko porazdelitvijo popotresov, ki pokrivajo približno 12 kilometrov dolg ozek pas na prizadetem območju. Splošno o objektih Analiza zbranih podatkov o poškodbah na objektih je bila narejena v skladu z navodili EMS lestvice (Grünthal, 1998), kjer je pet stopenj poškodb (Preglednica 1). Nepoškodovane zgradbe ali pa zgradbe z nepopolnimi podatki so bile uvrščene v skupino zgradb z ocenjeno stopnjo poškodovanosti 0 (Uprava za zaščito in reševanje, 1998). Potrebno je poudariti, da je bila velika večina zgradb v Posočju popolnoma uničenih med I. svetovno vojno. Cele vasi so bile v kratkem času obnovljene. Takrat so se iskale rešitve, kako z omejenimi sredstvi, ob pomanjkanju materiala in v čim krajšem času zagotoviti bivališča za ljudi. Zato so bile mnoge takrat zgrajene zgradbe zgrajene slabše, kot je velevalo znanje in praksa še pred začetkom I. svetovne vojne. Kot poseben primer lahko omenimo vas Čezsoča. Vas je bila popolnoma porušena med I. svetovno vojno (1914-1918). Vas je bila po vojni obnovljena na obstoječih ruševinah. Marsikatera zgradba je bila grajena brez temeljev, material so bili okrogli, gladki rečni prodniki v slabi apneni malti. Stropovi so bili običajni leseni, zidovje med seboj nepovezano, kritina pa je bila težka. Vas je bila močno poškodovana tudi med II. svetovno vojno (1939-1945). Del vasi je bil požgan, del je utrpel močna bombardiranja. Zgradbe so bile zopet močno poškodovane, vendar se jih je dalo popraviti (zopet ob pomanjkanju časa, denarja in materiala). Ruševine (z mnogimi nakopičenimi vidnimi in manj vidnimi poškodbami) so predstavljale osnovo za obnovo. Energija predhodnih dogodkov je povzročila tudi manj opazno popuščanje vezi, ki jih je ustvarila slaba apnena malta. Potresa leta 1988 in 2004 sta bila le še dva dodatna dogodka v tem zgodovinskem nizu. Potres leta 1998 - poškodbe objektov Kakšne so splošne značilnosti poškodovanih objektov? Skupno smo obdelali podatke o 3395 objektih, kot je prikazano na Sliki 1. Pri oceni učinkov potresa na gradbene objekte smo uporabili podatke, ki smo jih zbrali sami (Godec, Ribičič in Vidrih, 2000; Godec, Vidrih in Ribičič, 1999), kot tudi podatke (Potres v Posočju, 1998), ki so jih zbrali ocenjevalci poškodb na objektih, ki so delali pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. Kategorije poškodb ocenjevalcev Ministrstva za okolje in prostor se zelo dobro ujemajo z navodili EMS lestvice, zato smo pri statističnem vrednotenju podatkov za opis učinkov lahko uporabili tudi tako pridobljene podatke. 98 M. Godec, B. Šket-Motnikar, R. Vidrih in P. Zupančič Slika 1. Število poškodovanih objektov ob potresu 1998 in porazdelitev po poškodbenih kategorijah. Močno poškodovana sirarna v Pologu. Figure 1. Number of damaged buildings during 1998 earthquake and their distribution. Heavy damaged cheese-diary in Polog. Splošne značilnosti pregledanih objektov: Temelji: 301 objekt je bil grajen brez temeljev, 2095 objektov je imelo kamnite in 569 betonske temelje. Drugi tipi temeljenja so bili pri 82 objektih, medtem ko pri 348 objektih nismo uspeli pridobiti verodostojnega podatka. Zidovi: 1931 zgradb je imelo kamnite zidove, 367 zidove iz mešanega materiala, 493 zgradb je imelo opečne zidove in 37 betonske. Zidove iz drugačnega materiala je imelo 213 zgradb, za 354 zgradb pa ni podatkov o sestavi zidovja. Stropi: 1545 zgradb je imelo lesene stropove, 81 opečne, medtem ko je imelo betonske stropove 1034 zgradb. Stropovi pri 366 zgradbah so drugačni od prej navedenih možnosti, popisovalci pa niso pridobili podatkov o 369 zgradbah. Ostrešje: Večina (2919) zgradb je imela leseno ostrešje. Kritina: Korce je imelo 406 zgradb, 677 jih je imelo strešnike, 952 salonitke, 930 pa kritino iz drugega materiala. Ni podatkov o 430 zgradbah. Leto izgradnje: 805 zgradb je bilo zgrajenih pred letom 1914, 1687 pregledanih zgradb je bilo zgrajenih v obdobju med letoma 1914 in 1945, 249 jih je bilo zgrajenih med letoma 1945 in 1964, 291 je bilo zgrajenih med letoma 1964 in 1981. 158 pregledanih zgradb je bilo zgrajenih po letu 1981. Preostanku zgradb ni bilo moč pripisati obdobja izgradnje. Obdobja gradnje so bila določena glede na pomembne mejnike, kot npr. predvojna gradnja, zlpovojne obnove (1914 in 1945) ali pa spremenjena zakonodaja na področju potresno odporne gradnje (1964 in 1981). Potres leta 2004 - poškodbe objektov Tudi ob tem potresu je bilo močno poškodovanih nekaj predvsem starejših objektov. Število objekov po stopnji poškodb je prikazano na Sliki 2. Pregled poškodb ob potresih leta 1998 in 2004 v zgornjem Posočju 99 Slika 2. Število poškodovanih objektov med potresom 2004 po poškodbenih kategorijah in poškodovani objekt (5. stopnja poškodb) v Čezsoči. Figure 2. Number of buildings damaged during 2004 earthquake and a damaged building (grade 5) in Čezsoča. Po potresu leta 2004 je bilo pregledanih 1863 objektov; od tega jih 99 ni bilo poškodovanih. Na koncu je bilo ocenjeno, da je 230 objektov tako poškodovanih, da so nevarni za bivanje; stanovalci so se morali začasno izseliti. Pregled po poškodbenih stopnjah pa je sledeč: 1 objekt je bil ocenjen kot objekt s poškodbami 5. stopnje, 36 objektov je imelo poškodbe 4. stopnje, 291 objektov je imelo poškodbe 3. stopnje, 435 objketov je imelo popškodbe 2. stopnje in 1001 objekt je imel poškodbe 1. stopnje. Poškodbe starejših objektov pri tako močnem potresu so pričakovane, vendar je presenetljiv obseg poškodb objektov, ki so bili po potresu 1998 potresno utrjeni (kar je prikazano v nadaljevanju). Pregledna karta potresne mikrorajonizacije zgornjega Posočja Osnova za izdelavo karte seizmične mikrorajonizacije (Ribičič, M., Vidrih, R. in Godec, M., 2000) je bila uradna karta potresne intenzitete za povratno dobo 500 let (Ribarič, 1987). Na osnovni karti (Slika 3) so prikazane cone intenzitet potresov, in sicer VII., VIII. in IX. stopnje po EMS lestvici. Seizmična mikrorajonizacija vsako od teh con podrobneje razdeli na tri podcone glede na geološko zgradbo terena, in sicer: 1. kategorija (seizmogeološko ugodna tla): kamnine, ki imajo lastnosti hribin (apnenci, dolomiti,...) 2. kategorija (seizmogeološko srednje ugodna tla): goste in srednje goste zemljine, ki so se odložile v debelejših plasteh, ter hribine, ki so prekrite z debelejšo preperino 3. kategorija (seizmogeološko neugodna tla): mehkejše in manj goste zemljine Pri izdelavi karte so bile upoštevane seizmološke in neotektonske osnove. 100 M. Godec, B. Šket-Motnikar, R. Vidrih in P. Zupančič Slika 3. Karta potresne mikrorajonizacije in lokacije objektov, ki so utrpeli poškodbe pri obeh potresih (čeprav so bili obnovljeni in ojačeni po potresu leta 1998). Figure 3. General map of seismic microzonation and locations of buildings which have suffered damage from both of the earthquakes (despite of strengthening after 1998). Pregled poškodb ob potresih leta 1998 in 2004 v zgornjem Posočju 101 Poškodovani objekti med potresom 2004, ki so bili ojačeni po potresu leta 1998 Pri oceni poškodovanih objektov med potresom leta 2004 je bila posebna pozornost namenjena 576 objektom, ki so bili poškodovani že ob potresu leta 1998 (preglednica 2, sliki 4 in 5). Obnova in utrditev objektov, poškodovanih v potresu leta 1998, je bila pred potresom 2004 večinoma že zaključena. Med omenjenimi 576 objekti so bila obnovitvena in utrditvena dela zaključena na 523 objektih, pri 5 objektih so bila tik pred zaključkom, pri 48 objektih pa so dela še potekala. leto izgradnje 1998 stopnja poškodb 2004 stopnja poškodb Skupaj 1 2 3 4 1 15 8 4 27 2 9 5 3 17 do leta 1900 3 7 4 3 14 4 2 1 3 5 4 1 2 7 Skupaj 37 18 13 68 1 96 36 16 2 150 2 50 12 7 3 72 1901-1940 3 38 9 8 1 56 4 15 3 1 19 5 16 3 19 Skupaj 215 63 32 6 316 1 10 25 16 2 53 2 11 5 4 2 22 1941-1964 3 3 2 5 10 4 1 1 1 3 5 1 1 Skupaj 26 33 26 4 89 1 22 15 6 1 44 2 1 1 1 3 1965-1982 3 5 2 7 4 4 4 5 2 1 3 Skupaj 34 19 6 2 61 1983-1998 1 6 5 4 1 16 3 2 2 Skupaj 8 5 4 1 18 Preglednica 2. Število zgradb poškodovanih pri potresih 1998 in 2004 po obdobjih izgradnje. Table 2. Number of same buildings damaged in 1998 and 2004 earthquakes regarding the year of construction. Posebno pozornost pa moramo nameniti tistim 22 objektom (slika 5), ki so bili v obeh potresih 1998 in 2004 znatno poškodovani (poškodbe 3. ali večje stopnje). Med temi objekti je bilo 20 v vmesnem času ustrezno ojačenih in utrjenih, pri dveh objektih pa obnova še ni bila 102 M. Godec, B. Šket-Motnikar, R. Vidrih in P. Zupančič zaključena, zato smo jih iz nadaljnje raziskave izločili. Realna pričakovanja so bila, da so obnovljeni objekti zmožni brez znatnih poškodb prestati tudi močnejši potres kot je bil leta 2004. V skladu s principi potresnoodporne gradnje pa so manjše poškodbe popolnoma sprejemljive tudi na ojačenih objektih. Slika 4. Območje z največ poškodovanimi objekti in njihova porazdelitev ob potresu 1998 (levo) in ob potresu 2004 (desno) (damage grade - stopnja poškodovanosti objekta). Figure 4. Damaged area and distribution of the damaged buildings in 1998 (left) and 2004 earthquakes (right). Pred potresom leta 1998 je v teh 20 objektih živelo 56 ljudi, po zaključku del pa se je vrnilo le 21 ljudi v 7 objektov. Ostali so, čeprav obnovljeni, samevali. Podobno je v vseh 576 objektih, poškodovanih v obeh potresih, pred potresom leta 1998 živelo 2026 ljudi, po obnovi pa le še 1475. Nekdo bi lahko sklepal, da je šlo za zavestno odločitev o zmanjševanju potresne ogroženosti (ena od metod zmanjševanja potresne ogroženosti je poleg povečevanja potresne odpornosti tudi zmanjševanje števila prebivalcev v ranljivih objektih). Vendar to izseljevanje nima nobene povezave s sistematičnim zmanjševanjem potresne ogroženosti, verjetno pa predstavlja izziv za sociološko raziskavo. Katere so značilnosti teh dvajsetih znatno poškodovanih objektov (v obeh potresih poškodbe 3. do 5. stopnje)? To so objekti, grajeni večinoma pred letom 1940, površine 60 do 300 m2. Pri večini objektov so lastniki vlagali sredstva v rekonstrukcijo oz. obnovo (16 objektov je bilo tako popravljanih že pred letom 1998, sistematično pa vsi po potresu leta 1998). Glede sestave materiala gre za značilne stare objekte na tem območju - 15 objektov ima kamnite temelje, vsi imajo kamnite ali kamnito-opečne stene, stropovi pa so pri polovici armiranobetonski, pri polovici pa leseni. Zaključek Potresa 1998 in 2004 pa sta podala nove podatke, ki so temeljili na terenskem ogledu in preučitvi poškodb tako na gradbenih objektih kot tudi v naravi. Nove informacije so tudi osnova za pripravo novih inženirsko geoloških, geotehničnih in seizmoloških podlag. Pregled poškodb ob potresih leta 1998 in 2004 v zgornjem Posočju 103 Iz preučitve učinkov potresov v Posočju je razvidno, da je potrebno posebno pozornost nameniti potresni odpornosti starejših objektov. Ob pregledu poškodb objektov v Posočju smo ugotovili, da je 80% pregledanih objektov grajenih pred letom 1964. Leto 1964 predstavlja mejnik pri potresno odporni gradnji, saj je bil takrat uveljavljen sodoben predpis na tem področju. Vendar to še ne pomeni, da so vsi starejši objekti potresno neodporni; mnogi imajo zadostno potresno odpornost že zaradi svoje arhitektonske zasnove, pa tudi kvalitetno izvedeni nosilni zidovi so sposobni prevzeti potresne sile. Vendar - stalno je potrebno izboljševati potresno odpornost starejših objektov - s povezovanjem zidov v višini stropne konstrukcije in zmanjševanjem nepotrebne mase objekta (kritina, polnila). Število poškodovanih objektov Slika 5. Objekti poškodovanih ob potresu 1998, obnovljeni in ojačeni v obdobju od 1998 do 2004 ter ponovno poškodovani pri potresu leta 2004 (ki je bil bistveno šibkejši od potresa 1998). Figure 5. Buildings that were damaged in 1998 earthquake, strengthened in period from 1998 to 2004, and damaged again in weaker earthquake in 2004. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti temeljenju starejših objektov. Izkopi vzdolž temeljev starejših objektov so pogosto pokazali, da temelji niso kvalitetno izvedeni (narejeni iz nametanih večjih kosov kamenja ali betona slabe kvalitete), kot tudi ne dovolj globoki. Do nove situacije pa je prišlo po potresu leta 2004. Nesprejemljivo je, da so se močno poškodovali objekti, ki so bili že močno poškodovani ob potresu leta 1998 in kasneje ojačeni v skladu z zahtevami zakonodaje na tem področju. Ob tem je potrebno ponovno poudariti, da je bilo ob potresu leta 2004 sproščene 10 krat manj energije, kot ob potresu leta 1998. 104 M. Godec, B. Šket-Motnikar, R. Vidrih in P. Zupančič Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti 20 ponovno močno poškodovanim objektom in ugotoviti vzrok. Zakaj je ponovno prišlo do močnih poškodb? So bili projekti ojačitve narejeni korektno? Je bila izvedba narejena v skladu z projekti? Je bila ojačitev sploh smiselna ali bi bilo bolj učinkovito objekte zgraditi povsem na novo? Vedno znova se pojavi tudi vprašanje, kateri predpis uporabiti pri zagotavljanju potresne odpornosti poškodovanih objektov. Pogosto je zelo težko in zelo drago z metodami ojačevanja zagotoviti takšen nivo potresne odpornosti, kot ga predpisi zahtevajo (Lagorio, 1990). Mnogo dela bo še potrebnega, da ne bomo vedno znova presenečeni ob vsakem močnejšem potresu v potresno aktivni Sloveniji. Potresi na tem območju so bili in bodo - tudi močnejši. Najboljša zaščita pa je, ob boljšem poznavanju seizmogeoloških pogojev, potresno odporna gradnja novejših in ojačevanje starejših objektov. Vse to pa zahteva sistematično in dolgotrajno delo, pa čeprav močnejšega potresa na posameznem območju ni bilo že vrsto let. Ocenjujemo, da ob potresu leta 2004 ne bi smelo priti do takšnega obsega poškodb na obnovljenih in ojačenih objektih. Opravljeno delo predstavlja osnovo za nadaljnje študije, v katerih bomo skušali najti vzroke ranljivosti obnovljenih in ojačenih objektov. Možni vzroki so lahko neustrezna ocena stanja posameznega objekta, neučinkovito ojačevanje objektov ali pa napake pri izdelavi projektne dokumentacije. Literatura Bajc, J., Živčic, M., Jesenko, T. in Močnik, G., 1999. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju: relokacija glavnega potresa in popotresov. Potresi v letu 1998. Uprava RS za geofiziko. 71-79, Ljubljana. Godec, M., Vidrih, R. in Ribičič, M., 1999. The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory: The Engineering-Geological Structure and Damage to Buildings, Potresi v letu 1998, 145-168. Godec, M., Ribičič, M. in Vidrih, R. 2000. A Survey of Damage Caused by 1998 Earthquake in the Soča Valley (Slovenia), 12th World Conference on Earthquake Engineering, Book of Abstracts, Volume One, 447. Grunthal, G., 1998. European macroseismic scale 1998 - EMS-98, Conseil de'Europe, Vol. 15, Centre Europeen de Geodynamique et de Seismologie, Luxembourg. Lagorio, H.J., 1990. Earthquakes - An Architect's Guide to Nonstructural Seismic Hazards. John Willey & sons, London. Ribarič, V., 1987. Seizmološka karta za povratno periodo 500 let, Zajednica za seizmologiju SFRJ, Beograd. Ribičič, M., Vidrih, R. in Godec, M., 2000. Seizmološki in geotehnični pogoji gradnje v zgornjem Posočju, Geologija 43/1, 115-143. Uprava RS za zaščito in reševanje ter Državna komisija za oceno poškodovanosti objektov Potres v Posočju, april 1998 - Izpolnjeni vprašalniki za oceno poškodovanosti in uporabnosti po potresu poškodovanih gradbenih objektov, 1998, Ljubljana - delovno gradivo. Vidrih, R. in Godec, M., 1998. Potres v Posočju 12. aprila 1998. Življenje in tehnika XLIX, junij 1998, Ljubljana, 59-68. POSPEŠKI V POSOČJU OB POTRESU 12. 7. 2004 ACCELERATIONS IN POSOČJE JULY 12, 2004 Barbara Šket Motnikar, Tatjana Prosen Izvleček. Potres 12. 7. 2004 (M=4,9) v Posočju so zabeležile potresne opazovalnice za močne potrese v Bovcu, Kobaridu in Drežnici, ki so od nadžarišča oddaljene manj kot 10 km. Takoj po potresu so bile postavljene dodatne začasne opazovalnice za merjenje popotresov. Opisane so osnovne značilnosti bližnjih potresnih opazovalnic (vrsta tal, zgradba, pritrditev instrumenta) in podani izmerjeni parametri gibanja tal. Prikazana je primerjava izmerjenih vrednosti pospeška s teoretičnim modelom pojemanja. Abstract. The earthquake that shook the upper Soča area on July 12, 2004 (M=4.9) was registered by three nearby strong motion stations. Bovec, Kobarid and Drežnica stations are less than 10 km from the epicentre. After the main event, additional stations were set up to measure aftershocks. Main characteristics of the nearby earthquake monitoring stations are presented (soil type, station building, instrument fixation), as well as the ground motion parameters recorded. The comparison of recorded accelerations and theoretical values of attenuation models is given. Uvod V času julijskega potresa 2004 v Posočju je v Sloveniji delovalo 10 opazovalnic, opremljenih s pospeškomeri. Po glavnem potresu smo v bližino nadžarišča postavili še 3 začasne opazovalnice za beleženje popotresov (Prosen, 2006). Po glavnem potresu je bilo v Posočju do konca leta 2004 zabeleženih še 21 popotresov z lokalno magnitudo večjo ali enako 3. V najbolj poškodovanem predelu (Čezsoči) je bil 23. 7. 2004 zabeležen popotres z magnitudo 3,0. Zapisi pospeška glavnega potresa in številnih popotresov so bili analizirani v okviru razvojno raziskovalne naloge Uvajanje standarda Evrokod 8 v Sloveniji, Potresna obtežba, ki jo je izvedel Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR). V poročilu (Fajfar in drugi, 2004) so tabelarično in grafično predstavljeni korigirani časovni zapisi in spektri pospeška, hitrosti in odmika. Analizi je dodan tudi obsežen komentar. Izmerjene vrednosti pospeška ob glavnem potresu so nepričakovano visoke. Možni vzroki prekoračitve vrednosti projektnega pospeška tal na karti potresne nevarnosti Slovenije so prikazani v prispevku (Lapajne in drugi, 2006). Zaradi popolnejše dokumentacije v tem prispevku navajamo še nekaj novih podatkov: • pogoji, v katerih so delovale potresne opazovalnice, • preglednica z vrednostmi parametrov gibanja tal in • grafična primerjava pospeškov z modeli pojemanja. 105 106 B. Šket-Motnikar in T. Prosen Potresne opazovalnice s pospeškomeri Pospeškomeri so v Sloveniji večinoma nameščeni v objektih. Stavbe morajo biti nizke, toge in čim lažje, instrument pa pritrjen v tla, da zagotovimo čim manjši vpliv na zapise potresov. Poleg tega mora biti instrument čim bliže temeljem, da zabeleži čim manjši odziv stavbe. V praksi to ni vedno izvedljivo, saj moramo pri izbiri lokacije upoštevati še veliko drugih pogojev. Za stalno potresno opazovalnico potrebujemo trdna tla, čimmanj motenj v okolici (promet, hoja ipd.), električno napeljavo in telefonsko linijo za prenos podatkov. Tej se lahko odrečemo v primeru začasnih opazovalnic. Začasne opazovalnice želimo zaradi beleženja popotresov čimprej postaviti, zato pogoje za postavitev opazovalnice omilimo, kar pa lahko vpliva na zapise potresov. V Posočju so ob prvem, najmočnejšem potresnem sunku v bližini nadžarišča delovale tri stalne potresne opazovalnice, opremljene s pospeškomeri: Bovec, Drežnica in Kobarid. Opisi in slike stavb, v katerih so nameščeni instrumenti, so bili objavljeni v publikaciji Potresi v letu 2001 (Prosen in drugi, 2003). Vrste lokalnih tal pod omenjenimi opazovalnicami so navedene v preglednici 2. Zapis potresa 12.7.2004, 13:03 UTC s pospeškomera v Bovcu V Bovcu je instrument nameščen v pritličju knjižnice (enonadstropna stavba), kjer začasno shranjujejo odvečne knjige. Instrument je pritrjen na posebej za to zgrajen betonski podstavek. Slika 1. Pospeškomer v bovški knjižnici po potresu 12. 7. 2004. Poleg instrumenta ležijo knjige, ki so padle s polic med potresom. Figure 1. Accelerograph in Bovec library after the July 12th earthquake. The books arround it fell from the shelves during the earthquake. Pospeški v Posočju_107 Ob julijskem potresu je nekaj knjig padlo s polic, s stropa pa je odpadel tudi kos ometa (slika 1). Motnja se jasno vidi na pospeškomeru (slika 2a in 2b): je visokofrekvenčna, vsebuje velike amplitude in je kratkotrajna v primerjavi s potresom. Station ID: BOVC Channel 1: N-S 7/12/2004 (194) 13:03:58.000 1.000000 0.500000 c o % k. a a> o < 0.000000 -0.500000 f ill 1 Aft ilYi ill J Kf j V A A / "A r\/ \ A A V fi 1 I i / V X, V V V V 1 i 1 / I j \j 1 w 1 v 10.000 11.000 12.000 13.000 14.000 15.000 Slika 2a. Originalen zapis potresa v Posočju, zapisan z instrumentom v Bovcu. Figure 2a. The original accelerogram of the July 12th earthquake recorded with the instrument in Bovec. Station ID: BOVC Channel 1: N-S 7/12/2004 (194) 13:04:11.200 1.000000 0.500000 CB O a> o o < 0.000000 -0.500000 -1.000000 0.000 0.050 0.100 0.150 0.200 0.250 0.300 Slika 2b. Povečava motnje s slike 2a, ki je nastala ob padcu knjig med potresom 12. 7. 2004. Figure 2b. A magnified disturbance (book fall) from the Figure 2a. 108 B. Šket-Motnikar in T. Prosen Da bi bolje razumeli vpliv padca knjige v neposredno bližino ali na instrument, smo izvedli nekaj poskusov v stavbi Astre. Knjigo smo z višine približno enega metra spustili v prvem primeru v bližini instrumenta, v drugem pa na instrument. Merili smo z instrumentom Etna sn 2133 (EpiSensor, 2g), ki je podoben instrumentu v Bovcu. Zapise smo nato obdelali s programom KMI Strong Motion Analyst (Kinemetrics Inc., 2004). Izkazalo se je, da so oblike in amplitude zapisov padcev knjig podobne motnjam, ki jih vsebuje zapis potresa v Bovcu (slika 3). Tipične frekvence motenj, ki jih je zapisal instrument ob padcu knjige so najbrž povezane z lokalnim odzivom tal (v Astri parket, v Bovcu beton) in ne sovpadajo s frekvencami potresa, ki nas zanimajo. Pokazali smo tudi, da z izbranim filtrom, s katerim smo odstranili motnjo s pospeškomera, zelo malo vplivamo na velikost največjega pospeška potresa. Station ID: GPS2 Channel 1:N-S 2/16/2006(47)10:23:07.400 0.200000 0.100000 -0.200000 0.000 0.050 0.100 0.150 0.200 0.250 0.300 Slika 3. Zapis pospeškov ob padcu knjig v stavbi Astre (poskus). Figure 3. Accelerogram reccorded during the book fall in the immediate vicinity of the accelerograph (experiment in Astra). Zapis potresa 12.7.2004, 13:03 UTC z instrumenta v Drežnici V Drežnici je instrument v mrliški vežici (pritlična stavba), ki še ni v uporabi. Ob potresu instrument ni bil pritrjen na podlago, zato je morda zdrsnil po podlagi. Da bi preverili, kako zdrs vpliva na zapise in spekter pospeškov, smo naredili poskus, pri katerem je instrument večkrat zdrsel po tleh. Poskus je pokazal, da je zdrs težko opaziti na zapisu potresa, v spektru pa povzroči skoraj enakomerno spremembo amplitud. Ne moremo biti prepričani, da do zdrsa instrumenta ob potresu 12. 7. 2004 ni prišlo, niti ne moremo povedati, kako je to vplivalo na zapis potresa. Lahko ocenimo, da visoki pospeški, zabeleženi v Drežnici niso le posledica zdrsa. Po mnenju večine slovenskih seizmologov in predstavnika proizvajalca instrumenta, je malo verjetno, da je instrument res zdrsnil. Originalni zapis potresa 12. 7. 2004, kot ga je zabeležil instrument v Drežnici, je na sliki 4. Pospeški v Posočju 109 Zapis potresa 12.7.2004, 13:03 UTC z instrumenta v Kobaridu V Kobaridu je instrument Etna nameščen v pritličju dvonadstropne občinske stavbe in je pritrjen v betonska tla. Posebnosti na tem zapisu zato nismo pričakovali in tudi ne opazili. Originalni zapis potresa 12. 7. 2004, kot ga je zabeležil instrument v Kobaridu, je na sliki 5. Station ID: DRZN Channel 2: N-S 7/12/2004(194)13:03:58.000 -0.400000 10.000 11.000 12.000 13.000 14.000 Slika 4. Originalni zapis potresa 12.7.2004 v Posočju, zapisan z instrumentom v Drežnici. Figure 4. The original accelerogram of the July 12th earthquake recorded by the instrument in Drežnica. Station ID: KOBR Channel 1: N-S 7/12/2004(194)13:03:58.000 Slika 5. Originalni zapis potresa 12.7.2004 v Posočju, zapisan z instrumentom v Kobaridu. Figure 5. The original accelerogram of the July 12th earthquake recorded by the instrument in Kobarid. 110 B. Šket-Motnikar in T. Prosen Parametri gibanja tal V preglednici 1 so podani parametri gibanja tal na bližnjih opazovalnicah, ki so bili izračunani s programom Proshake (EduPro Civil Systems, 2003). Opredelitev parametrov je povzeta iz uporabniškega priročnika. Vršni pospešek a(t) (hitrost, odmik ) je največja absolutna vrednost pospeška (hitrosti, odmika) v zapisu akcelerograma. Intenziteta odzivnega spektra SI zajame tisto območje pseudo odzivnega spektra hitrosti PSV (pseudo spectral velocity), ki je najbolj pomembno za zgradbe (npr. Reiter, 1990): Prevladujoč nihajni čas je čas, pri katerem ima Fourierjev spekter največjo vrednost. Povprečen nihajni čas izračunamo kot uteženo povprečje vrednosti v Fourierjevem spektru med frekvencama 0,25 in 20 Hz. Trajanje pospeška nad izbranim pragom je časovni interval med prvo in zadnjo prekoračitvijo pospeška 0,05 g. Trajanje potresa po Trifuncu je časovni interval, ki je opredeljen s točkama, pri katerih se sprosti 5 % in 95 % energije. RMS pospešek aRMs v enem parametru vključuje tako vpliv amplitude kot tudi frekvenčni sestav akcelerograma: Ariasova intenziteta Ia prav tako vsebuje amplitudo in frekvenčni sestav potresa, integriramo pa čez celotni časovni integral: 2.5 SI (g) = J PSV (g, T )dT 0.1 , kjer je Td trajanje potresa po Trifuncu. Karakteristična intenziteta !c je opredeljena z I = a15 • T 05 1C aRMS 1 d ■RMS Primerjava izmerjenih in modelnih vrednosti Ob potresu leta 1998 v Posočju ni bilo potresnih opazovalnic. Izmerjeni pospeški na oddaljenih opazovalnicah so bili vsi manjši kot teoretične vrednosti na uveljavljenih modelih Pospeški v Posočju 111 pojemanja (Peruš in sod., 1999), ki prikazujejo povprečno odvisnost med pospeškom in oddaljenostjo pri dani magnitudi. V Sloveniji največkrat uporabljamo model pojemanja PS (Sabetta in Pugliese, 1996), včasih pa tudi evropski model ASB (Ambraseys in drugi, 1996). potresna opazovalnica / earthquake station: 12. 7. 2004 23. 7. 2004 Bovec Drežnica Kobarid Čezsoča E N E N E N E N vršni pospešek / peak acceleration (g): 0.47 0.48 0.29 0.38 0.13 0.15 0.07 0.11 vršna hitrost / peak velocity (m/sec) 0.17 0.29 0.06 0.09 0.08 0.06 0.01 0.02 vršni odmik / peak displacement (cm) 0.95 2.08 0.36 0.47 0.57 0.34 0.04 0.04 rms pospešek / rms acceleration (g): 0.21 0.22 0.07 0.10 0.03 0.04 0.02 0.02 ariasova intenziteta / arias intensity (m/sec): 1.22 1.52 0.20 0.30 0.10 0.09 0.01 0.01 intenziteta odzivnega spektra / response spectrum intensity (g2): 1.00 2.13 0.34 0.38 0.56 0.38 0.04 0.03 prevladujoč nihajni čas / predominant period (sec): 0.22 0.31 0.18 0.07 0.30 0.34 0.12 0.18 povprečen nihajni čas / mean period (sec): 0.23 0.32 0.13 0.12 0.31 0.22 0.13 0.11 trajanje pospeška nad izbranim pragom / bracketed duration (sec): 5.58 5.28 2.24 2.29 1.74 1.36 0.13 0.09 trajanje po trifuncu (glede na energijo) / trifunac duration (sec): 1.61 1.87 2.27 1.70 5.71 4.22 1.25 1.00 spektralni pospešek pri 0,3 s / spectral acceleration at 0.3 sec (g): 1.14 1.85 0.14 0.31 0.41 0.30 0.03 0.03 spektralni pospešek pri 1,0 s / spectral acceleration at 1.0 sec (g): 0.07 0.20 0.04 0.04 0.06 0.04 0.00 0.00 karakteristična intenziteta / chracteristic intensity (g1.5 x sec0.5): 0.12 0.14 0.03 0.04 0.01 0.01 0.00 0.00 Preglednica 1. Parametri gibanja tal na bližnjih opazovalnicah. Table 1. Ground motion parameters recorded on stations in Posočje. □ □ PSf, Ms=4.9 ASBf, Ms=4.9 A 2004, tla vrste A □ 2004, tla vrste B-E A 1998, tla vrste A □ 1998, tla vrste B-E PSf, Ms=5.7 ASBf, Ms=5.7 Pse, M=4.9 Pse, M=5.7 \ A \X N \\ \\\ □ ž & A A A A 1 I i 6 R [km] 0 10 20 30 40 50 Slika 6. Izmerjene vrednosti vodoravnega pospeška tal ob glavnih potresih v Posočju leta 1998 in 2004 ter primerjava z modeloma pojemanja. Figure 6. Instrumental values of horizontal ground acceleration at main Posočje events in 1998 and 2004, and comparison with attenuation models. 112 B. Šket-Motnikar in T. Prosen 12. 7. 2004 PGA [g] opazovalnica / station vrsta tal / soil type razdalja / distance [km] Z N E DRZN A 5 0.277 0.375 0.290 VINO A 18 0.019 0.018 0.014 MASA A 19 0.016 0.041 0.031 GORS A 29 0.016 0.026 0.015 MOG A 34 0.005 0.008 0.010 GEPF A 36 0.008 0.013 0.008 MOSTE A 36 0.000 0.009 0.011 SOLKAN A 38 0.012 0.017 0.017 CESC A 43 0.008 0.007 0.010 PRAD A 55 0.004 0.004 0.003 TRI A 67 0.001 0.001 0.001 DST A 73 0.002 0.002 0.003 LJU A 76 0.002 0.013 0.006 BOGE A 101 0.001 0.003 0.002 GOTE A 116 0.001 0.001 0.001 BOJS A 154 0.001 0.001 0.001 KOGS A 205 0.000 0.001 0.001 KOBR B 7 0.125 0.152 0.133 FGG B 73 0.003 0.011 0.009 NEKS B 153 0.002 0.003 0.003 BOVC B / E 7 0.211 0.485 0.471 STOL B / E 20 0.030 0.080 0.070 CARC B-E 73 0.006 0.006 0.003 DOLA E 85 0.002 0.004 0.005 Preglednica 2. Izmerjene vrednosti pospeška tal, vrsta tal po EC8 in oddaljenost opazovalnice. Table 2. Instrumental values of ground acceleration, EC8 soil type and distance. Pospeški ob potresu 2004 so bili na bližnjih opazovalnicah višji kot modelne vrednosti. Na sliki 6 so prikazane izmerjene vrednosti vršnega pospeška, nadžariščna oddaljenost ter vrsta tal za oba glavna potresa ter oba omenjena modela pojemanja. V modelih pojemanja je upoštevana oddaljenost od preloma (oznaka f) oziroma nadžariščna oddaljenost (oznaka e). Podatki za potres leta 2004 so prikazani tudi v preglednici 2. Poleg podatkov ARSO smo vključili tudi meritve pospeškov na pregradah, ki jih je posredoval IZIIS in podatke bližnjih italijanskih opazovalnic, ki so objavljeni na svetovnem spletu. Zaključek Vrednosti izmerjenih pospeškov na bližnjih opazovalnicah v Posočju ob potresu 12. 7. 2004 so bile glede na zmerno magnitudo potresa nepričakovano visoke in so daleč presegle tudi vrednosti na uveljavljenih modelih pojemanja. Največji pospešek je bil izmerjen v Bovcu v Pospeški v Posočju 113 stavbi knjižnice. Zaradi poškodb stropa stavbe in zaradi padca knjig so izmerjene vrednosti popačene, vendar so poskusi pokazali, da smo nezaželen vpliv večinoma odpravili z običajno korekcijo zapisa. Instrument v Drežnici je postavljen v mrliški vežici, a ni pritrjen v tla. Morebiten zdrs instrumenta ob potresu bi lahko spremenil vrednosti pospeška. Po zagotovilih proizvajalca instrumenta, ki je pregledal zapis pospeška, je bil zdrs sicer malo verjeten, a ga z gotovostjo vendarle ne moremo zanikati. Zapise pospeška smo ustrezno korigirali, vendar vršne vrednosti pospeška ne moremo enačiti z efektivnim pospeškom tal, ker so bile visoke vrednosti zelo kratkotrajne. Povzročena škoda ni bila sorazmerna pospešku, je pa bila pričakovana glede na zmerno magnitudo potresa. Literatura Ambraseys, N. N., Simpson K. A., Bommer J. J., 1996. Prediction of horizontal response spectra in Europe, Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Vol. 25, 371-400. EduPro Civil Systems Inc., 2003. Proshake, Ground Response Analysis Program, Version 1.12 and User's Manual Version 1.1, Washington. Fajfar, P., Dolšek, P., Fischinger, M., Peruš, I., Poljanšek, K., 2004. Uvajanje standarda Evrokod 8 v Sloveniji, Potresna obtežba, Raziskovalno-razvojna naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo. Kinemetrics Inc., KMI Strong Motion Analyst, 2004. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2006. Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije. Potresi v letu 2004 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urada za seizmologijo in geologijo, 114-131. Peruš, I., Šket, B., Fajfar, P., Lapajne, J., 1999. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju, Analiza gibanja tal, Potresi v letu 1998 (ur. J. Lapajne), Uprava RS za geofiziko. Prosen, T., Gostinčar, M., Godec, M., 2003. Akcelerografi slovenske mreže potresnih opazovalnic. Potresi v letu 2001 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 47-57. Prosen, T. : Akcelerografi slovenske mreže potresnih opazovalnic v letu 2004. Potresi v letu 2004 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 185-188. Reiter, L., 1990. Earthquake Hazard Analysis, Columbia University Press, New York, 254 str. Sabetta, F., and A. Pugliese, 1996. Estimation of response spectra and simulation of nonstationary earthquake ground motions, Bull. Seism. Soc. Am. 86, 337-352. http://www.dst.units.it/STR2001/S0CA2004/ (podatki italijanskih opazovalnic) POTRESI V POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE EARTHQUAKES IN POSOČJE AND SEISMIC HAZARD MAP OF SLOVENIA Janez Lapajne, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič Izvleček. V zadnjih treh desetletjih so se tla v zgornjem Posočju močno stresla v letih 1976, 1998 in 2004. Poškodbe hiš v zadnjem, v primerjavi s predhodnimi potresi najšibkejšim potresom, sta pri prizadetem prebivalstvu vzbudila sum v opredeljeno velikost potresa in v ustreznost dotedanje popotresne obnove. O oceni velikosti potresa seveda ne gre dvomiti. Poškodbe hiš, ki so v prejšnjih potresih ostale navidez nepoškodovane, je mogoče ob upoštevanju posebnosti nekaterih vzrokov pojasniti tudi s predpostavko, da se je tem in seveda tudi drugim hišam v preteklih potresih bistveno zmanjšala potresna odpornost, čeprav se to takrat ni odrazilo na vidnih poškodbah. Podoben zaključek velja tudi za nekatere delno utrjene hiše v popotresni obnovi. V strokovnih krogih pa je sicer kratkotrajno, a razmeroma močno gibanje tal, ki so ga zabeležili instrumenti med potresom leta 2004 v Bovcu in Drežnici in pogostost močnih potresov v zadnjem času v zgornjem Posočju, izpostavilo vprašanje o vzrokih takega gibanja in o morebitni potrebi po popravku karte projektnega pospeška tal. Glede na opredelitve v evropskem standardu EC8-1, so bile namreč na obeh lokacijah izmerjene vrednosti vršnega pospeška tal in vrednosti spektralnega pospeška pri majhnih nihajnih časih večje od projektnih vrednosti. Zaskrbljujoče je zlasti prekoračenje v Bovcu, kjer se je to zgodilo v območju nihajnega časa med 0,1 s in 0,4 s, ki se ravno prekriva z območjem lastnega nihajnega časa najpogostejših stavb na obravnavanem ozemlju. Kot kažejo analize potresnih zapisov, je velike vrednosti pospeška mogoče pripisati učinku lokalnih tal ter vplivu bližine in še posebej usmerjenosti potresnega prelomnega pretrga. Zaradi postavitve instrumentov v najetih prostorih so možne tudi napake meritev (padec predmetov na instrument, zdrs instrumenta). Ocenjena intenziteta VI-VII EMS, ki temelji na oceni poškodb objektov, pa ne kaže na prekoračenje »efektivnih« vrednosti vršnega pospeška tal, ki so povezane z odzivom konstrukcij zgradb in njihovimi poškodbami. Abstract. In the last three decades the Upper Soča valley region was affected by earthquakes in 1976, 1998 and 2004. The epicenter of 12 July 2004 earthquake (Mlv=4.9, intensity VI-VII EMS) almost coincided with the one of 1998 (Ms=5.7, intensity VII-VIII EMS) and caused some damage to the buildings reconstructed after the 1998 earthquake and also to some buildings that didn]t suffer visible damage by previous stronger earthquakes in 1976 and 1998. Two out of three instruments installed in the epicentral area recorded high accelerations (Bovec N-S component 0.485 g, Drežnica N-S component 0.375 g). Although higher values appeared at short periods, they exceeded the official EC8-1 design ground acceleration values for 475-years return period. Such high values and damage distribution can be explained by several causes: increased vulnerability of buildings, local site effects, near-field and fault directivity effect. Recording high uncertainties and measurement errors are also possible due to the installation of instruments in the rented buildings (objects falling on the instrument, slide of instrument). However, the intensity also does not support the exceedance of effective values of ground acceleration. Uvod V zadnjih treh desetletjih se je zahodna Slovenija večkrat močno zatresla. Leta 1976 se je to zgodilo v vrsti potresnih sunkov v maju (najmočnejši 6. maja z magnitudo 6,4) in v septembru (najmočnejši 15. septembra z magnitudo 6,1). Takrat je sicer bilo žarišče potresov v sosednji Furlaniji, kjer je bilo precej smrtnih žrtev, zaradi velike moči glavnega potresa in nekaterih popotresov pa so bila zelo poškodovana tudi mesta in vasi v zgornjem Posočju. 12. 114 Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 115 aprila 1998 in 12. julija 2004 je bilo žarišče potresov v globinah Krnskega pogorja, zato sta dva potresa (ki so jima sledili številni popotresi) kljub manjši moči (magnituda 5,7 leta 1998 in 4,9 leta 2004) tudi imela hude posledice v tem delu Posočja. Ti potresi, ki so bili podrobno opisani v številnih člankih, podatke pa je mogoče najti tudi na medmrežju, niso predmet obravnavanja v tem prispevku. Nas zanimajo nekateri pojavi ob potresu leta 2004, ki glede na velikost potresa niso bili v skladu s pričakovanji in so presenetili laično in strokovno javnost. Pojavila so se vprašanja, ki zadevajo razumevanje potresnega dogajanja v bližini potresnega prelomnega pretrga in poškodbe objektov v povezavi z ocenjevanjem potresne nevarnosti na širšem nadžariščnem območju. Projektiranje navadnih objektov v Sloveniji in s tem tudi v Posočju urejata dva dokumenta: še vedno veljavni Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih (UL SFRJ, 1981) in evropski standard Eurocode 8, 1. del, v nadaljevanju označen kot EC8-1 (CEN, 2004), ki je trenutno v postopku sprejemanja in ki je bil že v različici evropskega predstandarda (CEN, 1994) sprejet leta 1995 kot predstandard po metodi platnice, nato preveden in uradno sprejet kot slovenski predstandard (URSSM, 2000; SIS, 2001). Pravilnik se od leta 1990 (UL SFRJ. 1990) dalje opira na leta 1987 izdelano karto potresne intenzitete (avtor V. Ribarič) po lestvici MSK za povratno dobo 500 let. Intenzitete na karti se nanašajo na povprečne značilnosti tal danega območja intenzitete. EC8-1 pa temelji na karti projektnega pospeška za trdna tla za povratno dobo 475 let (Lapajne in drugi, 2001ab; 2002). Intenzitete MSK na karti so bile po uveljavitvi nove evropske potresne lestvice EMS -European Macroseismic Scale (Grunthal urednik, 1993; 1998) v praksi privzete tudi kot intenzitete EMS, čeprav so vrednosti EMS zamaknjene; po naši oceni so manjše za približno polovico stopnje. Lestvica EMS je posodobljena lestvica MSK, v kateri je opis posameznih stopenj bolj dodelan, posebej kar zadeva poškodbe objektov. Pred izidom karte projektnega pospeška tal leta 2001 je potresno odporno projektiranje navadnih objektov po slovenskem predstandardu temeljilo na omenjeni karti intenzitete, pri čemer so bile vrednostim intenzitete prirejene ustrezne vrednosti projektnega pospeška tal (URSSM, 2000) in sicer: intenziteti VI pospešek 0,05 g, intenziteti VII pospešek 0,10 g, intenziteti VIII pospešek 0,20 g in intenziteti IX pospešek 0,30 g. Te vrednosti (razen za intenziteto IX, kateri je v lestvici MSK prirejen pospešek 0,4 g) so bile povzete po prireditvi pospeška intenziteti, ki so jo predlagali avtorji lestvice MSK-76 (Medvedev, 1977). Lestvica EMS za razliko od lestvice MSK v svojem opisu ne vključuje povezave med intenziteto in pospeškom. Avtorji posebej poudarjajo, da je povezava med intenziteto in pospeškom le približna; posamezni intenziteti lahko namreč priredimo velik razpon njegovih vrednosti, določitev efektivnih vrednosti pa ni niti preprosta niti enolična. Poleg tega pospešek tal ni najpomembnejša posamezna fizikalna veličina, ki vpliva na intenziteto. Zaradi velikega števila instrumentov, postavljenih v bližini močnejših potresov, je znanje o največjih možnih pospeških v zadnjih dvajsetih letih precej napredovalo. 116 J. Lapajne, B. Šket Motnikar in P. Zupančič Potres 12. aprila 1998 in potresna intenziteta Slika 1 kaže omenjeno uradno karto potresne intenzitete in njej prirejenega projektnega pospeška tal za območje, ki so ga prizadeli potresi leta 1976, 1998 in 2004. Iz slike 1 je razvidno, da je ožjemu območja Bovca pripisana intenziteta VIII MSK oziroma projektni pospešek 0,20 g, širši okolici pa VII-IX MSK oziroma projektni pospešek 0,10-0,30 g. Kot je bilo že omenjeno, se intenziteta nanaša na povprečne značilnosti tal danega območja intenzitete, kar velja tudi za njej prirejeni pospešek. Slika 1. Karta intenzitete in njej prirejenega projektnega pospeška tal za povratno dobo 500 let - izsek za zgornje Posočje (UL SFRJ, 1990). Figure 1. Upper Soča valley part of intensity map and attributed design ground acceleration for 500 years return period (UL SFRJ, 1990). Potres 12. aprila 1998 z magnitudo 5,7 je dosegel največjo intenziteto VII-VIII EMS (Zupančič in drugi, 2001; Živčic in drugi, 1999) na območju Bovca in okolice. Instrumentalnih zapisov z ožjega potresnega območja v času glavnega potresa ni, ker takrat ni bilo instrumentov na tem območju. Zato ni podatkov o tem, kakšni so bili fizikalni parametri gibanja tal, npr. vršni pospešek tal (PGA) in spektralni pospešek (Sa). Glede na ocenjeno intenziteto in omenjeno povezavo med intenziteto in efektivnimi vrednostmi vršnega pospeška tal pa naj bi bil ta med 0,10 g in 0,20 g. To domnevo je upravičeval tudi na analizi poškodb neutrjenih stavb Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 117 temelječi zaključek, "da vrednosti efektivnih pospeškov tal med potresom 12. aprila 1998 niso presegle vrednosti 0,15 g, kar je nekoliko manj, kot je vrednost računskega pospeška tal, ki ga zahteva Eurocode 8 za preverjanje potresne odpornosti konstrukcij na območjih, kjer lahko pričakujemo potrese VIII. stopnje jakosti po EMS lestvici (ag = 0,2 g)." (Tomaževič in drugi, 1999). Groba ocena vrednosti efektivnega pospeška v nadžarišču na podlagi ocenjene intenzitete in modeliranja pojemanja je dala prav tako vrednost 0,15 g (Peruš in drugi, 1999). Potres v zgornjem Posočju leta 1998 zato ni vzpodbudil nobenih kritičnih vprašanj glede učinkov potresa in ocenjenega projektnega pospeška tal, ki je bil opredeljen z intenziteto MSK na uradno veljavni karti. Potres tudi ni vnesel dvomov o ustreznosti potresne sanacije hiš po potresu leta 1976, saj so strokovnjaki za sanacije ugotovili: "Analiza obnašanja kamnitih hiš med potresom 12. aprila 1998 je pokazala, da so hiše, ki so bile po potresih leta 1976 v celoti utrjene z upoštevanjem takrat pripravljenih tehničnih navodil, potres leta 1998 prestale brez poškodb ali pa so na njih nastale le manjše, nepomembne poškodbe. Potres leta 1998 pa je bil dovolj močan, da je na območju z največjo jakostjo povzročil hude poškodbe na hišah, ki sploh niso bile utrjene, ali pa ukrepi za utrjevanje niso bili sistematično v celoti izvedeni." (Tomaževič in drugi, 1999). Slika 2. Karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let - izsek za zgornje Posočje (Lapajne in sod., 2001b). Figure 2. Upper Soča valley part of design ground acceleration map for 475 years return period (Lapajne et al., 2001b). 118 J. Lapajne, B. Šket Motnikar in P. Zupančič Potres 12. julija 2004 in projektni pospešek tal Slika 2 kaže uradno karto projektnega pospeška tal za območje, ki je bilo prizadeto v potresih v zadnjih treh desetletjih. Iz slike je razvidno, da je ožjemu območja Bovca pripisan projektni pospešek tal 0,225 g, širši okolici pa od 0,200-0,250 g. Pri tem se projektni pospešek tal nanaša na trdna tla tipa A po EC8-1. Za primerjavo karte intenzitete in karte projektnega pospeška so v preglednici 1 prikazane njune glavne lastnosti. Preglednica 1. Primerjava lastnosti kart intenzitete in projektnega pospeška tal. KARTA INTENZITETE MSK KARTA PROJEKTNEGA POSPEŠKA TAL POVRATNA DOBA 500 LET 475 LET LETNA VERJETNOST PREKORAČITVE 0,0020 0,0021 50-LETNA VERJETNOST PREKORAČITVE 9,5 % 10 % TLA POVPREČNE ZNAČILNOSTI TAL DANEGA OBMOČJA TIP A PO EC8-1 PROJEKTNI PARAMETER INTENZITETA MSK PROJEKTNI POSPEŠEK TAL PROJEKTNI PARAMETER NA OBMOČJU BOVCA INTENZITETA: VIII MSK ALI 0,200 G PROJEKTNI POSPEŠEK TAL: 0,225 G able 1. Comparison of intensity and design ground acceleration map characteristics. MSK INTENSITY MAP DESIGN GROUND ACCELERATION MAP RETURN PERIOD 500 YEARS 475 YEARS ANNUAL PROBABILITY OF EXCEEDANCE 0.0020 0,0021 50-YEAR PROBABILITY OF EXCEEDANCE 9.5 % 10 % SOIL AVERAGE SOIL CHARACTERISTIC IN THE GIVEN ZONE SOIL TYPE A ACCORDING TO EC8-1 PROJECT PARAMETER MSK INTENSITY DESIGN GROUND ACCELERATION PROJECT PARAMETER VALUE IN BOVEC VIII MSK OR 0.200 G 0.225 G Iz zadnje vrstice v preglednici je razvidno, da je za Bovec vrednost projektnega pospeška tal 0,225 g na varnejši strani kot vrednost intenzitete VIII MSK, saj je slednji prirejena vrednost pospeška 0,200 g. Razlika pa je dejansko še večja, če upoštevamo še različna tla, na katera se nanaša ena in druga karta. V Posočju so najpogostejša tla tipa A, B in E, na katere se nanaša karta intenzitete, karta projektnega pospeška pa je narejena za tla tipa A po EC8-1 (CEN, 2004). Vrednosti faktorja tal v EC8-1 so 1, 1,2 in 1,4 (za A, B in E). Po slovenskem nacionalnem dodatku, ki pa še ni uradno veljaven, je za tip tal E predlagan celo faktor 1,7. Pripadajoč projektni pospešek za različne tipe tal na območju Bovca je torej 0,225, 0,270 in 0,315 (oz. 0.383) g. Te pospeške je torej treba primerjati z vrednostjo 0,200 g, ki izhaja iz karte intenzitete. Vrednost na karti projektnega pospeška tal je torej z upoštevanjem tipa tal dejansko za 12 - 58 % večja od vrednosti, ki izhaja iz karte intenzitete. 0.2 „ 0.1 S a» 'iS o.o a M O a -0.1 -0.2 ) 5 1| P 15 20 2 0.2 „ 0.1 m Ji «J 'S 0.0 « o o -0.1 -0.2 5 id 0.2 „ 0.1 >2 ® '¡s 0.0 a. 10 O -0.1 -0.2 lil) -1-o Ol o "= '' 15 20 2 čas [sek] čas [sek] čas [sek] a S" a o ^ to § to s TO » 2 o < m 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0.0 0.0 0.5 1.0 1.5 Nihajni čas [sek] N-S komponenta 2.0 3 0.0 0.5 1.0 1.5 Nihajni čas [sek] E-W komponenta Kobarid 2.0 < to 0.5 1.0 1.5 Nihajni čas [sek] Vertikalna komponenta N-S komponenta 15 20 25 0.4 0.3 „ 0.2 S * 0.1 o '8 o.o 8 a -0.2 -0.3 -0.4 0 5 11 f 15 20 2 čas [sek] čas [sek] 0.5 1.0 1.5 Nihajni čas [sek] E-W komponenta Drežnica 2.0 3 0.0 0.5 1.0 1.5 Nihajni čas [sek] Vertikalna komponenta 2.0 Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 121 CM O 1 IO IO P 1 -,—T- ¿e. Vi SL 10 n K) (Din^COCVI-r^OT-CNOO^-lfiiD 0000000000000 [B] )|3$3dsod CDTj-CNOCOCDTtCNJOCO(DTj-CMO CNtsicNcsi-^^-^^^ooboo [6]VS iS c cd c o Q. E .2 (0 _c CO ■e £ « 2L S >0 o OJ CDinTrcopjT-o^-CMco^iocD 0000000000000 w n >0 C 'n" (O'iNOOffi'iMOOOlO^MO «NNN^^^^vbdddd co c CD C O Q. E o LU O CD > O m [B] ^assdsod [B]vs CM L 0 [ 0 o c\i 10 o OOOOOOOOOOOOO CO ' C CD C o Q. E o cdtj-cniooocdtj-cnjococdtj-c\jo NCNi^WT-T-T-T-T-OOOOO [6] ^assdsod [B]VS Slika 3. Korigirani zapisi potresa na opazovalnicah v Kobaridu, Drežnici in Bovcu: pospešek in spektralni pospešek. Figure 3. Corrected registrations of the main earthquake from stations in Kobarid, Drežnica and Bovec: acceleration and spectral acceleration. 122 J. Lapajne, B. Šket Motnikar in P. Zupančič Po oceni seizmologov je potres 12. julija 2004 z magnitudo 4,9 dosegel največjo intenziteto VI-VII EMS na območju Bovca in okolice, kar je v povprečju eno do dve stopnji manj od projektne stopnje. Učinki potresa so bili torej pod učinki, ki jih predvideva karta potresne intenzitete za povratno dobo 500 let, po čemer bi lahko sklepali, da je tako tudi s projektnim pospeškom tal. Za razliko od razmer ob potresu leta 1998 pa so tokrat potres zapisali instrumenti, ki so bili po potresu leta 1998 postavljeni v Bovcu, Drežnici in Kobaridu (slika 3). Ti zapisi so presenetili nekatere strokovnjake s področja seizmologije in inženirske seizmologije, kot tudi strokovnjake s področja potresnega inženirstva, saj je instrumentalni pospešek tal v Bovcu in v Drežnici dosegel zelo velike vrednosti, kar je razvidno iz preglednice 2. Vrednosti v preglednici so korigirane po običajnem postopku, s čimer naj bi bil odstranjen šum in vpliv instrumenta. Lokacije opazovalnic kaže slika 4. Slika 4. Karta zgornjega Posočja s prikazom nekaterih prelomov, nadžarišči potresov 12. 04. 1998 in 12. 07. 2004 ter lokacijami potresnih opazovalnic (Bovec, Kobarid, Drežnica, Čezsoča). Figure 4. Upper Soča valley map showing major faults, epicenters of 12 April 1998 in 12 July 2004 earthquakes and temporary strong motion seismic station locations (Bovec, Kobarid, Drežnica, Čezsoča). Da bi pojasnili nepričakovano velike vrednosti, so na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani podrobneje analizirali vpliv tal na vrednosti vršnega pospeška tal in spektre vodoravnih komponent zapisov (predvsem) glavnega potresa v smereh sever-jug in vzhod- Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 123 zahod z omenjenih treh lokacij. Pri tem so ugotovili: "Analiza registracij glavnega potresnega sunka bovškega potresa je pokazala, da obstajajo pomembne razlike med značilnostmi gibanja tal na treh lokacijah, kjer so bile dobljene registracije. .. .Najmočnejše je bilo gibanje tal v Bovcu, kjer so maksimalne vrednosti pospeškov tal v obeh vodoravnih smereh dosegle skoraj 50 % g. Istočasno so maksimalne hitrosti dosegle vrednosti 29 in 17 cm/s v smereh N-S in E-W. Po teh podatkih bi lahko ocenili, da je bila intenziteta potresa na lokaciji inštrumenta večja od VIII po MSK lestvici. V Drežnici so bili registrirani visoki pospeški (38 in 29 % g v smereh NS in EW, hitrosti pa so bile nižje (9 in 6 cm/s), medtem ko so bili v Kobaridu razmeroma nizki tako pospeški (15 in 13 % g) kot tudi hitrosti tal (6 in 8 cm/s)." (Fajfar in drugi, 2004). S pomočjo registracij potresa so ocenili vrednosti faktorja tal na lokacijah opazovalnic. Razpon ocen je bil zelo velik, vrednosti pa precej večje od tistih, ki jih priporoča EC8-1. Poleg tega so ocenili, da je v Bovcu, Kobaridu in Čezsoči vpliv slojevitih tal največji v območju nihajnega časa 0,1-0,4 s, kar je žal tudi območje lastnega nihajnega časa najpogostejših hiš na obravnavanem ozemlju. kraj location vršni pospešek [g] peak acceleration [g] tip tal soil type faktor tal po EC8 EC8 soil factor sever - jug NS vzhod - zahod EW Bovec 0,485 0,471 B / E 1,2 - 1,4 Drežnica 0,375 0,290 A / E 1,0 - 1,4 Kobarid 0,152 0,133 B 1,2 Preglednica 2. Vršne vrednosti vodoravnih komponent pospeška v Bovcu, Drežnici in Kobaridu ob potresu 12. 7. 2004 in faktor tal po EC8-1. Table 2. Peak horizontal acceleration in Bovec, Drežnica and Kobarid during 12. 7. 2004 earthquake and EC8-1 soil factor. Podatki so povzeti po raziskavi (Fajfar in drugi, 2004). Ne glede na velike instrumentalne vrednosti parametrov potresnega gibanja tal pa je pomembno predvsem dejstvo, da so bili učinki potresa na objekte ocenjeni z največ VI-VII EMS. In tudi v raziskavi na Zavodu za gradbeništvo v Ljubljani so ugotovili : "Tako pospeški tal, registrirani med potresom na naplavinskem gramoznem sloju kot tudi spekter odziva so močno presegli vrednosti, ki jih na danem območju za projektiranje konstrukcij predvidevata sodobna karta potresne nevarnosti Slovenije in standard EC8. ... Ne glede na to pa analiza odziva zidanih stavb na potres kaže, da jakost potresa ni presegla največje pričakovane." (Tomaževič in drugi, 2005). Še bolj nedvoumna je izjava, da "ni bilo niti rušenj niti hujših poškodb, številne stavbe pa so ostale nepoškodovane" (Tomaževič, 2004). Je pa potres dejansko poškodoval nekatere hiše, ki so brez vidnejših poškodb prestale tako potres leta 1998 kot tudi potrese leta 1976, in nekatere po potresu leta 1998 deloma utrjene hiše. Zato je potres leta 2004 izpostavil nekaj kritičnih vprašanj, ki so bila namenjena tako seizmologom kot gradbenikom. Posebej pomembni sta naslednji dve vprašanji, na kateri doslej niso bili dani povsem zadovoljivi odgovori: (1) Zakaj so bile v tem potresu močno poškodovane hiše, ki so brez vidnih poškodb prestale močnejši potres leta 1998 in potrese 124 J. Lapajne, B. Šket Motnikar in P. Zupančič leta 1976 ter hiše, ki so bile utrjene po potresu leta 1998? (2) Kako je mogoče, da je bil pri razmeroma šibkem potresu na širšem nadžariščnem območju presežen projektni pospešek tal? Nekaj odgovorov Odgovor na prvo vprašanje Odgovor na vprašanje, zakaj so bile v potresu leta 2004 močno poškodovane hiše, ki so navidez nepoškodovane prestale močnejše potrese leta 1998 in 1976, je razmeroma preprost. Nepoškodovanost nekaterih hiš v predhodnih potresih je bila zelo verjetno le navidezna. Dejansko pa je bila že takrat zmanjšana sposobnost sipanja potresne energije in prevzetja potresnih sil in s tem celotna potresna odpornost hiš, čeprav se to še ni pokazalo na zunanjih poškodbah. Zato za nastanek vidnih poškodb ob potresu leta 2004 vsaj na nekaterih hišah z zmanjšano potresno odpornostjo niso bile potrebne posebno velike potresne sile, saj so glavno delo opravili že prejšnji potresi. Seveda pri tem ne smemo zanemariti tudi drugih dejavnikov, ki so bili leta 2004 drugačni kot v prejšnjih potresih: drugačni odboji valovanja zaradi razgibane topografije ter interakcija tal in stavb - resonanca so lokalno lahko ojačili učinek potresa; mikro lokacija in smer prelomnega pretrga lahko pojasnijo obseg poškodb v njegovi neposredni bližini (Čezsoča). Izčrpen odgovor na prvo zastavljeno vprašanje, ki sicer ne vključuje posebnih učinkov pretrga, pa lahko najde bralec v objavljenih rezultatih že omenjene raziskave Zavoda za gradbeništvo, kjer so objekte analizirali na računskih modelih (Tomaževič, 2004; Tomaževič in drugi, 2005). Ugotovili so, da so "poškodbe utrpeli tudi nekateri objekti, ki so bili po letu 1998 le deloma utrjeni, ker med potresi leta 1976 in 1998 niso bili poškodovani." Odgovor na drugo vprašanje Precej bolj zapleten je odgovor na drugo vprašanje. Verjetnost tako velikega projektnega, pospeška tal pri magnitudi 4,9 je v resnici izredno majhna: v modelu pojemanja, ki je najbolj uveljavljen v Sloveniji, pripada točki "4 x mediana". Najprej je treba poudariti, da so instrumenti postavljeni v zgradbah in ne na prostem površju, zato beležijo tudi odziv stavbe. Stavbi v Bovcu in Kobaridu sta celo dvonadstropni. Instrument v Drežnici tudi ni pritrjen v tla, zato je ob močnem potresu možen zdrs instrumenta, ki lahko povzroči večji vodoravni pospešek. Vrednost v Bovcu je dobljena v stavbi knjižnice, v kateri se je na več mestih porušil del stropa, poleg tega pa so na instrument padle knjige. Vrednost pospeška je sicer korigirana, vendar ne moremo zagotoviti, da so bili dodatni vplivi v resnici odstranjeni. Zaradi preglednosti in boljšega razumevanja raznih vrst pospeška navajamo njihove opredelitve in lastnosti. • Zapis instrumenta: instrument za merjenje močnih potresov zapiše nihanje ob potresu; dobimo časovni zapis pospeška v treh med seboj pravokotnih smereh. Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 125 • Korigiran zapis instrumenta: s postopkom korekcije (premik, filtriranje...) iz originalnega zapisa izločimo šum in vpliv instrumenta. • Vršni pospešek: je največja absolutna vrednost pospeška (najvišji vrh oz. največji odmik od ničelne lege) v korigiranem zapisu instrumenta. • Vršni pospešek tal (maksimalni pospešek tal, angl. peak ground acceleration) PGA: je največja absolutna vrednost pospeška (najvišji vrh oz. največji odmik od ničelne lege) v korigiranem zapisu instrumenta, če je postavljen na prostem površju. • Efektivni vršni pospešek tal EPA: ne obstaja enotna opredelitev. Je pa za njegovo določitev načeloma treba v korigiranem zapisu pospeška odstraniti kratkotrajne visokofrekvenčne konice, ki ne povzročajo škode na stavbah. Nato je določitev EPA enaka kot za PGA. "Zamisel o EPA je poskus, da bi v splošnem nadomestili neprimernost osamljenih vrhov v zapisu gibanja tal za opis potresnih obremenitev zgradb z maksimalnim pospeškom in/ali hitrostjo." (CEN, 1994). • Projektni pospešek tal (angl. design ground acceleration) ag. v EC8-1 je opredeljen kot PGA, ki ga ocenimo za izbrano povratno dobo za tla tipa A. V prvotnem dokumentu EC8-1 (CEN, 1994) je bil za projektni pospešek tal predviden EPA, zaradi neenotnosti in težav pri njegovi opredelitvi pa je v sprejetem standardu EC8-1 (CEN, 2004) namesto tega predpisana referenčna vrednost vršnega pospeška tal na tleh tipa A za dano referenčno povratno dobo. Potres iz leta 2004 in nepričakovano velike vrednosti pospeška v zapisu instrumenta so pokazali na potrebo po previdnosti pri njihovi interpretaciji in na težave zaradi nedorečene opredelitve projektnega pospeška tal v EC8-1. Omenjena analiza potresnih zapisov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je pokazala, da posebnosti teh instrumentalnih zapisov in njihovih razlik ni mogoče pojasniti le z lastnostmi tal: »Samo del teh razlik lahko pripišemo vplivu tal. Glede na to, da ne obstaja bistvena razlika med oddaljenosjo treh lokacij od žarišča, sklepamo, da so na gibanja tal na različnih lokacijah vplivali še drugi dejavniki, ki jih še ne poznamo. Možni dejavniki so različno širjenje potresnih valov v različnih smereh, morebiten vpliv interakcije tal in objektov, v katerih so bili nameščeni inštrumenti, ali pa tudi nenatančnost pri določanju žarišča." (Fajfar in drugi, 2004). Omenili smo že, da je bil ocenjen faktor tal pri šibkih do zmernih potresnih sunkih v območju kratkega nihajnega časa tu precej večji, kot ga priporoča EC8-1. To potrjuje tudi neodvisna raziskava vpliva lokalnih tal v Posočju (Gosar in drugi, 2001). Pri odgovoru je treba upoštevati tudi dejstvo, da gre za potresne učinke v neposredni bližini potresnega izvora oziroma potresnega prelomnega pretrga in da gre za gorsko območje s strmimi pobočji, visokimi vrhovi in globoko zarezanimi dolinami, ki so zelo neenakomerno zapolnjene s heterogenim materialom. Tla niso zgrajena iz razsežnih vodoravnih plasti enakomerne debeline, zato ne moremo njihovega ojačevalnega učinka preprosto oceniti s pomočjo enodimenzionalnega modela. Glede velike razgibanosti površja je treba upoštevati tudi vpliv topografije. Na gibanje tal v bližini potresnega pretrga bistveno vplivajo mehanizem, smer in hitrost širjenja pretrga (pri pretrgu do površja pa še možen stalen 126 J. Lapajne, B. Šket Motnikar in P. Zupančič premik tal). Vpliv smeri in hitrosti pretrga je tolikšen, da govorimo o učinku usmerjenosti pretrga (rupture directivity) ali kar o učinku usmerjenosti (directivity). To je pojav, pri katerem pride do izrazite razlike v širjenju potresne energije v različnih smereh od izvora, pri čemer je delež energije v smeri pretrga daleč največji. Širjenje pretrga vzdolž preloma namreč poteka s hitrostjo, ki je navadno le nekoliko manjša od hitrosti strižnega valovanja. Zato se strižno valovanje, ki izhaja iz različnih točk na prelomu v smeri trganja preloma natovarja, kar ima v primeru seštevanja valov (konstruktivna interferenca) za posledico kratkotrajne sunke z veliko amplitudo pospeška, hitrosti in pomika tal (slika 5). Cas Cas Slika 5. Učinek usmerjenosti pretrga na potresno enegijo (Reiter, 1990). Figure 5. Directivity of focusing of seismic energy (Reiter, 1990). V bližini pretrga (near-field) so fizikalne razmere povsem drugačne kot nekoliko dlje od njega (far-field) in zato tudi fizikalno matematično modeliranje in enačbe, s katerimi sicer obravnavamo potresno valovanje izven ožje okolice pretrga, v bližini pretrga ne dajejo pravih rezultatov. V bližnji okolici pretrga obvladujejo potresno gibanje tal značilnosti potresnega izvora. Potresa v zgornjem Posočju leta 1998 in 2004 ter njune številne popotrese so povzročili pretrgi vzdolž desnozmičnega Ravenskega preloma. Pri takih pretrgih lahko učinek usmerjenosti pretrga zasenči vpliv lokalne sestave tal. Večina modelov pojemanja, ki se uporabljajo pri izdelavi kart potresne nevarnosti, ne vključuje možnosti upoštevanja usmerjenosti pretrga, kar je razvidno tudi iz naslednje izjave: "Določanje učinkov usmerjenosti in vrste preloma je prednostna naloga v bližnjem območju pretrga, razlike v pojemanju pa postanejo predmet obravnavanja pri večjih razdaljah." (Reiter, 1990). Nekateri modeli pojemanja (npr. Abrahamson in Silva, 1997; Somerville in drugi, 1997) sicer Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 127 vključujejo tudi značilnosti pretrga (usmerjenost pretrga, vrsta preloma, učinek krovnine,...), niso pa preprosto splošno uporabni. Za območje Slovenije zaradi pomanjkanja zapisov močnega gibanja tal nimamo niti navadnega modela pojemanja, z vplivom usmerjenosti pretrga pa smo se prvič srečali ob potresu 12. julija 2004. kraj location magituda / datum magnitude / date oddaljenost distance [km] vršni vodoravni pospešek peak horizontal acceleration [g] večja / larger manjša / smaller Breginj M 5,9 / 15. 9. 1976 41 0,525 0,487 Breginj M 5,7 / 15. 9. 1976 43 0,420 0,166 Lepena M 4,2 / 6. 5. 1998 6 0,281 0,103 NEK M 3,9 / 28. 12. 1989 3 0,424 0,419 Preglednica 3. Velike vršne vrednosti vodoravnih komponent pospeška v Sloveniji. Table 3. Large peak horizontal accelerations in Slovenia. V preglednici 3 so navedene še nekatere druge nepričakovano velike vrednosti pospeška, ki so bile izmerjene v Sloveniji (npr. Fajfar in Peruš, 1999). Potrebno je poudariti, da vrednostim pospeška sorazmerne škode tudi v teh primerih ni bilo. V primeru Lepene in lokacije NEK je šlo za kratkotrajno visokofrekvenčno nihanje tal, o čemer priča tudi analiza, ki so jo naredili na IKPIRu (Fajfar in Peruš, 1999): "Spektri za Lepeno in NEK ustrezajo spektrom za gibanje razmeroma dobrih tal pri potresih z majhno magnitudo in nadžariščem v bližini lokacije. Pri takih gibanjih izrazito prevladujejo visoke frekvence, kar se v spektrih odraža z izrazitimi konicami pri nihajnih časih okrog 0,1 sekunde in manj." Za Breginj pa je ista razisakva ugotovila: "Posebno izstopajo pospeški v Breginju, ki so bistveno večji od pričakovanih vrednosti. Vzrok za to je posebna vrsta tal (tanka plast naplavin). Znano je, da taka vrsta tal precej poveča maksimalne vrednosti pospeškov. EC8 predpisuje povečanje pospeškov za faktor 1,4, če ni narejena posebna analiza." Ali je bila potresna nevarnost podcenjena? Na karti iz leta 2001 za povratno dobo 475 let je potresna nevarnost opredeljena z vrednostmi projektnega pospeška tal na tleh tipa A po EC8-1, ki je za območje Bovca in Drežnice 0,225 g. Če obravnavamo to vrednost kot vrednost vršnega pospeška tal in privzamemo faktor tal, ki je dan v EC8-1, je bila vrednost projektnega pospeška na obeh lokacijah brez dvoma presežena (0,484 g / 1,4 = 0,35 g; 0,375 g / 1.4 = 0,27 g). Na krivulji potresne nevarnosti za lokacijo potresne opazovalnice v Bovcu (slika 6) je letna verjetnost pospeška tal 0.35 g enaka 0,00047, kar ustreza povratni dobi dobrih 2100 let. Velike vrednosti vršnega in spektralnega pospeška pa očitno niso v skladu z magnitudo potresa in obsegom poškodb, zato izmerjenih vrednosti ne smemo preprosto primerjati z vrednostmi projektnega pospeška tal na karti. Poleg tega ne vemo, ali so izmerjene vrednosti prevelike zaradi neustrezne postavitve instrumentov v zgradbah. Če ne bi imeli na voljo potresnih zapisov z ožjega potresnega območja, bi ne bilo dileme "velike vrednosti pospeška - sorazmerno majhne poškodbe". Lahko pa na podlagi izkušnje s potresom leta 2004 sklepamo, da bi bili tudi ob potresu leta 1998 instrumenti na nekaterih mestih zabeležili 128 J. Lapajne, B. Šket Motnikar in P. Zupančič velike vrednosti pospeška (glede na magnitudo potresa verjetno večje, kot so bile zabeležene leta 2004), če bi bili takrat tam. Krivulja potresne nevarnosti Bovec - center PGA [g] Slika 6. Krivulja potresne nevarnosti za lokacijo Bovec - knjižnica. Figure 6. Seismic hazard curve for site of seismic station in Bovec. Že v razdelku 4.2 smo navedli možne vzroke za prekoračitev projektnih vrednosti (večji vpliv tal kot je predviden v EC8-1, vpliv bližine in usmerjenosti prelomnega pretrga, lokalna ojačenja zaradi resonance, napake meritve, ...). Teh dejavnikov ne moremo upoštevati na državni karti potresne nevarnosti. Nekatere vplivne dejavnike lahko zmanjšamo (napake meritev), večji vpliv nekaterih tipov tal lahko predvidimo v nacionalnem dodatku EC8-1 (za tip tal E je predviden faktor 1,7), nekatere dejavnike pa je smiselno upoštevati v potresni mikrorajonizaciji. Mikrorajonizacija je verjetno naiprimernejša rešitev za podrobnejše ocenjevanje potresne nevarnosti na posameznih manjših območjih (npr. zgornje Posočje), saj lahko posebne učinke (npr. usmerjenost pretrgov) upoštevamo podobno kot doslej vpliv lokalnih tal. Zatekanje k verjetnostni karti intenzitete tudi ne rešuje dilem zaradi prekoračitve projektnega pospeška tal. Projektna intenziteta v danem primeru ni bila prekoračena, ker je intenziteta zelo neobčutljiva za kratkotrajne visokofrekvenčne konice v zapisu pospeška tal. V zvezi z uporabo karte intenzitet je pomembna naslednja ugotovitev: »Ujemanje predvidevanj in dejanskega obnašanja stavb med potresom, predvsem pa tudi glede poškodb, je ponovno opozorilo, da je skrajni čas, da se opusti uporaba jugoslovanskega pravilnika iz leta 1981. Po jugoslovanskem pravilniku je za zidane konstrukcije računska potresna obtežba, na katero se dimenzionirajo, več kot dvakrat manjša kot obtežba, določena po EC8.« (Tomaževič in drugi, 2005). EC8-1 pa seveda predpostavlja karto projektnega pospeška tal in ne karte intenzitete. Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 129 Vsekakor pa je treba poudariti, da je prekoračitev projektnih vrednosti na obeh kartah z določeno verjetnostjo pričakovana - to so verjetnostne karte. Žal laična javnost vrednosti na teh kartah večinoma razume deterministično, pogosto pa jih tako jemljejo tudi strokovnjaki, saj marsikdo meni, da predstavlja projektni pospešek tal ag po definiciji največji pospešek tal, ki lahko nastane med potresom v danem časovnem obdobju (npr. v povratni dobi 475 let) na trdnih tleh. To pa ne drži, saj je verjetnost, da bo projektni pospešek tal presežen v dani povratni dobi, kar dobrih 63 %. Pri obravnavanju časovnega pojavljanja glavnih potresov (to je brez pred in popotresov) se navadno uporablja Poissonov model, ki je brez »spomina« za čas, velikost ali mesto predhodnega dogodka. Če poznamo letno pogostost X prekoračitve izbrane vrednosti u0 nekega parametra potresnega gibanja, lahko izračunamo verjetnost, da bo vrednost u0 vsaj enkrat presežena v nekem časovnem intervalu t (npr. v življenjski dobi zgradbe), oziroma da bo v času t število prekoračitev Nu večje od 0: P[NU > 0] = 1 - = 1-e""r , (1) kjer je T = 1/X povratna doba. Iz enačbe sledi, da je po Poissonovem modelu verjetnost prekoračitve v povratni dobi, torej pri t = T, enaka 1 - e-1, kar je dobrih 63%. Torej je po definiciji le slabih 37 % verjetnosti, da bo na karti dana vrednost projektnega pospeška tal tudi največja v dani povratni dobi. Tudi izbira povratne dobe 475 let izhaja iz Poissonovega modela in sicer ob privzetju 10 % verjetnosti prekoračitve projektnega pospeška tal v 50 letih. Podobno velja tudi za karto intenzitete, da je verjetnost dobrih 63%, da bodo vrednosti na karti presežene v povratni dobi, ki je v tem primeru 500 let (verjetnost prekoračitve v 50 letih pa je približno 9,5%). Sklep Zapisi potresa 12. julija 2004 na opazovalnicah v zgornjem Posočju, ki so zabeležile razmeroma močno gibanje tal v neposredni bližini prelomnega pretrga, so povzročili nemajhno vznemirjenje in vnesli nekaj zmede v razumevanje nastalih poškodb objektov in potresnih zapisov. Prispevali pa so neprecenljive podatke za razumevanje potresnega dogajanja v tem in tudi širšem prostoru. Ti podatki so sedaj poleg obstoječih geoloških, geofizikalnih in geodetskih podatkov na voljo za povsem praktične naloge. Karte potresne nevarnosti Slovenije (projektni pospešek tal) ni potrebno spreminjati - dejavnike, ki so povzročili nepričakovano velike pospeške, moramo obravnavati na drugih nivojih (zmanjšati napake meritev s postavitvijo potresnih opazovalnic na prostem površju trdnih tal; večji vpliv tal predpisati v nacionalnem dodatku k EC8-1; heterogenost tal ter vpliv bližine in usmerjenosti prelomnega pretrga pa upoštevati v potresni mikrorajonizaciji). Ponovna potresna mikrorajonizacija Bovca in okolice je potrebna zaradi geoloških in geofizikalnih posebnosti tega prostora ter predvsem zaradi ogroženosti tamkajšnjih naselij in prebivalstva. Vključevati pa bi morala vse omenjene učinke: značilnost lokalnih tal, topografijo, bližino prelomov in še posebej usmerjenost. 130 J. Lapajne, B. Šket Motnikar in P. Zupančič Literatura Abrahamson, N. A. in Silva, W. J., 1997. Empirical Response Spectral Attenuation Relations for Shallow Crustal Earthquakes, Seismological Research Letters, Vol 68/1, 94 - 127. CEN, Eurocode 8 - Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-1, 1994. General rules -Seismic actions and general requirements for structures, European Prestandard (ENV) 1988-1-1, European Committee for Standardization, pp. 25, Brusseles. CEN, Eurocode 8 - Design of structures for earthquake resistance, Part 1, 2004. General rules, seismic actions and rules for buildings, European standard, EN 1998-1: 2004 (E), Stage 64, European Committee for Standardization, Brussels. (Prevod v slovenščino v pripravi) Fajfar, P., Dolšek, P., Fischinger, M., Peruš, I., Poljanšek, K., 2004. Uvajanje standarda Evrokod 8 v Sloveniji, Potresna obtežba, Raziskovalno-razvojna naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo. Fajfar, P., Peruš I., 1999. Analiza gibanja tal med potresi v Sloveniji, Raziskovalno-razvojna naloga, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - Inštitut za potresno inženirstvo in računalništvo, Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava Republike Slovenije za geofiziko. Gosar, A., Stopar R., Car M., Mucciarelli M., 2001. The earthquake on 12 April 1998 in the Krn mountains (Slovenia): ground-motion amplification study using microtremors and modelling based on geophysical data, Journal of Applied Geophysics, 47(2), 153-167. Grunthal, G. (ur.), 1993. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). Cahiers du Centre Europeen de Geodynamique et de Seismologie, 7, Conseil de l'Europe, Luxembourg. Grunthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998. Cahiers du Centre Europeen de Geodynamique et de Seismologie, 15, Conseil de l'Europe, Luxembourg. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2001a. Karta projektnega pospeška tal Slovenije. Potresi v letu 1999 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo, 40-49. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2001b. Potresna nevarnost Slovenije - Projektni pospešek tal, Karta, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2002. Tolmač karte potresne nevarnosti Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. Medvedev, S. V., 1977. Seismic intensity scale MSK-76, Publ. Inst. Geophys. Pol. Acad. Sc., A-6 (117), 95-102. Peruš, I., Šket, B., Fajfar, P., Lapajne, J., 1999. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju, Analiza gibanja tal, Potresi v letu 1998 (ur. J. Lapajne), Uprava RS za geofiziko, 1999. Reiter, L. , 1990. Earthquake Hazard Analysis, Columbia University Press, 254 str. SIS, Slovenski predstandard Eurocode 8, 2001. Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, Slovenski institut za standardizacijo, Ljubljana. Somerville, P. G., Smith N. F., Graves R. W., Abrahamson N. A., 1997. Modification of Empirical Strong Ground Motion Attenuation Relations to Include the Amplitude and Duration Effects of Rupture Directivity, Seismological Research Letters, Vol 68/1, 199 - 222. Tomaževič, M., Lutman, M., Klemenc, I., Weiss, P., 2005. Obnašanje zidanih stavb med potresom v Bovcu 12.7.2004, Gradbeni vestnik 54, 2-12. Potresi v Posočju in karta potresne nevarnosti Slovenije 131 Tomaževič, M., 2004. Ob julijskem potresu na Bovškem - potresne sile in poškodbe, Gradbenik 9, 42-45. Tomaževič, M., Klemene, I., Lutman, M., 1999. Posledice potresa na kamnitih zidanih hišah: Kaj smo se naučili od potresa, Ujma 13, 122-128. UL SFRJ, Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih, Uradni list SFRJ, 844-855, št. 31, 1981. UL SFRJ, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih, Uradni list SFRJ, stran 1729, št. 52, 1990. URSSM, Slovenski predstandard, SIST ENV 1988-1-1, Eurocode 8 - Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, Urad RS za standardizacijo in meroslovje, 2000. Zupančič, P., Cecic, I., Gosar, A., Placer, L., Poljak, M., Živčic, M., 2001. The earthquake of 12 April 1998 in the Krn Mountains (Upper Soča valley, Slovenija and its seismotectonic characteristics (Potres 12. aprila 1998 v Krnskem pogorju in njegove seizmotektonske značilnosti), Geologija 44/1, 169-192. Živčic, M., Cecic, I., Gosar, A., Zupančič, P., 1999. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju - Osnovne značilnosti, Potresi v letu 1998 (ur. J. Lapajne), Uprava RS za geofiziko, 49-64. DELOVANJE POTRESNIH OPAZOVALNIC V LETU 2004 SEISMIC STATIONS OPERATION IN 2004 Izidor Tasič, Matjaž Gostinčar, Igor Pfundner, Marko Mali, Peter Sinčič, Jože Prosen Izvleček. V prispevku so podani rezultati analize delovanja potresnih opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2004. Zanimali so nas izpadi posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval, trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice in razlogi za izpade. V prispevku smo podali kratek pregled in kot primer tudi rezultate analize delovanja za potresno opazovalnico CRESS. Abstract. In this work, the results of analysis of operation for Seismic network of Slovenia in year 2004 are presented. We were interested in the number and duration of out-of-operation periods for particular seismic station. An overview of analysis of operation for Seismic network of Slovenia is presented in a figure and table form. In this work, as an example, also the results of analysis of operation for seismic station CRES are presented. Uvod Posamezna potresna opazovalnica državne mreže potresnih opazovalnic je opremljena z zajemalno enoto Quanterra 730 (Q730) in senzorjem Guralp CMG 40T. Enota Q730 skrbi za zajem seizmičnih podatkov iz seizmometra, pretvorbo teh podatkov v digitalno obliko ter za opremljanje podatkov z natančnim časom s pomočjo GPS sistema. Po pripravi podatkov zajemalna enota izvede kompresijo podatkov (brez izgube informacije) ter jih pošlje v realnem času v središče za obdelavo podatkov (SOP) v Ljubljani. V kolikor pride do izpada komunikacije, Q730 shrani podatke v interni pomnilnik. Če je izpad predolg, se starejši podatki v pomnilniku nadomestijo z novimi in tako pride do izgube podatkov. Proizvajalci opreme zagotavljajo vsaj dve uri (čas je odvisen od kompresije podatkov) dovoljenega izpada. Q730 v statusno datoteko zabeleži vsako spremembo, ki se nanaša na delovanje sistema (prekinitev oziroma vzpostavitev komunikacije, spremembe podatkov v zvezi z GPS-om, ...). To datoteko preberemo štirikrat na dan iz pomnilnika Q730 v SOP. V primeru daljšega izpada na komunikacijah, oziroma če pride do izpada napajanja na Q730, so te statusne datoteke izgubljene. Izgubljene podatke (o delovanju sistema) v takem primeru lahko nadomestimo s podatki, ki jih dobimo s stalnim preverjanjem komunikacije s posamezno potresno opazovalnico iz SOP. »Izpadi« potresnih opazovalnic Pod stavčno zvezo 'Izpadi potresnih opazovalnic' pojmujemo izgubo povezave med potresno opazovalnico in SOP. Do izpada lahko pride zaradi problemov na komunikacijskih poteh, lahko pa je razlog okvara na potresni opazovalnici. Analizo smo naredili na osnovi podatkov o delovanju posamezne potresne opazovalnice v letu 2004, ki se nahajajo v statusnih datotekah posamezne potresne opazovalnice (datoteke z interno oznako 'log') in statusnih datotekah, ki jih dobimo v SOP (datoteke z interno oznako 'ping in 'latency'). V primeru, ko podatki v statusnih »log« datotekah niso bili podani za celo leto, smo analizo 132 Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2004 133 naredili na osnovi statusnih »ping« datotek. To predvsem velja za potresne opazovalnice z GSM komunikacijo. Napisali smo računalniški program, ki na osnovi prej omenjenih podatkov analizira delovanje posamezne potresne opazovalnice, pri čemer nas je zanimalo predvsem število izpadov posamezne potresne opazovalnice ter trajanje posameznega izpada (Mali, 2005). Delovanje programa je shematsko prikazano na sliki 1. Izračunali smo skupen čas izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. V primeru, ko v določenem krajšem časovnem obdobju pride do večkratnega izpada na komunikacijah, lahko zaradi omejitve pretoka informacije pride do izgube podatkov (programska oprema pošilja vedno iste podatke). V tem primeru pride do tako imenovanih pogojnih izpadov. S tem izrazom bomo definirali izpade, za katere velja, da je razmerje v določnem časovnem oknu med skupnim časom izpadov in celotnim časom več kot 2/3. V tem primeru privzamemo, da komunikacije z opazovalnico ni bilo celoten čas 'utripanja'. Pogosti kratki izpadi na komunikacijah so značilni predvsem za potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala (opazovalnice CADS, GCIS, JAVS, KNDS, VISS, VOJS in ZAVS). Slika 1. Shematski prikaz programa za analizo delovanja potresnih opazovalnic. Figure 1. Block diagram of software program for analysis of operation for seismic stations. Analizo smo razdelili na opazovalnice z najetimi linijami in opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala. V prvo skupino, obdobje analize podatkov je podano v oklepaju, spadajo opazovalnice z oznakami: BOJS (od februarja do decembra), CEY (od januarja do decembra), CRES (od januarja do decembra), DOBS (od januarja do decembra), GOLS (od januarja do decembra), GORS (od maja do decembra), GROS (od januarja do decembra), KOGS (od januarja do decembra), LEGS (od januarja do decembra), LJU (od januarja do decembra), PDKS (od januarja do decembra), PERS (od januarja do decembra), ROBS (od 134_I. Tasič, M. Gostinčar, I. Pfundner, M. Mali, P. Sinčič, J. Prosen januarja do decembra). V drugo skupino pa spadajo opazovalnice: CADS (od februarja do decembra), GCIS (od februarja do decembra), JAVS (od februarja do decembra), KNDS (od februarja do decembra), VISS (od februarja do decembra), VOJS (od oktobra do decembra), ZAVS (od oktobra do decembra). V nadaljevanju bomo podali primer analize za potresno opazovalnico CRES, nato sledijo rezultati, ki podajajo delovanje oziroma izpade državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2004. Primer analize delovanja za potresno opazovalnico CRES Rezultati analize so podani za časovno obdobje od meseca januarja do decembra in so opisani v preglednicah 1, 2 in 3 ter na slikah 2, 3 in 4. Celotno število izpadov v opazovanem obdobju je bilo 365. Njihovo skupno trajanje je bilo pet dni, tri ure in sedeminštirideset minut. Med njimi je bilo enajst takih, ki so trajali dlje kot dve uri. V opazovanem obdobju je bil najdaljši izpad petnajst ur in triintrideset minut in se je začel 21. avgusta 2004, ob uri 14:36 UTC. Število pogojnih izpadov v opazovanem obdobju je bilo 7. Najdaljši med njimi je trajal petinpetdeset minut. Skupno trajanje pogojnih izpadov v opazovanem obdobju je bilo pet ur in osemintrideset minut. časovni interval* število izpadov skupno trajanje izpadov t < 1m 1 0h 0m 30s 1 m 1d 0 0d 0h 0m 0s Z 365 5d 3h 47m 10s Preglednica 1. Število izpadov glede na časovni interval (trajanje izpada) ter skupno trajanje izpadov v določenem časovnem intervalu. Table 1. Number and duration of out-of-operation periods and the total out-of-operation time for particular length of period Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2004 135 Slika 2. Število izpadov potresne opazovalnice znotraj posameznih časovnih intervalov. Figure 2. Number of fixed length out-of-operation periods for particular seismic station. mesec skupno trajanje izpadov januar 0d 22h 36m 35s februar 0d 0h 53m 1s marec 0d 0h 7m 59s april 0d 8h 4m 18s maj 0d 14h 44m 55s junij 0d 5h 15m 57s julij 0d 5h 39m 30s avgust 1d 0h 23m 47s september 0d 21 h 26m 13s oktober 0d 18h 57m 8s november 0d 1 h 25m 30s december 0d 0h 12m 17s I 5d 3h 47m 10s Preglednica 2. Skupno trajanje izpadov v posameznem mesecu. Table 2. The sum of out-of-operation periods in each month. 136 I. Tasič, M. Gostinčar, I. Pfundner, M. Mali, P. Sinčič, J. Prosen Slika 3. Skupno trajanje izpadov potresne opazovalnice v posameznem mesecu. Figure 3. The sum of out-of-operation periods in each month. Slika 4. Skupno trajanje izpadov glede na časovni interval (vključno s pogojnimi izpadi). Figure 4. Total out-of-operation periods for particular length of period (including out-of-operation periods that appear in special conditions). Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2004 137 časovni interval število izpadov skupno trajanje izpadov t<15m 297 0d 17h 42m 58s 15m<1h 49 1d 4h 17m 13s 1 h3h 8 2d 4h 53m 41s Z 372 5d 9h 24m 56s Preglednica 4. Skupno trajanje izpadov glede na časovni interval (vključno s pogojnimi izpadi). Table 4. The sum of out-of-operation periods for particular length of period (including out-of-operation periods that appear in special conditions). Slika 5. Skupno trajanje izpadov glede na določen časovni interval trajanja izpada za vse potresne opazovalnice z najeto linijo skupaj. Figure 5.Total of out-of-operation periods for particular duration of period for stations that transmit data using dial up line. Izpadi potresnih opazovalnic v letu 2004 V tem poglavju podajamo skupne rezultate analize in sicer posebej za potresne opazovalnice, ki komunicirajo z SOP preko najete linije (skupina A), ter za potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala (skupina B). Na sliki 5 podajamo skupno trajanje izpadov glede na določen časovni interval trajanja izpada, za vse potresne opazovalnice iz skupine A. Na sliki 6 podajamo skupno trajanje izpadov glede na določen časovni interval trajanja izpada, za vse potresne opazovalnice iz skupine B. 138 I. Tasič, M. Gostinčar, I. Pfundner, M. Mali, P. Sinčič, J. Prosen Slika 6. Skupno trajanje izpadov glede na časovni interval (trajanje izpada) za vse potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala skupaj. Figure 6. Total of out-of-operation periods for particular duration of period for stations which transmit data using a GSM terminal. Slika 7. Skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic z najeto linijo v posameznem mesecu. Figure 7. Total of out-of-operation periods per month for stations, that transmit data using dial up line. Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2004 139 oznaka nastop izpada ura (UTC) trajanje izpada razlog izpada BOJS 23. nov. 22:07 9d 9h 51 m Nesporazum med izvajalci del pri izgradnji potresne opazovalnice in ELES, ki se je izrazil z izklopom potresne opazovalnice iz omrežne napetosti. CEY 24. dec. 16:06 2d 16h 7m Avtomatski izklop glavne varovalke za omrežno napetost. CRES 24. jan. 23:38 0d 15h 32m Izpad na komunikacijah med SOP in opazovalnico. DOBS 18. avg. 09:10 1d 23h 29m Avtomatski izklop glavne varovalke za omrežno napetost. GOLS 15 okt. 04:39 6d 4h 26m Okvara UPS enote na potresni opazovalnici. GORS 2. jun. 11:37 14d 22h 25m Okvara modema na opazovalnici in okvara 'paric'. GROS 25. jul. 17:49 1d 13h 50m Avtomatski izklop glavne varovalke za omrežno napetost. KOGS 21. mar. 11:10 8d 22h 54m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico. LEGS 4. avg. 04:23 2d 3h 42m Avtomatski izklop glavne varovalke za omrežno napetost. LJU 28. okt. 13:30 0d 16h 50m Izklop sistema zaradi obnovitvenih del na opazovalnici. PDKS 22. jul. 20:00 0d 10h 7m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico. PERS 31. mar. 12:47 7d 0h 34m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico. ROBS 3. sep. 09:27 1d 0h18m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico. CADS 7. okt. 06:43 1d 5h 58m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico. GCIS 5. maj 22:16 8d12h14m Okvare komunikacijske opreme na opazovalnici. JAVS 22. jun. 03:58 37d 13h 45m Zaradi pogostih izpadov omrežne napetosti je bila dana zahteva po zamenjavi zaščitnega elementa v električni omari. Izvajalec del je realiziral dejanje z veliko časovno zamudo. KNDS 16. okt. 21:15 9d 14h 23m Napaka v napajalni omarici (omarica z varovalkami), uničen zaščitni element. VISS 12. jun. 11:30 5d 3h 49m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico. VOJS 27. okt 17:01 0d 21 h 5m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico. ZAVS 22. dec 10:00 0d 5h 11m Okvara na komunikacijskih poteh med SOP in potresno opazovalnico Preglednica 5. Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico in razlogi zanje. Table 5. An overview of the longest out-of-operation periods for particular seismic station and their causes. Na sliki 7 podajamo skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic v posameznem mesecu, iz skupine A. Slika 8 prikazuje skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic v posameznem mesecu, iz skupine B. V preglednici 5 so povzeti najdaljši izpadi za posamezno potresno opazovalnico in razlogi zanje. V preglednici 6 podajamo povzetek rezultatov za vse opazovalnice. 140 I. Tasič, M. Gostinčar, I. Pfundner, M. Mali, P. Sinčič, J. Prosen oznaka opazovalnice BOJS CEY CRES DOBS GOLS GORS GROS KOGS LEGS LJU opazovano območje [meseci] 2 - 12 1 - 12 1 - 12 1 - 12 1 - 12 5 - 12 1 - 12 1 - 12 1 - 12 1 - 12 celotno število izpadov 389 301 365 393 520 4052 374 707 404 488 najdaljši izpad 9d 9h 51m 2d 16h 7m 0d 15h 32m 1d 23h 29m 6d 4h 26m 14d 22h 25m 1d 13h 50m 8d 22h 54m 2d 3h 42m 0d 16h 50m število izpadov t>3h 5 6 8 5 6 20 8 9 9 5 skupno trajanje izpadov t>3h 13d 3h 28m 4d 16h 56m 2d 4h 54m 3d 5h 56m 7d 14h 12m 48d 10h 16m 2d 17h 58m 21d 1h 0m 3d 19h 46m 1d 7h 1m oznaka opazovalnice PDKS PERS ROBS CADS GCIS JAVS KNDS VISS VOJS ZAVS opazovano območje [meseci] 1 - 12 1 - 12 1 - 12 2 - 12 2 - 12 2 - 12 2 - 12 2 - 12 10 - 12 10 - 12 celotno število izpadov 1050 685 513 636 1107 627 414 299 36 172 najdaljši izpad 0d 10h 7m 7d 0h 35m 1d 0h 18m 1d 5h 58m 8d 12h 15m 37d 13h 45m 9d 14h 24m 5d 3h 49m 0d 21h 6m 0d 5h 12m število izpadov t>3h 12 10 14 31 8 45 26 10 3 2 skupno trajanje izpadov t>3h 2d 4h 37m 8d 14h 18m 3d 3h 7m 10d 8h 31m 16d20h 24m 82d 16h 12m 30d 8h 52m 9d 0h 28m 1d 6h 9m 0d 9h 38m Preglednica 6: Povzetek rezultatov o delovanju opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2004. Table 6. An overview of analysis of operation for seismic network of Slovenia in year 2004. Zaključek Potresne opazovalnice, ki komunicirajo preko GSM terminala, imajo veliko število krajših izpadov, ki so posledica prekinitve komunikacije. To lahko v primerih, ko si izpadi na komunikacijah sledijo zelo pogosto, povzroči izgubo podatkov. Medtem, ko je vzrok kratkih izpadov ponavadi manjša napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi v zvezi z dobavo električne energije, predvsem so bili pogosti izpadi zaradi izklopa varovalk. Za rešitev tega problema smo v najbolj kritične opazovalnice vgradili tako imenovane avtomatske varovalke (avtomatska FIT stikala), ki se ob iznihanju motnje ponovno vklopijo. V drugo skupino spadajo problemi v zvezi s komunikacijo. Sem spadajo napake na modemih in usmernikih, ter pogoste prekinitve na komunikacijah, ki se pojavljajo na opazovalnicah, ki komunicirajo preko GSM terminala. S prenosom sprejemnih GSM terminalov iz lokacije HKOM-a v prostore SOP-a se je tovrstno število izpadov močno zmanjšalo. V tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (okvare na UPS enotah, okvare na seizmometrih in zajemalnih enotah). Na hitrost odprave napak pogosto vpliva vrsta dejavnikov na katere Delovanje potresnih opazovalnic v letu 2004 141 sami neposredno ne moremo vplivati, kot recimo slabe vremenske razmere, fizične napake na komunikacijskih poteh, ... Slika 8. Skupno trajanje izpadov vseh potresnih opazovalnic z GSM komunikacijo skupaj v posameznem mesecu. Figure 8. Total of out-of-operation periods per month for stations, that transmit data using a GSM terminal. Še povzetek delovanja mreže leta 2004 ob najmočnejšem lokalnem potresu. 12. julija 2004 ob 15 uri in 04 minut po lokalnem času (13:04 UTC) je nastal v zgornjem Posočju močan potres z lokalno magnitudo 4,9. V tem času opazovalnica z oznako JAVS ni delovala zaradi problemov na napajalniku. Ostale so v realnem času poslale podatke o nihanju tal. Prvo informacijo o preliminarni lokaciji potresa je podal avtomatski sistem PRIKAZ (Tasič, 2001) v treh minutah po dogodku, zatem mu je sledila informacija avtomatskega sistema Antelope. Na osnovi analize (ne)delovanja potresnih opazovalnic smo lahko izluščili najpogostejše vzroke, ki povzročijo posamezen izpad. S pomočjo teh spoznanj neprestano izboljšujemo delovanje mreže potresnih opazovalnic. Literatura http://www.arso.gov.si/podro~cja/ potresi/podatki (citirano 2006-01-30) Interni arhiv Sektorja za potresna opazovanja za leto 2004-2005, Ljubljana. Mali, M., 2005. Interno poročilo; poročilo o delovanju oziroma izpadih za leto 2004, Arhiv ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič, I., 2003. Avtomatska lokacija dogodkov na mreži NMX. Potresi v letu 2001 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 58-65. ZAJEM IN PROCESIRANJE SEIZMOLOŠKIH PODATKOV S PROGRAMSKIM PAKETOM ANTELOPE ACQUISITION AND PROCESSING OF SEISMOLOGICAL DATA BY ANTELOPE SOFTWARE Matjaž Kobal, Martina Čarman, Janko Kolar, Jurij Pahor, Mladen Živčic Izvleček. Na Uradu za seizmologijo in geologijo od leta 2001 uporabljamo za zajem, obdelavo, arhiviranje in posredovanje seizmoloških podatkov programski paket ANTELOPE. V sestavku je predstavljen ta programski paket ter njegova uporaba na primeru državne mreže potresnih opazovalnic. Dosedanje izkušnje kažejo, da lahko z gradniki programskega paketa ANTELOPE zgradimo zelo zanesljiv sistem, ki je popolnoma prilagojen uporabniku. Abstract. ANTELOPE software has been used since 2001 at the Seismology and Geology Office, Ljubljana for acquisition, processing, archiving and distribution of seismological data. In this paper the ANTELOPE software and its implementation in the case of Seismic network of Slovenia is presented. It is our experience that by using the ANTELOPE modules one can build a fully customized and a very reliable system. Programski paket ANTELOPE Programski paket ANTELOPE (BRTT, 2005) je namenjen zajemanju, obdelavi, arhiviranju in posredovanju podatkov v realnem času. Paket sestavlja okoli 450 modulov, ki jih je mogoče zložiti v sistem, prilagojen vsakemu uporabniku. Čeprav je paket v osnovi namenjen seizmološkim podatkom, ga je mogoče zaradi svoje modularnosti uporabljati tudi na drugih področjih. Žajemalna Zajemalna (Zajemalna enota 1 enota 1 enota 2 Slika 1. Shematski prikaz sistema ANTELOPE Figure 1. Shematic representation of the ANTELOPE system Ker so posamezni moduli dobro dokumentirani, lahko uporabniki sami upravljajo s sistemom in ga tudi nadgrajujejo. Vsak modul ima datoteko s parametri, kar omogoča popolno kontrolo nad sistemom. Medtem, ko so osnovni moduli binarna koda in torej nespremenljivi, pa je številne module mogoče spreminjati. Pisanje dodatnih modulov je močno olajšano z vmesniki za programske jezike C, PERL in TCL/TK. 142 Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom ANTELOPE 143 Zajem podatkov s sistemom ANTELOPE je prikazan na sliki 1. Merilna veriga se začne s senzorji, priključenimi na digitalne zajemalne enote. Te enote podatke digitalizirajo in jih pošiljajo v zbirni center, kjer teče ANTELOPE sistem. ANTELOPE sistem komunicira z zajemalnimi enotami preko zajemalnih modulov. Za vsako vrsto zajemalnih enot potrebujemo ustrezni modul. V paketu obstajajo moduli za celo vrsto zajemalnih enot, lahko pa napišemo tudi svoje. Namen zajemalnih modulov je sprejem podatkov s senzorja in podatkov o stanju zajemalne enote ter njihovo posredovanje v podatkovni krožni pomnilnik. Podatkovni krožni pomnilnik, PKP, je podatkovni pomnilnik določene velikosti. Podatki se shranjujejo v vrstnem redu prihoda v PKP. Ko se pomnilnik napolni, se s prihajanjem novih podatkov izgublja ustrezna količina starih. Slika 2. Grafični vmesnik za nadzor posameznih modulov ANTELOPE sistema Figure 2. Graphical interface for monitoring individual modules of the ANTELOPE system Poleg podatkov iz zajemalnih modulov, lahko v PKP posredujemo tudi podatke iz drugih PKP ter celo iz podatkovnih sistemov kot so SeisComP [2], EARTHWORM [3], IDA/NRTS [4] in USGS/LISS [5]. V PKP lahko spravimo poleg seizmogramov tudi druge podatke. Tako lahko posebni moduli obdelujejo podatke iz PKP in svoje rezultate tudi pišejo nazaj v PKP, kjer so dostopni za nadaljno obdelavo oziroma za obveščanje. 144_M. Kobal, M. Čarman, J. Kolar, J. Pahor in M. Živčic Ker PKP ni namenjen trajnemu shranjevanju podatkov, se surove podatke in rezultate obdelave iz PKP prepisuje v podatkovno bazo, ki je sestavni del ANTELOPE paketa. Čeprav večina obdelave podatkov poteka na podatkih v PKP, pa ANTELOPE paket vsebuje tudi verzije modulov za obdelavo podatkov, ki so shranjeni v bazi. S temi moduli lahko obdelamo iste podatke z uporabo različnih parametrov in tako določimo najustreznejše parametre. ANTELOPE paket vsebuje tudi številne module za kontrolo delovanja sistema. Nekateri med njimi so grafični, tako da lahko uporabnik enostavno spremlja dotok podatkov v PKP ter nadzira hitrost prenosa podatkov in zamude podatkov s posameznih opazovalnih mest. Nadzirati je mogoče tudi delovanje posameznih modulov s spremljanjem obremenitve procesorja in uporabe diskov (slika 2). Sistem ANTELOPE na primeru državne mreže potresnih opazovalnic Ena glavnih nalog Urada za seizmologijo in geologijo je zaznavanje potresov na tleh Republike Slovenije, določanje njihovih lokacij in magnitud ter shranjevanje podatkov. V primeru potresov, ki so jih čutili prebivalci Slovenije, moramo podatke o potresu kar najhitreje posredovati ustreznim službam. Da bi bil odzivni čas čim krajši, se avtomatično pripravijo različni podatki o potresu, ki jih dežurni seizmolog pregleda in potrdi ali pa določi nove. Ker so močnejši potresi redek in nepredvidljiv pojav, je nedelovanje sistema nesprejemljivo. To pa pomeni, da morajo biti vsi vitalni deli sistema vsaj podvojeni, saj ne moremo pričakovati, da ne bi prišlo do okvar na posameznih delih sistema. Prav tako je nujno stalno nadziranje delovanja sistema. Zajem podatkov Na ANTELOPE sistem je bilo v letu 2004 priklopljenih 20 stalnih potresnih opazovalnic državne mreže razporejenih po vsej Sloveniji, prejemamo pa tudi seizmološke podatke iz sosednjih držav. Večina (točni podatki so opisani v [5]) potresnih opazovalnic naše mreže je opremljenih s trikanalnimi širokopasovnimi senzorji Guralp CMG-40T, priklopljenimi na zajemalne enote Quanterra Q730, ki skrbijo za digitalizacijo in pošiljanje podatkov v zbirni center v Ljubljani. Zajemalne enote pošiljajo podatke v podatkovnih nizih s frekvencami vzorčevanja 1 Hz, 20 Hz in 200 Hz, kar nanese okoli 2 Gb podatkov na dan. Analiza lokalnih potresov poteka na podatkovnih nizih s frekvenco 200 Hz. Ostali nizi se uporabljajo pri analizi oddaljenih potresov, služijo pa tudi kot rezerva v primeru izpada komunikacije med postajo in informacijskim omrežjem HKOM. Zajemalne enote lahko namreč shranijo določeno količino podatkov, od frekvence vzorčevanja pa je odvisno, kolikšno časovno obdobje ti podatki predstavljajo. Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom ANTELOPE 145 ]iiiiiiiiiiiiimmmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiii[ m ~ i.............................................................................................................. Slika 3. Shema ANTELOPE sistema državne mreže potresnih opazovalnic. V sistem za zajem lokalnih podatkov sta zaradi varnosti vključena dva identična računalnika. Izmenjava podatkov z drugimi ustanovami poteka preko tretjega računalnika, ki je izven požarnega zidu. Podatkovni krožni pomnilniki so označeni s krogi, procesiranje z rdečimi okviri, arhiviranje pa s črnimi. Da ne bi prišlo do podvojevanja, nekateri procesi (povezave označene z X) na nekaterih računalnikih ne tečejo. Figure 3. ANTELOPE system in Seismic network of Slovenia. For redundancy reasons there are two identical computers included in the data acquisition system. For data exchange, a third computer outside the firewall is used. The object ring buffers are presented by circles, data processing by red frames and archiving by black frames. Some processes are not running on both machines (the connections have an X written over them). Najpogosteje pride do izpada podatkov zaradi napak v omrežju (Pahor in sod., 2005), na kar nimamo direktnega vpliva. Da bi se izognili izpadu sistema zaradi računalniške okvare, sta v sistem zajemanja vključena dva identična računalnika. V primeru okvare primarnega računalnika, zajemalne enote prenehajo pošiljati podatke, opozorilni sistem pa obvesti ustrezne osebe preko SMS sporočil. Kar najhitreje se potem ročno ustavi še sekundarni sistem, ki na disk zapiše, katere podatke je že prejel, tako da ne pride do izgube ali podvojevanja podatkov pri ponovnem zagonu. Po ustavitvi, ki traja nekaj minut, 146_M. Kobal, M. Čarman, J. Kolar, J. Pahor in M. Živčic sekundarnemu računalniku dodelimo IP številko primarnega in sistem ponovno zaženemo. Ko je sistem ponovno zagnan, začnejo zajemalne enote spet pošiljati podatke. Najprej se z največjim možnim prenosom prenesejo zakasnjeni podatki, potem se zajemanje nadaljuje v realnem času. Zaradi velike količine podatkov so najpogostejše okvare na računalnikih okvare diskov. Vpliv okvar diskov smo zmanjšali z uporabo RAID 1 sistema oziroma zrcaljenja diskov. To pomeni, da imamo par diskov, na katerih se podatki podvajajo. Ker ju operacijski sistem zazna kot en sam disk, lahko v primeru okvare enega od diskov iz para sistem nemoteno deluje naprej. Na RAID 1 diskih imamo operacijski in ANTELOPE sistem ter petdnevno bazo neprewkinjenih seizmogramov (KS baza). Shema ANTELOPE sistema je prikazana na sliki 3. Podatki prihajajo v center iz zajemalnih enot preko TCP/IP protokola. 13 zajemalnih enot je s centrom povezanih preko najetih telefonskih vodov, 7 pa jih uporablja brezžično telefonijo. Zajemalne enote pošiljajo podatke na določeno IP številko in port. Zato smo tudi posamezne PKP označili z notacijo računalnik:vrata. Na sliki so predstavljeni s krogi. Vsi podatki lokalne mreže se zbirajo v ursg1:snrs. Za vrata lahko namesto številk uporabimo tudi imena. Preslikave so zapisane v posebni datoteki. Da bi zmanjšali možnost vdora v sistem, se podatki iz sosednjih držav zbirajo na računalniku izven notranjega omrežja in se potem prenesejo na ursg1:imp. Podatke prejemamo iz Osrednjega instituta za meteorologijo in geodinamiko z Dunaja (ZAMG), tržaške univerze (DST), Centra za seizmološke raziskave, Instituta za oceanografijo in geofiziko iz Trsta (OGS), Geofizikalnega instituta češke akademije znanosti iz Prage (CAS) in Geofizikalnega zavoda Andrije Mohorovičica Univerze iz Zagreba (GZAM). Na podatkih tujih postaj ne vršimo avtomatičnega procesiranja potresov, saj je večina zaznanih potresov na teh podatkih izven Slovenije. Nekatere opazovalnice, ki ležijo blizu meje in pošiljajo podatke neprekinjeno, se prepišejo iz ursg1:imp v ursg1:snrs in jih obravnavamo kot lokalne. Obdelava podatkov in obveščanje Procesi samodejne obdelave podatkov in obveščanja so na sliki 3 predstavljeni z rdečimi okvirji. Samodejno zaznavanje potresov uporabljamo v dva namena. Pri dnevnih analizah želimo zaznati čim več dogodkov, pri čemer ni pomembno da so vsi samodejno določeni dogodki potresi. Prav tako ni potrebno, da so vsi določeni podatki točni, saj vsak dogodek naknadno pregleda seizmolog. Pri obveščanju je situacija obratna, zanimivi so samo močnejši dogodki, je pa zelo pomembno, da so samodejno določeni podatki kar se da točni. Obdelavo podatkov vršimo torej dvakrat z različnimi parametri. Rezultate obdelave s parametri za šibkejše potrese pišemo v :snrs, rezultati obdelave s parametri za močnejše potrese pa gredo v :cors. Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom ANTELOPE 147 Ko se v :snrs ali v :cors pojavi paket s parametri potresa, se sprožijo procesi obveščanja. Postopki so v obeh primerih podobni, razlika je le v vstopnih podatkih. Podatki o potresu se zapišejo v datoteko, natisnejo na tiskalnik v kontrolni sobi, razpošljejo po elektronski pošti in s SMS sporočili ter se postavijo na spletno stran (slika 4). Na spletni strani je poleg podatkov o potresu možno videti tudi zapise potresa ter grafično predstavljeno lokacijo s podatki o postajah, ki so potres zaznale. S podatki z domače strani lahko dežurni seizmolog v večini primerov v roku nekaj minut potrdi potres, v katerem delu Slovenije je bilo nadžarišče in poda oceno o magnitudi. Če je potrebno, lahko dežurni seizmolog potres analizira iz seizmogramov, ki so prav tako dostopni preko domače strani. Arhiviranje in posredovanje podatkov Arhiviranje je na sliki 3 predstavljeno s črnimi okviri. Seizmogrami in rezultati procesiranja se zaradi varnosti shranjujejo na več mestih. Na obeh računalnikih imamo pet dnevne baze neprekinjenih podatkov (KS baze) na RAID 1 diskih ter 20 dni kontinuiranih podatkov na navadnih diskih. Na navadnih diskih imamo tudi za leto dni surovih podatkov v časovnih intervalih okrog dogodkov (SD baze). Časovni interval se določi glede na lokacijo potresa. Za lokalne potrese shranimo 4 minutni časovni interval, ki se začne 1 minuto pred prvim vstopom. Pri regionalnih potresih shranimo 10 minut podatkov, pri oddaljenih pa je časovni interval odvisen od magnitude in je lahko dolg tudi 3 ure. Neprekinjeni podatki se dnevno shranjujejo na DLT trakove, podatki v časovnih intervalih okrog dogodkov pa se mesečno zapisujejo na CD oziroma DVD. Podatki so dostopni v realnem času zunanjim organizacijam preko ANTELOPE in SeisComP podatkovnih krožnih pomnilnikov na zunanjem računalniku. Podatke iz 20 dnevne kontinuirane baze pa je možno dobiti preko AutoDRM zahtev. To pomeni, da je potrebno poslati elektronsko pošto z ustrezno vsebino na naslov autodrm.lju@gov.si, strežnik pa potem pošlje podatke pošiljatelju tudi preko elektronske pošte. Navodila za AutoDRM dobimo, če pošljemo elektronsko pošto z vsebino "help". Nadzor delovanja sistema Parametre kot so zamujanje podatkov z opazovalnic, pomanjkanje prostora na diskih, zaustavitev sistema ali nedelovanje SMS modemov nadzorujemo avtomatično z orodji, ki smo jih razvili sami, obveščanje pa poteka preko elektronske pošte in SMS sporočil. Da bi zmanjšali možnost nedelovanja pošiljanja SMS sporočil, uporabljamo za pošiljanje SMS sporočil dva modema, na dveh računalnikih, ki sta prijavljena pri dveh različnih operaterjih. Napake na senzorjih odkrivamo z iskanjem korelacij med podatki različnih kanalov iste opazovalnice. Trikrat mesečno pa opravljamo tudi meritve šuma na vseh opazovalnicah. 148 M. Kobal, M. Čarman, J. Kolar, J. Pahor in M. Živčic Slika 4. Podatke o potresih v zadnjih nekaj dneh je mogoče dobiti na spletu. Poleg osnovnih podatkov o potresu (levo zgoraj) si lahko preko povezav ogledamo tudi zapise vseh komponent štirih najbližjih opazovalnic (desno zgoraj), vertikalnih komponent vseh trigeriranih opazovalnic (desno spodaj) ter zemljevid Slovenije z lokacijo in podatki o postajah, ki so potres zaznale (levo spodaj). Potrese lociramo na dva načina (rdeča krogec in kvadratek na sliki desno spodaj). Če sta dobljeni lokaciji blizu, kot v danem primeru kjer se prekrivata, je to dober pokazatelj o ustreznosti lokacije. Program za dodatno lociranje je napisal I. Tasič (Tasič, 2003). Figure 4. The data about recent earthquakes can be obtained on the internet. Beside the basic parameters (upper left) links can be used to view waveforms of all components for the four closest stations (upper right), vertical components of all triggered stations (lower right) and country map with location and information about triggered stations (lower left). Two location algorithms are used to determine the location (red square and circle on the lower right figure). If the two locations agree, it is reasonable to assume the location to be correct. The second location program was written by I. Tasič (Tasič, 2003). Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom ANTELOPE 149 Poleg samodejnega nadzora, sistem nadzorujemo tudi prek grafičnih vmesnikov. Na dveh mestih v prostorih Urada za seizmologijo in geologijo imamo nameščena vmesnika za sprotno prikazovanje seizmogramov (slika 5), tako da ne mine več kot nekaj minut ne da bi kdo preveril ali podatki prihajajo. Nadziranje zamude in prenosa podatkov ter kvalitete in stabilnosti ur na zajemalnih enotah je možno preveriti s spletnim brskalnikom (slika 5), kontrola pa se vrši vsaj enkrat dnevno. Najbolj natančen nadzor podatkov je vsakodnevna analiza, ko seizmolog natančno pregleda vse zapise prejšnjega dne. Slika 5. Levo: Grafični vmesnik namenjen prikazovanju podatkov v podatkovnem krožnem pomnilniku. Na sliki so razločno vidni trije potresi v bližini opazovalnice PDKS. Desno: Nadzor prenosa podatkov (bd), zamude podatkov (dlt), kvalitete (clq) ter stabilnosti (vco) ur preko spletnega brskalnika. Programe za nadzor je napisal N. Horn (ZAMG). Figure 5. Left: Graphical interface for moitoring data in the object ring buffer. Three events close to the station PDKS are clearly seen. Right: Monitoring of station's baudrate (bd), data latency (dlt), clock quality (clq) and clock stability (vco). The monitoring programs were written by N. Horn (ZAMG). Sklep ANTELOPE paket uporabljamo v Uradu za seizmologijo in geologijo že od leta 2001. Sistem zaustavimo nekajkrat letno za približno 5 minut zaradi nadgradnje. Ker se med zaustavitvijo podatki shranjujejo na zajemalnih enotah, sistem pa vodi evidenco o prispelih podatkih, pri zaustavitvi sistema ne pride do izpada podatkov. Sistem smo ustavili tudi že zaradi okvare diskov, vendar je sekundarni računalnik brez težav prevzel nalogo primarnega tako, da se takšna ustavitev za uporabnika ni bistveno razlikovala od normalne. Tudi iz izkušenj drugih uporabnikov lahko trdimo, da je sistem zelo zanesljiv. Kot pri uporabi drugih programskih paketov se tudi pri delovanju ANTELOPE sistema pojavljajo nepravilnosti. Na srečo je del za zajem podatkov v PKP precej robusten in napak v tem delu še nismo odkrili. Zaznali smo nekaj nepravilnosti pri pisanju podatkov v bazo ter pri samodejnem zaznavanju potresov, kar pa ni tako kritično, saj to delo opravlja več računalnikov, napake pa se v večini primerov pojavijo samo na posameznih računalnikih. Ker je ANTELOPE paket plačljiv, se lahko njegovi uporabniki zanesejo na stabilno delovanje ter dokaj hitro pomoč proizvajalca. Proizvajalec organizira tudi tečaje in srečanja uporabnikov. Nove izboljšane verzije paketa lahko pričakujemo na približno leto dni. Žal se 150_M. Kobal, M. Čarman, J. Kolar, J. Pahor in M. Živčic je, tako kot pri drugih programskih paketih, izkazalo, da nove verzije poleg dodatnih možnosti vsebujejo tudi vse večje število napak. Predvsem zaradi velikih stroškov uporabe ANTELOPE, se čedalje več inštitucij, ki sisteme šele gradijo, odloča za brezplačen paket SeisComP. Paket zaenkrat omogoča le osnovne funkcije zajema in shranjevanja podatkov. Ena večjih pomanjkljivosti paketa je, da ne vsebuje podatkovne baze, preko katere bi lahko uporabnik enostavno dostopal do podatkov. Glede na to, da se skupnost uporabnikov SeisComP širi, lahko pričakujemo naraščanje števila dodatnih modulov, povečale pa se bodo tudi možnosti svetovanja. Ko in če se bo to zgodilo, bo SeisComP postal resen tekmec ANTELOPE, vprašanje pa je ali bo ostal neplačljiv. Tudi prve verzije ANTELOPE so bile namreč neplačljive. V Uradu za seizmologijo in geologijo uporabljamo SeisComP za izmenjavo podatkov z ustanovami, ki nimajo ANTELOPE paketa. Literatura BRTT (Boulder Real Time Technologies), inc.(citirano 10.4.2005). Dostopno na nalsovu: http://www.brtt.com/. Earthworm documentation, (online).(citirano 10.4.2005). Dostopno na naslovu: http://folkworm.ceri.memphis.edu/ ew-doc/. Live internet seismic server, (online).(citirano 10.4.2005). Dostopno na naslovu: http://www.liss.org/. Pahor J., Čarman M., Kobal M., Kolar J., Živčic M., 2005. Učinkovitost zbiranja podatkov iz potresnih opazovalnic v letu 2003. Potresi v letu 2003 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 63-68. Project IDA, (online).(citirano 10.4.2005). Dostopno na naslovu: http://ida.ucsd.edu/. Sinčič P., Vidrih R., Gostinčar M. in Živčic M., 2005. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2003. Potresi v letu 2003 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 7-20. Tasič I., 2003. Avtomatska lokacija dogodkov na mreži NMX. Potresi v letu 2001 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 58-65. What is SeisComP?, (online).(citirano 10.4.2005). Dostopno na naslovu: http://www.gfz-potsdam.de/geofon/new/scp.html. UČINKOVITOST PRIDOBIVANJA PODATKOV IZ POTRESNIH OPAZOVALNIC SLOVENSKE MREŽE V LETU 2004 SEISMIC DATA ACQUISITION EFFICIENCY FOR SLOVENIAN NETWORK IN 2004 Jurij Pahor, Mladen Živčic, Martina Čarman, Janko Kolar Izvleček. Izgubo seizmičnih podakov iz opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2004 smo ocenili iz zapisov o shranjenih podatkih na magnetne trakove (wftar tabela). Izguba podatkov iz dvajsetih stalnih opazovalnic znaša 6,2% za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (HH), 4,6% za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 20 vzorcev v sekundi (BH) ter 4,4% za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 1 vzorec v sekundi (LH). Spremljali smo tudi čas prihoda HHZ podatkovnih nizov, ki so pred vsem pomembni za samodejno določanje parametrov potresov. Iz skoraj polletnega beleženja starosti podatkov sledi, da imamo v povprečju na voljo podatke iz treh opazovalnic (15% vseh) po manj kot dveh sekundah, po desetih sekundah pa so na voljo podatki iz približno 85% opazovalnic. Iz porazdelitve oddaljenosti nadžarišč od najbližjih opazovalnic sklepamo, da čas potovanja podatkov iz opazovalnic v povprečju v letu 2004 ni bistveno vplival na hitrost določanja osnovnih parametrov seizmičnih dogodkov. Abstract. The seismic network of Slovenia was operating twenty seismic stations in 2004 with five of them being put in commisson during the year. The dataloss was evaluated from tapedrive backup logs (wftar table in ANTELOPE database) and was found to be 6.2% for 200 sps datastreams (HH), 4.6% for 20 sps datastreams (BH) and 4.4% for 1 sps datastreams (LH). The greatest dataloss is accounted for seismic station GORS, which was deployed in May and was out of order due to technical problems for 63 days. The dataloss from station JAVS is primarily due to power failure. In the second half of the year the data latency for HHZ channels was being logged at intervals of five minutes. A cumulative time distribution of data availability was made which shows, in average, a 15% data availability (three seismic stations) after less than two seconds and almost 85% of data availability after ten seconds. The epicentral solution time is combined from seismic waves travel time, data latency time and computational time. It was found to hold values mostly between 15 and 100 seconds. Since a minimum of three first arrivals are required for a fixed depth epicentral solution, an average estimate for seismic waves travel time for the third nearest station was derived from the distribution of automatically located seismic events by epicentral distance of the n-th nearest station. The estimate yields an average of 40 km for the third nearest seismic station which, amounts to approx. 7 s of P-waves travel time. For larger events, where earthquake signal lasts longer (more than one minute for duration magnitude 3), the most computational time is spent waiting for the trigger to finnish or detections to appear on at least ten stations. It is shown that the tenth nearest seismic station is approx. 75 km (13 s for P-waves travel time) distant from the epicentres for the given time period and area, in average. This shows that data latency was a minor factor in the epicentral determination process in 2004, but only in average. In the case of large data latency of the nearest seismic stations there can be substantial decrease in solution determination efficiency and quality. Uvod Učinkovitost pridobivanja podatkov iz Državne mreže potresnih opazovalnic smo začeli redno spremljati v letu 2003. Sprva je to potekalo v obliki poročil o količini zbranih podatkov (Pahor in sod., 2005), ki jih dnevno samodejno ustvari Antelope sistem za zajemanje in obdelavo podatkov (Boulder Real Time Technologies, 2005), kasneje pa v obliki preglednice, ki je del podatkovne baze in vsebuje seznam manjkajočih podatkov za posamezne podatkovne nize. Za leto 2004 smo uporabili vrednosti iz preglednice arhiviranih podatkov 151 152_J. Pahor, M. Živčic, M. Čarman in J. Kolar na magnetni trak (wftar preglednica). Analiza izgube podatkov iz začasnih potresnih opazovalnic ni zajeta v tem poročilu. Pri samodejnem določanju parametrov potresov v realnem času je poleg skupne količine pridobljenih podatkov zelo pomemben tudi čas, v katerem ti podatki prispejo do centra za obdelavo. V juliju 2004 smo začeli beležiti starost podatkov, ko prispejo v center za obdelavo. Podatke zajemamo v obliki paketov po TCP/IP protokolu, pri čemur se starost podatkov, ki jo beležimo, nanaša na čas začetka paketa. Paketi podatkovnih nizov s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi vsebujejo povprečno 480 izmerkov, kar ustreza časovnemu intervalu 2,4 sekunde. Velikosti paketov iz posamezne potresne opazovalnice so približno konstantne, razlike pa so med opazovalnicami. Največji paketki vsebujejo do 2,8 s, najmanjši pa okrog 1,3 s. Izguba podatkov v letu 2004 V tej analizi je zajetih dvajset stalnih potresnih opazovalnic, od tega jih je bilo pet priklopljenih tekom leta 2004. Poleg teh so delovale še štiri začasne potresne opazovalnice, od katerih smo tri odklopili med letom. Spremljali smo podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (HH), 20 vzorcev v sekundi (BH) ter 1 vzorec v sekundi (LH). Za določanje osnovnih parametrov potresov so pomembni predvsem podatki iz seizmometrov (ki merijo hitrosti premikanja tal), zato so podatki akcelerometrov izpuščeni iz obravnave. Izguba podatkov Državne mreže potresnih opazovalnic (samo stalne opazovalnice) HH r LH I 0.0 2.0 4.0 6.0 8.0 [%] BH r □ V-Z □ S-J □ Navp. Slika 1. Izguba seizmičnih podatkov Državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2004. Podatki o izgubah so združeni v skupine po podatkovnih nizih (HH, BH, LH), znotraj skupine pa so razdeljeni po komponentah (vzhod-zahod, sever-jug, navpično). Pri senzorjih v vrtinah so vodoravne komponente HH1 štete med HHE, HH2 pa med HHN podatkovne nize. Figure 1. The dataloss of the Seismic Network of the Republic of Slovenia in 2004. The chartshows groups of different datastreams (HH, BH, LH) and in directional components (east-west, north-south, vertical) within a single group. HH1 are accounted as HHE and HH2 are accounted as HHN datastreams for borehole sensors. Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom ANTELOPE 153 HHE HHN HHZ BHE BHN BHZ LHE LHN LHZ N BOJS 5,4 5,4 5,5 5,3 5,1 5,3 5,0 5,0 5,0 319 CADS 5,5 5,7 3,2 0,8 0,8 0,6 0,7 0,7 0,7 366 CEY 1,9 1,9 2,1 1,8 1,8 1,4 1,4 1,4 1,4 366 CRES 1,0 1,1 1,2 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 366 DOBS 1,6 1,5 1,7 1,2 1,2 1,4 1,2 1,2 1,2 366 GCIS 7,9 8,0 8,4 4,4 4,4 4,5 3,8 3,8 3,7 366 GOLS 3,7 3,8 3,9 3,3 3,3 3,3 2,9 2,9 2,9 366 GORS 35,0 35,1 24,6 18,7 18,7 18,6 18,6 18,6 18,1 226 GROS 1,4 1,3 1,3 1,3 1,2 1,2 1,4 1,4 1,4 366 JAVS 23,4 23,8 23,7 20,6 20,7 21,0 20,1 20,3 20,1 366 KNDS 10,3 10,6 11,2 8,8 8,8 8,8 8,8 8,8 9,2 366 KOGS 10,2 10,2 10,2 9,8 9,8 9,8 8,0 8,0 7,9 345 LEGS 1,9 2,0 2,0 1,4 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 366 LJU 1,5 1,4 1,6 0,7 0,9 0,7 0,7 0,6 0,6 366 PDKS 1,5 1,7 1,6 1,2 1,2 1,3 1,4 1,4 1,4 366 PERS 2,7 2,8 2,8 2,6 2,6 2,6 2,4 2,4 2,4 366 ROBS 1,8 2,1 2,1 1,3 1,2 1,2 1,4 1,4 1,4 366 VISS 5,5 5,6 4,5 2,7 2,9 2,7 2,3 2,2 2,2 366 VOJS 12,8 12,7 14,1 9,4 9,4 9,9 9,5 9,6 9,6 155 ZALS 3,2 3,8 4,7 2,2 2,2 2,2 3,1 3,1 3,1 116 skupaj: total: 6,3 6,4 6,0 4,6 4,6 4,6 4,4 4,4 4,4 Preglednica 1. Izguba podatkov v treh komponentah podatkovnih nizov HH, BH in LH po opazovalnicah, izražena v odstotku pričakovanega obratovalnega časa, za leto 2004. V zadnjem stolpcu je navedeno število dni (N) pričakovanega delovanja opazovalnice v letu 2004. Table 1. Dataloss in percentage of expected operation time for three-channel HH, BH and LH datastreams for each seismic station in 2004. The expected number of operation days (N) in 2004 is given in the last column. The overall values for the seismic network are given in the bottom row. Izgube podatkov se med HH ter BH in LH podatkovnimi nizi razlikujejo predvsem zaradi nastavitev zajemalnih enot. V primeru, ko se pomnilnik enote zapolni (npr. pri daljšem izpadu komunikacij), najprej izpadejo gosteje vzorčeni podatki. Enako velik paket podatkov vsebuje v redkeje vzorčenih podatkovnih nizih ustrezno daljši časovni interval, kot v gosteje vzorčenih, zato smo nastavili, da LH podatkovni nizi zadnji izpadejo iz pomnilnika zajemalne enote. Razlike pri izgubah podatkov med komponentami znotraj posameznega podatkovnega niza so prav tako posledica nastavitev prioritetnih komponent v zajemalnih enotah seizmičnih opazovalnic. V začetku novembra 2004 smo v nastavitvah zajemalnih enot seizmičnih opazovalnic kot prioritetne definirali navpične komponente podatkovnih nizov s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (HHZ). 154 J. Pahor, M. Živčic, M. Čarman in J. Kolar Preglednica 2: Izguba podatkov iz HH podatkovnih nizov po opazovalnicah, izražena v odstotku obratovalnega časa celotne mreže, za leto 2004. Table 2: Dataloss of HH datastreams for each seismic station in percentage of the operation time of the seismic network in 2004. Pri senzorjih v vrtinah se smeri vodoravnih komponent ne ujemajo s smermi sever-jug in vzhod-zahod, zato so ustrezni podatkovni nizi označeni s HH1 in HH2. V preglednici 1 so HH1 vključeni med HHE, HH2 pa med HHN podatkovne nize. Iz preglednice 1 preberemo, da je izguba podatkov HH (200 vzorcev v sekundi) podatkovnih nizov okrog 6,2%, kar je nekoliko več, kakor v letu 2003 (Pahor in sod., 2005). Odstotek izgubljenih podatkov iz potresne opazovalnice GORS znaša približno 32%, glede na celotno mrežo pa 1,1% (preglednica 2). Opazovalnica je bila priklopljena v maju in zaradi napak na opremi ter izpadov električnega omrežja ni delovala skupno triinšestdeset dni. Nedelovanje potresne opazovalnice JAVS je v glavnem posledica izpadov električnega omrežja, zaradi česar smo izgubili približno 24% podatkov. Odstotek izgube glede na celotno mrežo znaša 1,3% (preglednica 2), kar je največja izguba za posamezno opazovalnico. Učinkovitost zajemanja podatkov v letu 2004 Samodejno določanje parametrov potresov izvaja sistem ANTELOPE (Kobal in sod., 2006). Podatki iz potresnih opazovalnic prihajajo v krožni medpomnilnik (ang. ORB - Object Ring Buffer) na lokalnem računalniku, kjer se vrši samodejna analiza in določanje parametrov potresov. Kvaliteta in hitrost določanja parametrov potresa je lahko odvisna tudi od hitrosti zajemanja podatkov iz potresnih opazovanic. Če za določen potres zamujajo podatki iz opazovalnic, ki so najbližje epicentru, potem je možno, da bo lokacija potresa slabše ali celo narobe določena. V izogib temu je proces določanja parametrov potresov nastavljen tako, da poskuša program določiti lokacijo potresa najprej z manjšim naborom podakov, ki prvi prispejo v center za obdelavo. Ko število zajetih podatkov preseže določen prag, izračun ponovi. Taka nastavitev omogoča kar najhitrejši izračun lokacije potresa iz podatkov bližnjih opazovalnic, preden seizmični valovi sploh pridejo do oddaljenih opazovalnic. Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom ANTELOPE 155 Longitudinalni seizmični valovi potujejo pribl. 26 s do 150 km oddaljene opazovalnice in pribl. 45 s do 300 km oddaljene potresne opazovalnice. Na sliki 2 je prikazana kumulativna porazdelitev količine podatkov (HHZ podatkovnih nizov), ki so na voljo po določenem času, za obdobje od 13. julija 2004 do 31. decembra 2004. Vrednosti porazdelitve, to so starosti podatkov, so pridobljene iz beležene starosti zadnjega prispelega HHZ paketa za vsako opazovalnico posebej (čas paketa se vedno nanaša na prvi izmerek - ang. sample), zmanjšane za povprečno dolžino paketa. Dolžine paketov za posamezno opazovalnico so skoraj konstantne, saj znaša standardni odklon spreminjanja dolžine paketov okrog 0,1 s, kar je manj kot 5% pri povprečni dolžini paketov 2,4 s. Starost podatkov se beleži vsakih 5 minut, zato so enolični le izmerki, manjši od te vrednosti. Če bi želeli določiti porazdelitev v večjem časovnem intervalu, bi bilo potrebno izmerjene vrednosti prevzorčiti na nižjo frekvenco, s čimer bi se tudi zmanjšala natančnost porazdelitve. Porazdelitev je normirana s številom vseh možnih izmerkov v obravnavanem obdobju, to je produkt števila pet minutnih intervalov in števila stalnih potresnih opazovalnic, ki so v tem času delovale (preglednica 1). Čas T, ki je potreben za samodejno določanje lokacije potresa, se giblje med 15 s in 100 s (slika 3). Določen je kot razlika časa vpisa lokacije v bazo podatkov in računsko določenega časa potresa t0. Čas T sestavljajo čas potovanja valovanja, čas potovanja podatkov ter čas obdelave podatkov: T tvpisavbazo t0 t potval ^ t potpod ^ tobd Za primerjavo vpliva posameznih členov v zgornjem izrazu smo napravili porazdelitev števila samodejno lociranih dogodkov po oddaljenostih od prvih treh najbližjih opazovalnic (slika 4) ter od desete. Iz porazdelitve za tretjo najbližjo opazovalnico ocenimo, da je največ dogodkov lociranih približno 40 km od tretje najbližje opazovalnice, kolikor jih najmanj potrebujemo za določitev koordinat nadžarišča dogodka z vnaprej določeno globino. Longitudinalni P valovi premerijo to razdaljo v približno sedmih sekundah. Iz časovnega poteka razpoložljivosti HHZ podatkovnih nizov (slika 2) preberemo čas, po katerem je na voljo 15% podatkov, kolikor znaša odstotek treh opazovalnic od vseh dvajsetih. Ta čas znaša nekaj manj kot dve sekundi. Iz tega sklepamo, da zamujanje podatkov v povprečju manj vpliva na hitrost določanja lokacij kot čas potovanja valovanja do treh najbližjih opazovalnic. Lahko pa se v posameznem primeru zgodi, da zelo zamujajo ravno epicentru najbližje opazovalnice, kar seveda bistveno vpliva tako na hitrost izračuna parametrov, kakor tudi na kvaliteto prve rešitve. Možno je tudi, da ležijo tri najbližje opazovalnice in nadžarišče potresa na približno ravni črti, zato je potrebno več podatkov za določitev lokacije potresa. Zadnji člen v zgornjem izrazu tobd je sestavljen iz časa, ko program čaka na zaključek detekcije in časa, ki ga porabi za preračun podatkov in vpis v podatkovno bazo. Dolžina detekcije na posamezni opazovalnici je odvisna od oddaljenosti od nadžarišča ter od magnitude potresa. 156 J. Pahor, M. Živčic, M. Čarman in J. Kolar Razploložljivost HHZ podatkovnih nizov v času 00 čas [s] / / 1 / / / / 1 0 00 10 Slika 2. Odstotek seizmičnih podatkov iz HHZ podatkovnih nizov, ki so na voljo po določenem času. Časovno merilo na sliki je logaritemsko. Upoštevani so podatki za 20 stalnih opazovalnic v obdobju 13. julij 2004 - 31. december 2004. Figure 2. Cumulative time distribution of percentage of available HHZ datastrams for 20 permanent seismic stations in the period between 13 July 2004 and 31 December 2004. Cas samodejnega določanja lokacij potresov 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 čas izračuna lokacije [s] 100 110 120 130 140 30 25 20 15 10 5 0 Slika 3. Porazdelitev števila samodejno lociranih dogodkov med 7.julijem 2004 in 31. decembrom 2004 v območju zemljepisne širine = 45,4° - 46,8°S ter zemljepisne dolžine = 13,4° - 16,5°V, po času, ki je pretekel od dogodka do zapisa lokacije v bazo podatkov. Velikost razredov porazdelitve je 1 s. Figure 3. Distribution of automatically located seismic events in the period between 7 July 2004 and 31 December 2004 in the area with latitude = 45,4° - 46,8°N and longitude = 13,4° - 16,5°E, by time needed for determining the solution. The binning size is 1 s. Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom ANTELOPE 157 Oddaljenosti opazovalnic od epicentrov lociranih dogodkov 200 180 140 120 > 0 1 100 o ■o . 80 40 zaporedne oddaljenosti opazovalnic: □ 1 □ 2 □ 3 □ 10 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 100 - razdalja [km] Slika 4. Porazdelitev števila lociranih dogodkov med 7.julijem 2004 in 31. decembrom 2004 v območju zemljepisne širine = 45,4° - 46,8°S ter zemljepisne dolžine = 13,4° - 16,5°V, po razdaljah do n-te najbližje opazovalnice, za tri najbližjie opazovalnice ter za deseto po vrsti. Velikost razredov porazdelitve je 5 km. Zadnji stolpec vsebuje vse vrednosti večje od 100 km. Figure 4. Distribution of automatically located seismic events in the period between 7 July 2004 and 31 December 2004 in the area with latitude = 45,4° - 46,8°N and longitude = 13,4° - 16,5°E, by epicentral distance from n-th nearest sesmic station, for three nearest stations and for the tenth station. The binning size is 5 km. Values that are greater than 100 km are collected in the last bin. Tranzverzalni potresni valovi dosežejo opazovalnico, ki je oddaljena 40 km od nadžarišča, po 12 sekundah in če k temu dodamo še čas trajanja potresa, ki znaša 20 sekund za magnitudo 2 ter preko 60 sekund za magnitudo 3 (obe ma), potem se kaj hitro znajdemo v zgornjem delu porazdelitve na sliki 3. Pri večjih magnitudah je čas trajanja potresa še večji in bi bilo čakanje na konec detekcije predolgo, zato je program za določanje lokacije nastavljen tako, da opravi prvi preračun takoj, ko ima na voljo deset detekcij. Iz porazdelitve na sliki 4 ocenimo, da je deseta opazovalnica po vrsti povprečno 75 km oddaljena od nadžarišč v obravnavanem obdobju, kar da 13 sekund za potovanje potresnih valov do desetih najbližjih opazovalnic. Zaključek V letu 2004 smo izgubili 6,2% podatkov iz HH podatkovnih nizov iz potresnih opazovalnic, kar je nekoliko več, kakor v preteklem letu. K temu sta odstotkovno največ prispevali opazovalnici na Javorniku (1,3%) ter na Gorjušah (1,1%). Kljub temu je število shranjenih podatkov precej večje, saj je delovalo več opazovalnic. V novembru smo v zajemalnih enotah seizmičnih opazovalnic nastavili kot prioritetne HHZ podatkovne nize, na katerih se vrši samodejna analiza seizmične aktivnosti. 160 60 20 0 158_J. Pahor, M. Živčic, M. Čarman in J. Kolar Primerjava časa, ki je potreben za potovanje podatkov iz opazovalnic v središče za obdelavo, potovalnega časa seizmičnih valov ter časa, potrebnega za določitev parametrov potresa kaže, da zamujanje podatkov v letu 2004 v povprečju ni bistveno vplivalo na hitrost samodejnega določevanja potresnih parametrov. Rezultati samodejne analize so pripravljeni od 15 do 100 sekund po dogodku, k čemur je čas potovanja podakov iz opazovalnic najmanj prispeval. Literatura Boulder Real Time Technologies, inc.(online). 2005. (citirano 31.1.2006). Antelope Real Time System. Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com/ Kobal M., Pahor J., Živčic M., Čarman M. in Kolar J. 2006. Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom Antelope. Potresi v letu 2004 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 142-150. Pahor J., Živčic M., Čarman M., Kobal M. in Kolar J. 2005. Učinkovitost zbiranja podatkov iz potresnih opazovalnic v letu 2003. Potresi v letu 2003 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 6368. ANALIZA NATANČNOSTI AVTOMATSKIH LOKACIJ POTRESOV ZA LETO 2004 ACCURACY ANALYSIS OF THE AUTOMATIC EARTHQUAKE LOCATIONS IN 2004 Janko Kolar, Jurij Pahor, Mladen Živčic Izvleček. Programski paket ANTELOPE, ki ga na Uradu za sezmologijo in geologijo uporabljamo za zajem in obdelavo podatkov, pozna tudi postopke za samodejno določanje žarišč potresov. Primerjali smo lokacije potresov pridobljene s to samodejno metodo in lokacije potresov, ki jih je določil seizmolog analizator iz ročno odčitanih vstopov posameznih faz valovanja. Abstract. ANTELOPE software, which is used for data acquisition and processing at the Seismology and Geology Office of Environmental Agency of the Republic of Slovenia, allows automatic determination of earthquake hypocenters. The comparision of automatically determined hypocentres with hypocentres determined from hand-picked arrivals is presented. Uvod Programski paket ANTELOPE določa samodejne lokacije s pomočjo vnaprej izračunanih časov prihoda valovanja za diskretno množico točk v prostoru. Ob potresu se tako poišče točka v tej množici, ki najbolj ustreza prihodom seizmičnega valovanja na posamezne postaje seizmološke mreže. Pri ročnem določevanju nadžarišča pa seizmolog najprej odčita prihode potresnih valov na seizmološke opazovalnice in nato s pomočjo računalniškega programa reši gibalne enačbe in določi žarišče potresa, ki je lahko katerakoli točka prostora. Zaradi različnih metod določanja samodejnih in ročnih žarišč potresa bo zagotovo prišlo do razlik izračunanih lokacijah potresa. V idealnih razmerah bi bila povprečna razdalja med nadžariščema okoli 1 km. Za bolj podroben opis določanja avtomatičnih lokacij si preberite članek (Kolar, 2005). Leto 2004 je najbolj zaznamoval potres v Posočju dne 12. julija in okvara glavnega računalnika za zajem podatkov iz seizmoloških opazovalnic dne 13. julija 2004. Glavni računalnik je bil še isti dan nadomeščen z novim računalnikom, ki je bil po naključju kupljen in dobavljen kak teden prej. Tako smo lahko v enem dnevu prenesli ves sistem na nov računalnik in od 13. julija pozno popoldne je zajemanje podatkov iz opazovalnic potekal na njem. Slaba stran te naglice je bila, da so bile prenešene napačne konfiguracijske datoteke za avtomatično lociranje in avtomatično lociranje je do 15. septembra 2004 delovalo z različnimi parametri, zato sem podatke za to časovno obdobje izločil iz analize. Ustrezne pare med avtomatičnimi in ročnimi lokacijami sem poiskal tako, da sem primerjal prihod valovanja do postaj za avtomatične in ročne dogodke. Če se čas prvega prihoda ni razlikoval za več kot 10 sekund, sem sklepal, da gre za isti dogodek. 159 160 J. Kolar, J. Pahor in M. Živčic Rezultati primerjave V preglednici 1 so podani rezultati za posamezne mesece. V preglednici je tako navedeno število dogodkov za katere obstajata ročna in avtomatična lokacija, mediana razdalje med ročno in avtomatično lokacijo in nekaj višjih percentilov te razdalje. Na koncu so dodani še združeni podatki za celo leto 2004. januar februar marec april maj junij št. dogodkov 18 8 14 22 25 10 mediana [km] 4.43 6.21 6.06 3.39 3.92 5.15 70% percentil [km] 8.21 7.14 14.63 9.38 5.58 10.3 95% percentil [km] 263.4 3187.5 98.6 41.25 116.97 1119.5 julij* september** oktober november december leto 2004 št. dogodkov 33 7 23 15 28 203 mediana [km] 10.8 8.14 5.19 7.77 4.39 5.46 70% percentil [km] 41.19 18.21 11.05 10.58 11.39 13.02 95% percentil [km] 1198.8 23.86 88.5 32.9 971.41 617.0 Preglednica 1. Percentili porazdelitve razdalj med avtomatično in ročno določenimi epicentrov potresov v letu 2004 * Podatki za julij so od 1. do 13. julija. 13 julija je bil postavljen nov sistem, na katerem so avtomatične lokacije delovale z drugačnimi parametri. .** Podatki za september so od 15. do 30. septembra, ker je do 15. septembra sistem za avtomatično lociranje deloval z drugačnimi parametri. Table 1. Percentiles of distribution of distances between manually and automatically determined epicentres of earthqakes that happened in 2004. * Data for July is from 1st till 13th July. On the 13th of July new Antelope sistem was set up, however wrong configuration data for automatic location were transfered to the new system and automatic locations were incorrect. This data is excluded from analysis. ** Data for September is from 15th till 30th. On 15th September configuration data for automatic analysis were corrected. Na sliki 1 je prikazano, kako je mediana napake odvisna od števila priklopljenih opazovalnic. Analiza natančnosti avtomatskih lokacij potresov za leto 2004 161 E "ČD O (0 > o N CO Q. O >C0 '03 Slika 1. Na sliki vidimo, kako se je mediana razdalj med samodejnimi in ročno določenimi epicentri spreminjala z časom (oranžna črta). Na isti sliki je tudi prikazano, kako se je število priklopljenih opazovalnic spreminjalo s časom (vijolična črta). Opazimo lahko, da se je mediana močno zmanjšala do priklopitve 14 opazovalnic, nato pa niha okoli 5 km. Figure 1. Picture shows how median of distances between manually and automatically determined epicenters changes with time. On the same picture there is also presented, how number of connetcted seismological stations changet with time. As we can see, median had been falling sharpy until 14 stations were connected, later more or less oscillates around 5 km. Izredni dogodki Posebej pomembne so napake v avtomatičnih lokacijah za dogodke, ki so jih prebivalci čutili in za katere nas je poklical Center za obveščanje Republike Slovenije (CORS) in nas vprašal za podatke o potresih. Takemu dogodku rečemo izredni dogodek. V letu 2004 je bilo 31 izrednih dogodkov, od teh 7 v času, ko avtomatično lociranje ni pravilno delovalo. Za 21 izrednih dogodkov smo določili avtomatične lokacije, 3 izredne dogodke pa smo izpustili. Izpuščeni izredni dogodki so bili: • 10. 1. 2004 ob 12. uri 55 minut UTC magnitude 0,9 pri Šentvidu pri Stični • 30. 11. 2004 ob 23 uri in 58 minut UTC magnitude 1,5 v Brežicah • 14. 12. 2004 ob 11. uri in 7 minut UTC magnitude 2,2 pri Bovcu V prvem primeru je bil vzrok, da smo alarm izpustili v tem, da je bil potres prešibek. Naš sistem je nastavljen tako, da se odločimo, da je prišlo do potresa takrat, ko vsaj na 6 162 J. Kolar, J. Pahor in M. Živčic opazovalnicah STA/LTA razmerje preseže 9. V danem primeru se je to zgodilo samo na treh opazovalnicah. AVSTRIJA ' Minska $dbota , Maribor Ptuj ** Velenje «Celje * Nova Gorica % ■ Krško j Magnituda q q (~) MLV 1 2 3 4 5 1 Postojna V" km , Crilpmelj 50 13'30' 14*00' 14°30' 15*00' 15*30' 16"00' 16*30' Slika 2. Zemljevid z vrisanimi lokacijami za izredne dogodke. Z rdečim krogcem je označena avtomatična lokacija, z zelenim pa ročno določena. Velikost zelenega krogca podaja magnitudo dogodka. Ustrezni pari dogodkov so med seboj povezani s črto. Figure 2. Locations of felt events. Red circle depicts automatic location, green circle represents manual location. The size of green circle is depends upon magnitude of the event. Corresponding epicentres are connected with the line. Tudi v drugem primeru je bil potres avtomatično zaznan samo na 4 potresnih opazovalnicah. Vzrok temu ni bil prešibek potres, kot je v prvem primeru, ampak je vremensko dogajanje povzročilo, da so bile opazovalnice bolj zašumljene. LTA razmerje je bilo tako večje kot običajno in posledično je bilo razmerje STA/LTA manjše kot bi sicer bilo. V tretjem primeru je vse skupaj veliko bolj nenavadno. Detekcije sicer obstajajo na kar dvanajstih postajah, vendar iz neznanega razloga niso bile združene zato ne obstaja avtomatična lokacija. Zaenkrat ni znano, kje je prišlo do napake. Statistična obdelava razdalj med avotmatično in ročno določenimi izrednimi dogodki je podana v preglednici 2. Vidimo, da so rezultati še nekoliko boljši kot za vse potrese v letu 2004. Največja razdalja med avtomatično in ročno lokacijo za izredni dogodek je bila 35,2 kilometra za potres magnitude 0,9 z lokacijo ročno določenega epicentra 45,941° S, 14,659° V. Analiza natančnosti avtomatskih lokacij potresov za leto 2004 163 Za izredne dogodke sem tudi primerjal ročno in avtomatično določene magnitude. Histogram razlik v magnitudah je na sliki 3. Izredni dogodki št. dogodkov 21 mediana [km] 3.3 70% percentil [km] 7.7 95% percentil [km] 23.2 Preglednica 2. Nekateri percentili porazdelitve razdalj med avtomatično in ročno določenimi epicentri za izredne dogodke Table 2. Percentiles of distribution of distances between manually and automatically determined epicnentres for special events in 2004. 4,5 1------------- 4--------------- 3,5--------------- 3-------1—r- ————----- > O £ 2,5------------------ J9 CD 2__________- _- __ _________ -i-j >CO 1,5-----------__ -------- 0,5 ---------- -- -- -- -- ----- 0 -l-l—L|—l-l—L|—11 11 111 11 11 111 11 11—— -0,6 -0,5 -0,4 -0,3 -0,2 -0,1 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 Razlika magnitud Slika 3. Histogram razlik v magnitudah med ročno in samodejno določenimi potresi. Figure 3. Histogram of differences in magnitudes between automatically and manualy analised earthquakes Pozitivna razlika v magnitudi pomeni, da je bila ročno določena magnituda manjša od avtomatične in je tako avtomatična magnituda precenjena in negativna razlika, da smo z avtomatično magnitudo podcenili moč potresa. Od 21 dogodkov je bila v 12 primerih avtomatična magnituda manjša od ročno določene, v 8 primerih je bila avtomatična magnituda večja od ročno določene, v enem primeru pa sta bili magnitudi povsem enaki. Največja razlika v magnitudi je znašala -0,6, standardna deviacija porazdelitve razlik pa je 0,27. Tako lahko rečemo, da je avtomatična magnituda določena z napako 0,3. 164 J. Kolar, J. Pahor in M. Živčic Pri tem je treba poudariti, da pri avtomatičnih analizah določamo magnitudo Mwa iz horizontalnih komponent zapisa in uporabljamo originalne Richterjeve popravke za atenuacijo, medtem, ko pri ročnih analizah magnitudo določamo iz vertikalne komponente zapisa potresa upoštevaje popravke za atenuacijo, določene za območje Slovenije. V enačbi za izračun magnitude nastopa tudi oddaljenost opazovanic od epicentra. Če je epicenter napačno določen, je tudi magnituda napačno izračunana. Pričakovali bi, da bo ob večji napaki v epicetru tudi večja napaka v magnitudi. Vendar je korelacija šibka, znaša 0,4, kar kaže na to, da pri razlikah v magnitudah igrajo pomembno vlogo tudi drugi razlogi. -o 0 7 1 -4—« "o> 0.6 (C E 5 10 15 70 25 3D 1(e) Slika 3. Ob potresu 12. aprila 1998 je bilo največje nihanje tal močnejše kot ga je lahko opazovalnica registrirala. Figure 3. The earthquake 12April, 1998, record shows that oscillating of the earth was greater than possibility of recording of seismic station. Akcelerometer EpiSensor FBA ES-T 167 Akcelerometer EpiSensor EpiSensor model FBA ES-T je valjaste oblike, visok 6,2 centimetra in premera 13,3 centimetrov. Instrument je težak slaba dva kilograma in deluje na temperaturnem območju od -20°C do +70°C. Napaja se z 12 voltno enosmerno napetostjo in rabi tok okoli 35 mA. EpiSensor je trokomponentni merilec pospeškov, s frekvenčnim območjem do 200 Hz in teoretičnim dinamičnim območjem nad 155 dB. Senzor je nastavljen tako, da meri pospeške do ± 2g, pri čemer je g težni pospešek. Senzorju se lahko dinamično območje tudi drugače nastavi, od ± 0.25g do ± 4g. EpiSenzor sestavljajo trije miniaturni senzorji, ki so postavljeni pravokotno drug na drugega z napako pod 1%. Posamezni senzor je merilnik pospeškov, ki deluje na principu ravnovesja sil in jih poznamo pod imenom FBA (ang.: force balance accelerometer). V našem primeru je kondenzatorski merilnik premikov z elektromagnetno povratno zanko. Pri teh merilnikih premik uteži kompenziramo s povratno električno generirano silo. Na ta način ostaja utež v ravnovesni legi, merimo pa tok, ki je potreben za ustvarjanje ravnovesja . Senzor je opremljen še z kalibracijsko tuljavo, vendar Quanterra 730 nima vgrajenega kalibracijskega sistema tudi za dodatni instrument, v našem primeru EpiSensor. Tako lahko preverjamo stabilnost prenosne funkcije EpiSensorja posredno s zabeleženimi dogodki na obeh instrumentih. Akcelerometer je po dogovoru postavljen na podlago tako, da senzorji kažejo v smeri sever-jug, vzhod-zahod in v vertikalni smeri. Pretvorbe premika tal v električni signal ne moremo opisati le z enostavno linearno zvezo, ker vseh sil, ki vračajo maso v ravnovesno lego, ne moremo zanemariti. Zato moramo poznati senzorjeve dinamične lastnosti, ki so ponavadi podane z jezikom Laplaceove transformacije. Lastnosti prenosne funkcije senzorja natančneje opišemo s poli in ničlami. Teoretične vrednosti so podane v preglednici 1. Preglednica 1. Poli in ničle senzorja. Table 1. Poles and zeros of sensor. V (s) _ kxh2 k = 2.46 x 1013 A(šj ~ (s - Aj(s - p2)(s - p3)(s - p4) k2 = 5V/g p = -981 + 1009i 1 V (s)- the Laplace transform of the output voltage _ go-i _ -i 009i p2 - - A (s)- the Laplace transform of the input acceleration p3 = -3290 + 1263i p = -3290 - 1263i Kvaliteto meritve moti šum, ki nastane na posameznih komponentah senzorja (elektronika, vzmet, termična nestabilnost). Šum EpiSenzorja je večji kot pri seizmometru CMG -40T, kar lahko preverimo na lokacijah, kjer sta oba senzorja postavljena drug ob drugemu. Primerjava senzorjev EpiSensor in CMG - 40T Najbolj zanimiva je neposredna primerjava obeh senzorjev na isti lokaciji. Ker seizmometer CMG - 40T beleži hitrost nihanja podlage, smo podatke, ki smo jih zabeležili z EpiSesnorjem, numerično pretvorili (integrirali) v hitrost. Za primerjavo imamo zato na voljo isto informacijo za oba senzorja - hitrost nihanja podlage. Na sliki 4 vidimo spekter moči signala 168 I. Tasič seizmičnega šuma, zabeleženega na potresni opazovalnici BOJS na obeh tipih senzorjev. Primerjava nazorno pokaže, da je EpiSensor manj občutljiv instrument, saj je lastni šum tega instrumenta večji od seizmičnega šuma podlage. Od tod sledi, da je za šibke potrese bolj primeren seizmometer CMG 40T. _20 l—1_1 1 ■ 1 ■ i_'_i_1_i i lili_i_■_i_I i i i i I_i_i_■_i I i i I 10'1 10° 101 102 Frequency Slika 4: Spekter moči hitrosti nihanj tal seizmičnega šuma za akcelerometer EpiSensor (modra črta) in CMG - 40T (rdeča črta). Figure 4: Power spectrum of a seismic noise signal for EpiSensor (blue) and CMG - 40T (red). 0 20 40 60 80 100 120 140 160 t(8) datum: 2004-07-12 13:03:50 UTC Slika 5: Zapis močnega lokalnega potresa 12. julija ob 15. uri in 4 minute po lokalnem času, z lokalno magnitudo 4,9 zabeležen na potresni opazovalnici LJU (modra - EpiSensor, rdeča -CMG - 40T). Žarišče potresa je bilo oddaljeno približno 80 km od potresne opazovalnice. Figure 5: A record of a strong local earthquake which occurred on 12 July at 15:04 local time, with a magnitude 4.9 and, at a distance approximately 80 km away of seismic station LJU (blue - EpiSensor, red - CMG - 40T). Akcelerometer EpiSensor FBA ES-T 169 Na sliki 5 je prikazan zapis močnega potresa 12. julija 2004 ob uri 13:04 UTC z lokalno magnitudo 4,9. Zapis je nastal na potresni opazovalnici LJU, ki je bila oddaljena od nadžarišča potresa približno 80 kilometrov. Zapis, ki smo ga zabeležili z EpiSensorjem se ujema z zapisom, ki smo ga zabeležili s senzorjem CMG - 40T. Sama neposredna primerjava teh podatkov pokaže, da pri močnih nihanjih tal oba senzorja beležita zelo podobno. Kaj pa se zgodi v primeru šibkejšega signala? Na sliki 6 je zapis potresa z lokalno magnitudo 2,7. Potres so čutili nekateri prebivalci Posočja. Potresna opazovalnica LJU je bila ravno tako oddaljena približno 80 km od nadžarišča potresa. (Potres je bil popotresni sunek glavnega potresa iz slike 5). Na zapisu, ki smo ga zabeležili s pomočjo EpiSensorja, so vidni parazitski dolgo-periodni pojavi, ki nimajo nobene povezave z nihanjem tal, ampak so posledica instrumentalnega šuma. Ta šum sicer lahko odstranimo z nadaljnjo numerično obdelavo, toda vedno obstaja nevarnost, da bomo 'pokvarili' tudi koristen signal. Pri še šibkejših signalih lahko tak parazitski šum popolnoma prekrije zapis potresa. Tudi od tukaj sledi, da tak senzor ni primeren za beleženje zelo šibke seizmične aktivnosti. □ M 40 60 00 100 120 G000 0 --;MG40-T| lil H P l|l ............................... j 0 M 40 60 80 100 1X U«) datum1 2004-07-15 18:58:10 UTC Slika 6: Zapis lokalnega potresa 15. julija ob 18. uri in 58 minuti po UTC z lokalno magnitudo 2,7 zabeležen na potresni opazovalnici LJU (modra - EpiSensor, rdeča - CMG - 40T). Žarišče potresa je bilo oddaljeno približno 80 km od potresne opazovalnice. Figure 6: A record of a local earthquake which occurred on 15 July at 18:58 UTC, with a magnitude 2,7 and, at a distance approximately 80 km away of seismic station LJU (blue - EpiSensor, red - CMG - 40T). Zaključek Kot smo videli, EpiSensor ni namenjen za beleženje šibke potresne dejavnosti. Koristen je pri beleženju močnih potresov, zato so v državni mreži potresnih opazovalnic instrumenti EpiSensorji postavljeni tako, da zadovoljivo pokrivajo celo Slovenijo. Poleg tega so ti instrumenti zaradi svoje neobčutljivosti zanimivi za seizmološki monitoring v urbanih 170 I. Tasič okoljih, kjer je zaradi raznih dejavnikov (industrija, transportne poti) prisoten večji seizmični nemir in bi bila uporaba bolj občutljivih instrumentov cenovno nesmotrna. V Sloveniji imamo senzorje tega tipa postavljene še na nekaterih opazovalnicah za močne potrese ter za monitoring nekaterih večjih pregrad. Literatura Bormann P., Bergmann E., 2002. New Manual of Observatory Practice, GFZ Postdam, Germany. Guralp System, 1995, CMG-40T Broadband seizmometer Operator's guide, Guralp System Limited, Berks, England. Kinemetrics , 1998. EpiSensor-User Guide, Document 301900, Kinemetrics Inc, Pasadena USA. Tasič. I., 2005. Seizmometer CMG - 40T. Potresi v letu 2003 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 89-94. AVTOMATSKA LOKACIJA POTRESOV NA SAMOSTOJNI POTRESNI OPAZOVALNICI AUTOMATIC QUANTIFICATION OF EARTHQUAKE PARAMETERS AT A SINGLE SEISMIC STATION Izidor Tasič Izvleček. Avtomatsko določanje osnovnih parametrov potresa na podlagi digitalnega zapisa potresa iz ene same potresne opazovalnice je zaradi kompleksnosti pojava izredno zapletena naloga. Razvili smo algoritem, ki smo ga testirali v skoraj realnem času na podatkih iz potresne opazovalnice VBY. Testiranje je potekalo v obdobju od junija 2002 do februarja 2004, ko je bila VBY izklopljena iz omrežja. V tem času smo locirali 41 potresov na področju Slovenije z lokalno magnitudo nad 1,9, z relativno napako v oddaljenosti nadžarišča potresa od potresne opazovalnice manjšo kot 0,4. Najmočnejši potres v tem obdobju je bil potres z magnitudo 3,8 in je bil oddaljen 81 km od potresne opazovalnice. Absolutna napaka za ta potres v avtomatski oceni lokacije je bila 6 kilometrov, relativna pa boljša kot 10%. Abstract. Automatic quantification of basic earthquake parameters on the basis of digital records by a single seismic station is a highly complex process. An algorithm has been developed and tested on real time data obtained from VBY seismic monitoring station. Full testing was run from June 2002 to February 2004 when VBY was excluded from network. In Slovenia and its vicinity, 41 earthquakes were recorded during that time, with local magnitude over 1.9 and the relative error of distance between epicentre and seismic station was 0,4 and below. The strongest earthquake with a 3.8 magnitude was 81 km from that station. Error of absolute in automatic estimate of this earthquake location was 6 km, and the relative error was les than 10%. Uvod Sodobne potresne opazovalnice so opremljene s trikomponentnimi seizmometri, analogno digitalnimi pretvorniki ter vmesniki, ki digitalizirane seizmične podatki prenašajo v središče za obdelavo podatkov (SOP) v realnem času. V SOP posebni algoritmi, ki temeljijo na STA/LTA postopku (Tasič, 2001a) analizirajo signal iz več potresnih opazovalnic hkrati. Ob prihodu potresnih valov se amplituda nihanja tal nenadoma poveča, kar zaznajo algoritmi, ter na podlagi informacije o času, ko je prišlo do povečane seizmične aktivnosti na potresni opazovalnici, sprožijo postopke za izračun osnovnih parametrov potresa. Osnovni parametri potresa so lokacija žarišča potresa (zemljepisna širina, zemljepisna dolžina, globina), nastanek (čas), ter magnituda potresa. Algoritmi za izračunavanje lokacije delujejo predvsem na prihodu prvih potresnih valov, ki jih označimo s črko 'P' . Vhodni podatki so torej točen čas prihoda potresnih valov do določene potresne opazovalnice in lokacija te potresne opazovalnice. Na osnovi teh podatkov izračunamo z inverznim postopkom čas in lokacijo nastanka potresa. Teoretično minimalno število potresnih opazovalnic, ki sodelujejo pri avtomatskem izračunu, je štiri. Vendar so za natančen izračun potrebni podatki iz več potresnih opazovalnic, ki so čim bolj enakomerno porazdeljene okoli žarišča. Načeloma lahko lokacijo lokalnega potresa ocenimo tudi s pomočjo ene same tri-komponentne potresne opazovalnice (Bormann, 2002). Tri-komponentne pomeni, da imamo seizmometer s tremi med seboj pravokotno postavljenimi senzorji, kar omogoča prostorsko 171 172 I. Tasič predstavo prihoda potresnih valov. Analiza lokacije žarišča potresa poteka v dveh fazah. V prvi fazi ocenimo oddaljenost potresne opazovalnice od nadžarišča potresa. To ocenimo tako, da na zapisu potresa poiščemo prihod prvih potresnih valov ('P' oziroma longitudinalnih potresnih valov) ter prihod transverzalnih ('S' potresnih valov). Ker je izvor obeh potresnih valovanj istočasen v žarišču potresa, je oddaljenost žarišča potresa sorazmerna z razliko v času med prihodoma obeh potresnih valov. Sorazmernostni faktor lahko ocenimo s pomočjo Poissonovega števila, za slovensko ozemlje je sorazmernostni faktor okoli 8,3. V drugi fazi ocenimo kot prihoda potresnih valov. Ker so P valovi vertikalno in radialno polarizirani, lahko iz prve sinusoide P valovanja (prvega premika tal zaradi potresa), ki jo zabeležimo na vseh treh komponentah, ocenimo prihod potresnih valov (Bormann, 2002). Iz razmerja amplitud na horizontali ocenimo azimut vpadnega valovanja, pri čemer dobimo dve možni rešitvi. Iz smeri prvega premika na vertikalni komponenti pa enolično določimo vpadni kot potresnega valovanja. Te postopke lahko vpeljemo tudi pri avtomatskem lociranju na samostojni trikomponenti opazovalnici. £ 0.5 C. A j ■ 0 10 20 30 40 SO 60 70 80 t(s) 350 250 B i 150 50 0 0 t(s) 1 0.8 m 0.6 C i 0.4 0.2 °0 10 20 30 40 50 60 70 80 t(s) Slika 1. Zapis potresa (A), karakteristični zapis za P valove (B) in karakteristični zapis za S valove (C). Z rdečim krogom je označen prihod P oziroma S potresnega valovanja. Figure 1. Earthquake waveform data (A), characteristic sign for P seismic waves (B) and characteristic sign for S seismic waves (C). The red circle marks the beginning of P and S waveforms. Postopki avtomatskega lociranja na samostojni potresni opazovalnici Postopek avtomatske analize potresa na eni opazovalnici razdelimo na tri korake. V prvem koraku določimo začetek P potresnega valovanja. Zapis potresa najprej transformiramo v tako imenovani karakteristični zapis za P valove, pri čemer smo za osnovo uporabili Avtomatska lokacija potresov na samostojni potresni opazovalnici 173 STA/LTA algoritem, in nato z odločitveno funkcijo določimo vstop (Slika 1, B). Nato določimo začetek prihoda S potresnega valovanja. Trikomponenti zapis potresa pretvorimo v karakteristični signal za S valove (Tasič, 2000) in nato z odločitveno funkcijo določimo vstop (Slika 1, C). Kot smo že prej omenili, ocenimo iz razlike med vstopnimi časi S in P valov oddaljenost nadžarišča potresa. Natančnost tako določenega začetka P ter S potresnega valovanja je zelo odvisna od kvalitete zapisa potresnega valovanja. Ko smo testirali algoritma na poljubno izbrani množici zapisov in primerjali odstopanja od ročno določenih časov v preliminarnem biltenu (vstope je določil strokovnjak), smo dobili zelo zadovoljive rezultate. Na testni množici je bila razlika med avtomatsko določenem vstopnim časom in podatkom iz preliminarnega biltena za P valove v 74% primerov manjša od 0,3 sekunde in za S valove v 65% primerov manjša od 0,3 sekunde. Očitno je tudi bilo, da je avtomatsko določeni vstop bolj natančen, ko je signal potresa močnejši glede na seizmični šum,. Veliko razmerje signal-šum dobimo, kadar imamo potresno opazovalnico v bližini žarišča potresa oziroma če je potres močan. 30 35 40 45 50 55 60 55 70 , 75 P s t(s) Slika 2. Zapis potresa (A) 12 julija 2004 (lokalna magnituda 4.9) na potresni opazovalnici LJU in polarizacija P valovanja (B). Figure 2. Waveform of an earthquake on 12 July 2004 (magnitude 4.9) recorded at LJU seismic station (A), and polarization of P seismic waves (B). Ko imamo določen vstop P potresnega valovanja, lahko določimo še kot vpadnega valovanja. Pri tem si pomagamo z dejstvom, da ostane razmerje amplitud med komponentami relativno konstantno še nekaj nihanj po začetku P potresnega valovanja. (Bormman, 2002). Vpadni kot lahko določimo z koherenčnim postopkom (Roberts in sod., 1989) oziroma z razmerjem moči signala po vseh treh komponentah (Hart in Young, 2004). Sami uporabljamo zadnji postopek. Na sliki (slika 2) je zapis potresa 12. junija 2004 z lokalno magnitudo 4,9 in polarizacija P potresnega valovanja za ta zapis. 174 I. Tasič Vendar to ni dovolj. Zaradi kompleksnosti razširjanja potresnega valovanja skozi zemeljsko notranjost ter tudi iteracije potresne opazovalnice z okolico lahko pride do razlike med dejansko smerjo nadžarišča potresa in vpadnim kotom. Za natančno določitev lokacije potresa je potrebno potresno opazovalnico še umeriti, vnesti popravke. Vendar umerjanje sploh ni enostavno, je funckija frekvence potresnega valovanja, oddaljenosti in smeri lokacije žarišča. Primer umerjanja je umerjanje potresne opazovalnice LJU za potrese iz Posočja. Na voljo imamo dva močna potresa, zabeležena na tej opazovalnici: potres iz leta 1998 in potres iz leta 2004. Pri prvem potresu smo pri postopku avtomatske lokacije potres 'napačno' locirali za 6,9 km zahodno in 3,1 kilometer južno. Če vnesemo ta popravek v avtomatsko lokacijo potresa iz leta 2004, se ta avtomatska lokacija potresa iz opazovalnice LJU od podatka v biltenu razlikuje za 4,1 km, kar je zelo zadovoljivo (slika 3). 0 25 50 km JL Agamp RSza <*0

100 000 od maja do septembra 1998 Songhua, Yangtzekiang, Kitajska poplave 3 650 30 000 25. oktober do 8. november 1998 Honduras, Nikaragva hurikan Mitch 9 200 5 500 17. avgust 1999 Koaceli, Izmit, Turčija potres >17 000 >13 000 20. september 1999 Taichung, Taivan potres 2 400 >11 000 Preglednica 2. Največje naravne nesreče v 20. stol. (vir 1999 REF/Geo, Munich, Re). Table 2. The bigest world catastophes in 20th century (source 1999 REF/Geo, Munich, Re). Nastanek in osnovne značilnosti potresa Žarišče potresa 26. decembra 2004 je nastalo v vulkansko potresnem pasu, ki obkroža Tihi ocean in ga imenujemo »ognjeni obroč«. Potres je nastal ob zahodni obali severnega dela indonezijskega otoka Sumatre med Indo-avstralsko in Evrazijsko litosfersko ploščo. Indonezijsko otočje uvrščamo v Tihomorski (Pacifiški) potresni pas, ki je po sproščeni potresni energiji daleč na prvem mestu v svetovni seizmičnosti. Tu se sprosti prek 70% celotne potresne energije. V preteklosti in tudi v prihodnosti so bili in bodo tu nastajali močni Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 211 potresi. Potresi so posledica podrivanja Indo-avstralske litosferske plošče pod Evrazijsko ploščo. Proces podrivanja poteka še danes in je izražen z javanskim globokomorskim jarkom. Obe plošči imata na stiku celinsko litosfero. Oceanska litosfera Indo-avstralske plošče je tu nastala že pred nekaj milijoni let, obe plošči sta trčili druga ob drugo. Zaradi močnih tektonskih napetosti se to ozemlje počasi dviguje. Slika 3. Ognjeni obroč, kakor imenujemo potresno vulkanski pas, ki obkroža Tihi ocean. Tu se sprosti več kot 70% celotne potresne energije. Rumene linije označujejo globokomorske jarke, kjer se plošče podrivajo druga pod drugo in kjer nastajajo številni močni potresi. Figure 3. The Ring of Fire, as the volcanic zone that surrounds the Pacific Ocean is called. More than 70 % total seismic energy is released here. The yellow lines mark the oceanic trenches where the tectonic plates are pushing into and being subducted under each other, and where numerous powerful earthquakes occur. Podrobnejše lahko natanek potresa pripišemo manjšim tektonskim ploščam, ki gradijo to ozemlje. Tektonika tega območja je posledica medsebojnega delovanja Avstralske, Javanske in Evrazijske plošče v kombinaciji z Indijsko in Burmansko ploščo. Indijska in Avstralska plošča se gibljeta proti severovzhodu s približno hitrostjo okoli 6 cm/leto proti Burmanski plošči. Ta dogajanja se odražajo v Javanskem tektonskem jarku. Ponekod nastajajo transformni prelomi in cone razširjanja, ki ločujejo Burmansko ploščo od Javanske plošče. Žarišče potresa je nastalo na stičišču med Indijsko in Burmansko ploščo, vzrok pa je bila sprostitev napetosti, ki sta jih imeli Indijska plošča zaradi podrivanja, Burmanska pa zaradi nadrivanja nanjo. Indijska plošča se spušča v Zemljin plašč na območju Javanskega tektonskega jarka, ki leži zahodno od žarišča potresa. 212 R. Vidrih Slika 4. Lega javanskega globokomorskega jarka med Indo-avstralsko in Evrazijsko ploščo. Z zvezdo je označen epicenter potresa 26. decembra 2004 ob zahodni obali severne Sumatre. Figure 4. The position of the Java oceanic trench between the Indo-Australian and Euroasian tectonic plates. The epicentre of the earthquake on 26 December 2004 by the western coast of northern Sumatra is marked with a star. Preliminarne lokacije močnejših popotresnih sunkov z magnitudo večjo od 4,5 kažejo, da se je aktivirala meja med ploščama v dolžini 1300 km in širini 200 km. Popotresi so razporejeni vzdolž stičišča plošč in se raztezajo severno od žarišča proti Nikobarskim in Andamanskim otokom. Potres je povzročil nastanek velikega cunamija, ki je zajel več držav v južni in jugovzhodni Aziji in celo Afriki: Indonezijo, Malezijo, Tajsko, Myanmar, Šri Lanko, Indijo, Maldive, Bangladeš, Somalijo in Tanzanijo. Cunami je zajel celotni Tihi ocean in dosegel obale Južne in Severne Amerike. Opazili so ga tudi na otočju Kokos, v Keniji in na otočjih Mauricius, Reunion in Sejšeli. Potresni sunek so čutili prebivalci Indonezije, Bangladeša, Indije, Malezije, Maldivov, Myanmarja, Singapurja, Šri Lanke in Tajske. Prve analize potresnega sunka so pokazale, da je žarišče nastalo ob coni podrivanja v smeri severoseverozahod - jugojugovzhod s horizontalnimi pritiski v smeri severoseverovzhod-jugojugozahod. Mehanizem žarišča nastanka kaže, da je šlo za tri dogodke v globinah med 5 in 20 km s skupnim trajanjem 210 sekund. Skupni seizmični moment je bil 7,25 x 1021 Nm (Mw=8,5), največji zdrs ob prelomu pa 9 m. V prvih 45 sekundah se je pretrg širil proti severozahodu v dolžini okoli 200 km, sledila sta še dva pretrga in sicer drugi 85 sekund, tretji pa 135 sekund za prvim pretrgom. Pretrg se je širil 400 km proti severozahodu in okoli 350 km proti jugovzhodu. Prelomna hitrost je bila 3,0 km/s v času približno 240 sekund. Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 213 Slika 5. Tektonska zgradba potresnega območja. Indo-avstralska plošča je razdeljena na Indijsko in Avstralsko, prav tako pa tudi Evrazijsko tvori več manjših plošč. Žarišče je nastalo na stičišču indijske plošče, ki se podriva pod burmansko na območju javanskega tektonskega jarka. Figure 5. Tectonic construction of the earthquake region. The Indo-Australian plate is divided into the Indian and Australian and, similarly, the Euroasian plate consists of a number of smaller plates. The focus occured at the point at which the Indian plate is subducted under the Burma plate in the area of the Java tectonic trench. 214 R. Vidrih leto 7,0-7,9 8,0 ali več 1970 20 0 1971 19 1 1972 15 0 1973 13 0 1974 14 0 1975 14 1 1976 15 2 1977 11 2 1978 16 1 1979 13 0 1980 13 1 1981 13 0 1982 10 1 1983 14 0 1984 8 0 1985 13 1 1986 5 1 1987 11 0 1988 8 0 1989 6 1 1990 12 0 1991 11 0 1992 23 0 1993 15 1 1994 13 2 1995 22 3 1996 21 1 1997 20 0 1998 16 0 1999 20 0 2000 12 1 2001 15 1 2002 13 0 2003 14 1 2004 14 1 Preglednica 3. Seznam velikih (magnituda med 7,0 in 7,9) in zelo velikih (magnituda 8,0 ali več) v obdobju 1970 - 2004. Table 3. List of large(magnitude between 7.0 and 7.9) and very large (magnitude 8.0 or more) earthquakes in the period 1980 -2004 (USGS, 2004). Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 215 Moč potresa Potresna nevarnost tega območja je zelo velika, saj so seizmologi potrese podobne moči predvideli. Preliminarni izračun magnitude je 8,9, kar uvršča potres po sproščeni energiji med najmočnejše v novejši potresni zgodovini (od leta 1900 dalje). Tako po moči kot po načinu nastanka (cone podrivanja) ga lahko primerjamo le s potresi 22. maja 1960 v Čilu (magnituda 9,5, najmočnejši izmerjen potres v zgodovini, med 4000 in 5000 žrtvami, cunami je povzročil gmotno škodo na Japonskem, Havajih, Filipinih in v ZDA, aktivirala se je cona v dolžini 1600 km), potresom 28. marca 1964 na Aljaski - Prince William Sound (magnituda 9,2, 115 mrtvih, zaradi utekočinjanja tal so nastale v tleh 15 m globoke in 10 m široke razpoke, v prelomni coni so nastali 6-metrski navpični in vodoravni premiki, cunami pa je dosegel višino do 8 m), potresom 9. marca 1957 na Aljaski - otočje Andreanof (magnituda 9,1, brez žrtev, cunami do 15 m, premiki tal do 5 m) in potresom 4. novembra 1952 na Kamčatki (magnituda 9,0, cunamiji do 13 m visoki). Ti podatki zgovorno pričajo, da je bilo prejšnje stoletje zaradi najmočnejših potresov »srečno«, saj so glede na sedanji indonezijski potres kljub večji moči povzročili manjšo gmotno škodo, predvsem pa niso zahtevali toliko življenj. V preglednici 3 je število velikih in zelo velikih potresov, ki nastajajo vsako leto na našem planetu. Težko si predstavljamo, da bi žarišča teh potresov nastajala na naseljenih območjih, saj bi to pomenilo vsako leto nekaj deset tisoč žrtev, tako pa je povprečno število žrtev ob potresih v 20. stol. približno 16 000 letno. Cunamiji Zadnja katastrofa je pokazala, da na morju ne poznamo le valov, ki so posledica delovanja vetra in plimovanja, ampak jih lahko povzročijo tudi potresi. Valovi, ki nastanejo zaradi vetra, nagubajo morsko površino in ustvarijo razmeroma kratke, ponavljajoče se valove, katerih učinki so omejeni le na vrhnjo plast vode. Nastanek cunamijev pa je vezan na potres, vulkanski izbruh, velik plaz ali padec meteorita. V splošnem cunamiji, ki niso vezani na potres, redko dosežejo oddaljeno obalo. Največkrat nastanejo v Tihem oceanu. Beseda cunami izhaja iz japonščine, kjer so ti pojavi zelo pogosti in dobesedno pomeni "pristaniški val" (cu pomeni pristanišče, nami pa val). S tem lepo opiše, da gre za val, ki je nevaren le v bližini obale. Do nastanka cunamijev pride le redko, saj je za to potrebnih več pogojev. V povprečju nastaneta dva močnejša letno, cel Tihi ocean pa vzvalovi v povprečju enkrat na deset let. Znan je primer cunamija iz leta 1896, ko japonski ribiči, ki so lovili na odprtem morju pred japonsko obalo, cunamija sploh niso zaznali, ko pa so se vrnili, obalnih mest in vasi ni bilo več. Takrat je cunami zahteval 27 000 življenj. Skoraj neverjetna je tudi zgodba ameriške vojne ladje Wateree iz leta 1868 na območju današnjega severnega Čila. Cunami je ladjo vrgel tri kilometre daleč v notranjost, kjer je na pesku pristala praktično nepoškodovana. Kot zanimivost naj navedem primer največjega cunamija, ki je nastal kot posledica velikega zemeljskega plazu, katerega je sprožil potres. Nastal je 9. julija 1958 v zalivu Lituya na Aljaski. 216 R. Vidrih Slika 6. Prikaz nastanka cunamija: a...normalna gladina morja; skice b, c in d kažejo dogajanja pri normalnem prelomu, kjer se eno krilo pogrezne; skice e, f in g pa dogajanja ob reverznem prelomu, kjer se eno krilo dvigne. b...voda se preliva prek preloma in odteka od obale, c...voda se kopiči nad spuščenim delom preloma, d...voda v obliki cunamija zalije kopno, e...voda se nabira nad narivom in odteka od obale, f...voda se kopiči nad dvignjenim delom preloma, g...voda zalije kopnino. Figure 6. Presentation of the emergence of a tsunami: a...normal sea surface; sketches b, c and d show events with a normal fracture, where one wing is sinking, e, f in g show events with a reverse fault, where one wing is uplifted. b...water flows through the fracture and away from the shore, c...water accumulates above the released part of the fracture, d...water in the form of a tsunami floods the land, e...water collects above the overthrust and flows away from the shore, f... water accumulates above the raised part of the fracture, g... water pours landwards. Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 217 Povzročil je dvig gladine vode za 525 m, na srečo pa se je po uničenju gozdnatih površin razlil v zalivu Aljaske. Največ cunamijev nastane zaradi potresov. Najhujši pa so tisti, pri katerih se je ob potresu morsko dno pretrgalo ob prelomu in sta se dva bloka kamnine, ki ju prelom loči, med seboj navpično premaknila. Takšen je bil tudi tokratni primer, ko se je zahodno od Sumatre morsko dno na območju Javanskega jarka pretrgalo v dolžini okoli 1000 km in je po prvih podatkih nastala do devet metrov visoka stopnica. Cunami pa nastane tudi, če je žarišče potresa globlje in morsko dno zaradi potresnih valov le silovito zaniha. Nenaden dvig oceanskega dna povzroči, da se dvigne tudi obsežen steber vode v oceanu nad tem območjem. Ker voda ni stisljiva, se na površini poruši težnostno ravnovesje, ki ga sicer zavzema gladina oceana. Morje okoli dvignjenega dela seveda poizkuša vzpostaviti ravnovesno stanje, zaradi česar se od točke na gladini, ki je navpično nad žariščem potresa, pričnejo širiti valovi na vse strani. Valovi imajo precej drugačno obliko kot valovi, ki jih povzroča veter. Imajo majhno valovno dolžino, ki doseže največ od 100 do 200 m, medtem ko imajo valovi cunamija v globokem oceanu valovno dolžino med 200 in 300 km. Podobno je perioda valov, ki jih povzroča veter, med 5 in 20 sekundami, perioda valov cunamija pa med 10 minutami in eno uro. Višina valov (amplituda) močnega cunamija je na odprtem oceanu le od enega do dveh metrov, zato ga pri tako veliki valovni dolžini ladje tam sploh ne zaznajo. Amplituda vala je tako majhna v primerjavi z njegovo valovno dolžino in globino morskega dna, da se njen vpliv na valovanje lahko zanemari. Kljub temu pa se ti valovi širijo s hitrostjo med 500 in 900 km/h, torej s hitrostjo, ki je podobna hitrosti potniških letal. Njihova hitrost je sorazmerna z globino oceana, torej je večja, če je ocean globlji. Npr. v Pacifiku, kjer je povprečna globina vode okoli 4000 m, potujejo cunamiji z hitrostjo nad 700 km/h. Razvoj cunamija obsega tri faze: nastanek zaradi porušenega ravnotežja vode, faza širjenja po oceanu in preplavljanje kopnega. Kako visok val se bo razvil v bližini obale je odvisno od številnih faktorjev. Najpomembnejši je seveda oblika morskega dna. Nepravilnosti na morskem dnu, predvsem v plitvi vodi, vplivajo na spremembo smeri širjenja valov. Valovna fronta teži k temu, da se poravna z obliko obale. V plitvini se valovi upočasnijo, npr. v 10 metrov globoki vodi je hitrost 36 km/h, valovna dolžina pa je 10 km. Ker energija valovanja ostaja tako rekoč konstantna, se zaradi zmanjšanja hitrosti poveča amplituda, razdalje med vrhovi valov se zmanjšajo, poveča pa se tudi gostota energije. Globoka voda blizu obale ovira nastanek visokega vala, nasprotno pa počasno manjšanje globine povečuje val. Če ima zaliv obliko črke V, se bo energija nakopičila v zelo visokem valu, koralni greben pred obalo pa bo del energije izničil. Na razvoj vala vplivajo tudi prelivi, ožine in plitvine. Kako daleč v notranjost obale bo segalo uničenje, pa je odvisno od njene strmine. Ker so obale Bengalskega zaliva večinoma položne, je tokratni cunami prodrl daleč v notranjost. Iz zgodovine pa so pri cunamijih višine 30 in več metrov znani primeri, ko je voda prodrla do 5 km daleč v notranjost. Ko pa se cunami približuje obali, kjer postaja morje plitvejše, se zaradi trenja z morskim dnom hitrost upočasni. Hitrost valovanja se lahko zmanjša do desetkrat na 70 km/h, valovna dolžina pa na 20 do 40 km. Ker je obenem prostora med dnom in gladino morja vedno manj 218 R. Vidrih in zato prostornina vode, ki je udeležena pri valovanju vedno manjša, se močno poveča njihova višina, ki lahko doseže od 10 do 30 m, kar na obali seveda povzroči katastrofalno uničenje. Zelo pogosto doseže obalo najprej dno vala, kar priče opisujejo, da je morje kar naenkrat odteklo in sicer tako hitro, da ostanejo na dnu celo ribe. Šele potem pa udari deset in več metrov visok vrh vala. Če se na kopnem moč potresnih valov z oddaljenostjo relativno hitro zmanjšuje in je v večini primerov prizadeto omejeno območje, pa je izguba energije pri cunamiju zaradi krožnega razširjanja na vse strani in dušenja bistveno manjša, zaradi česar lahko povzroči cunami uničenje tudi zelo daleč od kraja njegovega nastanka. Izgubljanje energije je obratno sorazmerno z valovno dolžino, zato cunamiji z svojimi izjemnimi valovnimi dolžinami zelo počasi izgubljajo energijo. 1—T Slika 7. Prikaz potovanja cunamija, ki ga je sprožil potres na Kamčatki. Figure 7. Presentation of the journey of the tsunami triggered by the earthquake in Kamchatka. globina (m) hitrost (km/h) valovna dolžina (km) 7000 943 282 4000 713 213 2000 504 151 200 159 48 50 79 23 10 36 10,6 Preglednica 4. Hitrost in valovna dolžina cunamijev v različnih globinah morja. Table 4. Speed and wavelength of tsunamis at various depths. Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 219 Po preplavitvi kopnega začne val izgubljati energijo zaradi trenja in vrtinčenja. Če je obala položna in napredovanja valov ne ovira strm relief, lahko valovi prodrejo globoko v notranjost. V primeru zadnjega cunamija so na več mestih intenzivnejše napredovanje cunamijev zaustavili koralni grebeni. Kljub bojazni, da so bili uničeni, danes biologi ugotavljajo, da so še največ poškodb povzročili umikajoči valovi, ki so ob vrnitvi s seboj pobrali pesek in rastlinje z obale ter jih odlagali na koralnih grebenih. datum mesto nastanka učinki žrtve 7. junij 1692 Portoriko, Karibi poplavljen Port Royal, Jamajka 2000 1. november 1755 Atlantski ocean 6-metrski valovi opustošenja ob obalah Portugalske, Lizbona, manj obale Španije in Maroka 60 000 20. februar 1835 jarek Peru - Čile mesto Concepcion v Čileu uničeno ni znano 8. avgust 1868 jarek Peru - Čile uničenih več mest 10 000 - 15 000 27. avgust 1883 vulkan Krakatau 40-metrski valovi opustošenje vzhodne Indije, Indonezijsko otočje 36 000 15. junij 1896 Japonski jarek 30,5-metrski val vzhodna obala Japonske, Jošihimama 27 122 28. december 1908 Sicilija vzhodna obala Sicilije z Messino 58 000 3. marec 1933 Japonski jarek na otoku Honšu (Sanriko) uničenih 9000 hiš in 8000 ladij 3000 1. april 1946 Aleutski jarek Škoda na Aljaski in Havajih 159 22. maj 1960 južni centralni Čile 11 -metrski val škoda v Čilu in na Havajih 1500 27. marec 1964 Anchorage, Aljaska velika škoda na južnih obalah Aljaske 115 23. avgust 1976 morje Celebes opustošenje jugozahodnih predelov Filipinov 8000 12. december 1992 Flores, Indonezija 26-metrski val opustešenja ob obalah Indonezije 1000 2. september 1992 Nikaragva, 10-metrski val Nikaragva 170 12. julij 1993 Japonski jarek 31 -metrski val opustošenje otoka Okuširi 330 2. junij 1994 Java, 14-metrski val opustošena vzhodna Java 238 17. februar 1996 Irian, 7,7-metrski val Irian, Jaya 161 17. julij 1998 Papua, Nova Gvineja, Bismarkovo morje, 15-metrski val opustošena nekatera mesta v papui, Novi Gvineji 2200 26. december 2004 Javanski jarek, Indonezija opustošeni predeli Tajske, Šri Lanke, Indonezije, Indije, Malezije... najmanj 300 000 Preglednica 5. Pregled zanimivejših cunamijev, ki so povzročili največ gmotne škode in zahtevali številne žrtve. Prvič je bil cunami opisan že v 4. stol. Table 5. Review of more interesting tsunamies that caused the most material damage and number of casualties. A tsunami was first describes in the 4th century. 220 R. Vidrih Opozarjanje pred cunamiji Napovedovanje in opozarjanje lahko rešuje življenja in zmanjša gmotno škodo samo v primeru, če je pravočasno in če so ljudje ozaveščeni. Če za potrese na splošno velja, da jih ne moremo napovedovati in da zato ne moremo reševati človeških življenj s pravočasno evakuacijo prebivalcev, pa so cunamiji edini potresni pojav, kjer je za to običajno nekaj ur časa. Cunami, ki nastane na primer na območju Havajev, bo dosegel Japonsko v sedmih do osmih urah, zahodno obalo ZDA v petih do šestih urah, obale Južne Amerike v 12- do 16-tih urah, Avstralije v 10-tih urah itd (slika 8). Najmočnejši potres v zgodovini z magnitudo 9,5, ki se je zgodil leta 1960 pod morjem pri Čilu, je povzročil cunami, ki je potreboval 21 ur, da je dosegel Japonsko, vendar je kljub temu tam zahteval 150 življenj. Slika 8. Trajanje potovanja cunamija po Tihem oceanu v primeru potresa na Havajih. Lahko ocenimo, koliko časa rabijo valovi, da prepotujejo Tihi ocean. Figure 8. Duration of journey of tsunami across the Pacific Ocean, in the case of the Hawai earthquake. How much time the waves need to travel across the Pacific ocean can be estimated. V Tihem oceanu so najbolj izpostavljena območja Japonske, Havajev, Aljaske, Kamčatke..., najpogosteje pa so izvor cunamijev Aleuti, Japonska, Kamčatka... Prvi sistem za zgodnje opozarjanje pred nevarnostjo cunamija so vzpostavili na Havajih že leta 1946 po cunamiju, ki je prizadel mesto Hilo na tem otočju. Ta sistem je temeljil na obveščanju o močnih potresih v obtihomorskem potresnem pasu. Pomagali so si s podatki o potresih in z merilniki plimovanj v obalnih vodah. Kmalu se je pokazalo, da sistem, ki temelji le na podatkih o močnih potresih, ni učinkovit, ker je bilo več kot 75 % opozoril lažnih. Vzrok je v tem, da vsak močan potres pod morskim dnom ne povzroči nastanek cunamija. Če je povzročil potres vodoravni premik med dvema blokoma kamnine, se cunami ne bo razvil. Naprednejše sisteme so začeli Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 221 razvijati po dveh najmočnejših potresih v prejšnjem stoletju v Čilu (1960) in na Aljaski (1964). Cunami slednjega je opustošil obale Aljaske in Havajev. Ustanovili so Tihomorski center za opozarjanje pred cunamiji (Pacific Tsunami Warning Center), v katerem sodeluje 25 držav iz območja Tihega oceana. Slika 9. Merilec pritiska na dnu oceana zazna spremembo nivoja gladine, ki je manjša od 3 cm in jo posreduje prek plavajoče boje in satelita v zbirni center. Figure 9. A pressure guage on the sea floor recognises changes in the sea level of less than 3 cm and sends the data via a floating buoy and satellite to the collection centre. V sistem so najprej vključili mareografe, ki na morskih obalah spremljajo plimovanje, kar je bilo zadovoljivo za lokalne potrese, na pa tudi za oddaljene. Zato so v Tihem oceanu začeli nameščati posebne boje DART (Deep-ocean Assesment and Reporting). Sistem je leta 1997 222 R. Vidrih finančno podprl ameriški kongres. Do leta 2003 so v globokih predelih Tihega oceana postavili sedem takšnih naprav. Vsaka je sestavljena iz merilca pritiska (tlačni detektor), ki je sidran na morskem dnu in boje na površini. Detektor sestavljajo kremenov kristal, pritrjen na bourdonovo cev, ki je občutljiv na spremembe tlaka v frekvenčnem območju cunamijev. Signali se med senzorjem na dnu in bojo prenašajo s pomočjo akustičnih valov, iz boje pa prek satelita v zbirni center. Senzor lahko zazna spremembo pritiska zaradi cunamija, ki je dvignil morsko gladino za manj kot 3 centimetre pri globini oceana do 6000 m (slika 9). Sistem obveščanja je večstopenjski. Vsak potres z magnitudo večjo kot 6,5 alarmira osebje centra, ki prične analizirati zbrane podatke iz boj in obalnih mareografov. Če zaznajo, da se je razvil cunami izdajo opozorilo. Razvite države ob obalah Tihega oceana imajo izdelana sisteme za alarmiranje prebivalstva v obalnih predelih in načrte evakuacije. Cunamiji v Jadranu V Jadranskem morju je več območij z veliko potresno dejavnostjo, kjer lahko nastajajo tudi potresi z magnitudami 6 in več. Med najmočnejšimi potresi v Jadranskem morju je bil potres 15. aprila 1979 z magnitudo 6,8 in žariščem blizu obale v globini 13 km. Ob potresu je nastal premik velikosti 3 m, ki je povzročil premik vode v velikosti 60 x 120 km (model). Vendar pa je nastanek cunamija v Jadranskem morju zelo svojstven, saj je odvisen od morfologije morskega dna, ki je zelo razvejana, prav tako pa je razvejana tudi obala. Valovi se odbijajo in lomijo po enakih zakonih kot v Tihem oceanu, zato teoretični model širjenja valov ocenjuje, da bi val do severnega Jadrana potoval 1 do 3 ure. Ob črnogorskem potresu je bil na mareografski opazovalnici v Baru izmerjhen 20 do 25 cm val, nekaj centimetrski pa tudi v Dubrovniku. V potresni zgodovini Jadrana je znanih 20 primerov, da so potresi sprožili cunamije, od tega polovico vzdolž albanske obale. Največje valove je povzročil dubrovniški potres leta 1667, ko kronike opisujejo, da je voda odtekla in so ladje nasedle, zatem pa se je vrnila in prevračala ladje. Zaključimo lahko, da cunamiji v Jadranu so, vendar imajo zaznavne amplitude le v izvornem območju, ki se izgubijo že v majhnih oddaljenostih. Razmišljanja o posledicah O potresu 26. decembra, ki je bil po sproščeni energiji eden najmočnejših potresov v zadnjih sto letih, predvsem pa o cunamiju, ki je nastal zaradi navpičnega premika morskega dna, nastajajo po vsem svetu številna mnenja. Kljub temu, da sta v Tihomorski center za opozarjanje pred cunamiji vključeni tudi Indonezija in Tajska, ta sistem v Indijskem oceanu ni razvit. Indija in Šri Lanka, kjer je bilo največ žrtev, vanj tudi nista vključeni. Poročajo pa, da je oceanografska boja južno od žarišča potresa zaznala 60 cm visok val, ki je potoval v smeri Avstralije. Sistem zgodnjega obveščanja pred nevarnostjo seveda ne predstavljajo le naprave, ki bi cunami zaznale. Če je med potresom in trenutkom, ko uničujoči valovi zadenejo obale, na voljo le dve do tri ure, kot je bilo v tokratnem primeru, mora biti izdelan predvsem zelo učinkovit sistem lokalnega alarmiranja prebivalstva in njihova pravočasna vzgoja. Julija 1993 je potres na Japonskem povzročil nastanek cunamija, ki je močno prizadel otok Okuširi. Japonska meteorološka služba je že pet minut po potresu obvestila javnost in s Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 223 tem rešila veliko življenj (mrtvih je bilo »le« 330 prebivalcev, ki se jim ni uspelo pravočasno umakniti). Pet let kasneje pa se podobna zgodba v Novi Gvineji ni iztekla tako dobro, saj je zaradi neobveščenosti in nepripravljenosti umrlo 2200 ljudi. Na območjih, kjer je obala položna, je potrebno zgraditi tudi posebna zaklonišča, saj se ni mogoče umakniti na višje ležeča območja, kar je sicer edini učinkovit sistem zaščite. Japonski otroci se učijo pravilnega ravnanja ob potresu ali cunamiju že v vrtcih. Ob potresih se tako stari kot mladi rutinsko zatečejo na vzpetine čim dlje od obale. 30' 45° 60° 75° 90° 105° 120° 30° 45° 60° 75° 90° 105° 120° Slika 10. Potovanje cunamija ob potresu 26. decembra 2004 nam kaže, da bi lahko bilo ob pravilnem obveščanju in ozaveščenosti prebivalcev vseh ogroženih območij, žrtev bistveno manj. Figure 10. Journey of the tsunami at the time of the earthquake of 26 December 2004 shows that there could have been considerably fewer victims if the population of threatened regions had been properly informed and allerted. Nekaj tednov po potresu so bile novice o žrtvah in ugibanja o tem, če bi bilo mogoče zmanjšati število žrtev, še vedno aktualne. Nekateri menijo, da bi se dalo ljudi obvestiti; toda ali je to dovolj? Če gledamo posnetke, ki po svetovnem spletu in drugih medijih obkrožajo svet, pogosto vidimo nasmejane obraze, ki veselo fotografirajo in čakajo, da jih zalije voda. Ali bi opozorilo, ki bi prišlo nekoliko prej, delovalo na njihovo nevednost, bi se res umaknili ali bi še z »večjim užitkom« čakali na ta nevsakdanji pojav? Odgovor je po vsej verjetnosti pritrdilen, saj je bilo ponekod več kot dve uri časa za umik, ob afriški obali pa celo pet ur časa. Če že ni bil možen umik ob obalah Indonezije, pa bi se lahko dobršen del prebivalstva 224 R. Vidrih na Šri Lanki, Indiji, Maldivih ... umaknil v notranjost. Če predpostavimo, da je bila hitrost cunamija približno 700 km/h (hitrost potresnih valov pa okoli 44 000 km/h), vidimo, da je potresni sunek dosegel omenjene obale več kot 63-krat hitreje kot cunami. Prebivalci Šri Lanke, Indije, Maldivov... so potres občutili; če bi bili obveščeni še o prihajajočem cunamiju, bi se mogoče umaknili. Upam pa si trditi, da še tako dober alarmni sistem še zdaleč ni dovolj za preventivo pred cunamiji, ampak je neizogibno potrebno prebivalstvo vzgajati in ga ozaveščati o nesrečah, ki ga lahko doletijo. Upajmo, da je bil cunami dovolj kruto opozorilo, da se bodo prebivalci celega sveta zavedali nevarnosti potresov, cunamijev in številnih drugih naravnih nesreč, ki nas lahko prizadenejo. Narava katastrof ne pozna, pozamo jih ljudje. Živali v narodnem parku Yala na jugovzhodu Šri Lanke so čutile potresni sunek in se instinktivno umaknile stran od potresnega valovanja. Slika 18. Ladje in čolni na odprtem morju cunamija ne čutijo, medtem ko zasidrane doleti uničenje. Figure 18. Vessels on the open sea do not feel a tsunami, while those at anchor are destroyed. Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice_225 Slika 11. Obala pred prihodom cunamija (11a), obala nekaj minut zatem (11b) in umik opustošena obala (11c). Morje se je umaknilo za več kot 340 m (obala Kalutara na Šri Lanki). Figure 11. The coast before the arrival of the tsunami (11a), the coast a few minutes later (11b) and the shift of the devastated coast (11c). The sea withdrew by more than 340 m (coast of Kalumatra in Sri Lanka). 226 R. Vidrih Slika 12. Pogled na mesto pred (12a) in po opustošenju (12b) (Banda Aceh, severna Sumatra, Indonezija). Figure 12. View of town before (12a) and after devastation (12b) (Banda Aceh, northern Sumatra, Indonesia). Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 227 Slika 13. Pogled na predele mesta pred (13a) in po opustošenju (13b) (Banda Aceh, severna Sumatra, Indonezija). Figure 13. View of town district before (13a) and after devastation (13b) (Banda Aceh, northern Sumatra, Indonesia). 228 R. Vidrih Slika 14. Pogled na pristaniški del in pomole pred (14a) in po cunamiju (14b) (Banda Aceh, severna Sumatra, Indonezija). Figure 14. View of the harbour and quay before (14a) and after (14b) the tsunami (Banda Aceh, northern Sumatra, Indonesia). Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 229 Slika 15. Opustošenje na otoku Phuket (Tajska). Cunami je uničil ali odnesel prektično vse. Največ žrtev je bilo zaradi premetavanja in udarcev v trdne predmete ali zgradbe in udarcev plavajočih predmetov. Figure 15. Devastation on the island of Phuket (Thailand). The tsunami destroyed or carried off practically everything. Most casualties were a result of those in the water being tossed about and striking solid objects or floating objects. Slika 16. Nekateri so si skušali rešiti življenje, drugi so fotografirali (otok Phuket, Tajska). Figure 16. Some tried to save life and some took photographs (island of Phuket, Thailand). 230 R. Vidrih Slika 17. Prihajajoča voda je dobesedno »pometla« z vsem, kar ji je bilo na poti (otok Phuket, Tajska). Figure 17. The incoming water simple »swept up« everything in its path (island of Phuket, Thailand). Slika 18. Ladje in čolni na odprtem morju cunamija ne čutijo, medtem ko zasidrane doleti uničenje. Figure 18. Vessels on the open sea do not feel a tsunami, while those at anchor are destroyed. Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 231 Slika 19. V neposredni bližini žarišča potresa in nastanka cunamija je bilo uničenje popolno. Pogled pred cunamijem (zgoraj) in ostanki gozda na hribu (spodaj) (Gleebruk, zahodna Sumatra, Indonezija). Figure 19. In the immediate vicinity of the epicentre and the creation of the tsunami, destruction was total. View before the tsunami (above) and remains of the forest on a hill (below) (Gleebruk, western Sumatra, Indonesia). 232 R. Vidrih Slika 20. Detajl slike 19 kaže lepo urejene nasade (zgoraj), ki jih po cunamiju ni bilo več (spodaj) (Gleebruk, zahodna Sumatra, Indonezija). Figure 20. Detail of Figure 19 shows the well laid out plantations (above), which no longer existed after the tsunami (below) (Gleebruk, western Sumatra, Indonesia). Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 233 Slika 21. Ponekod so naravne bariere, kot so koralni grebeni, nasadi dreves, pa tudi urejene obale nekoliko ublažili moč valov. Figure 21. In places, natural barriers such as coral reefs, tree plantations or the layout of the shore somewhat alleviate the power of the wave. Slika 16. Nekateri so si skušali rešiti življenje, drugi so fotografirali (otok Phuket, Tajska). Figure 16. Some tried to save life and some took photographs (island of Phuket, Thailand). 234 R. Vidrih Slika 23. V ozadju vidimo pagodo, ki jo je prekrila voda. Figure 23. A pagode covered by the water can be seen in the background. Slika 24. Val pripotuje na obalo s shitrostjo 30 km/h ali več. Umika ni. Figure 24. The wave travels towards the shore at speeds of 30 km/h or more. There is no escape. Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice 1934 Slika 25. Pred 10-metrskim valom ni rešitve. Figure 25. There is no salvation from a 10-metre wave. Slika 26. Dobesedno »dvignjeno« morje se približuje obali. Figure 26. The literally »raised« sea approaches the shore. Vse fotografije so povzete s spletnih strani (avtorji niso znani): www.digitalglobe.com www.noaanews.noaa.gov neic.usgs.gov 236 R. Vidrih Zaključek Skupni učinki potresa 26. decembra 2004 predstavljajo eno največjih katastrof v zgodovini človeštva. Večkrat smo zapisali, da potres sam po sebi ne zahteva žrtev, ampak ubijajo podirajoče zgradbe. Tokrat je ubijala voda. Cunamiji so nevarni za vse prebivalce, živeče v obalnih mestih, predvsem ob Tihem oceanu, pa tudi drugod. Po letu 1990 je ob desetih velikih cunamijih izgubilo življenje več kot 4000 ljudi. 80% vseh cunamijev nastane v Pacifiku, ostali pa v Indijskem oceanu, Sredozemskem morju, na območju Karibov in Atlantskem oceanu. Cunamije povzročijo le tisti potresi, ki nastanejo ob prelomih v oceanih in povzročijo nekaj metrski navpičen premik plasti (morskega dna) ob prelomu. Aktivirati se mora območje večje od tisoč kvadratnih kilometrov. Največ cunamijev povzročijo potresi z žarišči v globinah manjših od 70 km, vzdolž subdukcijskih con (con podrivanja ene tektonske plošče pod drugo). Upajmo, da bo ta katastrofa pozitivno vplivala na prebivalstvo in politike, da bodo čimprej namestili po vseh ogroženih območjih sveta alarmne sisteme in hkrati začeli ozaveščati prebivalstvo o naravnih nesrečah, ki jim pretijo. Nanje je treba biti vedno pripravljen. Literatura Čampa, T., 1999. Nevarnost, imenovana cunami. Življenje in tehnika 1999/10. Tehniška založba Slovenije, str. 3136. Orlic, M., 1984. Ima li »tsunamija« u Jadranskom moru? Priroda, svibanj-lipanj, 1984, str. 310-311. Vidrih, R., Gosar, A., 2005. Potres 26. decembra 2004 v Javanskem globokomorskem jarku. Tokrat je ubijala voda. DELO - Znanost, 3. januar 2005. Vidrih, R., 2005. Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice. Ujma 19. Uprava RS za zaščito in reševanje, 121-134, Ljubljana. Vidrih, R., Potres 26. decembra 2004 v Indoneziji - nastanek, cunamiji in posledice, Življenje in tehnika LVI, Tehniška založba Slovenije, 29-43. 29. GENERALNA SKUPSCINA EVROPSKE SEIZMOLOSKE KOMISIJE XXIX GENERAL ASSEMBLY OF THE EUROPEAN SEISMOLOGICAL COMMISSION POTSDAM, NEMČIJA Polona Zupančič Izvleček. Od 12. do 17. septembra 2004 je v Potsdamu potekala 29. generalna skupščina Evropske seizmološke komisije. Udeležilo se je več kot 500 strokovnjakov z vseh področij seizmologije iz 47 držav, predvsem iz Evrope. Konference smo se aktivno udeležili tudi sodelavci Agencije za okolje, Urada za seizmologijo in geologijo. Abstract. On 12 - 17 September 2004 Potsdam, Germany hosted the 29th General Assembly of the European Seismological Commission. More than 500 participants from 47 countries discussed the problems of all fields of seismology and related topics in many scientific sessions. Among the active participants were also four representatives from the Environmental Agency of the Republic of Slovenia - Seismology and Geology Office. Evropska seizmološka komisija (ESC) je del Mednarodne organizacije za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje (IASPEI), ki je hčerinska organizacija Mednarodne organizacije za geodezijo in geofiziko (IUGG). Njen osnovni cilj je spodbujanje seizmoloških raziskav in projektov v Evropi, državah Sredozemlja in neposredni okolici. Član ESC lahko postane vsaka država, ki geografsko ustreza kriterijem ter plačuje letno članarino IUGG. Vsaka država članica ima svojega predstavnika, ki ima pravico glasovanja na skupščini. Države opazovalke imajo svoje predstavnike, ki pa nimajo pravice glasovanja. Trenutno ima ESC 37 polnopravnih članic ter 3 opazovalke (slika 1). Znanstveno delo ESC poteka v sedmih podkomisijah, ki imajo številne delovne skupine. Več o ESC si lahko preberete na http://www.esc.bgs.ac.uk/. Generalna skupščina ESC poteka vsaki dve leti. Tokrat so jo organizirali v sodelovanju z raziskovalno organizacijo GeoForschungsZentrum (GFZ Potsdam) in Univerzo v Potsdamu. Udeležilo se je je več kot 500 strokovnjakov z vseh področij seizmologije iz 47 držav, predvsem iz Evrope. V okviru sedmih podkomisij (Seizmičnost Evropsko-Mediteranskega območja, Pridobivanje podatkov, teorija in interpretacija, Fizika potresnega žarišča, Struktura Zemljine skorje in zgornjega plašča, Raziskave napovedovanja potresov, Inženirska 237 238 P. Zupančič seizmologija, Terenske ekipe za hitro posredovanje ob močnem potresu v Evropi in Sredozemlju) so organizirali mnoge sekcije z zanimivimi predavanji. Slika 1. Države polnopravne članice (temno zelena) in opazovalke (svetlo zelena) v Evropski seizmološki komisiji (ESC) (vir http://www.esc.bgs.ac.uk/). Figure 1. European Seismological Commission (ESC) member and observer countries (from http://www.esc.bgs.ac.uk/). Slovenski predstavniki iz Urada za seizmologijo in geologijo Agencije za okolje smo se konference udeležili zelo aktivno: v petih različnih sekcijah smo predstavili 3 predavanja in 9 posterjev. Ina Cecic je v sekcij Terenske ekipe za hitro posredovanje ob močnem potresu v Evropi in Sredozemlju predavala o aktivnostih v ekipi za posredovanje v letih 2002 do 2004 ter v sekciji Inženirska seizmologija o Makroseizmičnih raziskavah v teoriji in praksi ter predstavila dva posterja s soavtorji: Zgodovinski potresi v zapisih Arhiva Slovenije ter Metodologija zbiranja makroseizmičnih podatkov za srednje močne potrese v Sloveniji. Izidor Tasič je v sekciji Praktična seizmologija: Mreže, instrumenti in interpretacija predaval o Avtomatskem določanju parametrov potresa s trikomponentnim digitalnim seizmografom ter predstavil tri posterje s soavtorji: Kalibracija senzorjev slovenske mreže potresnih opazovalnic, Prenos seizmičnih 29. generalna skupščina evropske seizmološke komisije 239 podatkov s pomočjo GSM tehnologije ter Nova slovenska mreža potresnih opazovalnic v severozahodni Sloveniji. Mladen Živčic je v isti sekciji predstavil dva posterja s soavtorji (Projekt Interreg IIIA: meddržavne seizmološke mreže v jugovzhodnih Alpah, Zmogljivost slovenske mreže potresnih opazovalnic) ter poster s soavtorjem v sekciji Skorja in strukture v zgornjem plašču z naslovom Ločevanje sipanja in atenuacije lokalnih potresov v Sloveniji z metodo MLTW. Polona Zupančič s soavtorji je predstavila poster Potresna mikrorajonizacija Ljubljane v sekciji Inženirska seizmologija. Kolega Ina Cecic in Mladen Živčic sta bila tudi sklicatelja več sekcij. Tovrstna srečanja so na zelo visoki strokovni ravni, predvsem pa omogočajo srečanje in izmenjavo mnenj z najboljšimi strokovnjaki s področja seizmologije v Evropi. Predstavljena predavanja in posterji so objavljeni v knjigi povzetkov ter na zgoščenki. 100 LET SEIZMOLOŠKE SLUŽBE V AVSTRIJI 100 YEARS SEISMOLOGICAL SERVICE OF AUSTRIA Peter Sinčič Izvleček. Avstrijska seizmološka služba, ki deluje v okviru Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG), je 23. septembra 2004 praznovala 100-letnico svojega delovanja. V okviru počastitve obletnice so potekala predavanja o razvoju seizmologije v Avstriji, mreži potresnih opazovalnic in o bodočih projektih. Prvi dan so predavanja potekala na Avstrijski akademiji znanosti, drugi dan pa na Conradovem geofizikalnem observatoriju. Abstract. The Austrian Seismological Service, the department of Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (Central Institute for Meteorology and Geodynamics) celebrated hundredth anniversary on 23 September, 2004. Several presentations about austrian seismic service development, seismic networks and future projects and took place at Tha Austrian Academy of Sciences and Conrad Observatory. Avstrijska seizmološka služba, ki deluje v okviru Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG), je 23. septembra 2004 praznovala 100-letnico svojega delovanja. Začetek delovanja sega v leto 1851, ko je cesar Franc Jožef podpisal ustanovitev inštituta »k.k. Centralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus«. 14 dni po potresu v Ljubljani leta 1895 je bila na Akademiji znanosti ustanovljena Komisija za potrese. Ker pa je opazovanje potresov že potekalo na inštitutu, je bila seizmološka služba leta 1904 uradno prestavljena na inštitut, ki se je ob tem preimenoval v Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik. Slovesnost ob stoletnici je potekala na avstrijski Akademiji znanosti. Po uvodnih nagovorih generalnega sekretarja Akademije znanosti Herwiga Friesingerja, direktorja ZAMG Fritza Neuwirtha in vodje Oddelka za geofiziko Petra Melicharja, je sledilo več predavanj o razvoju seizmološke službe v Astriji, o sedanji organiziranosti, o bodočih projektih in povezavah z mednarodno skupnostjo. Peter Suhadolc, generalni sekretar IASPEI z Univerze v Trstu je v svojem predavanju International Cooperation - a Must for Research poudaril, da je seizmologija dobesedno globalna znanost, ki je ne obremenjujejo politične meje, saj jih tudi potresi ne poznajo in je mednarodno sodelovanje seizmologov nujno. Z začetki instrumentalne seizmologije je postala potreba po sodelovanju še bolj jasna: potreba po inštrumentih nameščenih v različnih državah, potreba po medsebojni izmenjavi podatkov, potreba po medsebojnih srečanjih in izmenjavi mnenj. 240 100 let seizmološke službe v Avstriji 241 Gerardo Suarez, direktor International Monitoring System pri CTBTO (Comprehensive Test Ban Treaty Organization) na Dunaju je predstavil dejavnost organizacije CTBTO, njene službe, mrežo seizmoloških, hidroakustičnih in infrazvočnih opazovalnic, telekomunikacijsko infrastrukturo in način predstavitve podatkov ter povezavo z ZAMG, saj izvajajo vrsto izobraževanj za CTBTO v Conradovem observatoriju. Slika 1. Peter Melicharje predstavil avstrijsko mrežo potresnih opazovalnic. Figure 1. The seismic network of Austria was presented by Peter Melichar. Christa Hammerl je v svojem predavanju Victor Conrad and the Seismological Service of Austria naredila zgodovinski pregled delovanja avstrijske seizmološke službe. V svojem pregledu je podala tudi kratke življenjepise pomembnejših avstrijskih seizmologov s posebnim poudarkom na delovanju Victorja Conrada. Wolfgang Lenhardt je v predavanju The Seismological Service of Austria predstavil organizacijo seizmološke službe v Avstriji, organizacijsko strukturo, področja delovanja in tudi potresno aktivnost na območju Avstrije. V zadnjem predavanju tega dne nas je Peter Melichar seznanil s seizmološkim omrežjem, vrstami opazovalnic in njihovo zgradbo in programsko opremo za zajem podatkov in analizo. Naslednji dan smo si ogledali Conradov observatorij, kjer so bila po ogledu še ostala predavanja. Geofizikalni observatorij je zgrajen okrog 50km jugozahodno od Dunaja v 242 P. Sinčič hribovju Trafelberg na približno 1000 m nadmorske višine in se v celoti nahaja pod zemeljsko površino. Namenjen je raziskavam in preiskušanjem inštrumentov različnih geofizikalnih področij in tudi seizmologiji. Značilnost lokacije je nizek naravni šum ozadja, postavitev pod zemeljsko površino pa še dodatno zmanjša površinske motnje. Konstantna temperatura v tunelu in v vrtinah pripomore k idealnim razmeram za opravljanje različnih merjenj. Wolfgang Lenhardt je v predavanju Dinamical Induced Deformations in the Alps opisal intenziteto učinkov zemeljskih pojavov, na primer plazov, ki niso potresi, jih pa prav tako zabeležijo potresne opazovalnice. Peter Melichar je v predavanju Das Projekt FASTLINK-Tyrol predstavil projekt postavitve nove mreže potresnih opazovalnic v severni in južni Tirolski. V južni Tirolski naj bi bilo 7 potresnih opazovalnic s kontinuiranim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Bolzanu, na servernem delu pa bi bile tri opazovalnice s prenosom podatkov v ZAMG. Obe središči pa bi bili medsebojno povezani za izmenjavo podatkov. V prihodnosti pa je načrtovana medsebojna povezanost s središči v Vidmu (Udine), Trstu, Rimu, Zurichu in Ljubljani. V zadnjem predavanju Historical Earthquakes in Lower Austria - Source investigation je Christa Hammerl prikazala rezultate projektov Historical Earthquakes in Styria, Historical Earthquakes in in the SW of Lower Austria in Historical Earthquakes in Lower Austria, katerih cilj je bil ponovno ovrednotenje zgodovinskih potresov, izpopolnitev kataloga potresov in izboljšanje ocene ocene potresne nevarnosti Avstrije.